70. strnim.
i mm. i hm, a m
XLV11. Ittfl.
.Slovenski Narod« velja w i|mkl|sml
na dom dostavljen: celo leto naprej f f ■  .  K 24*— pol leta     „     ^ • •  •   • 12*— četrt leta    9     % >.  • •   » 6-— na mesec   »     . • » g   , 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej . , • • K 22*—
pol leta      a • • • . . 11"—
četrt leta    „ • • • . . 5*50
na mesec   . . • • . . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kcallova ulica it 5 (v priti K"? u levo,) telefon ŠL 94.
zvečer livve—nl nedelje m
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d*
to je administrativne stvari
■ansanst*  Foeameraa ateviln* valja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne osin. „!faredna tiskarna" telefon it it.
.Slovenski Narod" velja po postix
za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej    .  K 25*—
pol leta četrt leta na mesec
13*—
6-50 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej      ...  K 30"-h
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej   ....  K 35.—«
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Unravnlatvo (spodaj, dvorišče levo). Knafiova ulica it 5, telefon it 86.
Oiljemovi obiski.
Dunaj, 27. marca.
Nemški cesar Viljem se je danes v Miramaru sestal z našim prestolonaslednikom. Inspiciral je našo eska-dro ter si osobito natanko ogledal veliko vojno ladjo »Viribus Unitis«. Zvečer se je odpeljal na Krf. Entre-vuje nemškega cesarja z vladarji trozveznih držav Avstrije in Italije se skoraj redno in vsako leto ponavljajo. Navadno se jim oficijalno ne pripisuje nikakega dalekosežnejšega pomena, uradno se o njih govori, kakor o ljubeznjivo - vljudnih obiskih med prijatelji, ki čutijo potrebo, se od časa do časa pozdraviti in porazgo-voriti.
V resnici pa imajo Viljemovi po-seti vedno jako važno ozadje in dalekosežne vzroke. Viljem je v prvi vrsti nekak posrednik med obema vladarskima hišama Savojcev in Habsburžanov, ki se ena drugi ne moreta intimnejše približati, ker stoji med njima »nesrečni vatikanski vjernik«-.
Politika velikih evropskih monarhij pa je še vedno v prvi vrsti politika dinastičnih interesov in marsikdaj tudi dinamičnih simpatij in stikov. Ako upoštevamo velikanski interes, ki ga ima Nemčija — dokler se ji ne nudi ugodnejša kombinacija — na obstoju trozveze, potem razumemo, zakaj se cesar Viljem tako rad po Schonbrunnu ustavlja v Benetkah.
Svoje dunajske razgovore nadaljuje Imperator Rex pri mizi z Viktorjem Emanuelom ter vrši z uspehom vlogo posredovalca v onih najtajnej-ših in najintimnejših političnih zadevah, o katerih razpravljajo vladarji le med štirimi očmi. Tokrat le cesar Viljem svoje potovanje še spopolniL Iz Schonbrunna v Benetke, iz Benetk v Miramar. To je že prav slovesna manifestacija prisrčnosti in trdnosti trozveze. Reči se mora. da je bila ta manifestacija Viljemu samemu kar najbolj potrebna. Skoraj avtentično vemo sedaj, da vladar nemške države nikakor ni oni zvesti vitez, ki bi bil pripravljen, za svojega avstrijskega prijatelja vsak hip prelivati kri. — V septembru prošle-ga leta se je Viljem napram ruskemu vojnemu ministru Suhomlinovu o Av-
striji jako neprijateljsko izražal. Pripustil je, da ideja rusko - francosko-nemške zveze nikakor ni slaba in da bi se dala na temelju delitve avstrijske monarhije lepo izvesti. Pravimo, da je cesar Viljem to misel prepustil, o njej razpravljal, je ni, kakor bi se njemu proslavljenemu vitezu »in schimmernaer VVehr« spodobilo, kar a limine in z ogorčenjem odklanjal, akoravno je na drugi strani malo verjetno, da se je bavil z idejo kot z resnim in aktualnim predlogom. Dotična razkritja so za nemško politiko veieznačilna, karakterizirajo pa tudi bistvo manifestacije zvestobe trozveznih držav, katero je sedaj inscenira! nemški cesar, da se izkoplje iz zadrege in obvaruje politične škode.
V današnjih kritičnih časih je trozvezi solidarnost gotovo silno potrebna. Rusija se oborožuje z naravnost gigantskimi sredstvi "n občudovanja vredno hitrostjo. Zdi se, kakor da bi celo rusko mišljenje bilo prepojeno le od ene ideje: postaviti nekaj podobnega, kakor je angleški mornariški štandart tudi na kopnem, zbrati in pripraviti tako ogromno armado, da bi se v resnem slučaju lahko merila z združeno avstrijsko in nemško vojno silo. Kako dosledno postopa nemška vojna uprava, to smo v zadnjih mesecih že opetovano slišali in brali, in ravno danes se iz Peterbur-ga poroča, da namerava Rusija preprečiti izvoz konj preko svojih zapadnih mej in pristanišč. Nič manj dosledno kakor Rusija, se pripravlja njena zaveznica Francija. Francoski narod si je naložil velikansko breme triletne vojaške službe in ravno včeraj je zbornica odobrila v spopolni-tcv orožja nov kolosalni kredit 2 milijard frankov! Je popolnoma naravno, da v tem položaju ne preostaja trozvezi ničesar, kakor strogo enotna politika medsebojnega zaupanja in odkrite solidarnosti. Žalostno pa je za nas, da si je Nemčija prilastila pravico, kazati našim državnikom pot, po kateri naj hodijo, da ne zapuste skupnega okvira trozvezne politike.
V imenu trozveznih interesov ie postala tako Nemčija varuh ad najintimnejšimi zadevami naše notranje politike. Cesar Viljem prihaj na Dunaj in klanjat ter referirat mu hodijo naši ministri, on pa jim daj nauke, nasvete in naročila. Grof ' -za mu
gre poročat o romunskem vprašanju, katerega ugodno rešitev cesar Viljem urgira, z grofom Berchtoldom se ne meni le o avstrijsko - srbskih odnošajih, temveč tudi o vprašanju italijanske fakultete. Poroča se nam, da se je cesar Viljem za skorajšnjo ustanovitev laške visoke Šole v Trstu kar najenergičnejše zavzel, ker smatra ugodno rešitev te zadeve v interesu najnovejšega »dobrega prijateljstva« med Avstrijo in Italijo kot silno nujno. Cesar Viljem je o tej stvari govoril tudi v Benetkah in je mogel danes o njej razpravljati v obličju samega Trsta. Nemški cesar je morda o avstrijskih zadevah bolje informiran in ima o položaju bistrej-šo sodbo, kakor naši državniki (vsaj dejstvo, da je napram generalu Suhomlinovu naglašal, da se Avstrija nahaja v opasni krizi, česar menda še niti eden naših ministrov ni opazil, nas v tem mnenju potrjuje) baš zato pa menimo, da se obrača njegova pozornost tudi na nas Jugoslovane. — O naši usodi soodloča torej tudi hohenzollerska dinastija in politika proti nam dobiva najbrže mnogo inspiracij od pruskega kralja . . .
Vsa razdrapanost, brezglavost in nesamostojnost naše države nam odseva iz Viljemovih posetov, ki od leta do leta jasnejše kažejo, da smo le še appendix svoje nemške sosede in zaveznice, katere političnim ciljem moramo služiti — dokler nas potrebuje. Zdi se, kakor da bi bila edina naša naloga na tem svetu še — pro Germania mori.
Vsakogar, ki je še toliko Avstrijec, da želi imeti svojo državo neodvisno in njeno politiko avstrijsko, ne pa nemško, morajo Viljemovi poseti navdajati z neprijetnimi občutki. To ni prijatelj, ki prihaja, to je izkoriščevalec, ki se dobrika svoji žrtvi.
Definitiven rezultat občinskih volitev v Trbovljah.
S Trbovelj nam pišejo: Nobeno drevo ne zraste do nebes in na medvedovo kožo se prej ne sme piti, dokler se je nima. Nemci so izid trboveljskih občinskih volitev po celem svetu raztrobili kot nemško zma-KO, na Slovenskem pa smo malo-dušno  priznavali   »Trbovlje  so iz-
gubljene^. Današnje konstituiranje občinskega odbora je pokazalo, da je bilo nemško veselje prezgodno in naš obup prevelik. V samem občinskem odboru je bil danes nemški naskok energično in uspešno odbit in občinska uprava ostane, kakršna je bila: slovenska.
Slovenski narodnjaki so po ponesrečenih volitvah skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Njihovo stremljenje ohraniti občini slovensko lice je našlo odziv pri socijalncdemokra-tičnih odbornikih. Med obema skupinama je prišlo končno do popolnega sporazuma glede sestave občin-sekga starešinstva in pa tudi glede narodnostnega značaja občinske uprave. Pokazalo se je tudi, da se Nemci glede števila svojih mandatov v obč. zastopstvu motijo, in da nimajo med odborniki II. razreda pet svojih, temveč k večjemu le 3. S tem pa je rešeno odločilno vprašanje: v narodnih zadevah so Nemci v mani-šini, vsako ponemčenje občinske uprave je torej izključeno.
Potek današnje prve seje občinskega odbora je to jasno dokazal. Zupan, njegov namestnik in večina svetovalcev so Slovenci, ki so se jasno in odkrito priznali k slovenskemu značaju občine in njene uprave in ki nam smejo biti poroki, da bodo dalekosežne nemške aspiracije ostale brezuspešne. To je po nezgodah in neprilikah volilnega boja, katerega neuspehe ni pripisovati posameznim osebam, temveč pomanjkanju slovenske narodne organizacije, gotovo to-lažilno. Ni vse tako, kakor bi moglo biti, da je zmagala pri volitvah slovenska narodna lista, toda, kar se je popraviti dalo, to se je zgodilo. Storjene pogreške in hibe pa morajo biti Slovencem resen opomin za bodočnost. Tokrat je bila usoda še prizanesljiva, nemški računi premalo skrbno sestavljeni — toda sreča v nesreči se ne ponavlja rada: če hočemo, da nas čez tri leta ne uderi popolen poraz, potem moramo hiteti na delo, smotreno in dosledno orga-nizačno delo. To je prva in glavna dolžnost vseh onih, katerim je pri srcu narodna bodočnost velike in važne slovenske občine Trbovlje.
Potek prve seje novoizvoljenega obč. odbora je na interesanten način zaključil prvo fazo boja,  ki so ga s
listek.
Moje življenje.
XL
Slaboten sem bil, preveč zasanjan, preveč samovoljen, za hlapčevsko delo neporaben. Mesec dni ali še ne sem bil za pastirja pri sosedu, ki mi je dal za plačilo obilen kos kruha na dan. Krave so uhajale v deteljo in v hosto; pozabil sem nanje, ležal sem v travi pod tepko in gledal oblake, ki so beli in bežni leteli preko neba. Moje pastirovanje je bilo brž pri kraju. Nato so me hoteli napraviti za vrtnarja... Mili Bog, da bi se bilo zares tako zaobrnilo! Kod bi danes plavala moja barka? Še tam pod vrbami, v hladnem Retovju, po tihi, zeleni Ljubiji; od tenkih lističev, od prožnih mladik bi rosile name solnčne kaplje, poslanci nebeški. Moje srce bi bilo čisto, moje življenje brez zlega; oboje bi bilo kakor večerna molitev otroka Morda je bilo potrebno, da se je zgodilo drugače, presoditi ne morem; bilka na senožeti ne ve, čemu da je bila potrebna njena prezgodnja in nasilna smrt. —
Vse do zadnjih dni ml Je bila moja selitev v Ljubljano, kakor baj-
ka, ki sc bo nazadnje zares dopolnila, ali šele tam nekdaj v daljni večnosti, komaj upanju in strahu dosegljivi. Tudi pozneje se mi je še mno-dokdaj primerilo, da se mi je zdela stvar, ki je trdo posegla v moje življenje, toliko bolj daljna, kolikor ime-nitnejša in kolikor bližja je bila, dokler ni stala v vsi svoji strahoti tik pred menoj presenečenim. Ljubljanska bajka je bila nenadoma resnica, daljna misel je bila vtelešena in ni bila več lepa.
Ob uri slovesa spozna človek človeka, vidi mu globoko v oči, kakor nikoli poprej. Ob uri slovesa sem spoznal ljudi, ki so mi bili bližnji, spoznal sem kraj, v katerem sem živel. Ugledal sem ljudi, ki sem jih pač poznal že zmalega, pa se mi je zazdelo, da jih vidim prvikrat. Kakor da so vsi prej spali, okameneli, neživi, pa so se mahoma začeli gibati, začeli hoditi, gledati, smejati sef govoriti na glas. Tako blizu in tesno sem živel med njimi in v njih, da jih nisem ne videl, ne čutil; zdaj, ko se je napela nit med nami in je bila že skoraj presekana, sem jim na ste-žaj zastrmel v obraz. In bilo mi Je, da so me tudi oni sami bili šele pravkar spoznali, da me gledajo šele zdaj, kakor jih gledam jaz, in da šele zdaj govore z menoj po človeško. Nekaj prav posebnega, nerazumljivega me je   sila   težilo:    da   sem delal
vsem tem ljudem krivico že od začetka, da sem jih žalil, ko mi niso nikoli storili zlega. Planili so mi na srce grehi, ki se jih prej nisem zavedal, ki so se mi zdeli zgolj prešerne šale, vesele zabavljice. Debela, solzava štacunarka mi je dala vsako nedeljo velik škrnicelj bonbonov, zato ker sem »tako pobožno molil«; za plačilo sem jo s frčade farne cerkve obmetaval z netopirjimi odpadki. In tista pobožna molitev je bila bogokletstvo; kadar sem se pred oltarjem okrenil do ljudi, sem gledal po svetniško; kadar pa sem jim pokazal hrbet, sem se pačil, zato da se je sosed - ministrant smejal ter je bil nato v zakristiji zlasan. Na vsaki moti besedi, na vsem mojem nehanju je bila pega, je bil greh. Časih, ko sem klečal v spovednici, nisem vedel, kaj da bi povedal. Moje življenje in ravnanje se mi je zdelo nedolžno in čisto, kakor njiva tam na Klisu. Zdaj sem občutil v grozi, da je bila vsaka biljka greh, na tisoče, brez števila. Poglavitni greh pa je bila nehvalež-nost.
Ne samo ljudem, tu<3fi krajem sem bil nehvaležen; domu fn cesti, polju, gozdu, nebu samemu, solncu in zvezdam. Oživelo je vse; cesta je izpregovorila, polje Je zapelo; Sel sem v Močilnik, v zibel moje ljubezni ir sem strmeč in osramočen posluh! njegovo očitanje: »Dal sem ti'
sanj, kaj si mi dal zanje? Še videl me nisi, ne me pobožal z udano mislijo!« — Šel sem čez klanec k Sveti Trojici; podobe križevega pota so gledale name, gledala sta name velika angelja na pročelju. »Tod si hodil; kadar si stopil, kamor si se ozrl,
kakor si dihnil, vselej si sprejel božji dar; kdaj si molil zahvalno molitev, če s srcem ne, vsaj z ustnicami?« — Očitala mi je cesta, očitala sta mi loka in potok; še na mesarjeve klade sem se spomnil in na enajsto šolo pod mostom. Kar sem pogledal, česar se domislil, je zadobilo vse novo, živo lice, je govorilo z menoj vse drugače, vse bolj razločno; gluh sem bil, le v sanjah sem poslušal zamolklo šepetanje; vzdramil sem se in budne besede so bile preglasne, bolele so me in bal sem se jih.
Ves tisti čas, vse tiste žalostne, zbegane poslednje dni, polne nemira in zastrte bojazni, je ležala na moji duši koprneča želja po odpuščanju, po tolažbi, po ljubeznivi besedi. Se kamen na cesti bi bil ogovoril ter bi ga prosil, da mi poreče: »Pojdi z veselim srcem in kmalu se povrni!* — Hodi! sem tod in ondod, begal vse-križem, kakor sila zaposlen, in nisem vedel, kod in čemu da sem hodil Občutil sem, da sem bil neka) zamudil, nekaj pozabil, nekaj nadvse važnega in imenitnega. Takrat si tega občutka nisem mogel razložiti in
toliko vnemo pričeli Nemci proti slov. značaju Trbovelj; ta prva faza pa ni končala tako, kakor so se nemški zmagovalci nadejali.
Narodnjaki in socijalisti so bili postavili skupno listo deveterih kandidatov za obč. starejšinstvo. Kon* cedirali so Nemcem 3 mandate, ostale pa so si razdelili med seboj. Za slučaj, da bi Nemci ta predlog odklonili, so sklenili Slovenci kandidirati na vsa starejšinska mesta slovensko-narodne, ozir. soc. demokratične pristaše ter izzvati na ta način odprt in definitiven konflikt z nemškimi odborniki. Tudi je bil od vseh treh strank za župana designirani ravnatelj Gustav Vodušek pripravljen sprejeti župansko čast le v tem slučaju, če prodre slovensko-socijali-stični program, ki je obsegal tudi izrecno poudarjanje slovenskega značaja občine in njene uprave.
Seja obč. odbora, kateri je prisostvoval kot vladni komisar nam. svetnik baron Miiller, je bila napovedana za 2. uro popoldne, pričela pa je šele ob pol 4., ker so Nemci spočetka odklonili slov.-soc predloge ter grozili oditi. Še le po enoinpolurnem pogajanju in potem, ko se je nemškim gospodom naštelo, da imajo le 13 glasov na razpolago (10 Nemcev, 2 slovenska rudniška uradnika, ki morata ubogati, kar jima »gospodje« zapovedo in eden Slovenec izdajica, hrastniški Logar, kateri sme v plačilo svojega efijaltstva sedeti poleg gospoda rudniškega ravnatelja —i (govoriti ž njim ne more, ker ne zna nemško —) in ko so Slovenci končno stavili ultimatum, da bodo prekinili vsa nadaljna pogajanja ter se poslužili pravic večine — je uspelo zlomiti nemško trdoglavost. Nemci so se popolnoma udali, akceptirali so slovenski predlog ter pristali tudi na to, da dobijo nemški svetovalci v obče manj glasov kakor slovenski in socijalistični. Tako poraženi so se Nemci udeležili konstituiranja, ki je imelo naslednji resultat:
Za župana je zopet in sicer s 27 glasovi izvoljen ravnatelj Gustav Vodušek: za njegovega namestnika in prvega obč. svetovalea dosedanji podžupan trgovec Ivan Krame r (slov. nar.) s 27 glasovi, za drugega obč. svetovalca strokovni tajnik Ignac S i t e r (soc. dem.) s 26
tudi utegnil nisem, da bi si ga razlagal. Šele kasneje, prav kmalu kasneje me je v najhujši bridkosti pre-sunilo: »Ničesar nisi videl, nikogar nisi ljubil, nisi živel: samopašen si se bil zaklenil v svoje puste misli!«
Na predvečer poslednjega dne sem sedel ob oknu ter bral še enkrat tisto lepo poglavje v »Desetem bratu«, kjer roma junak mladenič, poln upanja, pričakovanja in tihe bojazni skozi senčni gaj proti novemu, neznanemu domovanju. Pot se mi je zdela podobna tisti, ki se vije z Vrhnike proti bistriškemu gradu. Položil sem knjigo na okno, ves truden od nemira, bolan od pričakovanja. Ustna so mi bila suha, v želodcu mi je ležalo kakor kamen; pa nisem bil ne lačen, ne žejen.
Mati je stopila v izbo; spominjam se, da je vselej odprla duri tako tiho in obzirno, kakor da je prišla k neprijaznemu sosedu.
Ko Mie je pogledala z objokanimi, razpaljenimi očmi,, mi je prerezal srce oster nož naravnost počez. *
'»Ničesar nisi videl, nikogar nisi ljubil!«
In nikoli dotlej mi nI bilo udarilo na dušo s tako trdo, neusmiljeno silo, da sem zavržen grešnik. —»
Ivan Cankar.
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 28. marca 1914.
70 stev.
glasovi; nadalje gg. Ferdinand RoS (slov. nar.), Gr i čar (slov. nar.). Kokalj (soc. dem.), Malovrh (soc. dem.), ravnatelj H e i n r i c h (nem.), ravnatelj Burger (nem.) ter inženir Heutmann (nem.).
Po slovesni zaobljubi, pri kateri je poudarjal nam. svetnik baron Miiller potrebo smotrenega delovanja obč. zastopa na obširnem polju obč. delokroga ter v imenu vlade naglašal, da so mu izvoljeni župan in svetovalci porok potrebne sporazumne vzajemnosti med avtonomijo in cesarskimi oblastmi je zasedel zopet izvoljeni župan Vodušek, simpatično pozdravljen svoje mesto ter razvil svoj program. V blagor občine želi vzajemnosti in medsebojnega spoštovanja ter razumevanja. Le z združenimi močmi se dajo izvršiti velike naloge bližje bodočnosti. Zupan priznava važnost industrije, katere razvoj in procvit je merodajen tudi za blagobit cele trboveljske občine. Toda od vsega začetka se hoče izogniti vsakemu nesporazum-ljenju v enem oziru: zaveda se, da stoji na čelu občine, ki je po svoji ogromni večini slovenska Temu dejstvu mora odgovarjati tudi cela uprava Po načelu suum cuique pa se bo seveda postopalo tudi napram nemškim soobčanom, katere zagotavlja, da hoče biti v vsem in napram vsakemu objektiven.
Zupanova izjava je bila sprejeta z živahno pohvalo. Podčrtali so jo Slovenci in socijalni demokrati še posebej z lastnimi deklaracijami.
V imenu slovenskih narodnjakov Izjavlja obč. odbornik g. Ros :
»V imenu slovenskih odbornikov pozdravljam županovo izjavo. Mnenja smo, da spremembe v sestavi obč. odbora ne morejo spremeniti značaja cele občine in tudi ne značaja njene uprave. Mi slovenski odborniki smo k smotrenemu sodelovanju za napredek in blagostanje občine pripravljeni, priznavamo nemški manjšini med nami vse pravice enakopravnosti, ne bomo pa nikdar mirno dopustili, da bi se na kateri si koli način poskusilo krivotvoriti slovenski značaj občine Trbovlje.«
Obč. odbornik g. S i t e r je podal naslednjo izjavo:
»V imenu odbornikov soc. dem. stranke jemljem izjavo županovo na znanje z izrecno konstatacijo, da jo mi socijalni demokrai popolnoma odobravamo, ker odgovarja načelu pravičnosti, enakopravnosti in dejanskim razmeram, ki vladajo v občini Trbovlje. Izražamo upanje, da se narodnostni pravičnosti pridruži tudi socijalna, ker smatramo, da bo le na ta način zasigurano uspešno delovanje sL občinskega zastopstva.«
Vsi ti dogodki so napravili na Nemce globok vrisk. Poparjenost onih, ki so že triumfirali nad »premagano trdnjavo« se razvidi iz izjave, ki jo je v imenu Nemcev podal obč. odb. W i 11 s c h n i g.
Industrija da nikakor ni ostalemu prebivalstvu in njegovim zastopnikom v obč. odboru sovražna, temveč želi sporazumnega delovanja v obč. odboru. »Mi Nemci nimamo nikakih narodnih aspiracij, že zato ne. ker bi take aspiracije ne bile v skladu z dejanskimi razmerami.«
Nekoliko sramežljivo, toda vendar le jasno je to priznanje slovenskega znača;a trboveljske občine. In pristavimo: tudi nekoliko lažnjivo je to  javno   desavuiranje nemških
Kristalni zamašek.
Roman.
Francoski spisal M. L e b l a n c,
(Dalje.)
— Tega še sam ne vem, je priznal Lupin. To je odvisno od uspeha poizvedb, ki jih dela Le Ballu... in od tistih, ki se jih lotim še jaz sam.
Zapustil je gostilno in se vrnil šele čez dobro uro, ko je bila že noč. Tja je za njim prišel tudi Le Ballu.
— Ali si iztaknil knjigo? je Lupin vprašal svojega tovariša.
— Da. patron. To je ravno tista knjiga, ki sem jo videl pri prodajalcu časopisov v Aumalcu. Dobil sem jo za šest soldov.
— Daj!
Le Ballu je izročil Lupinu staro, razdrapano in zamazano knjižico, katere naslov se je glasil.
»Obisk v Montepierreu, 1824, z načrtom in podobami.«
Najpoprej je Lupin začel iskati načrt velikega stolpa nekdanje trdnjave.
— Ga že imam, je rekel... Stolp Je torej imel nad zemljo troje nadstropij, a vsa so podrta, pod zemljo pa sta izklesani iz skale dve nadstropji ... Glejte, tu je sedaj naš prijatelj Daubrecq ... Ta najnižji prostor ima prav značilno ime... dvorana - mučilnica ... Revež!... Med stopnicami in med mučilnico Je dvoje
aspiracij, katerih glavni In najeoer-gičnejši zastopnik je baš g. VVilUch-nig. Trboveljski Slovenci se ne smelo dati uspavali Glavne pozicije so si s spretno taktiko ohranili, pridobiti je treba sedaj izgubljene in — nove. Če se to zgodi« potem bodo neuspehi letošnjih volitev morda rodili le dobre in koristne sadove,
Ob avstrijsko-iraoionki
nji.
Kakor poročajo s Cetinja bo odgovoril črnogorski zunanji minister
te dni na interpelacijo v zadevi afere pri Metalki. Splošno pričakujejo odgovor z veliko napetostjo, zlasti, ker doslej avstrijska vlada še ni odgovorila na zadnjo črnogorsko noto.
Tozadevno objavlja tudi pariŠKi črnogorski konzulat noto, v kateri pravi: Vest, da je mešana komisija udejstviia, da pripada Sjenokos, kjer se je dogodil zadnji avstrijsko - črnogorski mejni slučaj, Avstriji, je popolnoma neosnovana. Kljub temu, da je Črnogorska vlada opetovano zahtevala, da naj se avstrijske čete umaknejo s svoje s silo zavzete pozicije in da naj se komisija sestane, Avstrija še ni odgovorila. Avstrijski poslanik na Cetinju je že dvakrat sporočil v zunanjem ministrstvu od avstrijske mejne oblasti na Dunaj odposlane informacije, ki so v nasprotju s črnogorskimi informacijami. Cetinjska vlada zahteva, da se sestane mešana komisija, da more določiti, koga zadene odgovornost.
Pismo iz Bolgarske.
Sofija, 25. marca
Ze mesece se je po Sofiji Širila vest, da se je med častniki osnovala neka tajna organizacija, o katere končnih ciljih ni nihče vedel ničesar pozitivnega. Namigovalo se je. da zasleduje ta organizacija docela revolucionarne svrhe in da je v prvi vrsti naperjena proti carju Ferdinandu. V zadnjih tednih so te govorice potihnile, pretekli teden pa se je naenkrat raznesla vest, da je vlada prišla končno na sled tajni oficirski organizaciji, ki si je nadela ime »Vojaška liga«.
To vest so nato potrdili tudi razni časopisi, ki so obenem obelodanili tudi razne podrobnosti o tej tajni oficirski organizaciji.
Po poročilih listov je »Vojaško ligo« osnoval neki general, ki je bil pred meseci premeščen iz Sofije- Prvotno je imela ta liga namen, da se bori proti korupciji, ki se je žal zelo nevarno razpasla v bolgarski armadi. Kasneje pa se je pretvorila v čisto politično organizacijo, ki si je nadela nalogo, da skrbi za potrijotiČ-no upravo v državi, to je za upravo, katere bi se naj aktivno udeleževali tudi častniki.
Ligi je pristopila večina bolgarskih Častnikov in je otvorila svoje podružnice skoro v vseh bolgarskih gamizijskih mestih, kakor v Vani, v Plevnu, Plovdivu, Stari Žago-i in Jambolu. Najmočnejša organincija je v Sofiji, kjer ima sedež tudi gino vodstvo.
Za predsednika je bil izvoljen polkovnik Luko v, načelnik vr aske akademije v Sofiji. Poleg nje a se nahajajo v vodstvu lige še dva pod-
vrat in predsoba... v tej najbrž stražijo čuvajevi sinovi s puškami v rokah našega prijatelja ...
— To je pač nemogoče, da bi prišli v ta prostor, ne da bi vas kdo videl!
— Nemogoče ... da, nemogoče je, priti tu notri po stopnicah ali napraviti na stropu luknjo ...
Pregledoval je knjižico z napeto pozornostjo, dokler ga ni vprašala Klarisa:
— Kaj dvorana - mučilnica nima nobenega okna?
— Okno ima, je odgovoril Lupin, a na strani, kjer je skala skoro, kakor zid strma... Tu na načrtu, na strani proti reki, je zaznamenovana mala odprtina... A ta je kakih petdeset metrov skoro navpično nad reko .,. Da, skala štrli celo nad reko... Tod je nemogoče gor priti.
Lupin je v naglici pregledal še nekaj odstavkov knjige in je njegovo oko obstalo pri poglavju »Stolp zaljubljencev«. Prečital Je prve vrste.
»Nekdaj je prebivalstvo tega okoliša veliki stolp imenovalo »stolp zaljubljenceva, v spomin na krvavo žaloigro, ki se je zgodila v srednjem veku... Grof de Montepierre se Je bil prepričal, da mu Je žena nezvesta in jo je zaprl v dvorano - mučilnica Tam Je ostala kakih dvajset let Neko noč je njen ljubimec, gospod plemeniti Tancarville imel blazno predrznost« da je nekdo postavil visoko lestev in plezal naprej po njej, potem pa ob strmi skali do okna mučilnice.
prthimiiha,   dva   majorja In en
Liga, ki Je bila ustanovljena okrog novega leta, te Imela že več tajnih zborovanj, ki so se vršila po-največ v Gornji Banji in v Padlovem pri Sofiji.
Na vseh teh zborovanjih se Je razpravljalo o tem, kako bi se dalo državo preporoditi s sodelovanjem častniškega zbora.
Za obstoj te častniške organizacije je vedel tudi vojni minister general Bojadžijev, ki je v polnem obsegu odobraval ligina načela in si celo dal predložiti imenik liginih članov. Z organizacijo častniške lige so soglašali tudi poedini voditelji opozi-cijonalnih strank.
Pred približno 14 dnevi pa ie izvedel za tajno oficirsko organizacijo tudi car Ferdinand. Bil je ves iz sebe, ker je sumil, da je ta organizacija naperjena proti njemu.
Dal je poklicati k sebi vojnega ministra generala Bojadžijeva ter ga pošteno oštel in opsova!, da je pripustil tajno oficirsko organizacijo, ki ocividno zasleduje revolucionarne cilje.
Ukazal mu je, da mora vojaško ligo takoj razpustiti. Vojni minister je nato po vrsti poklical k sebi vse li-gine člane in jih pozval, naj opuste svojo organizacijo.
Toda naletel je, kakor se zatrjuje, na neposlušna ušesa
Dne IS. t. m. ob 10. dopoldne pa je dal car Ferdinand pozvati k sebi predsednika vojaške lige polkovnika Lukova.
Kaj se je doigralo med vladarjem In polkovnikom, nihče ne ve, to pa je znano, da je bil polkovnik Lukov še tisto uro odstavljen kot poveljnik vojne akademije in da je bil njegov naslednik brzojavno poklican v Sofijo.
Tisti dan ie obolel tudi vojni minister general Bojadžijev, ki še doslej ni zapustil svoiega stanovanja. Pravijo, da bo prisiljen   odstopiti...
Pred meseci se je govorilo, da se je med častniki osnovala zarotni-ška družba, slična oni v Belgradu leta 1903. Kdo ve, če ni ta zarotniška družba identična z — vojaško ligo?!
Savov pred državnim sodiščem.
V svojem zagovoru pred bolgarskim državnim sodiščem je izvajal slavni vrhovni poveljnik bolgarske vojske general Savov sledeče:
Vsi govore o katastrofah, nobeden pa ne ve, da je glavno taborišče ob pravem času izjavilo, da nas spravi vsako koncentriranje čet proti Srbiji in Grški v vojno, ki bi se ne bila smela pričeti, predno ni zajamčen sporazum z Romunsko in zasigurano, da ne bo mogoče izgubiti Tra-kije. Kdo prevzame odgovornost za izpremembo v vrhovnem vodstvu? Naglašam. da bi Bolgarske ne bila zadela nobena katastrofa, če bi se ne bilo vrhovno vodstvo izpremenilo. Šesti dan bi bili stali v Nišu in zveza med Srbi in Grki bi bila uničena. Kdo prevzame danes odgovornost za to, kar se je zgodilo? Ustava daje gotovemu faktorju gotove pravice. Toda odstranili so vojskovodjo, kakor kakega častnika. Nobeden se ni oglasil proti temu. Kje so bile takrat stranke?
Posrečilo se mu je izruvati iz okna železni križ in osvoboditi ženo, ki jo je ljubil. S pomočjo močne vrvi sta se potem spustila nizdol in prišla srečno do lestve. Tedaj pa je počil strel, ki je zadel viteza v ramo in zaljubljena dvojica je padla v temo« .. .*
Po prečitanju tega odstavka je nastala dolga tihota; vsak si je v duhu predstavljal ta tragični slučaj. Torej pred tristo ali štiristo leti   se je dobil mož, ki je z  največjo nevarnostjo za lastno   življenje  poskusil \ rešiti ljubljeno ženo in ki bi se   mu j bi! njegov nad vse predrzni   poskus i tudi posrečil, da ni bila v bližini pozorna straža. Eden se je upal, storiti tak poskus!
Lupin se je obrnil h Klarisi. Ta ga je gledala s plahim in vendar pro-sečim pogledom. To je bil pogled matere, ki je prosila nemogočo žrtev, pogled matere, ki bi za rešitev svojega sina vse storila.
— Le Ballu, je dejal Lupin, preskrbi mi jako močno, a tanko vrv, da jo lahko ovijem okrog pasu; petdeset do šestdeset metrov mora biti dolga. Ti, Grognard, pa poišči tri ali štiri lestve in jih zveži trdno drugo ob drugo.
— E, patron, kaj pravite? sta se začudila moža« Pa vendar ne mislite... To bi bila največja blaznost.
— Blaznost? Zakaj? Kar je mogel nekdo drugi pred tolikimi stoletji storiti, to morem tudi Jaz.
— Ali — staviti Je sto pro i eni, da si razbijete dava
Savova govor je napravil ocividno globok vtisk.
Irisi ia ligbiken.
O krizi na Angleškem poročajo sedaj še sledeče: Ministrski predsednik Asquith je sporočil poslanski zbornici, da sta feldmaršal French in general Ewald prosila za svoj odpust, da pa ju je vlada zaprosila, da naj ostaneta še na svojih mestih. Vlada pričakuje sedaj vsak hip njiju odgovor.
Kakor poroča Redmond svojim prijateljem v Avstraliji, je komplot Ulstrovcev popolnoma razkrit. Car-son in njegova vojska se niso hoteli nikdar bojevati z orožjem v roki, tudi bi se ne bil mogel držati proti vojaštvu niti en teden. Carson je nameraval le vzbuditi domnevanje, da se boj vrši, nato pa zapeljati vojsko z družabnimi vplivi. Nastop nekaterih fevdalnih kavalerijskih polkov, katerih častniki so aristokrati, je razkrilo ta namen. S tem se je razkril problem, ki je mnogo večji, kakor ho-merule, namreč, ali si bo dala vlada od londonskih salonov s pomočjo aristokratičnih častnikov zapovedovati.
Drugo branje irskega zakona se vrši v ponedeljek ter se bo posvetovanje nadaljevalo tako dolgo, da bo zakon sprejet. Vojnega ministra Seelvja ni mogoče držati. Govori se. da izdeluje lord Haldane formulo, ki bo precizirala stališče vlade, da častnikom ne more pripustiti pravic staviti pogoje. Nadalje pa obstoja tudi namen, nadomestiti Seelvja z nekdanjim delavskim voditeljem Burusom. Kot termin za nove volitve veljata maj ali juni.
Štajersko.
Iz   Loke  pri   Zidanem mostu.
»Slov. Gosp.« poroča, da stopi s 1. majnikom razborski župnik Cepin v pokoj ter se naseli na Vidmu. O tem čudaku kroži po celi deželi nebroj dobrih in slabih dovtipov.
Po »zmagi« — maček. »Grazer Tagblatt- poroča: »Toliko slavljena nemška zmaga pri občinskih volitvah v Trbovljah se je spremenila 24. t. m. pri volitvi županstva v poraz Nemcev in industrijalcev, ki ga je zakrivila needinost med trboveljskimi in hrastniškimi nemškimi zastopniki. Za župana je bil izvoljen okrajni šol-sKi nadzornik Gustav Vodušek in za njegovega namestnika s pomočjo nemških glasov znani srbofil Ivan K r a m m e r. Razun tega je bilo izvoljenih v svetovalstvo še nadaljnih 6 Slovencev in socijalistov, od Nemcev pa le gg. Heinrich, Heutman in Burger ...« Imamo toliko fantazije, da si naslikamo prav lahko vso nemško žalost nad izvolitvijo dosedanjega župana in podžupana. Eno pa se nam čudno zdi, da namreč ljubljanski »Slovenec« ni priobčil enakega dopisa o županskih volitvah v Trbovljah, kakor »Grazer Tagblatt«. Zavezniška zvestoba se mora varovati v dobrih in hudih časih, gg. duhovniki!
Iz Sevnice. Poštni pot med poštnima uradoma v Sevnici in na Blan-ci se opusti. Pošta se bo odslej eks-pedirala z železnico do blanškega postajališča.
Štajerska namestnija o štoinin-skih   razredih.   Občina   Slatina je
— No, nekaj upanja je pa vendar, da si glave ne razbijem.
— Patron, pomislite!
— Dosti je bilo besed, prijatelja. Cez eno uro se vidimo na obrežju reke...
Priprave so trajale dolgo. Težko je bilo dobiti lestve in še težje jih je bilo zvezati in postaviti pokonci na primernem mestu, tako da je bilo varno iti po njih.
Končno, po deveti uri zvečer, je stala lestev sredi reke; lestev se je opirala ob čoln, ki je bil krepko zavarovan.
Tega dela ni nihče motil, kajti ta stran pokrajine je bila neobljudena. Noč je bila temna in nebo pokrito z gostimi oblaki.
Lupin je dal Le Ballu-u in Grog-nardu zadnja naročila in potem je smeje še rekel: 0
*— Vidva si ne moreta misliti, kako smešno se mi zdi, da bom videl Daubrecqa, kako ga bodo škalpirali, ali mu kožo žgali. Ze zaradi tega je vredno, da grem na to pot.
Klarisa Je sedela v čolnu; Lupin je pristopil k njej.
— Na svidenje! In, naj se zgodi karkoli, nikar se ne ganite in zlasti nikar da bi zakričali
— Ali se mar lahko kaj takega zgodi?
— Zakaj ne! Spomnite se povesti o vitezu Tancarvilleu. Ravno v trenotku, ko Je dosegel svoj namen, ko Je imel svojo ljubico na roki. ie
vprašala štajersko namestnijo, kdo da spada v katerega izmed treh stolnih razredov. Dobila je odgovor, da si lahko vsaka stranka razred, po katerem hoče imeti opravljeno kako cerkveno funkcijo, sama določi. Gg. župniki po deželi imajo namreč navado, da vsakega posestnika ali obrtnika uvrstijo v prvi razred štol-ninskih pristojbin in mu s tem nakop-Ijejo pri pogrebih, krstih, porokah itd. znatno višje stroške.
Kaj Je z državno obrtno šolo na Sp. Štajerskem? Lani se je najprej govorilo, da se ustanovi nižja obrtna šola za obdelavanje lesa v Velenju. Velenjska trška občina je tudi imenovala poslanca Verstovška, ki je to misel sprožil, za častnega občana. Ne vemo, če še častivrednim velenjskim občinskim odbornikom ne bo te naglice žal Novembra meseca, ob času, ko se je ustanovila Zveza juž-noštajerskih obrtnih zadrug, pa je »Straža« celo obljubljala, da se bodo klerikalni poslanci potegovali za popolno obrtno šolo po ljubljanskem vzorcu za Sp. Štajersko. Namigovala je, da imajo tozadevno že od vlade gotove garancije in da pride ta šola v Celje ali Maribor. Od tedaj pa ni iz klerikalnega tabora o stvari nobenega glasu več — in po našem mnenju in po naših dosedanjih skušnjah s klerikalnimi širokoustneži bo pri obljubi in Verstovškovem hitro zasluženem častnem občanstvu tudi ostalo.
Pozor izseljenci in delavci! Poroča se nam, da so na železnici brezvestni sleparji izvabili izseljencem in delavcem potne liste in delavske knjižice, češ, da so kontrolni vladni organi, ki popravljajo na označenih tiskovinah napake. Naj se izseljence svari, da ne dajejo svojih listin neznancem v pogled.
Od Sv. Barbare v Haiozah. Tukajšnji žid Blass je dobil sina, ki je bil 26. t. m. slovesno obrezan. Prišla sta k temu obredu rabinca iz Gradca in araždina. Ker velja med klerikalci Blassova hiša za »krščansko«, se je židovske slavnosti udeležilo tudi več naših »kristjanov«.
Od Sv. Barbare v Halozah. Iz
šole. Katehet: Povej mi kako imenitno božjo pot! Učenec: Sv. Johan-ca na Kranjskem. — Dekliški oddelek se je ustanovil na tukajšnji državni pletarski šoli.
Razpisano je mesto poštnega ekspedijenta v Fali pri Mariboru.
Iz Ptuja. (Pohvaljeni orožniki.) Deželno orožniško poveljstvo je pohvalilo radi raznih z uspehom dovršenih preiskav orožnike Bračiča in Stojana pri Sv. Marjeti pod Ptujem, Šmona v Cirkovcih in Zlendra v Zetalah.
Iz Gradca. Cesar je podelil rodbini komercijalnega svetnika Janeza Dettelbacha dedno plemstvo.
Koroško.
K prodaji Malborgeta. Dodatno k temu poročilu se poroča iz Celovca, da je podčastnik Brzeskv izdajal načrte utrdb in druge važne vojaške tajne listine že več let in da je postopal pri tem zelo spretno. Vsled tega, ker se mu je vse posrečilo in ker je imel na razpolago velike vsote denarja, je postal lahkomiseln in ta lahkomiseljnost ga je izdala. Če bi bil ravnal Brzeskv z denarjem, katerega si je z izdajstvom zaslužil, tudi
slučaj povzročil, da je ponesrečil. A bodite mirni; vse pojde dobro.
Klarisa ni ničesar odgovorila; z obema rokama je prijela Lupinovo roko in jo krepko stisnila
Lupin je stopil na lestev in se prepričal, da trdno stoji. Šel je hitro po klinih navzgor in dospel do vrha.
Tu se je začela šele prava nevarnost. Skala je bila strma, a njena zadnja višja polovica skoro taka, kakor zid.
Na srečo so tod in tam v skali male luknje, v katere je bilo mogoče nogo postaviti in iz zidu so štrleli koti skale, ki se jih je mogla roka oprijeti, a dvakrat so kamni odjenjali in Lupinu se je zdelo, da je vse izgubljeno in da je vsega konec.
Prišedši do precej velike luknje v silni skali, se je Lupjn ustavil, da bi se odpočil. Tako je bil izmučen, da bi bil najraje celo ekspedicijo opustil in da se je jako resno vpraševal, če se mu izplača, postavljati svoje življenje v tako velikansko nevarnost.
— Ljubi moj Lupin, je končno rekel sam sebi, kako moreš le na take misli priti. Če opustiš ta poskus, izda Daubrecq drugemu svojo skrivnost. Listo sedemindvajsetih dobi marki, ti boš osmešen, Gilbert pa...
Dolgo vrv, ki jo je imel privezano okrog pasu, mu je silno oteževala gibanje in plezanje. Privezal je konec vrvi na nogo in spustil vrv, da se je vlačila za njimi
Lupin je plezal po skali naprej. Nohti so se mu lomili in roke so mu
70 Rev.
.SLOVI
NAROD*, dne 28. marca 1914.
Stran 2».
tako previdno, kakor fe ravnal previdno pri predaji listin in načrtov, bi bil gotovo po dovršenem službovanju utekel zasluženi kazni. Pravijo, da je dobil Brzeskv od laške vlade vsega skupaj več kot 200.000 lir. Bil pa je v zvezi Brzeskv tudi z drugimi osebami tostran črnožoltih mejnikov. Izvršilo se Je več hišnih preiskav v Trbižu, v Zabnicah in v Ukvah. Baje ne gre samo za vohunstvo, marveč tudi za tihotapstvo.
Drobne vesti. Vlom v lekarno. V Brezah je vlomil neznan tat v lekarno najemnika m. ph. Langa in je odnesel rz denarnega predala 160 kron. Tatvine sumijo nekega bivšega laboranta, ki je že svojega prejšnjega gospodarja večkrat goljufal in so ga videli pred kratkim v okolici. — Poboj v Pliberku. Onega Bošnjaka, ki je zabodel v neki gostilni v Pliberku nekega mesarskega pomočnika, so aretirali na kolodvoru v SinčavesL Omenjeni pomočnik, ki je poldrugo uro po dogodku umrl, je pohodi! Bošnjaku držaj za cigarete, ki mu je padel med razkazovanjem blaga na tla. Bošnjak je zahteval plačilo, nemški nasilnež pa je namesto, da bi iz zlobe napravljeno škodo poravnal, dal Bošnjaku zaušnico. Vse se jc potegnilo za pomočnika in v tem po ložaju je potegnil Bošnjak nož in je zabodel napadalca. — Pri Medgorju pri Podkloštru jc povozil vlak 22-Ietnega delavca Janeza Petriča. Mož se je vračal baje pijan ponoči domov, zašel je na progo, kjer ga je dohitel vlak.
Primorsko.
Občinske volitve v Gorici. — Laško - nemška zveza. — Slovenci, na krov! Značilna je za Slovence mala notičica, ki jo je poslal neki Nemec, gotovo iz krogov nemških voditeljev v Gorici, graški »Tagespost«. Med drugim pravi dopisnik: Zelo, zelo velika nevarnost je, da prodrejo v tem boju Slovenci in vstopijo v občinsko svetovalnico, v kateri so gospodarili do sedaj laški liberalci. Vsled te velike nevarnosti so dali Italijani nam Nemcem dva mandata in so nam zasiguraii še poleg tega velike in dalekosežne gospodarske in politične ugodnosti. Zatorej bodo Nemci volili z Italijani, ker bi bila vzdržitev od volitev od strani Nemcev za Italijane lahko usodna in bi silno koristila Slovencem, Pri tem ne gre Nemcem samo za to, da polagamo Italijanom, marveč da se zavarujemo mi Nemci pred brezobzirnim nasprotnikom. Kakor hitro bi prišli na krmilo Slovenci, so Nemci na Goriškem prenehali biti. — Torej Nemci tu sami priznajo, da imajo :dino zaslombo pri Italijanih, katerim so se priklopili prvič zaradi tega, ker se jih manj boje kot Slovencev in drugič iz brezmejnega sovraštva do Slovencev, odnosno do Slovanov. Nemški načrti so prišli zopet enkrat v polni in pravi luči na dan. Njihov namen je, okrepiti začasno Italijane napram Slovencem, obenem pa si priboriti že med bojem med Italijani in Slovenci kolikor mogoče trdno pozicijo in nato uničiti s pomočjo Italijanov Slovence. Kakor hitro so Slovenci poteptani, bi se obrnila nemška ost proti Italijanom in Nemci bi zagospodarili v naših deželah. Lepa igra sicer to ni, toda Nemci se morajo za vse, kar imajo, zahvaliti
krvavele. Vsak hip je mislil, da zdrkne v globino. Najbolj ga je pa begalo, da je dobro razločil mrmranje v čolnu pod njim, ker se mu je zdelo, da ni še sRoro nič prišel naprej.
Spominjal se je viteza Tancar-viliea, ki je popolnoma sam plezal po tej strmini. Vsak najrahlejši šum se je natančno razločil. Če bi z vrha nekdanjega stolpa zaljubljencev kateri Daubrecqovih čuvajev zaslišal ta šum, bi gotovo ustreli! in to bi bila gotova smrt.
Plazi! se je dalje . . . plazil . . . plazil ... že toliko časa, da je končno sam sebi rekel saj sem že prišel čez cilj, saj sem zašel ali na desno in na levo.
Besen je ponovil svoje napore. Dvignil se je več metrov, a noga mu je zdrknila in komaj se je vjel. Ze je ves obupan hotel odnehati, ko je zaslišal iz skale glasove.
Poslušal je in spoznal, da prihajajo glasovi od desne strani. Obrnil se je tja in zdelo se mu je, da vidi iz teme rahlo svetlikanje. Sam ni vedel, s kakim nadčloveškim naporom se mu je posrečilo, da se je premaknil na ono stran, kjer je iz skale padal komaj viden svit Naenkrat Je stal na zkiu precej velike odprtine, globoke kake tri metre in podobne kakemu nizkemu, vedno zožajočemu se hodniku. Na notranjem koncu te odprtine so bili trije leseni drogi. Lupin se je splazil v to odprtino in njegova glava se Je stisnila k drogom, Videl le vse.
j£Dal)e prihodnjič.*
edinoie takim hi podobnim umazanim
igram. Vzgledov imamo za to dovolj, posebno če pogledamo v zgodovino Nemcev, ki se tiče razširjenja ozemlja proti severu in vzhodu, kjer so povsod nastopali ti kulturni Junaki najprej z laskavo in nato z nasilno igro. Imamo pa za to tudi dovolj vzgledov na naših Jugoslovanskih tleh, katere pa žal veliko premalo upoštevamo. — Torej, Slovenci, dva sovraga imate proti sebi. Eden vas trpinči že mnogo let in vam skoro ne pusti živeti, drugi bi rad izpodrinil prvega in vas nato osužnjil nemškemu jarmu. Zgrnite se v močno falango, strnite vse svoje sile in spravite tudi svoje zastopnike v občinski svet, da vas ne bodo zastopali sami tujci, od katerih dobivate tudi za eventualne dobrote, ki Jih pre-slepljeni velikodušno izkažete, samo brce in psovke. Slovenske kandidate smo priobčili že včeraj.
Laška sleparija z ubožnim denarjem. Po zaslišanju obtoženca Fonde, ki je, kot smo že omenili, včeraj poneverbo priznal, sta bili zališani dve priči, in sicer dr. Silvij Berna in Karel Ferialdi, ki sta razkrila poneverbo. Izvedenca Adolf Alberti in Karel lohm sta izpovedala, da vlada v ravi ubožnice strašen nered in da •-e upravlja ubožnica po silno zastarelem, času ne več odgovarjajočem ^istemu. Izkazalo se je tudi, da je dajal Fonda vsak mesec od ubožnega denarja redne podpore raznim lahkim društvom, med temi tudi celo »Legi nationale«. — Predsednik je na to izjavo izvedenca rekel obtožencu: Če ste že hoteli darovati kaj za razna društva, bi bili morali dati iz svojega, ne pa iz tujega žepa. Obtoženec je obmolknil. — Sodišče je stavilo končno porotnikom eno samo vprašanje, in sicer glede poneverbe. Porotniki so potrdili vprašanje glede poneverbe soglasno, glede visokosti poneverjene vsote pa je omejilo 6 porotnikov poneverjeno vsoto pod 2000 K. 6 pa pod 200 K- Peter Fonda je bil obsojen na podlagi tega pravo-reka samo zaradi prestopka poneverbe, in sicer na 4 mesece težke ječe. Vštevši mu v kazen preiskovalni zapor, je bil obsojenec takoj izpuščen.
IzseljeniŠki agenti.   Kakor smo
poročali, so aretirali v Trstu špediterja Jalmela in nekega uradnika iz-seljeniške pisarne Avstro - Američane zaradi nepravilnega postopanja pri nabiranju izseljencev. Aretiranca sta bila S dni v preiskovalnem zaporu. To je res. Stvar se pa popravfia od strani Avstro - Američane v toliko, da omenjena nista bila aretirana zaradi navajanja k izseljevanju vojaški dolžnosti podvrženih mladeničev, marveč ker je Jalmel prodal sedmim tuzemcem prevozne liste, česar bi baje ne smel storiti, in je dobil za te tudi provizijo.
Samomor vojaka. V zaporu vojne mornarice v Pultu se je obesil 22-letni pomorščak Martin G r ob a n. Vzrok samomora Še ni znan.
Žrtev duhovnov? V sredo se je vršila pred okrožnim sodiščem v Rovinju zanimiva obravnava proti 72-letnerru Petru Pesantiiu iz Vodnjana. Mož je že star grešnik in je velik del svojega življenja prebil v z norih. Njgova zadnja kazen je bila ?0 let, katere je prežive! v kaznilnici v Kopru. Obsojan je bil zaradi umora svojih dveh stricev. Po prestani \ zni je šel v Rim. Ker je dosledno trdil, da so ga spravili do hudodelstva rosred-no duhovniki, jih je od tisteg, časa strašno sovražil. Ko je videl r.ckoČ v cerkvi sv. Petra v Rimu zbranih veliko število raznih duhovnov, ga je popadla jeza tako, da je potegnil samokres in ustrelil na duhovnika Or-zija. Strel ni zadel; Pesante je bil aretiran in obsojen v Rimu na 2 leti ječe in v 75 lir globe. Po prestani kazni se je vrnil iz Italije, kjer je izvršil v Avstriji podobno hudodelstvo. Pred rovinjskim sodiščem je hU obsojen na 14 mesecev ječe, katero pa je že prestal s preiskovalnim zaporom in je bil takoj izpuščen.
Jeseniške novice.
Kaj so naši dušni pastirji? Hujskači in največji sovražniki vsega, kar ne trobi brezpogojno v njihov rog. Kakor znano, so se spravili že na vsako posamno društvo, kar jih obstoja na Jesenicah in Savi, in ki ne diši po »ajmohtu«. Tako tudi niso prizanesli »Slov. delavskemu izobraževalnemu in pevskemu društvu Sava«. V zadnjih številkah »Slovenca« so konstatirali, da je društvo gledališke igre vprizarjalo pri prazni dvorani in da se ljudstvo sploh ne zanima več za prireditve tega društva. Ker pa to ni nič pomagalo, ujeli so si predsednika tega društva v svoje mreže in ga tako nakurili, da je mesto odložil, misleč da na ta način društvu grozno škoduje. Možakar se je pa prokleto zmotil, domišljal si je namreč, da je pri društvu to, kar je pri krdelu svojih tesarjev in da se 1
bode seveda njegovemu migljaju vse nemo pokorilo. Mi pa poznamo starega mačka že dolgo in smo opazili, da mu posebno v zadnjem času »aj-moht« kaj dobro diši To nam potrjuje opazka njegovega sina, ki se je izrazil, da bode iz njegovega starega še en dober »ajmohtar«. Vkljuh vsem tem pa zagotovimo gospode fe jeseniškega farovža, da se njih nakana ne bode tako iztekla, kakor je bil to slučaj pri tovarniški godbi. Da bo imel ta manever svoje posledice, to nam je znano, vendar te ne bodo tako učinkujoče, da bi društvo, katero obstoja skoro že deset let, radi tega razpadlo. Imamo še značajnih mož, Ki imajo najmanj toliko zanimanja za društvo, kakor ga je imel dosedanji predsednik, ki se itak že ni več spoznal, h kateri barvi se pravzaprav prišteva — Končno opozarjamo dotične člane društva, katerim je kaj ležeče na resnem in plodonosnem delu za ljudsko izobrazbo, da ostanejo vstrajni in da se ravno ob tem kritičnem času poprimejo društva s podvojeno močjo. Tisti pa, ki so bivšega predsednika v zadnjem času z vso požrtvovalnostjo ščitili, lahko gredo svojo pot, kamor jih veter žene, k socijalnim demoratom ali pa v »aj-moht«. Želimo jim srečno pot in mnogo uspeha.
Občinski zastop, ki obstoji iz samih pristnih pristašev S. L. S. gre v kratkem v franže. Pretekle dni so se ti Čedni mogotci v občinskem uradu stepli, tako da jim je župan vrata pokazal. Sedaj je govorica, da župan Čebulj odstopi! Pa so res vsak dan čednejše razmere v naši občini! Seveda vse za blagor ljudstva! O tem bomo prihodnjič več govorili, ko izvemo natančno nakane raznih klerikalnih mogodcev.
Pametni jeseniški posestniki in davkoplačevalci bodo pa preskrbeli, da se drugo leto volijo v občinski zastop možje, ki bodo za blagor občine delovali, ne pa se pretepali na jeseniškem magistratu. Potem bo šele red in mir na Jesenicah,
Dnevne vesti.
+ Kako se pri nas sankcijonira! j Ministrstvo grofa Stiirgkha stori vse, kar, hoče naš velesiavni deželni odbor. Predložitev deželnozborskih sklepov v najvišjo sankcijo, je postala nekaka gola formalnost. In to tudi pri sklepih, ki so samo na sebi gospodarskega pomena, ki bi s politiko nravzaprav nič opraviti ne imeli. Ziv dokaz za to je sklep o prikloplje-nju Spodnje Šiške k Ljubljani. Proti temu v tej dobi skrajno brezpamet-nemu sklepu sta se z vso silo branili obe prizadeti občini. V deželnem zboru se je vodila obširna, temeljita in povsem stvarna debata. Človek bi sedaj mislil, da je ministrstvo, prej kot se odloči za predložitev v najvišjo sankcijo, zavezano, da se tudi temeljito peča z zadevo in da pametno presodi vse, kar se je pro, pa tudi tisto, kar se je contra navajalo. Debata v deželnem zboru vendar nekaj pomeni, ker drugače postane ta zbor nekak tinge! - tangel, kjer naj samo Lampe, Pegan in Zajec igrajo svoje zabite Avguštinčke. Ti zabiti Avguštinčki pa ministrstu popolnoma zadoščajo. Za argumente, katere v deželnem zboru zastopa opozicija, se grr: Sturgkh ne zmeni! Tudi pri Šiški se bo to pokazalo. Deželni odbor je ravnokar predložil dotični inkor-poracijFki sklep ministrstvu, da mu izposluje najvišjo s^nkcilo. Steno-grafičnega zapisnika o debati pa ni priložil. In to iz razloga, ker ta zapisnik — zborovanje se je vršilo že v letu 1913 — danes ni gotov, se niti poslancem v korekturo ni predložil! Vzlic temu pa se je predloži! sklep ministrstvu z lakonično opazko, da se sien^grafični protokol ne more predložiti, ker še ni tiskan. Pol leta po zasedanju stenografični zapisniki še niso gotovi. Sankcije to ne ovira! Proti taki površnosti davkoplačevalci Ljubljane in Spodnje Šiške najodločneje protestirajo!
+ Slovenski odvetniki pri predsedniku Pittreichu. Deputacija »Zveze slovenskih odvetnikov« je izročila včeraj spomenico, o kateri smo že poročali, tudi predsedniku višjega deželnega sodišča v Gradcu pl. Pittreichu. Pridružil se je deputaciji tudi prejšnji dan zadržani zastopnik mariborskega sodnega okrožja dr. Rosi-na. Po nad poldrugo uro trajajoči, jako živahni in podrobni diskuziji, je zapustila deputacija sprejemni salon gosp. predsednika pl. Pittreicha s trpko zavestjo, da stoji na čelu pretežno slovenskega nadsodišča najne-izprosnejši nasprotnik tudi le sence Jezikovne ravnopravnosti, zlasti na Koroškem, da pa tudi na Štajerskem, sosebno v mariborskem okrožju ni pričakovati najmanjšega izboljšanja razmer, dokler bo odločeval v gra- j ški justični palači ta angelj - varuh jezikovno nekvalificiranih nemških sodnikov. Za Celovcem Maribor, po- i
tem pa Celje in končno Ljubljana, To je cilj Pittreichov in Elsnerjev. — Tu imamo pač opraviti očividno še s predmarčnim centripetalnim birokratizmom, ki je prespal cela desetletja in kateremu bi zamogla do živega le neizprosna parlamentarna akcija . . . Ampak v resnici neizprosna! Kdo ve, je - li jo bomo doživeli?
+ Čudna razsodba. »Sokol« v Borovljah se že tretje leto bori za pravico, da bi smel nositi sokolski kroj. Po pravilih ga ima pravico nositi, društvo je oblastim tudi predložilo sliko sokolskega kroja, ki pa je itak splošno znan. Vzlic temu je okrajno glavarstvo in potem deželna vlada v Celovcu — pravični (?) deželni predsednik bar. Fries-Skene — članom »Sokola« v Borovljah prepovedala, da ne smejo nositi sokolskega kroja. Mimogrede rečeno, je deželna vlada nad eno leto zadržavala rešitev pritožbe. »Sokol« v Borovljah je po poslancu dr. Ravnihar-ju vložil nadaljno pritožbo na ministrstvo, ki je sedaj — tudi skoro po poteku enega leta — na večkratne urgence prilezlo s svojo salamonsko razsodbo na dan. Pritožbo je zavrnilo, v kolikor gre za javno uporabo sokolskega kroja, češ, da je bilo okrajno glavarstvo po zaslišanju trškega načelstva v Borovljah v danem slučaju upravičeno mnenja, da bi javna uporaba sokolskega kroja v sedanjih razmerah utegnila motiti javni mir in red. Ministrstvo pravi dalje, ako je društveni kroj dovoljen v pravilih, da s tem še ni dana neomejena pravica, da se sme dejansko nositi kroj, marveč je društvo glede javne uporabe kroja vsakokrat vezano na odredbe, ki jih varnostne oblasti smatrajo za pcfrebne v interesu javnega miru in reda. Sedaj je umevno, zakaj je vlada čakala na rešitev pritožbe na ministrstvo in zakaj je ministrstvo izdalo svojo bistroumno razsodbo v času, — ko ni državnega zbora. Od m^osti žuoan-srva naj bo torej ocv;sro, ali sme »Sokol« na Koroškem, na domačih tleh nositi sokolski kroj! No, s tem še ni izrečena zadnja beseda v tej zadevi. Ampak, če mislijo naši državniki na ta način reševati jugoslovansko vprašanje, ne bo dobro — za državo.
-r Čemu molče? V torek smo poročali o tajinstveni denarni poŠi-ljatvi, ki je dešla nedavno tega z Dunaja in ki jo je dalo na poŠto c. kr. ministrstvo zunanjih del. Takrat smo izrazili svoje mnenje, da je pri omenjeni pošiljatvi šlo za poskus podkupovanja, ter podprli to svoje mnenje s tem, da je notorično znano, da dobivajo gotovi listi od vlade mastne subvencije v tej ali oni obliki pod pogojem seveda, da potem pišejo tako, kaKor to žele merodajni krogi na Dunaju. Kakšne liste smo pri tem mislili, pač ni bilo težko uganiti in prepričani smo, da so nas razumeli tudi gospodje pri »Slovencu«. Pričakovali smo, da bo klerikalna gospoda reagirala na ta rahel migljaj in s primerno odločnostjo zavrnila vsak sum, da bi bilo gotovo časopisje od gotove strani kupljeno v gotove namene. Toda klerikalna gospoda, ki je sicer zelo občutljiva, je molčala, kakor nema in je brez vsake reakcije pogoltnila ono težko očitanje. Kako si naj tolmačimo ta molk, mari po reku, da kdor molči, pritrjuje?! Tudi prav! Doslej smo sicer vedeli, da žre klerikalno časopisje iz jasli Pije-vega društva, tega pa nismo vedeli, da dobiva krmo in pičo tudi še od drugodi. Ako pa je verzija, da dobivajo klerikalni listi »salato« tudi z vladnih greda, resnična, potem si seveda kaj lahko razlagamo, zakaj so pri raznih prilikah klerikalni reptili š!i s tako vnemo v boj proti narodni stvari. Vsekakor bi bilo v eminentno narodnem interesu, ako bi se ta temna točka vsestransko pojasnila in da bi se predvsem dognalo, kdo dobiva in spravlja denar, ki ga pošiljajo z Dunaja v Ljubljano in na Kranjsko, kakor smo to izvedeli iz povsem zanesljive strani. Potrudili se bomo, da dvignemo to tajinstveno zagrinjalo in pokažemo slovenski javnosti, kako se z gotove strani »sveto služi sveti domovini«!
+ Nezasiisno! Viktor Zalar in dijak Endlicher sta v kazenski preiskavi radi pregreška po § 24. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862. Ta paragraf se glasi tako-Ie: »Kdor kako tiskovino ne glede na pravilno razglašeno prepoved, izrečeno po sodnijski razsodbi, ali kdor vedoč kako zaplenjeno tiskovino dalje razširja, ali njeno vsebino po tisku objavlja, se zakrivi pregreška ter je kaznovati z globo 100 do 1000 kron, pri ponovljeni obsodbi pa vrhu tega z zaporom od enega tedna do enega meseca« Zalar in Endlicher sta torej v preiskavi radi pregreška, glede katerega določa zakon kot kazen samo denarno globo, če bi bila potemtakem tudi zaradi tega delikta obsojena, bi jih sodišče ne moglo ob-v zapor, marveč samo na de-
narno globo. A Zalar in Endlicher še nista obsojena, a vendar se ju drži v preiskovalnem zaporu zaradi pregreška, za katerega zakon sploh a priori ne ustanavlja zapora. Na dlani je torej, da preiskovalni zapor, odrejen proti Zalarju in Endlicherju, v zakonu ni utemeljen in da se ga s stvarnimi razlogi absolutno ne da upravičiti. In še nekaj! Ali ni naravnost pravniška kurijoziteta, ako se obdolženca že v preiskavi hujše kaznuje, kakor bi sploh mogel biti kaznovan, ako bi bil obsojen zaradi pregreška, zbog katerega je v preiskavi?! — Vemo sicer že vnaprej, da bodo naše besede bob v steno, toda zapisali smo jih kot nejuristi v trezno razmišljanje — gospodom juristom — strokovnjakom pri sodišču!
+ Ali ne bo konca? Sama na sebi docela nedolžna brošurica: »Klic od Gospe Svete« je, kakor se zdi, spoštovanim gospodom pri policiji docela zmedla glave. Radi te brošure so izvršili dve aretaciji in izvedli celo vrsto hišnih preiskav, seveda večinoma docela brez uspeha. Človek bi jim to zabavo končno privoščil, če bi si jo dovoljevali samo po dnevi, toda zgodilo se je, da so policijski organi, seveda po naročilu od zgoraj, vdrli sredi noči v dijaška stanovanja, zbudili ljudi iz spanja in izvršili hišno preiskavo. Da je takšno postopanje od sile, je pač jasno. Nič bi ne rekli, ako bi šlo za kako hudodelstvo, za kakšno nevarno zaroto, a da se radi brošurice, v bistvu čisto nedolžne, delajo takšne »državne in glavne afere«, kakor da bi bila Ljubljana gnezdo in leglo najnevarnejših revolucionarjev in puntarjev, to pa je, milo rečeno, neumestno. Zahtevamo, da se napravi enkrat konec tem neumestnim šikanam, to tem bolj, ker ima policija časa dovolj, da opravi svoje posle, saj z delom itak pri nas ni preobložena, — po dnevu!
— Odlikovanje. Mojster v ljubljanski tobačni tovarni g. Fr. Škof je šel v pokoj in je tem povodom dobil srebrni zaslužni križec. — Član gasilnega društva v Kamniku g. Iv. H u d o b i 1 n i k je dobil častno svetinjo za 251etno delovanje na gasilskem polju.
— Iz mesarskih krogov se nam piše: »Slovenec« je priobčil govor g. poslanca Povšeta iz zasedanja deželnega zbora dne 24. marca, ki ga je govoril, kakor sam pravi, v svojem in v imenu svojih tovarišev. Govor je formalno skoz in skoz dober, ko bi bilo le vse res, kar utemeljuje g. poslanec. Pri odstavku o velikem napredku živinoreje je ta odlični gospod zgrešil svojo pot, ker se je med govorom začel vtikati v prodajo mesa v Ljubljani. Vsi vemo, da smo mu trn v peti, saj je znano, da dozdaj ni minilo še eno zasedanje deželnega zbora, da se ne bi ta vse Časti vredni poslanec obregnil v srečni, mesarski stan. Med drugim pravi: »Gospoda moja, idite po vaseh in videli boste tam veliko mesnic,v katerih se prodaja meso po 1 K 20 v, dočim se v Ljubljani prodaja po 1 K 80 v. Gospod poslanec! Ne štejemo vam v zlo, da vi s svojimi sijajnimi dohodki res kupujete meso I. vrste in ga plačujete po 1 K 80 v, toda meso se v Ljubljani prodaja tri vrste in sicer po 1 K 40 v, 1 K 60 v in 1 K 80 v. To kaže, da ste slabo poučeni ali pa da naš stan iz zlobnosti stavljate pred občinstvom v slabo luč. Pravite tudi, da to ni vaša krivda, temveč onih mož. ki so v to poklicani, da varujejo konsumenta. S tem ste mislili ljubljanski, občinski svet. V svoji zlobnosti ste torej hoteli poudariti, da bi se kmalu vse na bolje obrnilo, ako bi »v to poklicani možje« storili potrebne korake. Mi, ki nas primerjate z vaškimi mesarji — katerim pa vsa čast —, vam povemo, da je med njimi in med nami glede kvalitete blaga velikanska razlika. O tem se pa seveda nočemo z vami prerekati. Znajte pa samo to, da so v Ljubljani poleg mesnic tudi stojnice, ki jih je postavil prejšnji občinski svet. Tam so mesarji primorani prodajati meso najmanj 20 v ceneje, kakor v prodajalnah in zato je nepotrebno, voditi visoko gospodo na oglede po vaseh. Obišče naj dotične stojnice in si tam nabavi meso. Če si ji bo dražje zaračunalo, kakor pa je prav, ji je odprta pot na magistrat, ki bo njeno pritožbo takoj in gotovo pravično rešil. S tem je, kakor mislimo, dovolj dokazano, da Ljubljana sigurno prednjači vasem, kar blagovolite tudi vi, gospod poslanec, blagohotno vpošte-vati. Ako pa vpijete v svoji goreči ljubeznji do kmeta, naj bo meso ceneje, pomeni to samo toliko, da naj tudi kmet prodaja svojo živino cene* je. Lep dokaz, kako govori resničen prijatelj kmeta! In še nekaj! V vašem govoru tolikokrat poudarjate, kako ste v vsem pravični, gospod dr. Lampe je v deželnem zboru zatrjeval, da se užitnina na glavo govedine zviša samo po vinarju na lak>-
aram mesa. v resnic! ste To pa zvila* li od 15 K 54 v na 26 K 79 v. Tc šte* vjlke menda dovolj   jasno obratno
dokazujejo. Torej, gospod poslanec, moč imate, da lahko Še nadalje raje« te proti obrtnikom, ki vam nič zalega niso storili. Toda čudno je, da druge obrti ne poznate, kakor to ubogo mesarijo, kar ni lepo za moža, ki nekaj reprezentira Obžalujemo le, da nimamo v deželnem zboru obrtnika, ki bi takim neslanostim takoj posvetil tako, kakor jim gre.
— Slovencem, ki nameravajo v Srbijo. Pred enim mesecem smo objavili v slovenskem časopisju, naj se ljudje, ki se nameravajo preseliti v Srbijo, obračajo na naš informacijski odsek za potrebna pojasnila, naj ne hodijo na slepo srečo v Srbijo. Poudarjali smo, da ne čaka tu vsakega polna skleda, da prihajajo v poštev le pošteni in zanesljivi ljudje, popolnoma izobraženi v svoji stroki. — Poudarjali smo tudi, da se ne bomo ozirali na prošnje, katerim ne bo priložena vsota 5 K za naše gotove izdatke in pa priporočilno pismo od kake vplivne in znane narodne osebe. A kakor vidimo, je bila naša objava glas vpijočega v puščavi. Nastal Je tak naval pisem, da je društvo prisiljeno za nedoločen čas odklanjati vsako nadaljno posredovanje iz enostavnega razloga, ker bi ne bilo kos svoji nalogi, Če bi šlo tako naprej. Izmed okroglo 400 pisem, ki jih je prejelo društvo v kratkem roku enega meseca, niti četrtina ne odgovarja predpogojem, ki smo jih stavili v svoji prejšnji objavi. — Zato smo primorani enkrat za vselej pribiti, da je in bo vsaka prošnja, ki ne izpolnjuje natanko predpisanih predpogojev, romala v koš. One osebe, na katere se bodo ljudje v domovini obračali za priporočila, naj pa dobro premislijo, koga priporočajo, da ne bomo doživljali vedno novih razočaranj. Do preklica se torej naš informacijski odsek ne bo oziral na nobeno vprašanje več. Vsem onim, ki so se dosedaj obrnili na nas in so izpolnili predpogoje za naše posredovanje, naznanjamo, da smo zanje ukrenili vse potrebno in da jih bomo svo-ječasno obvestili o ugodni ali neugodni rešitvi njihovih prošenj. Za druge pa, ki se niso ozirali v polnem obsegu na naso prejšnjo objavo, se ni moglo ničesar storiti. — Slov. društvo »Triglav« v B e 1 g r a d u.
— Dijaški izlet. Tukajšnja podružnica avstrijskega mornariškega društva nas prosi, da sporočimo javnosti njen sklep, da je dijaški izlet na Jadransko morje sklenjena stvar. V ra namen so določeni dnevi 19., 20. in 21. maja (torek, sreda in četrtek — praznik), in sicer tako, da se izletniki odpeljejo prvi dan iz Ljubljane preko Reke in Opatije v Puli. kjer ostanejo drugi dar. da si ogledajo mesto samo in Brionske otoke, potem se pa odpeljejo v Trst, odkoder se tretji dan, ki je namenjen počitku, povrnejo v Ljubljano. — Vožnja z vso oskrbo bi stala za osebo 20 K. — Vse podrobnosti se objavijo, kakor hitro se napravi definitivni potovalni načrt.
— Imenovanja v sodni službi. V notici »Sodna imenovanja«, ki smo jo priobčili v torek, je vest o sodniku Lavrenčaku popraviti v toliko, da je bil avskultant g. Viljem Lavrenčak imenovan za sodnika v Litiji, ne pa za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika — V notici »Sodna imenovanja na Spodnjem Štajerskem« bi se moral stavek glasiti: »Slovenske sodnike, zlasti avskul-tante zapostavljajo, kjer le morejo, praktikantov ne imenujejo za sodnike — samo, da bi iz spodnještajer-skih uradov izrinili Slovence« moral glasiti: »praktikantov ne imenujejo — samo, da bi iz spodnieštajerskih uradov izrinili Slovence« ...
— Umrl je po dolgi bolezni sin slovenskega igralca g. Verovška, dijak 5. gimnazijskega razreda Joško Verovšek. N. v m. p.!
— O jubilejski ubožnici smo te dni priobčili notico, ki po naknadnih informacijah ne odgovarja povsem dejanskemu položaju. Zatrjuje se nam, da duhovniki, ki opravljajo dušno pastirstvo v imenovani ubožnici, izvršujejo svoje dolžnosti povsem vestno, da se jim ne more v tem oziru prav ničesar očitati. Beležimo to resnici na ljubo, ker ne maramo nikomur delati krivice.
— Sprejem gojencev v c. in kr. mornariško akademijo na Reki. Začetkom prihodnjega šolskega leta (16. septembra) se bo na c. in kr. mornariški akademiji na Reki sprejelo 65 gojencev in sicer 30 na popolnoma ali vsaj polovične državne stroške, ostalih 35 pa proti običajnemu plačilu, odnosno na stroške različnih ustanov. Vsi natančni in podrobni tozadevni pogoji se dobe tiskani pri tvrdki L. W. Seidel <5t Sohn na Dunaju, oziroma pri pisarniškem i avnateljstvu vojnega ministrstva, mornarična sekcija, pri pristaniškem admiralatu v Pulju, pri pomor sko-okrajnem poveljstvu v Trstu in pri poveljstvu mornariške akademije na
Reki proti pristojbini 40 v, ki se lahko pošljejo v pisemskih znamkah. Prošnje za sprejem Je poslati vojnemu ministrstvu, mornarična sekcija, na Dunaju najkasneje do Ji. J—tja, ker se na kasneje dospele prošnje ne bo oziralo. Prošnje državnih ali dvornih uslužbencev je poslati potom predpostavljenih oblastev, vse druge pa potom najbližnjega vojaškega krajnega, oziroma okrajnega dopolnilnega poveljstva.
Smrt v železniškem vozu. Dne 26. t. m. se je peljal v spremstvu svoje sestrične, 191etne Viktorije Voznic, 14 let star Fridolin Stante iz Do-berteša pri Celju v tukajšnjo deželno bolnico. Deček je bil tuberkulozen in je imel tudi srčno napako. Okoli tričetrt na 10. je pa pred postajo Zalog v vozu umrl.Truplo dečka so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pri njem so našli 5 K denarja, katerega so izročili njegovi sestri, ki služi za natakarico na Selu pri Ljubljani.
Mlad defravdant. 191etni poslovodja  mlekarske zadruge v Krašnji je poneveril več nego tisoč kron. Na-oravil je več sleparskih dolgov, na-:ar je 17. t. m. izginil.    Isto noč je ,r«del svojemu stricu v Ihanu vola, ^njenega na 400 kron, ter ga je hotel *. t. m. prodati na semnju v Trzinu. Ker pa ni imel živinskega potnega lista, ga je orožništvo prijelo. Oddali so ga okrajnemu sodišču v Kamniku.
O železniškem  osobju   v Beli
Krajini nam pišejo: V včerajšnjem »Slov. Nar.« je o novem železniškem uslužbenstvu na Belokranjski progi dopis, a ni popolnoma točen. Uradnik bode le načelnik v Črnomlju in Metliki, drugače pa so po drugih postajah le poduradniki in nižji uslužbenci. V Kandiji bode le navaden služabnik kot voditelj, na postajah Birčna vas, Uršno selo, Semič. Ru-prč vrh in Gradac po dva podurad-nika, eden vodja, eden dodeljen; v Črnomlju bode razven uradnika načelnika še eden poduradnik, v Metliki pa razven načelnika uradnika še trije poduradniki in eden magaciner, v mejni postaji Bubnjarci pa dva magacinerja. Toliko v blagohotno pojasnilo. Razpisana so bila ta mesta do 20. t. m. ter ni bila do danes še nobena seja, v kateri bi se odločilo, kateri prosilci pridejo v Belo Krajino, drugače bi bilo že osobju to znano. Da se gotovi izvrševalni organi »Volksrata« na vse pretege trudijo spraviti tja kolikor mogoče nemčur-skih uslužbencev, je seveda razumljivo, saj hočejo tudi tukaj proti Dalmaciji graditi nov nemški mest, za kar skrbe" seveda že sedaj! Mi vemo tudi, da je več kot enkrat več prosilcev domačinov Slovencev za vsa ta zgoraj omenjena mesta, a prav mogoče je, da bode »Volksratu* vsikdar pokorni dvorni svetnik tržaškega žel. ravnateljstva polovico nemških in nemčurskih slovenščine le za veliko silo zmožnih uslužbencev dalj prestavil, samo da se ne zameri mogočni gardi »Volksrata!« Kot načelnik žel. oskrbovalne sekcije pa pr-de veliki German Poljak Miklavž v Novo mesto, ki je znan kot zatiralec slovenskih ubogih železničarskih delavcev, ki so po Gorenjskem kaj veseli, da so tega zatiratelja slov. delavstva rešeni, a sedaj bode kazal svojo kulturo pri Dolenjcih! >Iemci imajo povsodi svoje kremplje, kaj bi rekli, če bi silili na kako novo progo v nemških krajih slovanski / lezni-čarji?! — Nemcem je dovoljeno vse, Slovencem seveda ničesar, Slovenec mora le mirno trpeti, kako se gnezdijo Nemčurji po popolnoma Slovenski zemlji! Prav fako. kakor je bilo na progi iz Jesenic v Trst, tako bode tudi sedaj v Beli Krajini le krivica!
Občina Begunje. Cesar je odobril postavo, po kateri se iz občine Cerknica izločijo vasi Begunje, Be-zuljak, Kožljek in Ševšček ter ustanove kot samostojna občina Begunje.
Iz Prema. V 12. številki z dne 19. t. m. piše »Domoljub« o shodu pod milim nebom na premskem placu. Dopisnik hoče osebe, ki nočejo v njegov rog trobiti nekako osramotiti, in sicer radi tega, ker se upajo pri volitvah misliti s svojimi možgani, nočejo pa voliti na komando g. župnika Škerjanca. Privoščil si je najprej bategarja Faturja, ki mu pa ne more drugega očitati, kakor da je popolnoma pozabil, da je komaj smrti ušel. Je - li to kaka sramota ali hudodelstvo, biti na smrt bolan? Škoda hlač, ki ste jih raztrgali v šolskih klopeh, da ste se naučili kaj takega pisati, gospod dopisnik! Nadalje mu očita, da je bil proglašen za nesramnega lažnika. Oje], ojej, to je nekaj groznega, ako reče na volilnem shodu tako vzvišena oseba kot Je profesor Jarc političnemu nasprotniku, da laže, ker se mu Je ta upal v obraz povedati, da so glasovali poslanci S. L. S. za takozvani mali finančni zakon, v katerega spada tudi povišanje davka na žganje. Bategar Fatur Je pa še vedno ten mneaia, irxai teti.
da bi bil lažnjivec radi gornje trditve, pač pa se upa trditi, da je bil nekdo drugi la^njivee pri shodu na starodavnem premskem placu. Pisec »Domoljuba« piše, da je bategar Fatur umolknil, ko je bi proglašen za lažnika Toda lažnik je tisti, ki to trdi, kajti ko je končal svoj konfuzni govor g. profesor Jarc, pričel je govoriti g. dr. Lampe o novih deželnih nakladah na užitnino, kjer je farbal kmete, da bodo prizadeti s temi do-kladami le bogatini, ter je še pristavil, da tudi on rad plača 2 vin. na če-trtinki vina več, seveda ni pa povedal, da znaša njegova letna plača več kot je vredno posestvo našega najboljšega kmeta. Pri tej priiiKi se je oglasil bategar Fatur zopet za besedo z namenom, da bi ljudstvu pojasnil, da je ravno nasprotno res, kar je trdil g. finančni minister dr. Lampe, na kar ste mu vi g. župnik Škerjanc obljubili, da bo dobil besedo pozneje, samo naj ne moti govornika z medklici. Nato je on čisto mirno poslušal govor dr. Lampeta in končno še vašo samohvalo, kritiziranje čez kandidata Urbančiča, in potrese proti mlekarni, misleč si, končno pridem le do besede. A ko ste končali vi govoriti, ste v splošnem šundru predsedniku shoda namignili, naj shod zaključi, ne da bi dali Faturju besedo, kar ste mu bili obljubili, ali vsaj vprašali, če želi še kdo govoriti, kakor je sploh običajno na javnih slio-dih. Iz tega se torej vidi, kdo je lagal H koncu pa naj izve g. župnik Škerjanc, da ima bategar Fatur, kar se osebnosti tiče, zelo kompromitajoče pismo v žepu zoper g. župnika, katero bi bil tudi v agitacijski in ^olilni borbi lahko porabil, a ga do danes niti svojim najboljšim pristašem ni pokazal, pripravljen ga je pa pokazati g. župniku samemu, ako se potrudi priti do njega, gotovo se bo pa pri čitanju bolj tresel kot trnovsko-bistriška mlekarna pri njegovih potresih. Iz tega g. župnik lahko spre-vidite, da bategar Fatur ni tak značaj, kot so vaši pristaši, kateri pridejo za vsak grd pogled, ki ga dobijo od vas, lementirati k bategarju Faturju, kateri jih pa v srcu le pomiluje, da so take duševne reve, ne pa hujska. kakor vi pri vsaki priliki poudarjate. Hvalisanje o zmagi je tudi ničevo, ker zmaga s takimi sredstvi kot ste vi zmagali, je zelo žalostna. Pustite ljudem prostost in takoj se boste prepričali, na čegavi strani je ljudstvo.
S Prema nam pišejo. »Domoljub« v št. 19. piše o klerikalnem shodu, ki se je vršil pri nas pred volitvami. Seveda ne more resnice pisati, ker mu je ta prišla že popolnoma iz navade. Prva laž je trditev, da se je prof. Jarc spominjal rajnkega Žitnika, pač pa se je dr. Lampe, ko je videl, da se mu majejo tla, začel sklicevati na dr. Žitnika. Tedaj so zbo-rovalci zaklicali »Slava Žitnikovemu spominu!« Vsaj pa tudi nima klerikalna stranka niti enega poslanca v deželnem zboru, ki bi bil vreden, rajnkemu dr. Žitniku odvezati čevlje. In faktum je, da je le klerikalna nestrpnost in pa korupcija izkopala dr. Žitniku prerani grob, vsaj je javna lajnost, kako ga je gonil načelnik stranke po shodih, čeprav je bil nevarno bolan. Značilno je bilo tudi za ta shod, da se ga ni udeležil Drob-nič. Izgovoril se je, češ, da je bolan. Nam se pa zdi, da se je t:idi žc Drob-nič začel sramovati svojih tovarišev v deželnem zboru. In v zadnjem hipu je moral naš župnik Martu brzo-javiti po dr. Lampeta. In tako je poizkuša! pref. Jarc v neredno vezanih otrobih slikati delo klerikalne večine v deželnem zboru. In tedai so mu zadonele na uho besede g. Faturja-»Dolgove, samo dolgove ste delali!« Od druge strani: >Pa vislice za kmeta!« Ti klici so mu kar zaprli sapo. Nato je začel pravili, kako bodo po novem lovskem zakonu pošiljati kmete zajce streljat, pa mu je zopet Štreno zmešat Cvetanov Franc ali stric pruskega jurista, češ: »Kmete pošiljate zajce ubijat, pa ste naložili našemu ljudstvu vse hujše zajce v obliki podvojenih davkov na žganje, vino, meso itd. in pa več milijonskega posojila, izginjenega vseučiliškega zaklada. O tem prosimo pojasnila in obračuna!« Zopet molk. Po dolgem trudu je naračunal pol milijona kron. Nato je pa prof. Jarc končal, češ, da bo dr. Lampe, ki je pravzaprav minister tako zavrženih deželnih financ, pojasnilo vso zadevo. Župnik Mrtn je porabil ta odmor in v svoji sveti jezi grozil: »Kovačič, vam bom nekaj rekel, če ne molčite!« In čeprav ga je slednji trikrat pozval, naj javno pove, kar ima povedati, je župnik molčal, ker je mislil, da bo zlezlo KovačiČu srce v hlače, ko bo zagledal grozečo blagoslovljeno roko. Tedaj pa je sam dr. Lampe pozval Ko-vačiča pred mizo premskega župana, da mu pred štirimi očmi pojasni — deželno gospodarstvo. In tedaj se je začel pogovor. Dr. Lampe: »Ima-
mo pristnega liberalca za mušter.«
— KovaČič: »Kdo je liberalec? Dokaze hočem zato U — Dr. Lampe: »Liberalni časopisi govore iz vas!« Kovačič: »Dovolj je, če berem »Domoljuba« in mislim nasprotno, tedaj je to resnica. Glede vere pa se z vami takoj postavim sv. Mihaelu na tehtnico.« (Spiošen smeh.)Dr. Lampe začne nato pojasnjevati dež. posojila itd.: »Za odkup od graščin 8 milijonov.« — Kovačič: »Zemljiško - razbremenilni davek plačuje kmet za se.« — Dr. Lampe: »Za zvišanje učiteljskih plač treba novih doklad.«
— Kovačič: »Država bo dala skoro en milijon, še dobiček boste imeli.«
— Dr. Lampe: »Molčite, boste potem dobili besedo!« — Kovačič: »Kdaj pa?« — Dr. Lampe: »Deželne bolnišnice stanejo toliko več nego prej.«
— Kovačič: »In vendar je bil za časa prejšnje večine skoro vsak bolnik oproščen oskrbnine; zdaj pa noben.« — Dr. Lampe: »Žendarmerija velja toliko več!« — Kovačič: »To izrabljate v svoje svrhe!« — Dr. Lampe: »Za šole, ceste in drugo so večji stroški!« — Kovačič: »Pa deželni avtomobili, agitacije in deželni dvorec!« Nato je dr. Lampe pojasnil svojim ovčicam, da so to storili nasprotniki, čeprav je neposredno pred tem trdil, da napredni poslanci sploh nimajo nobene veljave v zbornici. »Sklenili smo zakon«, je rohnel dr. Lampe v svoji razjarjenosti, »ki ob-težuje mesto Ljubljano tako, da je bilo pričakovati skoraj konca Ljubljane. Pa že dva meseca je zakon v veljavi, mesto še vedno stoji. In to vse v neprecenljivo korist kmetske-mu stanu.<- To so torej človekoljubna dela kronskih poslancev, ki hočejo z enim samim zakonom uničiti našo metropolo. Žal, da naš kmet ne ve, da bo mogel le takrat dobro raz-pečavati svoje pridelke, če bo imel meščan denar. Če bo pa meščan po zaslugi klerikalne večine prišel na berašKo palico, tudi kmetu ne bodo župniki in kaplani pokupili vseh pridelkov. Tako se je torej končal ta klerikalni shod. Dr. Lampe in prof. Jarc sta slišala take, da bosta pomnila. Videli bomo, kdo bo ostal medved.
Iz Rateč na Gorenjskem nam pišejo: V Ratečah imamo že več let poštni nabiralnik — menda zato, da se nam pri oddaji in sprejemu pošte udobneje godi in da si vsaj doma lahko nakupimo poštne vrednostni-ce. Preje smo dobivali pošto iz Kranjske gore, sicer redno vsak dan opoldan, samo glede nakupa poštnih predmetov je bilo težavno, ker v vasi nihče ni bil obvezan te prodajati. Sedaj je v tem oziru bolje. Vse se lahko kupi tam, kjer je poštni nabiralnik, toda poštne tiskovine se tu prodajajo že nekaj mesecev sem sa-monemške, mesto dvojezičnih. Kdo je tej malomarnosti kriv? — Morda se ozira c. kr. poštna uprava na ravnateljstvo akcijske družbe v Beli peči, ki je nemško, da ne ugodi naročilom poštne voditeljice, ali pa je morda postala ta proti vsakemu pričakovanju celo tudi že nemškutari-ca, to se ne ve. Lahko je tudi vzrok brezbrižnost in površnost poštnega sela v Ratečah, ker ne zahteva od pošte v Beli peči nemško - slovenskih poštnih vrednostnih znakov. Taka zahteva bi bila seve le umestna. Ni še naša starosiovenska vas od Nemcev ugrožena, vendar, ako ponudiš Nemcu prst, ti zagrabi kar celo roko. Torej pozor, kajti kaj lahko se dogodi, da nostane enkrat tudi naša vas od njih ugrožena. Glede pošte bi lahko nekaj ukrenil tudi obč. odbor rateški. Skleni in zahtevaj od c. kr. pošte, da odredi prodajo dvojezičnih vrednotnic in tiskovin pri nabiralniku v slovenskih Ratečah. A ne samo od poštne, tudi od železniške uprave se nam godi krivica. Ako zahtevamo vozne liste pri blagajnah v slovenščini, nas nočejo razumeti in jih nam ne dado. Kdor ne potuje mnogo po železnici po obmejnih slovenskih krajih, ne ve, kake krivice se dogajajo potnikom ako zahtevajo v slovenskem jeziku vozni list. Čujte! Na trbiškem kolodvoru se nahaja pri blagajni uslužbena uradnica, ki zahteva od vsakogar nemško ime kraja, kamor se kdo pelje. Tudi kraji v okolici ji niso znani pod slovenskim imenom. Ubogi slovenski višar-ski romarji, koliko tu trpe zaničevanja, ako niso vešči nemščine. Ne pomaga nič, tolmač mora biti, drugače pa ostaneš tu in ako nisi celo miren, liajd v zapor po zgledu Celovca. A železniško ravnateljstvo v Beljaku trpi leta in leta v Trbižu to uradnico, ki nima toliko talenta, da bi se bila v tem času priučila vsaj v okolišu se nahajajoča slovenska krajevna imena! Zakaj jo ne premesti v čisto nemški kraj? Toliko pritožb je že bilo proti tej uradnici, a nič ni zaleglo, seve ker se naši poslanci za take »malenkosti« ne brigajo čisto nič. Ako bi bili naši klerikalni poslanci možje na svojem mestu, ako bi nastopili s primerno energijo, ni vraga*
da bi ne izposlovali, da bi se vsaj na trbiški postaji nameščali slovenščine vešči uradniki.
Kinematograf Ideal. Spored za soboto 28., nedeljo 29. in ponedeljek 30. t. m.: L Redko prijateljstvo. Pes in zajec. (Naravni posnetek.) 2. Tašča ljubi živali. (Komično.) 3. Gigettin god. (Veseloigra.) 4. Gaumontov te-den.(Najnovejše, šport, moda.) 5.Nau-kejeva strast za krmilni zrakoplov. (Humoristično.) 6. Iz sence. (Amerikanska življenska slika v dveh dejanjih. Krasni jahalni bojni prizoru — Samo popoldne. — 7. Nat Pinkerton proti tolpi X. (Napeta senzacijska detektivska drama v dveh dejanjih.) — Samo zvečer. — 8. Moric gre na ples. (Velekoraično,) V glavni vlogi neutrudljivi in neprekosljivi Moric Prince. Nasmejete se do solza. Velik smeh! — Prihod albanskega knežjega para v Drač. Velezanimiva aktualnost!
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 15. do 21. t. m.
Novorojencev je bilo 26, mrtvoroje-nec 1, umrlo pa je 23 oseb in sicer 13 domačinov in 10 tujcev. 3 osebe so umrle za ošpicami, 5 za jetiko, 1 vsled mrtvouda, 14 pa za različnimi boleznimi. Ena oseba je zbolela za vratico.
Izginil je iz Ljubljane blagajnik kreditnega zavoda P a u 1 i n , ki je bil nedavno tega suspendiran od službe. Kakor se zatrjuje, ne gre za poneverjenje, marveč samo za nedopustne manipulacije, ki si jih je Paulin svojevoljno dovolil brez vednosti vodstva.
Nesreča. Včeraj je v Trnjem na Notranjskem posestnik Janez Zorman sekal v gozdu smreke, pri čemur mu je ena padla na desno nogo ter mu jo zlomila. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Razstava  eksotičnih  zveri se
otvori, kakor je razvidno iz oglasa in lepaka, jutri, v nedeljo v areni Narodnega doma. Veliko pozrnost bodo predvsem vzbujali izredno veliki, krasno rasli afriški levi. Občinstvo opozarjamo na to »razstavo«.
V Zagrebu zelo priljubljeni tamburaški in vokalni zbor »Javor« kon-certuje danes in vsak dan v kavarni »Central« na Sv. Petra nabrežju.
Razstava pomladanskih novosti jutri v trgovini I. Kette, Ljubljana, Fran Josipova cesta 3.
Harodna obrambe.
Družbi sv. Cirila in Metoda Je
izročil g. Ivan Perdan. veletržec v Ljubljani 1500 K od izkupička od družbinih vžigalic. To je tako znamenit prispevek, da mora vsak Slovenec vrednost uvaževati in po vsej moči delovati, da se uporabljajo vsepovsod med Slovenci te tako koristne vžigalice.
Nabiralniki v Trbovljah zavzemajo vsekako prvenstvo med svojimi sovrstniki v naši domovini. Meseca sušca so dali zopet 44 K 44 v. Prvenstvo je dosegel sedaj nabiralnik v gostilni Forte, koj za njim pa moramo pohvaliti onega, v gostilni Goropevšekovi. Le tako naprej!
Slava našim zvestim rojakom v Ameriki! Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda št. 1 v New Jorku je poslala po svojem tajniku g. Janezu Terčku lep prispevek 650 K. Hvala marljivi podružnici, hvala darežljivim, zvestim rojakom v Ameriki.
Družbi sv. Cirila in Metoda v korist se je zavarovala gospa Kristina Lokarjeva v Gorici za vsoto 500 kron pri »Prvi češki zavarovalnici na življenje v Trstu«. Dobra rodoljubka je s tem družbo zagotovila, da ji hoče biti koristna še potem, ko nje več ne bo. Hvala pa tudi Prvi češki, da pridobivajoč zavarovancev pri tej zavarovalnici opozarja na korist Ciril Metodove družbe in priporoča, da se njej v prid odloči del zavarovalnine.
Na fantovščini g. dr. Vilkota Pfeiferja v Krškem se je nabralo 20 kron, vsoto je nakazal blagajnik podružnice g. Flor. Rosman. Mesto venca umrli Mariji Šifrerjevi poslala je g. Ana Podbojeva 10 K. — Ga. Franica Florjančičeva na Bledu je nabrala 9 K, vsoto je nakazal naš vrli rodoljub g. Jak. Peternel, lastnik hotela »Triglav«.
Mengeška Ciril Metodova podružnica je priredila dne 28. m. m. v rodoljubni Strmoletovi hiši v Trzinu L čajev večer. Uspeh je bil prav lep. Čisti dobiček znaša 51 K. V imenu podružnice izrekam srčno zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli do tako lepega uspeha. Zahvala gre še posebej naši vrli g. Danici Habjano-vi, ki se je res veliko trudila ta večer in upamo da nam i v prihodnje ne bo odrekla svoje pomoči. Dalje g. Tončku Beliču in družbi gospodov, ki jih je pripeljal seboj, ker so nam tako krasno in neumorno iz prijaznosti igrali ves čas. Hvala vsem za prispevke in vsem udeležencem. A. Pe-trovčeva, t, č. blagajničarka.
70. Štev.
•SLOVENSKI NAROD', dat 28. marca 1914.
Stran 5.
Društvena naznanila.
Na jutrišnji občni zbor gospodarskega   naprednega   drušva za
šentjakobski okra] opozarjamo še enkrat vse člane in prijatelje društva, da se ga zanesljivo udeleže. Začetek ob pol 4. popoldne. Občni zbor je v gostilni g. Lovra Sarca (Rasto-harja) na Kariovski cesti.
Salonski orkester »Sokola I.« namerava prirediti večji koncert v lastni režiji v nedeljo, 5. aprila v hotelu Tivoli. Eventualno bi se ta koncert ponovil na velikonočni ponedeljek, t. j. 13. aprila. — Ker je ta salonski orkester sedai edini slovenski orkester v Ljubljani, pričakovati je, da se občinstvo, zlasti pa bratje Sokoli v obilnem številu udeleže te prireditve. Koncert bi se vršil od 4. do 7. ure, od 8. do 12. ure pa bi se vršil v dvorani ples. Vstopnina za osebo 50 vin. V očigled malenkostni vstopnini in dobremu namenu prosi odbor brate in sestre za polnoštevilno udeležbo in agilno agitacijo. — Na zdar1 — Odbor.
Trobentaški zbor Župe Ljubljana L, brez zbora Sokola 11., vabi brate trobentače k skušnji, ki se vrši jutri, t j. v nedeljo, 29. t. m. Zoi-rališče bratov ob 2. popoldne pred Prešernovim spomenikom. Bratje, udeležite se te vaje polnoštevilno! Na zdar!
Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ima svoj letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto, dne 4. aprila ob 8. zvečer v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti. Redni in podporni člani, udeležite se ga v obilnem številu !
Društvo *K!ub slov. amater-ic-tografov« v Ljubljani vabi vse p. n. svoje Člane na društveni občni zbor z običajnim dnevnim redom, ki se vrši v ponedeljek, dne 30. marca L L ob pol 9. v salonu kavarne »Ilirija« (Kolodvorska ulica). — Odbor društva »K. S. A. F.«
Zadruga gostilničarjev, kavar-narjev, izkuharjev itd. v Ljubljani je imela v četrtek popoldne svoj redni letni občni zbor in sicer v veliki dvorani Mestnega doma Zborovanje, ki je bilo povoljno obiskano, je otvoril in vodil načelnik zadruge g. Fr. K a v č i č. Obrtno oblast je zastopal gosp. dr. B e r c e. Spomnil se je umrlih članov zadruge, pri čemer so navzoči v znak sožalja vstali. Po prebranem in odobrenem zapisniku je podal g. Pintar zadružno letno poročilo, iz katerega posnemamo sle-ueče: Razmere v gostilniški obrti se v tekočem letu niso prav nič izboljšale. Posebno je na to tudi precej vplivalo dejstvo, da je prešel policijski aparat iz rok avtonomne občinske uprave, kar so začutili gostilničarji takoj od začetka zelo občutno in kar čutijo v večji ali manjši meri še sedaj. Zadruga je v več slučajih posredovala in dosegla tudi nekaj uspehov v prid gostilničarjem. Uspešno je nastopala zadruga tudi proti umazani konkurenci, ki tvori veliko kvar za gostilničarje. Tudi zadružna posredovalnica je uspešno delovala. Preskrbela je 139 gospodarjem 212 uslužbencev. Šla je na roko vsestransko gospodarjem in uslužbencem. Zadruga je izdala tudi delavni red, ki je bil potrjen od obrtne oblasti, ki pa se iz gotovih vzrokov do sedaj še ne vpošteva tako. kakor bi bilo potrebno in obema stanovoma koristno. Za nove koncesije je bilo vloženih 6 prošenj, za prenos koncesije pa 11, podelilo se je 3 koncesije na novo, zavrnjene 3 prošnje. Zadrugi so se pritegnili tudi trgovci z žganjetoči, vsled tega je narastlo število članov za 12. Članov z lastno koncesijo je 254, zakupnikov še 77 in sicer 217 moških in 114 ženskih. Na novo vpisanih vajencev je bilo 23, oproščenih pa 8. Vdinjanih vajencev je 26, neiz-učeni so odšli 4. V gospodarskem oziru je zadruga napredovala za 1381 kron 89 v. Skupno premoženje z dobrodelnimi instituti se je zvišalo od 40.000 K na 42.743 kron. Letošnji proračun izkazuje približno 2500 kron izdatkov in 2800 kron do 3000 K dohodkov. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.Nato so sledile volitve. Za škrutinatorja je imenoval načelnik gg. Stritarja in Ložar j a. Izvoljeni so bili soglasno za odbornike gg. Stritar Iv., Krisch Peter, S k u 1 j Rudolf in Zajec Avgust, za namestnike pa Banko Ivan, K r a -peš Franc in G o r š e Anton. Za pre-iedovalce računov so bili izvoljeni g.: S o k 1 i č,K orbar in Tonejc V odbor pomočniške bolniške blagajne je bil izvoljen g. A n z 1 i n, za i regledovalca računov v tej blagajni pa g. L o ž a r. Sprejeta sta bila kon-no še predloga glede izpremembe 14. zadružnih pravil, ki se tiče zadružnih doklad in glede obligatne naročnine strokovnega lista »Gostilničarja«. Pri raznem se je stavilo med drugim tudi vprašanje glede zvišanja doklad in glede več drugih stva-
ri, ki so se očitale aadntgf od gotovih strani. Načelnik g. Kavč i Č J« temeljito pojasnil vse te razmero. Posebno neutemeljen je bil napad na zadrugo glede pobiranja 1, odnosno 2 vinarjev pri prodaji tobačnih izdelkov v gostilnah, in to že zaradi tega, ker je bil naslovljen ta napad na popolnoma napačno adresa Glede zvišanja naklad na vino pa, katero nam Je naklonila naša klerikalna deželno-zborska večina, katero zastopa na zunaj ljubljanski »Slovenec«, ki Je vse prej kot prijatelj gostilničarjev, kar je že opetovano tudi dokazal, Je zadruga le priporočala in ne naročala gostilničarjem, da zvišajo gostilničarji, primorani vsled te klerikalne dobrote, za katero se Je posebno zavzemal zopet »Slovenec«, v svrho solidarnega postopanja, ki bo le v prid gostilničarjem samim, ceno vin za 8 vinarjev. To pojasnilo Je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Slišalo se je nebroj klicov, ki so bili naperjeni proti oni »Slovenčevi« večini, ki je prisilila gostilničarje do tega koraka in naklonila prebivalcem mest to nepotrebno in kruto breme. — Govorilo se je nato še o nekaterih internih zadevah zadruge, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Mornariško društvo. Ljubljanska podružnica avstrijskega mornariškega društva je imela v četrtek zvečer v bibliotečni dvorani vladne palače svoj letošnji občni zbor, ki mu je predsedoval predsednika namestnik g. cesarski svetnik Ivan Mathian. Iz poslovnega poročila, ki ga je podal tajnik g. višji poštni upravitelj Josip Flere, posnemamo, da leto 1913. vzpričo svojega kritičnega značaja za podružnico ni bilo posebno ugodno, dočim obeta, kakor vse kaže, letošnje leto najlepših uspehov, ker je pristopilo podružnici izza novega leta že preko 100 novih članov. Veselice, slavnosti in skupni pomorski izleti privabljajo čim dalje več novih članov. Zato bo gledala podružnica, da v tem oziru še več stori. Dočim je štela ljubljanska podružnica leta 1912. 339 članov, je poskočilo njih število leta 1913. na 357, dasi jih je veliko pomrlo ali pa odpotovalo iz Ljubljane. V letošnjem letu pa jih je do občnega zbora novih pristopilo toliko, da jih je vseh že 464. V očigled nameravanim pomorskim izletom pa je za trdno pričakovati, da ne bo dolgo, ko poskoči število članov na 500. — Odbor je rešil v lanskem poslovnem letu 148 spisov. — Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. poštni oficijal Fran Levart, posnamemo, da je imela podružnica 22S0 K 5 v dohodkov in 2163 K 48 v izdatkov. — Na predlog računskega preglednika g. Emila Tonniesa je občni zbor dal blagajniku g. oficialu Levartu absolutorij z zahvalo, še posebej pa se mu je na predlog tajnika g. višjega poštnega upravitelja Flerćta izreklo priznanje za njegovo neumorno delovanje. — Na to so se vršile volitve in so bili v odbor izvoljeni vsi dosedanji funkci-jonarji. Za delegate na občni zbor osrednjega društva na Dunaju so bili izvoljeni ti-Ie gospodje: Dr. Karel baron Born (Sv. Ana pri Tržiču), Josip Kosler (Ljubljana) in cesarski svetnik Ivan Mathian (LJubljana). — Občni zbor je nadalje sklenil, da priredi v kratkem razen namer /anega dijaškega in učiteljskega izleta tudi izlet članov na Jadransko morje, po vsej priliki v kotorsko okolic . in pa večjo veselico v Ljubljani sami.
Sokol v Kočevju je imel preteklo nedeljo 22. t. m. redni letni občni zbor. Bivši starosta omenja delo nasprotnikov in bodri k delu. Blagajnik Osvald toži, da se je blagajna skrčila na deficit 5 K. ker je telovadnica stala mesečno 14 K. Sklad za zgradbo znaša kot nedotakljiva glavnica 1100 K. — Sledi prememba pravil: število odbornikov se skrči na 7. Novo izvoljeni odbor: dr. Kle-pec, starosta; br. Lesjak, star. namestnik: br. Jesih, načelnik. Odborniki: Dokmanovič, Majdič, Osvald, Ivanšek; namestnika za odbor: br. Beljan in Simonič. — Zupo sta zastopala br. starosta dr. Pestotnik in načelnik St. Vidmar, Sokola v Ribnici pa njegov podstarosta br. Fišer in načelnik Oražem. Po občnem zboru je predaval žup. starosta o »namenu sokol, dela« in dal primerno navodilo za nadaljne delovanje.— Delo se je v tem ogroženem okraju sestavno uredilo in upati je.da bo slovenska manjšina v Kočevju znala vršiti brez krika, toda premišljeno m smotreno važno narodno manjšinsko delo v tako izredno važnem kraju. Pospeševanje tukajšnjega manjšinskega dela pa naj ostane ne samo stvar sokolska, temveč celokupnega slovenskega naroda, osobito pa naših obrambnih društev.
Iz Mokronoga. Naše čilo bralno društvo je preteklo nedeljo na občno željo ponovilo »Krivoprisežnika«, ki je dosegel še višji uspeh nego prvič.
jo bila »pol nabito polna. I
hvaležno občinstvo pa Jo igralce, ki so častno rešili njih vloge, z navdušenim aplavzom pozdravljalo na odprtem odra, kakor tugi po vsakem dejanju. Gospodom režiserjem gre vsa čast in hvala. Kakor se čuje, se pripravlja že nova zanimiva igra, katero bode hvaležno občinstvo z veseljem pozdravilo.
Prostrti.
Poslovilni večer g. Ign. Borštnika se vrši jutri, v nedeljo, ko se vprizori dramska velezanimiva noviteta »Aleluja«. G. Borštnik zaigra eno izmed svojih največjih in najboljših vlog, s katero je žel v Zagrebu pravcate triumfe. Senzacijonalna ta noviteta ima to redko prednost, da je igralsko efektna in obenem literarna Vsi sodelujoči imajo prav hvaležne vloge. Hkratu debitira g. Ferdo Trampuž, gojenec Ottove šole na Dunaju.
Gostovanje hrvaške opere. V četrtek, dne 2. aprila se poje Offen-bachova opera »lioffmannove pripo-vesti«. Olimpijo in Antonijo poje ga. M. de Strozzijeva, Giulietto gdč. M. Koroščeva, Hoffmanna g. T. Lowoczynski, Coppeliusa, Daper-tutta in dr. Miracola g. M. VuŠkovič. — V petek, dne 3. aprila se poje operetna noviteta »Naposled sama!« ugiasbil Fran Lehar. V Zagrebu se vrši premiera 1. aprila. V glavnih vlogah nastopajo ga. Irma Polakova, gdč. Krista Župančičeva kot gost, gg. Arnošt Grund, Zvonimir Strmac in Al. Binički. — Predprodaja vstopnic se začne šele v ponedeljek.
Gostovanje dramskega ansem-bla slovenskega gledališča v Ljubljani. Kakor vsako leto pojde dramski ansambl tudi letos na svoje gostovanje širom slovenske domovine in si je izvolilo to pot režiserja g. Milana Skrbinška za svojega vodjo. Opozarjamo javnost na to gostovanje, ki ni le odgojnega pomena, temveč mora biti žalibog tudi borba za vsakdanji kruh, kajti sezona se bliža že h koncu, in slovenski igralec še danes ne ve, ali bodo storili me-rodajni faktorji istotako svojo dolžnost, kakor jo je storil on tekom sezone čez mero. Gostovanje je začrtano v velikem obsegu, tako da bo vsa turneja trajalo dva meseca, a seveda — samo ob zadovoljivem fi-nancijelnem uspehu. Apeliramo torej na slovensko občinstvo, da podpira to gostovanje s svojim številnim obiskom. Predstave so projektirane po sledečih krajih: Gorica, Tolmin, Kanal, Renče, Prvačina, Trst, Pazin, Voloska, Bakar, II. Bistrica, Idrija, Žiri, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Tržič, Jesenice, Celovec, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Slov. Bistrica, Št. Jur, Celje, Žalec, Trbovlje, Zagorje, Krško. Brežice, Novo mesto, Metlika, Ribnica, Kamnik. Gostovanje se prične na velikonočno nedeljo, dne 12. aprila t. 1. v Gorici, kjer se vprizori na ta dan velezabavna burka »Konec sveta!«
Književnost.
— Nikola Ostojič. Nade 1 čeznuća. Pjesme. (1900—1913.) Cjena 2 krune. Sarajevo. Tiskara Vogler i drugovi. 1914. m. 8°. 136 str. Ako svoj želodec več časa pitamo s slaščicami, ali pa ga polnimo z jedrni, začinjenimi z dišavami, jesihom, poprom, papriko, soljo, žrebicami, vanilijo ali celo s česnom in čebulo, ali pa ga polnimo s pikantnimi jestvina-mi, kavijarom, mariniranimi ali oso-Ijenimi ribami, paštetami iz gosjih jeter itd., se želodec, ledvice in obi-sti draže in ker ima vsaka dražitev za reakcijo nevečnost, nas sili skrb za zdravje teh telesnih delov in s tem vsega telesa, da promenimo jelo in da ponudimo želodcu navadnejše, zdravejše in tečnejše hrane, ki nima v sebi preveč dražil.
Kakor z jedjo, tako je tudi z umetnostjo. Primitivni slikarji so bili pobožni in so čutili to, kar so slikam vdahnili. Kdor je bil manj veren, tega ni moglo zadovoljiti to slikarstvo. Renesancija je tej potrebi pomogla, na koncu pa je postala brez-verna in slike madon in svetnikov ne dihajo nič manj, nego krščanskega duha. Zato je nastopil barok, ki je uvel v slikarstvo zopet biblijo. Pa tudi ta se je spremenil v slikanje mok, bolečin, ran, križanja, obglav-ljenja itd., kar je živce grozovito moralo razburjati. Zato je nastopila doba klasicizma, ki je slikarstvo zopet dovela do prave mere, bila pa Je zato dolgočasna, kakor biedermeier-stvo. Pozneje so nastopili plainairlsti in impressionfstl, ki so pa šli od zdrave podloge, na kateri je bil ta način slikanja, zopet predaleč, tako da so luminesti ob barvah pozabili vsebine predstavljenih snovij, impresijonisti pa določnih črt. Zato so ljudje siti tudi secesijonizma in si žele slikanja, ki fe v vsaki smeri merjena
Tudi z lepo knjigo ni drugače. Po dobi zgodovinskih romanov so nastopili socijalni, psihološki romani, dokler niso izrastki prebohotni postali in so ljudi odvračali. Nastopili so veristi, naturalisti. ki so z brutalno brezobzirnostjo odkrivali grde rane človeškega življenja, kar se tiče zakonskega, seksualnega in socijainega življenja. Tudi ta smer je premašila svoj cilj in je vzbudila odvratnost v ljudeh, ki imajo še kaj idealizma v svoji duši. Zato se vračajo ti onim smerem, ki ponujajo zdravo, tečno in okusno duševno hrano.
Zato je užitek, ako človek zopet dobode knjigo v roke, polno idealizma, pa ne prenapetega in v ospredje silečega. Tak pesnik je Nikola Ostojič, čegar pesni iz najnovejše dobe hočem na kratko oceniti. Da se razume moja sodba, je bilo treba navesti gorenje primere iz telesnega in duševnega življenja. Prav v času, ko je občinstvo dovzetno za idealizem, notabene umerjeni, je prišel g. Nikola Ostojič na dan. On se je postavil na krščanska tla in nihče mu ne more tega očitati, ako je v resnici veren. Njegova oda »Bogu« je zanesen spev sile Božje. Drugi predmeti so ljubezen do svobode, domovine, prijateljev, rodbine. Mnogo pesni je posvečenih svoji izbranici, v katerih jo hvali tako diskretno, da nikomur ne preseda. Posebno čuvstvene so njegove pesni o rajnici materi, katera je predmet več njegovih pesni, v katerih izraža globoko čuvstvo ljubezni in hvaležnosti ter udanosti svoji roditeljici. Takisto so nežne pesni, katere so namenjene svojim otrokom, trem sinovom in eni hčerki. Navadno so take pesni omledni izlivi prekomerne ljubezni do otrok. Pri Ostojiču je vse umerjeno. On se raduje svojej deci ter jej želi. da bi se ugledala v svoje prednike, hči v svojo babico, sinovi v očeta in deda. Žena ima v teh pesnih samo postransko vlogo, če prav je vedno spominja z ljubeznijo in spoštovanjem. Vse je neusiljivo izrečeno.
Spominja se tudi svojih prijateljev, katere bodri ter jih odvrača od pesimizma ter bodri na trajno delo v svojo korist in korist domovine. Navdušuje ga tudi priroda. Lepe so slike o morju (Moru) in o gori Trebe-viču (Sa Trebeviča), kamor se umika od vsakdanjih teškob, da bi vži-val svobodni zrak, krasno prirodo in se spominjal vsega, kar se tiče naroda v Bosni.
Moderne vsebine in snovi so v pesni »Milostinja«, kjer nam predstavlja palo dekle, ki se gabi ljudem, pa ji vendar dele milostinjo. On jih poziva, naj namesto milostinje, rajše njo dvigno iz kala in jo postave zopet v društvo, da bode čestit Član človeške družine, z milostinjo pa je ne reše propasti. V »balkanski kim-ni« dal je duška svojim čuvstvom, ki so vzbudile v srcih vseh južnih Slovanov nadeje. V »Odzivu na poslovico Tresič - Pavičiča«, v kteri ta poslednji pesnik obupuje o usodi svojega naroda, ga bodri in ga poziva na vstrajno delo, ki mora dovesti narodu svobodo. V zadnji pesni »Mojoj muzi« se težko žali, da mu uredniški posii nedade časa, da bi se ž njo intenzivneje pečal, nego včasih samo ukrade kak trenotek, da ga njej posveti.
Manj nam ugajajo slavnostni spevi. Nadbiskupu Stadferu in Biskupu pjesniku dr. Ivanu Š a r i ć u , ki
sta predstavitelja najtesnosrčnejše katoliške nestrpnosti. Tudi se nam čudna zdi, da nikjer ne spominja svojih bratov Srbov in ostalih južnih Slovenov.
Knjiga je na finem popirju okusno tiskana in cena umerjena. Zato priporočam to knjigo vsem onim, ki se hote naslajati ob krasnozvenečem gladkotekočem jeziku pesnika in njegovem umerjenem idealizmu.
V L j u b 1J a n i, 22. sušca L 1914.
R. Perušek.
Razgled po slovanskem svetu.
— Sklicanje velike narodne skupščine v Srbiji. V srbski narodni sku-ščini je izjavil minister notrajnih del Stojan Protič, da namerava vlada, čim bo parlament rešil najvažnejše zakonske predloge, staviti skupščini predlog, da se skliče velika narodna skupščina, ki bo imela nalogo razmeram primerno spremeniti do sedaj v Srbiji veljavno ustavo. Volitve za veliko narodno skupščino, ki šteje še enkrat toliko poslancev, kakor navadna skupščina, bi se naj vršile letošnjo jesen. Velika narodna skupščina bi se nato sestala na zasedanje začetkom prihodnjega leta. Sklicanje velike narodne skupščine odobravajo vse politične stranke, ker se zavedajo, da je sprememba ustave v danih razmerah nujno potrebna.
— Sokolske prireditve v Zagrebu. Srbski Sokol v Zagrebu je v torek priredil v svoji telovadnici sokolsko akademijo, katere so se udeležili kot gostoje zastopniki slovenskih sokolskih društev iz Brežic in Raj-henburga. Navzoča je bila tudi deputacija hrvaškega Sokola s starosto dr. Levom Mazzuro na čelu. Načelnik dr. Metikoš se je v toplih besedah spominjal umrlega soustanovitelja Srbskega Sokola poslanca Budisav-Ijeviča in sokolskega prvaka dr. Postopnega. Nato je sledila javna telovadba, ki je izborno uspeha. Koncem prireditve so Sokoli podarili načelniku dr. Metikošu, poslavljajoč se od njega, ker odide iz Zagreba srebrn lo-vorjev venec. — V sredo popoldne ob 5. je priredil Hrvaški Sokol javno telovadbo v »Hrvaškem Domu«. Po-set je bil velikanski, navzočih je bilo nad 2000 oseb. Med gosti so bili tudi zastopniki slovenskega Sokolstva. Kakor pri srbskem, tako je tudi pri hrvaškem Sokolu telovadba izborno uspela. Po javni produkciji se Je vršil animiran komers, ki je trajal do ranega jutra.
— Pred Odrinom padlim junakom postavljajo v Belgradu veličasten spomenik. Za spomenik je že sedaj nabranih 25.000 dinarjev. Ko zbirka narase na 50.000, bo odbor poveril izvedbo spomenika znamenitemu jugoslovanskemu kiparju Ivanu Meštro-viću.
— Palača srbske akademije znanosti. Srbska akademija znanosti in umetnosti v Belgradu je pričela z zgradbo svoje palače, ki bo stala tri milijone dinarjev. Palača mora biti gotova do meseca decembra 1915. Za zgradbo porabi akademija dva milijona svojega denarja, 1,200.000 pa ji je dala na posodo vlada in sicer iz onega turškega zaklada, ki ga je srbska vojska zaplenila po bitki pri Bito Ij u.
— Za srbske časnikarje. Prestolonaslednik kraljevič Aleksander je podaril pokojninskemu zakladu srbskega časnikarskega društva tisoč dinarjev in obenem društvu sporočil, da bo v isto svrho prispeval vsako leto najmanj isto vsoto. No, slovenski časnikarji bodo zaman čakali na takega dobrotnika.
Izpred sodišču.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Dva   nezadovoljna prisiijenca.
Guido P r e z z i, 29 let star, iz Lizza-ne, in Giacinto T orni s, 20 let star, iz Bludenca, oba iz Južnega Tirolskega doma, sedaj prisiijenca v tukajšnji prisilni delavnici, sta oba zrela ptička. Prvi je že zaradi žaljenja cesarja in cesarske rodbine kakor tudi goljufije predkaznovan in zaradi tega pri okrožnem sodišču v Tridentu obsojen na dve leti težke ječe. Umevno Se, da jima v tem novem zavetišču ni posebno ugajalo, zlasti ker sta bila tu prisiljena delati, kar pa dclomržneže-ma ni ugajalo. Vedno sta tuhtala, s kakšnimi pripomočki bi se mogla rešiti tega jarma, končno sta jo le uganila. Prezzi je s sporazumljenjem svojega tovariša Tomisa pisal na okrožno sodišče v Trident pismo, v katerem ostro in na žaljiv način kri-tikuje Avstrijo in njene oblasti, žali osebo cesarja ter člane cesarske hiše in zasramuje duhovščino. Tomis je preskrbel Prezziju znamko, nakar sta pismo odposlala. Prezzi se zagovarja s tem, da sta bila on kot njegov tovariš vedno primorana težka dela opravljati, kar pa njih telesne moči niso zmogle, in da sta si na ta način hotela pomagati, da prideta v kazenske zapore. No, njunim željam je bilo ustreženo, kajti Guido Prezzi je bil obsojen na 4 leta, Tomis pa na dve leti, oba v težko ječo.
Nasilen mutec. France Bene-d i k, oženjen čevljar v Skofji Loki, je gluhonem ter stanuje s svojim očetom Šimnom in svojo mačeho v skup- :m gospodarstvu. Odkar je oče svoji ženi izročil posestvo, katerega je upal dobiti gluhonemi sin, sovraži mačeho. Opetovano ji je grozil, da jo zadavi ali znožem poškoduje, in ji pri tem kazal nož. Mačeha se ga je tako bala, da si celo ni upala sama spati v hiši, če ni bilo moža doma. Dne 25. svečana je obdolženec iz same hudobije razrezal očetu par škornjev, katere mu je dal v popravilo, in mu napravil 12 K škode. Oče, boječ se, da bi mu sin tudi podplate razrezal, je šel v sinovo zaklenjeno stanovanje ter s sekiro duri odprl, sekiro pa postavil na tla. Ko je sinu očital, zakaj mu je škornje razrezal, je ta pograbil nož ter ga očetu trikrat v hrbet zasadil. Sunki so bili prizadeti s tako silo, da je očetu ranil pljuča in je bila poškodba smrtno nevarna. Sodišče mu je za kazen prisodilo 14 mesecev težke ječe.
Mlad svinjar. Janez E r b e ž -ni k, 15 let star, posestnika sin na Ločnici, je bil zaradi oskrumbe neke 10 let stare deklice obsojen na deset tednov težke Ječe.
Obravnava pri okrožnem   sodišču ▼ Novem meatu. Afera Hace končana.   Danes po
preteku poi leta je bila ena zadnjih Hacetovih afer z občutno obsodbo končana. France Hace, bivši železniški mojster, že večkrat kaznovan, je po celem Kranjskem znana oseba. V zadnjem času se je naselil kot trgovec in prevoznik ob predoru pri Lazah. Vsled svoje razburljive na rave je imel večkrat opraviti z orož-ništvom in sodnijo. Pa skoro vselej se je srečno rešil iz zagate. V tej aferi pa je bil obdolžen, da je v noči pd 18. na 19. septembra pr. i. iz podjetja Biedermanovega skladišča vzel 4 vreče cementa. Videl ga je neki delavec, ki je tisto no: vsled zobo-bola slonel na oknu em Macetovih barak. Delavec je atva Jil inženirju Miihlhoferju, ta i a orožništvu. Pri hišni preiskavi, pn kateri Haceta ni bilo doma, se je ženi. upirala odpreti shrambo, kjer je bil cement spravljen. Ko so vlomili, so res dobili 4 vreče cementa, katere so priče tpoznale za Biedermanove, Zena se Je na to izgovarjala, da je njen mož ta cement dobil še od nekega prejšnjega Biedermanovega nas.avljenca. Hace sam se je pozneje v preiskavi zagovarjal, da je cement ne ob polnoči, kot je delavec pravil, ampak zjutraj okrog pol 5. iz druge (svoje) barake le prenesel v svojo prodajalno. V tem času je Hace zahteval odškodnino od Biedermanovega podjetja za poškodbe njegove barake vsled streljanja. Zahteval je 1000 K. Podjetje pa take visoke odškodnine ni hotelo plačati, ampak je sklenilo, da poškodbe na baraki pusti v lastni režiji popraviti. Ko pa je Hace videl, da pride radi cementa v kazensko preiskavo, je šel podjetju ponudit za več kot polovico marjšo odškodnino, s čemer je bilo podjetje zadovoljno. A Hace je ob enem hotel, da podjetje prekliče ovadbo zaradi tatvine. To seveda ni šle več. Hace bi se bil iz te zagate že še na kak način rešil. A bil je nepreviden, da se je o stvari razgovarjal z nekim moškim, k: je včasi tudi pri njem pomagal voziti. Po izpovedni teda dr.inarja. ga je fta<~e nagovarjal h krivemu pričevanju, ter mu še ponujal plačilo za to. hace to deloma sam pripozna, ko izpove, da se je pri tem hlapcu !e »posvetoval«, ali naj reče, da je cement našel na cesti, ali pa da ga je iz druge narake prinesel \ evojo prodajalno. Vršile so se dolgotrajne preiskave, tudi že obravnave. Hace je dokazal svojo nedolžnost tudi še pri zadnji glavni razpravi. Toda vse mu m nič pomagalo. Spoznan je bil krivim tako radi tatvine, kakor glede napeljevanja h krivemu pričevanju in obsojen na 7 mesecev ječe,
Zaradi grožnje požiga mladi kvartopirec obsojen. Ruparjevi iz DoL Radovlj pn Bučki so pred 10 leti prevzeli mlado siroto Janeza Urigla, katerega oče in mati sta jo popihala v Ameriko. Ruparjevi so mladega Janeza imel? za svojega re-jctička. Preveč dobri so bili z njim. Fant je vzrascl kot samog'avec in aasi ni še 17 let star, je že začel tudi vasovati, ob enem pa je postal tudi strasren kvartopirec. Ko so 8. marca t. 1. zepet igrali kvarte in se \2 Janez začel kregati, mu je eden Ru-rarievih vrgel kvarte stran. To je fanta tako razkačilo, da je izustil grožnjo: Prmejkr . . . duš, vse bom zažgal! Vprašan, če to resno misli, je dejal: Z menoj se ni nič za »špi-lat«. Na to je izginil. Ruparjevi so se seveda take grožnje zbali in so ves čas stražili poslopje. Janez se je okrog 9. zvečer splazil na pod ter ondi res prižgal vžigalico. Na straži stoječi Rupar je to pravočasno opazil in skočil k fantu, ki je imel 5 škatljic vžigalic pri sebi. Fant odkrito prizna, izgovarja se pa, da ko je na podu vžgal, je hotel le Ruparja zastrašiti. Za to svojo grožnjo je dobil 2 meseca ječe in svarilen nauk, da se v Ljubljani, kamor ga pošljejo, poboljša.
Razne stuarL
* Sufragetke. Iz Londona poročajo: Posestvo Abbevland generalnega majorja Mac Calmonta v Antrimu na Irskem je zgorelo. Pravijo, da so je zažgale sufragetke.
* Francoski parnik se potopil. Lloyds brzojavlja iz Brisbane, da se je 26. t. m. potopil francoski parnik »Saint Paul« na vožnji v Sydney. Zadel je ob skalo. Osemnajst oseb je utonilo.
* Stavka v Petrogradu. Iz Petro-
grada poročajo: Oficielno cenijo število stavkujočih na 45.581. V raznih delih mesta so se včeraj zbrali delavci ter prepevali revolucionarne pesmi. Toda policija jih je takoj raz-podila.
* Stavka dijakov. »Az Est« poroča iz Pakraca: Ker so bili izključeni štirje gojenci grško-orijentalskega učiteljskega seminarja, so ostali gojenci začeli stavkati. Ker ravnatelj ni
hotel ugoditi njihovim zahtevam, so ga napadli, vrgli na tla ter ga pretepli
* Veliko darilo muzeju ▼ Louvru.
Arconati-Visconti je darovala lou-verskemu muzeju zbirke svoje rodbine, ki jih cenijo na več milijonov. Zbirke so se prej nahajale v rodbinskem gradu rodbine Visconti, Bal-baniello. V teh zbirkah so predvsem umetnine iz dobe renesance.
* Zemlja se pogreznila pri Vidmu. »Tribuna« poroča iz Vidma: Dne 26. t. m. se je pogreznila v vasi Clau-zetto zemlja. Dvajset hiš je bilo premaknjenih, ena se je podrla, ostale so izpraznili. Predmestje Trivae, Ki obstoji iz kakih 70 hiš, je v nevarnosti. Zemlja se je pogreznila v dolžini enega kilometra in v širjavi 300 metrov.
* Železničarji v Italiji. Iz Rima poročajo: Gibanje med železničarji se vedno bolj širi. Da se izpolnijo njihove zahteve po zboljšanju plač, bi bilo treba 50 milijonov lir. Iz vseh delov dežele prihajajo poročila o burnih zborovanjih železničarjev, na katerih so skoraj soglasno sklenili, začeti z generalno stavko.
* Van Dickova slika za 1.800.000 kron. Iz Londona poročajo: Znani newyorški milijonar in prijatelj umetnosti Frick je kupil Van Dicko-vo sliko »Paola Adorno« za 1,800.000 kron. Rembrandtov portret »Stari mož« in slika Revnoldova sta dosegli lani na londonski dražbi ceno 120.000 in 100.000 kron. Umetniki pa so svoj čas umirali gladu.
* Senzacionalna   aretacija ma-žarskega   slikarja v Novem Jorku Iz Novega Jo-rka poročajo: V hotelu Plaza, enem bmed najfinejših hotelov novojorških, so aretirali v stano-
LUju znane slikarice kneginje Vilme Parlaghi-L\vo^r mažarskega slikarja Galaur r:a, ker je osumljen sleparije. S solzami v očeh je protestirala kne-ginja proti aretaciji, toda brezuspešno.
* Grozen dvobo?. Grozen dvoboj
se je pred oar dnevi vršil v Madridu med dvema m'ndeničema. Oba, An-tonio NVretto ir Ludvigo Mareto-kefl sta bila zaliubijena v »sto deklico. Prišlo je do dvoboja, ki se je kon-trag }no. Najprvo sta se . ala, re da bi se te/ko ranila. Nato sta nadaljevala boj z noži. Ko so končno orožniki vlomili vrata, so našli oba dvobojevalca grozno razmesarjena <^ba sta kmalu nato umrla.
* Drač brez črnila. Bukareški list »Adverni« prinaša dopis od svojega poročevalca iz Drača, ki je bil pisan s svinčnikom. »Moram pisati s svičnikonv      pripominja dopisnik.
ker v hotelu, v katerem ctanujem (in plačam 30 kron dnevno!), ne morem dobiti črnila. Hotelir, ki gleda na dobro ime hotela, me je z^go^ovil, da imel steklenico črnila, da pa je pošlo in da v celem Draču ni do'-il druge steklenice čraiia. A'Mnci pač raje prelivajo kri ne<?o črnilo.
* Novo sredstvo proti tuberkulozi. * Hoćete li ozdraviti tuberkulozo, dajte se zapreti v ječo.« Skoraj tako je govoril angleški pravnik dr. James Barr, ki je rekel pri otvoritvi higienične razstave v Prcsto-nu: »Še »pred par leti je v grozni meri gospodarila po ancr! -kih kaznilnicah tuberkuloza, doči- so danes naše kaznilnice najboljši 1 ina-toriji celega kraljestva.« In pristavil je: »V kaznilnicah je manj slu ijev smrti nego v poslanski zbornic . in daljše bivanje v tej ali oni kaznilnici njegove kraljevske milosti podaljša čioveku življenje.
* Belgijska kraljica gledališka ravnateljica. Iz Bruselja poročajo: V poletni rezidenci belgijskih kraljev, Lacken, je gledališče, ki je bilo zgrajeno pred več nego sto leti. Tal-ma je še tam igral. Od tistega časa so se kulise zaprašile in postale tudi nemoderne. Belgijska kraljica Elizabeta hoče zdaj to izpremeniti. Postati hoče sama voditeljica tega gledališča, ki ga bo sama opravila ter mu dala popolnoma novo mašinerijo. Sama daje slikarjem načrte za nove dekoracije. Določila je, da bo gledališče maja meseca otvorjeno na čast danskemu kralju in njegovi soprogi, ki bosta tedaj v Bruselju.
* Radij — sredstvo proti nevihti. Dva francoska učenjaka, profesor Volle in profesor Illard sta, kakor se poroča, napravila znamenit izum. Profesor Volle se je skupno z fizikom Illardom že dalj časa bavil s konstrukcijo novega strelovoda in svoj izum večkrat popravil. V akademiji znanosti je zdaj poročal o svojem izumu ter povedal, da je dosegel že več uspehov. Na koncu strelovoda so majhne množine, kaki trije miligra-mi radija. Učinek tega radija je velikanski. Radij tako zelo učinkuje na atmosfero, nasičeno z elektriko, da se strela razdeli na neizmerno majhne posamezne dele, vsled česar se moč strele skoraj popolnoma uniči.
* Zločince love z aeroplanom. Iz New Yorka poročajo: V mestu Niami v državi Florida Je zasledoval
detektiv Shade že dalj časa nekega zamorca, ki je ukradel v nekem hotelu več dragocenosti. Tatu pa se je posrečilo uiti na parniku. S pomočjo brezžičnega brzojava je Shade dognal, kje se tat nahaja Sedel je v hvdroplan ter zasledoval parnik. Ko ga je dosegel, je skočil v morje. Potegnili so ga na parnik, kjer je aretiral zamorca. Zvezal ga je ter ga spravil na hydroplan. Nato je poletel v Niami nazaj. Seveda aretacija ni bila pravoveljavna, ker je bil zamorec aretiran izven države Floride. Shade pa je dobil vse ukradene dragocenosti, ki jih je imel zamorec še v žepu.
* Morilec aretiran vsled sanj. V
Saint Fortunatu blizu Lyona je bil pred par dnevi ustreljen lastnik kamnolomov Sereziat od neznanega zločinca. Našli so ga mrtvega na cesti. Morilec je brez sledu izginil. 24. t. m. pa so ga prijeli vsled ovadbe gospe Bourdelinove, ki ga je ovadila na podlagi sanj, ki jih je imela. Zdelo se ji je, da je natančno videla v sanjah morilca, kako strelja na svojo žrtev. Popisala ga je policiji in policija je faktično našla človeka, ki je imel pri sebi revolver kalibra, s kakršnim je bil Sereziat ustreljen. Policija ga je aretirala, ker ni mogel dokaTiti, kje je bil tisto noč, ko je bil izvršen umor. Splošno mnenje je, da je policija dobila storilca.
* Ljubavni roman dveh zamorcev. Newyorški dopisnik »Daily Te-legrapha« piše svojemu listu iz New Orleansa dogodbo, ki nas spominja na stare čase trgovine s sužnji. V New Orleansu sta sc pred kratkim poročila zamorec NVillis West in Marcellina Brady, on starček 97 let, a ona starka 107 let. S tem se je končal ljubavni roman, star tričeirt stoletja Za časa suženjstva sta bila črni Romeo in nemanj črna Julija last dveh farmerjev v Louissiani. Plantaži sta mejili druga na drugo in zaljubljenca sta imela dovolj prilike, da sta si razodevala svoje srčne ob-ču.kc. Toda idila ni trajala dolgo. Oba so nekega dne prodali na dražbi. On je bil prodan v Kentuckv, ona pa v Habamo. Po državljanski vojni sta se sešia oba srečno v New Orleansu, kot svobodna državljana. West si je med tem časom pridobil lepo premoženje ter snubil svojo staro ljubico. Toda č**na krasotica se ni mogla odločiti in ni hotela zamenjati svoje svobode za novo suženjstvo. Se le zdaj po dolgih letih se je odločila ter podala roko staremu, zvestemu ljubimcu.
* Frederi Mistral umrl. Slavni provencalski pesnik Frederi Mistral je umrl v starosti 83 in pol leta v svojem rodnem kraju Maillaine. Mistral je bil eden izmed najslavnejših pesnikov sedanje dobe, na jugu Francije je imel populariteto kralja. La-martine ga je nazval drugega Homerja, grškega pesnika v Avignonu. ki je iz narečja ustvaril jezik, kakor Petrarca laščino. Rojen je bil 8. septembra 1830. v Maillane iz stare rodbine provencalske. Skupno s profesorjem Roumanillem se je odločil obnoviti narodni jezik. Z njem je tudi izdal prvi zbornik živih provencal-skih pesnikov. S tem je položil temelj za jezikovno, literarno in politično renaisanco francoskega juga. Sam je postal slaven s svojo idilo v 12. spevih »Mircio«, ki je vzbudila občudovanje literarne Francije in Evrope, nadalje z veliko pesmijo »Ca^endan*, ki je postala narodna pesem vseh provencalskih rodoljubov. Najkrasnejše delo Mistralovo pa je zbirka »Zlati otoki«. Vrhunec njegove epične poezije pa znači »Pesem Rhone«. Ze v sedemdesetih letih so ga slavili ter ga izvolili za velikega mojstra provencalse literarne federacije.
* Revolver v Parizu. Če se soproge ministrov bore z revolverjem v roki za svoje pravice, pač ni čudno, če se tudi socijalno manj visoko stoječe dame poslužujejo tega ne več nenavadnega jurističnega dokazilne-ga sredstva, da poudarijo s tem svoje pravno naziranje. Pred par dnevi, seveda že po atentatu gospe Caillaux, se je dogodil pred šesto kamoro apelacijskega sodišča v Parizu zelo razburljiv prizor. Odvetnik maitre Mareau je ravnokar plediral v prospeh svoje klijentinje ter končal svoj govor s sledečim stavkom: »V teh dneh. ko se revolverji v ženskih rokah vsled najmanjših povodov iz-prožijo, smatram za svojo dolžnost, sporočiti sodnemu dvoru, da mi je moja klijentinja podala danes zjutraj izjavo, da se bo ustrelila, če se bo ta zadeva proti njej razsodila.c V tem trenotku je vstala v dvorani neka dama, prihitela pred estrado sodnikov ter pomerila z revolverjer na senatnega predsednika Servin? ito je zavpila v največji razburi :\: »Tu sedita dva pristranska -.lika U ter imenovala imeni priseunika Thomasa in predsednika Ser vina. _Y
prvem hipu je vsakdo mislil, da je ta ženska klientinja pravnega zastopnika Mareana To pa ni bilo tako. Rabijatna dama je bila gospa Lavig-ne de Saint-Suzanne, pisateljica in avtorka romana »La route ardente«. Spisala je tudi več potopisov, ki so bil priobčeni v »Figaro«. Gospa Sainte-Suzanne je bila poročena z nekim visokim uradnikom v koloni-jalnem ministrstvu, ki pa je pred šestimi meseci vložil tožbo na ločitev zakona. Sodišče je v prvi instanci razsodilo v prospeh moža in je izreklo navzlic ugovoru gospe Sainte-Suzanne ločitev zakona zaradi krivde soproge. Gospa Sainte-Suzanne, ki jo j<* justična stražn prijela in razorožila, je izpovedala, da je hotela z revolverjem provocirati škandal ter s tem obrniti pozornost na njeno pravdo, ki se zdaj nahaja pred kasa-cijskim sodiščem. Njen revolver ni bil nabasan. Damo so navzlic temu aretirali in se bo morala zagovarjati zaradi »nasilstva, ekscediranja proti sodnikom v uradu in zaradi nošenja prepovedanega orožja.« Dama že sedi v zaporu Saint Lazare, torej v najboljši družbi. Vprašanje je le, če bodo tudi z njo tako vljudno ravnali, kakor ravnajo z gospo Caillaux.
* Izrežite in posilite. Ako nam pošljete to notico, dobite 4 dele belih čipkastih preprog, vsak del 300 cm dolg in -00 cm širok, vse skupaj za K 520 po povzetju. Tvorniška firma prepro^ainicc S. Schein, Dunaj L, Bauernmarkt 10, 12 in 14.
* Froti trdemu odvajanju otrok
priporočajo strokovni zdravniki vsak dan pol kupice prirodne »Franc Jo-žefove« grenčice. Ta zdravilni vrelec uživajo celo najbolj občutljive narave brez odpora, odvaja pa izredno milo in zanesljivo kri čistilno. Zdravniška poročila iz mestnega otroškega doma v Patrasu poročajo o rabi Franc Jožefove vode o mnogih slučajih tihega zagatenja in prihajajo do sklepa, da so uspehi jako zadovoljivi, pogosto celo sijajni. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in tr-govinah z rudninskimi vodami.
Telefonsfca in brzojavna popačilo.
Intervencija ljubljanskih odvetnikov.
Dunaj, 28. marca »Neue Freie Presse« prinaša danes očividno inspirirano notico o memoraedu slovenske odvetniške zbornice. Notica pravi, da bi se dale zahteve ljubljanskih odvetnikov udejstviti le ali zakonitim ali pa naredbenim potom, kar pa je za enkrat izključeno.
Novi finančni minister.
Krakov, 28. marca Vitez Kory-towski bo, kakor poročajo z Dunaja, vsekakor poklican kot finančni minister v ministrstvo Stiirgkh. Na mestu namestnika mu bo sledil knez Pavel Sapieha. Baje bo 6 ukrajinskih uradnikov v kratkem poklicanih v ministrstva, dva izmed njih v justično ministrstvo.
Mornariški manevri.
Trst, 28. marca. Avstrijska eskadra je odplula. Na dreadnoughtu »Viribus Unitis« se nahaja prestolonaslednik Fran Ferdinand, na jahti *Lacroma« mu sledi rodbina. Ob istrski obali se bodo vršili mali manevri. Hrvaški sabor.
Zagreb, 28. marca. Hrvaški sabor je v svoji včerajšnji seji sprejel v tretjem čitanju adreso, ki jo je predložila hrvaško-srbska koalicija Nato so govorili o osebni stvari poslanci dr. Hinkovič, dr. Kiš, dr. Star-čevič, dr. Frank. Jalžabetič in Zatlu-ka, nakar so sledile interpelacije. Seja je potekla brez vsake zanimivosti. Bosanski sabor.
Sarajevo, 28. marca. Referent pravnega odseka Sunjarić je poročal o sklepu odseka glede raznih resolucij. Priporočal je, da se odkloni zahteva poslanca Majkiča, da izgube židje v inteligenčni kuriji volilno pravico. Glede izpremembe tiskovnega zakona je odsek mnenja, da je taka izprememba nujno potrena, da pa naj se izvrši obenem z izpremembo kazenskega zakona. O poročilu se je razvila daljša debata
San Gluliano in Berchtold.
Rim, 28. marca Napram drugim vestem se zatrjuje, da se sestaneta San Giuliano in Berchtold 16. aprila. Gotovo je, da odpotuje San Giuliano v Opatijo 14. aprila.
Socijalni demokrati v Nemčiji.
Boena, 28. marca Pri včeraj-šnih državnozborski volitvi je bil izvoljen socijalni demokrat Ryssel. Socijalni demokrati imajo sedaj v nemškem državnem zboru 111 mandatov.
Tretja  mednarodna  mirovna konferenca.
Haas, 28. marca. Pogajanja med Rusijo in Holandsko glede tretje mednarodne mirovne konference so končana.   Konferenca se sestane
spomladi 1917. Nizozemska vlada razpošilja vsem državam vabila, da imenujejo svoje delegate za pripravljalni odbor, ki ima določiti program konference.
Proces Rochette. Pariz, 28. marca Parlamentarna komisija je včeraj odobrila od predsednika Jauresa sestavljeni ekspose o aferi Rochette. Prvi stavek ekspo-seja se glasi: Dokazano je, da je Monis na prošnjo Caillauxa izrekel napram višjemu državnemu pravdni-ku željo, da *e Rochettov proces odgodu
Stavka v Petrogradu. Petrogrrd, 28. marca Stavka med delavci v Petrogradu se vedno bolj širi. Ponovno je prišlo do izgredov. V železninski in tekstilni stroki počiva delo. V tovarni Podvornik je prišlo do krvavih spopadov s policijo. Več stražnikov je bilo ranjenih. Policijski prefekt je izdal oglas, v katerem svari pred nadaljnimi demonstracijami.
Mehika
London, 28. marca. Reuterjev urad poroča iz Mehike, da se vrše v mestu Torreonu krvavi boji. General Hurera je udri s 4000 možmi v mesto ter skuša izriniti čete generala Vilic Oba generala brzojavljata, da sta v posesti mesta
Zaradi Irske.
Dunaj, 28. marca. »Wiener All-gemeine Zeitung« poroča baje iz Londona: Asquith se čuti že deij časa utrujenega in nima več potrebne moči in avtoritete, da bi dal vladi enoten značaj. Zato se je dogajalo, da so prišli nekateri ministri z njim v zadnjem času v nasprotstva Ko je izbruhnila Ulstrska kriza, so se te diference posebno pokazale. Lloyd George in Churchill sta zahtevala skrajna sredstva, lord Morlcy in vojni minister za popuščanje. Zdi se, da je bila nameravana res oborožena intervencija angleške vojske in mornarice proti Ulstru in od mornariškega ministra že zapovedana. 2e je od-plulo tudi brodovje, ki se je bilo zbralo na južni obali škotske, da se polasti Belfasta. Brodovje pa se je vrnilo na radiotelegrafično povelje. Tudi je irski generalleutnant Paget oficijalno v taborišču Curragh izjavil, da se prične takoj prodiranje proti Ulstru, kjer bo tekla še pred soboto kri. Nato so se, kakor znano, angleški častniki uprli, vsled česar je vlada izpremenila svoj sklep.
London, 28. marca V armadnih krogih se zatrjuje, da je ves angleški vojni svet solidaren z generaloma Frenchom in Edvardom, če se obema ne omogoči ostati na svojih dosedanjih mestih.
Dogodki na Balkanu.
Albanija
Drač, 28. marca. Po mosejah, katoliških in pravoslavnih cerkvah so se vršile slavnostne službe božje povodom rojstnega dneva kneza.
Dunaj, 28. marca. »Reichspost« poroča iz Drača, da je proklamiranje kneza Viljema za kralja pričakovati v najbližjem času. Moralo bi se to izvršiti že včeraj, treba pa je Še nekaterih formalnosti. Vse velesile so baje že pritrdile temu povišanju.
Dunaj, 28. marca. »Albanische Korrespondenz« poroča, da je albanska vlada izročila velesilam cirku-larno noto, v kateri dolži Grško, da organizira in podpira epirsko vstajo. Opozarja velesile, da poteče 31. t. m. rok za evakuiranje albanskega ozemlja ter prosi pomoči. Končno grozi z energičnimi koraki, ki bodo morda na Balkanu imeli neljube posledice. Albanija ima par sto orožnikov in armado, ki šteje 4 častnike in nič mož.
Makedonci. Sofija, 28. marca. Uradno se izdajajo podrobne vesti o dozdevnih krutostih Srbov v Makedoniji. «Pressbureau« trdi, da so Srbi zajeli in aretirali skoro vse Bolgare v Makedoniji
Ruski vojni svet.
Petrograd, 28. marca V Carskem selu se vrši v kratkem vojni svet, na katerega so sklicani pod carjevim predsedstvom vojni in mornariški minister ter vrhovni poveljniki. Romunska.
Bukarešta, 28. marca. Parlament je pričel z drugim branjem predloga, tičočega se revizije ustave.
Maloazijska Turčija.
Milan, 28. marca »Corriere del-la sera« poroča, da je tvorila edini tema zagovora med cesarjem Viljemom in kraljem Viktorjem Emanu-elom v Benetkah maloazijska Turčija. Kralj je cesarja opozoril, da potrebuje Italija, če hoče doseči v Mali Aziji gospodarske uspehe, pomoči Nemčije. Izrekel je upanje, da bo Nemčija podpirala Italijo v Ciliciji in zvezala Bagdadsko železnico z italijansko Adansko železnico. Nemčija mora sedaj praktično pokazati svoje prijateljstvo do Ualfe.
OospodoRlvu
— Razredna loterija. (Brez obveznosti.) Žrebanje 27. marca 1914. 10.000 kron št. 26.106, 57.140; 5000 K št 20.236, 47.769, 54.461; 2000 kron št. 4223, 10.017, 17.724, 23.267, 25918, 28.132, 40.608, 53.931, 54.643. 55.811, 56.942, 61.563, 64.354, 66.933, 71.555, ;:.178f 92.499, 93.904; 1000 K štev. 1677, 2330, 6349, 10,062, 10.311, 13.874, 16.273, 33 460, 34.151, 37.691, 39.921, 45.707, 46.073, 46.976, 57.797, 64.160, 65.528, 67.800, 73.041, 75.075, 77.747, 79.341. 81.400, 83.460, S4.151, 84. 904, 89.256, 93.095, 96.496, 97.910, 98.128, 99383.
— Tečaj za strojna popravila in avtogensko varenje, ki ga priredi zavod za pospeševanje obrti skupno s c. kr. drJbvno obrtno šolo v Ljubljani v drugi polovici meseca aprila, bo vsled praktičnih vaj v avtogenskem varenju in posebno obdelavanju železa in jekla omenjen le na manjše število udeležencev. Da se bo mogel zavod za pospeševanje obrti ozirati pri sprejemanju udeležencev na vse kraje na Kranjskem, naj se dopošlje-
prijave v čimnaikrajšem času na zavodov naslov, ker se pozneje ne bo moglo več ozirati na posamezne prosilce. Opozori se še enkrat na važnost opreme za avtogensko varenje v vsaki boljši kovinski delavnici, ker ta danes tako zelo pocenjuje nairaz-tiovrstnejša dela, da je za uspešno konkurenico pri raznih stavbnih delih taka naprava nujno potrebna. Naši obrtniki naj bi se r-oprijeli prilike, ki jim jo nudi zavod za pospeševanje   obrf" »kupno z državno
rtno šolo, ob pravem času, da ne bodo imeli potem vzroka pritoževati
zoper tujo konkurenco.
— Dolenjsko vino in stanje trt. Poroča se nam, da je na Dolenjskem, r osebno v krškem in novomeškem okraju še mnogo vina, katerega bi vinogradniki po zmernih cenah radi prodali. Sedaj jih tare. ker nimajo denarja za obdela van je in tudi glede davkov jim gre trda. Kuncev ni od nikoder, čeprav reveži-vinogradniki svoje vino na vse strani ponujajo. Gostilničarji odgovarjajo, da sedaj, odkar je dežela davke povišala, se nočejo in se tudi ne morejo z vinom zalagati, ker kupčija nazaduie. O deželni vinarski zadrugi pa ni tudi ne duha ne sluha, tako, da re vemo, če ta zadruga kaj skupuie. Trta je dobro prezimila in vse kaže, da bo le-
dobra letina. Zato je pa treba vinograde dobro oskrbovati, a kje vzeti denar za to?
— Obrtna razstava v Radovljici.
Meseca avgusta t. 1. se priredi obrtna razstava v Radovljici. Razstavni od-bor je že poslal pretekli mesec oglas-r :e vsem obrtnikom radovljiškega ':-aia. Razstava obeta biti nekaj posebnega, kajti oglasilo se je že lepo s * c vilo obrtnikov k razstavi. Poleg obrtnikov pa kažejo tudi naša županstva mnogo zanimanja. Dokaz temu je, da sta se takoj, ko je lokalni odbor, kateremu načeluje radovljiški župan gosp. A. R o b 1 e k, poslal na vre občine prošnje za podporo, odzvali takoj že dve županstvi in sicer Bela peč z zneskom 50 K, mestno 7-jpanstvo v Radovljici pa z zneskom 200 K. Upamo, da bodo tudi druga županstva sledila tema dvema in tako pripomogla do lepega uspeha raz-c* ve. Razstava bode v tuka'šmem ^kem poslopju. Obrtniki radoviji-;a okraja dobijo razstavni r*r<"c*or zplačno, drugi pa proti primerni
— odnini. Razstavni odbor v Radovljici poživita tem potom vse obrt-
e radovljiškega okraja, ki se še o priglasili, da to čim preje store, kdo izmed obrtnikov pomotoma ni prejel oglašenih pol, naj se javi pismeno na razstavni odbor v Radovljici.
— Kletarski tečaii. Na željo goriške zadruge za Bled in Bohinjsko Bistrico je priredil državni kle-*2 >ki nadzornik gosp. Fran Gom-b a č dne 12. t. m. kletarski tečaj na Bl< du, katerega se je udeležilo več gostilničarjev iz Bleda in okolice. Enak en- ali dvodneven tečaj priredi v ponedeljek dne 6. aprila v Bohinjski Bistrici pri gosp. I. Mencingerju. Tečaj je brezplačen m se ga sme vsakdo, ki se za tak pouk zanima, udeležiti.
— Razpis železniške zgradbe. Razpisna je zgradba železniške proge Knin-Pribudič, to je naprava nad-
vbja, nasipa z gramozom in polo-l ve nadstavbja, vrhstavbja, železniške ograje, dobava in pomeščenje železniških znakov ter dobava mejnikov. Ponudbe se sprejemajo najkasneje do 27. aprila 1914 do 12. ure opoldne pri c. kr. železniškem gradbenem ravnateljstvu na Dunaju, VI., Gumpendorferstrasse 10. — Pogoji in drugi pripomočki se morejo vpe-gledati pri prej omenjenem ravnateljstvu in pri c. kr. železniškem gradbenem vodstvu v Splitu.
— Novo avstrijsko posojiio. Vod-la finančnega ministrstva je torej oddal bančnemu konzorciju, ki ga vodi
poštna hranilnica, posojilo v nominalnem znesku 396,600.000 kron v 4Vt% blagajniških nakaznicah, ki so plačljive v 15 letih z žrebanjem serij.
V konzorciju so tudi bančne firme iz Nemčije, Hoiandske, Italije in Švice. Te blagajniške nakaznice se bodo torej obrestovale po 4Vi% od nominalne vrednosti. Vsako leto se bo z žrebanjem določilo, katero izmed petnajstih serij, v katere bodo porazdeljene blagajniške nakaznice, bo država izplačala. Prva serija bo izplačana 1. julija 1915. Nakaznice se bodo izplačale v nominalni vrednosti.
V 15 letih bo celo posojilo amortizirano. Subskripcijski kurz bo znašal 95, torej bodo banke ponudile na sto kron se glaseče blagajniške nakaznice za 95 kron. § 14. je poveril vodjo finančnega ministra, da najame posojilo 375 milijonov kron. Nominalna vrednost posojila znaša 396,600000 kron. Finančni minister torej dobi od bank za vsako blagajniško nakaznico, glasečo se na 100 kron samo 941/- K. Razentega se je država zavezala, da bo posojilo izplačala v zlatu. Inozemske banke pač nimajo pravega zaupanja v stabilno vrednost naše vrednote.
— Insolvenca graške mlinarske tvrdke.    Tvrdka Jakob Mayer jun.,
I valjčni mlin v Gradcu, je insolvent-| na. Pasiva znašajo S00.000 kron. Na sestanku upnikov so konstatirali, da je izvensodna poravnava nemogoča. Vsled tega sta zaprosila zastopnika dveh graških oančnih filialk za proglašenje konkurza. Upniki so sedem graških denarnih zavodov, ki so Te deloma kriti, razentega pa trgovci z deželnimi pridelki na Dunaju in Budimo-;:!. Lastnik tvrdke je tudi lastnik elektrarne v MiKr.itzu.
— Srbska naročila. Srbske državne železnice so naročile 12 000 tovornih vagonov v belgijskih tovarnah.
— Zvišanje albanskega posojila.
»Fcho de Pariš« poroča, da zahteva albanska vlada potom kontrolne komisije zvišanje mednarodnega posojila za deset milijonov frankov.
— Italijanska konkurenca proti AvstToOgrski. Iz Belgrada poročajo: Skupina italijanskih kapitalistov iz Sicilije se pogaja s srbsko vlado o prevzetju srbskega pomorskega transporta iz Soluna v Italijo. Malto in Egipt. Kakor se govori, bo srbska vlada sprejela ponudbo italijanskih kapitalistov' ter jim obenem dovolila subvencijo 130.000 dinarjev. Srbski listi pri tem naglašajo smotreno trgovinsko* politiko Italije. Pač Čudno! Dočim je avstrijska vlada v političnem oziru z Italijo, jo izpodriva z gospodarskih tržišč — na eni strani Nemčija, na drugi strani Italija.
— Nova tovarna sladkorja na Balkanu. Romunska vlada je dala skupini inozemskih kapitalistov dovoljenje, da ustanovi v Giurgevu novo tovarno za sladkor.
— Trgovina s hmeljem v Nemčiji meseca februarja. Uvoz hmelja v Nemčijo meseca februarja je znašal
q (lani 5902). Od tega so ga izvozili iz Avstriie 2208 q   (lani 5012).
V prvih dveh mesecih je znašal uvoz r "46 q (lani 12.536). Izvoz meseca februarja je znašal 9844 q (lani 18.152), za oba dva prva meseca letos ega leta pa 25.990 q (lani 44.542). V Avstrijo se je izvozilo v prvih d,re' mesecih 45* q (lani 194).
— Dragocen nov remijev M za kontor in pisarno vsake večje *rgo-vhe je ravnokar izdal na tem olju zelo znani kartografični zavod G. F r e v t a g & Berndt na Dunaju, VIL, in sicer: G. Frevtagov 2 e -dezniški stenski zemljevid Avstro-Ogrske, 1:750.000, 140 cm visok, 190 cm širok, cena na platnu in z obešali 30 K. Prav lično in pregledno v večbarvnem tisku je podano celo železniško omrežje monarhije in velikih delov sosednih držav, tako, da obsega zemljevid še Monakovo-Vratislavo-Carigrad, Solun, Valono-Ankono in Kostnico. Železnice so označene kot eno- in dvo-tirne, z brzojavnim prometom in brez takega prometa, sprejete so vse postaje, poštne avtomobilne proge ter zveze paroplovstva. Posebno so začrtane projektirane proge, zlasti vse, ki so zagotovljene, in one, ki jih obsega zadnja lokalnoželezniška predloga, kakor tudi vse one železnice, ki se bodo na Balkanu gradile. Posebno omeniti je stranske zemljevide onih pokrajin, ki bi se dale vsled množine imen in prog le težo razbrati. Ti deli so 2Vi-, 3- in 4krat povečani, tako okolica Dunaja: 1:250.000, torej 3krat, okolica Prage 1:200.000, torej skoro 4krat, Sever. Češka 1:300.000, torej 2V2krat, in okolica Budimpešte 1.250.000, trikrat povečane in vsled tega bolj pregledne. Nadalje izpopol-nuje zemljevid priložen zaznamek postaj, vsled česar se lahko trdi, da je Frevtagov Železniški stenski zemljevid Avstro-Ogrske za vsak urad in za vsako pisarno neizogibno potreben in praktičen zlasti za predstojnike. I
slali
Darila.
Upravništvu naših listov so po-
Za Ciril - Metodovo družbo Fr.
Lukner, učit., Sv. Juri ob Sčavnici 2 KM zbrali »Cirilmetodarji« o priliki slavja jurjevčke osminke v gostilni Verzel pri Sv. Duhu na Stari gori z geslom:
»Stavili dosti, — a malo dobili.
zato pa Cirilu le 2 K podarili!« Karel Ipavec iz Kanala 4 K 20 v, daruje kanalska mladina kot prebitek pri nakupu venca pok. Jos. Staniču z geslom: »Mal položi dar — domu na altar« in gorečo željo, da dobi kanalska mladina veliko posnemalcev. France Lukner, učit. pri Sv. Jurju ob Sčavnici 10 K, nabrala g. Pišeceva pri slavnostnem večeru v čast njenemu soprogu g. stražmojstru Piše-cu in vesela družba pri gost. Rusu po gospej Rozi Vrančič 7 K 80 v. Skupaj 24 kron.
Za »Slov. trg. društvo Merkur«.
Mesto venca pok. Vinkotu Pustovr-hu zbrali njegovi prijatelji v gostilni pri Rusu 14 K   za trg. bolniški fond. Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Liubrani:
Dne 26. marca:   Pavel Peterca,
trgovec in posestnik, 47 let, Linhartova ulica 4. — Josip Theuerschuh, sin železniškega vratarja, 3 leta, Resljeva cesta 25. — Fridolin Štan-ter, posestnikov sin, 15 let, umrl med vožnjo v železniŠKem vlaku.
Dne 27. marca: Josipina Veho-var, žena c. kr. sodnika, 33 let. Sv. Petra nasip 49. — Josip Verovšek, dijak V. gimnazijskega razreda. \h let. Gosposka ulica 10. — Šerjak Iva, hči trg. poslovodja, 5 let. Šv. Florjana ulica 11.
V deželni bolnici.
Dne 22. marca: Gabriel Sušter-šič, rejenec, 10 ur.
Dne 23. marca: Valentin Kralj, pastir, 17 let. — Grecror Hrovat, sedlarski pomočnik, 32 let. — Ivanka Sušteršič. tovarniška delavka, 18 let.
Dne 25. marca: Neža Sopčič, žena železniškega kotlarja, 48 let. — Ivan Golob, krojaški pomočnik, 24 let.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo narečbo. stare p. n. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto ... S 24«— I Četrt leta ... S 6-— Pol leta . . . M 12a— I Bn mesec . . . „ 2.—
V npravnišrvn prejeman na mesec E 1-90.
Spcšiljanjem po pošti v Avstriji velja-
Vse leto ... K 25-— | Četrt leta  . . E S-50 Pel leta . . . m 13"— I En mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 30 E. Za Ameriko in drage dežele vse leto 35 E.
Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratn
se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
pBW I ?5t se nst.ivlja 10. dan po potekli naro
čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje •
pravem časa.
Vmn\i\n „Slovenska naroda"
Samšnii lisi obsega 18 stran.
IzdatateH in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec.
Lastnina !n tisk »Narodne tiskarne«
Ceno domaće zdravilo. Za uravnavo in
ohranitev dobrer* ^reba vijanja se priporoča nba mnoeo desetletji dobro znanega, pristnega „MaUoToga Seirtlite-praika", ki se dobi
za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj traino na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 E. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A« Moli. c. in kr. dvorni zalagatelj na ft analu, TneUaaben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 25
najveCjais najkrasoefiaočiakoviti ......
ifn te serije! Neprestan taCea smeh!
„IDEAL".
Neteorototfčno poroOH).
VISIna nad merjen ZHrl Sredi]! zraćal tlak 7ll na
naložbeni papirji.
4° o majeva renta .... 4 2« o srebrna renta . . , 49'o avstr. kronska renta . 4° o otjr kronska renta . 4° o kranjsko dež. posojilo 4% k. o. če*ke dež banke
Srečke.
Srečke iz !. 1860 1 s . . .
„ „ 18n4.....
„ tiske.......
„     zemeljske I izdaje
*t »»        !!• »»
„ ogrske hipotečne .
M dun. komuna ne .
„ avstr. kreditne . .
„ liubfianske ....
„ avstr. rdeč. križa .
„ bazilika.....
turške......
Denarji
8260
86 25 r 2 9 8 05
8775
'42 — 6KO-— 94-0 27*50 242 — 227-60 46H10 475*-.'8-— 52*— 30 0 2-V-226 40
Blagovni
8280
85-45 83 10 82 25 S9-— 8375
#»-690 — 30450 28* -252 — 23760 4 6 10 485*— 64 — 5aV— 34 50 30 — 229 40
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe
Južne železnice.....
Državne železnice ....
Alnine- Montan......
Češke sladkorne družbe . Živncs^enske banke . . .
Valtste.
ekini
I 402--I 635 75 I 53 ;,c0 I 101 60 H 709 50 !| 876 50 306 -270 75
11*31
404--r*36 75 534*50 102-6 > 71050 827-50 311-27175
11-43 117-0
95 65 95-20 . 253-37
Žitne cen«? v ^u^am&eatš.
One 28. marca 1914.
Termin.
Pšenica za aor. 1914.   .   .   za 50 k* 1274
Pšenica za maj 1914.       .   za 50 bj 1273
Pšenica za oktcbei 1914       za 50 Kg 11*29
Rž za  apr. 1914   ....   za 50 kg 10*10
Rž za oktobei 1914      . .   za 50 kg 8*77
Oves za apr. 1914.         .   za 50 kc 775
Oves za oKt<tf>er 1^14      .   ia 50 kg 7 79
Koruza za mai 19M     .   .   za *0 kg 6 80
Koruza za julij 1914     .   .   za 50 kg 6 92
Marke..........\ 117*60
Franki..........:i 95.10
1 ire l OS-_
i—1 > c     ........... r
Rub^.......... 252-37
B c» o	Cas opazovanja	Stanje barometra ? mm	•o S « H *> o H- *-	Vetrovi	Nebo
27. t*	2. pop. 9.zv.	71q4 724*3	15-1 8'9	sr. szha	poloblah jasno
28.	7. zj.	727*9 i	1-2	si. jug	•
norm
i
Srednja  včerajšnja   temperatura 84® 5 8*   Padavina v 24 urah  nvn 00»
Mesto vsakega posebnega naznanila.
Nikomur ne bi prišlo na misel, da vklujb vsakdanjemu čiščenju z zobnim praškom ali zobnim milom zobje (zlasti kočnjaki) pogosto vendar postanejo slabi in otli! Ali ni to najboljši dokaz za to, da je čiščenje zob s praškom ali milom popolnoma nezadostno? Zobje nam ne store usluge, da bi gnili samo tam, kamor udobno lahko pridemo z zobno ščetko. Nasprotno, ravno na onih mestih, ki so težko dostopna, kakor zadnje strani kočnjakov, prostor med zobmi, otli zobje itd., se najprej in najzanesljiveje razširi gnitje in razkrajanje. Ako si hočemo ohraniti zobe gnitja in razdejanja, dosežemo to najzanesljiveje z antiseptično vodo, n. pr. Odoicm. Ta se pri izpla-kovanju vrine na vse strani, v zobne votline, v špranje med zobmi, na zadnje strani kočnjakov itd. Odol odteguje zobe razdevajočim glivicam življenske pogoje in varuje zatorej zobe razdevanja. Svetujemo torej vsem, ki si zobe hočejo ohraniti zdrave, prav nujno in z dobro vestjo, naj se navadilo na pridno negovanje zob z Odolom.
Borzna poročila.
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 23   marca 1914.
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul včerai ob 4. uri 15. minut popoldne naš dobri
Joško Verovšek
dijak V. razreda I. c. kr. drž. gimn.
Truplo predragega rajnika se bo v nedeljo, dne 29. marca ob 5. uri popoldne blagoslovilo v Gosposki ulici št 10 ter prepeljalo na pokopališče Sv. Križa k večnemu počitku.
V Ljubljani, 28 marca 1914.
A-ston VerovžGk, oče. — Anten Verovšek, brat  —  Orcslav in Mina Verovšek, strica.
I. Pogrebni zavod Josip Turk.
II. JfsgraSsa zagonetka \i rešena!
N?f ?eč?a iotomanuiaktura na
Krasiskem ;s Adrila v Ljubljani.
Nagrade so dobili: fotografske aparate gg.: S. Koželj, F. Milavec, V Ravni kar jeva, V. Stegnar, V. Uratarič, S. Zajec v Ljubljani, R. Stergarv Škofii Loki, S. Verbič v Lokvah, S. Žnidaršič v Prestranku. Parfume ip mila pa gg.: I. Fojkarjeva, L Kocmur, S. Skor-pn;k, N Šlajmerjeva v Ljubi ani, K. Ažman v Železnikih, F. Dekleva, Vipava, F. Nach-tigai, Jesenice, M. Poharjeva, Trst, I. Svetli-čeva, Vič, A. Žgavec, Reka. 1225
III. Koleri kraj ig neilepši na KraGjskeni?
Prvi in vsak deseti ter poslednji rešilec zagonetke dobi fotografični aparat, a vsak peti
pa zavoj mila ali parfum. Rešitvam je priložiti v znamkah K 1*20 za manipulacijo do 4. aprila 1914. Oziralo se bode le na pismene rešitve.
jAdrija'drogerijavLjubljani. Notranjska posojilnica v postojni
resjistr. sadroga z orne]. porošUca vabi na • IV*
ki se vrši
v pnnedelfek, dne 6. aprila 1914 ob 4. uri popoldne v zadružni pisarni v Postojni.
DNEVNI REI>:
1. Poročilo ravnateljstva s predložitvijo bilance za leto 1913.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o razdelitvi dobička.
4 Volitev članov ravnateljstva.
5 Volitev članov nadzorstva.
6. Razni predlogi. 1225
Pripomba: V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal.
V Postojni, 26. marca 1914.
Bavnaielfstvo.
M mtom P8D8&0, lepoto iinlj, udobnost m m Warnerfa Rusi Froo!
stezniki
(originalno amerik. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile v cge BaV* Za vsak k. s se jamči.
Mina zaloga v I. j ubij ani:
Josipina Podkrajšek,
LJnbljana, Čevljarska alica 2.
Priporoča moderne   bluze, spodnja
krila, damska ta noSko perilo. Otroško higi-mlfine perilo TETftJfc, Šivalne potrebščine, katar tadi vse drage modae predmete aajb. kakovosti.
Petina noroftila se izvršujejo točno I
-,-,—_—
70 Stcv.
Jfajvetja zaloga
a vsakmstia snu obUfiU izvrstu kvalitete po brezkouknreniinili cenah
priporoča
manufakturna trgovina
J. GROBELNIK, Ljubljana
=== Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne. ===
zlat o rum en, trčan, zajam* čeno Čist, v  dežicah s 41/«   kg vsebine, razpošilja po K 8*50
Čebelarstvo Ilirska Bistrica.
Vsied smrti se 4 lepe
parcele
ob Elizabetnl cesti prodajo pod najugodnejšimi pogoji.
Natančnejša pojasnila daie sjospa Bosa dr. 0 a! lati a, Poljanska cesta št. 18. (L nadsir.) 979
j
Franca Jožefa cesta št. 3.
Ugodno kupite v tej specialni trgovini za
gospode in dečke 1043
klobuke, čepice, perilo, kravate, palice in vse druge modne predmete.
== Pomladanske novosti pravkar došle! ==
bencinov motor
na 12 koniskih sil, goni žago in mlin, 1 kamne. Sto eče kakor je ali pa da se cela naprava ven vzame. Zelo mato rabljeno. Natančneje se poizve pri Franji Lenarčič. Nova vas pri Rakeku. 1117
I
v •
m.
ki je dovršil tri gimn. razrede in je vešč popolnoma slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi s L majem službo spremeniti, stopi
najrajši v kakšno pisarno ali pa tudi v kakšno večjo trgovino. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 939
vseh dežela izrosluje inženir 33 ■LJPeV. oblastveno avtor, in zapriseženi oatentni odvetnik na Đunaju V!., Mariahllferetrasse št. 37.
Bna*BsBBs*aassBBs*sBBSBB^
Ijabljana, Sodna ulica.
Psdcirajti naačo Ostrijo!
Stare nogavice se ceno podpletnjejo!
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnvke, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganj, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Ker delam brez agentov« so ceno veliko nižjo.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
I Kolesarji! Izšel je |
NEIGE DE FLEURS
„MiM nT.
spr»jme takoj
proti  primerni   začetni plači, tovarna z.maiknv 1142
Jelačin S Co. LJatlfaaa, faMikt oosta štsv. 2.
::::.XSi""' krema za roke ln obraz ^J&S^Sr
3347    Škatiia E 1'60.
rutica 80 h.
Dobiva se povsod.
X XXX X X X X X X X X X
XXX X X X X X
prvi slovenski cenik
A. GOREČ
specialna trgovina s kolesi in deli.
Ljubljana
parije Terezije c 14 (Jtovi štet, nasproti JColizeja)
priznano najboljših
AĐLER in EHA koles ter
x
XXX X X X X X X X X X
XXX X
»V K
Ul. x
H t: Na zahtevo se posije vsakomur zastonj. :i S
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
[lelliiii salon
Viktor Bajt
Untorgon oL G, zraven glame pasle.
Šopki, venci  s trakovi   in naptsi se izdelujeio po ss|nlijlk cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suh in vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Vikler Bajt
Naslov zt brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon. Ljubljana.
Specijaliteta med kavinlmi pijačama je Kathrefinerjeva Krteippova sladna kava.
Kathrelner jeva sa napravila Iz najboljšega slada in Ima spričo tega veliko redilno moč ob popolni neškodljivosti. S slovitim Kathreiner* Javim načinom dobi Kath-relnerjeva okus In vonjavo zmarfe kave.
Pristna se dobiva povsod v zaprtih izvirnih zavojih
s sliko župnika Knelppa.
Prosim ne zamudite prilike si ogUdati — krasne izložbe —■ v novo prenovi)'ni modni trgovini na gospode in dame
........aa^asasa
JsevT*
T. Etjer, Ljubljana^ Sv. Petra cesta št. 2. pošto.
Posebno se opozarja na ravnokar daste krasne modne pomladanske novosti za š*nska ohtačtla, okraske *'sch vrst, kakor tudi drugih Učnih modnih novosti kot: *7about*, čipk, čipkastih ovratnikov, svilenih trakov, najmodernejše svile, finih modernih gumbov, steznikov itd- Za gospode
krasne kravate, srajce, ovratnike, sapestnike, nogavice itd. Tedno velika izbira po 7iajnižjih cenah. Pismeno naročeno blago za gg. krojače in šivilje na deželi odpošiljam takoj z obratno
1115
%m
Za obilen obisk se priporoča s spoštovanjem
Jv{odna trgovina 7. £GSJ£
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev- 2.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ii   Delniška glavnica 8,000.000 kron. n
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
I fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. e. kr avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Golovcu, Trotu, Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice In na teksel rsena M 1! 0[ Kopajo ta prodala srečko ln vrednostne papirje s ter jut obrestuje od dno vloge po Mstfk s *V" |2 |0 s a a vsak vrst po dnevnem koran, s ::
_____._- —
80
9845
902891
70 štev.
„SLOVENSKI NAROD', dne 28. marci !§14.
Stun 9.
Dvflisetlet delovanja Slapshe posojilnice v Vipavi.
Letos obhaja gori omenjeni zavod svojo dvajsetletnico. Ustanov-Ijen je bil po inicijativi naših najboljših mož, katere je podpiral s svojimi nasveti bivši državni poslanec in podpredsednik poslanske zbornice dr. Andrej Ferjančič.
Pričetek te posojilnice je bil zelo skromen. Toda iz malega zrna je zrastlo mogočno drevo, ki danes razprostira svoje veje daleč okolu svojega debla.
Ta prvi denarni zavod v Vipavski dolini se je začel takoj precej lepo razvijati ter rastel od leta do leta. Osobito se je pa razvil, ko je preselil svoj urad iz Slapa v Vipavo. Kakor vsako podjetje, je tudi tega zavoda, oziroma njegova zgodovina zvezana z vodstvom, ali bolje rečeno: razvoj vsakega podjetja in denarnega zavoda je odvisen od oseb, ki mu nače-lujejo. Temu zavodu načeluje od t je-ga ustanovitve do današnjega dre g. nadučitelj Fran Punčuh.
Načelnik Fran Punčuh se je imel boriti z raznimi težkočami, ki jih je pa znal premagati. Lahko rečemo tu, da je zgodovina »Slapske posojilnice« ob enem tudi zgodovina njenega načelnika Fran Punčuha, oziroma zgodovina njegovega truda. Saj je vendar pod njegovim spretnim in daleokvidnem vodstvu iz malega zrna zrastel mogočen denarni zavod.
Takoj, čim je začel zavod delovati, se je videlo, kaka poireba je bila ustanovitev denarnega zavoda na Vipavskem, ki naj bi našim ljudem nudil vse ugodnosti, ki se jih je tako silno pogrešalo. Saj do ustanovitve tega zavoda je bila vsa vipavska okolica odvisna od tujih denarnih zavodov, deloma od privatnih oderuhov. Izkoriščali so vsi naše ljudi, posebno bujno je cvetelo privatno oderuštvo; koliko naših ljudi, posestnikov je propadlo vsled tujega oderuštva in koliko vipavskih posestev je prešlo v tuje roke. ker se lastniki niso mogli obrniti do domačega denarnega zavoda.
Znano je pač. da so vipavski zasebniki posoievaii kmetom proti visoki obrestni meri, da celo po 20 od sto. Taki oderuhi gotovo niso imeli namena, da bi pomagali našim ljudem, ampak hoteli so se ob priliki polastiti njegovega posestva. Dosezali so pa to na način, da niso hoteli sprejemati niti v redu plačanih obresti, ampak puščali so, da je dolg naraščal in ko se je nudil moment, so ti upniki zahtevali od svojih dolžnikov v najkrajšem roku denar z vsemi obrestmi vred. Le redko se je posrečilo dolžniku dobiti denar pravočasno; predno je vse posestvo šlo na dražbo in na dražbi ga je kupil upnik oderuh za najmanjši ponudek. Ko je bil v posesti ta čedni kupec, oziroma preje upnik, vrgel je našega človeka na cesto in ni pomagala nobena prošnja. Trpin hodi po svetu s trebuhom za kruhom.
Koliko vipavskih kmetov se sliši prepričevalno trditi, da bi bil: danes prav ugodno situirani. ai\o bi se b;ia »Slapska posojilnica« ustanovila vsaj 9 let prej. Koliko poses'cr bi bilo ohranilo, ako bi bili imeli naši jje isto oporo, kakor jim nudi st-daj ta zavod.
Omenimo, da je ta posojilnica imela primeroma vedno — kakor ima tudi še sedaj — nizko obrestno mero pri posojilih, in da se je vedno kriikor možno šlo na roko našim ljudem, se bo še lažje umeio, koliko naših lmdi bi bilo odvisnih od oderuhov, koliko bi jih bilo propadlo, kar se je često zgodilo pred ustanovitvijo tega prepotrebnega zavoda.
Vodstvo »Slapske posojilnice« je bilo vedno v najboljših rokah, tako da smemo s ponosom konstatirati, da ni posojilnica trpela kake izgube v VSCi 20 letih svojega obstanka, kajti prav redko se posreči kakemu denarnemu zavodu, da mu načeluje tako spretno in previdno načelstvo in nadzorstvo.
V pretečenem letu je kupila posojilnica svoje lastno poslopje z obširnim vrtom v Vipavi,   katero po-
Stavbeno podjetje:
Prevzamem javne in zasebne stavbe, železobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvršujem po najnižih cenah. Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila.
slopje bode v najbližnji bodočnost
moderno  preurejeno in kamor se
bode posojilnični urad preselit V tem zavodu pa bodo imela svoj dom
tudi vsa narodna društva v vipavskem trgu in tako je upati, da bode-mo vsled posojilnične požrtvovalnosti imeli v Vipavi v najkrajšem času Narodni dom.
Naš zavod pa ni bil ustanovljen za to, da bi si kupičil dobiček, ker s tem ne bi dosegel svojega namena, ki je, da kolikor mogoče pomaga najširšim plastem našega kmetskega ljudstva, ter podpira istotako kulturne namene.
V dosego poslednjega cilja je razdelil in daroval od vsakoletnega dobička večje aH manjše vsote. Vzlasti se je vsako leto podpiralo ubogo dijaštvo. Pri vsem tem je pa naša posojilnica skrbela za močan reservni zaklad, ki naj pred vsem nudi vlagateljem jamstvo za njihove vloge. To je imelo načelstvo vedno pred očmi, kar dokazujejo številke. Reservni zaklad je narastel ob svoji 20Ietnici na okroglo 83.000 K, Razun tega pa je jamstvo v deležih okroglo po 10.000 K in neomejeno jamstvo vseh 1022 zadružnikov, ki jamčijo z vsem svojim imetjem za vse obveznosti posojilnice in vrhu tega so še vse posojilnične terjatve po 1,000.161 kron, ki so vse iztirljive. V tem vidimo torej vso moč in varnost »Slap-ske posojilnice« v Vipavi, ki nudi vlagateljem toliko jamstvo, kolikor jo more nuditi le redkokak zavod.
Zaključuje to nepopolno poročilo, izražamo željo: »Slapska posojilnica« v Vipavi naj dela tudi v bodoče, kakor do sedaj v blagor naših ljudi v gospodarski, kulturni in narodni procvit vipavskega ljudstva.
2M9GC: TOVARNE: praga,
WINTCRBtt6. NOUNETZ.
KKVTOvV, ^n*T^ I i
Sudape£t#
trst,
K*!5TUANJA KttON
Knpnfte ta zahtevajte edino le ^
je Scottova emulzija iz r:bjer*a olia. Razlezena je stvar v tem, da sov Scot-tovem načinu pripravljanja, že d^et-letja preizkušenem, popolnoma odstranjene slabe strani ribjega olja: težka prebavljivost, zopern duh in okus. Scottova emulzija je v resnici tako lahko prebavna in slastna, da se daje lahko tudi dojencu v zibeli in mu je ob otežkočenem dobivanju zob prav posebno koristna. Tudi zagotavlja Scottova emulzija iz ribjega olja malemu zemljanu krepke kosti in telo, najboljšo opremo za poznejšnji živ-Ijenski boj.
Zatorej otrokom ne dajte ribjega olfa, nzgo smetanasto-sladko Scot-tovo er u'zlio ribjega clja, ki ima poleti in pozimi enako u ti a ovite s t
Ce-va  originalni Bteklenr-i  2   K 'o v.   Dobiva »e po v*eh lekarnah. Fr-ri vpo«*Iiatvi »o v v pis-nenih mamicah dobite od trrdke SCOTT&BOWME, d. x. o z  na D ina-VII   s .:-'va - se na uaS list enkratno vpoši.jatev poiz« kcJaje od kake lekarne
Na;cdliftnefsa konjakova znamka r.T.aga Vilagoski
Zdravniško priporočen za krc ! > na želodcu in črevesu bolne, pri omed .icah, želodčnih krčih, nagneniu k bljuvanj vročici in tuberkulozi. Izborno sredstvo za 'odnice in rekonvalescente. 1011
pristni
I
7VJS5Sa\I2WENSTEIli
C-hKR« DVORNI-LIFERANTI'PRAGA*
Za bolečine tolažeče, proti vnetju delujoče in zace!jenje pospešujoče obvezilno sredstvo, ki se pri najrazličnejših slučajih ranitev pogosto rabi s presenetljivim uspehom, se je že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi po vsej monarhiji predobro uvedlo in ga zatorej tudi prodajajo vse lekarne. Mazilo tudi pri večletnem hranenju ne izgubi učinka in bi ga kot dobro domače sredstvo morali imeti v vsaki domači lekarni. I. A
in modno blago za gospode in pospe dobe zasebniki najbolje Iz prvovrstne izvozne hiše Prokop Skorkovskv & Sil
Humpolec, Češko.
Velika izbira. Vzorci na zahtevo franko Novi letni vzorci se že razpošiljajo.
Žanr marjen nahod   je že mar?; 1 • »-> stal zdravje
Uči
U
ivi Pnšica 40všffij
- z
Karel Čamernik <& Ko.
specijalna trgovina j poteši, av-tomobili, motorji in po^am. dtii Mehanična delavnica in garala
/Ljubljana
Dunajska cesta $t. S—t2
01 i METODOV
je najboljši. 4
Hma zalita ari Pni slo?, zalisi čaja in nima na debelo ? Ljnbljani, Rožna ulica M 41
C. kr. priv. tovarna za cement
Trbovelfske premo^okopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljujcči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in izpričevala
4355
raznih   uradov   in   n a j s 1 o v i t e j š i h   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, 1., Maximilianstrasse 9.
pomladne novosti
v izgotovljenih oblekah
priporoča tvrdka
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice.
Solidna postrežba.   — Najnižje cene.
12
i
4
iT« a
''»llllllll"1
Izšel je nov lep cenik s koledarjem, vsebujoč razne novosti z najnižjimi cenami.
Kdor želi kaj kupiti, naj ga hitro naroči, je tudi po pošti gratis. 1129
F. ČUDEN
fjubljana, Prešernova ulica štev. 1.
Parketna tovarna:     Strojno mizarstvo:
Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara že obstoječa tla.
Izdelujem vsa stavbeno mizarstvo tičoča se dela, pohištvo le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila toč)io, povoljno in po nizkih cenah.
Tesarstvo:
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela,kakor: strešne stole, strope, verande, barake odre i. t. d. — Popravila izvršujem  točno in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in Žagam Mode tudi proti plačilu. — Po že* leznici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora.
Ustanovljeno L 1900.
V. Scagneiti, Ljubljana.
Tehnična pisarna: ta sktadiičem državnega kolodvora*
436
A3B
Stran 1*.
•SLOVENSKI NAROD-, dne 38. marca 1914.
70 Štev.
Prešernove slike
miili ii ptilja h NflM milili
Iv. Bonačv Ljubljani.
Cui sliki S
372
„PRI TURKU"
Leon Adjiman 1203
nmetnl krpala« (snasilec) Ii Carigrada an pristna orientnlnka In perujske
preproge.
Zajamčeno dobra izvTŠitev in nizke cene. Pismeni pozivi na: Stari trg 22, II. nadstr.
Dobro idoča
gostil
blizu Jesenic na Gorenjskem, se Odda gospodični ali mladi vdovi, ki zna kuhati in govori oba jezika, na r&Čnn.
Ponudbe pod nM. D." na acončno eksp. Hočevar v Ljubljani. 1220
Mi HiiaiaAi
ali konlertStfBje začetnice 1**0 ao lidna  gospodična  na  Kranjskem, ce
mogoče na Gorenjskem. Ponudbe pod
JL Mf\ peste raetnnile, Celjo.
Isčeselojor
Prosilec bodi neoženjen, doslužen vojak, , samostojen delavec, vajen konj in psov. j Piianost vzrok odpovedi. Ponudbe pod
„LOfjar" na uprav. »Slo v en Naroda«.
1224
oziroma poslovodja s potrebnimi spričevali, tudi brez kap tala, za dobro vpeljano trgovino mešanega blaga, v jako industrijelnem kraju, s takojšnjim nastopom. Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1223
Itodleine Mm
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixa 1195
nri.
MmmM Kocin.
Za j. neškodljivo, gotov uspehe. Pušica za 4 K Zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
fcs. fr. I. Ki, !aiiora!8rijf Mz\ H., Serggasss 17 L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in ,.Adrija".
Gospodična izobražena, dobra gospodinja, želi znanja z gospodom, ki ima primerno službo v starosti od 30.—45. let. Vdovec ni izključen!
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro „Mladenka 328". Poštno ležeče, Ljubljana. 12o6
Zajamčen uspeh 3£\3ZZSZ£L^Š£:
lepe £>r»asl
dobite ob rabi med.
fV    «fi   1?1Va IrromO 7 3  nrCI °b1astveno preiskano, ?ar. neškodljivo za
Mm JI. niAd AUBIS La pi5l vsako starost, zanesljiv nspeh. Rabi
se zunanje.  Poizkusita -ušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*--
Razpošiljanje strogo diskretno. 812
Eos.  dr.   A.   Rix,  laboratorij,  Dnnaj  IX.,  Serggasse  17 S.
Zalog,    v Ljubljani: Leliaraa pri „ZLa.em  ; elane",  .rogortjl   Lui  tn ^AtrlJ.**.
Narodna tiskarna
v Ljubljani.
Telefon št. 85.
I
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig*, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd.
i
Telefon št. 85.
a a ■
C. kr. avstrijske       držaime železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
===========    Veljaven od 1. maja 1813. =^=- ----•
Postaja: Lfnblfana fnžni kolodvor. Odhod.
6*54 zjutraj. Osebni vlak na Kr2n', Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini. Dunaj.
7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Jan2, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9- 09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Praro, Draždane, Berlin,) fdirektni voz Reka-Opatija-Solnoerad.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj,
Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak,
Franzenfeste, Solnojrad, Celovec, Dunaj. 1*20 popoldne. Osebni vla'* na Škofjo
Loko, Kranj, Radovljico, Jesen ce. (Zabavni
vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih) 1-SO popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St Janž, Rudorfovo,
Stražo - Toplice. 3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj,
Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak,
Franzensfeste, Celovec, 6«3t zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič,
Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na
brzovlak na Beljak, Inomost, Solnojrad,
Monakovo, VUssingen, (London), Celovec,
Line Dunaj. 7-48 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje,
Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo.
10- 91 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Unc, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak Iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo aa brzovlak iz Ber-
lina. Drazdan. Praee. Linca, (Londona Vlissinfena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta. Beljaka)^ Tržiča, Kranj*
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega St Janža Trebnjega, Kočevja, Grosupljega
9- 52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja Linca, Celovca, Monakovega. Solnograda. Inomosta Reliaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja Linca Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja
3- 00 popoldne. Osebn< fz Straže-1 oplic. Rudolfovega, St. Janža. Trebnjega. Kočevja, Grosupljega
4- 33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta Gorice, Trbiža, Jesenic, Unca, Cerovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranja
5- 51 zvečer. Brzovlak iz Jesenic a zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan. Prage Dunaja, Linca. Celovca, KOlna Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- 16 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak. vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-|f po noči. Osebni vlak iz Straže-1 o-pltc, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-21       noči. Osebni vlak iz Trsta, Oo-nce, Trbiža^esenic, Celovca, Beljaka, Kranja
7-1»f (11-39 ob nedelmhin praznikih), rine* iz Kamnika: Mi, 11-M, tH •-!Sp (■'••22 °b nedeljah in praznikih).
SANATO
ZA    —"
L JUBLUAJSIA KOMENBKEOA ULICA 4
BEFZERrV« pwvvej DR FR. DERGANC
•Iruli
Ckr. di^ vao-leleuliko ra vBateltstr« v Trata.
damsko kolo
frtda BUHU Utrnit*, grad rutino pri L|aM|aat. 12C4
Puchovo 3 HP
motorno kolo
izborno   ohranjeno    M prodi
400 k. Za brezhibno delovanje motorja se jamči. 1213
Naslov v upravn. »Slov. Naroda«.
lOSUfaaa gratis m frenko vsakomur svoj
atalog o dobro ldotth topnih nrah
modernih budilkah in stenskih urah, zlatnini in srebrnini, glasbenem, manufaktmnem, jeklenem in usnjatem blagu, gospodinjskih, toaletnih predmetih, orožju itd. in je priporočati, da ga ob potrebi naročite po dopisnici. —
C. In kr. dvorni dobavitelj
Jan "»trat, prva tvora, ar ? Mosta 439 (Češko).
Pristna švicarska nikljasta remontoarka na sidro sistem Roskopfpatent K 5—. 3 komadi K 14*— Registr. nikljasta remontoarka na sidro »Adler-Roskopf« K T—. Pristna srebrna remontoarka odprta K 840.
Razpošiljanje po povzetju Brez rizika! Zameni dovoljena ali denar nazaj.
G. Flux
■v- Gosposka ulica 4,
I nadstropje, levo M90
Uradno dovoli an a, to 20 lot obsto-]oča najataroiia l|nU|naoka
posredoialoica sfanovani in imi
leče nujno c
k omara o strežnica k sami grafici v Zagreb, fiaa sobarica za Sarajeva k geaeralaeani bančnemu rivnateljo. 2 srtdaialki za prekijevalstvo in slaščičarno, nekaj preprostih in boljSih kuharic za Lisbljaaa in znnai. 2 navadna sinri za Ljnhljano ia znaj (kopališče itd.) — Pri a •raca se vestno spretno osobje za letovišča, hotele, restavracije, sanatorije, pensione itd. Dolgoletna izpričevala, najboljše reference, očno in vzgejevalno osebje za cele in poldneve. hišne reprezentantinje. go-snadične k otrokom brez matere, bone, radi za poletno dobo, preizkošeno in zanesljivo osobje, Pn vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
pridna, poštena s dobrimi spričevali, lioa »lune. 1205 Ponudbe naj se pošljejo pod 99Doklo SM"« — Poštno leteče, Ljubljana.
Stalen in visok zaslužek
si preskrbi lahko vsak, ako prevzame zastopstvo renomirane, stovanke živ-ljenske zavarovalnice Zaupljive osebe, ki bi radi delovali kakor krajevni ali potujoči zastopniki, in zaupniki naj predložijo prošnjo in poredo svoj dosedanji poklic in naj napišejo curricu-lum vitae, ter odpošliejo oferte na uprav. »Slov. Naroda« pod „Solido".
1216
Pritlikavo
1058
sadno drevje
(hruške, jabolka, marelce in breskve)
najboljše vrste ima iz lastne drevesnice
= po ceni na prodaj = ANTON FERANT
umetni In trgovski vrtnar Ljubljana, Ambrožev trg it. 3.
Pripravljajte se kolesarji
za kolesarsko sezijo! Vsak strokovnjak kupi
TiflTffCCCifhftD
(•rožno bolo) najboljše kolo monarhije ali KOLO
dobro ceno ljudsko kolo. Avstr družba tvor-nic za orožje v Steyru. Katalogi gratis in franko. — Zastopstvo v Ljubljani IVAN MX In sin, Ljubljana, Dunajska c. 17.
Jabolčni^
iz najboljših leg Štajerskega, čist prirodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 vin. po povzetju razpošilja
Juri Jož. Stelcer, Vetzeldorf pri graden.
Zaradi družinskih razmer se da takoj v na|om
lokal za trg. s koncesijo
v prijaznem trgu na Gorenjskem. Več se izve pri lastniku.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1176
Najcenejši nakup
otroških vozičkov
pri tvrdki
J. Pogačnik
£jubijana, Jvtarije Terezije cesta 13—18.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. Išče so
kontorlstlnlo
popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika, perfektna v strojepisju in stenografiji ter v vseh pisar-niŠhih delih. Nastop takoj. Prednost imajo oferentinje s kakšno prakso.
Ponudbe   v   obeh    jezikih pod
poštni predal 5, LJubljana. 1212
Pozor!  Sijajen  zastažek za krošnjarjo in knpčevalcel
50.000 metrov! la kakovost zajamčeno pristnobarvnih 1/4 ostankov cefira za
erajce in obiske, dolgost 9-12 metrov, meter samo 391 2 vinarja. 40.000 metrov ! Tala ostanki modrotiska, pralnega, 4/4 a 41 vin. in lala ostanki kanafasa a 44 vin. po poštnem povzetju samo kupčevalcem. Neugaiajoce vzamem nefrankiraao nazaj, torej brez rizika. 1207
Julij Muller*
tkalnica platnine in pavolnine in izvoz ostankov
Hermanu-/ 2tfčstecf Češko.
Naznanilo.
Dovoljujem si slav. občinstvu kakor tudi gospodom stavbnikom naznanjati, da imam   veliko Zalogo dou&a 1221
s:    izgotovljenih štedilnikov, s:
Delo je prav solidno izgotovljeno. Priporočam se tudi za vsa druga v mojo stroko spadajoča dela kakor vrtne, stopniščne, balkonske ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila, katera se točno in ceno izvršujejo. Cene  zmerno. Cene zmerne.
RUDOLF GEVER, ključarski mojster Cesta na Rud. železnico štev. 10, Ljubljana.
J Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih  zadev, ||
J. ROZMAN, KRANJ.
I
-   L denarni promet:
Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžirnnje insolvenc. — Eskont menic — Nakup in prodaja ;:    državnih vrednostnih papirjev. ::
H. informacijske sadove:
Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za - vse blagovne stroke. -
m. Izterjevanje terjatev:
Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. Inkaso menic.
IT. Promet s nepremičninami la
podjet|i:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, tr-::      govskih in obrtnih podjetij. ::
V. Tehnićno-komerdlelna sadove i
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh na-
vedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago.
Redka priložnost!
x
Prostovoljna dražba \
zaloge čevljev
kakor Hoikih, ienaJdh, otroških, gorskih Ltd. aajaevelte oblike bode od 4. aprila dalje
v Wolfovi ulici št. 12£
m enenoj pri nAaraM globoko pod lastno ceno.
Nadali« se bode razprodala vsa ial«fa nasfa In čevljarskih po-U oiniln tor paO vsa proaajalaiska oprava Istotam pri
Združenih čevljarjih. Wolfow« iiliea St. 12.
1199
43
90
25
70 itev.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 28. marci 1914.
Stran 11.
Hakatizen in Poljaki.
Uspehe pruske kolonizacijske komisije na poljskem ozemlju kaže vladno poročilo, predloženo pruskemu deželnemu zboru. Lani so komisiji ponudili v nakup 2(5° večjih po> sestev v izmeri 129.490 hektarjev, razentega še 272 kmečkih posestev v izmeri 12.794 hektarjev. Ponudili so Čez 27.000 hektarjev več nego L 1912. V tej ponudbi pa je vštetih tudi 90 naselbin z 90.930 hetarji zemljišča, ki so jih ponudili že prej, ki jih pa komisija noče kupiti. Faktično je komisija kupila L 1913 skupaj 36 večjih posestev v izmeri 15.568 hektarjev in 25 kmečkih posestev v izmeri 794 hektarjev. Razentega je prevzela komisija 9 državnih posestev s 24.792 hektarju
Iz poljskih rok Je dobila komisi-fa 3 plemiška posestva, 10 velepose-stev in 17 kmečkih v izmeri 4313 hektarjev za ceno 8,332.571 mark. En poljski hektar je torej veljal 1821 mark, torej za 400 mark več nego L 1912.
Iz vladnega poročila je torej razvidno, da so mnogo več denarja naložili — za vzdrževanje nemških posestev v rokah nemških. Tako je bilo baje rešenih 1786 kmečkih pose- I stev, 45 večjih posestev, od teh je j bilo 30 plemiških.
Prošenj za »zasiguranje nemškega imetja« za nemške posestnike je bilo podano mnogo več — namreč 17.020, od teh je bilo 413 prošenj od plemiških posestnikov!
Za vso dobo svojega delovanja je kupila kolonizacijska komisija 438.560 hektarjev za 448,989.949 mark. Med temi je pa poljskih posestev samo 210 in 257 kmečkih naselbin v izmeri 124.903 hektarjev. Od Poljakov je torej kupila komisija samo 28 odstotkov, od Nemcev pa 72 odstotkov zemlje!
Od 1. 1886. so izdali za kolonizacijo 913,872.00 mark, torej skoraj celo milijardo. Za »zasiguranje« nemškega imetja so izdali 130,673.575 mark. Za ta denar so naselili 12S.232 ljudi razven obrtnikov in delavcev, tako da znaša število vseh nemških kolonistov 151.000 oseb.
»Med ljudmi« ima komisija 621,316.000 mark.
Iz vladnega poročila je torej razvidno, da vsa kolonizacija učinkuje pogubno. Nemci se ne morejo z lastno močjo vzdržati niti na posestvih, ki so jih že imeli. Vlada izdaja za vzdrževanje nemškega posestnega stanja več nego za to, kar sploh dobi iz poljskih rok.
Popolnoma drugačno sliko nam pa podajajo letna poročila in računski zaključki poljskih bank na Pruskem Hakatistična »Schlesische Zei-tung« poroča: Skupni promet največje poljske banke, obrtne banke v Poznanju, je znašal 218,675.897 mark, bilanca sklepa s 44,671.395 markami, čisti dobiček znaša 643.742 mark. Število »štedljivcev« se je pomnožilo od 2905 na 5280. Iz čistega dobička zadnjega poslovnega leta se je odkazalo kot rezervo 60.000 mark za pokritje everrtuelnih kurznih izgub. Poljska lcmečka banka v Pokanju je dosegla v poslovnem letu 1913. skupnega prometa 146,172.093 mark. Bilanca sklepa z 19,748.273 markami, d oči m znaša čisti dobiček £34.104 mark. Depoziti so se od 835.325 mark zvišali na 5,402.565 mark. Banka je izvedla transakcijo zvišanja akc kapitala tovarne za cigarete tvrdke Janowicz in Wleklin-ski v Poznanju od 2.100.000 mark na 3 milijone mark. Občni zbor, ki se je vršil 6. marca, je določil dividendo, kakor v prejšnjih letih na 10 odstotkov. Banka je dovolila več hipotek na drugo mesto iz lastnih sredstev in je dovolila 30.000 mark, da se je obdržala neka stara poljska rvrdka v Poznanju. — Poljska ljudska banka v Kempnu Je imela 1. januarja 1914. obratnega kapitala 3,451.717 mark, depozit 2,967.241 mark, deležev 288.315 mark in rezervnega forda 115.885 mark. Na menice se je v zadnjem letu posodilo 3,298.328 mark. število članov se je za 117 na 1718 zvišalo. Cisti dobiček znaša 23.572 mark.
Letna poročila poljskih bank in pa poročilo naseljevalne komisije pač kažejo, da poljski narod na Po-znanjskem še ne bo tako hitro izginil v morju germanstva.
Odvraćanje. Lahek kašelj, hri-pav glas, zaslezerje, zaripljen vrat imajo ob zanemarjenju lahko za posledico hud;) trpljenje Zakaj bi pa prej ne skrbeli, ako imamo na razpolago tako prijeten pomoček, kakor ie Thvinomel Scillae iz lekarne Fragner v Pragi. Steklenica po 2 K 30 v se dobivajo po vseh lekarnah, ''engar pa pazite na ime izdelka in zdtiovalea. Ia
a r
Ia rtrotko Mani
od zdravnikov pri? radi priporočena.
alkalična kislina
Ob želodčni kislini
skrofeljnih. rachitis oteklosti žlez
katarjih oslovskem kašlju. Zaloga v LjuMjau: Mita! listo*. Peter Losa* ■ 1. ferabu
Naj bolje za zoba
Lasne bite
najfine«e kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vso vrste lasno podlage in mrežice — barva za laso in brado „Meril" po 2 in 4 S — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Tranco št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga)«
Izdeluje vsa la 3 ni carska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
Proti 9
zoDobolo in efili i
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranin neprijetno s*no Iz nsL 1 steklenica z navodilom 1 kr o.
Deželna lekarna Milana Leust ka v Ljubljani. Reslfeva cesta štev. 1
pole; Franc JoZefovega jubilejnega mostu.
V tel lekarni dobi?af# zdravila rodi člani bolniških blagajn jut. železnice, c. kr. tobačne torarne in okr. bol. blagajne v Ljnbfjani.
Bfelnslne-nstna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar1 Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melosi., —ta. sobno vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ost jo boni vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovanjem
Mato Kaurinović, kr pošte meštar ssa    +*9 sns^""^
Nogavice ia droge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. .   . m
Velika IsblniX Solidna p«««r««»«!
učenca
v trgovino s mešanim blagom. Prednost ima »ti, ki se je ie kje učiL
Ponudbe naj se pošljejo na upravn. »Slov. Naroda« pod »Stav. IMS".
Ljudevit Borovnlk
puškar* v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
•e priporoča v izdelovanje pandi za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pro-attaio stare samokresniee, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-lalnici in od mene preizkušene. — II u str e-v4 varil oenikt as.tonj.
Sidro-
Syrup. Sarsapariliae
corapos.
'istlto krvi. StefcT.nlca K 3.60 !t>
Sidro - Ltniment.
Capsici compos.
»7 50. ^
Nadomestilo za sidro-Pain-Expeller
Ooicnue olajšujoča mazilo za preMajenj«.
ruumatizem, trganje po udih. itd.
Stcklfni&a K - 80, 1.40, 2 -
Sidro - žvepleno - mazilo.
Z "-o c l»j ujo de prj i>5»jU, solnem teku. iti. Lonček K «.-
Pobi ss »koro v vsaki apoteki ali pa
direktno v
Dr. Richter-jevi apoteki ,.prl zlatem levu", Praga I, Elizabethstrasse 5.
E
e
a
o
*t
o>
C 3
OS
Iri
k
Superjosfati
so v csni precsj znižani.
Dokazano najnčickovltel-
ŠO. na|coaef£e nadomestilo za fosforjevo kislino
za vse vrste zemlje ia vse vrate sadežev.
prekašajo po zanesljivem, hitrem učinku  vsa  druga priporočena
gnojila s fosforjevo kislino. Amonijakovi, kalijevi, solitrovi superfosfati najcenejša, najdonosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnoiil. kupče-
valci in kmetijska društva.
Centralna pissrna: 7
Lcdvlk Fertncr. Prasa. Pflkapj 17.
3 O
(S *5
O
3
i
KASLJAJ0C1M
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehonr
TriVHOMEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajš* in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je 2e oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Tkvmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja aaf Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 stekleniea 2-IO e. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2'90 k. 3 steklenice ako denar naprej 7.— x. 10 steklenic ako denar naprej za 20*— k.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c kr. dvorni dobavitelji —    Prana iii., trt. 203. -
Pazite na ime izdelka, izdelovalca  ia na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah, dr. G. Piccoli, R. Sasnik.
Krasne spomladanske novosti
dobro blago in po že priznano najnižjih cenah dobite
v mofial   BA-AVA   Ć[A0n|, Ljubljana trgovini    rClCa    OlCi A Stari trg 18
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejši moSki klobuki in čepice. Dalje čepice za dame, deklice in otroke, razni nakiti, vse potrebščine za šivilje itd«
MOET s, (HANDON
Dobro blago se samo hvali I
- j=F\ Jura
vglaševaEec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zalona prvovrstnih glasovirjev, pianin, harmonijev, gosli, gitar, tambmic, citer, harmonik itd. Najboljše strnna „Weicho1d- in drn»e ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let — Zavod za nglaševanje ter popravila glasovirjev la vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki m neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak  za vglaševanje ter
popravila vseh glasbenih inštrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka
f. 6. Jurasek.
Domača tvrdka. &
Zlatar, Juvelir In trgovec z urami
Ustanovi}, leta 1839.
"u-čL- Cerne
Ljubljana , Wolfova ulica štev. 3.
]uvdi, zlatnina, srebrnina ter razne ure.
Edina zaloga ur z znamko „TUP".
Popravila  in nova dela  po najnižji ceni. Ceniki zastonj. 126 Ceniki zastonj.
Lastna   delavnica  z  električnim obratom«
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišje število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
pcdfosforokisli
(Oblastveno varovano.)
Purjodal.
Jodov sarsaparillii preparat cisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč in deluje proti vnetju. Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in sarsaparillni izdelki — Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja poklica. Steklenica K 2*20, po pošti 40 h več za zavoj.
i veliko zlata kolajno.
^Dl*- Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit"
Že 43 let zdravniško preizknšei is srit+rscas prsni simp. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek  Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za slabotne otroke. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
3871
Po pošti se razpošilja vsak dan.
Zaloge ari ga.
Dunaja i
(NEHA
lekarnarjih
FII/1. Kaiaerstras
IT.jm aailsdalk). w Ljakljaal Ia In
•e 73 - 75.
eaa aioata.
Po poŠti se razpošilja vsak dan.
74
;ai?ntccno  suha
I Avstr. ceresi tna družba m.0—j»>
Htii.TellZa 1
!POZOR MATERE!
Izborno živilo   za otroka odi caaa odvajanja jo
Lahka prebavaott, dober okna, velika redilaest. lajšajo dobifaaje zob ia te tzfctfaega
lčlika aa tvoritev kosti.
Velika škatlja «* 3 tedna 3 K 00 vinarja*.
Dobiva se v Ljubljani v Iekarii ».pri Zlatem jelenu*1 in v lekarni Plccoli.
□inlDlDlnlDlnlDlDlalnlDlDlDlalD
Ignacij Žargi „i*ri *u* ceni*'
Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. S.
Največja izLera za šivilje tn krojače, zadnje novosti raznega lišpa kot: čipk, riša, vstavkov, vezenin (šlmge-rije najmodernejše svile, dalje največja izbira kravat, sraj*, ovratnikov 9 nogavic, rokavic, pred pašnikov 9 mo-deraev itd. itd.
...... —i "M
m-.
I
i
m z-
□
mm
■113.
PotBlH v Imm in Južno Bmerike
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trat — Hov/ Tork, Buenos Alres, Rio do Janerio, Santoa Itd.
z najnovejšimi brzoaaroikl r drema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim Brzojavom, na katerik je za vsakega potnika preskrbljeno, da == dob! dovolj domače brane z vinom, svež krca, postelj«, kopelj itd. =====
nmm: ? Mm lastita i?rti niiti. t JsIm Imetlta nami 14 tal
Ifcaja iz Trsta t fouu (PelM. {uho, MriI) vsaki atstt enkrat.
Sj? Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za 40 Kranjsko, Štajersko in Koroška
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
i
m
mg
iSISlE
ir5ir5ir=ifSTT==ir5TT5ir
3fšli5i£
iS'
Avstrii
BRCWN-BOVERI-WERKE D. D.
Dunaj X., Gudninstrasse 187.
Inženirska pi
Riva Fescatori št. 20.
Dunaj X., Gudrunstrasse 187.
arna v Trstuf
Riva Pescaiori It. 20.
MtfBffloiflfi i
cestne centrale, podeželne centrale,
električne razsvetljevalne naprave in naprave za prenos električne sile itd. Specialne električne oprave za rudnike in fužine, predilnice, tkalnice itd. fazni kom pen za tor j i, indukcijski urejevalci, brzourejevalci itd. električne železnice vsake vrste, — električne n oprave za vse industrije in obrti, u
Lastne podružnice in zastopstva v Gradcu, Insbruku, Lincu, Moravski Ostravi,
Mor. Š u m b ergu, Teplicah, Trstu, Pragi, Pulju, Crnovcih, Sarajevu, Bclgradu, Sofiji,
Bukarešti, Atenah.
Za Galicijo in Bukovino: Elektricitetna deln. družba, prej SoholniekJ 4 Wiiniewskl,
Lvov, SJowackiego 18, Krakov Dominikanska ulica 3. Za Ogrsko: Vereinigte Elektricitete & Maschinenlabriks Aktiengesellschaft, Budapešta
V., Merleg u. 3. Ujpest pri BudapeŠti. 799
Cebelni med
istrean, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po S kg po povzetju za B 8*50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Isvos anoda (Ungarischer Honig - Export) taLaTIMFOI AJ AR, (Ogrsko)
Za moške in ženske.
Brez vbrizgavanja
v nekaj malo dneh celo najbo'j zanemarjene toke bolezni sečna eevl ozdravi
Ursin - Teci on.
1 škatlja s 100 kroglicami K 5*—.
Za popolno osdrnvljenfa sado-ainfeta t inatl|l. Izdelovalec: The Ursin GaeanJcal Ca., London.
Naroča se v glavni zalogi: E. LIDEREB, lekarnar,
BOBAPliTA IV., Mneonmrlng 21,
liče aa astro; organizacije in voda Ivo razpečavania svojega iz-dolka delavno osebnost- r.).«. e se
poleg visoke provizije za začetek
Ob zadovoljivem poslovanju dolgoročna neodpovedliva pogodba z rastočo stalno plačo. V pošten pridejo samo reprezentativni gospodje, ki pel-g teg* razpolagajo z gotovino 10—15 0C0 K. Cenj. ponudbe ca upravništro »Slov. Naroda« pod štev. „1202".
[op! HrantfBifuVja
proti vremenom odporne apnene
la^adne barve
I5fl nzlifitaS oB* hlepi naprej.
2c   desetletja   najbolje preizkušene, prekata* o vse ponaredke. Edini primerni   r.e^knlni   materijal  za že pobarvana proćela.
Eaajlne fasadne ćarse,
jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez grundiranja, emailne trde, porabne samo pomešane z mrzlo vodo. Raz-kuževalne,nestrupene, porozne Idealno bnrvanje za notranje prostore, še ne podbarvane fasade, lesene Stavbe, kakor kolnice, paviljone, plotove itd. Dobivajo se v vseh niansah, stroškov za štirjaški meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in pošt-
[ari SransfeInerl Bi?naj fC Baaiftlr. 123
Olavna zaloga za Ljubljano: Brata Eborl,
V Ameriko m f^a^aiSo
CUNARD LIKE.
Carnathia iz Trsta dre 1«. aprila IS14. Panonija iz Trsta 27. aprila 191!. Ultonija 'z Trsta 3. maja 1914.
Iz Liverpolai
Lssttania dne 2S. marca, 18. aprila, 9. maja In 13. junija 1914.
Camoania dne 4. ia 25. aprila in 30. maja
1914.
Manretania dne 11. ap Ha, 16. maja in S. junija 1914. 26
Carania dne 2. maja 1914.
Carmaala dne 23.   maja 1914. t    ,_   Pojasnila nosne karte: = Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova nI. 25
Dunaj 1.. Klrntnetringd, Trst, Via Miramar, 7 pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thom?>s Cook A sin, pri vseh LloyUovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene III. razred Trst-Nev/ York: za v Kanado potujoče K 140 za prostor, za v Združena države potujoče K 140 s pristojbino za osebo.
Zastopnika išče
mi ana^v*yfe artaaobilmih tvoroic Inozemstva.
Dopisi pod 9VW. Z. S429i( na Rudolfa Mosse, Dunaj I-, Sei-leratatte 2.___
Krasno blvaUMe-
z lepim razgledom, solnčna lega, brez dima in brez prahu, SO proda« Nahaja se pran blizu mesta Celja na prijaznem holmcu Posestvo obseza 18 oralov arondtrane zemlje io sicer 6 oralov gozda 100 letnega obstoja, 3Vi oralov vinograda z novimi amerikanskimi nasadi gamo plemrnitega trsia, sadonosnilc z nad 800 lrpo doraslimi  sadnimi drevesi najboljših vrst, travniki in njive;
vinograd in sadonosnik sta ograjena z V/% m visoko žično mrežo. If 81 a m>tL verando in balkon, 8 sob, kuhinjo itd.  V veliki obokan'
■»■■dal kleti se nahaja vinska posoda z nad 10000 1 in nekaj domače pijače. Poleg kleti je stiskalnica z raznim potrebnim orodjem. Hlev je obokana, gospodarsko poslopje prostorno. K posestvu spada Še logarska hiša tudi z gospodarskim poslopjem. Voda se dovaja s posebnim vodovodom. Ob bistri Savinji je lastna kopalna utica. Proda se vse posestvo kakor leži Id stoji z živim in mrtvim obstojem. ]2Q,
Nadaljna pojasnila daje upravn. »Slov. Naroda« pod „Š£ov. 1209".
Pozor!      Brzojavka S     Pozo r I
Samo kratek čas!
Samo kratek čas!
jvečja razsta
iz ll^genbeckovega živaBskecga parka
dospe v par dnevih v Ljubljano in se vrši prva
h gala paradna predstava b
, 28. marca ob 4. papoldsas Sit ob 8. zvečer v areni Narodnega doma.
Iz bogatega sporeda se more posebno omeniti
a^jsfBfc   a ki jih oredvaia in dresira najpogumnejši kapitan Al-
pSSB' ^^»ItfCSvF *re^ Sehneider, ki je s svojim delovanjem do sedaj ^asF^7 m       W   v;Zbujai v vsej1 državah Evrope splošno pozornost.
Dalje treba  posebno omeniti zname- 1 jjaije Originalni 3 P«3l*ison
ni to proizvaianie
3 zrainlh akrobatov Ai!onao9
kakor tud:
la€Xa 2NTOEDI2STI,
zagonetko kriminalistov in policije s svojimi čudežnimi oprostilnimi uspehi.
s plastičnimi kipi.
Nastop človeka s kačjim telesom imenovan Človek brez členkov:
Fr>idel!y
itd. itd.  —  Odmore  izpolnjujejo nastopi bebastega Avgusta.
Cene prostorom" Numerirani zaklopni sedeži K 3*—, I. prostor K 2*—, II. prostor K 1 50, stojišče 60 vin. Otroci in vojaki od narednika navzdol plačajo pri popoldanskih predstavah samo polovico.
Za. obilen obisk se priporoča
ravnafeSjstvo.
¥ naročbo
prvi slovenski
priporoča
leposlovni mesečnik
kateri izhaja že 34. leto.
. Llnbllflnsh! zvrni
..UuDlionsK! zvon"
LiumimsM zvon**
ff šteje med &?G|lrai sotrađnlU naše na]bol{ao pripovednlfeo9 pesnike In kritiko;
poroča nepristransko o vseh važnejših slovenskih in slovanskih književnih novostih;
al Je tokom svojega 33 letnega izhajanja pridobil v našem slovstva odlično mesto.
Haroča se s
U pra? ništv o ,.Ud1i. zvona" Llsbliana, Kaallo va al. 5.
Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 4*60, četrtletno K 2*30.
Starce denarnih vlog na kaj. in tek. raenn 31. dec. 1113:
K 236,633.922-—. u
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913:
:s       K 85,004.828--. ss
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Baiajs. — fetunljaa «64. - 29 Mtnžsfc.   Val MU ftVrSf. Pltra OSR (f Ba JraMai famBl
U\*m kaital in resem 65,000.000 kron.
Preskrbovale vseh bankovnih transakcij, n. pr.: PrevzssRSsfe aOaaVSBa vtOf  na hranilne
knjižice brez rentntga davka, kontovne knjige ter na konte-korent s vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga v*ak dan brez odpovedi. — Kopovaajft in arooaianje VVOaaaaaaaa papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in opravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila naaje.
is na i
Ustmtsa Ia
Najkulantnejše izvrševanje aarsalh naročU na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanja tn prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safea) sa ognje var no shranjevanje vrednostnih papirjev, Mstin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja, isalaella aa vatavna v aamariko ta Is Aamorlka. 1660
omajali
L|val|
- Telefon slav. 41
84^1
54
/J šiev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 2«. marca 1914.
9 —w --
Stran 13.
Proatra, osjlcjto #1 arsdlezecs oMiks nog Hi *c bodets prHH testo do prepričunja, da oslika čevlja m Ml MU poljabaa,
temveč obliki aofs popotno*)*
prilagođena, človeške noge niso vat onako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati jt dolžnost vsakega izkušen. vesčsks. 61        Poskusi teprl
SE
Fran ^7af1tfiprili sPeci«l«stu za ortopediCaa ia aaataauCaa liail ^aillllClJU obuvala, Ljubljana. Selenbargova alica «. 4.
3E
Svetovno znani! Originalni motorji „OttoM
3%1
za bencin, bencol, petrolio, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd.
Motorji m uriti ollo yrvJetea* Diesel". Bencinove lokomobile*
Najmodernejša konstrukcija.
Največja tvornost!   Naj varčnejši obrat!
Doslej prodanih čez 11S.OOO motorje* s 1,220.000 kaajek. ellami. Specialni  prospekt   S41 gratis.
Langen & Woll, DnaaJ X., Lazenbrrgerstr. 53. sL
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča.
ALFONZ BREZNIK
Lfublgana, Kongresni trg 15.
(Kasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica
" avirjsv In harmonijev
ca joga Arstrije. — Velikanske zaloga vsega glasbenega orodja, strun ln mnzikalf.
Edini za!cŽJ?fk ci^ornih in Icornornih tvornic Bdsen-
dorfer. Holzl de Heitzraann, Forster. Ehrbar, Gebrtider Stingl, Rud. Stelzbaramer, Czapka, Lauberger & Gloss,
Hofmnnn in Hofberg famerk;. harmoniji).
Obroki od K 15'— naprej. Najbogatejša izbira v vseh
modernih slogih in lesnih barvah   Oglejte si klavirje z ^snMaelMs^ &
angleSko ponavljajočo mehaniko. lOletna rostavno obvezna garancija. Ifafeaznfna najnižja. Zamena najugodnejša. Uffl2sa7aaie ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate IsklgnCno lo fas za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falsi« fikatev in navideznega „pofelaa" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrom blaga", dasi nimajo ni jednec;a pomembnega fabrikata v zalogi.
Kakršna gnojitev — taka žetevl
Tomasova žlindra
znamke
zvezde
preizkušeno in poceni /os/orno kislo ume*, gnojilo za spomladansko setev.
fcoicv učinek S Visok donesek I
Tomasovo žlindro zajamčeno Čiste in polnoodstotne vrste prodaja v plombiranih, z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah
Mšim Jim" Peter Maji i Celin,
kjer je prodajališče tvrdke Thomasphospbatfabriken G. m. b H. Berlin W 35. aaanaaaanaaannanaanna^
Istotain je ti bogata zaloga is.kon.tiw aknuntv Hm
in se priporoča po najnižjih cenah: 604
palično železo, jeklo, pločevina v vse svrhe, žica, bodeča žica, mreže za ograje, okovje za stavbe, orodje za ključavničarje, kovače, mizarje, strugarje, tesarje itd., pristno amerikansko žage in sekire itd. na debelo  in drobno. —  Umetna gnojila v celih vagonih.
Perje
poatelje in puh
prtparoCa f aajalžjft enak
EMIL KRAJEC
preje F. Niti
Pred Škofije ttsv. 20.
Zaaaaja aaracHa ae točna izvrfnjejo.
iHnHi zas unMl s otroških vozičkov
a« MtitMt*.
žime.
M. Pakle
v L|uM|anl.
Imam Mnhikm * N*il i mntiia.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
j Apretura sukna, g
■ JOS.^EICH"
■ Palja&sKi naiiti Ozka ulica št. 4. g Sprejemališče
Selenburgova olica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Velika zaloga
steklenice, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov 1. t d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižiih cenah.
pmnmmnmnnnng
k. m
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljSano, aromatično rlbio Olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen roperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zaslize-nost la prehlađeni©
je v tem času za otroke najboljše preizkusen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Ada".
IfittM sreif finjjtit fpsciitliite
Odda|a|e m tnsV zdravila za člane vaek Malčkih blagajn.
tazsešiUa ss 2 krat ss ses ss vse straal.
Vinko PniiM
Iskana pri zlatem orlu
■aasjaej aaassi trg m. t.
==1'——-=n'-51 ^^^Tl)
Xatinka Wi8mayer pri „Solncu" za vodo
priporoča veliko zalogo nagrobnih vencev iz suhih cvetlic in trakove z napisom, dalje vezanje cvetlic po naročilih. — Priporoča tudi belo perilo za dame, otroke in gospode in veliko zalogo trpežnih in elegantnih čevljev. Točna postrežba. 1012 Nizke cene.
11511-H-=11 11=
te
31
Na Sušaku prav tik Reke se dosedanji „Hotel Sušak*, ki smo ga kupili in popolnoma prenovili in spravili v najboljše stanje, daje stroke vajenemu I in delazmožnemu ponudniku v zakup.
Hotel, opremljen z električno razsvetljavo, obstoji iz 25 tujskih sob, j poleg velikih gostilniških prostorov, spojenih s prav veliko koncertno dvorano I z galerijo in stekleno verando, pripravno za gledališče, koncerte, društvena zbo-I rovanja in druge priredbe.
Ponudbe na lastnike Brača Wortrnann ali Žiga Worti»ann, Sušak pri Boki. 1138
IE
Praktične in cenć ograje SiriS^
807—II.
iz ifčastih mrež in kovanega telesa preprosto ali tudi najkrasneie opremljene, vrtne cqra:e iz kovanega železa, sto^slike ograje, okensko mrože, ograje za grobove', rjrobnlce, balkone in pročelta, večkrat sukane sesteraoglate, v o?nfn pocl-kane ter stlrloslate strolne ticaste pletenine za o graditve gozdov, travnikov >n vrtov, *a varstvo proti zajcem, pasjake, fazanerife, vol!ere, lgr^liSža za iawn-tosnis, Rabitzeve stens in monlrske gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
Mer i SthrsDTz l1 Mm «L mtOm 26/42
tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr.
Dobiva so pri vseh večjih trgove 5 h z žsleznino.
•v
mm ia mm
z modernimi velikimi brzopamiki iz
LjobijaiiB m Mmm v H2w-YerS
13 ic oro^a
Red Star Line deča zvezda
Na naših parnikfh TCnland, Kroonland, Vadorland, Zeoland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Ant\verpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, vliudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnik« eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni j
Odhod iz f jubijans vsak torek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat cez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York_
Pojasnili daje vladao potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica odslej stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
Brizgalnice
mi. telovadno orodje in avtomobile
kupujte samo pri
R. A. Jmekal. Zasreb
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093
Središčna prodaja ognlegaenlh briigalnlo in potrebiiln tolovadn. orodja In avtonsokllov d. s. o.]. Pragn-Bmlokov B. M* BmokaL V. L Strattlok. E. SmakaL
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemike cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
15
TF
15
Stran 14.
.SLOVENSKI NAROD", ine 28. marca 1914.
70 štev.
Mnogo denarja prihranijo koloaarjill
10» o popusti dara na nizke cene svojega kataloga, ako svojo potrebščine koles, pnevmatik hi prraklm do 15. aprila naroČite pri
meni. NaroČite torej tako?, kar potrebujete za svoje kolo! Pošljite takoj vse za popravilo, emajliranje, po ni klanje Zahtevajte veliki katalog 1914 gratis in franko. Največja in najstarejša razpošiljal niča - za vozna kolesa in šivalne stroje     ■ ■    mm ■
f. Veissberg, ttomiška zalogi. Dunaj 11, ttitere ftoiaistr. 23 U.
Slovensko dopisovanje.
Slovensko dopisovanje
Najboljši leSki nakloni Tir.    CcHO     pOSteljllO perje!
1 k^r. w**eg», ^obrogn, pulienefa 2 V; boljšefi 7*40 K. orima polbelefa ?*80 K; belega 4 K; belega oufcaste?* 8*10 K; kg velefirep* aiieffiohelega, nuljenega, 6*40 K, 8 K: ke ouha ■i veva 0 K. 7 K. belega, finega 10 K najffneitt prani puh 12 K. larseOa cd š^kg jnjr** traike,
Z$o!wHene postiuT l^srvss Ttsl^Z
nankinga, pernica 180 cm a o Iga *30 crr P!n>ka, z dvema z glavnicama, O cm dlg, 60 cm £ ir^ polni ena s novim, sirim, prav stanovitnim  puhastim perjem 16 K\ napol
r-uh 30 k; d ah 54 nT; possrpeznr pemice 10 K, lt K, 14 k, 16 k, e^Uvnice 3 K, 3*50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 90, 21 K, zflav-nica, 90 cm dolja, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm §ir. 12 K 80, 14 K 80. Kasnoitlj* se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko sr franko zarornia za neu^aiaio^e se vrne deiar — Natančni cenovniki pratiš in franko.     S Benisch, Deeeitice »t. 787, Ceefco.
gumijevi podpatniki.
Msm pa Mart, lattaiuitl tidnastL
Glavna zaloga«
Anton Krisper, Ljubljana.
* Tovarna oliiii! lan, lata in km
fteviika
154
EBERL
is mfim itolans..
41
Proda Satnica s
S Miklošičeva  ulica št. 6.
nasproti hotela „Union**.
Ceiavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
;!ajaižis cene. "Igsg
5u
IlVi J. 1H
uu uuuiuuu *• j. uuijl
Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232
za spalne ls *e4Uae sobe, salone In gosposka sobe. Preproge, zastorjl, modrocl na /zmr iianatt modroci, otroški vozički Itd.
H
Na<solidne|še blago.
HAMBURG-AMERIKA LINiE.1
Glavno zastopstvo:
F R. SEUNIG, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 28.
99
442 parnlkov. Vaterland"
58.000 ton,
j „Imperator"
52.000 ton.
Najnovejša in največja p antika na sveta.
Predno kupite vozne listke, piSite po brezplačna pojasnila ter podobe teh parnikov, kajti nudijo vam z našo vožnjo danes naj prijetnejše in ntjsiguruejse potovanje v medkrovju oaobito pa v no veni me« čanak eni raavvda oestejeafai i t, 4 ii I posteljami i popolno oprtano. V obedmcah pri pogrnjeni« muah se donaSa brana
po atrezajih. Cena meščanskemu razredu 20  30 K višja.
Za volni o 6'/2f največ 7 dni dam na zahtevo |;
40
krofać
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča tvojo
vef<ko zalogo vjotovik oblek mm aoanode In dečke, jopio fn nlnsčev za gospe, nopre-močljfivfik hnvelokov Itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvrtujeje.
Pekarifa, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Slavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
L! i m
j m
fes
. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbaačeve maiaL trgovlae priporoča
klobuke
lwi razno mofto Krile, kraiate. omhile ili itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
~~~| n
■
LHIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča ovo jo veliko leber dežnikov In solnčnlkov.
Popravila se uvrsujeio točno in solidno
Iieoljftatte promet v svoji gostilni
H60 t, (evratnim cenim
plzenjsklm pivo
iz iz Češke delniške pivovarne v Čeških Bndejevicah. iz Največja čisto slovanska pivovarna. ^50$ mar Zalog« v Ljubljani: V. H. Rohrmann. -van Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd.
Poskusite to
pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan** v Trstn, Via della Caser-
ma in v slovanskem
hotela „Lacroma" v Gradežn.
Edino
od visokega c. kr. trgovinskega in finančnega ministrstva na — ==   Kranjskem koncesionirano ■
jami skladišče in prosta biaeiši
Krisper l Zomažic, družba z om. zav., Ijubljana.
V najem se oddajo
tranzitna skladišča ln velike kleti.
Bančni predujmi na pridelke in žito. — Pravica do reekspedicije. — Javno en   ■ tehtališče. — Tirna zveza z južno železnico. -
Pristojbinska tarifa in pravilnik na zahtevo zastonj.
824
lagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa
vseh vrst zlasti patentni
brzodelnl jarmenik, jarmenik: cepilniki. (samice), benečan-/. .'.  ski jarmenik  .*. .".
enolistni in dvolistni.
Vsi stroji za mizaie,
kolar)e, stragarje, so-darje, tesare itd. Itd.
Val stroji
za izdelovanje pohištva
iz vpognjenega lesa.
Stroji za lupljenje lesa Stro;t sa lesno volno.
TURBINE
sa vse vodne razmere
z največjo izrabljivostjo.
Precizijski regulatorji.
-Patent prijavljen.-
MODERNE 320
TRANSMISIJE.
Prevzem kompL tvor-niskih oprav za vso lesno Industrijo :s
Najfinejše reference mnogovrstnih obratov to ln v Inozemstvu. Sedaj se Izdeluje turbinska naprava za l kranjsko elektr. centralo: 2 turbin! po 1600 - konjskih sil. -
Tvornica strofe** 0. TuNNIES, &fuMfasaa P.
Zalogaj»ibištya in mizarstvo. W^HeTe*
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic n in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskom orehu
350 kron.
Obstoječa i 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
Zldovsla ul. 7.
__Pr- Ševčik_
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 217
pušk in samokresov
laetaena Izieika« aakor tudi belfllaklh, anlaklh ia ćesklh strogo
■reizknienui pnik, za katere jamčim za dober strel Posebno pripo-Točan) lahke treeevke «° puške Beck s Kruppovimt cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
fjmT*   P* najnižjih oenah. Pepravlla In narevke se tavrtnjeje totae in zaaealllve.
Oevaevvtlki som nehtevanje seetoitj loo peatnlne prosto.
61
56
66
70 Stcv.
.slovenski nardd", dne 28. marca 1914.
Stran 15.
Pulte ii
SamO 5 dni! z brzoparniki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Havre ? fei Tort. '^SS*'
Vel avno vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobi i edino 3439
Ed. Šmarda
oblastveno potr ena potovalna nli
v LlablianKOnnaiska cesta18
v hisi Kmetske posojilnice, nasprof gostilne ori wFifovcs".
Vozne listke is Amerike v staro domovino po na|-ztfifi ceni. Izdaja vozne listke "O vsen ieieinlcah za priretanie zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila Istotam brezp acno
v*
Brez konkurence!
V
F. L. Popper čevlji \
nj za gospode in gospe so nogam ^
najbolj priležni, lični in najboljše ^ g kakovosti.   Naprodaj  samo pri
i JULIJI STOR, Ljubljana
Wl Prešernova aiica št 5.
^     Govsserski čevlji za tari ste, higijeni čnl ^   čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji
K 1250—1650.
domsko In otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
WL Krištofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. - Lastna hiša. Najnovejše     SkfT   KOSTUME   -a*« Majnovolda
: Domačo obleke. :
Prašni plašči. Moško, damsko, perilo« Športne čepice, raoderce.
KRILA
te id
Higienično perilo in drage potrebščine za novorojenčke.
šilja na izbiro tudi na deželo.
r  v m   h k a m « m a a ^ g « a a a a a a a a m m a g-g?
e>3
e*3
Ljubljana,   Selenburgova nI. 5, Ljubljana
dobite najokusnejSe
od najpriprostejše do najfinejše izvršitve, dalje
vse lastnega   izdelka po najnižjih cenah,   kar si je
le misliti moći
Priložnostni nakup: kos sifona, 19 mL om B S"
vseh vrst za urade, društva,trgovce itd.
jbtA** Cone,
»frMjana,
Ceniki franko.
•n fitfelovatclj kavčnkovia itamsllij
anUaaL
Ceniki franko.
Blož Jesenko
Ljubljana, Stari trg II
priporoča
1 klobnke
I  cilindre, čepice itd.
h mmm       najnovejše ffasone ■
i po najnižji ceni.
S flustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
M m
> u
O
■ o
O %3
m <
■o
■ r» a e p er
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova nlica 4.
Teodor Korn
(popre? Henrik Korn)
poHrivalet streli in Klspar. vpeljal« strelovodov, ter instalater vodovodov
Wm. Poljanska cesta št. 9.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim Skriliem z
asbest cpmvTttninj Vm\'m (ttemif) Batint Hatschrt
z izb >čno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna i« kabiajska oprava, tattkljeu oosoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
Liljana. Seleihnna elita 9. i
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lamu atRbm m u mmn)
njiigil
Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
NAZNANILO.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznanjati, da sem prevzel staroznano
Ljubljana
Stari trg it. 14.
Ljubljana
katero bodem vodil pod imenom: Joelp Poka nas!. Jamnik.
Prosim, da slavno občinstvo mojemu predniku izkazano zaupanje ohrani
tudi meni. _ . _
Se prijazno priporočam z vsem spoštovanjem
ANDREJ JAMNIK.
iiiiiiiMiiiJiiiiiiJii!JiiiJiMiiUL>aiLiiiiiiimwi.iiinijjfiia!
tur i rt a t VsCončene peči)
©o bauru. ruLsC&vi sc usaAemu. naznanijo.
aiiiiii
in peči *.zo.z.We£s
Pesek, kremen, odpadki kamna itd.
se dajo s cementom mešani porabiti z dr- Gasparija
stroji in oblikami
za zidne kamene, strešno opeko, otle čoke, plošče, stopnice, cevi, betonske podboje, stropne kamene itd.
Tvornica strojev za drobilne  stroje in  mešalne stroje
Dr. Gasparv S Ca., Jftarkransiadt, Jtemcija
Razkazilni prestari s ca. 50 stroji v obratu.
Poiasnilna brošura št. 24 zastonj.
naznanja, da fe ©tvoril svofo
Tegetthoffova cesta št. 30.
T«lefcn |t. 192. Telefon |t. 192.
WM Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogo-jev ie po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avtomatičnim podajšanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tudi
„Anker
vTožba za življcnsko in rentno zavarovanje na Dunaja
generalni »top za ? Gradcu, Herraigasa it. 13. in glavni zastoj za Kranjsko S. Gntta v Ljubljani nrevzema
vseh vrat Slvljanaka ln rontna zvarovanfa. i
vojni riziko in invalidnostno sozavarovanje,
katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve kvanta premije tudi Se garantira za ves čas trajanja zavaro-van^a^ prejemanje ronta v visokosti 10 odstotkov zavarovane itoakS - 5S 1. januarja 1. 1911. na novo uvedeni dmdendni gi»viuw «naCrt c Mgotavlja zavarovancu družbe izdatno
ki se v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in brezolačno generalni a a eto p v Gradcu far a lavna aatopatva v Ljubljani, S. Gruska, v Celovcu In Blarlborn far val goepodje inšpektorji In agenti.
Staaje zavarovanj Konec 1913 čez 600 milijonov kron Aktiv . . . . Konec 1913 čez 200 milijonov kron Izplačil   . . . Kosec 1913 čez 400 milijonov kron
Oaana, U lamala ivaza v baJJalh tooflls, aa vabijo in pravnaano nato zaatopatvo.
00
85
1990
15
06
34
1991
. Gotzl
Krasa« novosti spomladanskih in poletnih oblek, površnikov
Za naročila po meri največja izbora tu- in inozemskega blaga.
I nmaana poalrotnal Na|ntt|e
LJUBLJANA,
Mestni trg St. 19.
Trgovina z orožjem in ckr. zaloga smodnika Lechner k J nagi, Gradec, Samrgasse 1.
^mamnmmdgl fjmm>  priporoča  po tvorničkih  cenah kot JMfig/Lm* najboljSe hranilno orodje avtom, žepne
JKmf^^i pištole. toCno   zastreljene sistemov
/fijv^pr „Browning-    Stevr*.    .Mauser* in
ŽeW .Bavard* samokresi najbogateiše Iz-
bire žc od K 550 naprej floberti in karabinailce, dvocevne  lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis ln franko. 55 Cenovnik gratis in franka
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Rimska cesta št. 19
M oblastv. konca Instalater za električne naprava, luči, prenos H sile i dalja hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovsolne napravel mm Poprava v stroko spadajocih del« V zalogi blago prve vrsta, pro« H računi na razpolago. Opremljen eem z najmeljSlml in najno-Jmm vejslml    preskusevalnlml   aparati. Cene   in   dele solidno)
Ivan Bizovičar
umetni ln trgovski vrtnar
j Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno U     izdelane vence. Šopke in trakove. ::
Dalje ima na razpolago ::   za izposoievanje ::
ob mrtvaških odrih drevesna cvetlice, kakor rudi najfinejše dekoraciiske cvetlice za dvorane s:   ln balkone, s
te
Imam tudi vsakovrstne sadke do naižlahtnej ših cvetlic in zelen!ad«. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno :: Brzoiavke: L Bizovičar, ;. vrtnar. Lf ubijana.
Vse vrste plugov in travniške
priporočamo za snonvad kakor: navadne in zboljšane štajerske pluge in dvoj« hribovske pluge, jeklene pluge za 7
do 50 cm jjiobojco oranre, '^■•eVa5^^aeK3e*T^BHeeev osipalnike,   okopafnike,    nove travniške    brane s zvezdnimi  členki,  ki  se  med  delom sami snažijo,
kosilne stro'e
„M-   Cormick", „Deerinn"
in „Zttiai" in splch vse str*OJe - orodje za poljedelstvo
s   po znižani coni. «
Karol Ka^šeka nasled.
Schneider & Verovšek
trgovin« z ieleznlno in poljedelskimi strofi
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.
Jforespondenca.
Đva inteligentna gospoda v naj* tsmši starosti želita znanja 3 dvema dobrosrčnima gospicami potom kzo~ respondonce 1171
Šifra: ,.J\{avrtci; in l{rsus"t poštno leječe, JLivbUanm-
> o
0 o
1 M
o <*>
a S
904
Slnger Bo.
deln ška dru Z na Sili valnih strojev, s
e
m h
C v*
— 3
re
m 3 i c
Ljubijanaf Sv. Petra cesta št. 4. Kranj, Glavni trg štev. 119. lovo mesto, Glavni trg stev. 45. Kočevje, Glavni trg stev. 79.
A Srstra ^Ctidegarda Rofcrmann h j} v iir.aiiniKein samortanu oa Dooajo q
■ (Vahring) *
se  iskreno zahval uje, ker je bila pri uporabi
tinkture za želodec
lekarnarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta
rešena težke želodčne bolezni. Steklenica 20 vin.
Iin varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečišćenjem ne morejo razviti v hude in težko celiive rane, je ff?        najboljše mečilno viačno mazilo
imenovano, ki varuie rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje blaži in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zacelienje in zaraščanje ugodno pospešuje. — Škatliica 70 vin. Pristno samo s ro leg stoiečo varstveno znamko. En poizkus zadostuje. Ne dajte si vsiliti nadomestil. Glavna zaloga
. (nRuilLn, karna pri Črnem orio. Praga. Mala strana, ogel Nerodove nlice št. 203.
Zalaga v vseh lekarnah Avsto-Ogrske
Po polti »ko «e polije naprej S K 1« vin dobite 4 SV*'I je, .ko 7 K tO Skatelj Iraka.
1^^». V Liub1j»n» ▼ lekarnah
J*W%   dr. 9. Plceell.  R. Sušnih.
SAklATORIJ ELISABETIHUM
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark. — Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena RAntganova soba. — Udobno urejeno kopališče z vsemi
zdravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo tudi porodniški slučaji.
PoKnnaka coata 18. 1059 Telalon it. 14 L
Modni salon
f Stnchly-jHaschke
židovse: ^ tjlio^.
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar došlita
telil is pirlili modelov kakor nalvstio zalogo aorti IM
Žalni klobuki vedno v zalogi-
Popravila se točno fzvršu ejo.
203
Cene brez konkurence 1
Prvovrstni, elegantni In cm§
1008
naši svetovnoslavnl
čevlji
Tvnrnica za čevlje ,TURUL* Alfred Frankel, knm. dr.
Proda jalnica A. SSL JAK, zastopnik
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
ranilnlca llnblians
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
T
Denarnega prometa koncem leta 1913
Vlog.............
Rezervnega zaklada •......
K 700,1 „   43,500.000 —
„ 1,330.000-—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po       f |    J ^   I brez odbitka. Hranilnilnica je pnpllarno varna in
stoji pod kotrolo o. kr. deželne vlade.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5'/«% obrestim in najmanj *h*/» amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
104
15
70 štev.
•SLOVENSKI NAROD-, dne 28. marci 1914.
Stran 17.
Za kratek čas.
— E, slišiš, zakonski mož bi pa res ne smel nikdar kvartarti.
— Prav praviš! če v igri izgubi, ga žena zmerja, če v igri dobi, mu pa žena denar vzame.
m *
— Kaj ne, draga gospa, vi pač Iako srečno živite s svojim možem.
— Mislim da! Naj moj mož le poskusi nesrečen biti — jaz bi mu že pokazala!
*    * *
Gospa: Kaj sem davi videla, Minka? Ko je pek kruh prinesel, sta se poljubila! Škandal! Od jutri naprej bom jaz sama kruh prevzemala.
Služkinja: Oh, saj vam ne bo nič pomagalo! Mara za vas!
Dva rodoljuba stojita pred izložbo in ogledujeta slike.
— Mh! Tako nekaj takega, kar se imenuje zatišje, pa v olju, bi že kupil, če bi bilo po ceni.
— Kupi škatljo sardin!
— O. prijatelj, kaj pa se danes tako žalostno držiš?
= Moja lesena noga   me hudo
boli.
— Beži, beži, nikar takih neumnosti ne govori.
= Pa je le res; moja žena me je namreč davi z mojo leseno nogo pretepla.
Farovška kuharica sliši zvečer iz kurnika velik šunder. Naglo hiti na dvorišče.
— Ali ie kdo tukaj? vpraša kuharica,
— Ne. same piske, je odgovoril globok moški glas in temna postava je skočila čez ograjo ter izginila v noč.
— Moja žena je že spala, ko sem prišel ponoči domov, pa mi je ie želela dobro jutro.
— Slišal sem to skozi zid — od 2. do 3. ponoči.
— Ko je bila moja žena na letovišču, sem kmalu imel tako hrepenenje po njej, da sem bil ves potrt.
= No, zdaj je vendar tvoja žena ze zopet sedem mesecev pri tebi . . .
— Veš,  zdaj bi pa že spet rad renašal najhuje hrepenenje . . . hrepenenje se vendar  laglje prenaša, <akor ženo.
Oče: ... Poslušaj moje bese-1e. fant. in se ravnaj po njih. Oči :mej vedno odprte, posebno oči...
Stric : Da, oči . . . pazi na vsako malenkost!
Teta: Kdor vse vidi vse ve!
Oče: Ali si danes že kaj posebnega zapazil?
Sinko: O, da ... že več stvari.
Oče: Kaj pa?
Sinko: Da ima teta na glavi tuje lase, da je stric steklenico konjaka v žep svojega površnika skril in da si ti ata hišino tako uščipnil, da je zacvilila.
Oče - stric - teta: Lump, malopridnež.
— Kaj moj zdravnik pravi, to že vem, a kaj misli o moji bolezni, tega ni iz njega spraviti.
= Kako da ne?
— Vidiš, včeraj sem ga vprašal Če smem jesti klobase in zelje. Pa je rekel, da smem.
= No — in?
— No, zdaj pa ne vem, ali sem že tako zdrav, da smem klobase in zelje jesti, ali sem tako slab, da je že vse eno, kaj jem.
Električni voz je natlačeno poln
fn več moških stoji tesno drug poleg drugega. Naenkrat se oglasi eden teh gospodov in vpraša drugega:
— Prosim,   koliko   ste   pa že
stari?
= Jaz? Čudno vprašanje. 25 let!
— Ker ste torej polnoletni, bi že Tahko na lastnih nogah stali.
! 500 kron !
MS
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam mim Vaših kurjih očes, bradavic.
otiSčancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K 3 lončki 2 50 K Semenj, Kaschan (Raasa) i„ »osti. 12 736 Ogrsko. 628
Vermuth-
vino najboljše kakovosti prodala po nalnitii ceni tvrtka 235
Br. Novakovlć, vinska trgovina v Ljubljani«
bolevninmtl
zmožni nemščine so sprojiojo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Posudbe pod
£a
Učenka
aa takoj aprafaia v trgovino mešanega blaga in glavno zalogo tobaka pri  Albertu  Maser ▼
Gospodična
vešča slovenskega, nemškega in laškega jezika, lite Sllltbe kot kompteristin a, blagajničarka ali kaj stičnega.
Pismene ponudbe na unrar. »Slov. Naro a« pod Š*fro „Komptoristinla".
Opekarna  v Črnomlju
1*6«
opekarskega
Nastop takoj.
Ponudbe na: Ig. Kline, CrnO-elj.
1175
IŠče    83   za   letoviški   kraj dobra, poltena
notDkorica
ki je obenem dobra gospodinja ter zna morda tudi šivati.
Kje,   pove    upravništvo »Slov.
Naroda«. USB
Moški  n ženske, ki s pri boleznih  sečne cevi
(iztok svež in zastaran) brezuspešno pošali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj. 4-564
Br. nsed. H. Seenann. Sommerfeld 83.
(Bez. Frankinrt - Oder.)
Potrebna zdravila pošlje ob naroči tvi dunajska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilikam.
Se danes
zahtevajte co dopisnici moj bogato ilustrov.
glavni katalog
o urah, zlatnini in srebrnim, vseh vrst glasbenih instrumentov, eospodinjskih predmetov, usnjatega in -ekleneara b*a*a, toaletnih oredmetov, kadllnih priprav, 'jrrač, orožja itd. Ti katalog se Vam ro5Ije tikoj zastoni in »tnine prosto.
C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad,
razpošiljalnica. Most štev. 444 (Češko).
Nikljasta žepna ura K V90. 5* — , srebrna ura K 8-40. nikljasta budilka K 290, ur' na ni
halo K 9, cosli K 580, harmonike K v —. Razpošiljanje   po   povzetju.   Brez    izika ! Zamena dovoljena ali denar r. - ij
u X a-a II %'-
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
šivalne stroje
ki se gonijo z nogo z eieg. omarico in 10 letno garacijo. Odpočijem ko dobim lc K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev »Rmjrschiff« »Central-Bobbin« za domačo rabo in za  rokodelce po cenah  na debelo.
L VfEissberg. Dunaj II. Untere Dnantrane 2311!.
Hrvaška kores-3709
Ceniki gratis in franko. — pondenca.
V Dobovi
tik istoimenske železniške postaje, na progi   Zidanmost - Zagreb,   na zelo prometnem mestu, se proda
posestvo
obstoječ« li ▼oliko Mio im ros geeaodarsUk paslopij.
Hiša   je  prikladna  za gostilno, trgovino in mesnico. 1164 Prodajni pogoji zelo povoljni.
Hrvatsko-slavooska banka za parcelacijo ia kolonizacijo d. d., Zagreb, j Gjorgjićeva alica 1
A. KUNST
IMmki «Hm Sto«. 4.
Velika zaloga obuval
Vstkrioi naročila se izvršujejo točno In po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamnjejo. — Pri zunaajih naroČilih naj oc blagofoli vzorce poslati. 40
Pozor!
Pozor!
□iniDinin
□ID
Josip Stupica
jermenar in sediar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo  bogato  zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
krasno oiremli eae
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druse v sedlarsko obrt spadajoče potreb-is ščlne, že obrabljene vozove in t: ■ konjske opravo. —
(51
V
modni otelile
: za gospode :
LJubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
pristno angleško blago.
Elegantna izdelava. Točno in solidno.
mm
s 2«s>
4*
m
47
4&
Šablona o snonogrotoii, primerna aa namizne prta f earviete, žepne robce in vaah vrat pa« rile aa slabiva pri
TONI JA6ER
fijbttau, ZSmlu iUa it. 5.
Knjigovodja
vešč enostavnega, dvostrokega in amer. knjigovodstva ter dober slov.-nemški korespodent, lice elatoo. Nastopi lahko takoj. — Blag. ponudbe na upr. »SL Naroda« pod ..Zmožen št. 333/1181.
Drože (Presgerm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem presehi svojo znano tovarno v lastno hišo na K"rako\ski nasip št. 26 ler jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blasjrom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50*. boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož 3627 v korist družbi sv. Cirila in Jfoto&a.
:m gospode in dame
60 gramov težka, K 140^—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in veri-/ žico, naj piše takoj. B Lechner, Bfeclavs (Lundenbnrg) 299 = trgovina s zlatnino. =====
Krma bolezen : ni sramote.:
Vsi smo ljudje in vsem prete vene-rične bolezni (sifilis), škrofeljni, kožne bolezni in druge od slabe krvi izvirajoče bolezni. Vseh teh neprilik — naj  bodo   stare  kolikor   hočeio se
zs MOIM Mil
Škatlica z natančnim navodilom za zdravlje 6 kron. 803
Izdelovalec: lekarnar fowier. Pariz.
Naroča se iz glavne zaloge:
E. Lederer, lekarnar, Bndape-sta IV, Muzeum-Ring štev. 21.
[pristno bmsko blago.
Spomladanska in poletna sezija 1914. Snpon m 3 10 dolg j \ ^uvon   7 kron
za po -ulio riko oulfko IJ j;;^ J™
(suknja, blače telovnik) j j knpon j7 kr,(n s    stane samo    :: i 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20*—, r^alje blaeo za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamearne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah : kot solidna in poštena vrlo znana : Zaloga tvornice za sukno
Sžegel-Imhof v Bran (BrAnn), Mi   Vzorci gratis in Iranko. ~^a*?
Od tega, da direktno naročajo blago tri firmi Siegel-Imhof na tvoriškem kraju, irrajo privatni odjemalci veliko prednost. Naivečia izbira Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročria se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 615
Za 39 kron
dobijo se pri Bcrnatoričii Ljubljana, lepi najmodernejši površniki ali d-onblc ra-glani v vseh barvah, elegantna obleka najmodernejšega kroja, I vrstni in 11 vrstni gumbi, moderne hlaee solidne bane. modni piket g>lef ali pol svileni in lahki fini klobuki v vseh barvah.
Za 20 kron
površnik ca dečke ali raglan ali Hu-bertus, elegantno obleko najmodernejšega kroja, lepe moderne barve, separatno kratke ali dolge blače ali imitirane usnjate, klobuk ali  čepico,  morine  ali športno.
Za 19 kron
otročji površni!: marine saceo ali Hubertu* kostumi, kratke hlače v vseh barvah, separatne hlače, klobuk ali čepico, Za dame modni angleški kostim [tang. fasonaj pol ali dolgi paleiot, športno alt pleteno jopico, spodnje ali gornjo krilo j bluzo in športno čepico, hišna haljac kreton ali pol delain.
Za 33 kron
za deklice ,/s ceneje, za manjše polovico ceneje.
ycpremočljivc dežne, drap plošče za dame in gospode od 13 kron naprej.
Nadalje vse v najfinejši vrsti, konfekcija za dame in gospode. Pošiljam drage volje na deželo odjemalcem brez povzetja na izbiro, po priznano čudovito nizkih cenah.
Postrežba točna in solidna.
Angl. skladišče oblek O. Bertnatovič Sjab/jaaa, 1,56 Mestni trg sten. §"6.
Večja   množina   sodnijsko cenjenega
manufaktarnega, konfekcijskega, galanterijskega blaga kakor tudi emajlne in porcelanaste posode aa cena proda. uso Povpraša se v trgovini A* Zore, Sava-Jeaenice, Gorenjsko.
S   Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduha
lahko popolnoma ozdravijo, sporočim vsakemu tastonj. Pošljite frimkirano kuverto ra odgovor na go. B Kolenski, Vršovke S83 pri Pragi (ČeSko.)
Vajenca
iz dobre hiše, s potrebno šolsko izobrazbo, zdravega in močnega, sprejme
Fran Iglitsch 1198
nianufakt. in špecerijska trgovina v Ptuju.
lepo meblovana, se na Sv. Petra cesti Št. 4 takoj odda. — Razgled na cesto.
Več se poizve pri Ig. Žarcjl V trgovini. 1187
12 stanovanjskih prostorov, velika obokana klet, dobra pitna voda, krasna južna lega nasproti kolodvora, električna luč, z lepotičnim, sadnim in zelenjadnim vrtom, se pod ugodnimi pogoji proda-
Več pove lastnik Alojzij KraJnCa
Laški trg. 619 Radi prevzetja drage obrti
se odda u najem
pod ugodnimi pogoji
stara renomirana trgovina z mešanim blagom.
Ponudbe sprejema in daje pojasnila
F. S. Skrabar, Kranjska gora, 1062 Gorenjsko.
felezninor
vojaščine prest, dober prodajalec in aranžer, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. 1153
Ponudbe z natančno navedbo dosedanje prakse in zahtevkom plače naj se po^jejo na upravn »Slov. Naroda« pod „Železntnar 1156".
Prva   juinoštaferska vinarska zadruga   v   Celja   sprejme takoj reprezentativnega in v to stroko dobro vpeljanega stalnega
potnika
za Štajersko, Kranjsko in Koroško. Plača po dogovoru. 1170 Ponudbe do 1. aprila t. 1.
Lepi orehi
zdravi, se dobijo
1106
veletrgovini ^Tnton Kolenc
=====   Celje. =========
Kdor
je s svojim
elodccm
SV in crevom
M nezadovoljen
Mieml'enai redilO nskai časa mM D-'sied Trauba želodčni prašek
tjASTRICIN
^_ Učinek pre»tnetetii» ■ Dobi se v vseh apotekah.
Velika skatlja stane 3 Kc
W GLAVNA ZA106A:
m Sternopoteka.Dunaj.lv. ^a Favorittnstraase2&,
kProspekti grabsia
680
toniiab*
V LJabUtai se Mita po vtea lekarsta.
66
40
4147
22
IMe m lrcrjea
stenograf in strojepisec
stenografi*!* la
Vstop in plača po dogovora
Ponudbe  pod   „Oavotalk" na
upravo. »SIot. Naroda«. 1173
oženjeni?
Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 zi. 1 K 80 h, 12 za K, Mi llustrovan  cenovnik i, zdravniškimi nasvete« gratis in franko (zaprto) 30 h)   — L Slnger higieni ćna mana* lak tur ■.   D na a| 11 Wleilngeratr. S.
Ottoman tukaj, Ottoman tam,
povsod me iščejo, povsod ljubijo.
Sprejema zavarovanja tloveSkejra ffv-tjenja po na j raznovrstne jsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se 12 vplačili.
viaiemno zivarovalna banka v Pragi.   ••. -fondi E 00,780*726*10 — Izplačane odškodnine in kapl!all|e K 129,905.304-25
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—immmmmmm———    *ea pojeenlla dejoi
Generalno lanoutis i Liimiaoi is™"* v Gcsooski ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
NepremOČlihrOft betonske In belega apna malta. 3 Osršenje   vlažni* sldov in prostorov.
Proti   vTemenn   Odporne steno, kamor Uje det ln taaade s bolim
apnom povzroči samo
Se u trp tj i? ta vsako novo stavbo.
Zahtevajte prospekt G ud
kemične tvornice Troiskirchon pri Dunaju, Llebloln JI Co.
ri aSapa pkanu ta aOajp r r. v<<t« a c«. » L|«Mjani.
11-50
Velika zaloga 15*50
najfinejših, trpežnih in nogi  najbolj priležnih
čevljev
za dame,  gospode  in otroke-
Viktorija Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Gg.  učiteljem,   učiteljicam in
uradnikom 15° o rcpusta
Velikonočne
m nove
umetniške razglednice
priporoča
Marija Tičar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 26 in Resljeva cesta 7.
Sprejme se sameetefna
prodajalca
za trgovino čevljev.
Reflektira se ca moč z večletno prakso v tej stroki, katera je zmožna slovenskega, nemškega in eventualno tudi laškega jezika.
Ponudbe s sliko, navedbo referenc, čas vstopa, plarilne zahteve pod Šifro ..Gorica 301" na upravništvo »Slov. Naroda« 1177
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10.
Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cene!
i
Franc Furlan !
naslednik Fascltinrjave vdove i
f ključavničarstvo |
f
zaloga štedilnikov
se nahala:
172 I
Ambrožev trg štev. 9. S
Velikanska zaloga obi
za gospode in dečke
ji Kune, tjubljana.
Bogata zaloga blaga za
naročila po meri.
Priznano najfinejša izvršitev.
Najnižje cene!
Ceniki na razpolago«
PREMI
edina svetovna znamka.
Dr. fil. in meda
1172
Alf reci Šerko
večletni volonter psihijatrične klinike v Monakovem in bivši asistent neurologične klinike dunajske univerze
m u \t nastanil U specijalist za ine Um m
v Trstu
Via G. Gallina 2. — (Piazza Goldoni 9.)
Krasni katalog zastonj. Zastopnika :
A. CERAR, Domžale, Mat. ROZMAN, Stožice.
w v
I
Kakor na solncu beleno — izgleda perilo po po'urnem kuhanju s primesjo
MODER
Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinku —   mkakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno srrdstvo.
TO WJ9L R
Gottlieb Voith
nuNAJ m.i.
Maproda| p« vseh trgovinah.
LUIGI CALCO
CERKVENE MISI
9-\?rv
^5. -T=?
IV;
av»-e
v    ■ .A   "■ .
9
230
Kniga se dobiva v „Narodni knjigarni" v Prešernovi ulici ▼ Ljubljani in stane broširana 2 kroni, vezana 3 K 20 v. s pošto
20 vinarjev več.
a^^ a^^ a^C a^^ a^^ o^C a^^ o^^JBomJ^o a^C — m^m m^m o^C o^ai rn^rn d^m w^m m^m m^m a^J[
i M it i n
X H
metsko posojilnico ljubljanske okolice u Ljubljani. R
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad na) X 800.000.
brez odbitka rentnega Davka. Ustanovljena leta 1881.
i i
L J
I I
y