271. št. — 5. leto. PoStnlna pavšalirana. Posamezne številke 1 D. V Liub'|anl, v petek, 24. novembra 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D Letno 180 Dl Inozemstvo: Mesečno 30 D. Letno 360 D Oglasi: enostolpna mm vrsta enkrat 50 pora, večkrat popus JUGOSLAV 55; « fli Uredništvo: Woltova ulica \/l. Telefon 360 Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44 ^ Rokopisi se ne vračajo. <>vš»lrtj t priložiti znamko anko. ogovor. Konec Paiif-Pribiie*iievega režima. radikali iščejo rešitve. protič na čelu radikalne STRANKE. — KONEC PRIBIČEVICEVE POLITIKE. VLADA V KRIZI. Beograd, 23. novembra (Jzv.) Vse Politično življenje v Beogradu se koncentrira okoli vprašanja, ali in kdaj Pride hrvatski blok v narodno skupščino in kaj se bo potem zgodilo. Zaradi tega gleda vse na zadržanje radikalcev, ki je nekak barometer za politični položaj. Sodeč po zadržanju radikalcev, je javnost prepričana, da pride hrvatski blok v Beograd in da se bo s tem politični položaj popolnoma izpremenil. Znano je tudi dejstvo, da radikalci ne bi šli radi v opozicijo, ker ne morejo živeti brez oblasti in da bodo zaradi tega poskusili vse mogoče In morda doprinesli celo žrtve, ker bi Pri sestavi nove vlade, radi igrali tudi sedaj glavno vlogo. Da to dosežejo, so celo pripravljeni odstraniti Pašiča, ako bi jim bil v dosego tega cilja na poti. Pašič pa se bojuje za moč, in ako uvidi, da ne bo mogel z glavo skozi zid, bo odpotoval najbrže v kako kopališče, da tam počaka nadaljnih dogodkov. Včeraj so radikalci mnogo brezuspešno konferh-ali, kako bi rešili današnji režira. Ponesrečili so se tudi vsi poskusi Pašiča, da bi pridobil zase dr. Korošca, ki je izjavil, da brez hrvat-skega bloka ne more vstopiti v vlado. Zaradi tega so se radikalci odločili, da stopijo v stike s hrvatskim blokom. Svojim listom so naročili, naj ne napadajo hrvatskega bloka prehudo, zato pa naj začno kampanjo proti nelojalnemu postopanju demokratov, ker so se istočasno spustili v porazgovore z radikalci in blokaši. Stojan Protič vidi vse to in je zelo rezerviran, ker pozna svoje ljudi. Zaradi tega čaka, da ga radikalci pokličejo na čelo stranke. Izvzemši malo skupino starejših radikalcev, osebnih prijateljev Nikole Pašiča in Ljube Jovanoviča, so vsi ostali pripravljeni, da, ako treba, že jutri stopijo na stran Stojana Protiča. Poparjeni so le brezpogojni pristaši Svetozarja Pribičeviča, ker vidijo v prihodu hrvatskega bloka v Beograd svoj politični konec. Pristaši Davidoviča in demokratski disidenti vidijo v povratku blokašev v narodno skupščino svojo zmago in zadoščenje. Zaradi tega jih Pribičevičevci morda še bolj sovražijo kot frankovce. Velik del demokratov, t. j. onih. ki ne pripadajo nobeni skupini v demokratski stranki, čakajo popolnoma mirno, da se pridružijo onemu, ki pride na vrhunec. Zaradi tega se ne brigajo posebno za to, kaj se bo zgodilo, temveč rešujejo le tekoče posle. RAZPAD VLADNE KOALICIJE. - VSI POIZKUSE VZDRŽATI REŽIM, BREZUSPEŠNI. — UGODNI VTISI NEOSEBNE POLITIKE HRVATSKEGA BLOKA. Vladna koalicija danes v resnici ae obstoja več. Popolnoma jasno je, da zaradi tega tudi ne more biti govora o delovanju parlamenta, in to je eden vzrokov, da so bile seje narodne skupščine odgodene do druge sobote. Vladna kriza je očitna. Te dni se bodo vršile razna pogajanja, da se poskusi, ali se da dobiti izhod iz sedanjega mučnega položaja in ali se ne bi dalo na kak način preprečiti prihoda hrvatskega bloka v parlament. Poskusi, pridobiti krono za neparlamentarno .sestavo nove vlade in za razpust narodne skupščine, so dosegli baš nasprotno, ravno tako tudi poskusi, da bi demokrati izigrali Protičeve disidente in obratno, to pa zaradi tega, ker so odposlanci hrvatskega bloka v Beogradu Jasno videli, da bi se vsak poskus takega izigravanja smatral kot neodkri-tosrčna igra proti hrvatskemu bloku, ki hoče delati s Protičem in Davido-vičem. Blok se je namreč postavil na stališče, da sedanja akcija ni le stvar Stranke, ampak splošna zadeva vsega naroda. To stališče hrvatskega bloka Je naletelo v vseh tukajšnjih patrijot-skih in resnih krogih na simpatije, zlasti ker nastopa blok brez vsakršnih osebnih zahtev. To novo noto je zanesel hrvatski blok v jugoslovansko politiko vsekakor s svojim vstopom v aktivno politično življenje, in to se, zaenkrat vsaj teoretično, V Beogradu ceni in priznava. 2e sama vest, da pride hrvatski blede v Beograd, je pretresla vladne kroge. Njegov prihod pomenja brezdvomno konec Pašič-Prebičeviče-ga režima. Beograd, 32. novembra. (Izv.) Vladni list! pišejo, da zavlačuje hrvatski blok svoj prihod v Beograd zaradi tega, da M izigral srbsko javnost. Vsi neodvisni in opoziciooalni listi mravljo, da Je neobhodno potrebno, da se hrvatski blok udeleži parlamentarnega dela. Beograd, 23. novembra. (Izv.) Med zakonodajnim odborom in vlado je nastal spor zaradi nekaterih točk vladnega načrta uradniškega zakona, ki jih je odbor odklonil. Ker zakonodajni odbor noče umakniti svojega sklepa, bo vlada iz tega izvajala posledice. Ni izključeno, da se to zgodi še danes. Z de-misijo vlade in včerajšnjo odgoditvijo sej narodne skupščine do 2. decembra hoče ministrstvo onemogočiti prihod hrvatskega bloka v Beograd. Današnji režim noče, da pridejo Hrvati v Beograd, dokler trajajo pogajanja za sestavo nove vlade, ki naj bi bila v glavnem ista kakor dosedaj. V parlamentarnih opozicijonalnih in neodvisnih krogih sodijo, da ta trik vlade ne bo imel uspeha, ako ostane opozicija in posebno hrvatski blok na svojem mestu. Režimovci hočejo s svojim postopanjem zanesti zmedo v vrste opozicije. To pa se jim ne bo posrečilo, ker je opozicija odločena, da ne ostane na polovični poti, ampak, da izvede svoje delo do konca. O kakem razpustu narodne skupščine ne more biti govora. Akcija za sporazum s Hrvati se mora nadaljevati. V političnih krogih menijo, da se po današnjih parlamentarnih načelih narodna skupščina ne more razpustiti. Beograd, 23. novembra. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je včeraj dolgo konferiral s predsednikom jugoslovanskega kluba dr. Korošcem. Kasneje se je sestal z radikalnim poslancem Ljubo Jovanovičem. — Že več dni se pri radikalcih opaža precejšnja aktivnost v porazgovorih z drugimi strankami, ki niso zastopane v koaliciji Vzrok temu je, da so nekateri demokratski poslanci razpravljali s hrvatskim blokom. Radikalci baje žele stopiti v stike s Stjc-panom Radičem, da izvedo za želje hrvatskega bloka. Položaj v orijentu. USPEH BOLGARIJE NA KONFERENCI. — ODOBRENA IZVOLITEV KALIFA. — VPRAŠANJE ZAPADNE TRACIJE. Sofija, 23. novembra. (Izv.) V Bolgariji vlada nepopisno navdušenje. V krogih, ki stoje blizu vlade, zatrjujejo, da je uspeh Bolgarije na orijentski konferenci v Lausanni popolnoma zagotovljen. Pravijo, da je Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič obljubil predsedniku vlade Stambolijskemu svojo Pomoč. Zagotavlja se tudi, da je Veni-selos izjavil dr. Ninčiču, da nima ničesar proti dostopu Bolgarije na Egejsko ®orje, ako se prej sporazume s Stam-oolijskim. Baje bo v tej zadevi posredoval dr. Ninčič. V Sofiji se -•vse to smatra kot osebni uspeh Stambolijske-ga v Beogradu in kot posledica aretacije opozicionalcev, povzročiteljev srb-sko-bolgarske vojne. Prepričani so, da Jo to gibanje pripomoglo k temu, da oodo v Beogradu končno začeli verovati Bolgariji. Kalcuta, 23. novembra. (Izv.) Osred* Bf odbor kalifata je brez pridržka odo- bril postopanje arigorske vlade v vprašanju sultanata in izvolitve Abdil Me-djida za kalifa. Lausanne, 23. novembra. (Izv.) Is-met paša je izjavil novinarjem, da si Turčija noče prisvojiti Trakije, ampak, da smatra le za potrebno, da se da prebivalstvu svoboda, da se samo izrazi o svoji bodoči neodvisnosti. Lausanne, 23. novembra. (Izv.) V 'prvem svojem delu je načelnik turške delegacije Ismet paša pobijal na seji te-ritorijalne komisije z zgodovinskimi podatki argumente, ki jih je včeraj navajal Venizelos v imenu grške delegacije glede dodelitve Zapadne Trakije. V drugem delu je nato Ismet paša razlagal vzroke, ki govore za dodelitev tega dela Trakije Turčiji. V vprašanju določitve gospodarskega dohoda Bolgarije k Egejskemu morju.se Turčija načeloma strinja z demilitarizacijo reke Marice, da se na ta način zagotovi Bolga- PRESTOLNI GOVOR ANGLEŠKEGA KRALJA. London, 23, novembra. (Izv.) Kralj Jurij je danes otvoril parlament s prestolnim govorom, v katerem je našteval zakonodajno delo, s katerim se bosta bavili obe zbornici. Na programu parlamenta je tudi izvedba zakonov, ki so potrebni za irsko ustavo, potem proučavanje delavskega vprašanja in odobrenja jamstev za posojilo, ki ga potrebuje Avstrija za svojo obnovo. Prestolni govor konča z željo, naj bi orijentska konferenca, ki sedaj zboruje v Lausanni, dovedla do vzpostavitve miru na bližnjem vzhodu. NOVA NEMŠKA VLADA KONČNO V CELOTI SESTAVLJENA. Berlin, 23. nov. (Izv.) Notranje ministrstvo je prevzel demokrat Oeser, zunanje pa dosedanji poslanik v Koda-nju von Rosenberg. SPOR RADI URADNIŠKEGA ZAKONA, Beograd, 23. nov. (Izv.) Zakonodajni odbor je imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o točki 7 člena 4 uradniškega zakona. V zmislu vladnega predloga tega zakona ne more postati državni uslužbenec nihče, kdor je proti načelom obstoječega državnega reda in se izraža za protizakonito izpremembo poredka v državi. Zaradi tega Vprašanja je prišlo v zakonodajnem odboru do spora med poslancema Jovanom Magovčevičem in Valerijanom Pribičevičem. Po tem sporu je poslal poslanec Magovčevič predsedniku demokratske stranke Davido-viču pismo, v katerem mu naznanja, da odlaga svoje mesto kot podpredsednik zakonodajnega odbora in da sploh izstopa iz zakonodajnega odbora. Po pre-kinjenju seje odbora se je sestal demokratski klub, ki je do pol 2. ure popoldne razpravljal o sporni določbi uradniškega zakona. Po daljši debati se je demokratski klub zedinil, naj se točka 7 člena 4 uradniškega zakona izpreme-ni v tem zmislu, da državni nameščenec ne more postati ona oseba, ki *av-no nastopa zoper obstoječi državni red ali za njegovo protizakonito izpremembo. Jutri bo zakonodajni odbor nadaljeval debato o tej sporni točki in jo skušal rešiti v sporazumu z večino. Borzna poročila. Curih, 23. novembra. Berlin 0.08625, New York 537.50, London 24.17, Pariz 38.90, Milan 24.95, Praga 16.90, Budimpešta 0.225, Zagreb 2, Bukarešta 3.40, Varšava 0.035, Dunaj 0.0074, avstrijske krone 0.0076. Berlin, 23. novembra. Dunaj 9.12, Budimpešta 276, Milan 29.027, Praga 20.099, Pariz 45.136, London 28.179.37, New York 6871.78, Curih 118.203, Beograd 9276. Praga, 23. novembra. Dunaj 0.04, Berlin 0.4675, Rim 146.75, avstrijske krone 0.039, italijanske lire 145.25, Budimpešta 1.275, Pariz 226.75, London 141.50, New York 31.50, Curih 588.50, Beograd 45.75. Zagreb, 23. novembra. Devize: Dunaj 0.09—0.095, Berlin 1—1.20, Budimpešta 2.60—2.90, Bukarešta 39—40.50, Italija 286.50—290.50, Kodanj 1300—0, London 276.50—281.50, New York 61.50—62.50, Pariz 442.50—447.50, Praga 198.50—201.50, Sofija 44—46, Švica 1148—1158, Varšava 0.46—0.56. Valute: ameriški dolarji 60.50—61.50, češkoslovaške krone 195.50—198.50, angleški funti 271.50—276.50, francoski franki 437.50—442.50, nemške marke 1.10—0, romunski leji 40—0, italijanske lire 282.50—286.50. Beograd, 23. novembra. New York 62, London 279, Bukarešta 43, Berlin 1.075, Milan 288.50, Sofija 50, Pariz 445, Praga 200, Ženeva 1155, Solun 107, Budimpešta 2.75,, efektivne italijanske lire 300. riji dohod k morju. __ v odgovoru na izvajanja Ismet paše je Venizelos ponovil svoje argumente, ki jih je obrazložil na včerajšnji seji teritorialne komisije. Lausanne, 23. novembra. (Izv.) Včerajšnja seja komisije za teritorialna in vojaška vprašanja je imela precej zanimiv potek. Zastopniki zavezniških velesil so se izjavili proti ljudskemu glasovanju v Zapadni Trakiji, ki ga je zahtevala turška delegacija. Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski pa je zahteval samostojnost te pokrajine. Zaradi tega se pričakuje živahna debata na današnji seji ko bodo Turki odgovorili svojim nasprotnikom. Bežim nereda.' Režim nereda! Dva kontrerna pojma, ki pregnantno izražata vso kurlioznost našega državnega življenja. V Beogradu pa-šuje režim, ki živi od nereda, ki ščiti nered in ovira red v državi. Štiri dobra leta že gradimo državo in danes po štirih letih se moramo boriti — za revizijo ustave! Štiri leta se borimo za zboljšanje gospodarskih in političnih razmer v državi; skratka borimo se za red v našem državnem življenju. Toda mesto reda Je prišel srbsko-hrvatski spor. ki ga je Izzval sedanji režim, spor, k! Je povzročil državi neizmerne gmotne in moralne škode. Na Vidovdanski ustavi, ki je glavna sporna točka med Hrvati, Srbi in Slovenci, vlada krčevito brani vsako črko. Brani jo pa zato, ker je ta ustava vzrok srbohrvatskega spora, ki Je vir nereda, od katerega sedanji koruptnl režim živi. Če bi tega spora ne bilo, bi ne bilo v državi nereda, in če bi ne bilo nereda, bi ne bilo tudi sedanjega režima. Ta paradoksom našega državnega življenja je zagrebški kongres javnih delavcev bistroumno zapopadel In s prstom je pokazal na Beograd kot na prestolico nereda. Pov-darll je na nedvomljiv način, da je treba sedanji režim odstraniti, nko hočemo, da se spravi s sveta srbohrvatski spor in da se povrne v državo red. Režim nereda zasledujemo tndi v našem prometu In gospodarstvu. Poglejmo samo na naše železnice, kjer lahko vidimo na vseh progah in skoro na vseh postajah, kako propada dragocen železniški materija), vsled česar zastaja naš promet. Zaradi slabega prometa pa gnijejo naši pridelki nakopičeni v skladiščih, ker jih ni mogoče spraviti na trg. Vsled te balkanske malomarnosti v naši železniški upravi propada naše gospodarstvo, propada naš denar tn na njegovih razvalinah raste draginja, pod katere težo vzdihuje naše delavstvo in uredništvo. Cela naša centralistična uprava predstavlja režim nereda, od partizanstva in koruptnosti pa do terorističnih metod nad značajnim In vestnim uredništvom. Najbolj drastično silko tega nemoralnega režima pa nam nudi naše politično parlamentarno življenje. Vse, kar pošteno misli in čuti za našo narodno državo, se !o strnilo z namenom, da vrže sedanji režim in da odstrani vzroke narodnostnih sporov med Srbi, Hrvati in Slovenci. Na osnovi resolucije zagrebškega kongresa se |t ustvaril blok narodne koncentracije, ki ]o pripravil sporazum med Srbi in Hrvati hi te dni bi bil prišel celokupen hrvatski blok v beograjski parlament Vsaka narodna, vlada, ki pošteno vri! svoje dolžnosti napram narodu ln državi, bi morala v parlamentu pozdraviti prihod hrvatskih poslancev, ki hočejo živeti t brati Srbi In Slovenci v sporazumu In V bratski slogi delati za blagoblt In red v naši državi. Toda vlada je Iz strahu pred sporazumom med narodi države še včeraj ponoči odgodila parlament In zaprla vrata pred Hrvati. Odgodila je parlament ker se je ustrašila reda, zakaj sedanja vlada živi le od nereda. Med strankami, ki ta nemoralni režim podpirajo, je tudi JDS, ki nosi v enaki meri krivdo na tem, da so se vrata parlamenta zaprla v trenotku, ko so hoteli stopiti vanj bratje Hrvati. Pri tem je JDS lahkega srca pozabila na pragmatike, na doklade ln na vse obljube, s katerimi je doslej sleparila bedno naše uredništvo. Toda naše uredništvo naj ne obupuje. Vrata parlamenta se bodo zopet odprla. Odprli pa jih bodo tisti, ki so se na podlagi zagrebške resolucije sporazumeli in ki hočejo uvesti v našo državo režim reda in duha socijalna pravičnosti. izvršitev rapallske pogodbe. Beograd, 23. nov. (Izv.) Iz Pariza poročajo: Italijanski ministrski pred- sednik Mussolini je izjavil sotrudniku »Timesovem«, da je rapalska pogodba ratificirana in da se bo točno izvedia. Italijanske čete se bodo po ratifikaciji umaknile iz tretje cone v Dalmacijo. Mussolini je izjavil v Lausanni, da je zadovoljen s pogajanji z Jugoslavijo, in da ti porazgovori zadostujejo, da upravičijo njegov prihod v Lausanno. »Preporod« doznava, da je predsednik italijanske vlade Mussolini spravil ves kompleks jadranskega vprašanja v zve- zo z rešitvijo reškega problema ,tn sicer popolnoma v duhu D’Annunzia, t. J. da Peka pripade Italiji. Lausanne, 23. nov. (Izv.) Kakor se doznava iz okolice Mussolinija, je italijanski ministrski predsednik zahteval od jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Ninčiča, da mora Jugoslavija otvo-riti promet z Reko, da se more Madžarska posluževati njenega pristanišča, sicer bo moral zahtevati od društva narodov, naj v zmislu trianonske mirovne pogodbe odpre železniško progo Budimpešta—Reka. tešila na arilentski konferenci. Pariz, 23. nov. (Izv.) »Matin« javlja iz Lausanne: Zastopnik ruske sovjetske vlade v Rimu, Vorovskij, je včeraj dospel v Lausanno s poslednjimi navodili svoje vlade, ki doslej ni odgovorila na povabilo zavezniških velesil, naj se udeleži konference v Lausanni. Vorovskij je imel daljšo konferenco z ra-čelnikom turške delegacije Izmet pašo. Kakor se doznava, je sovjetska vlada zagotovila turški delegaciji svojo podporo pri izvedbi pakta, sklenjenega v Angori. Moskovska vlada želi, da Turčija zahteva udeležbo Rusije pri razpravah vseh vprašanj brez izjeme. Lausanne, 23. novembra. (Izv.) Načelnik ruske trgovinske misije v Italiji, Vorovskij, je imel porazgovor z urednikom švicarske brzojavne agenture, v katerem je med drugim dejal, da Rusija podpira vse turške zahteve, ki so vsaj dosedaj znane. Rusija ne more dopustiti, da se Dardanele in Bospor stavljajo pod nadzorstvo društva narodov, ker člen 5 rusko-turške pogodbe to prepoveduje Rusiji in določa, da se mora to vprašanje rešiti med udeleženimi državami. Rusija je tudi ža odpravo kapitulacij, ker jih smatra za poseganje v neodvisnost Turčije. Vorovskij je nadalje odgovoril na vprašanje glede razvoja komunizma v Rusiji, da si je moskovska vlada svesta, da ne more doseči svojega cilja brez izpremembe dosedanjih metod. Rusija še ni zrela za komunistični režim. Zaradi tega je ruska vlada ubrala drugo pot. Edino le inozemski kapital more pomagati Rusiji pri njeni obnovi. Da pa pride kapital v državo, se mora Rusiji zagotoviti dober dobiček. Mussolinijeva izjava ital. časnikarjem Trst, 23. novembra. (Izv.) Snočnji »Piccolo dela Sera« objavlja daljši dopis iz Beograda, v katerem popisuje navdušenje za italijanskega ministrskega ! edsednika Mussolinija. List se sklicuje na pisavo »Starega Beograd-skega Dnevnika« in »Balkana«, od 19. t. m. Kot uvod temu dopisu izreka »Piccolo dela Sera« sledeče značilne besede: Jugoslovanski listi so se te dni o italijanskem ministrskem predsedniku Mussoliniju izrazili tako navdušeno, da njihov slavospev prekaša ton vsakega inozemskega lista in tekmuje celo s pisavo naših (italijanskih) faši-stovskih novin. Nato pride članek iz gori navedenih listov, nakar navaja list brzojavko o izjavi, ki jo je podal Mussolini italijanskim časnikarjem. Na vprašanje, ali se je v zadevi Vzhodne Trakije že dosegel popolen sporazum med zavezniki, je ministrski predsednik pritrdil. Istotako je Mussolini potrdil tudi vprašanje, če se bo angleška spomenica izpremenila, in je dejal, da so jo predrugačili v glavnih točkah in v tolmačenju nekaterih drugih določb, v kolikor se nanaša na italijanske interese. Vprašanje Dodekaneza se je za Italijo zadovoljivo rešilo, tako da to vprašanje ne obstoja več med velesilami. O problemu mandatov v Sprednji Aziji je dejal Mussolini, da o tej stvari ne more mnogo povedati, da pa upa, da se bodo v tej zadevi priznale pravice Italije. Na vprašanje, ali bo Vatikan zahteval, da se dopusti h konferenci, je odgovoril Mussolini, da je to mogoče. Na končno vprašanje novinarjev, ali se more porazgovor z Jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Ninčičem smatrati kot končnoveljaven, je Mussolini odgovoril: To je bil zelo zanimiv porazgovor in morda tudi definitiven, kar se tiče nadaljnega razvoja italijansko-jugoslovanskih odno-Šajev. Dr. Ninčič je mož širokih nazorov, s katerim se bomo mogli sporazumeti. dasi je politika njegove dežele zaradi notranjih razmer nekoliko težavna. Odprte rane. Trst, 22. novembra. S Primorske prihajajo neprestano Žalostni glasovi, bridke vesti, obupni klici na pomoč. Naš narod na Primor-•kem hodi križev pot, nad njim se lz-vajajo podla nasilstva. Nad pol milijona Slovencev in Hrvatov trpi tizično In moralno pod italijansko lažnivo dvatisočletno kulturo. Tl žalostni glasovi, kF prihajajo k nam s Primorske niso fraze, niso pretirane časnikarske vesti, ampak so Prežalostna resnica. O tej žalostni resnici pišejo mnogi Italijanski listi z vsem cinizmom, o tei Žalostni resnici je govoril slovenski poslanec NVllfan v rimski zbornici, 17. novembra. Istega dne je izjavil fašlstovskl poslanec Giunta, da računajo na asimilacijo jugoslovanskega življa na Primorskem. To asimilacijo pa ne mislijo izvesti Italijani mirno, naravno, ampak nasilno. brutalno, z bičem, ognjem in bodalom. Ali naj gledamo mirno vse to, naj držimo roke križem? Ali naj čakamo, da spremeni italijanski volk svojo dlako v ovčjo? Ali naj čakamo, da nam pridejo drugi narodi na pomoč? Izkušnje so nam pokazale, kako malo se brigajo drugi narodi za nas. Izkušnje so nam pokazale, da sl mora vsak narod pomagati sam. Na potlačenega in šibkega pljujejo vsi, močnemu podajajo roko. Zato se moramo v prvi vrsti mi sami brigati za tretjino slovenskega naroda. Le nekulturen narod, narod brez Obzorja, živi lokalno življenje, ne vidi v daljavo, ne čuti nesreče odtrganih bratov. Kulturen narod ima Široko obzorje. pred oč.,)l Ima vsako ped svoje žemlje, 2avzemlje se za vsak še tako neznaten utrinek svojega naroda, vsaka njegova bol, vsak njegov krik odjekne v njegovem srcu. Ali naj držimo križem roke? Ali naj dokažemo, da smo nekulturen narod, brez obzorja,..? Vsa javnost, vsi slovenski, vsi Jugoslovanski listi, vsi naši politiki in državniki morajo Imeti vsak čas pred Očmi pol milijona Jugoslovanov v Izgubljeni. morda ne za veke izgubljeni Primorski. Pa tudi društva, učiteljstvo in duhovništvo. vsak posameznik mora iti na podrobno delo. Ali ste izprašali svojo vest? Kaj ste že storili, s čim pomagali pol milijonu našega naroda na Primorskem? Izprašajte vest — pokaže vam izpričevalo vaše kulturnosti! Vsi In vsakdo mora na delo! Sredstva za pomoč so dvojna: moralna in materijalna. Ako pa hoče kdo pomagati bratu onkraj gore. mora imeti predvsem svojo lastno hišo v redu. Ali je naša hiša v redu? Ni! Pri nas so stranke in strančice, kregamo se med seboj, sovražimo se. tratimo energije in čas, prcninogokrat za prazen nič. za oslovsko senco, 2aradi golih osebnosti. Su-čemo se v ozkem krogu lokalne politike, utrujeni od prazne mlatve. zaslepljeni od malenkostnih političnih strasti, tako da ne vidimo preko gore.., Tako je v kraljevini SHS! Ali ni že čas. da se čimprej poležeio strupene politične strasti, da se čimprej započne s pošteno, trezno in smotreno politiko? Kdor je korumpiran. nemoralen nima časa in ne more podpirati moralno! In tudi materijelno ne. ker nima čustva, ki bi mu to narekovalo! To velja za posameznike in za vlado! Vlada, ki ima interes od političnih nasprotstev, ki nasprotstva neti In jih IzkoriSča v svoje namene. Je sama ko-rumpirana, gnila. Vlada, ki prodaia narodno bogastvo, ki prodaja rudnike tujim družbam, vlada, katere člani iščejo na svojih važnih mestih osebne koristi, so l2da talci naroda, največji in najpod-lejši parasiti. Ali je v naši kraljevini v tem oziru vse v redu? Kako Je z naš;m narodnim bogastvom? Državniki — Izprašajte sl svoje vesti!! In Še nekaj! Srbski In hrvatskl interesi, morajo biti tudi nnŠI Interesi. In narobe: naši. slovenski interesi moralo biti tudi srbski in hrvatski! Potem lahko govorimo o jugoslovanskem narodu. Kadar udarijo Slovenca, mora zaboleti tudi Srba In Hrvata! Za nas vse Je silno potrebna konsolidacija, silno važna trdna skupnost. Mussolini, predstavnik italijanskega naroda, sanja. Sania, kako bo nekdaj ekspanzivna Italija podala roko I?u-munski preko Hrvatske! To za Hrvate! Santa tudi o Bosni: o nirnih rudnikih, vodnh in šumah! To za Srbe! Srbi. Hrvati in Slovenci ter Bolgari pa moramo čimprej dokazati, da se te sanje nikdar ne uresničijo in stremeti, da se uresničijo čimprej naše pravične zahteve, predvsem, da padejo okovi iz rok naših rojakov preko vseh mejil Politične vesti. Shod »Jugoslovansko zajednice« za upokojence. Shod upokojencev v Mestnem domu, ki ga Je priredila Jugoslovanska zajednica, nas je opozoril na nov trik naših nasprotnikov. Ob vhodu v Mestni dom so razširjali nasprotniki vesti, da se shod ne bo vršil vsled tega, ker Je dvorana oddana, kar se Je izkazalo za neutemeljeno. Toda nasprotniki Jugoslovanske zajednice pod vodstvom g. Boleta s svojo namero niso uspeli. Shod se Je vršil kljub temu in siccr je bil ta shod zelo važen v tem pogledu, ker je razkril brezvestne načrte onih agitatorjev, ki hočejo upokoicnce ir-rabljati za listo socijalno-demokratične Stranke, ki nima nobenega Izgleda na uspeh, dasiravno Je g. Bole trdi', da gre upokojencem samo za kruh. Shod Je otvorll g. dr. Vodušek, nakar je nar. poslanec A. Brandner obrazložil sedanjo politično situacijo in važnost zmage Jugoslovanske zajednice pri ljubljanskih občinskih volitvah. K besedi se Je oglasil g. Bole, ki Je rekel, da so upokojenci enoglasno sklenili glasovati za socijalne demokrate. Ker je v tem 1 smislu pisal tudi »Upokojenec« in ker je g. Bole trdil, da je to sklep društva upokojencev, Je poslanec Brandner opozarjal upokojence na nevarnost takih sklepov od strani nepolitičnih organizacij, kajti to zna biti zelo škodljivo, ako se upokojenci, ki so navezani na pomoč vseh političnih strank, angažirajo samo za eno stranko in to za tako, katere lista pomeni samo Števno listo, kot je to slučaj pri socijalnih demokratih. Poslancu Brandnerju so dali prav vsi zborovalci in eden Izmed njih je v imenu upokojencev j. ž. odločno izjavil, da trditev g. Boleta, da so se vsi upokojenci izjavili za socijalne demokrate, ne odgovarja resnici. To so sklenili samo r. Bole in njegovi o?ji prijatelji, vsi ostali upokojenci pa odločno odklanjajo tako stališče. Organizacije upokojencev se niso Izrekle za soc. dem. listo, pač pa so dale svojim članom svobodne roke. — O. dr. Vo- dušek Je ra2ložll komunalni program Jugoslovankse zajednice, katera bo posvečala vso svojo pozornost pomoči najbolj potrebnim, med katere spadajo tudi upokojenci, na kar je HI shod zaključen. — Nakana socijalnih demokratov, ki so hoteli vse upokojence potegniti v svoj tabor, se je na tem shodu razkrinkala, zato se nam zdi razumljiva jeza včerajšnjega »Napreja«. Poziv vsem koallranlm upokojencem. Na včerajšnjem shodu zvečer v »Mestnem domu« se je oglasil k besedi tudi gostilničar Jakoh Bolč. ki je kljub protestu vedno poudarjal, kakor da govori v Imenu vseh upokojencev. Pekel je tudi. da je društvo sklenilo, da hodo glasovali vsi upokojenci za — sociial-no-demokratično listo, to je za njegovo listo. Tu povemo javno vsem koalira-nim tiprikoicncem. da ni naš odbor nikdar kaj takega sklenil. Zato on tudi nima pravice govoriti v imenu vseh upokojencev, razen morda v imenu 134 članov njegovega od vlade razpuščenega društva. Kar pa se tiče upokojencev južne železnice, tem pa je Jano na svobodo, da lahko voliio po lastnem prepričanju. Omenil le tudi. da je bil pred petimi dnevi pri niem predsednik upokojencev j. ž. neki Kaučič iz Maribora in da sta o tem govorila. Ta Kaučič pa ni že več kot pol leta predsednik in tudi ne član tega društva. Mi vsi v koaliciji združeni upokojenci nimamo In tudi ne bomo Imeli nikdar s tisto skupino, pri kateri je gostilničar Bolč, niti naimamšega stika. Ponovno smo že naglašall, da tudi z listom »Upokojenec«, katerega on Izdaja še vedno (dasi mu je vlada društvo razpustila) nimamo nič skupnega. V soboto zvečer ima Bolč sestanek v Šiški pri Relning-hausu. kamor vabi upokojence — na lim. Obvestite o tem vse člane koali-ranih organizacij, da ne bodo v zmoti. Predsedstvo koaliranih upokojencev. Borba za glasove klerikov. Kakor smo Izvedeli Iz zanesljivega vira. se korarsko-boliše viški bloknši linbljanski trudijo. da bi spravili na volišče tudi frančiškane, salezijance, jezuite, knpucinarje In druge patre in fratre. Zdi se. da pri tem svojem tru-dapolnem delu niso dosegli še bogve kakšnih uspehov, ker za trdno so iim obljubili korporativni prihod na volišče do sedai le jezuiti, medtem, ko so kapucini in frančiškani udeležbo na volitvah odločno odklonili, snleziianci pa bodo o tem vprašanju sklepali šele bodoče dni. Ljubljanske nune bodo pa pomagale s tem. da bodo pregovorile svoie stanovske tovariše kapucine in frančiškane. da se odpovedo abstinenci. F.h, res težka je včasih pot v občinsko posvetovalnico ... »StJaJnouspcII« shod JDS pri Turku. Ker JDS ve. da Je poljanski okraj po svoil pretežni večini v taboru »Jugoslovanske zajednice«, skušajo z obupnim naporom pojemajočih svojih sil še oma;ati tu ali tam kakega člana In tako pomagati kl^rlkalno-b^l ševl-škemu režimu na llubltanski magistrat. Vsled tega so sklicali shod k Turku, kamor so v zavesti, da nMhovi pristaši ne zaležejo niti za dve mizi. privlekli ostanke svo!e razbite armade iz vseh delov mesta. Razni demokratski veljaki so se nato obupno trudili, da bi na-vdušili navzoče za svoie preživele Ide-'e. toda to jim ni in ni hotelo uspeti Ko pa Je na koncu njihovih govorov spregovoril g. Babnik, kandidat na listi »Jugoslovanske zaiednice« In jim povedal nekaj gorkih, so pa odgovorili le z nekaterimi zafrkacijami. stvarnega odgovora pa ni mr^el najti nobeden. Iz strahu, da bi slišali še kako resnično. so gospodje od JDS hitro zaklju- čili shod v trdnem prepričanju, da so tudi Poljane zanje definitivno izgub* Ijcne. Dvojni kandidat je hote! biti gospod Anton Likozar. Ko so se sestavljale kandidatne liste za občinski svet se je kazal kot odločen nasprotnik mladinov In je bil vnet pristaš dr. Ravniharjeve grupe In je Izjavil, da sprejme tudi kandidaturo. Istočasno pa je pridno obiskoval seje JDS, podpisal znani mladinski oklic in tudi sprejel kandidaturo iz rok mladinov. Nekaterim ljudem je pač težko dopovedati, kdo so pravi voditelji JDS in kako prefrigano znajo izigravati nekatere ljudi, ki jim nepremišljeno nasedajo. Sicer se je pa gospod Likozar na sestanku pri Turku izkazal kot izvrsten rhladiu in samo to smo hoteli konštatirati. Mož načel. »Slovenec« trdi, da se bo od NSS udeležilo komaj polovico pristašev volitev. »Jutro« pa pravi, da je NSS bila in je sedaj ni več. Ker NSS po »Slovencu« in »Jutru« v Ljubljani ne šteje nič, bi vsakdo mislil, da se narodnih soclja-listov ne boje ne Jedecsarji, ne klerikalci. Pa ravno narobe je res. Najbolj se JedeesarJi in klerikalci boje narodnih socijalistov, ker so njihove vrste sklenjene in disciplinirane mogoče bolj kot so bile kdaj preje. Zato tako »Slovence« kot »Jutro« osredočujeta v bratskem objemu svoj volilni boj predvsem na Jugoslovansko zajcdnico in v tej združeno NSS. Klerikalci se dobro zavedajo, da jim je edino nevarna Jugoslovanska zajednica, dočlm Jedeesarji v svoji slepi strankarski strasti raje vidijo, da zmagajo klerikalci kot pa Jugoslovanska zajednica. Vendar se bodo namere oslabiti Jugoslovansko zajednico, tako *S'ovencu« kot »Jutru« temeljito ponesrečile. Ljubljanski volilci niso nobeni klerikalni backi ali pa umazani materialisti, ki si žele samo pojedinih korit. Vrši se boj za načela in ideje! In v teh tudi zmaguje Jugoslovanska zajednica na veliko jezo svojih nasprotni* kov. »Nadredna« Ljubljana. JDSarski voditelji dobro vedo, da ne bodo pri volitvah zmagali, če dobe 800 glasov bo veliko. JDS se ne more umisliti v to, da ima Jugoslovanska za-jcdnica največ volilcev za seboj, lz oscbnrga sovraštva so se gospodje r.a Miklošičevi cesti zakleli, da moraio odvzeti Jugoslovanski zajednlcl toliko glasov, da bodo nri volitvah klerikalci močnejši. Da bi JDS oslabila in razdvojila napredne vrste je izdala za volitve dnevnik »Napredno Ljubljano«. JDS se v »Jutru« ne upa več zagovarjati pred slovensko javnostjo svojega zdražbar-skeea nastopa in prikrite akcije, da zmagajo v Ljubljani ~ klerikalci. Včeraj je izšla prva številka »Napredne Ljubljane«, ki pušča skoraj popolnoma v nemar klerikalce, ampak Izključno napada Jugoslovansko zaiednico. ki je edin resen afront naprednih volilcev proti klerikalni reakciji. »Nanredna Ljubljana« je že v svoji prvi številki dokazala, da dela za »Črno Ljubljano«. Strah ima velike oči . . . V novorojenem glasllcu »strahoval-cev Ljub’Jane se je nekdo ».lutrovskih« 5ajo študlranju In izvajanju simfoni del. Dr. Čerin je z največjim naporom — občinstvo tega seveda ne ve — zbral okoli sebe godbenike in jih je Izvežbal tako dobro, da se mu le čudimo. — Njegov orkester nas je seznanil že z lepo vrsto simfoničnih del. Topot je bil na vzporedu zastopan Beethoven z uverturo »Prometejeva stvarstva«, ki Je po svoji prozorni strukturi odmev klasične dobe. Največji In najlepšl vtis večera Je ostavlla pač Dvorakova legenda, blesteč dar Dvorakove Ženijalne muze. Njegova glasba si osvoji srca poslušalcev zaradi prelesti melodična la- venclje, pestrosti harmonij, živahno*# ritma In barvitosti orkestracije. Ta čer smo se dalje seznanili z odlomki Risto Savinovega baleta »čajna punč*' ka«, ki so pokazali, da je delo gradJo*' no, prežeto živih plesnih ritmov ^ vredno uprizoritve na odru, če ima®0 seveda na razpolago plesne Interprete-Balet »čajna punčika« je zasnovan P*? Istoimenski noveli, katero je napi*?* skladatelj Risto Savin sam in ki sluzl hkratu kot scenarij k baletu. Nove*0 priobčimo o priliki v podlistku. R*5"? Savin Je dokončal opero »GosposvetsK? sen« In tudi že »čajno punčiko«. Torej zopet kar dve novi gledlški dellljT Glavno točko vzporeda Je Brahmsova četrta simfonija ▼ ki tudi nosi vse znake klasične dob* ^ predstavlja smer absolutne glasb«- 'j' Hvalo smo dolžni dr. čerlmi, da Je pripravil z njo lep užitek. Vkljub temu, da Je orkester abso ral ves vzpored — če odštejemo P»* malenkostne hibe — povsem častno j večer potekel hladno, brez toplo' pravega navdušenja. Ploskanja i0^e, prav malo, kar nam Je uganka* ster sl Je pod vodstvom svojr denJško čilega, pridnega dK služil mnogo več priznani bil deležen. Naj ga im» da vrši emlnentn^. lo. Koncert U btt/ •vetu ljubljanskem. Klerikalci pravijo, jw so pojedli komuniste in da jih bodo takoj po volitvah že ukrotili. Saj bodo Prižli v občinski svet, če zmagajo, ko-®unlsti vanj v tako brezpomembnem •tevilu, da se bodo morali absolutno “Kloniti njihovi volji. Peričevce pa *®ajo tako ali tako na vrvici, ker sicer « E. dr. Perič zletel z županskega •tolika in si postavijo svojega župana, ta tako bodo prišli zlati časi za njihove 0rle in dru^e take organizacije. Predvsem pa bodo »razirali* sokolsko telovadišče na trgu »Tabor«, ali pa sc ®°do morali Sokoli udati v to, da bodo tclovad:šČu telovadili trikrat na teden in p* vsfko drugo nedeljo naši orli ® orlice. — Vse drugače pa zveni be-•*da komunista o bodočem postopanju ^občinskem svetu ljubljanskem: Klerikalce smo potegnili, da je joj. Delali to bomo zgago pri vsakem koraku in ***bili jim bomo stranko. Kapitaliste-•Jerikalce smo že pritisnili ob zid, katoliške buljševike pa smo že itak popolnoma pridobili za boljševiški pravec *®cijalne in gospodarske politike v občinskem svetu. In ko bomo potlačili •lerikalce enkrat v Ljubljani, potem Pridejo na vrsto še na deželi in kleri-Mlna stranka je — bila. — Taki so toni načrti klerikalno-komunistične zve-ta Ljubljano. Da bi moralo pri ta-stanju pod njihovim gospostvom ljubljansko občinsko gospodarstvo peti vrag, to korarske komuniste in jtotnunistične korarje prokleto malo •figa. Pa Ljubljančanom se tega za en-*rat Se ni treba bati: Sedaj vlečejo Wsn drugega, 3. decembra pa bodo Stegnjeni oboji Jugoslovanstvo v Sofiji Tiste dni, ko se je mudil bolgarski Jtelstrski predsednik Stambolijski v ®*Ogradu in položil tako srečno in Jttetno prve temelje bratskemu spora-med našo državo in Bolgarijo, J® se premikale po ulicah bolgarskega Festolnega mesta velike zemljoralnl-množice, noseč prapore z nastop-r®i značilnim besedilom: »Od Dravo 10 Save do Crnega in Egejskega morja j&sbiva en narod«: Jugoslovanski.- S **ni besedami Je izraženo moralno ®*adje bratske enote med Bolgarijo in •**2oslav:jo, katero bo morala naša diplomacija gojiti z vsemi sredstvi, pred* v**m pa s širšim kulturnim in nacijo-■alnim zbliževanjem, kar bo skupni taočl obeh držav dalo na Balkanu vse •Unejšo zajcdnico, kakor pa skupni fcnotni interesi Obnovitev balkansko zvezo. Iv **0<* spretnim vodstvom zvitega gr-TcSa politika Venizclosa se vršo te v Lausanni konference med mlni-I^Skimi predsedniki balkanskih držav, razprave se tičefo obnovitve neka-balkanske zveze, kakor je obstojala Pred svetovno vojno. Ker se zveze kepajo v zaščito gotovih skupnih in* terosov, ti interesi ne morejo biti dru-ti, kakor skupna obramba in politika Proti Turčiji, ki baš hoče na orijentski konferenci pridobiti oficijclno pobotnico |^Dadnih velesil za svoje nove meje na ^kanskem polotoku v Trakiji in ob •balah egejskega morja. Poleg teh J*Upnih interesov pa bi se lahko balonska zveza zavarovala proti umeša-»anju drugih velesil v zadeve balkan-«tega polotoka, sčimer bi si balkanske ?2ave zasigurale temelje trajnega tnl-^ Balkanske države se bolj in bolj ^ibllžujejo ter bolj in bolj uvidevajo, ** so navezane ena na drugo in da bi J^entuelna kriza mogla Izhajati samo ^ zunaj, od strani velevlasti, koje in-bi bil oslabiti eno ali drugo balonsko silo. Iz teh ozirov ne vidimo v JjKpravah o novi balkanski zvezi samo jPretnega uveljavljanja grškega dr-^Vnika Vdnizelosa, temveč odobrava* tao prej izložene skupne politične inte-*®*e balkanskih držav. Gospodarstvo . 4* Carina na svinje In mast Polje-jplskl minister Pucelj je zahteval sle- S®So rešitev v vprašanju izvoza svinj: 7*1 100 kg žive teže navzgor 250 Din £«ne, od 60 do 100 150 Din, pod 00 kg **Ve teže 100 Din. Poljedelski minister :°«laša s tem, da se zabrani izvoz svinj ®0ade 92,213.623.38 dinarjev na tobak, >467.973.80 dinarjev na sol, 9 milijo-ajf 730.129.56 dinarjev na vžigalice in H491.33 dinarjev na cigaretni papir. /j" Ukinjena zabrana uvoza luksuz. blaga. Finančni minister je ukl T »Alko«, medlclnalnl konjak % modro zvezdo Je proizvod prvovrstne kakovosti domače produkcije, ki sc lahko meri z vsakim inozemskim proiz* vodom, dasi je cena precej nižja, kakor za drag denar uvoženega blaga te vrste. Fin v okusu in aromi bo gotovo žel priznanje vsakega poznavalca in ljubitelja žlahtne kapljice, obenem pa izpolnil naloge, katere stavi na konjak bolnik. Omenjeno znamko našim trgovcem in naši javnosti toplo priporočamo, ker tako ne pridejo samo poceni do dobrega blaga, temveč podpirajo osamosvojitev našega gospodarstva tudi na tem polju. 4- Konferenca o. trgovini z devizami in valutami V pondeljek in torek se je vršila pri pomočniku finančnega ministra konferenca o novem pravilniku za trgovino z devizami in valutami. Konferenca se je po dolgi debati izrekla za princip vezane trgovine ter sprejela novi pravilnik, ki bo v kratkem objavljen ter bo stopil v veljavo 8 dni po objavljenju. Po tem novem pravilniku bo trgovina z devizami fr« valutami v nekaterih ozirih ugodnejša, v glavnem pa ostane vezana. *f Povečanja uvozna carino nn hmelj. Poljedelski minister Je zahteval od finančnega ministra, da poveča uvozno carino na hmelj v taki višini, da pivovarne ne bodo mogle uvažati tujega hmelja, da se s tem omogoči popoln konzum domačega hmelja. + Nove pristojbino za pregled ta žigosanje priprav za merjenjo. Trgovinsko ministrstvo je izdalo novo tarifo, po kateri se bo od novega leta dalje plačevala nova taksa za pregled in žigosanje vseli priprav za merjenje. Shod sa kolizelski okraj. »Jugoslovanska zajednica« vabi vo-lilce, da se udeleže shoda, ki se vrši v petek dne 24. novembra ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri »Levu« na Gosposvetski ccsti. Vsi na shodi Dnevne vest!. j|r na osnovi finančnega zakona zabra-kjtovoza luksuznega blaga od 3. julija “ Ut* — Zabrana prodaje tobačnih Izdelkov v javnih lokalih. Monopolska uprava je izdala strogo naredbo, po kateri bo občutno kaznovan z denarno globo vsak gostilničar, kavarnar, hotelir ctc., ki bi sam ali pa njegovo osobje prodajalo gostom tobačne izdelke. V ponovnih slučajih bodo kaznovani ti obrtniki tudi z zaporom do 30 dni. Poleg tega se bo proti takim osebam uvedlo postopanje za odtegnitev dovoljenega točenja pijač. Ta naredba je bila Izdana zlasti radi tega, ker so po javnih lokalih goste s pretiranimi cenami tobačnih izdelkov neverjetno izkoriščali. Organi finančne kontrole bodo strogo pazili po javnih lokalih, da se ta naredba ne bo kršila. — Uradni list St 120 objavlja med drugim: Protokol o poravnavi vzajemnosti terjatev jugoslovanskih in češkoslovaških upnikov in dolžnikov. — Objava ministrstva za finance o popisu terjatev in dolgov, zaključenih v starih avstro-ogrskih kronah med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in češkoslovaško republiko. — Razglas glede potovanj v Nemčijo. — Razglas o taksi za otvoritev in objavo oporoke. — Razglas o poslovanju stalne bakteriološke stanice v Ljubljani — Razpisana službena mesta. — Nova pošta v Beogradu. Ministrstvo za javna dela je dovolilo kredit 13 milijonov dinarjev za gradbo novega poštnega poslopja v Beogradu. — Porota v Novem mestu. Redna porotna zasedanja v letu 1923 se bodo vršila pri okrožnem sodišču v Novem mestu 5. marca, 4. Junija, 17. septembra in 26. novembra. — Bailnanjo jo ukinjeno, toda tega menda še sedaj ne vedo gotovi ljudje. Tako je neki orožniški narednik v Jur-kloštru tako surovo postopal pri aretaciji nekega mizarja, da sta morala intervenirati občinski tajnik in župan, ki pa jih je omenjeni orožnik surovo suval iz poslopja orožniške postaje. Taki slučaji se ne smejo dogajati in naj odgovorni činitelji z energično roko napravijo red. — Reka In Italija. Po Informacijah iz Rima bo italijanska državna blagajna tekom tega meseca izvršila izmeno valute za mesto Reka. Istočasno hoče podvzeti mere za pomoč reškl indu* striji, ki se nahaja v težki krizi. — Pegasti legar v Bolgariji V Bolgariji se je pojavil te dni pegasti legar, za katerim je obolelo 5 oseb. Ena od teh je umrla, ena pa je ozdravljena. Sanitarna oblastva so podvzela vse mere, da se prepreči širjenje te nevarne epidemije. — Aretacija rad? razširjanja neveljavnih bankovcev. Policija je aretirala v Zagrebu pet delavcev, ki so ukradli in spravili v promet pred 2 leti ob priliki uničenja 20 kronskih bankovcev 15.000 dinarjev neveljavnih bankovcev, ne da bi to kdo opazil. V zadevi je uve-dena stroga preiskava. — 7000 kron je bilo ukradeno na vlaku gospel Palajevi iz Radeč. — Tatovi na deiu V Brestu je neznan dolgoprstnež ukradel Mariji Modic 30.000 kron. — Tramvajska nesreča v Beogradu. V pondeljek sta v Beogradu trčila dva voza električne železnice, pri čemur je izgubil en pasažir življenje, več pa jih je bilo težko ranjenih, —. Maier le ustrelil Iz neprevidnosti Mladen Stojanovič v Bujanovcu pri Kumanovem, — Sreča v nesrečL Na žel. progi blizu Laškega je pred par dnevi padel z vagona neki dijak. K sreči pa je padel na travo in se je pri padcu samo neznatno opraskal. — Umrla je v Gradcu g, Frančiška Justin, soproga viš, ofic. in SHS konzularnega uradnika. Truplo se je prepeljalo v Ljubljano in se vrši pogreb danes ob 2. uri iz Južnega kolodvora na pokopališče k sv. Križu. — Zopet samomor v Zagrebu. V Zagrebu so samomori v zadnjem času na dnevnem redu. V sredo zjutraj se je zo- pet vrgel pod vlak na križišču železniške proge pri Borongajskj cesti in Svetiti Andrija Bclačič. Vlak mu je razdrobil glavo. Zapušča ženo in 2 otroka. Vzrok samomora so bile družinske razmere. — Smrt v sled lakote, V novem Sadu so pretečeni teden našli nekega starčka mrtvega. Zdravniki so ugotovili, da ga Je zadela kap vsled lakore. — Samomor. Pretečeno nedeljo sl je vzel življenje carinski uradnik Božo Vinkovič. Služboval je pri carinskem uradu v Sv. Ani pri Sušaku. Na usodni dan se je peljal z avto do Cernlka. Tam Je ustavil avto, izstopil in se ustrelil v srce. Kaj je gnalo mladega moža k temu obupnemu koraku, se še ne ve. — Statistika splavov r Češkoslovaški V Češkoslovaški se Je zgodilo po neki praški vesti vsako leto 65.00o zločinov splava zarodka. V okroglo 50.0oo slučajih so nastopile vsled splava bolezni, ki so zahtevale vsako leto približno 2000 smrtnih slučajev. — Trgovec s človeškim mesom. V Belišču se Je zelo zanimal neki elegantno oblečen tujec za 13 do 14 letne ro-jenke višje dekliške šole, Obljubljal jim je, da jih povede v Opatijo, ker bodo zelo dobro živele. Iz Belišča je odšel v Osjek, odkoder pa Je kmalu izginil, ker se Je začela zanj zanimati policija. Zima ca je skrbela, zato se je vtihotapil tatinski malopridnež v stanovanje strojnika Lubeja v Zidanem mostu ter mu pokradel do malega vso obleko in precej denarja. — Davek na debeluhe. Neki pregrešni ameriški zdravnik je predlagal v nekem strokovnem listu, da naj se obdavči vsakega debelega človeka, ki ima preveč masti na sebi, ker tisti, ki si lahko »špogajo«, naj tudi plačajo.— Normalen državljan sme tehtati do 135 funtov. Vsak težji državljan pa bi imel plačati: do 200 funtov 12 in pol šilinga na leto, do 250 funtov 25 šilingov, kdor pa je še debelejši, pa za vsak funt preko te mere 7in pol šilinga. — Na Švedskem imajo že v nekem mestu davek, ki ga mora plačati vsak meščan, ki je prekoračil gotovo težo, — Ponarejeni bankovci. Te dni so v Scntl prišli na sled večji družbi potepuhov, ki je pridno spravljala v promet ponarejene 10 dinarske bankovce. Denar sta fabrlclrala brata Mlhailo in Šandor Bodar, ki pa sta pravočasno pobegnila na Madžarsko. Ljubljana. = Cenjeno občinstvo Ljubljane vabimo, da se udeleži podoknice, ki jo priredi pevski zbor »Triglava« na čast gospodu dr. Ivan Tavčarju, novoizvoljenemu častnemu članu J. A. D. »Triglav« pred njegovim stanovanjem v Ljubljani, na Bregu v petek, 24. t. m. ob pol 7. uri zvečer. — Odbor J. A. D. *Triglav«. Trgovci se opozarjajo, da naj se gotovo udeleže danes, 24. t. m. ob 8. (20.) uri zvečer sestanka, ki ga je sklical trg. gremij v magistratno dvorano, ker se gre za važne sklepe o stanovskih zadevah. = Predavanj® »O lepotah Slovaške«. Opozarjamo na velezanimivo predava-nfe s skioptičniml slikami, ki ga priredi •Jugoslovensko-Češkoslovaška liga, danes, v petek, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Vstopnina 1 dinar za osebo. == Dovoljen uvoz amerikanske moke. Tvrdka Šarabon v Ljubljani je dobila dovoljenje, da sme upeljati dva vagona amerikanske moke. Cena, ki se je uradno ugotovila kot primerna, znaša pri prodaji na drobno 23.50 K. = Redna porotna zasedanja v letu 1923 se bodo vršila pri deželnem sodišču v Ljubljani Prvo dne 5. marca, drugo 4, Junija, tretje dne 10. septembra, četrto dne 10 decembra. «= Za ravnatelja ljubljanske bolnico Je imenovan dosedanji referent v zdrav- stvenem odseku v Sarajevu, g. dr. Ko« sta Jcremič. — »Na Nerrškem Jo po cen!«, sl Je mislil ljubljanski študent B. Negrl ter Jo ubral v Berlin itd., kjer si Ja omislil najraznovrstnega blaga, med drugim tudi čisto nove hlače. Toda bridki carinik r.a meji — ga Je del ob hlače, tako da bi mož skoroda brez hlač priSel v Ljubljano. Pravi da ne gre nikoli več na Nemško. = Vojnim Invalidom. Na željo več Invalidov iz Ljubljane in okolice bo priredil tovariš Ivo Meznarič v soboto, dne 25 t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih gostilne pri Boletu, Kersnikova ulica(prva ulica na desno od kavarne »Evropa« na Gosposvetski cesti) predavanje »Invalidi in politika«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali govor, vendar ne nad 10 minut. /. Meznarič. = Umrl je v sredo v Dalmatinovi ulici Št. 3, upokojeni polkovnik gospod Mihael Lukane v visoki starosti 79 let. Pogreb se vrši danes popoldne ob tri četrt na 4 na pokopališče k sv. Križu. Naj počiva v mirul — Našla so Jo srebrna ženska ura z verižico. Lastnik naj se zglasi pri maglstratnem slugi Antonu Šviglju v Mestni hiši na Prulah, = Radi alkohola v smrt. Svoj čas smo poročali o hlapcu Antonu Glaviču, ki se »ga« je tako nalezel, da je obležal nezavesten na cesti. Odpravili so ga v bolnico in sedaj se nam poroča, da je pretečeno sredo umrl in sicer, po ugotovitvi zdravnikov, vsled preobilo za-vžite pijače. = Jedilno orodje Je tako ugajalo Ani Celarc, da je v teku 2 dni, katere je preslužila za časa vsesokolskega zleta v Unionu, nakradla mnogo žlic, vilic in nožev ter Jih znosila na svoje stanovanje. K temu Ji je pomagala tudi njena zvesta prijateljica Marija Bi-2elJ. Za ta nepošteni čin Je bila Čelar-čeva pri deželnem sodišču obsojena na 4 mesece težke Ječe, Blzeljeva pa na 14 dni strogega zapora. Maribor. Razpust mariborskega občinskega sveta je neizogiben in tako dobi Maribor do prihodnjih voJitev vladnega komisarja. Situacija je zelo napeta. Računajo, da se bodo klerikalci združili z Nemci, da dobe večino. Rodna porotna zasedanja v leta 1923 se bodo vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 5. marca, 11. junija. 17. septembra in 10. decembra. Tržno ceno v Mariboru. Primer ja je tržne cene od 15. novembra z onimi od 1. novembra se vidi, da so cene mesu in mleku precej padle in da so pri vseh drugih živilih ostale iste. Kljub temu pa so po Kostiinah še vedno ene in iste cene. Oblastvo naj tu poseže vmes, da se cene hrani po gostilnah in po kavarnah primerno znižajo. Velik vlom. V prodajalno konsum-nega društva v Mariboru so vlomili neznani tatovi in odnesli raznega blaga za 300.000 kron. Obsojeni tatovi In goljufi 20 letni Ivan Fiirst, ki se je večkrat tudi imenoval slikar Žarko, je dobil radi tatvine usnja, robcev, kolesa in drugih stvari v Ljutomeru 8 mesecev težke, poostrene ječe. — Josip Uršnik in Josip Pevec sta bila obdarovana vsak s tremi meseci, ker sta odnesla brez dovoljenja iz železarne Mute več poljskega orodja. — Rudolf Fartek in Josip Gubič sta pa ukradla dve kravi ter jih gnala proti Nemški Avstriji, da bi jih prodala. Toda mesto zaželjenega denarja sta dobila Fartek, ki je imel komando, 8 mesecev, Gubic pa 5 mesecev težke poostrene ječe. — Pravo seme je 12 letna Roza Mlakar, ki je s pomočjo 14 letne Alojzije Kekec pokradla nekemu trgovcu v Studencih okrog tisoč dinarjev ter več klobas in jajc, Kekec je bila oproščena, glede Mlakarjeve pa je bila stvar izročena policiji Celje. Na občnem zbora celjsko »čitalnice« je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Josip Semec, ki predseduje Čitalnici že 46 let. — Celjska Čitalnica obstoja letos že 60 let. Francoski krožek je pričel v četrtek 23. t. m. s francoskim poukom, ki se vrši v prostorih meščanske šole. Mestno gledališče v Celju gostuje v nedeljo 26. t. m. v Žalcu z Moličrevo komedijo »Namišljeni bolnik«. Predstava se vrši v Roblekovi dvorani ob pol 8, uri zvečer. Mestni šolski svet celjski Je imel dne 20. t. m. svojo sejo, na kateri so se obravnavale večinoma personalne zadeve. Sklenilo se je med drugim tudi poslati na višji šolski svet prošnjo, da se na meščanski šoli takoj zopet uvede stenografija. Ponovno se zopet zaprosi za sistemiziranje posebnega mesta za telovadno učiteljico na dekliški osnovni šoli. Zahteva se tudi na podlagi zakona, da zasebni učenci polagajo koncem šolskega leta predpisani izpit na kaki javni šoli. Imenovan le upravni asistent cclj-ske Javne bolnice Anton Gorečan za definitivnega upravitelja bolnice v Murski Soboti Umrl |e v celjski lavni bolnici kajk govodja tvrdke Zveze slovenskih tt» govccv v Celju gosp. Alton* Smolnik«! v starosti £0 let. Redna porotna zasedanja v Ml 1923 se bodo vršila pri okrožnem to* dišču v Celju 5. marca, 4. junija, septembra In 3. decembra. Plesne vajo celjskega Sokola s* o4* slej vrše vsak četrtek od 8. do 11. ta vsako nedeljo od 3. od 7, ure v mali dvorani Nar. doma. Gledališče in glasba. Narodno gledališče v Ljubljani Petek, dne 24. novembra 1922. Drama: »Jack Straw.< Red D. Opera: Zaprto. Novost v operi Naše gledišče bo proslavilo £5 letnico nestorja še živefllt slov. skladateljev Antona Foersterja t uprizoritvijo njegove opere »Gorenjski slavček« dne 30. t. m. Opera bo vestno pripravljena In naštudirana. Hvalo* vredno, da se izkoplje iz arhivnega pralm domače delo, da je vsaj po* znamo. Ljubljanskim pevskim zborom! Na koncertu v proslavo narodnega praft* nika dne 1. dec. t. 1. pojo vsi ljubljaffl« skl v »Zvezi« včlanjeni moški zbori 1« Adamičev koral »Ti, ki si nas ustvaril« s spremljevanjem fanfar. V nedeljo, dot 26. t m. dopoldne se vrši v ta name* v pevski dvorani Glasbene Matico skupna pevska vaja in sicer za L la O. tenore ob desetih, za L In n. basa ob polenajstih. Arhivarji naj prineso nota sebojl Nastop je obvezen za vsa fbtt% torej tudi za tiste, ki na koncerta a* nastopijo samostojno. Pevci, udeležila se vaje polnoštevilno in točno! OdtoSf »Zveze«. šentjakobski gledališki oder. V so* boto, 25. in v nedeljo, 26. sov.: »NoC na Hmeljniku«., Na gledališkem odra sokolskega drnštva na Viču gostuje v nedeljo 2& t. m. dramska sekcija »Preporoda« M dvema burkama-enodejankama, »2o* nitvijo« in »Napoleonovim samovat* jem«. Predprodaja vstopnic pri br. Ja* ločniku in br. Uranu na Glincah. Ob. činstvo se ponovno opozarja, da pridne predstava točno ob 8. uri in se po tal uri ne bo spustilo nikogar vefi v dve* rano. Za »Pevski koledar« je narisal aka& slikar Fr. Podrekar karikature Mateja Hubada, Emila Adamiča, Zorka Pre* lovca in Ivana Dražila. Koledar bo te* kom tega tedna dotiskan in se naroča v Zvezni knjigarni v Ljubljani iliDost U lelmuL Planinski kofedar 1923 le pravkar Izšel ter stane 6.50 Din, s pošto 7 Da, Prav lična, bogato opremljena knjlilca, ki nudi turistu obilo zanimive vsebine, Med drugim vsebuje koledar vse tore koče etc. v Sloveniji ter skice planinska potov. Knjižico prav toplo priporočatna Naroča se pri Brunon Rotter, Maribor Krekova ulica 5. 10 moških in mešanih zborov, aa narodna besedila iz Štrekljeve zbirk« uglasbil Emil Adamič, Izide v kratkem v založbi Zvezne knjigarne v Ljubljani Društvene vesti Trlglavanl! Udeležite se polnoSto* vilno s trakovi podoknice v čast novo* izvoljenemu častnemu Članu J. A. D. »Triglav« dr. Ivanu Tavčarju, v petek 24. t. m. ob pol 7. uri zvečer. Odbor. Udruženje Jugosl. omladlne lx Ita* lije, srednješolska podružnica v Ljob* ljani, vabi vse svoje Člane in članice na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 26. t. m. ob 10. uri dopoldne v Dijaškem domu (arena Narodnega dom«). Dijaki-Primorcl pridite vsil Odbor. Društvo »Soča« vabi svoje člane la prijatelje na predavanje, ki se vrši v soboto, dne 25. t. m. v salonu »pri Le* vu«. Predava tajnik »Trgovske in obrt* ne zbornice« gosp. Ivan Mohorič o temi: »Gospodarske razmero v Slovo* niji«. Začetek ob osmih In poL Vstop prost dolmjsta In itajmka vina. n d m. muc Ljubljana Ramenskega ul. 36 Priporoča svojo zalogo suh. bukovih in smrekovih drv po ugodni nizki ceni HUB vratnike, zapestnice mbalisf-ize, kakor druge pralne obleke, pere in snetlolihatovarna Ljubljana. IReich Sprejemališče: Šelenburgova ul. 5. Podružnice: Maribor, Zasreb, Kočevje, Novo mesto. i/reče ter jutne rute! Prvovrstna laška tovarna sprejema naročila vsakovrstnih tip. Oddaja v kratkem času. Cene brez konkurence. Interesenti naj se obrnejo na vratarja hotela Union. Cailca kat n ega mm. nepopisen Priporočamo: Co£nac Ualmatia Medicina! in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sir^* Prua dalmatinska odlikovana parna destilacij* TTIORPURGO, SPLIT Zastopnik: Adolf Uardin, Ljubljana, Bitthognaii 11IM Priporoča se m m pl Brata EBERL Ljubljana, Isriška ulica št. 6» n * Žepna v dveh lično izde- # lanih oblikah 12X7 | m 6X4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro limanem papirju. Naroča na} se direktno pri tiskarni in SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & E. Skaberne Ljubljana. Mestni trs it 10. m Za Miklavža! Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim let MOJ ZVERINJAK kniifrn s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, zn pO' uk in kratpk čas It 20* MODI DUBČKI iivalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32' — MLADI SLIKAR JO tiskanih predlojr za po-barvanje z akvarel-barvami ali pastel - barvniki K 12‘ ČRNI PETER staroznana vesela družnbna igra za zimsko večera. 1 Igra K 12*— Vse te dobi v Mii » MuHiani. fflari^n trn 8 Uiavni in odgovorni urednik Zorko Fakta. Izdaja »Jugoslov. nov insko d. d.«. Tiska »Zvezo* tlakama« t LjubUanl sili železni bat (kembelj), ki udarja na ta »laii-zvona«. * Zdravnik, ki Iz črncev ustvarja belce. Senzadjonelno odkritje je učinfl 2dravnik Feliks Pedrono iz Sao Paolo v Braziliji. On je te dni dospel v New York in trdi, da je iznašel način, po katerem more iz vsakega črnca storiti belega človeka. In kako on vr§i to operacijo? Iz leve roke črnca vzame nekaj kapelj krvi, ter io dene v posebno napravo, kjer jo potem preparira na tajen način. Potem pa isto ubrizga v desno roko črnca. Nekaj dni po tej lahki operaciji se že poznajo na črncu uspehi in za nekoliko tednov postane prav tako bel, kakor Anglež ali Šved. — Ce je le res? * V 275. minutah Iz Londona v Pariz in nazaj. Zračni promet med Parizom in Londonom doseza vsak dan nove rekorde. Tako je te dni neki aero-plan dospel iz Londona v Pariz v 2 urah in 30 minutah. Tam so aeroplan nakrmili s petrolejem, oljem in vodo, nato pa se je vrnil" in prispel v London v 2 urah in 5 minutah. V njem sta se vozila dva potnika, ki sta imela opraviti s trgovskim poslom. Tako je torej ta aeroplan dospel iz Londona v Pariz in nazaj v 4 urah in 35 minut. * Nagrade staršem, ki imajo mnogo otrok* Francoska akademija je prejela veliko vsoto, katero bo razdelila kot letno nagrado onim zakoncem, ki imajo mnogo dece. Ta vsota daje letnih obresti do 100 tisoč frankov. Od teh se podeli nagrade po 10.000 frankov oni obitelji, ki ima Pet otrok in če roditelja nista prekoračila 30. leta. Poleg tega je darovatelj te velikanske ''s°” ustanovil 90 letnih nagrad po 25.00U frankov roditeljem, ki imajo devet otrok. * »StolIwerck« umrl V Kolnu }e umrl ustanovitelj znane tovarne čokolade, Ludvik Stollwerck, star 79 let. Razne vesli. * Granate kot cerkveni zvonovi. Iz male cerkvice v Marhorstu so bili za časa vojne sneti zvonovi. Vojna je minula in treba je bilo napraviti nove zvonove, toda denarja ni bUo. Tedaj pa so prišli na izvrstno misel: Ce se je zvon mogel vporabiti za granato, zakaj bi se ne vporabile granate za zvonove. In obesili so v cerkveni zvonik dve prazni granati, med nje pa so obe-