^Htđr LflO LX. JteU. KZ. 0 llumiani. v četrteli Zl. julija 19ZJ. Cena Din r SLOVENSKI izhaja vsak can popoldne, izvzemši nedelje lo praznike. — Inseratl do 30 petit a 2L— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Lnserati petit vrsta 4.— Din; nodce, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovora Inseratn? davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240-— Din. za inozemstvo 420.— Din. Upravnišrvo: Knaflova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Rumunslii kruli Ferdinand umrl Danes ponoči jo kralj Ferdinand Pokojaik^^o višnje L Cela t — Bukarešta, 20. julija. Nocoj ob , Ž. uri zjutraj je umrl rumunski krah I Ferdinand. Zdravstveno stanje kralja je včeraj dopoldne postalo kritično. V zadrtem času je rapidno hujšal in že več dni ni mogel zavžiti nobene hrane. Zdravniki so sinoči napovedali neizogibno katastrofo. Ob smrtni postelji so bili zbrani kraljica Marija, prestolonaslednik Mihajlo, drugi sin princ Nikolaj, jugoslo-venska kraljica Marija in bivša srška krajjica Elizabeta. — Beograd. 20. julija. Vlada je danes sprejela službeno obvestilo o smrti romunskega kralja Ferdinanda. V imenu • ministrskega predsednika je posetil rumumskega poslanika šef njegovega kabineta ter nru iz-razfl sožalje naše vlade. V zastopstvu zunanjega ministra je izrazil sožalje njegov pomočnik Pa vi ovi ć. Kakor se doznava, bo na našem dvoru proglašeno šestmesečno dvorno žalovanje. Kralj Aleksander bo bržkone jutri odpotoval z Bleda v Bukarešto, da se udeleži pogreba. Čas pogreba še ni določen. * Rumunija je s Ferdinandom izgubila svojega drugega kralja. Vladal je sicer komaj 1? let, a njegova vladarska doba bo trajno združena z ruuttmsko zgodovin j saj so se v njej uresničile najbolj optimistične sanje romunskih nacij« nakstov Kralj Ferdinand je bil rojen 24. avgusta 1S65 v Sigmaringenu kot sin kneza Leopolda tlohenzollernskega. Bi! je torej ožji sorodnik vladajoče pruske dinastij?. Prvi rumunski kralj Kar-4 je bil njegov stric. Ker ta ni imel svollii c irokfi je bi! princ Ferdinand I. t889 s.'ovi-sno pr .-glasen zi prestolonaslednika. Prestoi je zasedel v prvih mesecih svetovne vojne, ko ie stari Karol 10. oktobra 1914 umri. Pod njegovi v Jad a je Rurunniia vstopila v svetovno vojno na strani Antaate. Nemške armade so pogazile rumunski rd-por in zasedle rso Rumuniio z Bukarešte vred. Čeprav- radi lega Rumunija ni urjgja vzdržati do \ »sca, ampak je sklenila premine na lasčn) pest. ie vendar iz mrovnia pogodb izšla kot zmagovalka: Dobra je vse pokrajine, nase1 jene od Rumunov. la še več. Dohila je SedmograŠko, Bukovino in Besarabijo in se izredno povečaia tako peter - £c j*l vratni bolezni. —■ r pomen za Rumunj po obsegu, kakor tudi po številu prebivalstva, tako da spada danes med večje evropske države in igra v mednarodni politiki važno vlogo. 2e kot prestolonaslednik se je kralj Ferdinand poročil z mlado princeso Marijo iz rodbine Koburg-Edinburgh in je s tem stopil v sorodniške odnosa je z angleško -kraljevsko dinastijo, kar je bilo i zanj I za Rurnumijo velikega pomena in velike konsti. Kraljica Marija je bila svojemu možu ne le opora v zasebnem življenju, ampak tudi njegova desna roka pri vladarskih poslih in v političnem življenju. Tudi presenetljivi uspeli Rumunije pri mirovnih pogajanjih je v veliki meri zasluga kraljice Marije. Razun težkih dni med svetovno vojno sta morala kralj Ferdinand in kraljica Marija prestati tudi celo serijo drugih težkih preiskušenj. Najstarejša hčerka Elizabeta je bila poročena z grškim kraljem Georgl-jem, a je morala ž njim vred pobegniti iz Grčije in se odpovedati prestolu. Starejši sin. nekdanji prestolonaslednik Karol, je človek posebne vrste, ki je krenil svoja pota in povzročil mnogo skrbi svoj: rodbini in vodilnim politikom Rumunje. V spominu so še nedavni dogodki, ki so naposled do-vedii do spremembe v prestolonasledstvu in do trajnega odhoda princa Karla iz Rumunije. Prestolonaslednik je sedaj njegov sinček Mihajlo, ki pa je star še le pet let, tako da bo za podrugi decenij moral voditi vladarske posle regentski svet. Zato je umevno da bo smrt kralja Ferdinanda zadela Rumuniio mnogo težje, kakor zadene monarhijo smrt vladarja v normalnih razmerah. Tudi v našem interesu je, da se razvijajo dogodki v sosedni in zavezniški Pu-m uniji brez kritičnih pretrestjajev. Druga hčerka kralja Ferdinanda in kraljice Marije je bila princesa Marija, ki je sedaj naša kraljica Kralj Ferdinand je bolehal že par let na črevesne raku, zoper katerega zdravniška veda še ne ve zanesljivega zdravila. Tako so ostala brezuspešna prizadevanja najboljših svetovnih zdravnikov, ki so zdravili pokojnega kralja. Posrečilo se jim je sicer razvoj bolezni zavirati, a ustaviti ga niso mogli Parkrat so ga že v zadnjem hipu iztrgali koščenemu objemu smrti, a danes zjutraj je le podlegel zavratrig bolezni. M kiize m Krizu davrđovićarsRe V Skop li u sta včeraj konferirala gg. Marinko vic in Vukićević. — Napetost med Marinkovićevo in Davidovičevo skupino« — Demokratski ministri zahtevajo zadoščenje za g. Vukičevića Beograd, 20. julija. Vladni krogi si z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi prikrili napetost, ki vlada med obema ko-aliranima strankama radi nedeljskega govora g. Davidoviča. Zunanji minister dr. Marinković je včeraj nenadoma odpotoval v Skoplje in se tam sestal z ministrskim predsednikom g. Vukičevi-ćem. V svojem razgovoru z novinarji je zunanji minister izjavil, da so vesti o vladni krizj pretirane in da o kakem prelomu med demokrati in radikali ne more biti govora. V tem smislu ^e je izjavil tudi Velja Vukičevič po sestanku z dr. Marinkovićem v Skoplju, kjer sta imela oba državnika večurno konferenco. Demokratski ministri so imeli danes dolgotrajno konferenco. V političnih krogih se danes zatrjuje, da se je dr. Marinković odločil za nadaljni obstanek v vladi tudi za slučaj, da bi Ljuba Davi-dovič s svojo akcijo izzval razcep demokratske stranke. V vrstah vladnih radikalov je opažati s tem razvojem dogodkov veliko zadovoljnost. Iz njihovih vrst se forsira prelom med Davidovićem in Marinkovićem. Vladni radikali računajo s tem, da bo ostala Vukičevićeva vlada do volitev na krmilu, tudi če preide g. Davi-dovič s svojimi pristaši v odkrito opozicijo. Tako se tudi tolmačijo izjave g. Vukičevića, ki je z ozirom na nedeljski govor Ljube Davidoviča izjavil, da se ga ta govor prav nič ne tiče, ker on z Davidovićem nima nobenega opravka, marveč je koaliran le z ono grupo demokratske stranke, ki je zastopana v vladi. Davidovićevci kažejo kljub temu za nje precej neugodnemu razvoju političnega položaja veliko borbenost. Ljuba Davidovič je imel včeraj in danes dolgotrajne konference s svojimi ožjimi pristaši. Kakor se doznava iz njihovih vrst, bo Lj. Davidovič v imenu stranke izdal proglas na volilce, v katerem jim bo obrazložil potek zadnjih dogodkov. — Beograd, 20. julija. Zunanji mi* nister dr. Marinković se ni vrnil v Be* ograd danes zjutraj, kakor je bil pr* votno napovedano, marveč je ostal včeraj še v Skoplju, kjer se je sestal z ministrom dr. Šumenkovićem, ki je na agitacijsi turneji po južni Srbiji. Ras di tega je bila tudi odpovedana za da* nes sklicana seja izvršnega odbora Demokratske stranke, na kateri bi bil moral dr. Marinković poročati o svo* jem sestanku z Velja Vukičevićem. Danes se je raznesla vest, da so de= mokratsi ministri poslali g. Davidoviću pismo, v katerem zahtevajo, da prekli* če svoje napade na vlado in na g. Vu* kičeviča ter mu da primerno zadoščes nje. Vaš dopisnik se je obrnil na g. Davidoviča za informacije v tej za« devi. G. Davidovič je potrdil, da je prejel neko pismo, glede vsebine pa je odklonil vsako izjavo. Med Davidovi* ćevimi pristaši vlada radi postopanja demokratskih ministrov veliko ogorče* nje. Davidovič namerava začetkom prihodniega tedna sklicati sejo glav* nega odbora svoje stranke, da razčisti razmerje med obema skupinama. Da* vidovičevci nanašajo, da bodo prešli v odkrito opozicijo napram vladi ter da bo Ljuba Davidovič započeto akci« jo energično nadaljeval. Z veliko napetostjo se radi tega pricakuie povratek zunanjega mini* stra v Beograd, ki je napovedan za da* nes popoldne ob 5. Ministrski predsed* nik se po zatrdilu iz vladega predsed* stva vrne jutri zjutraj. Domneva se, da bo s Povratkom obeh politikov pri* šlo do defipitivnega razčiščenja polo* žaja v vladi. ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER OBIŠČE BERLIN — London, 20. julija. Kakor se doznava v diplomatskih krogih, bo angleški zunanji minister Chamberlam začetkom septembra posetil nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna v Berlinu, f Liiiiis uriiaroiH se zgradi v Zeleni jami Včeraj je posebna komisija določila prostor za novo carinarnico. — Veljala bo 8 milijonov in se zgradila iz kaldrmine. — Nevarnost zastoja v tlakovanju ljubljanskih ulic — Ljubljana. 20. julija. Z beogradskim brzovlakom je včeraj zjutraj prispel v Ljubljano generalni direktor carin dr. Konrad Šmid. Svrha njegovega potovanja je bila, da se definitivno reši med carinsko upravo, mestno občino in drugimi intereeiranimi krogi vprašanje gradnje novega in trgovskim potrebam odgovarjajočega carinskega poslopja pri glavnem kolodvoru. 2e včeraj se je vršil komisijonalni ogled lerena, na katerem se ima zgraditi carinsko poslopje. Komisije so se poleg dr. Šmida udeležili za mestno občino komisar g. Mencinger, za gradbeni urad mestnega magistrata direktor inž. Prelovšek in inž. Mačkovšek, za železniško direkcijo načelnik g. Vargazon, za ljubljansko carinarnico inšpektor g. Rupl in upravnik g. Breščak, a za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo tajnik dr. Ivan Pless- Carinsko poslopje se zgradi v Zeleni jami za kurilnico in bo imelo velika skladiščil za blago. V prvem nadstropju glavnega poslopja bo 6 stanovanj za uradništvo carinarnice. S tem je definitivno opuščen prvotni načrt, da bi se carinarnica zgradila na stavbišču na Resljevi cesti poleg Tomanove hiše. Gradbeni stroški m proračunani na približno 8 milijonov dinarjev. Carinsko poslopje bo last mestne občina ljubljanske ter se tudi v zemljiški knjigi izvede zadevna knjižba. Mestna občina bo carinarnico gradila na svoje stroške, ki jih bo pa krila iz taldrmine. Z ozirom nato so se pojavili pomisleki, da mestni občini, re bodo odkazani večji kaldnninski zneski za kritje jrraibr-nih stroškov za carinarnico, ne bo mogoče izvesti zasnovanega programa o obnovi in modernizaciji najvažnejših cest. V tem pogledu obstoja še spor med občino in carinsko upravo. V slučaju, da se kmalu rešijo še nekatere formalnosti in sporne točke manj bistvenega značaja, je pričakovati, da se prične z gradnjo carinskoga poslopja koncem meseca septembra ali najkasneje prihodnjo spomlad. Generalni direktor g. šmid je danes opoldne odpotoval v Celje na inspekcijo tamošnje carinarnice. Italijo le hotelo okupirati Avstrijo Nevarni načrti rimske vlade- — Energična in uspešna intervencija velesil. — Italijanska namera bi povzročila novo evropsko vojnr> —■ Pariz. 20. julija. Glasom zanesljivih vesti je nameravala italijanska vlada pod-vzeti oboroženo intervencijo v Avstriji za slučaj, da bi iz dunajskih nemirov nastala revolucija, v kateri bi igrali komunisti glavno vlogo. V italijanskih krogih se naglasa, da bi italijanska vlada ne mogla dopustiti k ornimi stičnega režima v Avstriji ter da bi napela vse sile, da to prepreči. V tem smislu je italijanska vlada poslala noto vsem velesilam in vladam sosednih držav. Jugoslovanska vlada je na to noto izjavila, da bi bila v slučaju intervencije . cd zunaj tudi ona prisiljena izvesti kot j mandatar Male antante slično akc:jo. Z ozirom na vladajočo napetost med Jitcosla-vijo in Italijo so velesile takoj storile primerne korake, da preprečijo namero Italije, ki bi brezdvoma dovedla do oboroženega spopada med Italijo in Jugoslavijo. Le pritisku velesil je pripisovati, da ie Italija opustila svojo namero, ki bi resno ogrožala mir v Evropi. V francoskih in angleških krogih je Izzvala italijanska agresivnost precejšnno nevoljo in vznemirjenje. Austrijsko vlado se boli novih izgredov Obsežni varnostni ukrepi povo Parlament se sestane v ponede cijonda je pozivala avs — Dunaj« 20. juiija. Danes popoldne ob 14. se vrši pogreb žrtev krvavih izgredov minulega tedna. Število žrtev je naraslo med tem že na 89 in se bo nedvomno še povečalo, ker se bori v bolnicah s smrtjo še mnogo težko ranjenih. Oblasti so pod-vzele obsežne varnostne mere, ker se je batj novih nemirov. Zlasti komunisti razvijajo živahno propagando ter pozivajo delavstvo h generalni stavki za časa pogreba, da bi tako manifestirali svoj revoluci Jonami pokret. Komunistična ^>Rote Fahne.- prinaša daljši poziv, v katerem naglasa, naj bi bila ta generalna stavka poskušnja za bodočo revolucijo, ki bo osvobodila proletarijat izpod buržujskega iarma. Aretacije osumljencev, ki so se udeležili krvavih izgredov, se nadaljujejo. Doslej je bilo aretiranih več sto komunistov. Med njimi je tudi mnogo poljskih in madžarskih beguncev m Bolgarov, ki sicer priznavajo, da so pristaši komunistov, zanikajo pa vsako udeležbo pri izgredih. Preiskava je ugotovila, da se je policija pri streljanju posluževala posebne vrste krogel za puške, ki imajo s ličen učinek, kakor znani i>dum_dum« naboji. Krogle so jeklene in so prevlečene s svinčeno plastjo. Policija se je posluževala tega streliva iz razloga, ker lete krogle najdalje 800 m in obtiče v prvem predmetu, na katerega zadenejo. Rane od teh krogel pa so zelo nevarne in je ba5 iz tega naloga število težko ranjenih tako veliko. Vlada namerava razpustiti z ozirom na nevarnost, da se izgredi ponove, obe borbeni organizaciji in sicer sodjaist. »Schutz-bundFrantkampfer- verein«. Prvi šteje okrog 40.000 vojaško organiziranih in oboroženih članov, drugi pa Ie okrog 2000. Ker so se izkazali dunajski vojaki popolnoma nezanesljive io so Po ve-iiiki večini sociJaKstično orijentirani, name. rava vlada premestti oba dunajska polka v provinco in nastaniti v prestottci zanesljivo vojaštvo iz Gradca, Somograda tn Inom os ta. Tudi na madžarsko melo bodo odposlane popolnoma zanesljive čete. Zlasti v Gradiščanski se boi i vlada novih nemirov, ker vlada tam radi oprostitve schattendorf-skih morilcev še vedno veliko razburjenje. Vlada ima poročila, da se zbirajo ob madžarski meji močne tolpe, ki nameravajo udarci na Gradišćansko in izvršiti raaKe- dom pogreba žrtev revolte. — ljek. — Komunistična interna-trljsko t" lavstvo a upor valni pohod v Schattendorf. Vsa rodbina Tscharmann, koje sinovi so bili glavni udeleženci pri jaruarskih nemirih, ie pobegnila preko Madžarske v Bratislavo. Predsednika porotnikov morajo stalno čuvati, ker je prejel že več grozilnih pisem. Tudi člani dunajskega senata, ki je izrekel oprostilno obsodbo, so zaprosili za policijsko zaščito. — Dunaj, 20. julija. K današnjemu pogrebu žrtev dunajskih nemirov, ki se vrši popoldne ob 14. na Centralnem pokopališču, bodo pripusčeni poleg bližnjih sorodnikov padlih le zastopniki poedinih delavskih organizacij, oblasti in tiska. Kot govornika sta prijavljena samo dunajski župan dr. Seitz in socijalistični poslanec dr. Ellenbogen. Za časa pogreba bo počival na Dunaju ves promet. Delo bo ustavljeno tudi v vseh privatnih podjetjih. Trgovine in drugi lokali bodo zaprti, tramvajski promet bo za četrt ure ustavljen, a tudi na železnici in poŠti bo ves promet prekinjen za četrt ure. Na zahtevo sorodnikov padlih bodo vsa trupla sežgana v krematoriju, pepel pa položen v skupno žaro. Na centralnem pokopališču bo nato žara položena v skupen grob, kjer bolo socijalisti postavili munumentalni spomenik. (Glej tudi poročilo na 3. strani!) — Z>tma/, 20. julija. Včeraj je komisija ministrstva za javna dela pregledala ostan* ke justične palače. Poslopje je tako poško* dovano, da je morala policija radi nevar« nosti, da se poruši, celo komisiji zabraniti vstop. Komisija je po zunanjem ogledu ugotovil., da je vsako popravilo palače ne* mogoče ter da bodo morali vse ostanke nekdaj krasnega poslopja porušiti in palačo popolnoma na novo pozidati. Promet cestne železnice so morali na progi, ki vodi mimo justične palače, ustaviti, ker se je vsled lahnega pretresa zemlje porušilo že več zidov. — Dunaj, 20. julija. Istočasno, ko je bila v Avstriji proglašena generalna stavka, je izdal izvršni odbor kom interne v Moskvi proglas na avstrijski proletarijat, v katerem ga poziva, naj vztraja v generalni stavki vse dotlej, dokler ne pade Seiplova vlada. Ob enem naj delavstvo razoroži nacijona« 1 i stične organizacije, policijo in vojsko ter prevzame državno oblast v svoje roke in osnuje sovjetsko delavsko vlado. Sestanek gg. Marinkovica in Žerjava Izjave dr. Žerjava o zbližanju c d demokrati >es<:inek dr. Žerjava z zunaniim miniM-rom dr. Marinkovićem na kolodvoru v Lescah in njuno skupno potovanje v Ljubljano je zbudilo v političnih krogih precej pozornosti in komentarje o zbliževanju samostojnih demokratov in demokratov. Današnje zagrebške »Novosti« obia\iiajo razgovor svojega dopisnika z dr. Žerjavom o tej stvari. — Ali stC iskali, g. minister, sestanek z dr. Marinkovićem? je vprašal dopisnik »Novosti«. »Ne, sestala sva se slučaino. Poto\a',a sva z istim vlakom in g. dr. Ma: nkovič je bil tako ljubeznjiv. da me ie povabil v svoj voz. Razgovarjala sva i»e povsem pri-vanio.« — Ali ^a se razgovarjala o zbližanju sam. demokratov ine demokratov po biej-sken sporazumu med g. Vukičevićem ,n »O tem baš ne. Znano pa je. da zelo široki krogi na obeh straneh žele, da se vzpostavi staro edinstvo stranke. Blejski sporazum še okrepljuje to stremlienje.« — Kai vam je rekel dr. Marinković o blejskem suorazumu? »Deja1 je, da o sporazumu med gg. Vukičevićem in dr. Korošcem še ni obveščen in da radi tega demokratska stranka ni bila v položaju zavzeti kakšno stališče.« — Kakšni so sedaj odnošaji med samostojnimi demokrati in demokrati. »Razdvojenost obstoji radi starih nezaupanj in nesporazumov, kar pa trenutno izgublja na moči. Najvažnejše v vprašanju nadaljnega zbližanja bo stališče, ki ga bo zavzel g. Davidovič. Zedinjenie vseh demokratov po mojem mnenju ni izkliučeno.« — Kako sodite o sporazumu med Vukičevićem in dr. Korošcem? »Cela SDS je absolutno solidarna z nami, slovenskimi samostojnimi demokrat:. Pojavlja se mišljenje, da ta sporazum ni naperjen samo proti nam. temveč proti vsem demokratom v državi, in zato je naravno, da se razpoloženje za zbližanje zboljšuie.« — Klerikalni tisk piše. da bo Sloveniia s tem sporazumom došla prej do avtonomije. »Naravno je, da stranka, ki ie osnovana na plemenskem in verskem seDaratitizmu, mora končno vedno priti na avtonomistič-no politiko. Klerikalci pridobe trenutno s tem sporazumom, ko pa bo treba dai.i: . namreč po volitvah, bo ta sporazum samo še slab spomin na vlado z. Vukičevića.« REVIZIJA GLEDALIŠČ — Beograd, 20. julija. Kakor se doznava, bo ministrstvo prosvete izvršilo v najkrajšem času revizijo vseh narodnih sleda'Ke v državi. Inspekcija se ne bo tikala samo finančne in materijelne strani, marveč se bo bavila zlasti tudi z osebnimi vprašanji, ker se je v zadnjem času pojavila baje cela kopica zahrbtnih intrig, ki uspešen razvoj gledališč samo onemogočujeio. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22L89 blago, Rer. lin 13.52_13.54 (13.525). Bu blago, Curih 10.935—10.965 (10.9o), Dunaj 7.9925 -8.0225 (8.0075), London 273.0-27IV7 (276.o), Neuvork kabel 56.95 blago, Kevjorb ček 5G.7—56.9 (56.8%), Pariz 22&5—2285, Praga 1G8.2—169 (108.6), Trst 308—310 (309). Efekti: Investicijsko posojilo 84 -137 K- Devize : London 275.90—276.70, Nevv York 56.70—56.90, Milan 307.78— 309.78. Curih 1093.5—1096.5. Berlin 1351.5—1354.5. Dunaj 799.25—802.25, Praga 168.2—169. INOZEMSKE BORZE. Curih : Beograd 9.1325. London 25.:?. Milan 38.225, Pariz 20.335. Newvork 519.34, Prajta 15.39. Trst: Beograd 32.34. London 89.35, Ccrih 336.60. KZ Stnv ■ •SLOVENSKI NAROD* dne 21. julija 1927. Stev 162 Klerikalci proti Mestnim hranilnicam Klerikalci hujskajo po deželi proti Mestnim hranilnicami v mestih pa se jih polaičajo s komisarijati v škodo njihovega razvoja in v škodo naših mestnih občin Mestne hranilnice v Sloveniji, ki poslujejo že desetletja, so uživale od nekdaj dober sloves med našim ljudstvom. To so zavodi, ki užrvajo pupilarno varnost in za katere jamčijo mestne občine z vsem svojim premoŽenjem. Daš zaradi tega so ljudje rajši vlagali vanje svoje prihranke kakor v navadne hranilnice in tudi rajši iskali pri njih posojila, ker je bilo njihovo solidno poslovanje splošno znano. Umevno je, da so se vloge v mestnih hranilnicah neprestano kopičile in da so bile v tem soglasju močne konkurcntinje klerikalnim denarnim zavodom. Zato so bile mestne hranilnice od nekdai kamen spodtike klerikalnim voditeljem, ki so imeli za cilj osredotočiti vse gospodarsko življenje v Sloveniji v svojih rokah, da bi tako tudi v gospodarskem oziru popolnoma obvladali slovensko ljudstvo in da bi tem lažje v prid svoji stranki in osebni politiki vršili pritisk na posameznike. Njihov boj proti mestnim hranilnicam je bil seveda neuspešen, ker svoiim zavodom niso mogli nuditi istega jamstva. Da bi odvrnili vlagatelje od mestnih hranilnic, so že pred vojno v bivšem kranjskem deželnem zboru uveljavili sklep, po katerem je jamčila kranjska dežela s svojim premoženjem za klerikalno »Ljudsko posojilnico« v Ljubljani, s čemer so hoteli paralelizirati jamstvo mestnih občin za mestne hranilnice. Po vojni je ostal ta zavod v rokah ljudi, ki niso baš naklonjeni sedanjim voditeljem klerikalne stranke, vsled česar pomenja prevzem Kranjske hranilnice od strani oblastnega zavoda ter njena preosnova v oblastno hranilnico afront tudi proti Ljudski posojilnici, v kateri klerikalni voditelji do zadnjega časa niso mogli priti do zaželje-nega vpliva. Razumljivo je, da je z ozirom na to zadeva Kranjske hranilnice zbudila med gotovimi klerikalnimi krogi, ki se boje konkurence Ljudski posojilnici, precej nezadovoljstva. To omenjamo samo mimoerede, ker je ta stvar pred vsem interna zadeva klerikalcev samih, ki se že doleo bore med seboj za razna upravna in odborniška mesta v klerikalnih denarnih zavodih. Nas zanima predvsem boj klerikalcev oroti mestnim hranilnicam. Znano je, da vodi »Domoljub« že dolgo prikrit boj proti mestnim hranilnicam ter Pred dnevi sta v Črni gori zalotila dva orožnika iz Rijeke pri vasi Mete-risi tri seljake, ki so imeli pri sebi nad 70 kg utihotapljenega tobakfc. Pozvala sta jih. naj jimj. izroče tobak in gredo ž njima. Seljaki so se na videz udali. komaj po so prišli iz vasi, je eden izmed njih potegnil revolver in oddal sedem strelov na orožnika. Orožnik Gjura Mirčeta se je zgrudil težko ranjen na tla, njegov tovariš pa je takoj pričel streljati. Kljub temu se je tihotapcem posrečilo v temni noči pobegniti. Odnesli so s seboj tudi tobak. Na streljanje prihiteli ljudje so težko ranjenega orožnika, ki je bil zadet od petih strelov, prepeljali v cetinjsko bolnico. * Kakor poročajo iz Nove Gradiške, se je odigrala v vasi Bilibregu krvava rodbinska tragedija. Reducirani finančni uradnik Anton Stivić je živel že delj časa v prepiru s svojo mačeho. kH mu je neprestano očitala brezposelnost in huj-skala tudi očeta proti sinu. Zadnjo soboto je došlo do večjega prepira med očetom in sinom, v katerem je oče planil s sekiro nanj. Sin pa se je postavil v bran in ustrelil očeta s puško. Anton Stivić se je nato sam prijavil sodišču v Novi Gradiški. * V Vojvodini je precej ciganov. V marsikaterih občinah, kjer žive v šotorih in Hugo Beitauer: 10 najlepša lena sveta V tem trenutku je pristopila k mizi mala deklica, ki je vodila za roko slepega starca. Dočim je Fatty iskal po svojih žepih drobiž, je Cissv segla v torbico in vzela iz rdeče denarnice svetel šiling in ga poklonila z velikodušno gesto beraču. Fatty je bil presenečen. Ali ni prav kar pripovedovala, da nima denarja za okrepčilo in za povratek v London? In sedaj daruje beraču cel šiling, ki bi zadostoval za oboje. Fredu se je dozdevalo, da tudi ta slučaj potrjuje staro pravilo: Vse ženske so konfuzne, zlasti v denarnih zadevah. V nadaljnem razgovoru je pripovedovala lepa Irka o svojem življenju v Londonu. Stanuje pri lordu in Iady Wilford »au pair«, to se pravi, da jo smatrajo tam za rodbinskega člana, poučuje pa zato domače otroke. Razen tega dobiva od svojcev v Dublinu mesečno rento. Fred si je zadovoljno mel roke. Vse je šlo kakor na vrvci. Lepa, olikana, siromašna, vendar pa ne beraska, samo- poziva podeželsko ljudstvo, naj vlaga svoje prihranke rajše v klerikalne zavode kakor pa v mestne hranilnice, ki lih upravljajo »liberalci«. Ta svoj boj je raztegnil tudi na druge hranilne zavode, ki imajo edino napako, da so v svojem gospodarskem poslovanju popolnoma nevtralni, da pa nimajo v svoji upravi samih klerikalcev, — v prvi vrstj Pa Je naperjen proti mestnim hranilnicam. Za kaj v resnici gre, je razvidno tudi iz tega, da se je moral n. pr. občinski svet v Olju razpustiti samo zaradi tega, da so klerikalci prišli do vpliva v tamošnji Mestni hranilnici, da je bil postavljen v mariborski Mestni hranilnici samo zato komesarijat, da bi lahko v njej odločevali klerikalci, in da je bila tudi v Ljubljani edina in glavna njihova skrb polastiti se potom komisarijata Mestne hranilnice. Ker ni bilo mogoče omajati zaupanja v te zavode, se jih je bilo treba polastiti s silo, da bi se odvedel denar po stranskih kanalih v klerikalne denarne zavode, koli-ker ga potrebujejo, in da bi tako napravili vse gospodarstvo v Sloveniji popolnoma odvisno od svoje samovolje, ne glede na to, ali bi mu bilo v prid ali ne. Klerikalni boj proti mestnim hranilnicam se seveda še vedno nadaljuje. To eo s-libo-ralnit zavodi, četudi sede v ujih klerikalni komisarji! Kjer nimajo komisarjev, širijo izmišljene vesti o milijonskih izgubah v škodo zavodov in splošnega narodnega gospodarstva, dočim na drugi strani ustvarjajo na ta uacin umetno nasprotstvo med deželo in mesti. Mestne hranilnice igrajo v našem gospodarskem življenju važno vlogo, tem bolj, ker so imela mesta doslej v njih pri svojem gospodarstvu najmočnejšo zaslombo. Kdor ruši naše mestne hranilnice, škoduje ne saz mo splošnemu narodnemu gospodarstvu, ampak predvsem našim mestom, ki so v svojem komunalnem gospodarstvu uavezaua v mnogih slučajih na posojila teb zavodov- Grda gonja, ki jo vrše klerikalci proti mestnim hranilnicam, in njihovi naskoki nanje so dokaz klerikalnih načrtov za popolno gospodarsko zasužnjenje našega ljudstva in njihove oskrbi: za interese naših mest. Mislimo, da na to volilci ne smejo pozabiti niti pri volitvah v Narodno &kupščiuo, niti pri volitvah v ljubljanski občinski svet. ilovnatih kočah, so si pridobili domovinsko pravico, dasi so svoji okolici dostikrat v nadlego. Tudi v občini VrŠcu so naseljeni cigani, ki ima.io svoje zakrpane šotore in iz ilovice zgrajene koče izven mesta, kjer vrše kot enakopravni občani in državljani svojo cigansko obrt. Mestno poglavarstvo pa je pred dnevi odredilo, da morajo do 31. julija zapustiti mestno ozemlje ali pa se naseliti v hišah, zgrajenih v mestu. Ta odredba je vzbudila med cigani seveda veliko razburjen le. kajti mestno poglavarstvo jim je celo zagrozilo, da bo samo pustilo podreti njihove šotore in koče, ako se ne pokore odredbi. Cigani, ki imajo vsi volilno pravico, seveda sedaj vprašujejo, kaj naj vse to pomeni, ker so vendar vedno zvesto glasovali za vladno radikalno stranko. V strahu, da ne izgube vsega svojega premoženja, groze sedaj, da bodo prestopili v opozicijo, ako jih ne puste pri miru. Ni izključeno, da bo ta njihova grožnja tudi nek'aj zalegla. * V Vinkovcih je izbruhnil v pondeljek zvečer vsled neprevidnosti mladega vajenca požar, ki bi lahko postal katastrofalen za vse mesto. Trgovec Babović ima glavno zalogo petroleja. V svojem skladišču v poslopju VinkovaČke banke je imel spraviienega tri cisterne petroleja. V pondeljek zvečer je poslal stojna, a premožni sorodniki, torej brez nadležnega priveska. In pri tem dobra, zelo zelo dobra! Dokaz, da je pravkar darovala beraču svoj zadnji denar! Na tihem je sklenil, da se bo v prihodnjih dneh večkrat sestal z njo, da jo do <; dobra spozna, nato pa bo brzojavil Gar-ricku: Našel najlepšo iglo v senjaku. Pridi in si jo vzemi! Stoj! Treba bo še prej zvedeti, ali ni Cissv baronesa COnnor morda že kje drugod vezana. To je napravil Fatty tako diplomatsko, da je brez olepša-vanja načel jedro: — Prej ste mi pravili, da ste v Londonu popolnoma sama. Veste, tega pa skoraj ne morem verjeti. Tako lepo dekle bo gotovo imelo celo vrsto oboževalcev, ki radevolje položijo srce in roke k vašim lepim nožicam. Cissyn obraz je potal resen. — Moški so tukaj vsi ničvredni, zlasti še Angleži. Ubogo dekle hočejo samo premotiti in jo onečastiti. Ne, ne, jaz ne pustim nobenega blizu, ne potrebujem jih. Ljubim svojo nesrečno domovino in to mi zadostuje. Kako ljubko, četudi nekoliko čudaško, je mislil Fred, toda meni je lahko prav! Garrick bo prišel, ogledal in zmagal. Ce bo treba, saj lahko pokloni irskemu nacijonalnemu fondu 1 milijon- \ svojega vajenca, da pospravi skladišče in ga zaklene. Vajenec je po zaključku v trgovini odšel v skladišče. Tam je bil popolnoma sam in si je zato samozavestno prižgal cigareto. Trgovec ga Je sicer ponovno opozarjal, da v petrolej-skem skladišču ne sme ničesar prižigati, toda mladina se za takte nasvete običajno malo zmeni. V svoji nepremišljenosti je vajenec kadil cigareto in pri tem pospravljal okrog napolnjenih sodov. Ko je odhajal, je ostanek cigarete lahkomiselno vrgel rra cementna tla, češ. tu se gotovo ne bodo vžgala. Pozabil pa je. da so bila tla polita s petrolejem. Ko ie vrata zaprl in odšel domov, je nastal v skladišču požar. Šele, ko se je vali! iz skladišča dim, so postali ljudje pozorni in iskali izvor dima. O nevarnosti obveščeni trgovec je takoj prihitel in odprl skladišče. V tem trenutku je bušil plamen z vso silo na prosto. Trgovec si je prizadeval, da bi ogenj udušil. toda dobil je pri tem tako težke opekline, d»a so ga morali prepe-liati v bolnico. Na pomoč pozvanim gasilcem se je z veliko nevarnostjo in naporom po dolgem prizadevanju posrečilo, da so ogenj omejili in pogasili ter tako preprečili eksplozijo sodov in cistern, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice za vse mesto. Zgorelo je poleg skladišča še sosedno stanovanje nekega mizarja in svinjski hlev. v katerem je zgorelo več svinj. £koda je precej občutna. Neprevidni vajenec se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Mladi diijak Djura Djuranović iz Ljubotinja v Čmi gori se je vračal pred dnevi iz Dubrovnika proti Kotorju domov na počitnice. Na cesti Kotor - Risan se je srečal njegov avtomobil z drugim, ki je vozil iz Kotora. Oba avtomobila sta vozila z velikto brzino. Avtomobil, ki je prihajal iz Dubrovnika, se je ognil na desno, pri tem pa je zadel z vso silo ob obcestni kamen. Vsled sunka je dijak Djuranovič zletel iz avtomobila pod cesto tri metre globoko. Priletel je z glavo na skale tako nesrečno, da si jo je razbil. Poslali so takoj po zdravnika v Risan, ki ga ie obvezal. Ranjenca so prepeljali nato v kotorsko vojaško boln'šnico, vendar pa je bila vsaka pomoč zaman. Umrl je v silnih mukah še isto noč. Njegovo truplo so prepeljali v rojstni kraj. Starši. kJi so pričakovali svojega sina živega in zdravega, so ga spreieli in videli po dolgem času v svojo veliko žalost mrtvega. Sprejem gojencev v Kmetijsko šolo v Št. Jurju pri Celju Specialna kmetijska šola v Št Jurju pri Celju javlja, da se začne 12mesečni tečaj v šolskem letu 1927-28 začetkom oktobra. Sprejemni pogoji so isti kot za tekoče leto. Na zavod se sprejme 30 gojencev in sicer 30 kot državne gojence na prosta mesta, 10 kot privatne gojence na plačujoča rtiesv. Prosilci za državna prosta mesta morajo vložiti prošnje pri sreskih nogiavar-srvih vsaj do 10. septembra, kUr je po odredbi ministrstva določena tudi posti* ra komisija, ki je dolžna odbrati sami \ saj dva primerna kmetska fanta {« sreza za vstop v šolo. Ti odbrani so deloma ti;di eproščenj kolekovanja prošnje. S !5. septembrom pošljejo srezi potom velikega župana zbrane prošnje upravi šole. ki definitivno odloča glede sprejema. Prosilci za prosta mesta morajo biti le iz mariborske oblasti, nad 16 let, po možnosti ne nad 19 !et stari, ki so dovršili vsaj 4 razrede osnovne Šole in so telesno zdravi. Bitj morajo kmetski sinovi, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetiji. Oni, ki pozneje odidejo v službe, morajo povrniti šolanje državi. Prosilci za plačujoča mesta na vlože prošnje do 15. septembra direktno na upravo zavoda. Tudi ti morajo biti kmetski sinovi in kot taki plačajo sedai Din 150 me-stčno, le dva smeta biti iz drugih stanov, plačata pa po Din 300 mesečno. Privatni gojenci smejo biti tudi starejši in tudi iz drugih oblasti. Primerno je, da gospodarsko bolje situirani zaprosijo takoj za privatno mesto, ker se je lani dogodilo, da radi številne priglasitve na prosta mesta ti sploh niso bili sprejeti v zavod. Prošnji se morajo priložiti sledeči dokumenti: domovnica, krstni list. zadnie šolsko ček dolarjev.. To bo njeno srce že omehčalo. Solnce se je nagibalo k zatonu, ko sta se Cissy in Fatty peljala v najetem avtomobilu proti Londonu. Ne prav do hiše Wilfordovih, ker bi se to lahko napačno tolmačilo. Gospa je itak strašna, silno nezaupljiva in ljubosumna. Ce je lord Wilford včasih žnjo, Cissy, nekoliko bolj prijazen, gospa že kremži obraz. Ko je avto na ravni cesti začel drveti, se je Cissy z vidnim zadovoljstvom naslonila daleč nazaj in začela veselo pripovedovati: — Papa mi je včeraj pisal, da namerava tudi on kupiti avto, toda mama nasprotuje, ker je prepričana, da se z avtomobilom slej ali prej ponesreči. Fatty je lovil sapo. Ali je postal od sladoleda pijan ali pa se mu je sploh zmešalo? Barona COnnorja so vendar ustrelili kot revolucionarja in baronica je umrla od žalosti?? Kaj naj to pomeni?! A, bržkone govori Cissv o svojih rediteljih. Na Irskem je bržkone navada, da dobe sirote druge stariše. Ali naj jo vpraša? Toda ne, čemu tega ljubkega, sladkega otroka spominjati na smrt in justifikacije — za vse to je se čas, saj bo še vse zvedel, ko bo postal žnjo ne-Kko boli znan in intimen. spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo, potrdilo staršev, da ostane sin doma, in potrdilo občine aH davčne oMasti glede obsega posestva staršev ln višine zemljiškega davka, plačujočl tudi potrdilo staršev, da bodo plačevali redno oskrbnino. Volilne prognoze Beogradski listi so razpisali posebne nagrade za najbolj točne volilne prognoze. Udeležba pri stavljanju teh pro^noz ie zelo živahna in daje prav zanimivo shko. Zanimivo je, da prorokujejo vsi nasadovanje radikalov, radičevcev in klerikalcev ier napredovanje davidovlčevcev, SDS m soci-jalistov. Tako napovedujejo vlad'ii radikalni skupini g. Vukičevlča 40 do 50. pašičev-cem 15 do 20, Demokratski zajed licj co do 80, radičevcem 40 do 50, Prlblčeviču 25 dc 40, dr. Korošcu S do 15. narodiim manjšinam 3 do 6, socijalistom 3 do 5. Nfkićev-cem s Hrvatskim blokom 5 do 19. zemljc-rodnikom 5 do 10 mandatov. Seveda so te napovedi sama ugibanja, vendar so pa značilne za raza^oženje vo-lilcev v južnih pokrajinah, ker Pričajo, da je začelo ljudstvo obračati radikd!ni siTan-ki hrbet. Strela užgala hišo Iz Planin© pri Rakeku nam poročajo. — 16. tin. je v Gorenji Planini — Griču — udarila strela v hišo p-*sesluvuv Zlika lit Pod-gornika. Hiša 3 hlevom, obojno je bilo v dobri uri upepeljeno. Stanovalci so rešili premičnine in živino, vendar je to le del imetja, ki ga je uničil požar. Nastala škoda je velika— zgorelo je več voz sena in poljsko orodje — in ne bo kri-l& z malenkostno zavarovalnino. Pri požaru je sodelovala požarna bramba Laze-Jakovica, ki je prva prispela na kraj nesreče in pa domača požarna bramba. V akcijo sta stopili vodni brizgalni obeh društev. Lazanci so se pcstirali ob Nušci, domačini s svojo brizgalno pa v Kačji vasi, ki je že na italijanskem ozemlju. Gašenje je počasi napredovalo, ker je bila le majhna peščica delavnih moči na razpolago. Poleg osmih italijanskih finančnih stražnikov in nadvse požrtvovalnih naših obmejnih vojakov ter dobrega ducata domačinov, si videl Ie trop ljudi, ki so utešili ^vojo radovednost in škodoželjnost. Žalostno je to dejstvo, posebno žalostno pa, če pribijemo resnico, da so možakarji iz Dolenje Planine smehljajoč zapustili kraj nesreče, ter kaze. v kakem božjem strahu žive ti tržani iu kako tesno se oklepajo božjega nauka: Ljubi svojega bližnjega.« Sleharni, ki je bil zaposlen pri gašenju je z žalostjo v srcu in z vidno jezo vzkliknil: ^Sirovosti take sorte nisem videl še v nobenem kraju.« Sport Turneja družine SX Ilirije v inozemstvo Krasen sprejem na Češkoslovaškem Hazenska družina SK Ilirije, ki je od* potovala v petek iz Ljubljane, je morala vsled znanih izgredov na Dunaju prekiniti potovanje v Mariboru. Ni kazalo drugega, kakor potovati preko Madžarske, za kar je bilo treba dovoljenja madžarskega konzu« lata v Zagrebu. Vožnja preko Budimpe* šte, po širni pusti, ni bila ravno idilična. Včeraj 19. t. m. so prispele naše hazenašice sicer izmučene, vendar veselih obrazov, na Češkoslovaško v Benešov, kjer jih je čakalo izredno presenečenje. Sprejem,, ki jim ga je priredilo tamošnje prebivalstvo, je bil ne* popisno prisrčen. Prvič je namreč gostovala na Češkem jugoslovenska hazenska družina in vsi športniki, kakor tudi prebivalstvo mesta Benešov, so uprav tekmovali med seboj, da eim veličastnejše in čim prisrč* nejše dajo izraza svojim čustvom. Zupan mesta Benešov je toplo pozdravil goste in naglasil potrebo čim večjega zbližanja Ju* goslavije in Češkoslovaške. V veličastni po* vorki je nato krenila družina SK Ilirija po mestu v hotel. Danes in jutri nastopi proti SK Sokolu, nato pa odpotuje SK Ilirija v Prago, kjer se sreča s Slavijo. Sledijo nato dve tekmi v Berounu. kjer se vrši istočasno tudi mednarodni lahkoatletski meeting. O rezultatih bomo še poročali. — Lahkoatletsko prvenstvo Nemčije. V soboto in nedeljo so se vršila v berlin* skem stadionu Griinevvald atletska prven* •tva Nemčije. Rezultati so dokazali, da bo Nemčija na olimpijadi v Amsterdamu reseu konkurent za prvenstvo. Postavljenih je bilo več novih rekordov. 100 m : Kom:: 10.8. 200 m: Kornig 21.4 rekordi Drugi i:, tretji: 21.6! 400 m: Buchncr 48.8, SOu m: Bocher 1:55.1. 1500 m: Boltz« 4:03.2. 5<»> m: Cohn 15:03.2 rekord. 10.000 in: Betrl 32:00.8 rekord. 110 m zapreke: Meinhardt 15.4, 400 m zapreke: dr. Peltzcr 54^ rc« kord, 4 X 10O m: CharIottenbi»rg 413 rekord; disk: Hahnchen 44.67. obojen^n. : Hahnchen 77.66 rekord, skok v vis: Beet/ 1.88, skok v dalj: Dobermann 7.28, krogi*: Brechenmacher 14.22, kopje: Molles 56.1^. — Prvenstvo Pariza. Mourlon je v teku na 100 m postavil nov rekord 10.6. Dobri so tudi rezultati v teku 1500 m: Mart 3:59, krokiji: Duhour 13.99. kopje: De^land 58.61 in 4 X 100: 42.8. Celje: \VAC — Atletiki 7 : 2. Rezultat je vsekakor časten za Celjane. šBeleznica KOLEDAR. Danes: ^reda, 20 julija 1927; katoličani: Ilija; pravoslavni: 7. julija, Toma. Jutri: Četrtek, 21. julija 1927; katoličani: Danilo; pravoslavni: 8. julija, Prokop. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Pioooli, Dunajska c; Baka nič, Sv. Jakoba trg. Jutri: Bahovec, Kongresni trg; Lstar, Sv. Petra c.; Hočevar, Sp. žiška. Solnce zaide danes ob 19.41, vzide jutri ob 4.32 in zaide ob 19.40- Avtorska zaščita in sovjetska Rusija V zadnjem ča^u se v evropskih intelektualnih krogih veliko razpravlja o dok« : ureditvi in rešitvi vprašanja avtorskih pravic Kakor je naš list že zabeležil, M tudi na bruseljskem sestanku mednarodni -ga pisateljskega udruženja (Pen-klubov) pretresalo to za ustvarjajoče umetnike važno vprašanje. Zaščita avtorskih pravic je eden izmed sadov velike francoske revolucije. Pred revolucijo se duševni izdelki niso Šteli k zasebni lastnini. Nečastno in kažnjivo je bilo, če je kdo ukradel svojemu bližnjemu suknjo, smel pa mu je ukrasti sadove njegovega duha. Plagijatorstvo je bilo nekaznjiva obrt, prevajanje iz tujih jezikov pa docela svobodno opravilo, ki ni potrebovalo avtorizama zakrita, krmilo srednje široko in zavito navzgor. Kdor mi ga izsledi, prosim, naj javi proti nagradi na naslov Jos. Cihlar. Vodovodna cesta 1. 570n —Ij Zgubila se je danes zlata damska zapestna ura na poti Trubarjeva u.. Sv. Jakoba trg, Stari trg, Mestni trg, PrePri zamorcu« komers, naslednjega dne pa so si jubilant je po maši v gimnazijski kapeli ogledali šol. prostore, kjer so osem let trgali hlače. Po skupnem kosilu v Grajski kleti so priredili izlet na Falo, kjer so si ogledali elektrarno, zvečer pa so se zopet razšli z željo, da se v petih letih zopet polnoštevilno zbero, da proslave 20-letnico mature. —m Prvo grozdje na mariborskem trgu. Včeraj se je pojavilo na mariborskem trgu grozdje, ki je sicer prav okusno, vendar pa radi visoke cene za marsikoga Še vedno sprekislo.s: Kg stane namreč 24 Din. —m Zasedanje mariborske oblastne skupščine je pričelo danes. Na dnevnem redu jo razprava o novem proračunu, ker je finančni minister prvi proračun zavrnil. Med drugim bo razpravljala skupščina tudi o ustanovitvi lastnega denarnega zavoda ter o nakupu Scherbaumove vile za prostore oblastne skupščine. Končno bo rešeno vprašanje službene pragmatike za uradništvo oblastnega odbora in oblastnih zavodov. Tri težke nesreče pri delu Z gorenjskim vlakom so včeraj popoldne pripeljali iz Kranja v Ljubljano na levi nogi težko ranjenega 24Ietneg,-) delavca Franca Valterja, zaposlenega pri lesnem trgovcu Franu Dolencu v Škofji Loki. Včeraj popoldne je Valter vozil z dvovprež-nim vozom večjo množino stavbnega kamenja iz Škofje Loke v Kranj. Na znanem hudem klancu pred Kranjem je Valtru padla velika skala tako nesrečno na levo nogo, da mu jo je popolnoma zdrobila. Prvo pomoč mu je nudila rešilna postaja v Kranju, ki ga je tudi pripeljala z vlakom v Ljubljano in z glavnega kolodvora nato z rešilnim avtom v javno bolnico. Pri gradbi nekega poslopja v Loki pri Tržiču zaposleni 641etni zidarski delavec Jože Kristan je včeraj popoldne skladal opeko na kup. Pri skladanju pa se je kup opeke nanj podrl tako, da ga je opeka pod-snla. Kristan je dobil težke notranje poškodbe ter so ga morali odpeljati v Ljubljano, kjer ga je ponoči sprejela v oskrbo javna bolnica. Pri nekem kolarskem mojstru v Spodnji Hrušici zaposleni kolarski vaienec, že precej priletni France Vidmar, ie včeraj popoldne pomagal goniti skinoreznlco pri rezanju rezanice. Bil je pri tem tako nepreviden, da ga je slamoreznica prijela in mu močno porezala vse prste leve roke. Oditi je moral takoj v ljubljansko bolnico. Preklic Preklicem in obžalujem vsa obrekovanja in žaljenja Časti, ki sem jih izrekla proti gospej Karli Vodišek. ker so neutemeljena in brez vsake podlage. Globoko obžalujem tudi dejanski napad na njego osebo, izvršen v višku moje živčne nervoznosti. S spoštovan jem Au Kanfea. Puč so organizirali boljševiki. — Nad 56 milijonov Din škode. Med ubitimi mnogo Jugoslovenov. Podivjanost demonstrantov Dunaj se je v splošnem pomiril in dobiva zopet svoje vsakdanje lice. Včeraj je izšla večina dunajskih listov, iz katerih je posneti podrobnosti o krvavih dogodkih. Vsi listi zvračajo krivdo na komuniste in povdarjajo, da je bila revolta delo Moskve. Sum, da so pač organizirali komunisti, potrjuje tudi dejstvo, da so pri nek"em mrtvem našli listine, iz katerih je razvidno, da ie bil plačan od boljševikov. Zdiaj prihajajo na dan zanimive podrobnosti o izjalovljeni delavski revoluciji. Škoda, ki so jo povzročili po mestu demonstranti, še ni točno ugotovljena, vendar je pa jasno, da znaša najmanj 7 miliionov šilingov, t. j. okoli 56 milijonov Din. Državne železnice so oškodovane za 5 milijonov šilingov, pošta, brzojav in telefon so utrpeli 700.000, cestna železnica 400.000 šilingov škode. Škoda, ki so jo utrpela zasebna podjetja, znaša približno 1 milijon šilingov. Občutno so prizadeti tudi dunajski hoteli, zakaj dobra tretjina tujcev je v paničnem strahu zapustila mesto, boječ* se nadaljnih izgredov. Hotel »Bristol«. ki je največji na Dunaju, je zapustilo 80 odstotkov gostov. Nasprotno pa prihaja zadnje dni mnogo tu i cev, katere je prignala radovednost. Na Dunaj je prispel tudi znani ameriški pisatelj Sinclair Leviš, ki je izjavil, da si hoče ^revolucijo enkrat ogledati od blizu«. Justična palača je popolnoma demolirana in zaenkrat neporabna. Bati se je, da se prične rušiti, zato so jo pričeli deloma podirati in čistiti. Zgoreli so številni akti in zato je zašlo sodišče v nepredvidene težkoče. Več tisoč aktov, nanašajočih se na ločitev zakona, je zgorelo. Tako bodo morali nesrečni zakonci še dolgo čakati na ločitev. Prava kurioznost pa je, da so bili rešeni akti iz procesa Marek. Bili so samo lahko ožgani. Restavracijska dela se prično v najkrajšem času in palača bo kmalu obnovljena. ŠTEVILO ČLOVEŠKIH ŽRTEV. Iz uradnega poročila je posneti, da je revolucija zahtevala 84 človeških žrtev, med njimi več Jugoslovenov. Prvotna poročila o žrtvah puča so bila torej močno pretirana.. V borbi pred ju-stično palačo so bili ubiti sledeči Jugo-sloveni: Rudolf Ingust, znani sovjetski emisar, ki je bil že izza prevrata v službi boljševikov, dalje elektrotehnik Julij Vuković iz Zagreba, Marija Majcenič, žena delavca, delavec Vekoslav Pastir, Karel Andrić in delavec Josip Keglevič. vsi baje Jugosloveni. V bolnicah leži šc mnogo žrtev, ki niso bile agnoscirane. Nekateri mrtveci so tako razmesarjeni, da se ne da ugotoviti, ali gre za policiste ali civiliste. Dosedaj se tudi ni dalo identificirati trupel dveh žen. ki ležita v mrtvašnici. Mnogo ljudi je težko ranjenih in obstoji bojazen, da se bo število žrtev še povečalo. BRUTALNOST MNOŽIC. Podivjana in nahujskana množica, ki je vdrla v justično palačo, je zelo brutalno postopala s sodniki. Višji sodni svetnik Tolzel je dobil težak udarec po glavi, tako, da se je onesvestil. Napadalci so mu tudi odvzeli zlato uro in 150 šilingov. Dvornega svetnika Brosi-ga je obkolila množica in kričala nanj: Poklekni, pes! Nato so ga prisilili, da je pokleknil in prosil usmiljenja. Dvorni svetnik dr. Helmer se je le s težavo rešil iz goreče palače. On in dva tovariša so slekli sodniške halje in zamazali obleko tako, da jih ne bi mogla množica spoznati. Ko so planili iz gorečega poslopja, jih ie ustavila skupina demonstrantov, ki so grozeče vprašali »Kdo Ste?« Helmer je odvrnil »Uradniki, ki nočejo zgoreti.« Nato je odvrnil neki civilist »Uradniki? No. potem ste itak reveži, saj niti toliko ne zaslužite, da bi se mogli pošteno najesti. Glejte, da se izgubite, toda sodnike, prokleto pakažo, bomo pobili.« Cim je v justični palači izbruhnil po-Ž£r. se je takoj razširila vest, da ie 25 policistov, ki so se nahajali v poslopju, zbežalo na podstrešje in da so poginili v plamenih. Strahotna vest se je bliskoma širila in zdela se je povsem utemeljena, kajti o pogrešanih stražnikih ni bilo duha ne sluha. V neki sobi so res našli ožgane uniforme, odložene sablje in razne predmete, kar je pričalo, da so morali policisti res strahotno končati in da so postali žrtev svojega poklica. Zagonetka o stražnikih se je v soboto pojasnila. Večina stražnikov se jc vrnila na direkcijo. Pripovedovali so. da so se pred plamenom in dimom rešili v kanal pod poslopjem. V podzemskih hodnikih so se izgubili in tavali skoraj ves dan. predno so prišli na prosto. Kako brutalno je postopala v gotovih slučajih sfanatizirana množica in kakšnih sredstev se je v svrho dosege svojega cilja posluževala, priča tudi dogodek v nekem dunajskem predmestju. V predmestju se je v petek popoldne pridružila skupini policistov, izmučeni od napornega dela, družba civilistov. Civilisti so stražnikom nudili pijačo bi jed. česar so se utrujeni stražniki radi posluževali. Kasneje je obolelo petnajst stražnikov na zastrupljenju. Pijača in iedi so bile zastrupljene s fosforjem in arzenom. NEDOLŽNE ŽRTVE. Kakor običajno pri vsakih izgredih in nemirih, je tudi dunajska revolucija zahtevala nebroj neUoIžnih žrtev, ki niso imele z demonstracijami nobenega stika. Tako je odšel trgovec Artur Krei-sky v petek dopoldne po opravkih v centrum mesta. Slučaj ga je zanesel med justično palačo in Lerchenfelder-strasse. Med streljanjem ga ie zadela krogla iz puške v glavo in je bil takoj mrtev. Istotako je bil povsem slučajno težko ranjen gimnazijski profesor dr. Ludvig Hofmann. POGREB ŽRTEV REVOLUCIJE. Dunajska občina je sklenila, da se vrši pogreb žrtev krvave revolucije danes ob 14. Vse žrtve polože v skupen grob na centralnem pokopališču. Za svojce pokojnih je občina darovala 100 tisoč šilingov, kTila bo pa tudi vse stroške pogreba. Vlada je stavila policijskemu predsedniku dr. Schobru večji znesek na razpolago za preostale rodbinske člane v borbi padlih policistov. Današnjega pogreba nesrečnih žrtev se smejo udeležiti samo svojci pokojnih, zastopniki tiska in deputacije poedinih organizacij. Ob odprtem grobu govorita župan dr. Seitz in dr. Ellen-bogen. Med pogrebom bo počivalo vse delo na Dunaju. Tramvajski in železniški promet bo ukinjen, ustavljen za ta čas bo tudi ves telefonski in brzojavni promet. Izpred sodišča BREZ SLUŽBE. Predsednik: — No, Zvonček, kaj ste pa zvonili te dni po Vodmatu; kaj vas je nosilo pač tam okoli? Obtoženec: — Kruha sem iskal, službe nimam. Nihče mi ne da dela, pa sem vendar tako čvrst fant. da bi se z vsakim šel metat! — Če boste kradli, potem vas gotovo ne bo nihče vzel v službo. — I, saj ne nosim na čelu zapisano, da sem že bil zaprt zaradi tatvine. — Saj tudi ni treba, ker sami prehitro in preradi pokažete kaj vas veseli. — Saj me zdaj že par mesecev niste imeli, ali se nisem zelo poboljšal? — Zdaj ste se pač zato bolj odlikovali, ali boste tajili tatvino v Vodmatu? — I, kaj bi tajil? Videl sem tam blizu mlado krasotico Marušico, ki me je vsega očarala. Sam nisem vedel, kje bi jo mogel spet videti. Zdelo se mi jc, da je šla v hišo gospe A?ate in samo zato sem prežal tam okoli. — Naposled boste še trdili, da vam je Marušica dala kar skozi ok o vse, kar ste odnesli. — O, ne, tisto pa ne. Res je pa le, da sem prišel do Agatinega okna in videl na mizi perilo kar zloženo na kup. »Išče te sreča, um ti je dan,« sem si dejal, a prehi-tro mi je rekel Praznik: »Zvonko, ti si preveč zasnan.«- Še sam ne vem, kakšen člo* vek sem prav za prav. Ko sem zagledal ti* sto zlikaj, perilo na mizi poleg bele po* stelje, sem posta! kar ginjen. Koliko časa že nisem tako le na mehkem in brezskrbno spal. Ni malo manjkalo, da nisem kar v posteljo zlezel in blaženo zaspal. To skušnjavo sem pa vendar junaško premagal, & druge pa nisem mogel, nekaj rjuh sem vzel s seboj. — O, pa jih je bilo kar deset in še dru« go ~eriIo in robci. Pa menda tudi že na otroke mislite, saj ste vzeli tudi plenice. — Oha, kaj še, otrok pa ne maram; vzel sem tiste Menicke, saj včasih človeku vse prav pridel — Kako vam bo pa kaj zapor prSel prav? Vso Škode ie bilo okoli 2800 Din. Da ne boste drugič Iexli skozi odprta ok-na in jemali perilo, boste sedeli 6 mese* <*8> — Saj malo naj spregledajo, saj sem tudi revež. Zdaj jc zunaj tako lepo vreme, bom pa prišel na zimo sedet. — To pa ne pojde! Do zime ste lahko že eez drn in strn, kdo vas bo pa okoli iskal? — Tisto že, tisto, po svetu rad pogledam, ampak ne bom pozabil nazaj priti; bom pa na robcu vozel naredil, kar izpu-stejo naj me za par mesečevi — Bomo pa raje mi vozel naredili, ki bo bolj držal, kar v luknjo pojdite! ČRNI PETER. Velik je in suh, a hud kot sam bog-nasvaruj. Žena. se ga boji in pravi, da mu bo ušla, a je vendar šc vedno pri njem, s>aj ima možakar sicer dobro srce, samo stras* ne jeze je; če sc raztogoti, sam ne ve, kaj počenja. Pa je pred mesecem pribežala žena na stražnico in dejala stražniku, da jo je ho* tel Peter »fentati«. Stražnik je napravil ovadbo in Peter se je kar na lepem znašel pred senatom. — Saj ni vaša žena baklja, d! bi jo kar zažgali. — Kdo je babi kaj hotel, pametna naj bo. — Ovadba pravi, da ste jo polili z ben-činom in jo hoteli zažgati. — Kdo jo bo zažgal, celo kopo let sva že skupaj, jo bom pa zdaj zažigal, saj ni coprnica! — Pa malo preplašiti ste jo hoteli. — To pa ja, kar je res, je pa res. Vrgel sem zanjko čez kavelj na stropu, si privezal vrv okoli vratu, se obrnil k svoji stari in ji pokazal jezik, tako*le . . . — No, no, že dobro, ni treba vsega posnemati, kar ste storili. Ali sta se z ženo že pobotala? — Liza, daj roko, da nisi več huda. Ona: — Roko mu že dam, samo vam, gospodje, mora obljubiti, da bo zdaj pamc* ten. da bom vsaj življenja varna. — Ne bodi avšasta, še preveč boš imela mir pred menoj. Predsednik: — Ker ni žena pričala proti .i ste oproščeni, saj drugih dokazov nimamo! — Hvala vam, gospodje sodniki! Poj- diva, stara! Prisežem pa za slovo, da me no a* SU4 D7B Stran 4. tSLOVENSKI MAR OD» dne 21. julija 1027. Stev. 1GZ To in Zaradi malenkosti«smrt ono Vzrok samomora ni vedno nt sreč* na ljubezen ali beda. Nekateri samo* morilci gredo v smrt zaradi malenkosti, ki niso vredne, da bi si človek jemal življenje. Tako se jc nedavno v Lon* donu ustrelila neka mladenka samo za* to, ker je bilo grdo vreme. Še smeš* nejši je vzrok samomora kmeta Ne> metha iz Malega Udvarna na Slova* škem. Te dni je poslala žena Nemetha z obedom na polje, kjer sta sin in hčer* kak žela ječmen. Po obedu je hči prosv !a očeta, naj odnese domov prazno posodo. Ta zahteva ga je tako razburi* la, da je sedel na voz in se v divjem diru odpeljal domov. Doma jc pustil konje na dvorišču, na kar jc odšel v izbo in si iz stare puške pognal kroglo v srce. Prestrašena kmetica je prihitela po strelu v izbo, kjer je našla moža mrtvega v mlaki krvi. Plesalec Sebasiian Breste umrl V Hamburgu je te dni umrl ekscentrični plesalec, pisatelj in filmski igralec Sebastian Droste. Droste, čigar meščansko ime je bilo Knobloch, je svo-ječasno igral veliko vlogo v internaci-jonalnem svetu. Zaslovel je kot partner perverzne plesalke Anite Berberjeve, ki je znana tudi v naših krajih. Droste je bil pokvarjen tip povojne morale. Bil je homoseksualno nagnjen, udajal se je morfiju in kokainu in bil je vedno duša raznih škandaloznih afer. Udejstvoval se je tudi kot lirik in sicer z velikim uspehom. Vobče je bil zelo nadarjen umetnik in mu ni bilo treba z raznimi ekscesi opozarjati janosti nase. Pred leti je odšel v Ameriko, kjer se je proslavil s svojimi pustolovščinami. Ustanovil je ligo zoper roditelje in znal se je spretno uveljaviti v ameriškem življenju. V Ameriki je tudi mnogo pisateljeval in se udejstvoval kot novinar. Njegovi dopisi berlinskim listom o dekadenci newyorške družbe so vzbudili pozornost po vsem svetu. Podlegel je tuberkulozi. Kokain ju morfij ter neredno življenje so štrli odpornost njegovega telesa in ga spravil! v prerani grob. Obletnica rusko - turške vojne Letos v juliju praznuje slovanski svet 501etnico rusko*turške vojne. V aprilu 1877., po prehodu ruskih čet čez reko Prut, so moskovski listi ra* dostno oznanjali preporod slovanskega sveta in zarjo velikega slovanskega dne. Vrhovni poveljnik turških čet Ab* dul Kerim se je sprva energično proti* vil ruskim četam. Še le v prvi polovici junija je začela ruska armada uspešno prodirati in zavzemati sovražne posto* janke. Kmalu so zmagovite ruske čete zasedle vse ozemlje od Svištova do Gabrove in Turki so se morali umak* niti daleč nazaj. Na tem ozemliu je uvedel vod i a panslavist>xnega pokreta v Moskkvi knez Čerkaski novo admini* straciio. Ruska armada je no tej zrnati zasedla turško trdnjavo Nikopol in si zasigurala operacijsko bazo za nadaljno prodiranje. Zmagovito prodiranje ru* skih čet je omajalo pozicije turške ar« made pod poveljstvom Sulejmana pa* še in rešilo ogroženo Črno goro. Sredi iulija je poslalo turško poveljstvo v Carigrad brzojavko, v kateri prizna* va, da je 18 ruskih polkov prekoračilo Balkan pri znanem prelazu Sipka in da so se morale turške čete umakniti. Zanimivo poročilo o ruski zmagi na tem prelazu je priobčil angleški list »Dailv News«, ki je pisal: Junaški čin generala Gurka pomeni vojni roman. Tako sijajne zmage zgodovina že dolgo ni zabeležila. Gurko je stri ključavnico na vratih, ki so doslej varovala Turčijo pred sovražnim napadom. 2al je bil zmagoviti pohod ruskih čet na Balkan signal Angliji, da je na* stopila proti Rusiji in ji s pomočjo Nemčije in Avstro*Ogrske ugrabila na berlinskem kongresu sadove zmage slovanskih čet. Razprava se je zavlekla Požar justične palače na Dunaju je povzročil mnogo tragedij, imel pa je za posledico tudi razne komedije. V pe* tek opoldne je vladalo med dunajski* mi ženami veliko razburjenje, vse so nestrpno pričakovale, da pridejo možje h kosilu. Moški sicer običajno pri kosi* lu niso točni, toda žene se zato, razen v izjemnih slučajih, ne razburjajo. V petek pa je bilo izjemno stanje. Raz* burjenje je zavladalo zlasti med ženi* cami sodnikov, pravnikov in odvetni* kov. — Moj Bog. morda je moj mož v justični palači? Nič se ne ve . . . so tarnale preplašene ženice. Tako tudi žena nekega podjetnega odvetnika. Ta se je zjutraj v spremstvu neke »prijateljice« z avtomobilom od* peljal iz mesta. Še le takode okoli 14. se je spomnil, da bi bilo umestno opo* zoriti ženico, da na i počaka s kosilom. Telefonski pogovor je bil zelo zani* mi v: — Za božjo volio, kje pa si? . . . — Čemu se razburjaš, srček? Na* hajam se v justični palači, razprava se je zavlekla . . . Razprava se je najbrž nadaljevala doma, toda kronika o tem molči. Katastrofalno neurje na Moravskem Moravsko je zadela v nedeljo že druga elementarna nesreča, ki je po* vzročila ogromno škodo. Prva nevihta je divjala predzadnjo soboto tako, da si je prebivalstvo komaj nekoliko opomoglo, ko je že prihrumela druga stra* hovita nevihta. V Brnu jc bilo več ulic pod vodo. Nastopiti so morala vsa gasilna društva, da so pomagala prebivalcem spravljati na varno njirin* vo imetje. Naliv je trajal celo uro. Tudi druge kraje na Moravskem je neurje težko prizadelo. Največ škode je povzročila nevihta v krajih Ochoz in Krtina, kjer so bile hiše do oken v vodi. Zvečer so telefonirali iz Krtine v Brno po nujno pomoč. Vojaško po* veljstvo je poslalo v ogrožene kraje tehnične čete, ki so morale delati vso noč. V okolici Ochoza je voda popla; vila celo vas. Arhiv za kemijo in farmacijo Te dni je izšla 3. št. pomembne revije, ki jo urejuje dr. V. Njegovan. Vsebina je pestra Dr. Jovanovič, dolgoletni sodelavec mm. Curie v Parizu, obravnava svojo metodo kemičnega odvajanja radiotoriuma. Zagrebški gimnazijski profesor S. Mohorovičič navaja rezultate svojih raziskavanj o kemičnih sestojinah notranjosti zemlje in meseca. Profesor ljubljanske univerze Makso Samec podaja resume svojih dosedanjih del o kemizmu lignin-sulio-kisline, a prof. Plot-nikov objavlja tekst svojega predavanja, ki ga je imel parkrat pozimi v zagrebškem ljudskem vseučilišču. Navaja najnovejše podatke o valovih v eterju in niihovih različnih uporabah. Tu je opisana tudi njegova nova metoda za pridobivanje močnih ultra- vijoletnlu žarkov, ki so ob niezovem predavanju v Zagrebu vzbudili splošno Dozornost Iz arhiva razvidimo. da ie eden njegovih prvih sotrudnikov g. E. Votoček. profesor na visoki tehnični šoli v Pragi, bil na tehniki v Brnu promoviran za častnega doktor ja tehničnih ved. Nadalje doznavamo, kako v inozemstvu cenijo znanstveno delo proi. Mohorovičdca. označujoč ga za velikega geofizika in meteorologa ter enega najbriljantnejših matematikov sodobne Evrope, čigar znanstvena raziskavama so zna na po vsem svetu, razen v Jugoslaviji. Arhiv nam javlja, da so nekateri aparati zagrebškega protesorja Plotnlkova kot važev. za zgodovinski razvoj znanosti trajno razstavljeni v znamenitem nemškem muzeju za remek-de'a prirodnih ved in tehnike v Monakovem. V kratkem posnetku ie objavljeno predavanje, ki ca je imel inž. Krajči-novič v francoskem kemičnem društvu v sekciji Nancy o peči za organsko elementarno analizo, ki io je konstruiral prof. zagrebške univerze. I. Marek. Inž. Krajčinović je en tak aparat montiral v kemičnem laboratorija vseučilišča v Nancyjn. Doslej so prispela številna vprašanja v Nancy in Zagreb in z mnogih strani se zahtevajo podrobne iniorraacije o tem aparatu. Univerzi v Nancvju in Parizu sta poslali v Zagreb svoje odposlance, da se na licu mesta seznanijo z Marekovo pečjo. Iz Arhiva nadalje doznavamo, da je bilo od strani kemičnega oddelka zagrebške tehnične fakultete od 1. 1920 do danes publiciranih preko 70 znanstvenih del pretežno v inozemskih znanstvenih časopisih. Končno se nam v Arhivu potrjuje žalostno dejstvo, da je kemični institut ljubljanske univerze, ki je doslej slovel kot eden izmed naših znanstven«' najbolj produktivnih institutov, reduciran z novim proračunom do golega. To je nedvomno dokaz našega nerazumevanja in nepojmovanja pomena kemije za gospodarski napredek države in za našo narodno obrambo. Claiide Maršev: Romantika Komaj sta ostala sama v zakonski postelji, je gospa Desbordes srdito spregovorila: — Achil, Achil! Tako ne pojde vveč! Še le leto dni sva poročeria, pa me že zanemarjaš! — Jaz? — Da, ti. Saj sem dobro videla vse, kar si počenjal nocoj. Neprestano si koketiral in dvoril vsem damam, da, vsem, gospe Metivierovi prav tako kakor gospe Bomiemeinovi, nečakmji davčnega eksekutorja prav tako kakor sestrični preiskovalnega sodnika. Po vsej pravici trdim, da si tudi služkinjo zaljubljeno gledal... — Valentina! — Ne taji, mrcina grda! Ah, kako mi je mogla priti v glavo nesrečna misel, da sem vzela takega don Juana. človeka, ki ima na vesti samomore? ... Gospa Desbordes je bila mlada, vitka blondinka, sanjavih oči, z nečem teatralnim v vsaki kretnji. Kot hčerka enega največjih kapitalistov podprefekture, kot ena najbogatejših nevest si je izbrala moža, ki bi razbijal ženska srca prav snubačev, toda vse je odklonila. Nobeden ni bil v očeh gospodične Valentine sposoben uresničiti divne sanje, ki jih je sanjala o svojem bodočem možu. Hotela je imeti moža brezhibnega vedenja in prikupljive zunanjosti. Hotela je imeti moža, ki bi jo neizmerno ljubil, moža. ki bi razbijal ženka srca prav tako igraje kakor porcelanaste krožnike, moža, ki bi ga obdajala aureola sijajnih lastnosti, skratka — don Juana. Toda te vrste snubača ni mogla najti v mirnem in starokopitnem mestecu. Valentina se je že bala, da bo morala dolgo čakati, ko se je naenkrat pojavil Achil Desbordes. Bil je preprost notarski kanclist, ki se je nedavno naselil v mestu in ki ga nihče ni poznal, človeček brez prijateljskih stikov, brez premoženja. Toda bil je čudovito lep. Popolna silhueta španskega toreadorja. krasna vitka postava, črni lasje in zagorela polt. Njegove oči s temnimi svilenimi trepalnicami in obrvmi so bile tako plamteče. da bi lahko razvnele vsako Španko. Že po prvem srečanju z njim je Valentina čutila, da je njeno srce ranjeno. Toda njena strast do neznanejra mladeniča se je še bolj razvnela, ko so ji zlobni ženski jeziki našepetali nebroj tajnosti iz Achilove preteklosti. Po mestu so krožile vesti, da je preživel svojo mladost v Parizu, kjer je študiral, na najromantičnejši način kot pravi pustolovec. Vseh njegovih ljubavnih pustolovščin sploh ni mogoče našteti. Nobena ženska se mu ni mogla protiviti. Ljudje so celo govorili, da se je neka igralka, da, slavna italijanska igralka Adelina Petrochi zaradi njega ustrelila. Valetina ni več pomišljala. Hotela je čim pi ej postati Achilova žena. In vzela ga je. Minilo je leto dni. Njena fantazija je bila nasičena in gospa Desbordes je bila najsrečnejša' žena. Okusila je dvojno sladkost: imela je moža, kakor si ga je zamislila v dekliški sanjavosti, in imela je moža, iztrganega iz naročja drugih žensk. Achil pa ni bil tako srečen. Že v prvem mesecu zakonskega življenja je postala Valentina ljubosumna. V največji ekstazi in ljubavni opojnosti je Često vzkliknila: — Prisezi, da ne misliš več na svoje prejšnje ljubice! • Ali pa: — Morilec, ki si pognal ubogo Pe-troehijevo v smrt! Povej mi, ali si jo ljubil bolj kot ljubiš mene? Da, bili so vedno mučni prizori ljubosumnosti, ponavljal se je vedno isti refren. In danes, ko sta se vrnila od družabne prireditve, kjer sta morala poslu- šati brenkanje klavirja in jesti sendviče, Valentina zopet ni mogla premagati svoje ljubosumnosti. Začela mu je očitati: — Ne ljubiš me več! Nikoli me nisi ljubil! Tako ne pojde dalje! Bila sta sama v tihi. hladni sobi. V peči je prasketal ogenj. Motna svetloba nočne svetilke ie odsevala od parketa. — Prav praviš, tako ne moreva več živeti. Pojdi sem, sedi k meni in pomeniva se. Prisilil je ženo, da je sedla kraj njega k peči, in nadaljeval je: — Tvoja blazna ljubosumnost mi je pokvarila vse veselje do življenja. Teh mučnih izbruhov ljubosumnosti mora biti konec. Moram ti nekaj priznati. Poslušaj me in bodi mirna. Ves čas sem ti lagal. Ko sem bival v Parizu, v Latinskem okraju, nisem živel tako burno, kakor so ti pravili ljudje. Nasprotno, živel sem skromno in pošteno, zatopljen v $voj'e študije. Kot sin siromašnih staršev sem moral pridno delati, 4a bi si ustvaril lepšo bodočnost. Zdaj. ko sem tvoj mož, ti pač lahko priznam, da sem ti bil vedno zvest. Moji zaljubljeni pogledi, koketiranje z drugimi damami in drugo tako skakanje čez zakonski plot je bilo samo tako. igra. komedija. Bleda, nepremična v svojem naslanjaču, z zmečkanim robcem v drhteči roki ga je gospa Desbordes prekinila: — Cemu si igral z menoj tako komedijo? — Da bi ti bil všeč, da bi se zaljubi U v mene. Ljudje so mi pravili, da ima s rada romantičnost. Hotel sem si ugladiti pot do tvojega srca na ta način, da sem igral don Juana. o katerem pa v mojem značaju ni duha ne sluha. Hotel sem si priboriti tvojo ljubezen s tem, da sem glumil lahkoživca in razuzdanca, dasi sem v resnici zelo daleč od obeh. — Nu ... kaj pa Adelina Petrochi? — Ta? Nikoli ji ni prišlo na misel, da bi se zaradi mene ustrelila. — Prisegam, da govorim čisto resnico. — Kako mi moreš dokazati? — Ta igralka je produkt moje fantazije. Vprašaj vse stare Parižane, poznavalce gledaliških razmer, pa ti ro-vedo. da Adelina Petrochi sploh ne eksi-stira in da nikoli ni cksistirala. Po tej izjavi je planila mlada žena pokoucu. V njenih očeh se je zasvetil plamen gneva in zaničevanja. Achil je skočil k nji in jo začel miriti. Pahnila ga je od sebe in mu vrgla v obraz edino besedo: — Tepec! Razumel je in povesil glavo. Zaveda! se je, da je prostovoljno in glupo izgubil v njenih očeh vse, kar jo je priklepalo nanj. Valentina ga ni več ljubila. Originalne potrebščine za Opalograph. Afi va> «. i';x.i t* drugi "O'ieDsĆ nt Jrgtn^in barve 'n matrice za Gestetne Cyklost!} Lud. Baraga tfKSS Sclenburgova 6 t-i MALIN E kupuje vsako množino tudi cele vagone tvrdka „ALKO" družba z. o. z. oddelek brezalkoholne pijače Liub liana, Kolize m[\ m\\ m\\ «? m\\ mj\ m[\ m ji »jI «il »ti SlL*J* dSSBSSrSBESr^r^BaaGilSrar^BrSrl Veliko predtisharija ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13 Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvn šuje dela v najkrajšem času Dri najnižjih cenah Anton Boc, Ljubljana. ^elenburgova ulica 6'I. Tovarna: Vič-Glince 3HHHHHHHHHE Spominjajte se Tabora! \\. raz-eda državne ra/.redne lote-dje prepuščamo subkolekteriem, eventualno v komisnsVo prodao po naipovo-jneiših rogo lih. Vprašanja na Jugomi-sst. Zagreb, Zrinjevac 20 pod „Sub kolektor* /20 — Kopalne hlače — ntfrkčl/*> ma