Slev. 169. POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. ---- »ČiBdnlitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vb«d £ci dvorličc nad tiskarno). 2 »tednikom je mogoče govoriti le od lv.—12. ure dopoldne. Kakeplai ae ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne sprejemajo. Vrednlikega telefona iter. 74. V Hjubljani, v sredo, 27. julija 1904. Izhaja vsak dan, lavzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za ietrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravnistva prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravnl$tvo ie v Kopitarjevih ulicah 5tev. 2. Viprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — I n • e r atl ae računajo enostopna petitvrsta (dolžin« 73 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, ia trikrat 9 b, za vci kol trlkral a b. V reklamnih noticah itane enostopna farmondvrilt M b. — Pri večkratnem objavl|enju primeren populi. UprarnlSketa telefona iter. i8S. polena Rusiji. Kdor je v stiski, tega stiskajo. To velja v politiki še bolj kakor v gospodarskem življenju. Vkljub vsej naši omiki in prosveti vendar velja o „visoki politiki" danes isto roparsko načelo, katero so imeli nekdanji klativitezi iz temnih časov: Napadi varno in vzemi predrzno, kar moreš pograbiti! Mojstri v tem so Angleži. Kadar Anglež pogleda na svetovni zemljevid, on ne vidi tega, kar je že vpredel angleški pajek v svojo mrežo, ampak on gleda le na to, kar še ni angleško. Po celem svetu vedo za najvažnejše morske ceste, za najboljša pristanišča, za najugodnejše zveze, in povsod vidiš Angleža, ki voha po širnem svetu, kje bi se dalo kaj zlata izkopati, kaj kupčije narediti ali kaj podobnega. Anglež pride na svet s prijetno mislijo, da je ves svet njegov, in zato se čuti čisto v svoji pravici, ako rabi vsa sredstva, da izpodrine koga drugega, ki bi si želel tudi živeti. Zdaj je Rusija na tam, da izkusi gren-kosti tega tekmovanja. Enkrat je že Anglija opeharila Ruse za sadove njihove zmage. Bilo je po rusko-turški vojski, ko so kratko-malo Rusom zaloputnili vrata, ki vodijo skozi Dardanele, in zaprli kakor v kletko cel« rusko črnomorsko brodovje. Od tega časa pa je Rusija postajala Angležem vedno bolj neprijetna. Rusi so začeli po angleško misliti in posnemati nekoliko v Aziji to, kar dela Anglež po celem svetu. Tega pa John Buli ne pusti. Lokavi Anglež je pravi provzročitelj sedanje vojske. Japonska sama se ne bi bila nikdar spustila v sedanji boj, ako ne bi imela ed Anglije zagotovila denarne in diplomatske podpore. Kakor Port Artur, tako je v najemu od Kitajcev tudi Vaj-haj-vaj. Ko bi Japonci res šli edino-le proti Evropcem, bi morali vendar prej vreči iz Vzhodne Azije Angleža, kakor pa Rusa. A ne: Mi vidimo, da hodi admiral Togo k Angležem na oddih in da ga ti podpirajo. Pri napadih na Port Artur ima Vaj-haj-vaj v hrbtu in skoro gotovo se je v bližini angleške luke pripravljal na svoje napade. To je gotovo, da so angleške in ameriške ladje že izpočetka bile Japoncem na razpolago in so vozile njihove vojne potrebščine. Angleži lažejo, da to ni res. A rusko brodovje, ki je za petami transportom, jih je razkrinkalo. Kratkomalo zahteva zdaj Anglež, da Rusija ne sme preganjati njihovih ladij, ki vozijo očitno vojni kontrabant sovražniku! Anglež je čakal, da se je Rus zapletel v vojsko z Japoncem, da je lahko prodrl v Tibet. Doslej sta si v srednji Aziji držali ravnotežje ruska in angleška oblast. Kakor hitro so pa ruske vojne sile bile vezane, je Angleška udrla v Tibet. Ali ne bi zdaj z isto pravico Rusija protestirala proti angleški ekspediciji v Tibet? Dalje je zdaj Nemčija na tem, da po-striže ruskemu belemu medvedu nekaj volne. Rusija išče v Berolinu 300 miljonov mark posojila. Umevno, da pruski borzni magnati kakor hijene preže na to, in finančni minister ruski, Kokovcov, res ni dolgo prosil pri častivrednih abrahamovičih Mendelosohn, Artur Fischer, Warschauer, Oppenheimer itd. A za to mora dati nemška vlada svoje dovoljenje. In ta si misli: Strižimo, dokler je čas! Grof Bulow je takoj nastavil škarje: Mi vam dovolimo posojilo, ako vi priznate od nas določeno najmanjšo carino in pustite naše obrtne izdelke na Rusko. Vsled tega je Sel ruski ministrski predsednik Witte v Berolin, da se dogovarja z grofom Biilo-wom. Nemčija v tem gotovo zmaga, kajti kdor rabi denarja v resnici, sprejme vsak pogoj. Tako se zdaj od vseh strani dela na poni- žanje Rusije, da bi izmozgali iz nje, kar se da. A Japonec se naj ne veseli —: Ravno ti prijatelji bodo drli tudi njega. Makedonsko vprašanje.; B e 1 g r a d , 24. julija. Makedonska notranja organizacija je bila oanovana že pred 23 leti, takoj po rusko-turški vojski; njen namen je bilo delo za osvobojenje Makedonije izpod turškega jarma. Pred desetimi leti pa se je organizacija pre-oaaovala in si postavila dovizo : »Makedonija Makedoncem.« Vsi dosedanji večji ne miri v Makedoniji so delo močne notranje organizacije, ki ima svoje zanesljive poverjenike v vsakem najmanjšem mestu Make donije. Vsak revolucionarni dogodek se pripisuje tej organizaciji, tako ji je vnanje časopisje pripisalo tudi zadnje dinamitne na pade v Makedoniji. Ta organizacija je v Makedoniji sami, zato jo imenujejo notranjo. Ima pa svoje zaveznike tudi v Bolgariji; najuglednejši član teh zaveznikov je Boris Sa ralov, katerega ssm naprosil, naj mi pojasni, ali so najnovejši dinamitni napadi delo organizacije; ako ne, kako on sodi o teh na padih. Sarafov mi je odgovoril naslednje : »Najnovejši dinamitni napadi niso delo organizacije, ker je ta sklenila, da ne moti izvršitve reform, in ker do danes nima razloga, da bi razveljavila svoj sklep. Čakati hoče še nekaj časa, da se ves svet prepriča o iluzornosti nameravanih reform. Ti novi napadi so delo makedonske omladine, ki je navdufena za osvobojenje svoje nesrečne domovine. Ker noče počakati velike akcije, hoče sama na svojo roko dokazati, da makedonsko delo ni zaspalo in da se revolucija nekega dne pojavi z vsemi svojimi straho tami. V prvi vrsti je to delo onih, ki so pro-tivni velikemu narodnemu vstanku, ker se boje, da bi inače vea narod moral trpeti grozovitosti. Ti napadi so sicer prenagljeni, a imajo to dobro stran, ker Turkom ne dajo ni za trenotek mirnega spanja. Mesto da se preliva nedolžna kri, pričeli so Makedonci s temi palijativnimi sredstvi, da z napadi na železnice čim ve5 škode napravijo vnanjim kapitalistom in tako prisilijo vnanje države, da zboljšajo razmere ljudstvu v Makedoniji in tako varujejo finančne kroge, ki so danes najmočnejši faktor na svetu. Najgotovejše sredstvo za osvobojenje Makedonije je torej danes, da prisilijo evropske rinančne kroge do resnih korakov. In tako je omladina pričela dinamitne napade." Vprašal sem tudi Borisa Saralova, ali so v istini ustaške čete nedavno ubile tudi nekaj uglednih Bolgarov v Makedoniji, vsled česar neki listi imenujejo ustaše navadne razbojnike. Sarafov odgovori: »Vse to je istina. A kdo največ obtožuje ustaše? Glasilo generala Cončeva, ki je šel v Makedonijo kot odposlanec bolgarske vlade v zlati generalski uniformi, z raznimi redovi in svetinjami. Ako je greh, kar počn<3 naše čete, je to krivda generala Cončeva in njegove stotnije, ki so vzdignili narod na noge, češ, da jih je poslal knez Ferdinand in da bolgarska vojska upade v Makedonijo, ko se narod vzdigne z orožjem. Na ta nelep način so prevarali narod in ga pahnili v še večjo nesrečo. Cončev in njegovi tovariši so pustili narod na cedilu, na milost in nemilost Turkov. Zato so mnogi izgubili vse upanje in iz strahu pred Turki izjavljajo, da žele ostati zvesti — sultanu. Tako so nastali med narodom samim ogleduhi za Turke. Nobena revolucija pa ne more trpeti ovaduhov. In te hočejo uničiti na korist osvo-bojenja domovine. Ti krivci sami pa na nas zvračajo krivdo. Da je to istina, dokazuje dejstvo, da se med Makedonci pojavljajo turški ovaduhi samo ob bolgarsko-turški meji, ker se Cončev in tovariši nikdar niso upali daleč od bolgarske meje. Iz tega je razvidno, da niso razbojniške čete, ki trebijo ovaduhe, naj so ti Bolgari, Srbi, Turki ali Grki. Ovaduh je ovaduh, ki je nevaren osvobejenju Makedonije." LISTEK. Cigareta. Francoski spisal Jules Claretie. (Dalje.) Imel je tudi različna zdravila za rane, ker je občeval pri svojih mnogostranskih opravilih z vaškimi zdravniki in z ljudmi, ki so delali iz gorskih rastlin tinkture in maže za vse mogoče bolezni. Naredil si je tudi iz Bog ve katerih strupenih rastlin tekočino, ki jo je nosil v prstanu na roki. Takšen človek je bil ta Araquil. Nekega dne je prišel torej ta lepi, petindvajsetletni mladenič na plesu v Loyoli na s veliki ponedeljek v dotiko z mlado deklico, ki jo je napresil za ples. Bila je Pepa Che-garay. Valčkova melodija premoti često mladim ljudem glavo. Niti Pepa niti Ivan niBta pozabila več lega prvega spoznunja, tega plesa pod milim nebom. Od onega velikega ponedeljka se jo začel prej tako dobrovoljni Arrquil ljudij ogi-bati, govoril je malo in hodil mračen okoli; toda tudi stari Tiburcio Chegarajr se ni več smejal. Bila jo ravno ona ljubezen vmes. Taka je ljubezen! Ona je sanjala o njem, on ni drugega mislil, kakor na njo, bil je žalosten, kakor vrt brez cvetlic, in ljubezen ga je naredila osornega. £akaj ? Ker ni imel nobenega vinarja in ker je bila Pepa bogata, in posebno ker je rekel ta neomah-ljivi oče svoji hčeri, da jo ne dii nikdar možu, čegar celo premoženje obstoji samo v igri z žogo. »Toda«, je rekel nekega dne Argquil očetu Chegarajr-u, »Pepa me ljubi, rekla mi je sama". »Tudi meni je to povedala«, je odgovoril oče. »Jaz jo obožujem, jaz jo ljubim do blaznosti ; čo mi je no daste, vzamem si življenje. K*j moram storiti, da jo dobim ?« »To, kar sem jaz storil«, jo rekel kmet; »delati in v zakon dovolj premoženja prinesti, da se lahko otroci izrode. Jaz nisem delal celo svejo življenje zato, da bi vrgel svoj denar in hčer na vrat človeku, ki je na vseh plesih. Če prideš kedaj in mi poveš, da imaš malo premoženje, tedaj dobiš Pepo, ker te hoče«. »In koliko moram prinesti ?« je vprašal Juan. »Dva tisoč tolarjev !* »Dva tisoč tolarjev!« je rekel Araquil bled kakor mrlič. »Kje jih naj dobim ?« »Jaz sem jih našel v zemlji«, je odgovoril kmet. »Išči tudi ti!« Tiburcio ni bil mož, ki bi bil besedo snedel. Anquilu ni preostajalo druzega, kakor življenje si vzeti, kakor je starcu grozil, ali trdo delati, da spravi vsoto skupaj. Pepa bode kot pokorna hči svojega očeta ubogala, toda ker je lepega mladeniča zares ljubila, mu je obljubila, da ga počaka, da si pridela zahtevano doto. Pri njunih skrivnih ae-stankih m pogovorih za starčevim hrbtom mu ni skrivala, da ima ona čustva zanj, ki dve bitji do smrti družijo. Da, prisegla mu je celo na molitvenik rajnke matere, da ne bodo nikogar drugega, kakor njegova. Taka prisega od bitja, lepega kakor zvezda na nebu, jo lahko ojunačila drznega moža, in Juan si je tudi rekel: »Dobro, ne vem sicer, odkod naj uzamem dve tisoč tolarjev, toda dobil jih bodem !« Koval je naklepe v svoji glavi in se mučil!... Skoraj bi se bil zaletel nekega dno z glavo v zid igralne sobe v Sv. Sabastijanu, ker jo izgubil proti svojemu nasprotniku iz Toloze igro za eno samo točko. Stave so bile visoke in obljubovalo začetek velikega premoženja. Ruval si je lase, bil se ob čelo, bil je ves iz sebe od jeze ... Vendar je moral dve tisoč tolarjev dobiti; in vedno so mu donele po ušesih Pe-pine besede: »Ali sem tvoja ali nikogar, Araquil. Toda ubogala bodem očeta, dokler živi, in spoštovala njegovo voljo, če umre.« Tudi na izselitev je mislil Juan, ker sa mu je povedalo da so postali v La Plati mnogi Baski srečni. Da bi ga ne bila zadrževala misel na Pepo, gotovo bi bil odšel. Kot lovec ali iskalec zlata bi bil iskal sreče, ker mu je rekel starec: »Išči!" Boljše bi bilo zanj, kakor da je OBtal. Med tem se je zopet unela vojna v tej okolici in gori omenjeni di -*odki so se dogodili v Bilbau. General Garrido, že skoraj vos obupan, vidi, kako se postavi mladenič predenj, in sliši njegovo povest; in dočim so staromu vojaku, ki se je bojoval v Maroku, čelo zatemnjuje, nadaljuje Ariquil: „Če je Zuoarragovo življenje res premoženja vredno, ga hočem dobiti.« ♦Več kakor premoženje je vredno Zu-earragovo življenje«, je odvrnil Garrido „ono pomenja življenje tisočev mojih vojakov. Zucarraga je ključ v Bilbso, vo len poriz, z eno besedo, vse. Zapovedi ti ne morem Rusko-japonska vojska. Bitki pri Dašičavu. — Rusi so ae zopet umaknili. Vtisk včerajšnjih brzojavk je bil na prvi pogled jako čuden. Japonci bo trdili v ang'eških brzojavkah, da bo »zmagali« pri Dašičavu, Rusi pa so trdili, da so ohranili Bvoje pozicije. Ako so se brzojavke pobližje ogledale, tedaj se je videlo, da Rusi trdijo o ohranitvi svojih pozicij v boju 2 4. t. m., da se je pa pozneje bitka de vršila 2 5 t. m. in da je glede druga bitke dejstvo, da so Be Rusi po tej bitki umaknili, zvesti svo jemu načrtu — sedaj Be še umikati, a pri tem zadajati Japoncem kolikcr mcgoče ve liko iigub. Danes zjutraj došla poročila trdijo, da so Rusi zapustili Dašičavo. Rusi se torej ša vedno umikajo. Aii je res njihov namen izvabiti Japonce še bolj proti severu Mandžurije in ali morda čaka za Mukdenom velika ruska armada, prikrita angleškim in japonskim vojnim poročevalcem, da zada Japoncem smitni udarec, ali je pa umikanje Rusov le znamenje nj hove slaboati in nepripravljenosti. V dolgih mesecih, kar traja vojska, je menda Kuropatkin vendar kolikor toliko pomnožil svojo armado. Došle brzojavke se glase: Niučvan, 26 julija. Včeraj zjutraj so napadli Rusi japonske pozicije vzhodno od Dašičava. Grozovito streljanje japonskih baterij je ustavilo čez več ur rusko prodiranje. Ko je pričelo prodirati japonsko levo krilo, pričel se je ljut boj, v katerem so zavzeli Japonci ključ ruskih pozioij pri Nan-huavenu. Rusi so ae morali umakniti. Niučvan, 26. julija. Ko so dobili Rusi v boju pri Dašičavu pomoč, posrečilo se jim je, vzdržati svoje pozicije do 5 ure popoludne. Tedaj pa se je naenkrat prikazalo na gričih južnovzhodno od Tokinčava japonsko desno krilo in Rusi so se morali vnovič umakniti. Ob 6. uri popoludne je bila japonska bojna črta dolga 15 milj. Po dve-urnem boju so Japonci zavzeli ruske pozicije. Tla na gričih in ravnini bo bila vsa razrita. Boj je trajal 14 ur. Izgube so na obeh straneh znatne. Peterburg, 26. julija. Ruska brzojavna agentura javlja iz Mukdena z dne 25 t. m.: Kakor sa čuie, prodirajo mali japonski oddelki proti Poasikovu, 60 vrst vzhodno od postaje Jantai, in proti Sintsintimu. Ako je ta vest reBnična, tedaj potrjuje namen Japoncev, obiti Ljaojan v smeri proti Mukdenu. Danes je šel tu mimo sanitatni vlak s 314 ranjenci iz boja pri Dašičavu dne 2 4. t. m. Ko ja vlak odhajal, je boj še trajal. Dne 24 t. m. je trajal boj od 6. ure zjutraj do 11. ure zvečer. Rusi so ohranili svoja Btališča 10 vrst južno od Dašičava. Boj je bil v prvi vrsti artilerijski boj. Smatra se, da je ta boj vpeljal bitko, ki ae vrši danes 2 5. t m. Berolin, 26. julija. O bitki pri Da šičavu poroča »Lokalanzeiger« : Japonci so pričeii v soboto nenadoma streljati iz svojih topov na ruska stališča. Rusi so streljali boljše, nego nasprotniki, vendar so morali zapustiti svoja stališča vsled naskoka levega krila Japoncev. Na vzhodu so napravili Rusi uspešen naskok z bajoneti, vendar so Japonci obdržali svojo glavno pozicijo. Zvečer so se pričeli Rusi v polnem redu umikati. V ponedeljek, 2 5. t. m., so popolnoma dati, ker nisi vojak, toda, če svoje obljube izpolniš, spomni me na to, kar sem ti rekel!« «Dobro", je rekel Juan. »Na skorajšnje svidenje, gospod general!« Stari Garrido je skomizgnil z ramami in se vprašal, če ni ta človek morebiti ogleduh. Araqjel pa je imel samo jedno misel: Zucarragovo življenje je vredno premoženja! Le ker je samo to Pepino roko zanj pome njalo, ga je hotel dobiti, drugače mu ni bilo nič zanj. Zginil je iz Harnani-ja, in več dnij Be ni slišalo ničesar o njem, tako da je general že mislil, da je imel z norcem opraviti. Pripravljal se je torej za ponočen naskok, h;teč Zucarrago presenetiti in si prehod priboriti. V tem se je plazil Aracjuil okoli karli-stovskih obkopov. S Bvojim nožem v iepu, ki ga je znal, če je bilo treba, kakor krogljo vreči ali od daleč v desko zabosti, sa je klatil okoli, prenoSeval pod milim nebom in čakal na trenutek, ko bi se mogel Zucarragi približati. Kaj mu je bilo ležeče na življenju tega roparskega vodje? Vojska s topovi ali vojska z noži ostane vedno vojBka. Tako razmišljajoč je čakal ugodne prilike. Ko se je približal ponoči preveč napol zapustili Dašičavo, prej pa so zažgali vsa živila. Zveza z Inkavom je tako pretrgana. London, 26 julija „D. T." javlja, da so Rusi danes po hudem boju končno popolnoma zapustili Dašičavo. Peterburg, 27. julija. Ruska brzojavna agentura poroča iz Mukdena, da so se Rusi v popolnem redu dne 25 l. m. umaknili na višine se dem vrst severno za Dašičavo. Med Rusijo in Angleško. Glede potopljene angleške ladje »Knight" se bo Anglija baje zadovoljila z energičnim protestom in z zahtevo odškodnine. Ministerski predsednik Balfour je o dogodkih na morju v zbornici prav mirno poročal. Ogibal se je pazljivo vsake ostre besede pri odgovarjanju na vprašanja poslancev Boroles, Gibson in Laurie. Skliceval se je vedno na mednarodno pravo ter ope-tovano povdarjal, da se gre tu za reči, ki se ne tičejo le Anglije, ampak vseh držav. Dokazal je tudi jasno, da po Sueškem prekopu lahko plovejo tudi bojne ladje, četudi je nevtralen. Tako je namreč določeno v francosko-angleškem sporazumljenju. Isto-tako je preprečil minister razpravo o dar-danelskem vprašanju. Hotel ni v zbornici razlagati, kaj namerava Anglija storiti v tej zadevi. Končno je izrekel Balfour upanje, da se bo cela zadeva dobro rešila. Carigrad, 25. julija. Turška vlada je dala poveljniku Dardanel povelje, naj ne pusti „Malacce" skozi Dardanele, ker je tako zahteval angleški poslanik. S u e c, 26. julija. Angleški p a r-nik „A r d o v a" Rusi danes izpust č. Ruski konzul je odposlal dva čolna, ki naj pripeljeta rusko moštvo na suho. London, 26 julija. Reuterjev dopi-sovalni urad poroča iz Jokohame, da je dobilo moštvo parnika „Knight" 10 minut odloga, da zapustč ladjo, nato pa so Rusi ladjo potopili. W a s h i n g t o n, 26. julija. Kakor trdijo, p a r n i k „K n i g h t" ni vozil nobenih vojnih potrebščin. Carigrad, 26. julija. Na tukajšno angleško poslaništvo je došla brzojavka, ki naznanja dohod „Malaece" v kretski pristan Suda in sicer v spremstvu dveh angleških torpednih rušilcev. Tam se bo vršila preiskava blaga na „Malacci". London, 26. julija. Potopljenje parnika „Knight« grozi vzbuditi isto ogorčenje, kakor zaplenjenje „Malacce\ Listi zelo ostro obsojajo to dejanje. London, 26. julija. „Morning Post" trdi, da je potopljenje „Knight" vojni čin ter zbadljivo vprašuje, čemu ima Anglija svoje bojno brodovje in čemu obstoji angleška vlada. „Standard" trdi, da je položaj zelo resen in zamore cela stvar povzročiti zelo resne posledice. Peterburg, 26. julija. O aferi v Rdečem morju bo izdala vlada v kratkem uradno oznanilo. Do tedaj ne smejo listi ničesar pisati o njej. V ministrstvu zunanjih zadev so v zadregi radi zaplenitve nemških ladij in pravijo, da so kapitani ruskih pomožnih križaric to napravili na svojo roko. Vlada bo storila vse, da zadovolji vlade. L o n d o n, 26. julija. Danes se je vršila izredna seja angleškega ministrstva. Bržkone so se posvetovali o delovanju ruskega prostovoljnega brodovja. podrti hiši, kjer je stanoval Zucarraga, mu je zažvižgala kroglja straže tako blizu glave, da ga je, na levem ušesu ranila. Za to se ni zmenil, le obžaloval je, da ga je straža opazila. Brez te bi bil prišel črez zid v bližino Zucarraga! Zdaj je moral iznova začeti. Prihodnji dan je bil tisti, ki ga je namenil stari Garrido za ponočni naskok. Juan Aracjuil, ki je ležal skrit v jarku, je sklenil, sedaj za vsako ceno do Zucarrage priti, in sicer tedaj, ko vrže stari Garrido avoje četa na karliste. Prvi streli praske so presenetili Juana, prihodnjih se je pa že razveselil, kajti Zucarraga pride ven in bode vodil svoje vojake. Če pride Juan v njegovo bližino, doseže svoj namen: nož v srca, toda sedaj ne iz zasede, marveč v boju: mož proti možu. Torej, Zucarragovo življenje je vredno premoženja?... No, oče Chegaray dobi svojih dve tisoč tolarjev — in gorje karlistom. Bojevali so se hudo ono noč. Vojaki Garridovi so naskakovali srdito obkope z bajoneti in tam so zadeli na karliste, ki so jih hotele presenetiti, ki so jih pa našli bdeče. Sredi v temni noči je usmrtil drug drugega; udarci sabelj so ranili prsa, streli so razbijali glave, morili so se, ne da bi Carigrad, 26. julija. Radi prizadevanja Anglije, naj Turčija zapre prehod skozi Dardanele, obiskal je turški minister zunanjih zadev ruskega in angleškega poslanika ter rekel, naj se obe stranki radi tega vprašanja sporazumeti. Turčija želi, da se ta razpor poravna mirnim potom ter se ne prične razprava o dardanelskem vprašanju. Japonska išče križaric. Peterburg. 26 julija. V vladnih krog h trdijo, da se Japonska pogaja b Turčijo in Švedsko radi organizacije brodovja pomožnih križarje. Korejci godrnjajo Tokio, 25 julija. V soboto so priredili Korejoi proti Japonski shod v Soulu. Japonsko vojaštvo |e Korejce razgnalo. Ruski poraz pri Ljaojanu? Pariz, 26 julija. Razni pariški listi pravijo, da so izvedeli iz višjih krogov pe-trograiskih vesli, ki jih pred javnostjo skri vajo. Pred Ljaojanom je bil baie štiridneven boj z neugodnim uipehom za Ruse. Zveze proti Rusiji Petrograd, 26 julija. Japonci iz preminjajo svoje trgovske ladje v pomožne križarice, ki bi plule okoli Njuč vana, Anglija in Japonska nameravata skupno prirediti postaje za brezžični brzojav, da bi opazovali gibanje baltiškega brodovja. V uradnih krcgih se govori, da sta Japonska i a Turčija v dogovoru in da bo Turčija imela svoje brodovje pripravljeno. Port Artur. London, 26 julija. „Daily Tolegr.« ie dobil iz Kobe brzojavko dne 22. t. m : Japonci stoje Bamo 8 milj pred Port Arturjem. Rud so začeli streljati na nje iz velikih topov, a brez večjega uspeha. Maršal Ojama je že zavzel svoj glavni stan v Daljnem. Blaznost v ruski armadi. Inozemski listi poročajo iz Peterburga : Pred tremi dnevi je došel v Moskvo poseben vlak z bojišča, ki je vozil zblaznele ruske vojake v domovino. Ruski listi so zelo razburjeni radi tega ter trdijo, da so temu vzrok preveliki vojaški napori. Listi zelo gfajajo, da ni mogoče te žrtve blaznosti takoj izročiti oskrbi, ampak jih morajo peljati 8000 klm. daleč in še celo po tsko težavnem potu V celi Sibiriji ni nobene bolnice, ki bi b la vsai nekoliko moderno urejena za blazneže. V Tomsku je klinika za blazne v stari bolnici. Z bojišča. Berolin, 25, julija. »Lokalanzeiger« poroča : Na jugu je vse mirno. Svoje glavne čete koncenttu;ejo Japonci proti Port Ar turju, kjer bodo izvršili morebiti že v kratkem od oMlen naskok. Japonsko južno armado cenijo na 4, vzhodno armado na 6 divizij. Ostalo vojaštvo stoji prod Port Artur jem. Ni izključeno, da bo pričel sovražnik predirati severno od Ljaojana. Vreme se je zboljšalo. Čunguške tolpe se zopet prikazujejo, mnego Cungusov pa je vstopilo v rusko armado ter se bore proti Japoncem. Pri japonski južni armadi razgraja glad in bolezni. Kitajci skrivajo pred Japonci svoja živila. Kitajski general Tulifan je došel s 12.000 možmi in 72 vozmi srebra, da nabere uovih čit. Rusi opazujejo njegovo gibanje. Preskrbo vanje japonske armade. Kakor poroča »Nationalzeitung«, je pre-skrbovanje japonske armade na bojišču iz- drug drugega videl, Spanci proti spancem, bilo je sramotno ! Dolgo je to trajalo. Ob svitu so se morali vladni vojaki zopet umakniti, izgubivši mnogo tovarišev. Naskok je bil odbit in v tej krvavi noči se je pridružil prejšnjim nov poraz. Koliko solz srda bode pretočil zopet stari Garrido. Karlisti so pa pozdravili zono po ponočnem boju s kriki veselja: »Harri! Hirri!« Toda naenkrat so uthnili ti veseli kriki in nastala je mrtvaška thota. Zucarrago, njihovega nepremagljivega vodjo, kojega glas se je ponoči vedno in povsod slišal, ko je klical: »Pogum, otroci, držite se hrabro!« so prinesli z zdrobljeno nogo v hišo, kjer je navadno prenočeval. Ujetniki vladne vojske, katarih so ujeli kailisti ponoči mnogo, so videli lahko tega ponosnega moža; bil je bol, kakor njegov klobuk, njegovi častniki so stali okoli njega. Držali so ga pod pazduh?, ker se ni mogel pokonci držati. Nekaj vojakov mu je prineslo pod-nožnik, na katerega so ga posadili s steg-njeno nogo. Arsquil ni obrnil očeBa od njega. Ujet z Garridovimi vojaki, je bil v sredi med njimi in karlistovske straže so ga stra-žile z nabitimi puškami kakor druge. vrstnejše ko ruske, ker rabijo japonski vojaki le ribo in ril. V majhnih platnenih vrečah ima vsak vojak do 6 ooraij kuhanega riža ter dobi na dan ali 200 gramov osolje-nih ali pa 300 gramov posušenih rib. Sve« žega mesa dobivajo sedaj po 470 gramov, deč im nosi vsak v tornistru le en zabojček konservnega mesa. Čaja dobi vsak mož na dan 15 gramov, soli 30 gramov, sladkorja pa le 30 gramov. Vina dobivajo po eno petino litra. Voznikom dajo na dan 3500 klg. ovsa in 2000 klg. mrve, dočim dajejo Rusi voznikom 4500 do 6000 klg. Armado preskrbuje z živežem 13 trenskih bataljonov, ki so razdeljeni v 4 oddelke z živežem za štiri dni, 4 oddelke b streljivcm in 6 vojaških bolnic. Dalje imajo še po eno konjsko rezervo in brzojaven oddelek. Posebno pazijo na dovažanje riža. Tudi vozijo Japonci seboj kositirne kuhinjske posode, in sicer skuha 9 takih poBod jedil za en bataljon. Ker na Koreji ni mogoče dobiti skoro nič riža in rib, nabavili so si Japonci doma na petih krajih velikanske zaloge riža in rib. Tudi s Btreljivom je Japonska preskrbljena za tri leta. Japonci v Njučvanu. London, 26 julija Kakor poročajo iz N,u5vana, je doslo tja 50 japonskih konjenikov. Na ruskih poslopjih plapola francoska zastava. Japonske prednje čete so došle z utraj. V mestu je popolnoma mirno. V 14 dneh se prično odločilni boji? Peterburg, 25. julija. Japonci so pričeli napravljati veliko zaloge živil in stre-ljiva na črti Jalu > Penjan. Iz tega sklepajo nekateri, da nameravajo Japonci premestiti bojišče v Korejo. Vse ruske glavne čete od-bajajo"k prednjim četam in ruski dopisniki pričakujejo, da se bo položaj na bojišču v 14 dneh izpremecil, ako le deževje ne bo zaviralo vojnih operacij. Na morju. Suec, 27, julija. Parni i »Formosa«, last .Peninsular and Orientalline" so Rusi v RleČem morju pridržali. Parnik je z ruskim moštvom prišel sem. London, 27. julija. Iz Honkonga je došla v Liverpool brzojavka, da so Rusi zaplenili parnik »Ka'chas», ki je bit na poti iz Pugetsonnda na Jiponsko. Poslanec Chiari o položaju. Poslanec Chiari se je o položaju izjavil sledefle: Kdor opazuje delovanje Korberjevo v zadnjem času, mora priti do zaključka, da ie Korber premenil kurz. Svoj čas je izjavil Korber, da hoče z brezstrastveno vztrajnostjo premagati obstrukcijo in s strogo nepristra-nestjo preprečiti narodnostna naaprotstva, z moderno upravo in pospeševanjem produktivnega dela pa oditraniti gospodarsko de« presijo. V zadnjem času je moral dobiti drugačne nazore. Dr. Korber je predober politik, da bi ne bil izpoznal dalakosažnosti odloka za Hrvate, imenovanja nadškofa v Oiomucu, vsauiiliškega vprašanja v Inomostu in ustanovitve čeških in poljskih vzporednic na učiteljiščih v oleziji. Iz vsega je razvidno, kakor da ne polaga nikake važnosti več na sporazumljenje z nemškimi strankami. Z zadnjimi naredbami je pa tuli razburil obrtne kroge. Neverjetno je, da bi po tej poti prišli do rednih razmer v državni zbornici. Slovanske vzporednice v Sleziji. Vlada se boji, da bi v Opavi Namci ne povzročili nemirov. Zato je imela v ponedeljek zveSer pripravljenih bataljon vojakov in 40 orožnikov je stražilo poslopje deželne Njegov nož mu ni nič koriBtil, in ko so ga pri porazu z drugimi vred vjeli, ga je vrgel od sebe rekoč: »Drugokrat!« Najbrž ga bodo ustrelili, ker on sam ni imel med vsemi vjetniki uniforme; zato si je rekel: saj je vsega konec in Pepa bode dru-zega uzela ali umrla kot dekioa. O Ji, bliskajoče se od sida, je uprl na oni človeški plen, ki mu je ušel, na onega Zucarrago, ki ga je začel zdaj sovražiti, ne da bi vedel zakaj — ali ker je njegovo življenje izgubljeno, če Zucarraga živi, ker je Pepa izgubljena . . . Nemirno so stali častniki okoli Zucarrage; nekateri so pokleknili, da bi si ogledali rano; nekdo je poklical ranocelnika. »Rmocelnika! Rinocelnika, moj Bog! Kje je? Kje je Urrabieta?« To je bil karlistovski ranocelnik. Iskali so ga povsod. ČaBtniki so postali nepotrpežljivi, Zucarraga se je pa smehljal in rekel: »Počakajmo, Urrabieta je morebiti zaspal po trdem delu ponoči I« Naenkrat je pr hitel neki narednik s solzami v očeh k častniki m, z novico, da so spoznali ranocelnika med mrtveci, zadetega od kroglje, nad nukim vojakom, ki ga je ravno obvezoval. (Dalje prih.) vlade. Nemški listi poročajo, da so Nemci vsled teh varnostnih odredb nad vse raz burjeni. Včeraj dopoludne je sprejel mini-stiski predsednik dr. Kftrber slovanska dr žavna poslanca Hrubega in Micheido kot zastopnika slovanskih poslancev v Sleziji. — IIruby je v svojem nagovora na KOrberja povdarjal sledeče: »Slovani ustanovitve slo vanekih vzporednic na učiteljiščih v Opavi in Tešinu niso smatrali za politično zadevo. Ker so pa Nemci predložili dr. Korberju vsled teh vzporednic svoje pritožbe, so s tem prisilili slovanske poslance, da obraz lože svoje stališče, katero se Btrinja z nabiranjem vlade Govornik izjavi, da je od so tovarišev pooblaščen izjaviti ministrskemu predsedniku zahvalo vsled njegovega nastopa pri ustanovitvi slovanskih vzporednic na učiteljiščih v Opavi in Tešmu. Konečno izjavi, da je slovansko prebivalstvo v Sleziji vznemirjeno, ker nameravane vzporednico ne odgovarjajo kulturnim potrebam, marveč so uravnane po načelih pol tike, kar bi uteg nilo škodovati njihovemu razvoju. Dr. K3r ber je odgovoril, da te zadeve ni smatral za politično, marveč le za kulturno. V ostalem se sklicuje na to. kar je odgovoril nem škim odpcslancem Kar t»e pa tiče izvršitve vzporednic, je stvar naučnega ministrstva, da skrbi za potrebščine io razvoj vzporednic, Odposlanca sta šla tudi v naučno miui strstvo. Nemci so priredili v Opavi v pondeljek zvečer zopet shod. O zaslišanju pri ministrskem predsedniku je poročal opavski župan dr. Rochowanski (!). V svojem govoru je povdarjal, da morajo vsi Nemci brez razlike strank nastopiti proti poslovanjenju Šlezije. Grajal je vlado, ker se je zaradi ustanovitve slov. vzporednic posvetovala tudi z namestništvom za Galicijo. Nadalje je naznanil, da bodo v tej zadevi nemški poslanci storili še nadaljne korake in sklepe za prihodnje zasedanje deželnega zbora v Sleziji. Nemški poslanci morajo nastopiti najstrožjo opozicijo proti vladi. Govorilo je še več govornikov, ki so tudi zahtevali, da morajo nemški poslanci iz Slezije pristopiti kaki radikalni nemški stranki in izstopiti iz nemške ljudske stranke. Poslanec Hoffmann je opravičil svojo odsotnost. Sprejeta je bila nato resolucija, da Nemci obžalujejo, ker niso zastopniki nemškega ljudstva v Sleziji ničesar vedeli o nameravani ustanovitvi slovanskih vzporednic preje, ko so te že bile „sklenjena stvar". Shod je zahteval, da pristopi poslanec Hoffmann kaki radikalni nemški stranki ali naj pa odloži mandat. Po shodu so udeleženci shoda demonstrirali pred spomenikom cesarja Jožefa II., kjer je bil zopet govor, v katerem so se navzoči pozivali na vztrajen boj za uzdržavanje nemštva; za prisego so dvigali demonstrantje kvišku roke. Demonstrantom je policija preprečila dohod pred deželno vlado, vsled česar so deželnemu predsedniku priredili mačjo godbo. Pretepli so tudi dva detektiva. Aretirana je bila ena oseba. Pričakujejo novih demonstracij. Ogrski državni zbor. Zbornica je včeraj nadaljevala podrobno razpravo o proračunu. Buzath zahteva zvi šanje svote za zdravstvene potrebe, Molecz novo ureditev občinske uprave in Mihalovsky izjavi, da je na Ogrskem še 2224 obSin. ka tere nimajo zdravnikov. Več izdajo r,a Ogrskem z* zdravje živine, kakor za ljudi Poslanec Ballagi povdarjs, da je deželni aihiv, kjer so spravljene velevažne zgodovinske li Btine, zelo v nevarnosti pred ognjem Szalsy pa toži, da so odškodnine pri vojaški pri pregi zelo nizke. Zbornica je odobrila nato proračun za notranje ministrstvo. Pri postavki »trgovsko ministrstvo« u-javi pos anec KraBznay, da je proti proračunu, ker ne soglaša z vladino narodno gospodar sko politiko. Za uspešen razvoj induetrije je pred vsem potrebno samostojno carinsko ozemlje. Graja nadalje, da namerava vlada skleniti z Avstrijo nagodbo, katera bi bila v Avstriji uveljavljena po § 14. Konečno pre dlaga, da naj se pogajanja o trgovski pogodbi z Italijo in Nemči|o pretrgajo, inzahte-anov carinski tarif, ki naj bi se pred vsem ozira na industrijske in kmetijsko-gospodarske ogr ske zahteve. Ogrska vlada proti stavkam. Slavka železničarjev je povzročila na Ogrskem, da T sza čisto ta)no pripravlja zelo obširen zakonski načrt, kako preprečiti in onemogočiti stavke. Trgovskim in obrtnim zbornicam je razposlal naročilo, da naj mu preskrbe potrebnih podatkov v svrho novega zakona o stavkah. Strogo zaupno bedo trg. zbornice razposlale podjetnikom vprašalne pole s 39 vprašanji. V svojem zaupnem naročilu vlada navaja, da hoče storiti v korist onim delavcem, ki bi radi ob stavki delali, nov zakon, ker obstoječi tozadevni zakoni ne zadostujejo. Vlada hoče poizvedeti, ali so podjetniki trpeli vsled stavke že kako škodo in koliko je iznašala škoda. Nadalje se peča s strokov nimi druš vi. Pred vsem hoče sledeča pojas- nila: če so stroko/na društva povzročila stavke in prekoračila pravila. Kje so dobili Btavkujoči denar in koliko, in če so oblasti dovolj strogo nastopile napram delavcem? Nadalje zahteva vlada odgovor na vprašanja v koliko naj se poestre zakonska določila o združevanju delavcev in kako preprečiti, da ne bodo delavci prisiljeni pristopiti v stro kovna društva. Končno poizveduje, kako dvigniti materialni, duševni in moralni delavski položaj in upraša, bi li upeljava maksimalnega delavnika ne omejila preveč svo->ode delodajalčeve. Iz vsega je razvidno, da namerava ogrska vlada zatreti delavsko stro tovno organizacijo. S tem pač ne bode ničesar dosegla. Tudi ogrski delavoi bodo našli dovoli potov vkljub vladi za združevanje. Pridobila bo le socialna demokracija, ker bode nastopila s tajno organizacijo. Z Baikana. Zastopniki tujih držav bodo v skupni noti protestirali pri turški vladi, ker se tudi za tujce uporabljajo določila novega zakona o kolekih. Pri Gosinci, okraj Kumunova, je bil 24. t. m spopad med 35 mi ž broječo vstaško četo in turškimi vojaki. Vstašev je ostalo na meatu mrtvih 11, a Turni so imeli 1 mrtvega in 7 ranjenoev. Dosedaj še ni znano, so li tvorili vstaško četo Srbi ali Bulgari. Po turških poročilih se je dognalo, da sta dve vstaški četi došli iz Bolgarije. Pri eni četi, ki je imela veliko din«tr.ua, so spo znali, da jo je vodil neki bolgarski ženijski častnik, kateregt so ubili Turki. Poslaniki so turški vladi naznanili, da je treba pomnožiti število tujih orožmških častnikov in podčastnikov. Avstrija zahteva sest in Rusija pet častnikov. Turški ministrski svet Be je pečal v dveh sejah s starimi zahtevami Zedinjenih držav o priznanju amerikaoskih šol. V okrajih Pribeg in Ssoplje so se pri čeli veliki nemiri. Iz Soluna je došlo tja vojaštvo. Bati se je, da izbruhne splošna vstaja. Kriza v katoliški [stranki italijanski. Od zadnjega shoda v Bolonji, kjer sta si ostro stopili nasproti dve struji: demokratično narodna in konservativna, se je bil dalje boj med obema v časopisju. Načelnik »Opere dei congreasi«, grofGrosoli, ja izdal na vsa katoliška društva oklic, kateri privržencem konservativne struje ni ugajal, in ti so spravili v »Osservakre Romano« notico, katera obsoja GiOSolijevo pismo. Vsled tega je Gtosoli odstopil kot načelnik »Opere«. Krizo bo toiko rešiti, ker nam se zdi ves aparat »Opere« mnogo pretežak in preofco-ren. Idej* koncentracije vseh sil je reB do bra, a tu je združeno v eni organizaciji po p.inoma vse. od romanj in molitve do po litičnih bojev in socialnih reform. Politično na|važnejši del je socialno delo, in to je v »Oparo« sprejeto kot »2. skupina«. Ne zdi se nam neverjetno, kar pišejo nekateri listi, da namerava papaž »Opero« raz vezati tako, da bi razpadia v več samoatojnih organizacij, ki bi neodvisno in prosto bolje delovale, nego zdaj, ko so vsj skupaj zvezane. Odtod izvirajo težave in bolečine, na katerih trpi »Opera«. Častna knjiga krščanskih soci-alcev. Zmage krščansRib socialcev na Dunaju in na N.žje Avstrijskem so veliko zboljšale v dunajski, kakor tudi v spodnjeavstrijski deželni upravi. Krščanski Sjcialci so izvedli mnogo reform, ki dokazujejo, kako napačne so fraze liberalcev, da niso katoličani zmožni voditi veliiiih uprav. Dunaj in Spodnje Avstrijsko korakata sedaj na čelu praktišiiih bo ciaiuih reform v Avstriji in to slučajno po zaslugi krščanskih socialnih politikov. — L. 1896. je bil Dunaj pod liDeiainim vodstvom naravnost nazadnjaško mesto: prometna sred siva so bila jalova, razsvetljava slaba, VBa uprava je zaostala. Kršfianslti sociaici ao ustanovili velikansko plinarno in danes ima Du naj i/med vseh velikih mest v E/ropi naj lepšj razsvetljavo, ki je prvo leto doneala občinski upravi pet milijonov kron dobička, ki je prej šel v nenasitne žepe angleških Židov. Nadalje je mesto prevzelo cestno ža leznico, jo preosnovalo v elebtriško in posojilo 285 milijonov kron, ki je bilo potrebno v ta namen, se obrestuje in amortizuja iz dohodkov elektr.ške cestne železnice. Krščan ski sociaici so skrbeli za olepšavo mesta z novimi vrtovi, za kar so izdali leč kot tri milijone. Dunajski občinski svet je ustano vil več Ijudsuh kopel, dvignil zdravstveno razmere v modernem in krščanskem smislu, preosnoval oskrbo za uboge, zgradil otroško bolnico in krasno ubožnico. Pričeli so tudi z gradnjo drugega vodovoda, zgradili nove mostove, tržniue in nove kanale, zboljšali ceste, ustanovili mestno posredovalnico za delo in službe, kakor tudi za stanovanja i. t. d. Vsako leto zidajo mnogo novih, krasnih šolskih poslopij, ustanoviti nameravajo mestni muzej, zasluženim možem so postavili spo menike in dobrodelnim društvom so delili velike podpore. Pri vsem tem pa niso poza bili skrbitiza mestne uradnike in uslužbence Ne da bi zvišali občinske doklade, se j a od 1. 1892 do 1. 1901. zvišalo občinsko premoženje od 279 na 554 milijonov kron. Istotako, če ne še bolje, so gospodarili krščanski sociaici v deželni upravi. Upeljali so direktne in tajne volitve tudi v kmečki kuriji. Ko so deželno upravo dobili kršč. sociaici v svoje roke, so bile finančne razmere zavožene in zato so obdavčili bogate akcijske družbe, železniška podjetja in sploh bogataše. Krščanski sociaici so ustanovili 21 kmetijskih skladišč, pri katerih je vojna uprava pričela naročati v veliki meri svoje potrebščine. Ustanovili so osrednjo mlekarno, vinsko osrednjo zadrugo na Dunaju in mnogo vinskih zadrug po deželi. Obrtnim zadru gam so dovolili vsakoletne vis iko podpore ; razne obrtne zadruge s3 dobile 350 000 K podpore. Sklenili so nov lovski zakon, vpeljali zborovanja županov, uredili občinsko računstvo. Nadalje so ustanovili deželno hi potekamo banko, kakor tudi deže'no zavarovalnico za s!u5aj požnrov, slučaj snarti, zavarovanje rent, zavarovanje živine, proti toči in za sluiaj nezgod. Itke za šole so kršč. sociaici zvišali na 5 in pol do 8 milijonov kron. Poleg tega bi ustanovili deželno realno gimnazijo v Klosterneuburgu, v Melku zavod za s!epce, v Mollingu sirotišnico in več otroških vrtcev. Nove zimske kmetijske šole so ustanovili v Tu!lnu, Trautmansd irfu, Oberhollabrunnu in Korneuburgu, za vinogradnike oa šole v Gumpoldskirchnu, Motelbachu in Langen-loisu. Tudi prejšnje kmetijske šole so raz širili in nastavili več učiteljev za sadjerejo. Iz tega kratkega pregleda vidimo, kako je nazadnjaštvo krščanskih strank, kjer pridajo na krmilo in do moči. Vemo, da tudi dunajski kršč. socialisti niso v vsem popolni in da z asti v narodnostnem oziru niso vedno pravični Slovanom, a vsekakor njihovo delo na g spodarskos ;cialnom polju zasluži vso čast in priznanje. Nova grozodejstva v Armeniji. Iz Muša prinašajo lioti nova poročna o groznih zločinih, ki jih vrše mohamedanci med krščanskim armenskim prebivalstvom. Sultanov ukaz, da naj sa prebivalci v sa-sunskem okraju povrnej j v svoje ra^djane vasi, je bil izdan le zato, da se zaslepi javno mnenje v Evropi. Z zaukazano zgradbo vojašnic na sasunških višinah, ki bodo nad-vladale vso planjavo, nameravajo mohamedanci popolno iztrebiti krščansko prebivalstvo Kan vpliv je imel sultanov ukaz, sledi iz tega, da so mohanedanci tskoj ponovili grozno klanje. Sest vasi j: Gjmer, Blel, Gnarkor, Kzilaghedi, Karoudj in Terqua-vank so mohamedanci razdjali. O.iečist li in mučili so ženske in otroke, pomorili vsa moške, ki so prišli pod mohamedanski meč Tudi v Mulu je prebivanje nevarao in zaprte s) bile počet*om vse prodajalne. Vsako noč pomore mohamedanci kakih 20 bogatih Armencev. Vsaka zveza med Mušem in ono lico je pretrgana. Turške oblasti so prav nič ne ozirajo na koniule, ki poročajo, da leže umorjeni po cestah in ničesar ne store, da bi preprečili klanje, ki ne zaostaja prav nič za onim v I. 1894. in 1896 Zadnja poročilo iz Carigrada sa glasi, da so poslaniki bili obveščeni o splošnem požaru v Mušu, ki je v nevarnosti, da popolnoma zgori. Kurdi plenijo po mestu in so večinoma že vse preb.valce pomorili. Turčija in Italija. Kakor poročajo listi, namerava odpo-slati Italija vojaštvo v Benghazi. S to namero italijanske vlade je v zvezi tajno oboroževanje turške armade. Benghazi je turška pokrajina na severu Afrike. Glavno mesto je Benghazi s 10.000 prebivalci, med katerimi je 2500 Židov. Francoska in Vatikan. Uradno se poroča iz Pariza, da je apostolska stolica 25. t. m. odposlala francoski vladi odgovor na njeno protestno noto, v katerem povdarja, da si ne pusti kratiti sodne pravice glede škofov. Neopravičeno je pa postopal nuncij, ker je osebno nastopil v razpravi proti škofoma v Lavalu in Dijonu. Listi povdarjajo, da je s tem apostolska stolica pripoznala deloma neopravičeno postopanje. Ako bode smatrala francoska vlada to pojasnilo zadostnim je v mogoča rešitev razpora mirnim potom. Škofa v Dijonu in Lavalu bi v sporazumljenju s francosko vlado dobila drugi škofiji. „Figaro" pa poroča iz Rima, da so v Vatikanu zelo pesimistiški vsled Combovega govora v Carcassoni. Koroške novice. k Nemški Celovec. Celovško gimnazijsko ravnateljstvo daje vsako leto svoja letna poročila tiskati v tiskarni sv. Mohorja. To je dalo povod uredniku »Freie Stimmen", ^acknerju, da je v svojem listu napadel gimn. vodstvo, češ, kakšna predrznost je to v popolnoma nemškem mestu in za po-soinoma nemški gimnazij. Kakšno je to lemštvo, pač vsak Celovčan dobro ve. Najboljši odgovor nam bi lahko dali trgovci in obrtniki, v novejšem času tudi razni uradniki. Kako piškavo je to nemštvo, nam kaže tudi 7 slovenskih društev, ki jih imamo v Celovcu, namreč: Družba sv. Mohorja, podružnica sv. Cirila in Metoda, posojilniško društvo, čitalnica, „Slov. kršč.-soc. delavsko društvo", podružnica ljublj. kreditne banke, tamburaško društvo „Bisernica" in v kratkem nameravamo ustanoviti tudi prepotrebno društvo za slovenske delavke. Kako bi pač mogla ta društva brez Slovencev obstati! Samo družba sv. Mohorja je imela lani 199 udov; koliko je pa še zaspancev? Kje so slovenski posli itd.? Tudi gimnazij ni popolnoma nemški. Zadnje letno poročilo izkazuje med 461 učenci 78 Slovencev, torej še vendar 16 92%. Urednik »prostih glasov" bi pač rad s svojim „lakom" vse nemško namazal. k O »slovanski nevarnosti" blebeta „Kamt Wochenblatt" z dne 18. t. m. Najprej se boji Čehov na Dunaju in pripisuje krivdo vladi, da imajo v glavnem mestu toliko moči. Potem pa strahom poroča, da so Slovenci tudi na Koroškem začeli glave vzdigati. Boji se dveh na novoustanovljenih slovenskih pevskih društev »Zvezde" v Hodišah in „Drave" v Glinjah. Pač strahu dovolj, da bi slovenska „Drava" poplavila nemški (?) Celovec, in enkrat tudi nad Celovcem vzišla slovenska „Zvezda." k Občina Tolsti vrh se bori že celih 12 let za slov. šolo, a brez uspeha. V eni prih. številk bomo natančneie opisali v ta boj. k V Smiholu pri Pliberku smo obhajali dne 24 iu ija novo mašo č. g An dreja Sadjaka. Bil je to narodni praznik. V Smihelu je plapolalo mnogo slovenskih zastav. Na predvečer so žareli po gorah kresovi, topiči bo pokali, rakete so švigale po zraku. Pri obedu se je v raznih napitnicah povdarjala sloga med duho^ištvom in posvetno inteligenco, bmihelsko pevsko dru stvo »Gorotan« je s svojim petjem veliko pripomoglo, da se je slavnost tako impo-zantno obnesla. Štajerske novice. š Letošnja trgatev v S o venskih goricah bo jalu-j nlaba. V nekaterih farah sploh na bo nič vina. Ne samo da je toča veliko škode napravila, ampak v zadnjem času bo je prikazala na grozdju neka bolezen. — Grozdje postane črno in odpade. Sploh vino gradi povsod propadajo. Uooge slovenske gorice! š Strašna smrt Na dan sv. Jakoba jo na šentiljskem kolodv« ru potožil vlak želez niškega čuvaia. Bil ja baje premalo previden. Prenesl1 so ga takoi v mrtvašnico. š Marijina slavnost bo 31. julija v Jarenini Slavnont obeta biti ena najlepših, kar se iih ie vršdo na Sh«enskem. š Dr. Negri — odhaja. Iz Calja se nam piše: Dr. N^gri, doktor vsega zdravil stva, steber in glava vsega nemško pr> testan-škega gibanja, bo zapustil Celje. Steber in glava pa je doktor Negri le v toliko kolikor mu dopušča vsemogočni komandant dr. pl. Jtborneg, ki je politični jerob dr. Negrijev. Ta odvisnost, katero je doslej dr. Negri z občudovanjavredno potrpežljivostjo in uda-nostjo prenašal, začela je varovancu in njegovemu žepu presedati, zato se je hotel osamosvojiti in sklenil Colje zapustiti, da se na ta način znebi predobreg* jeroba Nemški listč celjski seveda previdno molči o tem neljubem odhodu, vendar pa pove, da prevzame Negrijevo prakso neki Nemec iete pristnosti kakor dr. Negri, namreč neki dr. Sadnik. Tako bomo dobili namesto ponem-čenega Itelijana ponemčenega Slovenca. Dr. Nogriju pa želimo razven srečne poti tudi malo več olike, kajti olika, s kojo je svoj čas dr. Negri po slovenskih damah pljuval, bi mu znala drugod zelo škoditi, ker niso vsi ljudje tako potrpežljivi, kakor celjski Slovenci š »Trgovski In obrtniški kažipot« za Spodnje Stajersfco bo v 501)0 izvodih izdalo slovensko obrtno društvo v Celju. š Pouk sa volitve. V Mariboru je izšla drobna knjižica »Pouk za volitve v iV. kuriji v štajerski deželni zbor" v 5000 izti Bih za ceno po 4 v. Ta brošura se zdaj razpošilja vsem političnim društvom in bode dolžnost okrajnih in krajevnih volilnih odborov, da ta knjižica pride povsod med ljudstvo. š Umrl je v Ljutomeru v 80 letu svojo dobe g. Elvard M i h e 1 i č , oče ondotnega trgovca. š Utonil je v Voglajni pri Celju de sotletni deček. š Razbiti shod Vsenemoev v Celju Včeraj smo poročali o razbitem shodu vsonemškega poslanci Franka Steina v Celju. Stein je moral retirirati v Terčkov hotel, kjer je imel tajen volivni shod samo za svoje somišljenike. š Ogenj v šoli v Brežicah so opazili v pondbijt a zvečer Stanovalci so takoj s po-močio sosedov pogasili ogenj, ki je bil v podstrešju in tako rešili poslopje. Snoda znaša približno 200 kron. š Imenovan »e finančni konceptni prak tikai t g. A o|«ij Gregorič v Gradcu za poštm g* konoeptnega praktikanta istotam. š Steklenico slivovke pred samomorom. Poročajo, da se ]e v okorni Arn f-sa obesil krfiar Mat Skringer, doma od St. Jurija ob Pesnici. Pred simomi rum je izpil sUkleoico sliv vke. š Zborovanje katol. polit društva ■Sava* p'i sv, A touu v r«,lu nourski žup mji dne 24. t. m. bi) je dokai zai iaiivo. Po dokončani cerkveni s.e^anosti v čast sv. Ani, ki se je let s pri te) oddaljeni p> družnim izva> redno lepo izt-1 a ob n«vzočn> sti in po pripomoči preč. g. dekana Ž čkarja in domač> g« g. župn ka zbralo se je nn dolo čem m mestu do 100 zborovaloev. Uda ežba bila je maia kak' r povsod, kjer se skliče prvič, kar s»et stoji, političen shod. Veselo pa je bilo, da so navzoči tborovalci z vid nim zaniman e n sledili poročilom. Gosp drž. poslanec Ž čaar je natančno, obširno in prtgelno opisal delovanje državnega in de-lelnega zbi ra. Našteval je, kje in kako se je potegjval za svoje volivce; povedal je uspehe svojega delovanja ; našteval je kri čtče krivice, ki zavdaje Gradec spodn|esta-jtrskim S ovencem, — najbolje bi bilo lo-čenje od G adca ; uzrjk, zakaj kmečki po slanci na Dunaiu kakor v G adeu le malo dosežejo, je kriv volivni red. Nate razloži g. državni poslanec pomen volitov, razloži natančno postavo o n vi splošni neposredni deželnozborski volit v i, ter poživlja navzoče, naj bodo zvesti in značajni volivci, ter naj volivno gibanie pospešujejo. Gjsp. državnemu poslancu se izreče splošna zahvala na natančnem poročilu in njegovem delovanju za svoje volivce ter zaupnica z besedami: „Vi bodete vedno naš poslanec 1" Nato poroča g. M Csrjak, ekonom v Rajhenburgu , o prenovl,enu vinogradov. Dal je vinogradnikom, ki morajo svoje po končane vinograde prenavljati, praktičnih nasvetov, kako se naj vinograd prenovi; kake vrste se naj sadijo, osobito v tem višje ležečem kraju, da se bo pridelovalo vino, ki bo našlo stalnih odjemalcev. Opozarjal je, da je natančno racijonelno delo pri novih nasadih prva potreba, ako hoče vinogradnik priti do uspeha in dobička. Z »živio«-klici na cesarja in papeža se je končalo zborovanje, ki bo imelo lep uspeh. š Smrtno nevarno ranili so v Oitrožnem v pretepu preteklo neleljo hntje Jožtfa Križana, ki jih je zbadal. Aretirani so: P.lič, Rečnik in Glinšek. XL\. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bode v Žalcu pri Celju v četrtek, dne 4. avgusta t. 1. Vspored: I. Sveta maša ob 10. uri v župni cerkvi. II. Zoorovanje ob 11. uri v dvorani gosp. Fr. Hodnika. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev ene tretjine družbinega vod stva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1 Gregor Eirispieler, 2. dr. Dragotin vitez Bit iweis Trsteniški, 3. dr. Fran Stor, 4. Anton Zlogar. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). Todstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 16. julija 1904. Prvornestnik: Podpredsednik: Tomo Zupan. Luka Svete c. Pristavek. 1. Dne 4, avgusta odhcd iz Ljubljane ob 5. uri 15 minut zjutraj. 2. Po prihodu v Z !ec ob 9. uri za-jutrek. 3. Po zborovanju sku oni nbed v pro stonh g. R Sanica ob l. uri Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 2. avgusta pri odboru oodružnice družba sv. C rila in Me toda v Ž*lcu. — Kavert bre« pijače stane 3 krone. 4 Po obedu razhod po Zilcu in oko lici. Ob 5 uri popoldne koncert. 5 Odhod iz Žalca ob 8. uri 23 minut zvečer. Dnevne novice. V L j u b I j a n i 27 >ulijs . Vrhbosna", ki je v predzadnji številki priobčila prevod dopisov »o francoskih raz- merah, ki jih je »Slovencu" poslal dr Lampe iz Pariza, priobčuje v zadnji številki obširno poročilo o vseslovenskem raladeniškem shodu. Glasilo bosenskih katoliških Hrvatov piše: „Znali smo, da je verska in socialna organizacija naših bratov že močna, a tako veličastne vseslovenske manifestacije nismo pričakovali . . . Taki veseli pojavi so plod dolgotrajnega napornega dela . . . Učimo se od bratov Slovencev!" Uboge reve! Nekateri »Sokoli« so še vedno mnenja, da smo mi prič' Ii z napadi Ti so pačreve, ker v st bi to pred slavnoetjo nisi pr bra'i »Navi dovega" na pada na n«s. Sedai s* n^kat- ri |e/e, ker sm vBk iknili na naslov tistih «S k dov« ki trpe v »Sokolu* Tdviar|ovo atrankarstvo: »Ub.ge reve«. Mi seno le ponovili dobesedno vsklik katerega nam je irgel »Narod« tik pred slavnost o v < braz. D ugič naj gospodje bol,e čitajo svoje glasilo. Tist', katere je psoval v soboto pred slavnostjo »Narod« z »Ubegimi revami« pač meo reve, ker mi bi v svoji stranki ne trpeli nikdar, da bi kak vodia sklepal z N mci kake zveze kakor dr. Ta v čar. Pač ooravheno smo vrnili ljubljanskim »Sokolom" naslov »Uboge reve«, ker na čelu svoj' ga »Sokola* (?!) trpe moža ki je pr osebljena nemška-slovenska zveza in ki dage koncesije Nmncsm! S tem možem na čelu je »Sokol" udajalec sokolske ideje! »Narod« pravi: »Kd >r je klerikalec, ne more biti »Sokol". — No, zato je pa lahko starosta •Sokolov« mož, ki objemlje Dežmanove grablje! — Kar se tiče nereda pri slavnosti, vse vzdržuiemo. V tem nam pritrjujejo celo „Sokoli«. Kar je pam tn h »Sokolov", obso jajo »Narod* in pravijo, naj bi nas »Narod« pustil pri miru, kakor smo mi pustili »Sokole« in jim pri slavni sti šli celo na roko. Ker se je »Narod" zaletel v nas, smo mar sikaj povedali, marsikaj pa še bomo, če nas ne bo pustil pri miru. In sedaj pričakujemo, da tisti srebrni venec, katerega so »Sokoli« naročili pri slovenskem zlatarju, a ga pozneje vzeli od nemškega zlatarja, poklonijo »dem munteren Seileneieder" za ogromno delo pri — neredu. Heil! Tudi spominjske s v e t i n j i c e (!) so ljubljanski »Sokoli, naročili pri nemškem zlatarju. Občinstvo je menda to vedelo, ker je »Sokolu« od teh svetinjic ostalo veliko število. Kje so bili slovenski profesorji? Povodom sokolske slavnosti so se poskrili vsi tisti slovenski prefasorji, ki sicer jako vneto zabavljajo »klerikalcem«. Korajža velja! Sedaj prihajajo zopet na dan s kritiziranjem »klerikalnega stališča«. Edino to si upajo ti — »svobodnjaki«, katere vse osramoti prof. Binder. Is sokolskih krogov Be nam poroča: Tudi dr. M a j a r o n a primite. V fraku je napijal vsesokoUki ideji I Sploh smo pri tej slavnosti zopet videli, da tisti, ki so delali, sploh niso prišli do besede in so namestu njih vstajali pri banketu možje, ki si pri telovadbi še nikdar niso vžulili rok. »Dejanska sokolska ideja« je ostala v kotu. Mica Kovačeva. Z neprimerno predrznostjo „Narod" zopet očita „ klerikalcem", da ne plačujejo, kar so dolžni. A mi imamo dovolj dokazov, da se je »Mica Kovačeva" nastanila v glavnem taboru liberalne stranke, kjer je pila in jedla, pa ni plačala. Prihajajo nam mnogoštevilne pritožbe o neplačanih posteljah povodom sokolske slavnosti. Plačajte, potem zmerjajte! „Sokol" in »klerikalci " Ponedeljkov „Narod" piše: »Sokolska" misel izključuje vsako klerikalstvo in kdor je klerikalec, sploh ne more biti „Sokol." — Na to mi za danes odgovarjamo samo to, da poznamo med „Sokoli" ljudi, ki brez vsakega sramu jed6 »klerikalen" kruh. Za danes naj to zadostuje. Če bo »Narod" naprej zmerjal, se pomenimo natančneje Dr. Susteršič — nemškutar. M iž z grabijami v »Slov. Narodu* silno rad psuje dr. Susteršiča z nemškutarjem Nedavno ga je v »Nan du" napadal, da sa je podpisal na B.edu v knjigi za tuice samonimški in je tako tudi v leto- štem li-tu Kur je dr. Susteršič še-le včeraj prišel s potovania v Ljubljano, smo se mogli o tem še-le sedaj infjrmirati. btvnrjetaka: Dr. Susteršič ni zapisal besedice. Skoro gotovo je to st< rila pesestn ca vile, v kateri je stanoval. »Narodov" napad je torej ?optt pa del v vodo. Dr. Tavčar se bo ie moral navaditi, da ima vse pošteno slovensko mnen>e le njega za Dežmanovega sovrstnika »Ein Deutecher« bi opravičeno dejal lahko slo \enskim »naprednjakom« : »Halten Sie aolebe Leute nur in Ehren —' dann ,Heil Ger-roania'«. Točnost. P> dpeč je pr gorela v nedeljo, a »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani« je takoj v pondeljek poslala svojega zistopnika na pogorišče. Ta zavarovalnica ve. da potrt bujejo pogorelci pred vsem denarja To naj bi upošte a e tudi druge zavarovalnice in posneti aie »Vzajemni «. — Poboj med rojakoma v tujini. V Clevelandu, O., sta se stepla rojaka Ivan Čik in Anton Skrabec. Prvi je nevarno ranjen. Le malo je nade, da bi okreval. Sedaj je v bolnici sv. Alekseja. — Strašna nevihta s točo v Loč-niku Iz Gorice: V soboto zvečer je v Ločniku in okolici toča in nevihta vse pridelke uničila. Toča z vetrom je padala nad pol ure, tako da so se še drugi dan dobivali celi kupi zmrzle toče. Ceni se, da je samo vinskega pridelka uničila okoli 7000 hektolitrov. Vse škode pa cenijo nad dve-stotisoč kron. Za eno samo vas res velik udarec, katerega bo treba od strani države zdraviti. Polja, drevje in trte so gole kakor pozimi; po tleh pa ležijo celi kupi listja, grozdov, zrn in mladičja. Ločnik ne pomni take nevihte in naliva. V sosednji Muši (Mossa) je pobrala toča polovico pridelka; ali ljudje so drugi dan pri vsem tem veselo plesali ter pokazali s tem, da jih nič ne briga, ali imajo od česa živeti, ali ne. — Ane v Avstriji Po zadnjem ljudskem štet u ie boje v Avstriji nič manje nego 1,7S0 000 žesk>h, ki imajo ime A nt. — Vihar v Cerknici Včeraj ob 1. uri popoldne je bil v C rkmci velik vihar. Kramarjem seje pretbmilo več prodajalnih šo toiov. Naliv je bil grozen. — Strela udarila je dne 26 julija na Stuiencu tupnije D. M. v Polju v kozolec Janeza Trilarja; pogorel je ves kozolec b sedmimi štanti, z deteljo in iitem vred. — Vročina na Dolenjskem znaša 38 stopinj R V Mižemberskem okraju so uničene skoro vse raBtline, vodnjaki razru šeni. Živino morajo ljudje voditi 15 kilo metrov daleč h Krki. Nevarnost za požare je velika. — Ogenj. V Mekinjah je ogenj posestniku Jožtfa Pučeku naoravil 3100 K škode. Zavarovan je bil za 650 K. — Na progi južne želeinice se klatijo sleparji, ki nalašč zamenjavajo prt ljago potni krm — Novo vrsto cigaret dobimo s 1 jan. 1. 1905 Za te vrste cigaret bodo porabljali ruski tobak. Ovitek za tobak bo jako kratek, ovitek za usta pa dolg. Cena ciga rete bo 2 vin. — Na Viču so aretirali hlapca Janeza Zibelnika, doma iz Dvora pri Vrhniki radi hudodelstva posilstva. Zibelnik je slaboumno 16.etno h-Ser posestnika Laznika zvabil v gozd in jo tam posilil. Napadel je tudi hlapca, s katerim sta skupno služila in ga okradel. — Streia ubila tri osebe, Iz Startna pod Šmarno goro se nam dodatno še poroča : Velika suša nam je pretila uničiti fižol, krompir in druge jesenske pridelke. V petek na večer 22. jalita začelo ae je oblačiti za Šmarno goro. Kmalu nato začne se bliskati in grometi; gorenji veter podi čedalje hujše črne oblake proti Ljubljani. Zdaj se oglasi tudi jug in nad Smartinom nastane huda vojska in, kakor letos vselej, zmsgal je tudi sedaj gorenji veter ali sever. Vlije se huda pliha, med viharjem začne tako močno treskati, da nas je bilo strah in groza Ob '/a i i' ur' Je treščilo v hišo, v kateri so sedele in molile tri ženske. Strela je poiskala vse kote, a ž.n-ikam je prizanesla, in slednjič švignila pri vr.t h na presto. To noč prestali smo veliko strahu, a drugo nesreče ni bilo. A vso drugače pa je bilo v nedeljo popoldne 24 juliia. Videli smo, kako se drvi temen oblak od Šiške proti St. Vidu, iz katerega je lil dež kar v curkib, in mislili s.no si, da ta ostane onkraj Save, pa hudo smo se varali. V Vižmarjih mu je hotel pre preiti pot zopet gorenji veter ali G^renitc. Vnel se je zopet hud boj in kozolci v Viž marjih s padali kakor dnopi in razjirieni ob ak zasukal se je proti Šmarni gori. Ko je priplaval do prvo bajte v Smartinem, se je grozovit > zabiiskalo in obenem treščlo v to leseno bajto, ki je bila v tist-m hipu vsa v ognju. V hiši je bilo petero I(udi. Liudje so hitro prileteli g^s t in ker so ališ»ii i hifie obupen glas: »Pomagajte pt magajtel«, so hiteli najprej v hišo in viden pretresljiv prizor: štiri osebe so leža e na tleh, le peta je bila pri zavesti. L udje so jih hitro nesli venkaj • esli na zrak Ur jih drgnili in z vido moč ii, kar s<> migu. pa žal, ižniliso le trdet k ga otr č čka. Mati in dve hčeri ni*m bile s naitiiž* že mrtve ker \ei trud, da bi jib tiivi i, t stal je brezuspešen. G j - spod iupnik je bil s svetim oljem hitro na mestu in jih pogojno tudi mazilil s svetim oljem ter jim še poprej podelil sv. odvez'«. Kmalu nat > ee je moglo konštatirati, da so vse tri osebe mrtve, le otročiček je začel di bati. Ko se je začelo moliti za te mrtve, je ljudstvo zagnalo tak jok, da se za samotno gorečo bajto ni nihče več zmenil; le prosto voljni gasilci so hrabro izvrševali svoj posel. K ) je bil ogenj pogašen, prinesli so tri mrtvaške krste, v katere so ognji ga3oi za bili mrliče in pričel se je žalosten sprevod po vasi. E lega mrliča so nesli na njegov dom, druga dva sprejeli so sorodniki, k er so na mrtvaškem odru ležali ža čisto začr-n-li in so bili v torek slovesno pokopani. Kateri pa so ti mrliči? Mali z eno samsko hoerio je goBtovala v tej bajti. Po litanjdavi6kih zadrug, o tvornici za ogljikovi kiselini, prora čun, koncisijoniraaje obrti in določitev Bt»l nih cen so izostale vsled nenavzojib poročevalcev in drugih rszr.b nedost*tkov. Ra Šunskima pregledovalcetca za bodoče leto isvoljena sta gospoda Josip Maček in S. Savar, namestnika s:* gospoda J Ru č igo j in J Bolte. — G »pod Franchetti je kot edpes anee deželne zveze obrtnih zadrug toplo priporočal, naj prstopi zadruga aveii kar se je tu Ji zgodilo. E lako ee ja sklenilo tudi glede obrtniške bolniške bla ga ne. M;sec» decembra bode izvanredua zadružna skupščini«, da se končno ustanovi sadru*r>i red in pU donosno delovanji'. Najden ie b i na južnem kolodvoru dež nik, Ztms.il slamnik, damska jopica, pelerina, zavitek z damskimi oblekam1, br*aški atlant, tri patire in pn /.»vitek s oerilorr. V železniškem predoru ponesrečil. It« lijar, o kateri-m smo porotfan vctrai, da so je poškodoval v žel^.niAk^m predoru na Prim^skfm se nifip D Sn;. it ^r^ojavk, B e r o I i n. „R iebsbote" zabeležu;e 'jeat, da se irar.c eki joasuitje nameravajo na seliti v berolinski okolici. B e r o 1 i n. Shod nemških katolikov bo letos od 21. rlo 25. avgusta v Raznu. Peterburg. Tu pričakujejo, da ruska carici v prihodnjih dneh povije. Socialne stvari. soc. S tclalno demokratiški voditelji- Socialno demokraški voditelji nad vse ljubijo napade na zasebno last in vabijo ubogo ljudstvo v svoje mreže zlasti s tem, da jim obetajo razdelitev premoženja in skupno last. Kako pa sami umevajo to skupno last, to vidimo iz sledečega: Socialno demokraški papež, Avguštin Bebci, ki se je iz navadnega strugarskega pomočnika pospel do voditelja socialne demokracije, si je iz delavskih krvavo prisluženih krajcarjev zgradil ob Ciriškem jezeru krasno trinadstropno vilo s stolpi, obdano s krasnim vrtom proti jezeru, v katerem so lepe lope, paviljoni in vrtne hišice. Zasuti so morali del jezera, da so zgradili vilo .Bebels Ruh"; ta vila je stala pol milijona mark. Žid Marx, ustanovitelj in oče socialne demokracije, je bil milijonar, tudi Lasalle ni bil revež. Znani reveži in voditelji socialne demokracije: Singer, Vollmar, Adler, in še mnogi drugi voditelji rdeče internacijonale so petični ljudje. Vollmar n. pr. ni hotel zaostati za Beblom in si je pustil ob nekem jezeru na Gorenjem Bavarskem zgraditi krasno vilo. Znani 5. avgusta 1895. 1. umrli soc. dem. voditelj E n g e 1 s , je bil velik ubožec, in je zapustil le 500.000 mark, Faures, radikalni francoski socialno demokraški poslanec in hud borilec proti „bogatim" samostanom je samo veleposestnik v depar-tementu Rochefort. Socialno dem. francoski poslanec V i v i a n i ljubi razkošno življenje in živi najraje v dragih toplicah v Vicbyju in Tronvilli. Socialist Berteaux je le bankir in večkratni milijonar, bivši francoski trgovski minister in odločni socialni demokrat Millerand bi tudi najbrže lepo pogledal, ako bi moral deliti. Ko je potoval v Nouzon, se je vozil v istem vozu, v katerem sta se vozila ruski car Nikolaj II. in perzijski šah. To kratko potovanje je stalo trancosko ljudovlado malenkost 5500 frankov. V Belgiji se soc. demokraški poslanec Vandewelde baha s svojim razkošjem. Tudi voditelj sodrugov v Italiji, Ferri, je lastnik drage vile. Voditelji socialne demokracije v Avstriji in na Ogrskem so ponajveč Jidje in židje brezdvojbeno ne delajo zastonj. Tudi pri nas na Slovenskem soc dem delavski (?) voditelji ne žive ravno preslabo s krajcarji, ki jim jih nosijo skupaj zaslepljeni slovenski delavci, samo naši slovenski delavci večinoma niso še tako zabiti, da bi hoteli podpirati židovske hlapce, kar razne Kopače, Kristane, Linharte in Čobale nad vse boli. Kazne Htv&ri. Najnovejše od rasnih strani. Roparski umor. V noči od so bote na nedeljo je postal v Thornu žrtva roparskega umora tamofoji bankir Adam. Adam je bil v menjalnici ns kolodvoru, ki je bila do 1. ure ponoči odprta. Na po-vratku ga je neznani zločineo napadel, urno ril in oropal. Truplo so našli v Viali. — Kolera v Teheranu. Ruska brzojavna agentjra poroča iz Biku' Kolera v Teheranu vedno bol) pojen.u e ter sedaj raz graja le Se v dveh meatnih oddelkih. — Novo eksplozivno sredstvo, ki bo s pomočjo električnih valov lahko eksplodiralo v veliki oddaljenoeti, sta iznašla baje Nikola Tesla in Pupin v Ctkagi. S ts kimi sredstvi bo nemogoča redna vojska.— Panika v cirkusu. V cirkusu v St. Sobastijanu na Španskem sta se bnjevala tiger in bik. V najhujši borbi sta pa preskočila ograjo in planila v neko ložo. M?d ljudstvom je zavladal velik strah Us'užbenci cirkusa so streljali na živali in pri tem ranili več visokih dostojanstvenikov. — Ne dostajanje krme vsled ve like vročine sa že kaže v nekatarih krajih Posebno na Čerikt3m to hudo občutijo. Krma se bo vsled tet?» podražila. — Stavke v Ameriki. Stavki čikaških mesarskih pomočnikov so se pridružili hlapci in vozniki na klavnicah in delavci prevozne družbe. Razven tega so pričeli stavkati tudi delavci raznih obrtij, da podpirajo mesarske pomočnike. V sedmih kon-servnih tovarnah so strojniki ustavili delo. V Fall-Riverju so 25. t. m. pričeli stavkati delavci v bombažnih tovarnah. V mesarskem mestnem oddelku je razglašeno obsedno stanje. Ta oddelek je podoben trdnjavi. Po-vsodi je polno policijskih straž. Na tisoče živine in prešičev je brez vode in hrane. Ni nemogoče, da bo mesarski trust žrtva te stavke. — Svojo ljubimko je zaklal. Na Dunaju je kočijaž Gregor Hele-šinski v nekem prepiru zaklal z nožem svojo osmnajstletno ljubimko Margareto Kugel. Morilec je nato pobegnil, vendar ga je pa policija že zaprla. — Poštne avtomobile bo u»edela vo-j ška ooita v Bosni. — Avstrijski og eduhivltaliji? „Triburn" javliajo, na so pri Caprile, kjer so sedaj vaje la-fkeg« tepničarstva prijeli nekega Avstrijca, sumljivega ogledu^tva. Oblast jo a»tvorila gostilno v C»mpo d ArBego, ker je bil njin lastnik, neki Tirolic. na sumu avstrijskega ogleduštva. — L vitrijolom jo je polil. V Parizu je 26 t m. ponoči polil z vitrijolom podpnfakt Ridant lepotico Vor-n er, kateri je žrtvoval vse svoje premožen,e. S tem se je maščetal, ker ga je h .tela zapustiti.-Velikanski požar. V Brn sku pri Lvovu je pogorelo 25 t. m. 330 poslopij, mod njimi tudi cerkev in župnišča, t vsemi listinami vred Tudi sinagoga in občinska hiša sta uničena. Radi šu&e je bila vsaka rešilna akcija nemogoča, škode je do milijon kr n Tudi v SoKolovu e ratgrajal hud p Ur. Mest 1 Pečuh jo v ognju. Dosedaj je zgorelo na 30 h š. — Poboj misijonarjev na Kitajskem. Belgijskega Akt la v Danu in njegovega brata so na inšpekcijskem potovanju med Išanom in Čin- kinom Kitajci umorili. — Profesor Straudinger — žrtva zločina. Na Dunaju so vedno bolj prepričani, da je pogrešanega profesorja Straubingera kak zločinec umoril. Profesor je imel s seboj mnogo vrednostnih papirjev in do 700 K denarja. Vsa poivedovanjasobila do sedaj bretuspašna. — Mučenje vojakov. Pešpolka št. 8 ia 49 v Brnu sta imela dna 16 t. m. vajo v polni bojni opravi. Vsak mož je imel na brbtu nad 30 kg. Moštvo je bilo v najhujši vročini od 5. ure zjutraj do 1. ure popo-luine nepretrgoma na nogah. Prepovedano je bilo piti vodo. Padlo je vsled napora, vročine in žeje nad 20 mož. Listi upravičeno grajajo tako mučenje vojakov. Dijaška stavka Naučno ministrstvo v Argentini)! je izdalo odredbo, v katari je cdredilo na srednjih šolah strožja letne ssušnje. Gospodom v srednih šolah pa ni bilo to všeč in na več f hodih so sklenili prositi naučnega ministra, naj umakne svojo odredbo. Ker na svojo prošnjo niso dobili odgovora, so naznanili, da bodo stavkali Ia istinito so vpriz^rili po več mescih gospodje po srednih šolali stavko. Viada, šolske oblasti in učitelji so bili prisil|eni vršiti pogajanja s starši nadebudnih učensev in pričeli so posredovanjem starišev zopet obiskavati šole. Ker pa ministrstvo ni hotelo ugoditi zahtevam dijakov, so pričetkom meseca junija dijaki zopet začeli stavkati. Bogata pevka. Pri orfeju v Velikem Varaždinu poje tudi neka Annie \Virkley. Tam že deluje nad šest let in nihče ni vedel do sedaj, da je hči znanega ameriškega milijonarja Astora. Pred kratkem pa je to skrivnost odkrilo pismo iz Amerike, katerega je prejela, ko je bila ravno v večji družbi. Ko je prebrala pismo, pričela je jokati, nakar je razodela prisotnim celo skrivnost Annie se je v Newyorku zagledala v Edmunda Pigani, kar pa ni ugajalo njenim starišem. Ker vse njene prošnje niso nič pomagale, pobegnila je s svojim ljubincem v Pariz. Ko pa jima je zmanjkalo denarja, pustil jo je njen ljubimce samo. Ker se je bala starišev, se ni hotela vrniti k starišem, ampak je nastopala po raznih mestih kot pevka. V onem pismu so vabili stariši hčer domov. Vročina. O nenavadno hudi vročini v prejfniih stoletjih poročajo: Leta 627. so studenci usahnili in ljuije omago>ali ž«le; I. 879. niso mogli delati na polju. Lita 993. s" nakli rastline na polju kot v pefii. Lato 1000 je nrineslo posebno Franciji veliko vročino. Reke so se posušile in vsled smradu poginjenih rib ie nastala Unera Vslnd vročine so lata 1024. usahnili v E z».°u in Lotringu vodnjaki in reke. Lata 1132. se ja posušil Ran. L. 1152 so kuhali v pesku jajci; 1227. ie pogin'lo »sled vročina mnogo ljudi 11 ž v^li. V letu 1303. so ljudje lahko bosi korakali čnz Ran in D >navo, dočim sta se 1394. posušili Saina in L >ira. Leta 1556 ja bila v vsej Evropi velika su*a. Lata 1614 so se posušili v Švici in n» Francoskem vodnjaki in ribniki. Ni5 m»ni vroče ni bilo v letih 1646, 1679. in 1701. Leta 1715 ni deževalo od marca tja do oktobra ter so se reke posušile. Vročina je bilo 38 stopinj in v zalivanih vrtovih so cvetela drevesu dvakrat Izredna vročina je bila v letih 1724, 1746, 1756 in 1811. Ftltfonska ln brzojavna poročili. _ Japonsko-ruska vojska. Peterburg, 27. julija. Ruska brzojavna agentura poroča iz Mukdena: Južno od In-kava križa japonsko brodovje, ki spremlja 20 transportnih ladij s četami. London, 27. julija. Rauterjev urad po^ roča ii Tientcina, da so Japonci zasedli Njučvan. Budimpešta, 27. julija. Mad vladnimi poslanci pridobiva vedno več pristašev misel o spremembi državnozborskega poslovnika, ki pride pred zbornico še pred koncem jesenskega zasedanja. London, 27. julija. Tu vzbuja začudenje vest, da namerava v prihodnjem leta angleška vlada dati Transvaalu reprezentativno vlado. ItteteorologldDO por.tSUo. 'iflina nad morjem 303 2 m, arednii trata! tlak 736-0aa« J Cu opn- MTUj. | lUaj. ! b»ro- «31 T. ! T nn*. T««;«.; r.tnrc ! {tom.i VMr.rl. N.b. S i - 2«! J £veC. <.il 9 21 1 j fl SVZll, jiisno. 1 27 7. ijutr. 2. popol. 73 to 788-0 | 19 1 27-5 : » no., obl. si. juk del. jasno 1 00 Srednja včerajšnja teni!'- 21-8' oor.n 19 S)" Dunajska borza dn6 26. julija. Skupna konv. renta, maj—november . . 99-35 Skupna kotv. renta, jaij,—julij .... 99*35 Bknpni državni dolg v notah ..... 100'20 Skupni državni dolg v srebrn.....100 20 Avstrijska zlata renta 4% ...... 118 80 A»»trijska kronska renta 4%.....99-35 Avstrijska inv. renta 3'/i%......91-16 Ogrska rlata renta 4%.......118 70 Ogrska kronska renta 4%......97-15 Ogrska inv. renta 3'/,* ......88'90 Avatro-ogrske bančne delnice.....16 05 Kreditne delnice..................637'25 London vista......................239 82'/j lieniski drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-25 SO mark............23-47 SO frankov...........19 03 Italijanski bankovci................95 05 C. kr. cekini...........1132 SLOVENEC a 97 se prodaja odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah ozir. trgovinah: Bizjak Ivan Bohoričeve ulice 10. Blasnlk Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12. Ceinovar Lovro, Kolodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Eisner Marija, Kopitarjeve ulice 1, Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, sv. Petia cesta 14. Kristan Ivan Resljeva cesta 24. Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg, Sodnijske ulice 4. Omejc Terezija, Karlovska cesta 32. Pihler Ivana, Kongresna trg 3. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant.. Dunajska cesta 19. Sever Mar.. Gosposke ulice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Velkavrh Marija Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 5?. Bohinjska Bistrica1. Mio Grobotek, trgovec. Celovec. Josip oowa, prodaja časnikov. Cerknica: Ivan Lavrič, (konsumno društvo). Gorica: Jos. Sch\varz, Šol. ulice 2. Hrušica pri Jesenicah: Katarina Krive. Idrija: Valent. Treven, trg, 102. Javornik: Štefan Pcdpac, trgovec. Jesenice: Alojzija Ahčin. Kamnik: Fran Subelj, trg., 39. Kranj: Karol Florian, knjigotržec. Leskovec pri Krškem: Franc Starec, trgovec. Logatec: Maks Japelj, trgovec. Novomesto: J. Krajec nasl, knjigotrinica. Postojna: Helena Orešek, trg. 76. Radovljica; Oton Homan, trgovec. Ribnica: I. J. Vendelin Stare, trgovec, Spod. Šiška: Maks Lavrenčič, trgovec 3. Škofjaloka: Janez Potočnik. Št. Peter: Fran Novak. Trst: Antonija \d. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1. Zidan most: Mary Peterman, kolodvor. Zahvala. Podpisani se nikakor ne moramo zahvaliti osebno vsem prjateljeiu in znancem, ki so našega preljubega očeta, gospoda Mateja Cibašeka posestnika in župana na Črnučah spremili k zadnjemu počitku na pokopališče; zato se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem častitim spremljevalcem ; domačemu gosp. župniku in gospodu župn ku z Ježice, občinskim odbornikom za kraten venec, društvu ve-terancev iz?!ljubljanske okolicp, sploh vsem, od daleč in blizu prišlim častilcem. Na Črnučah, dne 26 julija 1904. Žalujoči ostali. vftovem mestu na prodaj. Ista so nahaja na najodličnejem prostoru glavnega trga, ravno nasproti mestne hiše, je enonadstropna, ima lepo stmovanie in dvoje predajalnic. Proda sp nori ugodnimi pogoji. Več pove lastnik Ferdinand To maži6, c. kr. vš i ooštni kontrolor v Ljubljani, ali pa g. J. Krajec v Novem mestu. 1169 5-4 Ciril-Metodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. Naročila sprejema družbin založnik S H. Skerl, Sv. Ivan pri Trstu. Mizarski učenec £ se sprejme takoj. £ ANDREJ KREGAR, mizar, 1247 3—2 Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Kupi se dobro ohranjen pianino (mali glasovi r). Ponudbe pod »Pianino« 29, post. reat., ju&liana. 1263 nimiUIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIMMIlllMMIllllMMIlllllllllllllllllllMlllllllllllllimill 11 Grenčica 11 ?? Florian" || || in liker H I j „Florian" || H najboljša kapljica || i j za želodec. 1?38 (i | f niiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiniiMiiiMniiiiiiiiiiHiiiiniiiiiriiiii Franc Stupica, Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančnikovi hiši poleg Figovca. Priporoča slamoreznioe, mlatllnlce, čistilnico, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol-nloe. Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijake, žage, kotle za klajo in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski maveo. Ulzarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-i4 cerijskega blaga. Novomesto! Novomesto! v i TBffi hotel m kavarna, Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril svoj novo in moderno sezidani hotel, v katerem so potnikom na ratpolago prav lepe, popolno z novo opravo urejene sobe v prenočišče. — Točil bodem fino Puntlg&msko pivo, pristna dolenjska in druge vrste vina. Izvrstna kuhinja postregla bode veduo z gorklml ln mrzlimi ukusniml jedili. Obenem priporočujem svojo veliko zalogo Puntigamskega piva v sodčkih in steklenicah. — Prndajam na debelo in drobno iz svoje velike zaloge jako fina ln zajamčeno naturna vina od 28 vin. liter naprej. Toči se tudi vsakovrstno žganje na debelo in drobno. Potnike na kolodvoru sprejemal bode pri vsakem vlaku za moj hotel omnibus ..Medved". Za prav obilni obisk in velecenjena naročila se najprisrčnejše priporočuje 1262 10-1 Botco Jocoz (3«kae). Slovenci in Slovenke! Kupujte perilno milo""'™ sv. Cirila in Metoda, katero je najboljše sedanjih kakovosti. 1133 10—9 1122 100-8 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami |ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci jHanns Konrad tovarna ia ure ln Izvozna trgovina £ Most it. 955, Češko. Prava »mer. nlk. remontolr- ura n sidro, . j sluteni Uoskopr patent t trpežnem rutralu (Jlfl 9'Cft Iz Jelenurept usnja z eleg. verižico Iz nlk- &lu* " Jv* IJa In priveskom, komad ———— j/mmmmmmmmtrnmmtmfmmmmimmmtu^mmmiui Sposoben ===== mašinisf se išče za blaznico na Studencu. Pojasnila daje do dne 4. avgusta uprava deželne bolnice v Ljubljani. « MT Pijte -ve Klauerjev »Triglav" i najzdravejši vseh likerjev. • 544 150—61 2 Odlikovan z zlato medaljo na raistavi v Parizu 1. 1904 Dragofinpuc fapcfnik in preprogar Dunajska cesta št. 18, izvršuje vsa tapetniška in dekoraoijska dela ter ima v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka. 884 11 kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Učenca, kateri bi takoj dobival tedensko plačo, sprejme tvrdka Ad. Hauptmann, trgovina z barvami v Ljubljani, Resljeva Cesta. 1255 3-2 Ugodna prilika, pozor Amerikanci! proda se w posestvo -m v prijaznem kraju Dolenjske, tik deželno ceste, obstoječe iz enonadstropne hiše, hleva, kozolca dvojaka, njive in lepega gosda. V hiši se nahaja skozi 16 let prodajalna Z me-Šanlm blagom, kjer se napravi letnega premeta de G0.000 Kron. Poleg prodajalne je skladbe, sporlaj kleti, v prvem nadstropju kuhinja, 4 sobe in dve podstrešni sobi. Cena vsemu skupaj samo 10 000 kron. Za polovico svoto Be tudi pečaka. V drugem s u-čaju odda so mdi vise v najem. Ponudbe naj so pošiljajo pod naslovom M. O. 41. Poste restanto, Novo meBto. 1235 3—3 |V JTaknp ta prodaja H tiakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja u igube pri irabanjlh, pri »žrebanju najmanjšega dobitka. — Frosaaa« xa vsake Irebanji. K a I a n t n a iivrlilif naročil na boril. Menjarična delniška družba „M K II C U II" t., Vfoltoile 10 in 13, Dunaj, I., Strabelgasss 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kunnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor j« »ogoče viaocega ebreuovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 357 htejatel) in U|ov»rai anteik: Vr. i|sasl| Žitnik. fi«k .Katolik« Tiikarat" v Ljobljasi.