Leto LXJL št« 7$ LfaUlaaa, petek *. }*JHar)a mi Cena Din i.- iznaja vsaK dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — lnaerati do 30 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji lnaerati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, uiseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO LJUBLJANA. Knafljeva obe« ttev. 6. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Stro*smayerjeva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon št. 26 — CELJE, celjsko nredntttvo: Strossmaverjeva nlica 1, telefon *t. 65, podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora KT! Poštna hranilnica v LJubljani S t- 10.351 Na begu pred smrtjo v valovih: 1,200.000 ljudi je pregnala voda v Ameriki Poplavna katastrofa v Zedinjenih državah vedno hujša — Popustil je tudi glavni nasip ob veletoku Mississipiju — Število smrtnih žrtev cenijo na 10.000 — Nedelja ho najbolj kritičen dan N e \v York, 29. januarja, br. To. cesar so se najbolj bali, se je zgodilo. Veliki obrambni nasipi ob roki Mississipi s0 popustili. V pretekli nori je voda z nepopisnim traščem porušila glavni nasip pri mestu Mound Cily v državi Illinois. V naslednjem hipu je voda zalila vse meslo. V po] uri so bile vse ulice pod vodo, ki stoji mestoma do 10 metrov visoko. Na srečo so oblast: dale mesto še pravočasno izprazniti. Vendar pa Je ostalo v mestu okrog -000 ljudi, U\ nikakor niso hoteli zapustiti svojih domov. Boje se da je večina od njih nasla smrt \ valovih. l'o najnovejših podatkih .Je sedaj že 1,200.000 ljudi brez strehv, ker so morali izprazniti \s«> Spodnjo dolino Missi ssipija. ki jo bo v teku današnjega dne dosegel glavni vodni \ai. Po zbranih lK>rotilili cenijo število smrtnih žrtev že na 3.000. računajo pa, da je katastrofa zahtevala že najmanj 10.000 smrt nin žrtev. Olavn: vodni val drvi z brzino ."»0 km na uro. Najbolj kritičen je položaj oh izliva Ohaja v Mississipi, kjer je nastalo že celo morje, a se voda še vedno neprestano dviga. Glavno krizo napovedujejo za nedeljo, ko bo glavni val dosegel rodovitne pokrajine na spodnjem toku >lis>:ssipija. T" z v*o naglico grade nove nasipe, da bi rešili, Kar st- rošjti da. Vojaštvo i v*o naglico grad] barake za begunce i/ poplavljenoga ozemlja. Begunci trpe silno pomanjkanje. Med njimi razsajajo razne bolezni in jih vsak dan na stotine umre. VVASHINGTON, 29. jan. br. S poplavljenega ozemlja prihajajo vedno bolj pretresljiva poročila, število smrtnih žrtev naglo narašča. Poleg onih. ki so našli smrt v valovih, zahtevajo mnogo žrtev razne epidemične bolezni, zlasti legar, škriatin-ka, davica in griža. Ponekod morajo mrtvece pokopati. r\o da bi mogli prej ugotoviti njihovo identiteto. Pojavilo se je tudi pomanjkanje zdravil. Vlada je vpoklicala V vojaško službo nad 2.000 zdravnikov, da pomagajo poplavijencem. Samo v Louisvilleu je doslej že nad 900 smrtnih žrtev. Računajo, da bo število žrtev presegalo deset tisoč, škodo. ki jo je doslej povzročila poplava, cenijo nad 400 milijonov dolarjev. Zanimivo je. da je v teh predelih na- 1 pokrajin srednjega tmeri&egfl zapada, da stala povodenj predvsem zaradi prevelike- , je tam zavladala toka su*a. da je de/, vsak ga deževja, dočim poročajo istočasno iz dan bolj potreben. Tuđi v Franciji in na Portugalskem so nastale velike poplave Že 48 ur neprestano dežuje PARIZ. 29. ian. z. V ju/ni Franciji že 48 ur neprestano dežuje. Naliv se vrsti za nalivom. Reke in potoki so v tej kratki dobi silno narasli in je voda ponekod ic prestopila bregove. Pri Toulusu so vsa polja pod vodo in je uničena vsa pomladanska setev. Tudi rana zelenjava, ki tvori v teh krajih glavni dohodek kmetovalcev, je uničena. Prav tako silno narašča reka Rho-ne s svojimi pritoki in bo voda vsak čas prestopila bregove. V Niči in Cannesu so nastale take poplave, da so morali odpovedati vse prireditve, zlasti tudi prvo veliko karnevalsko prireditev, ki bi se imela vrniti včeraj. Dirkališče v Cannesu ie merer globoko pod vodo. LIZBONA. 29. jan. z. Na Portugalskem so nastale velike poplave. Skoro vse reke so prestopite bregove. Pomladanska sete^ je po večini uničena. Tudi v Maroku so na stale poplave. Orkan na Portugalskem Lizbona* 29. jan. br. Vihar* ki jt- že več dni divjal VSdoiž portugalske obale, se je danes pretvoril v silen orkan, ki j«1 povzročil hudo pustošenje tudi v notranjosti dežele Morje je bilo tako razburkano, da je voda vdrla v nižje ležeče dele mesta, kjer je stala voda na cestah do en meter visoko. Pristaniške naprave so zelo po.ško-dovaue. Mnogo čolnov in manjSih laogodba med lia lijo m Anglijo. * katero 6e nanovo urejajo odnosaji med angleško Somalijo in italijanskimi kolonijami v vzhodni^ Afriki vStevai Abesjnijo. Gre za nova doiočilla o pašnikih, studencih ter prehodu in prevozu preko italijanskega jn angleškega oze-mlja. y ^▼*ri pomeni ta pogodba priznanje aneksije Abe* siluje in itaJijanelcega mperija. Odprava birokracije Francosko posojilo | v Angliji PARIZ, 29. jan. Zunanji minister Del-bos se jq davi vrnil iz Ženeve. Po svojem prihodu je najprej poročal predsedniku vlade Bhimu. na-tnj je imel dok: ra7£Ovor i angle^fcim poslanikom Olerkom. Domnevajo, da sta £Tovorila o najetju posoja a na a,TH^leakeTn denarnem tnm v znesku 50 milijonov funtov, ki bi £ra Francija vrnila do kono» leta. Vise finančne operacije, ki 8o & tem v zvezi, bodo najhrže nocoj konea- j ne in bo posojilo jutri že ofiefieljno objavljeno. Da prepreči spekulacije v Škodo franka, je Narodna ba/p-ka povija obrp-stno mero od ž? na 4 odstotke. Princesa Julijana v VARŠAVA, 29. jan. Nizozemska pre-Etolonaslednica Julijana je a svojim soprogom prispela danes v znano zimsko letovišče Zakopane, kjer nameravata ostati 19 doL i PRAGA 29. jan. Včeraj se je sestal pravni sosvet ministrskega cveta, ki je raz* pravi jal o predlogu zakona o pocuotttavlje-nju poslovanja v državnih in samoupravnih uradih. Zakon je sestavila posebna komisija, k; je dve leti proučevala ta problem in podrobno kontrolirala poslovanje v poaa» mesnih državnih uradih- S tem zakonom naj se odprav- vsa nepotrebna birokracija ▼ skladu z decentralizacijo državne uprave. Mioislrak; pravn sosvet je izvolil posebno komisijo, ki bo ta zakonski predlog prouči k in sestavila končno veljavno besedilo za pre ttfld Micoaiav Zamnr, pri sreskem —Bal stvn v Kočevju pa Rttbert 2uf)aa, nradm-ka v 8. skupini. JmtmMf4 »roti — Zagrebški »Jutarnji L**t* poroča, da je bila v Bosanskem Brodu osnovana hrvatska omladinska organizacija, ki si je nadeta sate »Jmnaki*. »Junak* je miadinaka tek>-radna organizaciju, ki ima namen mladino vz$&Jrtt r čisto hrvatskem narodnem duhu m pobijati vse prottnarodne struje, ziasti marksizem. Društvo imet tudi svoj poseben krog. »Junaka« mujejo tudi že v Slavonskem Broda. — Ati je to v skladu z dr-ŽBvnim zakonom o Sokoistvu. ne vemo. Sorzna poročila, CURIH, 29. jan. Beograd 10.—. Pariz 20.3675, London 21.4375, Ncw Vork 437jO, Bruselj 73.725. Milan 23.025. Amsterdam 239.60, Berlin 175.90. Dunaj 77.70—81.60, Praga 15-27, Varšava 8235, Bdtarata *25c poiitieni o%$o*ni(k O „fronti tuH^timotnih elementov" .Vedavno fesja srno zabeležiti \*e.*t »O6*o r«;« in beograiske »Pra\'de*. da sne deia n/* *o. da bi te J\S sdnuila z LfotiČevtm po kretom m 9 Hr\tivrtno stranko, tki kar rV* naj postu/ \-odfa te nove *tranke — Dfrm trije F.fotiČ. To \^st smo ':>koj ornačiH kot nmvuajnu fsmOtjotino in *nr'kc* rkirhano v 'nani politični kuhinji Sedi' reagirajo na 'o r**4 tin.fi mJmfosi 1 Vo\-fcr»ec m pravi 10: •SmntMlfHaVMm ic tt-\f > trkoi r*» grabila trn »inform^tcipe« in )e v • m de-mokratskem jtevu te—fa kopo >soWc desničar ie. nazadninke m t'uili*te. Nfej .*e je pridruži!, r.imrrte *e. tudi uL r. Jcm<> kratek i >v/ovenec« Tuda ntti eden inrn'd teh listov Se ni sprei*u\\>rif o korponicih skem sistemu škofovske kot:fe**cncc r 7.i grebu! 7a kaj pa tu gre'* "sestanki i» Kanta Luki .Vmvm ^adu m drugod w> « •■ radi izpopolnita organi z aci ie v amtsiu 1 pov ;z\Tšne?.a odbora /VS in n-• j-n^-«,, I've Jrf/'jf) ie f/miSVjeno I rn^ebno tend ] - o. ker se zdi, da je nekomu 1. da n> !ke<*a drugega rtr:iši s *;:šittično ne\'arno*i it> «*«>fo\-o ne odbija mo*nn*ri sods-lo- vanra z drugimi jugostoivrtskimi nacionali ti v obrambi temeljev nrg^tsJc+vntke nacionalne dr/aw. Toda re duhfč od ne1 faZ;**ičregci de*n:Č;f kega kartela. r\tdHkth nja fašizma in nazadntašt\a so posf:*Li /c tako bedasta in ogabna df nas r>r-'-i;u p<> polnoma hladne in rinixfwlra Wah*ečje nf)7adnjašt\'o v na*; državi preditavija pfc menski SSjSm mtismtn in verska nestrpno* f Pt>titika- ki hoče MuuStuvUi razvoi Ju^o-slavije, ki drži n.ršo don>o\-ino v ukočenosti na podlagi nred\t>men:i si-m ta, ki ie nam bilo u-alfeno po naši zgodovinski nesreči, na rekovano po turi v«o/»f in riti. - to je po-■ i tika naibofj črnega mr.*cr? ;. n-\Yi'v ki h' tožen radi pnvmm po i W, k. 7. ToŠttetj irvaja v tožbi: Stopsa\'tjv\~;č mi je V). 3. /935. pV-naj pri poslanskih vo/irvah 5 maja prevzamem v volilnem srezu Sin j na njegovi kandidatski listi ntesto njegm*ega namestnika. Ako bo on izvoljen, bo takoj odlom mandat, češ siromašni okraj Sin j potrebuje-za postane 3 mož a, ki statno živi v Beogradu in ki ima dobre zveze, da more vsak trenutek uvpešno intervenirati za svoje voiilce Golubovič e pod tem pogojem prevzet kandidntirro ko: Pttmestnik in se je tudi osebno udeležil vcJtfne agjtacife, za katero je potrošit 42.000 Lhn. Stojisavtjevič ie bi! re-- iz\c,T:en. a je pridržaf mandat. Sedaj ga (jafubovič toži. da ga je ogoljufal za poslaniški mumdat CH-adbn radi pri-s*o/jufanega mandata je bita prvo/no \Ho2e-na pri drž. tožiteijstvu v Šibvniku ki jc na to poslalo akt sreskermt sodišču v Vrli ki, da zasliši toženca. Tu pa je akt neznano kam izginil. Ko pa je bit pred kratkim v Vrliki aretiran radi nekih pregreOkov sodni kancetist Ribičič, so rmšfi v njegovem pre dadu skrit akt s tožbo inž. Goluboviča. Se daj ima to zanimivo tožbo v rokah okrožno sodišče v Šibeniku, ki pa bo proti Sto-jisavljeviču moglo postopati šeie, kadar ga bo izročila narodna tktrpščtna, ker wživa poslaniško imuniteto. Tako govori starosta slovanskega Sokolstva Na pozdrav starost* SKJ Engetberta Uangia je izjavit starosta rrovanskeg t S<> kolstva dr. Bukovskv v Beogradu: »Jugo slovensko sokotstvo je prvo ueduuio vsa plemena Jugoslavije v eno celoto Velika vloga sokohtva je vidna tudi z ozirom na brate Ruse. Ruski emigranti so ostati v vfs/ nm stikih s Sokoli os t ah'h stovenskđt n.,r. dov. ATasa nadaljna pot bvdi: da pritegnemo v nase kolo vse brate Ruse. Fk-an.fi b<* mo sto\*tmsko kulturo proti vsakemu nnstth stvu, proti vsakemu mrorsdu, ker smo txb*o prepričani, da je očuvanje Womb»w*^ kotlu re ne sumo v interesni Skyvanstva. marveč tudi v interesu Evrope m vne0t čfr*'e~&rr> * Spravil se ie z Bogom Sedava^ tega je umri v Beogradu (Jjor gje Vajferi, vete industrijalec in bivši dolgoletni guverner S jrodne banke. Vsi jav nosti je bilo znano, da je M Vajfert prostozidar in da je zavzemal v frarrasonski družbi eno prvih otes' BH je do svoje smrti vetiki mojster velike masonske lože v Beogradu — »Jugoslavije* Ub njegovem pogrebu so beograjski hsti pmsM — eni, da je pogrebne molitve na ;>jegfj*vem grobn opravil protestantska duhovnii- drugi pa, da je te obrede opravil katoliški svečenik. Kakor vse kaže, so pisati prav ti žudnji Usti Vatikansko glasilo UJsservatore Romano« namreč objavlja dopis iz Zagreba, v k#te rem pravi, da se je Gforgje Vajferi na smrtni postelji pomirit in ipravH z Bogom in se s tem odrehst svo»e jramamonakm j*e- Stran Tt »SLOVENSKI NAROD«, petek. »• Januarja 19S7. štev. 23 Kulturno poslanstvo Ljudske univerze Snočl le imela ljudska univerza v Ljubljani svoj obtai zbor Ljubljana, 29. Januarja Ljudska univerza v Ljubljani je ena izmed najpotrebnejših prosvetnih ustanov, ki aluzijo ljudstvu, zato bi morala Javnost posvečati njenemu delovanju mnogo večjo pozornost, prodreti pa bi moralo tudi na pristojna mesta spoznanje, da je ljudska univerza v velikem kraju dandanes prav tako potrebna kakor vsaka druga šola in da zato zasluzi tudi vsestransko podporo. Snoči Je bil občni zbor Ljudske univerze na trgovski soli ob 18. Pokazal je, kako potrebno Je delovanje te prosvetne organizacije in da bi bilo treba še razširiti njen program, kar Je pa mogoče le ob primernem priznanju javnosti in njenega poslana t va. Občn-i zbor je vodil predsednik dr. Lo-kar, direktor klasične gimnazije. Udeležba je bila lepa. Predsednik se je v svojem poročilu iskreno zahvalil za podporo banski upravi in mestni občini. Obstoj ter delovanje Ljudske univerze zavisi ta predvsem od gmotnih podpor, kajti organizacija nima rednih primernih dohodkov. Dstanovnike ima samo štiri. Ustanovnim znaša 1000 Din. Nekateri ustanovniki so Jo plačali celo večkrat. Predsednik se je toplo zahvalil za sodelovanje predavateljem, ki so z veseljem in požrtvovalnostjo prevzeli svoje naloge na povabilo Ljudske univerze. Govornik je posvetil iskrene besede spominu profesorja Jarca, ki je dal pobudo za ustanovitev Ljudske univerze. Iz poročil smo sprevideli, da se Ljudska univerza bori za svoj obstoj. Podpore so od leta do leta bolj pičle, kar mora Ljudska univerza seveda upoštevati pri svojem programu. Nerazumljivo je, da na pristojnih mestih ne posvečajo večjega pomena tako potrebni posvetni ustanovi, ki mora obstojati Se po zakonu na sedežu univerze. Vendar pa Ljudska univerza uživa priznanje med ljudstvom in ustvarila si je lep ugled, čeprav obstoja kratko dobo. Njeno delo tudi rado podpira časopisje, ki objavlja brezplačno notice o predavanjih, za kar se mu Je predsednik aahvaHL Za tajniškega poročila, ki ga Je podal tajnik prof. dr. Kropivnik, J« razvidno, da Je bi) program predavanj Ljudske univone v preteklem poslovnem letu posrečeno izbran In skrbno Izdelan, kajti udeležba na njih Je bila vedno zelo lepa te poslušalci so bili sadov oljni. Povprečno se Je udeležilo vsakega predavanja, ki Jih je bilo 9 rednih, 116 poslušalcev. Pri 9 rednih predavanjih v letošnji sezoni novembra in decembra Je bilo skupno 1047 poslušalcev. Lani je Ljudska univerza priredila tudi tečaje nemškega In italijanskega jezika, ki sta dosegla zelo lepe uspehe. Tudi letos so nameravali prirediti jezikovne tečaje, če bi bilo za nje dovolj zanimanja. Lani, ko je imela univerza več sredstev je lažje delovala, zato je tudi lahko nudila pouk v jezikovnih tečajih prijavljencem brezplačno. Letos bi ji tega ne bilo mogoče, zato je določila malo odškodnino za pouk, kar je pa vendar odbijalo tečajnike ter se Jih ni prijavilo dovolj, da bi lahko priredili tečaja. Blagajniško poročilo je podal prof. Jur-kovič. Ljudska univerza je imela v preteklem poslovnem letu samo okrog 12.000 Din dohodkov, kar nedvomno ni mnogo, če pomislimo, kako obširno je njeno delovanje, ki zahteva mnogo stroškov. Pri slučajnostih je dr. Mihelak predlagal, naj bi Ljudska univerza prirejala gospodarske ali socialne tečaje, če že ne jezikovnih. V začetku svojega delovanja Je Ljudska univerza prirejala socialno-poli-tične in sociamo-gospodarske tečaje, ki so bili vselej zelo dobro obiskani in so dosegli največje uspehe. Predlog je bil sprejet in zborovalci so ga pozdravili. Odbor se bo po njem ravnal, seveda kolikor mu bodo dopuščale sredstva. Dr. Mihelak je tudi predlagal, naj bi Ljudska univerza povabila k sodelovanju pri teh tečajih profesorje, ki bi bili pripravljeni sodelovati brezplačno. Morda bi se jim posrečilo tudi najti primeren lokal za tečaje, ki bi ga uporabljali brezplačno. 9—tavanje taoansta 8- Josipa Kilava* v Verd jev| opari »Pite v maskah«. Po triumfalnih uspehih, ki jšh je žet nas rojak na evoji koneertm turneji v Rusiji, bo nastopil v nedeljo svseer v partiji Rikarda v >He» su v maskah«. Njegovi odi ioni uspehi so mu pripomogli do izredno pohvalnih ocen, ki ne morejo prehvaliti njegovih pevskih kvar ulet in lepega prednasanja jugoslovanskih skladbo njegovega repertoarja ter tudi dru« gih arfj. O|avoo žensko partijo bo pela gdč. Oljdekopova, nadalje ga Gotobova in ga Ribičeva Renata poje g. Janko, zarotnika: Zupan in Potrovoio. Difigeot: A. Nelfat re« žiser; prof. Sest- SOKOL Občni zbor škofjeloškega Sokola V sredo zvečer Je imel škofjeloški Sokol občni zbor, ki ga Je otvoril in vodil prvi podstarešina br. Rudolf Horvat, ker je starosta br. Pran Dolenc st. bolan. V svo jem nagovoru se je spomnil mladega vladarja kralja Petra H- in bolnega staroste. O društvenem delo .Tanju je poročal tajnik br. Franc žootar. Odpadlo je 17 članov, na novo pristopilo pa 36, tako da šteje škofjeloški Sokol zdaj z vsemi oddelki 399 pripadnikov Delovanje društva je bilo zelo živahno. Lani je proslavil škofjeloški Sokol 30Jetruco svojega obstoja Blagajnik br. Dolenc mL je poročal, da je bilo denarnega prometa nad 300.000 Blagajniku je bila izglasovana razrešniea. Sledilo je poročilo načelnika br. Tineta Zaletbu za njim je pa poročal br. Horvat o prosvetnem delu v škofjeloškem Sokolu. O gospodarskem odseku je p toč al obširno br. Dolenc mi. opominjajoč se zlasti br. Deisingerja in Primožiča. Omenjal je ureditev letnega telovadišča, za katero se je porabilo 43.998 23 Din. V gospodarski odfbor so bili kooptirani br. Hafner Pavel, Ljubljana, 29. januarja Ravnatelj ljubljanske jotsiišnice g. Arko je poročevalcem naklonjen. Kakor vedno do« slej, je tudi lelos povedal, koliko gostov je bilo v teku lanskega lola v njegovani hote" lu. Naj nam gospod ravnatelj ne zameri, tako pravijo Ljubljančani jetnasnici, kadar se menijo o ljudeh, ki jih privede stražnik za zapahe in ko posUunojo gostje >hoteJa Arko«. Na hodniku pred pisarno je treba poča* katfc Gospod ravsiateij ima službene ra/go* vore. Tesno je človeku, ki pride iz svobode v to hišo. Paznik — vratar s svežnjem kiju* cev odpira in zapara železna vrata. Proti poldnevu prihajajo sorodnik- kazneucev s hlebi kruha, sardinami, klobasam:. Dekleta žene in otroci prinašajo priboljške za svojec ki morajo daiatg pokoro za svoja dejanja. Lan.-, je bilo v na5i jetnišnjei, pripoveduje ravnatelj g. Arko, 1673 oseb, in »sicer jih je bilo toliko v sodnem priporu ali v preisko" \&kiem zaporu. Kačunano po otikrbnih dneh, da to 41.9bb dni. Vseh 1073 pa nisano ob dr. žali v jeiaisnici. Iz preiskovalnega zapora jih gre nekaj po oprostiini sodbi ali po ustavitvi preiskave zopet n aprosto. Kaznencev. ki so prestajal] kazen lanj v jetn.šnici, »smo imeli 1277. Večina teh je bik> obsojenih pri bresJcem al; okrožnem sodišču v Ljubljani, nekaj je pa med njimi takih, ki so bili ob5 »sojeni prj drugih sod ščrh, pa so bili posd«s ni k nam, da prestanejo kazen. Kaznenk jc v primer] e kaznenci malo. Od vseh. kj so prestajali kazen^ v jetnjBniei. je komaj ena desetina žensk. Znano je, da je kriminaliteta med ženskami mnogo manj-Sa kakor med moškimi- Pravih zločinskih Upov je med ženskam;: maJo. Pregrehe se na vadno protj zakonom, ki sčrtijo javno mo= rak>. Izgubljenih deklet s ceste je vedno več v zaporih. V zavod za vzgajanje in poboijševanje mla dol trnih smo lani dobili 29 novih gojencev. Med temi je bil tud najmlajši gost v tej liKi, deček, ki je dopolnil komaj 13. leto. Dnevni stalež v jetnišnioi je izkazoval Is* Savrs Karel in Primožič Janko. Knjitnka ima 3066 izvodov in Je uneia 100 obiako. valoev. O smučarskem odseku je poročal br. France Jaro, o glasbenem br. Karei Šinkovec, o zakonu o obvesni telemi vzgo ji major br. Ivan Oblak, za adravniaki od sek br .dr. GJorgje Cavič, za socialni odsek br. Karel So vre. V smislu Petrove petletke ao bih sprejeti primerni sklepi. Sledile so volitve. Za starosto je bil po. novno izvoljen br. Franc Dolenc, za pod-starosto far. Horvat in Dolenc ml. aa načelnika br. Zaletel, v upravo pa polkov, nik Ivan Marku!j. Ivan Hafner, Viktor Anketo, Karel Sovre, major Ivan Oblak, dr. Cavič, Franc 2ebre, Franc 2ontar, Fran GerieJJ, Karel Šinkovec in Pavel Hafner. _ Maškarada na Tabor o bo r >*am m*; sečne nofi«. To je seveda premalo, zato povemo še to. da bo na pustno soboto v vseh prostorih Tabora, ki t odo za to prUi ko devizi primerno bajno razsvetljeni z zvezdami vseh velikosti in celim' ozvezdji Pogleite povrhu vsega £e v koledar v kak? nem znamenju bo vprav tiste dni luna? Enakega boste videli na Tat>oru, če pridete, tja. 6. februarja je pustna nobote In takrat vsi na maškarado na Tal>or. Dostojue maske dobrodošle. Četudi niso v točnem skla= du z devzo. — V Sokolskoui domu v Si*ki priredi šiSenski Sokol 1. februarja svojo vsakoletno predpu^tno maškarado. Na to predpustno za bavo vab mo vse, ki ee žele neprisiljeno in dobro zabavati. Ob zvokih jazz orkestra I. Planinskega pofika iz Škofje Loke se bodo plesni pari pozibavalj in maske raale po dvorani Za prvovrstno vinsko kapljico no poskrbela priznana domača tvrdka Poter Stepič. lastnk br. Mirko Stepč. vinska veletrgovina v ftiški. Na razpolago bodo l>ogato založeni buffeji, ki l>odo muLti vse dobrote za lačne želodce po zmernih cenah. Obišči* te nas 1. februarja /večer in videli boste, da vam ne bo žal. ni okol^ 300 oseb. V primeri z Ictum IW5 je stalež nazadoval. 8 tem pa nj rečeno, da kr.m.naliteta pri nas tudi nazaduje. Ob lanski amnestij], dne t>. decembra smo izpustilj precej kaznencev, ki so bili i^mikoAoeni, »» čimer je stalež padel. V ljubljanski »etnianici prestajajo kazen samo kaznenci, ki neso obsojeni na več kakor 18 mesecev robije in zatočenja ter kaz* nenci z zaporom ali strogim zaporom do 3 let. Med moakim, kaznemci je bU najstarejši star okrog b0 let. V oddelku za ženske pa prestajajo kazen obsojenke za vse vrste kazni do 1 leta. Obsojenci z nad 18 me* seci robije ali nad 5 leti zapora ter obsojena ke z nad enoletnim zaporom pošljemo v kazjumico v Maribor, oziroma v žensko kaz-niLnico v Begunje. Zdravstveno stanje je bilo v teku Lanskega leta v jeinišnici povoljno. Epidemij n* bilo, posebnih dogodkov, kakor samomorov ali kakih nesreč tudj ne. _ Prostora imate torej še dovolj v hi*i pokore ? — Da, jetnišnica še ni prenapolnjena, ker ima za 368 kaznencev in kaznenk prostora ter v hisnj bolnišnici Še za 40 oseb. Potre, bovaii smo pa lani več sob za deiavuace, kjer se uče raznih obrti gojenci zavoda za vzgajanje in poboijševanje miladoletortih-Zaradi tega smo preuredili nekaj sob v delavnice. — S čim so se vasi gostje v večini Pre= grešili? — Imam vt-n, da beda in pomanjkanje v precejšnji men pospešujeta kriminaliteto pri nas. Pravih zločinskh ljudi al; rojenih zlos Čincev nj mnotio. Brezposelnost marsikoga spravi na kriva pota, kj bi sicer v urejenflh razmerah morda ne sedel na zatožno klop. Res je pa. da je čedalje ve? med tem- takih, ki rim preide brezposelnost v kri in postanejo delomrznežj. Zanimivo je. da je veČina kaznencev srednje starosti, torej sta* rh od 30 do 40 let. Kaznenke so v večini mlajše To so potepuh nje, blodnice in ta? t'ce. ki so večji del za»le v kn-fnvTtai zaradi neugodnih sociainh razmer. DVAKRAT GA JE ČAKAL. IKLiJlO: UHUK1L £e 16. noveniora se jo ouu<»i4uucc a m-k ro podal na glavno cesto, koder je uuel pr.tj pokojni iunko pooio .>krMl je v grmovje ob oa»ti m čakal. - ..i.u je pn* pj^monoša a počeno vrečo, loda pr«*U nj.iu in ss nj-m so IkmJ.Li ljudje, lako da m Adlsf na niogel *h1 ociti aa iuj^4. Zau> Jc pustil s*-kjro aar v grmovju jn odšel • sklepom, da fcrvr.- svojo namero piihodinjt^ga dne pa ludi tega večera j«* unei »mo o. irsijega vsesra ai ie obdolžeiiec o^ul csv* lje s guniastiTivi podpatu « kater m1 je iah» ko pov^oin no>l:čfuo ti«.Mlii. /.ope« jo **nl v grmove m **Hi Ta VSOSff *o |tfs okol nos ti za napad nad v«« ugodne. Nebo je bilo oblačno tako da je ujm oh čssu napada ie popolna loma. Nad doljuo je leiaia gosta megla. Ko }e točno ob svoji uri prišel pi*monofta žmnko, jw obdo.žeuec opaz-U da je starček zelo obtožeu s [>aket| ui vrsčo Ln da težko hodi. V neposredni bliž-m ni b.lo nikogar. Obdolženec je oborožen a se* ktro ttopil :z za-ede in >e*l h.lr-h korakov neslišno za Žunkom. Ko ga Je dohited, ga je od zada; udaril o topni delom z vt*> ^ilo v zatilje. Starček SC je zgrudil, ne da bi dal od sebe najmanjši glas- Zarad \ečje gotovosti je Adier udaril i\Ojo žrtev se dvakrat s sek ro po glavi. Nato je marloc brž pograbi poštno vrečo m potiegml pre* ko travnikov v svoje stanovanje. 6e prej pa je odvrgel na polju sekiro. MORILEC OBSOJA ZLOČIN IN POMAGA RANJENCU Adler je doma odložil poicno vrečo, sc preobuJ in zopet odšel. Podal se je proti glavni cesti prav do onega inerta. kjer jc bil zvr».J napad. Ko je dospel tja. k> Ijvid je ranjenega Žuivka že nas|i m ga t»i>ravlja-U domov Morilec se je pomešal mod nje >u >e bil on Li^ti, ki je kazal nad zločinom največje ogorčenje, teš. da je moral biti oni, ki je to stori, pravi zver v človeak. podobi. Pomagal je spravljati »mrtnoranje-nega starčka domov. Starček jo podlegel, ne da bi ss zavedel. RAZKRINKAN Morilec je začel z uropanmi denarjcan tmm koj razpolagah. Ker je vedel, da je časopis, je Ste Vilke tisočakov ic objavilo. K hotol denar črn prej men at. Nakupil si je v ram h mariborskih trgovinah obl«ke »n po rila ter čevlje in Poravnal stare domove. Obtožencu jc Ho vse l>o sreč; in lamenjava tisočakov »e Um hitro n gladko izpod rok. Dno 7- decembra c»e je podal morilec z desetini L.sočakom v Ma^tckovo trgovino na Glavnem trgu jfl si Izbral smučarsko obleko. Ko je blagajn čarka Ivi i za beta Matko sprejela tisočak, ic opa/ila. da *c številka na bankovcu ujema I ono na |oboij?*kem SSSnSBSn. Zato je odnesla l>aukovec svoje. mu gospodarju, ki je o tem sbvostM polici-jo. V UMB tronutku je OOdO^SSOSC »tJoz-nab da je izgubljen. Polagati ni hotel. Ver ga je neki potno&Dik v trgovini Itak poznaiL Mirno je piedtl ttrainska !n na |K>licij>i pa dal j opol no pr/nanje ADLER PIŠE V JEČI PISMA Obdolženec je v zaporu zelo obupan. Neprestano joče. NapsaJ je tudi voč pi^era na razne ugledne osebnosti, od katerih pričakuje rešitve. Zanimivo je. da je obdolze* nee v pre j* k ovalne ni zaporu siestavii tudi osnutek za prošnjo /a |>omiilostitsv. Potom pomilostitve bi rad dosegel POpofci od;»u«4 kazni in sprfjem v državno službo. KOLEDAB Dane>. Potek 29. januarja katoitčanf: FrančiSek S. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino watica: Duet-Kino Ideal; Med dvema zastavama. Kino Inion; Ktmcert na dvoru. K|no Sloara; Jaz jn ti. Ljubljanski kjub: Predavanje univ. prof. dr- Frana Kjdrjoa >Prešeren in poMttOBSj socialna in filozofska vprašanja njegove do* be< ob 19.30 v drušrven h prostorih. Združenje trgovcev; občni rbor ob 20. v Trgovskem domu. Društvo zn re*te T Ljubljani: uMarovoljcih ob 20. v verandna dvorani Un ona. 8okol S.&ka. predavanje g. Marjanoviča »Sv- Sava, narodni p*rc|»orod teljc ob '20. v Sokolskem domu. Po predavanju film vi strupe. DE2URNE LEKARNE Dano?,; Mr. LeuKtek. Realjeva cest« 1, lia* hovec. Kongresni trg 12, Komotar Nada* Vič. Tržaška cesta. Vremenska poročila Zveze M a tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, 1 ujsko-prometne zveze v Mariboru, JZSS in SPD z dne 2'J. januarja. Val južnega zraka, ki bo trajal predvidoma 5e čez nedeljo, je zajel vse naSe planine ta poslabdal smuko predvsem v dolinah. Temperatura se je močno dvignila, barometer je zelo padel. Vrhovi so zaviti v oblake. Bohinjska Bistrica, danes: —1, 50 južnega snega. Kranjska gora, danea: ~ 1, 15 južnega sns* ga na 5j podlage, sankaliSče in drsališča uporabno. Rateče, dane*: —1, 15 južnega snega na 55 podlage, skakalnice in drsališče uporabno. Vršič, Krnica, danes: —1, 30 južnega snega na 100 podlage. Tamar, c'anes: 30 južnega snega na 100 podlage. Polževo, danes: —2. vetrovno, osrenica, 25 cm, za smuko manj ugodno. OTROŠKA Jurćek opsuje in potluša svojega mlajšega bratca ki neusmiljeno tuli Kar »e obrne k mamici in \>praša: Mamica ali je res, da je padel noj Mitanček z neba? — Seveda je res, sinko — iVo# potem se pa ne čudim, da so ga trg/f na zemffo MODERNI ČASI — No, ka j boi končno vzela tvojega inženierja, prijateljica? — \? u^t najbolj konin^t'Mitnih moj. o vr1:k:ih alebarri-jah v mestnih podjetjih in rjosehno Se v tne^fnpm noeTebnf»ni zavodu Icfi fk\ Je ^«ic BM^oMI preT>Tiji režim. Z.ir!*d? t-^jn .^mo 7. napetnstlo T>rč-»Vovr>-H prve otnaviiavo proti delVavdantowi pri n^est^lr) nodjetnh« Tn r^s. danef doooMne /*r ie pričeli issnrava proti — dnevntfar« h.\ m*»5tt.nf^m pos^BvasMvn Potniku "Mirja-rsa, ki mu obto?.*^^ orit-i nt*«.i*, rfoRins^vi Tor^r ihilhono dol?no*d. Tsk-il i emo no obtožnici na povedane ^rn^^^ie o ojrrrvmp'h niajšnlh vsotah hi o živih llodeh ki so j*h ko* mriič^ T*>\<>prr>]i rvi n;««v^ - n*e taicesa. ^"r toša kanejo dafapna, da je obtoženec zagrešil vse očitane mu sleparije v aprilu. juniju in julija lanskega leta, tore} pod »novim režimom«. Obtoženec jc kot uslužbenec pogTebn^gn zavoda vnesel v cpirejerajne liste smrtnih primerov napnčne podatke o pojrrebnini ki f*o jo plača Je raraie straoke ter si je pri-držal ra-zne zneske. Dne 20. aprila brni je pofltarjl znesek mrt.va.snične pr:st,ojbflne 60 T>in v 80 Din ter si je pridržaj 30 T>m Dne 88. joHjs je sprejel od neko stranke 000 Din ter je vpisal v bnUgo, da bo u*r*n-kn^ ta znesek plačala v treh o3vt)kih. Pri-đrfafl pa si ie ves znesek. Od neke atran-ke je sprejol toda lf?0 Din potrdil P> V ip samo znesek 20 Din- V kopivui vplnčilre-'sa lista je pa še lažno vnesel d^e 29. junija lani vsoto 550 Din, R" Diti- Obtoženec je odkrito nrizjL-il da je tako manirmlim! v službi in da si je pridržki v o^t^oTnnV.i nnvedene zneske ki niso večji od 1000 V) m Oh 7flkliiirilcu lasta zasliševanje obtoženca se ni bilo končano- Pedagogika in psihologija Ljubljana, 29. januarja \ ponedeljek je predavala v okv ru ped.igo Kkega društva ga A. Ccrnojeva ommlsel>ojs nih odno*ki*i pedawrike in psihologije. Pre-tlavanje «e )e vršilo v minera lovkam institutu na univerzi. Obisk je bil srednji. Predavureljica rzhaja iz akta oblikovanja gojonen in taicoj zaeelkoinn lo povdar« ja. da je pedasosrikn kot nauk o oblikovanju onjoo ps:ho!oška. Vse. karkoli se tiče rokovanja rW!a^o*kih problemov jt* treba overoviti ob psTboloGiji. kot znnsosti o človeški osebnosti. Ce se tudi ne dotaknemo drugih temeljev pedacoijike. ostane dejstvo, da dobi vsako pednexwko vnra sanje svojo živlienjeko »pravioenoPt ob da-nostiifh psiholosTdl) meja. Vedno ostane za pedagosrko bistveno \-pni^anje kaj je Bovtjfco in otlgovarja po kontnem smotru o»H'ko\'ania z odgovorom — oblikuVmo Movoka v človeku. S te*n ostane pedajroeHka avtonomna, ostane pri ohlikovanri samem, a vendar istočasno na nHJSiTŠi način zajema vsa Vnlturna področja, v katerih se lahko človek udejstvu-Ne postavi fiktivnega ideala ped^cr0-vrednot, temveč ji |Q vre«lnota oh\: kovali o^vok. Pedacroška riaiholocija jc neiholoeija vsega, kar lahko pr'IVnji pri pedagoškem delu v noStev. Zato je vprašanje katera smer psrholocije bi Mlep edino skiži'a pe*lnso-?iki potrrc^eno. Ob siln« neenotnosti in raz-no«nemof»ti v ps>liolo£n ji. kjar nuSča vsaka smer važne probleme ner^^ne. moramo pse fe1 r*s*ho.iofTTT©. 7n n^a«ro«r*> ie vž-ne$*e. An zafuH žfvo ps^hofo%o tn ;»eda-coako stvainost^ da aaonti resniono 3C^> življenje, kakor pa da se nauoi ta ali oni }>cdago^ki ali psihološki sratem- rVipadnik ent^a sifrtoma se %ioru ogreti tndi na druge sisteme in svest si mora hiti dejstva da s shemami ne bomo nikoli prodTli do re&ničnega žn vi jenja. Tako taxii UkH Kerschenste4n.er. da je S{>osobno6t \~plivanja na druge mnogo bolj stvar prirohicgu takta in psihološkega čuku kakor pa stvar vedenja teh in t«h pravil ip obvladanja določenega sistema. Gre ^a osebno deževno diagnostiko, za dar občutenja ir, razumevanja tuje dnSevnoeta. Povdariti moramo tudi socialno noto vzga-jovanja. Kdor namreč ne more živeti v lju bejznj do bližnjeca, je za vzcroj'telja izgnib Ijen V konkretnem aJucajRi vedno mnogo bolj odločuje naša prirodn-a sposobnost raz-ziim«"ti ob pravem času gojenčeve potrebe in spoznati takoj pravilne ukrepe- kakor pa na^rromadeno znanje, ki dolnje počasi. S tem je o*n»cVno. da je psihološki pogledi le organ pedagogike ne pa »jen temelj. Vsakemu pedaeocu oHlJkovaJou je potrebno, da začuti otroka, mfctdeea človeka da mu nrizna enakopravnost, da hraste njfiffovo obliikovanie sojenca v* iive notranje potrebe in da imn tisto razumevanje za otrokovo dušo. ki se naučiti ne da. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Petekj '29.; ob 15. Kanjon ška patrola. lXija- Ska predstava. Globoko znržane cene od 5 do 14 Dm. Sobota 30.: Kvadratura kroga- Izven. Zois žane cene od 20 Dan navzdol. Nedelja Si.: ob 15. Repoštev Mladmska predstava. Cene od 20 I>fn navzdoL. Ob 20. Dež in vihar. Izven. Osne od 20 D'n navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek Zaprto Sobota 90.: Navihanka. OpsreU- Bod B. Nedelja 31.; ob 15. Pod to goro lelsno..- Izven. Cene od 80 D>n navzdol. Ob 50 Ples v maskah Tnrep. Gostovanja teuoriMa g. Jofjpa Rijavca- Šentilj ski umor pred sodiščem Pred mariborskim sodiščem se danes zagovarja morilec poštnega sla Žimka Karel Adler Maribor, 28. januarja Na pe dolgo, kar ^o sodili roparskega morilca Bruna Govedjča, ko so danes sodili drugega zverimekega morilca Karla Adlerja, ki je umoril m oropal poštnega sla £unka v St. Ilju- Za današnjo razpravo je vladalo v Mar boru in okolici ogromno zanimanje. Razpravna dvorana je bila nabito polna, ljudje pa so stali tudi na hodnikih. Iz obtožnice Karol Adler, :iaie>Lni trgovski potnik je 18- novembra preteklega leta zvečer v St. Uju s sekiro razbil poštnemu slu Ludviku Zunku lobanjo m mu v/el poštno vrečo, v kateri je bik> v dveh denairn.h psmih tudi 14.000 Din. MORILČEVA MLADOST Obdolženec je nezakonski otrok. Njegov oče je padel v svetovni vojni, mati pa mu je umrla ko je bil star komaj tri leta. Po njeni smrti ie skrbela zanj njegova stara matj v Gradcu. Tam je živel do svojega 9. leta. Ker ga revna stara mat ni mogla več preživljati, je prišel deček v breme svoji tomovmskj občini v St. Uhi Ta je obdolženca dala v rejo in vzgojo nekemu po« eestnidcu brez otrok. Bil je deležen trdne in skrbne vzgoje in dečku bi bil redak zapusH tudi del svojega precei velikega po seetva Obdolženec je svojemu dobrotn ku vračal skrb s tem. da se je v šoli pridno učil. Rad je obiskoval tudi cerkev in je b^l rudi ministrant Ko je nekoliko odrasel, as je začel zanimati za društveno življenje Postal je elan Izobraževalnega društva in hod4 js telovadrt k »Otrlu< Tako js bilo do 1(5. let« njegove starosti ADLER JE V A CASTIHLEPNOST Od 16. leta dalje je posta-i obdolženec lahkomiseln. Doma ij ve? zdržal m i9kal je zabave v društvenem 3n>!jsnjiu Zato je Adler neko noč pobega.i od t»vojoga red* nika in odšel v sosednjo vas za hlapca- To da tudj 'am ni vzdržo.1 dolgo. 7.q v de&ki do bi je kazal obdolženec nagnjenje, da se prerine med tako zvane boljše Uudi. Zato n, nič čudnega, ako ga opisuje pitano o glasu kot nadutega, domišljavega, lažnis vega zvi-tega in delomr/nega človeka, kj mu \e bilo vse življenje samo častihlepje in ki je v sili tudj 6 solzami v očeh skuhal zakriti svojo umazano n pokvarjeno dusev s nost. POT NAVZDOL Adlerju se je ponnčjjo z razniini p|teoro> cilj dobili edužbo občinskega sluge v ^>t. Uju, ki jo je nastopii marca preteklega le* ta. Kmalu pa je zagrešil v svojem poslovanju neke nerednorili- z denarjem in so ga zato odpustil iz službe. Nato je obtoženec dobil zastopstvo razpečevatnice ^varnih strojev •Singero S blabim zaslužkom je zas jadral obdolženec v velike dolgove. Prišel je čas raznih društvenih in družabnih pri* reditev v št. liju, pri kalerjh b moral po svojem mnenju igratj eno glavnih vlog. To da b-l je brez denarja in prav slabo oblečen. ZLOČINSKI NAČRTI Adler je v opisanih okoliše»nah premii-Ijsj in razglabljal o tem. kako b hjtro Pr«-šel do večjega zneska denarja. Nenadoma mu je sinila v glavo m-^el. da bi tzropal Senti'ijskega poštnega sla. Ta misel ga je vedno '.-ol- uklepala vase in po nekaj dneh premišljevanja ie že padla odločitev. Ko je bil &e občinski sluga, se je obdolženec na« tančneje seznanil e poslovanjem na po^tj. Znano mu je bio. as nosi OOletni Zunko vsak večer z razno Pošto tudi večje vsote denarja na kolodvtr Posto prenaša sam m neoboroisn. Vse te okolnosti je Adler uva* isval in si sds1»l načrt za ropamki napad Pri svojem stanoda alcu je vzel veUlrs> %er tir o, kj mu je služila prj zločinu. številke iz hiše pokore Lani je imela jetnišnica v Ljubljani I673 gostov Stev. 23 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 20. januarja 1W7. Stran 3 DNEVNE VESTI — N°v pravilnik o loterijah. >SluIbene Novine« objavljajo nov pravilnik kmetijskega ministrstva o privatnih loterijah, tombolah in sreoofovih. Nobena loterija ali tombola ni dovoljena brez posebnega dovoljenja po4jede:ekega ministrstva Dovoljenje se more dobita samo 6© znašajo dobitki najmanj poJovieo vrednosti izdanih srečk. Ministrstvo lahko izjemoma dovoli tudi loterijo z dobitka v d emirju, toda v tom prmeru morajo znašati dobitki naj-nianj dve tretjini vredno*ti izdanih srečk in rje sme prekoračiti 10.000 Din, ProSnie za odobritev loterije ali tombole jc treba poslati poljedelskem« maniatretvu potom poiiti&ne pristojne oblasti in priložen rn°-ra biti pečat igre. poročalo o ©eni m številu izdanih srečk ter o vrednosti dobitkov naveden mora pa biti tudi kraj m datum žrebanja. F/n«nwi prosilcu ?e lahko dovoli Loterija ali tombola samo enkrat na leto. — Rooseveltova nečakinja v Dubrovniku. V Dubrovniku se ie ustavil včeraj na poti iz Trsta v Now York pomik Satumia-S tem pari.'.kom se vračil iz Evrope v Ameriko nečakinja ameriškega prezidenta Mau-rina RooseveJt. ki si je z drugimi potniki ogledala T>ubro\Trjk. — Pustna konferenca Male nntante in balkanskega sporazuma V CarigTadu se je pričela v sredo poštna konferenca držav Male antante m balkanskega sporazuma. Jusosla vijo zastopata na konferenc« načelnika postnega rami« trs t va ZlataroviČ in Popovfe. G-re za zboljšanje postne m brzojav ne službe med državami obd blokov. Med dnurim se je razpravljalo tudi o skupnih poštnih znamkah Turčije Grčije Ru-munije in Jugoslavije, Id bi bile enake, samo napisi bi bili različni. Končna nc 1. februar [a otvori zagrebško gledali operno šolo brezplačen petmesečni tečaj, v katefl rem bodo dobli obiskovalci pred zobrazbo za zborovsko petje. Zagrebški operi so por trebm mladi pevci Ln operna šola naj bi notesoma za poln1 la to vrzel 6VOĆN1 KINO SOKOI^Kl DOM _v Šiški, telefon 33-87_ V petek ob 20. uri v zvezi s preda- vanjem film s Jean Harlovv PLAVI STRUP Cena na vseh prostorih Din 3.50 V soboto: VESELI MANEVRI — Nov pravilnik o vžigalnikih. Na predlog monopolske uprave je pripravilo finančno ministrstvo nov pravUnik o umetnih vžigalnikih, ki stopi v veljavo čez tri inlse-e- x* novem pravilniku je najprej točno določeno kaj bo umetni vi^alnaiki, potem pii sledi doiočba o iapreineanibi o monopolskih taksah glede vžiga nikov, od katerih se bo plačevalo v bodoče 100 Din letno DO ~iede na to H kak&nt kovine je vaiga£npk. Od kr eon eruSk o v za vfclfra'n.ke se plačevalo do 0-iil gramov komad 10 par preko te teže za vsakih 0.40 gramov 10 par nepopolna teža do 0.40 gramov se bo pa računala po 0.40 gr. — Koncert pianista TrOsta v Beogradu. Profesor glasbe nas znani pianist cr- Anton Trost prireili v ponedeljek 1 februarja v Beogradu v dvorani Ko'arčeve za-duibi-ne klavirski komerr za katerega, v.a-da med Beograjčani veliko aamimanie- — Vreme. Vrem&naka napoved pravi, da bo iuino. nestalno vrane, padavine. Včeraj je deževalo v LJubljani, Sarajevu in Srjlftu, snežno pa v Mar'bom jn BeogTadu. Najviš ja temperatura je znašala v Spi tu in Sarajevu 13. v Beogradu n Skopju 6, v Zagrebu 2. v Ljubljani 0. v Mariboru —4. Davi je kazal barometer v Ljubljenj 740.3. tempe* ratura ie znašala 1.0 — Tatvina pisalnega stroju. V pisarno mizarskega pedjetja Antona Zalokarja v Podgon pri St Vidu js preusnofroim nekdo vlomil in odnesel 2000 Din vreden pir sami -troj znamke :■• Krika porta bel« s kov čegom vred. Tatvine je ^eumljen neki France M. še mlad fant, ki je zelo nagnjen k tatvini in ki so mu razmere pri Zalokariu dobro znane. _ V cerkvi je zaklala moža. Pred sodi* ščem v S beniku se je zagovarjala vcerij 27. letna MM <*a Berkovič ki je lani v vas: Ba_ njevci pr Benkovcu v župni cerkvi * ku« hinj^km no^m zaklala svojega moža To ma Rerkov-reva ie prizna'a ▼loe.m. /.agovar iafa se ie pa da ie ie mo£ prej napadel Obsojena ie bila na 10 lel robtje. — Zopet smrtna nesreča v radnik«. Iz Šibenika porčajo, da se je v znanem pre* mogovniku Monte Promina pri Siveriču zopet pripetila smrtna nesreča. Zasulo je nis dara Petra Lončarja. Ko so ga tovariši od. kopali, je bil ze mrtev. Baje so zaknvjli nesrečo rudarji sam:, ker niso zavarovali rova« — Smrt očeta |n sina pod snegom. I* Som bora poročajo, da so zahtevali snežni moteli v ponedeljek blizu Kapusine v Bački dve žrtvi. 7&ieLni Gjorgie Bujak jn njegov 45* letni sin Stevan sta se napotila peš v so* eedne občne za delom, pa sta med potjo omagala in zmrzala. Zasačil jn je snežni metež rn nafid so ju mrtva v snegu. Iz Ljubljane —lj Nov tednik \ Ljubljani. Včeraj je iz* šla z današnjim datumom prva Številka tednika >Slovenska beseda«, glasba dr. Puco* ve politične skupine Kakšno polit ko bo zastopal ta Ust, jz prve steviJce n tako lah. ko »poznati, vsekakor pa kaže, da bo Predvsem političen. Urejuje ga dr. S. Jug, tiska pa Delniška tiskarna. —lj Bibji trg je bil danes v primeri 6 sezono dobro založen z morskimi ribami Bile so zastopane boljše vrste rib pa tudi cenenih vrst ie bilo v pr meri s povprase; vanjem dovolj. Izmed boljaih vrst je biiio največ trilj, ki so po 40 Din kg. Po isti ceni so prodajali morski li«t. lo 26 Dd so bila oslič:, linje jn cj.pli. Sardelce so pro dajali po 16 Din. Med rednimi r.bami. ki jih danes ni b-lo mnogo, ker j^ zadnje Češe zelo slab ribolov, so prevladovale ščuke, kj eso jih prodajali od 18 D n naprej kg. —lj Ljubljančani so prijavili lani 556 izgubljenih predmetov, v skupni vrednosti nad 204.000 Din. Od teh je bil-» 307 oddanih policiji, znak, da je v Ljubljani se ve liko poštenih ljudi saj je znašala vrednost teh predmetov 105.000 Dim. Lastnikov najdenih predmetov se je prijavilo 111 in je znašala vrednost vrnjenih predmetov 65.000 Din, dočim so ostale preomete prejeli najditelji. —lj število časopisov ln drug h tJsk°vin v Ljubljani. Evidenci peosipaiii v primeru poledice vselej najp zneje do 8. zjutraj. Zadnje čase pa kaže, da je v veljavi predpis, ki prepoveduje hi^-nJin lastnikom posipavati hodnike in kidati sneg z njih, kor ao oskrbovana hodniki izjema. Prejšnje £ade je tudi občinska uprava opo zaTjala hišne posestnike, odnos.no oskrbnike hiš na njihove dolžnosti, pa tudi policija je brezbi-žžneiem stopala na prste. Včeraj smo d M Uveli brozgo in poledico na naših ulioah, kakršni lahko stavimo za primer — po ftigavi zaslugi ? Seveiia ne nameravamo godrnjati nad brozgo, temveč bi radi izrekli zahvalo ^činiteljem«, ki so nam jo pripravili, .saj se prav dobro zavedam3, da prihaja vse dobro od z£o- * raj. —I: Film Pohlepa > kjn«; Mesta Kino Moste ima na sporedu znanj f'm »Pohlepe, ki v njem nastopa slavna Marlene D'etrieh. Film nam pr kazuje ženo, ki o ukradla dragoceno 2.*2(X).000 frankov vredno bserno o^rj co, avto in povrhu še srce. Partner Marione Dietrichove je Gary Cooper. /'godi ba o ukradeni dragoceni ogrlici je znana in tudj film ^Pohlep« že Poznamo. Mair^kdo ga bo šel rad gledat ponovno, oni, ki ga če ivso videl bodo pa spoznali v njem eno naj-boljš h del anieriiSke film vodj-i od prave Celjan g. An-drino Kopinšek. Kakor znano, se je Senom ekspedicije posrečilo v kratki dobi 8 dni naskočiti nič manj kakor 12 ^tii-iti-snTsn01 in to ob &kraino slaMi snežni) odnosno l(vlenih razniorah. Izm^l ^1 Leženre,v se je i'h je alpi-sko udejstvova-!o IS, dve dan t' sta d^sfvrli ju^oslov. na k i d-tm^ki ribiški rekord. Na pred:«va!»jii bo 05 fotomafičrr^h posnetkov živo prikazovalo krasoto n« j lepšega dela Mp. O. Ko-pin>ek bo pr^laval tu-li v v*eh veC-.jli mestih drrave in v centih pSloga alpin zrna-—c Pr"java vozi in izpiti vozačev. Rok 7a letno prijavo voafl potege v neie'jo SI t. m. Vsi [aetajkđ koles rj^kp.rs^ih voz, motornih k^cs ?n avt^-^o^ilov, k! sv.fh vozil še n'so orij^vili ?e pozivajo, da takoj vi< ?;jf> prijavo pfi sres»,:.em načelstvu ndnosno pri pre.ls*ojni>vii mestne poUfije, Proti zaniudni'korn t«o pcatopMO p° zakonu o taksah. Tr.^it; voračpv m^tomih vozil bo'lo v sredo 3. marca ob pf>l 0. do-poidne na enuAem naee^stvu v Celja. Kandidati, ki nameravajo polagati šoferski pit na? črm.pTi vlo?ij> prdT^s.nno pro|njo pri sreskem n^elsvu v Ce ju, —c Ogenj v cinkarni. V četrtek okroi? 15.80 je nastal oirenj v sU^d'šČu cinkove-j^a prahu v celjV^' oJniisrni« Kmnhi se 5e vn^'o tudi t.r-'jnovje 0inWrm:> skrvla še vedno v^!:ka. Vzrok požara pi znan. —c Ocetno kislino je pila v sreavi na ledu "n .«i zlomi'a kost (teenejai ramenu Tsteira dne Ja padi*« B m^sef^v stara po sestn'ikovp hčerka HsjrfJR r>bre7ovn o-l Sv Petra pri MarijV^ffTuleti doma na zn-knrjeno peč in s^ močno or^ekla po levem licu. V traberju se je 41etna redstjeva hčerka Julijana Hriba %ova polHa a krono m in se hudo poparila po levem liou in prsSh V sredo je petletnega rejVnea Antona Stren-čana na Lavi pri Celju ugriznil domaći Km v desno nos in mho ter ga eioeno po-odovaj. rV)qeere6siioi se ^ davijo v relj-fkj boinioi Iz Maribora — Nedelja v gledališču. Popoldne °b 15. uri je zadnja or*feorfcev vr«v4o so sprejeii nrav:lnik o pra\icx^h in dol2.nOst.ih občanskih delavcev in usln'žben oev. V okolici so to vprašanje ie rešili mariborska obc^ja pa odlaga rešitev od seje do seje. — Avtomobilski dirkači skozi Maribor. Včeraj je živel Maribor v pričakovanji svetovnih avtomobilskih dirkačev, ki vozijo na 4.134 km dolci preci Palermo--Monte Can!o Prvi dirkač je pasira! Mar bor ob t2.87. rVJ je to Romun CnVtea. v saalci nji mifiut' mu le sled7 n;effO'* ro>ik Z^m-fl-eaou. rrretji je bt«| Ita'ijVui V Hores^i, De 13. ure je vozilo skozi Maribor prvih 7 dirkačev. — Smrtna nesreča v tovarni. včeraj dopoldne se je zj?o*iiIa v Splošni stavbeni tvornici na Teznem sm/rt.na nesreč_-u kafe Tfi žrtev jo prs*:tl 421e^.ni pre Melave»-Ivan Tikh'č. 5Te-l dejorn rllee, Keereos 1» ^ot**]a da f^e }<* vrv ufr-crala m paNrJa »o s'ePb* °i Bani Xa l>o:i5.'>o »e obI»?.-.l MleUri Adam zal^oden v vrat Cifran je kmalu izkrvavel. Iz Ptuja — Cenj. naročnike in fitateljV ?Mot. >'s3 roda* vljudno obveščamo, da ne zadene nas krivda. Če list ne prihaja ob pravem eac«u v Ptuj. Zarad, vremenskih nepr i k, ki so nastopile zadnje dn>. imajo vlaki po več ur zamude in zalo pride naš fcgg v Ptuj šele zvečer Te zapreke Pa bodo kmalu odstranjene in list bo zopet redno m ob pravem času dostavljen. Dotlej pa naj nam naročnik« in Č;tate!j! oproste. — Človekoljubno delo naših gasilcev. V nedeljo so po!ačui zbor co meli v ^a^iVJceiu domu .n vod | ;e esjthsi predU^dnik c. Vidmar, ki je uvo doma pozdravil zastopn;ka sreskega načeb s-tva g. pri&tava Rozmana \n mestnega žu« pana g. dr. Reni»*a Iz {H>roČl funkcionarjev je razvdno, da šteje četa 04 članov, od teh so 4 ear^tn in 50 akt vnih. Dolga ima čet-a še 6U 500 Din. (Nabavila pa si je lana cevi v vrednosti 20 000 Din 01'žn;eniti na poinoč je pohitela četa 14krat Tud re$eva!ni od* cie?i>k je b.tl /elo aktiven, iuterven.ra! ie v 137 primerih m prevozil z reševalnim avtomobilom -iSOo" km Pri volitvah je Ml po* novno izvoljen idari odhor s preuscdakoni K- t ldmarjem na čelu. — Jul'ilej. Pomo?n:^ki zlor pri Združenju trgovcev v Huju praznuje te dni 50lelnico u&tanovitve. Proslava te«a jubyleja bo 1. februarja v Društvenem domu. K lepemu ubiieju r.ase i^kene česL'!ke. — Malo več reda bi ne Skod'lo. Glede upo števanja predpisov amo precej površni. Oni dan smo irnel hudo poledico. toke zasledujejo, baje so >'|i.' lj štiri moSke, k. to izginiti v noč ha* v hipu, ko je paHPOsfl avto do ozmačenega kra- ja. Iz Kranja — Predavanje o krizi družine. Jutri ob JH bo pcedavaia v pinnoz-jekj toovjdaici pod okriijtmi Ljudske univtM-z« K«. Aiig>eia v'o^ietova o krizi družine. To bo prva iea-ska, ki bo piodavala na naši ljudski univerzi vx ker jo tiali predmet predavanja zan^niv. bo udeležba gotovo veuaa. _ Vzgledno deklico i^ojo v Kranju. Ps ne morda med iumih vrl ju, i-n krepoatniml ff rillj^lii fii mavec v igri gledal skega odra v Narodnem domu. Vsebino ea!ijwe, e duhovito zap.etene igre nam prcdatuvlja povest o lažni utorak, valjava, z« vsak krai n za vnak čao. \' Miiij ium povede uied dobre Srebrničane. katerjn ukazuje m nkr» bi za ni h blagor oča župan. Društvo za mo* ralo. kateremu predseduje letovi^čarsks ca* bora iz Ljubljane, spravi vso vasico, zlasti pa mlada dekleta >z ravnotežja. Da bi dalo društvo mlad.m dekletom cm več pobude za vzgledno življenje, hcve na dan pro*ia« ve najbolj vzgledno deklico odlikovati s diplomo. \ zgledne dekl re pa ni uajM v vt»ej vasi. kar seveda odboru kom drultvs prtnese vel ke telnje m brige. Ym*s pa se plete ljubezenska idila med brhko županovo hčerko in mlad m eajastsn d mn4&r> eni, med l>ogailim ine't>!arem in županovo služknjo. vrli redar Hed^k i«a zmois glavo sami predsednici druitva.. Vse to pa je iako stfaSae zapleteno .n zmešamo* .'r-»vttn pa čudovito t*mekno, da ga nu P c dkt gel zdržati vsaj eno mmuto BsselML Rozul* tat neuniornega prizadevanja župana kn mje govega redarja je> da društvo za moralo skra hira, v**i zaljubljene, pa prdejo do «vc#je« ga cilja. Igro rež ra znani &alj.-ver m pevec kupletov Makn Rej, ki je za, e z1 ral vlogo žniiana. posrečeno pa je odbral tudi vse vlruge osebe Poieg Žuj^ana Jc najbolj Viden seveda vaSkj redar Redek (Vaot), m* rwek v^eh podvgov, ki Je oh odprtem od na žel ogromen aplavz. Posebno pohvalo za« služijo še crospa C bora (MartelančevaV He-niča (\'a tova), d'nm'kar Lojze (Mavr) a ■teietar L pe iVale.nčrč Ml). Tudi vse ostale vloge so bile dobro zaseden* in podane. Igra je bila dobro na6tud rana, med »gra!<*. je vladala izredna harmonija. To trborno predpiičtro burko ponovi gledal Akn odor jutrj popoldne ob 16- Iz Ljutomera — Nov grob. V viTofei starosti 91 let jO turirla v nedeljo 24. t m. gospa Terezija Se k, mati narodnega poslanca g. Avgusta Lukačiča. Bila je splošno priljubljena in je Imela vedino dobre roko za siromaka Naj počiva v miru. Njonim sorodnikom pa nase iskreno ozalje! SPORT — Villacher SV : SK Ilirija. V soboto ob 20.15, v nedeljo ob 10. V primeru ugod nega vremena bo jutri zvečer mectaarod-na hockey tekma na športnem chv^aliAcu SK Ilirije. Tekma obeta prav lep aportrn užitek. Športno občkrvstv*; vabljeno, ker je votletvo hockr^* sekcije Ilinje določilo propagandno vvtoonino. znamenom, da en pridobi čim več prijateljev hookova na ledu. i*^a*ftcHr*^«>^CIfti Sobota, 30. janoarja 12: Druga za drugo plošče hitijo* we pa u lol.^o voljo skrbijo. — l2.4o: Vreme, poro* ri'a. — |a; Cas, spored, obvsM k. _ 13.15: Druga za drugo plošče hHiro. vee pa za bolj-Sovolio skrbijo- — 14: Vreme. — 18; Za* delepust (radijakd orkeoler> _ 18.40: O rs* lativnootm teoriji (g. prof. Mroalsv Adls* šjč), — 19: Cas. vreme, poročna, spored, obveetla. — 19.80: Nae. ura: OOketmee Sr vedbe prve naše opere (Antyč I>obrovič> Zgb. _ 19.50; Pregled sporeda. _ 30: O zunanfi rx>litiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.20; Na Trski gorj. _ Vedela igra a petjem in godbo. Spsala Metka Bučareva. god* bo zložil Dfmi'o Bučar. — 22' C as. vreme, [oročila, sy»ored — 22.15; Radijski orkerter — Konec ob 23. uri. DORRR SVET — Cudn'V K.tdnrVoli prepevam e*ofno pesem, mi sohe zalijejo oči. Kaj naj storim? — Zamasi si useaa z vato. MALI OGLASI Seseda 50 para davek Din 3.—. oeseda 1 Din. davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede rrujth oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beeeda V> par. davek 3 Din Na t manjši znesek 8 Dio NA VSA ZIMSKA oblačila dajemo 15 ds 20% popusta. Preaker. Sv Petra c. 14 6-B STAREJŠA GOSPA pros enakega gospoda 1000 Din posojila. Vrnitev po Jogo* voru. Cenjene ponudbe pod »Ras umivanje« PRODAM Beseda 50 par, davek 3 Dio Najmanjši znesek 8 Dšd SUHA DRVA KOLOBARJE, la TBBOVEJJSK1 'V* F R E M O 6 BREZ PRAHU NUDI L P O C AĆNIK Bohoričev« 5 mm Telefon 20—6» PRODAM S oinaJM sod« od 6 do 7 hI. ptinuki štedilnik ns 3 gor-lni* Ice in pasjo hišico. Franc Pe* gan. Tr*a5ka 2. V OPERNI KLETI danes bogata izbira plemenitih morskih rib, po leno v ka na mornarski način ba v brodetu. Ob 20. uri specialiteta: Akampor rižoti fitevilna druga vina ter priznana dalmatinska kapljica. Priporoča se Letalca LoziĆ Narodna tiskarna LJUBLJANA kmafubva Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. Stev. 23 Danes se ustanovi društvo za ceste To bo eno najpotrebnejših znanstveno g društev pri nas Ljubljana, 29. januarja Dolga vrsti raznih društev z opredeljeni-nn ali neopredeljenimi nameni se bo danes pridružilo eno najpomembnejših društev pri nas, ki ga čakajo v interesu nagega gospodarstva in splošnega napredka Slovenije izredno pomembne naloge. Ustanovljeno bo Društvo za ceste. 2e njegovo ime pove. da se bo zanimalo za naše ce" ne razmere- Kako potrebno je to društvo, >previdimo že, če pomislimo, da naši pokrajini predvsem nudi pogoj za življenje razvoj tujskega prometa in dobre cestno zveze z morjem. Z znanstvenimi tehin^Jmi. predvsem teoretično, problemi sodobne tehnične vede o ceetah se je doslej bavila ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovenskm inženjer-jev m arhitektov. Ta sekcija^ ki je najde-havnejV* v državi, je daJa že mnogo dragocenih pobud v svoji skupnri orira^i7-*icijL V njenem odseku za ceste so že del j časa razmišljali o ustanovitvi druStva /"novembra L 1935 so bđa že odobrena pravila) ki bi prevzelo tudi propagandno delo in vse tfr-s*e naiogt- ki jih ne more rz poln je vati ozek odsek. Da ni prišlo do ustanovitve društva že prej. je treba pripisovati samo načelnemu bojn med Zagreb om in Beogradoni glede mrtanavijanja društev za oeste v naši državi. L 1933 je bilo namreč sklenjeno na občnem zboru IMnrŽenja jugceioven&'ldb inženjer je v *n arhitektov, da se naj začno snovati oroStva za ceste rja sedežih rjarKVvin po državi. Ta dnjštva bi se naj povezala v zvezo. Povsem samostojna društva na sedežih DOSaineznafa brv-irovin so pa potrebna zaradi tega. ker ie treba upoštevati posebne cestne in splošne razmere posameznih pofcmjin in bi oen-tralrze.m več škodoval kakor koristili. Toda v Beogradu je hi!o potem ustanovi jemo Jugoslovansko društvo za ceste, ki po svojih pravilih ni upoštevalo reAr načel. Zato se je z.bndi! slasti v ZncTebu odpor m ustanovljeno je bilo toda samostojno društvo v smislu občnega zbora 1. 1933. Ljubljanska BekofjB je brla tudi za ustanavljanje lamoctojnah društev na sedežih poraTrneznili banovin- Z-igrebško društvo je zahtevalo, da beograjsko društvo spremeni svoja pravna v skladu z načeli, ki jih zastopata m-^enjerski sekciji v Zagrebu rn Ljubi jani-Kolčno fe tndi v resnici prišlo do spora-nuna med Zn let. Pokojni jg kot botanik deloval zlasti na Parižanka podedovala Otok zakladov Na njem je zakopal kapitan Kidd kot morski ropar Parižanka gospa Krajnikova je podedovala po svojem očetu Leonu Gardincru »Otok zakladov« ob izlivu reke Hudson blizu Lorjg-Islanda. Ta dedščina ni karsibodi, saj gre za sloviti »Otok zakladov«, na katerem je stavni pomorščak 17. stoletja kapitan Kidd zakopal svoj ogromni zaklad. Kidd je bil učenec drznega pirata Morgana, pa se je ločil od morskih roparjev, ki so imeli svoje zavetišče na Žel vinem otoku in je jel na lastno pest napadati španske in francoske ladje blizu rtiča Hatteras Vse posadke napadenih ladij je dal pomoriti. Iz južnih morij je krenil ob atlantski obali do Long Islanda, kjer so se bili blizu reke Hodson naseliti holandski trgovci in ustanovili tam naselbino Novi Amsterdam, sedanji New York. Kapitan Kidd je bil silno presenečen, ko je ugotovil, da je otok, ki si ga je bil izbral za skrivališče naropanih zakladov, že v rokah angleškega državljana Leona Gardinera. Angleška krona, ki si je bila pridobila nekaj krajev na obali, je podelila Gardincru za njegove zasluge plemstvo, obenem pa omenjeni otoček. Gardiner se je dobro raz-umel z indijanskimi plemeni m otočku je dal svoje ime, ki mu jc ostalo do naših dni. Kapitan Kidd jc bil sicer pustolovec in morski ropar, vendar pa zelo uglajen gospod in s svojim rojakom je bil v prijateljskih stikih. Živel je večinoma na svoji ladji, zasidrani pred otokom, dočim jc stanoval Gardiner v koči, ki so ma jo bili zgradili domačini. Tako sta živela mirno, dokler angleški mornarji niso premagali Kidda in ga pripeljali uklenjenega v London, kjer je bil za svoje zločine obsojen n« smrt in obešen. Predno je pa krenil slavni morski ropar na svoj zadnjo ekspedicijo, je sledil notranjemu glasu m izročil Gardinera sveženj pergamentov s prošnjo, naj jih shrani do njegovega povratka. Ko je zvedel Gardiner za žalostno Kiddovo smrt, je jel iz radovednosti pregledovati listine, med katerimi jc bilo nekaj nečitljivih. Ena je posebno obrnila nase njegovo pozornost, kajti na nji je bil označen kraj na otoku, kjer je bil Kidd skril del svojih zakladov. Gardiner je res našel tam velik zaklad, ki ga jc pa izročil angleškim oblastem v Bostonu-Zaklad so cenili takrat na 500.000 dolarjev. Kidd jc pa imel več skrivališč za naropaino bogastvo, toda doslej nobenega drugoga skrivališča še niso našli. Otok zakladov, ki ga je podedovala zdaj Krajnikova, skrbno čuva svojo tajno. Dr. Zeukl bo praški župan Preds>edstvo stranke 6eŠko«jJovašktli narodnih socšalisbov je vzelo na znan je sklep praškega župana dr. Baxe ki hoče ollo-žiti svoje mesto, ker se čuti že prestarega da bi mogel voditi županske posle tako velikega mesta. I*rodsodstvo stranke se mu je zahvalilo za njegovo plodonosno delo in sklenilo kandidirati rta njegovo mesto dr. Petra Zenkla. Ker imajo koniiraive stranke v praškem občinskem svetu skiep, da pripade župansko mesto v takem primeru tisti straki. ki je bil odstopivSi župan njen član. je izvolitev dr. Zenkla za praškega župana zagotovljena. Na važno mesto župana češkoslovaške prestolnice pride torej mož, ki ga tudi naša javnost pozna, saj se j© te dni mudil polju anatomije raetBn in nrikmekopije. S fiziologom BonnU^rom je izdelal Sparsl za anal biranje piinov, ki jih vdsnvajo in line in sicer povsem točno rudi v zalo majhnih množinah. Ta apar;«t k postal v«*-žen prip<«noče»k v raz i *>k a vanju NBiokMBB*« ga delovanja rastlin. MODERNE EENE — Kaj. že 17 Wjt m omožena? — Ne. ločena. VSAK NEKA.T — - Tvoja žena jo na počimicih. privi*9 Kaj pa počneš ves večer sa-m? Pi?*om f»o«t.Tre nakaznice. POGOVOR OR MORJI — Kje pa je tvoj dom. prijatelj? — Mi, mornarji, smo povw>l »k* — A kje imaš svojo nevesto? — Doma TEŽKA LJTREZEN SodffiBc: Povejte nam. zakaj ste noreli obiti svojo ženo? — Ker me je hotela zsrjostfti. jaz bi pa ne mogel živeti brez nje Karel Adler, morilec postnega sla žunka, se je danes zagovarjal pred mariborskim sodiščem (glej poročilo na strani) Georges Ohnet: 28 ZADNJA LJUBEZEN Roman — Tu je gospa Mathissan, testa naše gospodične. Ce se obrne gospod na njo, bo takoj zveded vst, kar hoče vedeti. Arniand je stopil k Mathissenovi, ki ga je za^ čuden o pogJedala in obstala. Videč, kako 9e ji bliža, se je naslonila na svoj solnonik in radovednost je prešinila njen zardeli obraz pod sku-š:ranimi sivimi lasmi. Ko je bal že čisto blizu nje, se je obrnila k njemu in zaklicala rodostno: Ali niste ri gospod grof de Fon t ena y? — Da. gospa — je odgovoril Armand, ne da bi se mo^el ubraniti smeha — Ah. kako vesela bo moja nečakinja! Lucie, Lucie! &avaljana žena .le odhitela v hišo kar so jo nesit noge. Na njen klic se je pojavi., na pragu siv. črno lisast pastirski pes in jel srdito lajati, kar se je videlo bolj zabavno nego ostrašujoče. Ko se je Armand približal hiši, se je začul iz nje resen glas: Tiho Michigan. kaj misliš zdaj po-zrar» ljudi! Ln na pragu se je pojavila nasmejana Lucie v beii obleki, razoglava, svoje krasne zlate lase pripete samo z glavnikom iz bele želvcane. Ker je stai Arrrand nekaj časa ne>>ieručno očaran nad njo, ga je dekle prijamo pozdravilo in mu pokazalo hišo. rekoč: — Vstopite, dragi bnbranec. V vasi osebi prihaja danes k meni vsa moja bivša rodbina. — Ah, bože moj, ta tvoja rodbina je bila zeio trdosrčna. — se je začul za Armanokrvim hrbtom glas stare gospe Mathissenove. — Tvoja uboga mati se je mnogo naplakala n tv°j nesrečni oče je zaradi tega mnogo trpel. — Da, vem to. Ti hočeš pozabiti in prav ima*, toda ti se vsega tega ne moreš tako živo spominjati kakor jaz. Bila si še čisto majhna... Končno ne govoriva več o tem. Vstopili so v prijazen salon. Lucia je sedla m divan in primaknila grofu naslanjač, rekoč: — Zelo lepo je, da ste me prišli obiskat. Moje stanovanje je skoraj že urejeno in upam, da bom tu zadovoljna. — Ali ostanete tu vse leto? — je vprašal Ar-mand. — Da, vse leto. Izbrala sem si ta okraj zaradi njegove svežooti in zelenja. Pomislite mo, da sem vse svoje dosedanje Življenje I jala samo na širokih planjavah, na bregovih jezer, da nisem bila nikoli zapita med mračne stene mest. Moj oče je imel posestvo na brega Saint -Laureanta, Do svojega dvajsetega leta sem bila vzgajana povsem svobodno kakor divji konji. Razlika med mojo širno stepo in stanovanjem brez zraka bi se mi bila zdela preostra. Tu imam vsaj lahko malo prostora okrog sebe in ne preblizu sosedov. Ce se hočem izprehajati, je Bou-lognski gozdič tu blizu in krasen je. Vedno sem rada jahala. Morda bom obnovila to svojo staro Parizu navado, če ni preveč pohujšljivo videti v mlado dekle kot Amazonko v sedlu, Armand ni odgovoril na to spretno zastavljeno vprašanje, toda njegov obraz je bil nedvomno zelo zgovoren, kajti Lade se je veselo zasmejala in po kratkem premisleku je dejala: — Torej bi le bilo preveč pohujšljivo ? Tega torej ne storim, kakor tudi mnogih drugih reči ne, ki so mi b9e tako pri srcu in kd bi bile tu nemogoče. Moram se šele navaditi na vaše francoske običaje, tako različne od amesriakih. Toda malo dobre volje in nekaj dobrih nasvetov bo premagalo tudi to oviro. — In te nasvete, — recimo, da vam bodo koristni, — kdo neki vam jih bo dal? — je vprašal Armand. — Vi sami, če boste toliko naklonjeni uboge-neizkušenemu deMobu Presenetila ga je iskrenost tega naglega odgovora, ki ga je pa itak pričakoval Upirajoč pogled v Ijucim obraz jo je skrbno opazoval, misleč, da najde v njenem obraza sledove skrivnih misli. Ah* je imel pred seboj nedolžnega, resničnega otroka ah pa prevejano in prebrisano pustolovko? Njeno čelo, njen čarobno čisti pogled, nasmejana usta, vse je govorilo o nedolžnosti. Zeljno je pfičakov?.1- njegov odgovor. Bila je prepričana, da njene prošnje ne more odkloniti, saj je bila izrečena tako toplo in cdkrito. Senca je pa šinila čez njen obraz, ko je zaslišala njegov odgovor: — Vaša izbira ni baš najbo1 jša. saj imate vendar v Parizu sorodnike, ki so nama obema skupni in ki bi jim njihova starost dajala večjo avto- riteto ,nego jo vam morem miditd jaz___ Naglo ga je prekinila in ob nenadoma izpreme-menjenem obraza je vzkliknila s trtam, nepričakovano odločnim glasom: — Ne, ne, ne govorite mi o njih! Nočem jih poznati! To so sodobniki moje matere, tisti, ki so tako grdo ravnali z njo. Zi n}? nimam nič drugega, razen mržnje in nočem jih videti. Da, dobro mi je znano, da so v Parizu ugledne rodbine ,čijih člani so v ožjem sorodsivu z menoj in ki bi me lahko sprejeli medse. Toda jaz noče a niti najmanjše usluge, ki bi mi jo mogli storiti. In s trpkim nasmehom je pripomn — Ko je prišla pred petnajstimi le;i po smrti mojega starega očeta moja mati iz Pont-Croixa v Pariz v posmrtn in sivih zadevah, ne pa mordi zato, da bi protestirala proti svojemu raz dedinj -njn, ker ni mogla misliti na gmotno koristi ob tako strašnem udarcu, je gojila samo eno željo, da bi zopet videla svojce. Upala je pač. da je čas izgladil vsa nasi>ro*stva, da ni več mržnje, ki jo je bila povzročila njena možitev. Toda pri vsej rodbini je naletela samo na sovraštvo in prezir. Edino njena sestra, vaša mati. takrat že bolna, ji ni pokazala vrat. Ona je namreč nikoli ni mogla pozabiti in neštetokrat je dejala: Ce bi kdaj potrebovaJa pomoči ali u/ehe, se kar obrni na rodbino Fontenav. Ti edini so ini bili dobri. Drugih ti *r-lob ni treba poznati. Ti so slabši od tujcev... Vidite, dragi bratranec, zakaj sem vas takoj po svojem pihodu dolgočasila s svojo na-\Tzočnostjo. Bila je zopet nasmejana kakor prej in nadaljevala je koketno: — Sa opravo In del Oton