PcštnfocrDkičana v gotovini NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. Ma» riboru in Celju dostavljen na dom mesečno l Din več — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knaftjeva ul 5, telefon št 3121 3123 3124 3125. 3726. UPRAVA v Ljubljani Prešernova ul 54, telefon št 3122. 3123. 3124. 3125. 3/26 INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani, Pre. šernova ul. 4, telefon it 2492. Leto III. Liublfana, 11. marca 1929 Stev 10 Odsoditev podpisa srškojuso- slovenskih konvencij Podpis sklenjenih komadi ie M določen za danes, a ie bil adgodeo do četrtka - De odgo-ditie je izključno iz fermoM razlega« - Razhod diplomatov iz Ženeve Ženeva, 10. marca. Kakor se doznava iz krogov jugosiovenske delegacije, so bili na včerajšnjem sestanku našega ministra dr. Kumanudija in grškega zunanjega ministra Karapanosa v Ženevi odobreni v celoti vsi protokoli, ki se tičejo naše svobodne luke v Solunu, tranzitnega prometa in pravoslavnega samostana sv. Hilandarja. Za danes napovedani podpis tozadevnih konvencij pa je bil v zadnjem hipu odgoden in se bo vršil v sredo ali četrtek, ker je moral grški zunanji minister Karapanos sinoči nenadoma odpotovati v Pariz. Takoj po njegovem povratku v Ženevo, bodo konvencije podpisane. Kdaj bo podpisan pakt prijateljstva med našo državo in Grčijo, še vedno ni določeno. Beograd. 10. marca. Iz Ženeve poročajo. da sta se včeraj dr. Kumanudi in Karapanos sporazumela, da počakata še na gotova formalna navodila iz Aten in Beograda, predno podpišeta sklenjene konvencije, in da se ponovno sestaneta v sredo dopoldne. Podpis sklenjenih konvencij bo v četrtek dopoldne. V obeh delegacijah se zagotavlja. da so poslednje odredbe samo formalnega značaja. Grški zunanji minister Karapanos je odpotoval v Pariz ter se vrne v Ženevo v sredo zjutraj Minister dr. Kumanudi je imel snoči dveurno konferenco s francoskim zunanjim ministrom Briandom, katerega je obvestil o sporazumu s Karapano-som. Briand se je danes dopoldne vrnil v Pariz. Ženeva, 10. marca. Na včerajšnji zadnji seji sveta Društva narodov je bilo sklenjeno, ua bo prihodnja seia sveta 10. junija v Madridu Odbor trojice za manjšinjska vprašanja se bo sestal v Londonu koncem aprila. Angleški zunanji minister Chamberlain je odpotoval nocoj v London. Nemški zunanji minister dr Stresemann odpotuje na francosko rivijero, kjer se mudi njegova družina Dr Kumanudi bo odpotoval jutri dopoldne v Davos k dr. zMa-rinkoviču ter se bo vrnil v Ženevo v torek zvečer. Občni zbor Narodne banke "•ii Velika udeležba delničarjev — Živahna debata o poročilu upravnega odbora — Kritika kreditne politike Narodne banke Dividenda 400 Din na delnico Beograd, 10. marca. Danes se je vršila 9. letna skupščina delničarjev Narodne banke. Delničarji so bili zastopani iz vseh kraiev države, med njimi najuglednejše osebnosti iz našega gospodarskega in finančnega sveta. Navzoč je bil ves upravni odbor z guvernejem Ignatom Bajlonijem ua čelu. Finančnega ministra je zastopal Nikola Jovanovič. Zborovanje, ki se je vršilo v poslopju Narodne banke, je otvoril ob 10. dopoldne guverner Bajloni. ki .ie pozdravili prisotne delničarje ter ugotovil, da je navzočih 10S delničarjev s 16.587 delnicami teT pravico do 665 glasov, da je torej skupščina sklepčna. Po izvršenih otvoritvenih formalnostih ie guverner Bajloni prečital poročilo upravnega odbora Narodne banke s kratkim nagovorom, v katerem je povdarjal, da se uprava ne boji kritike, ki naj bo koristna in dobronamerna. Poročal je o poslovanju Narodne banke ter naglašal, da ie upravni odbor posvečal posebno pozornost aktualnim vprašanjem ter se zlasti zavzel za to, da se v izvoz, tarifi uveljavi refakcija na žito. Razen tega je delal z vsemi sisami za zaščito našega slivarstva. organiziranje kmetijskih kreditov ter ureditev ostalih gospodarskih vprašanj. Poročal je o znani tatvini enega milijona dinarjev v Narodni banki ter ie zanikal vesti, da bi obstojala desorganizacija v oddelku, v katerem ie bila tatvina izvršena. V svojem govoru se je spominjal tudi pokojnega guvernerja Ljube Srečko-viča ter ostalih umrlih činov in uradnikov Narodne banke. V debati je prvi govoril prof. Balkič. ki je označil delo upravnega odbora za nezakonito. Grajal je, ker ni bilo predloženo poročilo o zgraditvi tiskarne za tiskanje novčanic na Topčideru. Izrazil je bojazen, da se bo z dodeljevanjem kreditov postopalo tudi v bodoče na tak način kakor doslej in naglašal, da se morajo pri razdeljevanju kreditov upoštevati potrebe naroda tako, da se bo pospeševala narodna produkcija. Z ozirom na kreditno politiko se je bavil zlasti z lombardiranjem, katerega se je treba po njegovem mnenju izogibati. V Angliji se ne da več kakor 10% na Iombard. pri nas pa se daje 16%. Govoreč o obrestni meri je povdarjal, da bi morala Narodna banka nuditi glavno zaščito v gospodarski krizi. Najvažnejše je vprašanje stabilnosti dinarja. Narodna banka ni povedala, kolika je njena resnična zaloga deviz, o čemer široke množice nimajo niti pojma. Za Bajkičem je govoril dr. Curčin, ki je povdarjal, da Narodna banka ne upošteva enako potreb vseh pokrajin. Sam Beograd dobiva več kreditov kakor vsa ostala država. Vsi lombardni krediti gredo za Beograd. Očital je. da se v kreditni politiki Narodne banke za-nezTiarjajo mnoge pokrajine. Apeliral je na guvernerja, zlasti pa na člane upravnega odbora iz prečanskih krajev, naj ukrenejo potrebno, da bodo prečanski kraji dobivali zadosti kreditov, česar doslej ni bilo. Nikola Stanarevič je izrazil mnenje, da bi bilo treba izpremeniti način eskontiranja menic. Razen tega je zahteval, naj se posveča večja skrb kmetijstvu. Aca Stamenkovič je izrazil željo, da bi se prenehalo z demagogijo Govorili so še Cveta Grebenac, Mera Grebenac. dr. VI. Marko\rič. ki je zagovarjal poslovanje upravnega odbora, T. Banic in kočno guverner Bajloni. ki ie odgovarjaj predgovornikom. Guverner Bajloni je izjavil, da ni nikdar vodil nobene kampanje proti vladi. Vedno se je trudil, da bi delal skupno z vlado, ker smatra to za edino možnost. da se rešijo gospodarska vprašanja na praktičen način. Povdarjal je. da ni upravičena kritika, da si Beograd in Srbija re-zervirata zase vse kredite Po osvobojenju niso prečanski kraii zaltevali nobenih kreditov, čeprav jim je bilo mogoče dobiti jih pri podružnicah. Kreditov pri Narodni banki niso zahtevali, ker so imeli stare evropske finančne zveze. Sploh lahko pride po guvernerjevem mnenju prečansko gospodarstvo cenejše do denarja, nego sr-bijansko. Upravni odbor pa bo storil vse, kar je v njegovi moči, da zadosti željam vseh. O delu cenzorskega odbora je guverner izjavil, da je popolnoma zadovoljivo. Obrestna mera se ni mogla dvigniti od 6 na 7 ali celo na 8 %. Videlo se je, da majhno dviganje obrestne m-ere ne more imeti nobenega efekta. Ako bi se obrestna mera naenkrat dvignila nad 6 odstotkov, bi bilo to sicer v korist delničarjev, toda v škodo domačega gospodarstva. Obrestna mera se bo mogla dvigniti, ko bomo imeli nekoliko več tujega denarja v drža*'.. Dokler ne bo do tega prišlo, se obrestna mera ne bo mogla dvigniti. Zatem je imel Miroslav Kulmer daljši govor, ki je bil sprejet z velikim navdušenjem. Končno je bilo sprejeto poročilo uprave ter določena razdelitev dobička Narodne banke. Za delnico se bo izplačala dividenda po 400 dinarjev. Ponovno so bili izvoljeni v upravni odbor fgnat Bajloni. Andrija Radovič, dr. Gjorgje Gjuričič, dr. Velia Turkovič in Jurai Dubokovič nanovo oa bivši finančni minister dr. Bogdan Marko-vič in član beograjske trgovske zbornice Vo-ja Petkovič. V nadzorni odbor so bili ponovno izvoljeni Dimitrije Živadinovič. Mate Živamovič in dr. Ferdo Gramberg. S tem ie bila skupščina Narodne banke zaključena. n vv • •• i* ,*v *i • •• Razpuščanje nacijonabsticnih organizacij Včeraj so oblasti nadaljevale z razpuščanjem Orjune, Hanao in Srnao — Lepo premoženje dubrovniške Orjune Dubrovnik, 10. marca. Po odigredbi notranjega ministrstva ie policija danes razlastila orgamrzade Orjuna, Hanao in Srnao ter konfisciraJa imetje. Orjuna je vložila protest, ker je bil zapečaten tudi njen arhiv, v katerem so bili glasbeni instrumenti. Orjuni je bila zaplenjena gotovina v višini 33.000 Din. Zastopniki Hanao so izjavili, da nimajo nobnega premoženja, niti arhi- va, dočam je Srnao izjavila, da že dve leti sploh ne deluje. Razpuščene so bile tudi organizaoioe po deželi, kjer so še obstojale. Zagreb, 10. marca. Oblasti so danes dopoldne razpustile organizacije Orjune. Srnao in Hanao po raznih krajih Hrvatske in Slavonije. Organizacije, ki danes še niso prišle na vrsto, bodo razpuščene jutri. Otvoritev »Doma srbske majke" v Beogradu Velike svečanosti v navzočnosti kraljice Marije Beograd, 10. marca V prisotnosti kraljice Marije in kneginje Olge je bil danes svečano otvorjen dom »Društva srbske majke« Svečanost se »e pričela ob 11. dopoldne s prihodom kraljice in kneginje Olge, ki sta prišli v spremstvu svojih dvornih dam ter bili zelo prisrčno sprejeti. Izročeni so jima bili lepi šopki cvetja. Cerkveni obred je izvršil osebno pravoslavni patrijarh Dimitrije ob asistenci velfkega števila svečenikov. Poleg drugih odličnih gostov so se udeležili slovesne otvoritve doma tudi minister narodnega zdravja dr. Krulj, mini- ster socjjalne politike dr. Drinkovič, podpredsednik beograjske občine dr. Stojadi-novic, rektor univerze dr. Mitrovič in vla-dika Dositej. Po končanem obredu je imel patrijarh Dimitrije govor, v katerem je poveličeval delo »Društva srbske majke« v skrbi za deco. Novootvorjeni dom je pod pokroviteljstvom kraijice Marije Minister narodnega zdravja dr. Krulj je povdarjal v svojem govoru važnost socijalnega dela za otroke ter prečital nato kraljev ukaz o odlikovanju z redovi sv. Save raznih zaslužnih članic »Društva srbske majke«. Za pospeševanje domače industrije Zahteve beograjskih industrije ev — Zakon za pospeševanje domače industrije — Beograjska električna centrala Beograd. 10. marca. Danes se je vršila letna skupščina udruženja beograjskih in-dus?ri|cev pod predsedstvom Vladimirja Iliča. Z zborovanja je bila poslana pozdravna brzojavka kralju. Iz poročil upravnega odbora je razvidno, da prizadevanja za re-I vizijo tarifne pogodbe s Češkoslovaško ni I. so uspela, vsled česar je treba to vprašanje ' čim prej urediti Ob koncu zborovanja je bila sprejela resolucija, ki vsebuje zalite ve beograjskih industriicev. Resolucija ugotavlja, da je industrija beogr. industrijcev na redni 9. letni skupščini po razpravi o položaju industrije, ki ie čim dalje bolj otež točen od vedno večje aktivnosti inozemske industrije, ki vživa v svoiib državah velike olajšave, sklenilo: 1. Naprositi vlado, da uveljavi zakon o podpiranju in pospeševa- Ali je v Beogradu 350.000, 200.000 ali 110,000 ljudi? — Nov popis prebivalstva v Beogradu kot nujna potreba moderne uprave Koliko ima Beograd prebivalstva, se ne ve. Kakor se zdi, se ne ve niti za približno število. V splošnem ugibajo, da jih je med 200.000 do 350.000. V nekem svojem predavanju je bivši predsednik občine dr Kumanudi izjavil, da ima Beograd 350.000 prebivalcev, dočim izjavlja osrednji prijavni oddelek, da je v Beogradu po njegovih podatkih 330.000 prebivalcev V nasprotju s temi trditvami pa so mnogi, ki so mnenja, da v Beogradu kljub njegovemu naglemu porastu ni več kakor 200.000 ljudi. Po popisu prebivalstva iz 1. 1921. ki je bil zadnji, je imel Beograd 110.000 prebivalcev Od tedaj ni bil izvršen noben popis prebivalstva. Od 1. 1921 pa so se v Beogradu izvršile mnoge iu velike izpre-membe. Smatra se kot gotovo, da se je v teku osmih let njegovo število prebivalstva podvojilo ali potroiilo Kot središče in prestolnica nove države je Beograd postal privlačna sila za mnoge ljudi iz države same, kakor tudi iz inozemstva. V teku osmih let so nastale neštete nove ulice, velika predmestja in cele nove naselbine. Tako na periferiji kakor v središču mesta so tekmovali ves čas v grajenju novih poslopij. Za koliko se je Beograd povečal v zadnjih osmih letih, se ne ve točno. Kdo vse živi v njem, ne ve niti občina niti država Zato se ponavljajo nešteti slučaji, da sod-r.ija ne more dostaviti svojih pozivov prizadetim osebam in prav tako tudi drugi uradi ne. Koliko ovira to pravilno administracijo, ni potrebno še posebno naglašati Vsekakor pa je imela od poman:kanja potrebnih podatkov največ škode beograjska občina sama Zato je došlo do inicija-tive, naj se izvrši nov popis prebivalstva v Beogradu Pripravljalna dela ie započela že bivša občinska uprava in nadaljuje jih sedaj nova občinska uprava. Odrejeno je, da se popis prebivalstva izvrši 15. aprila, ko bodo vse priprave do tedai že ivršene. V to svrho je bila tudi posebna komisija strokovnjakov, ki je že pričela s svojim delom Ko bo ivršen ta popis, se bo v občinski upravi ustanovil tudi poseben statistični in javni odelek na novi moderni moderni podlagi, ki bo vodil stalno evidenco beograiskega prebivalstva. To bo znatno olajašalo tudi poslovanje občinske uprave zlasti v onih poslih, ki so v zvezi s plačevanjem stroškov za razsvetliavo in vodovod. kakor tudi v mnogih drugih zadevah. V drugih mestih kakor v Zagrebu in v Ljubljani vladajo v tem oziru urejene razmere ter je le pozdravljati dejstvo, ako bodo nastale tudi v naši prvi prestolici. Zborovanje hišnih lastnikov v Zagrebu Zaireb, 10. marca. Danes se je vršil ob-ni zbor društva hišnih posestnikov v Zagrebu. Na zborovanju je bil ponovno izvoljen za predsednika dosedanji predsednik Juraj čatkovič, ki jc v 6vojem govoru napadal zagrebške liste, češ da pišejo proti intere» som hišnih posestnikov Zagrozil je za slu* čaj, ako listi ne bodo izpremenili svojega dosedanjega pisanja, da bodo hišni lastniki izvedli najstrožji bojkot proti njim Skup« ščina je soglsno sprejela sklep, da bodo hišni lastniki v slučaju potrebe osnovali svoj lastni dnevnik ter mu dali na razpolago po« trebna sredstva za izhajanje. Predsednik je poročal tudi o svojem posetu pri ministru socijalne politike dr. Drinkoviču. ki mu je izjavil, da je po njegovem mnenju pTenes hala potreba nadaljnega podaljšanja strno» vanjskega zakona in da nima namena po« novno ga r>odališati. Z zliorovanja ie bila poslana tudi pozdravna brzojavka kralju. nju domače industrije in delavnosti, ki bi mu naj služil za podlago stari istoimenski zakon kraljevine Srbije iz l. 1873 ter zakoni, ki veljajo danes v mnogih drugih državah; 2. naprositi vlado, da pri čim prejšnji rešitvi vprašanja industrijskih kreditov upošteva potrebe srednje in male industrije; 3. naprostiti vlado in beograjsko občino, ki se nahaja pred rešitvijo vprašanja zgraditve električne centrale, naj ukreneta potrebno, da pri tem ne bodo sodelovali tujci, temveč da bo občina v sporazumu B ndruženjem beograjskih industrijcev izvedla zgraditev te centrale na račun reparacij in s pomočjo domačega kapitala, tako da bo električna centrala ostala v rokah Beograjčanov. Pred odločilno bitko v Mehiki Vlada skuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi uničiti upornike — Edina rešitev vstašev beg v Zedinjene države Mexico, 10. marca. Vlada koncentrira svoie čete za borbo proti unornikom na severu. V Zacatezas oribližno 80 km od Zani'asa. ie dosnelo 18.000 mož vladnih čet. Tu. namreč ootrravlia več tisoč unor-r.ikov železn ske nroee ki sn iih vladne čete un:č:le da nreorečiio Dohod uDorni-kov oroti Mehiki Do odbčilne bitke bo naibrže prišlo pri Torreonu kier ie zlavni stan vodie upornikov generala Escobaria Oddelki uoorni-kov ki so v držav-' Sinaloa hoteli prodirati proti iuzu. so bili poraženi. Voini minister Calles ooveliuie voiski 40.000 mož. To ie naivečii voiaški kontieent. ki ea ie Mehika spravila pod orožie. Calles je v stalni zvezi z zeneralom Alamzanom. ki se ie do sedai boril v sredini države. Prvi cili ofenzive vladnih čet ie mesto Zacatezas Od tam bodo ooizkusile razširiti svoio akciio na vse provinciie. kier imaio uporniki mnogo pristašev Calles hoče vršiti svoie ooeraciie toliko časa da popolnoma premaza upornike Obmeino mesto Juvaez ima za upornike veliko važnost ker se bodo mogli tam držati zelo dolzo Ako bi položai postal kritičen, bi moeli oobezniti preko meie kier bodo razoroženi Naihuiše. kar se iim more zzoditi. ie internacija. Zboljšanje prometa v Srbiji Beograd. 10. marca Pomočnik direktorja beograjske železniške direkcije Dimitrije Naumovič. ki se je mudil v vzhodni Srbiji na inspekcijf. se je snoči vrnil v Beograd. V vzhodni Srbiji je promet sedaj urejen ter so glavni deli prog očiščeni od snega. Podvzeti so tudi vsi potrebni ukrepi proti morebitnim poplavam. Tragična smrt Zagrebcanke Zagreb, 10. marca. Davi je umrla soproga inženjerja Cihlara. zagrebškega zastopnika Škodovih tvornic, ga. Štefica, stara 38 let Našla jo je služkinja mrtvo v postelji, zadeto od srčne kapi. Davi je prišel k njej v sobo še njen sin. maturant in ko ie videl, da leži v postelji, je ni hotel buditi, temveč jo je samo poljubil in odšel. Malo kasneje je dušel v sobo tudi njen .nož, inž. Ci-hlef, in ker je mislil istotako, da spi, je tudi on odšel po svojih poslih. Sele služkinja, ki je došla ob pol 10. ter videla, da leži še vedno v postelji, ie opazila, da je mrtva. Domnevajo, da je umrla že okrog polnoči. Na srčni hibi je bolehala že dalje časa in sicer od tedaj, ko ie bil? priča neke tramvajske nesreče na Zrinjevcu. Zaščita izseljencev Zagreb. 10. marca Danes se ie vršila tu seia odbora za 7?šč'to izsel;ericev. Predsednik te oreanizacHe ie bil doslei orof Milorad Stražnicki ki ie bil imenovan, kakor znano, za našesra ooslanika v Buenos Airesu in ki ie zaradi teza odložil ored-edniško mesto S seie ie bila poslana do-zdravna brzo;avka kraliu ter ie bilo na niči tud «k'e?vpnn da se koncem tekr-čezr meseca vrši občni zbor. na katerem bo iz-volien novi predsednik. Odhod kralja Borisa v inozemstvo — Sofija. 10. marca. Davi ie odpotoval kralj Boris v inozemstvo kakor se službeno izjavlja, zaradi zdravlienia bolezni v ušesih Na drugi strani pa se zatriuie da ie niegovo ootovanie v inozemstvo v zvezi s skoraršnio ženitviio z italijansko prinse-zinio Giovanno. Piratska pogajanja v dunajski luči Dunaj, 10. marca. »Neue Freie Presse« poroča, da pogajanja med jugoslovenskimi in bolgarskimi delegati v Pirotu dobro na« predujejo List povdaria, da bo zaključitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Bol« garsko mnogo doprinesla k pomirjenju Bal« kana. Grobovi nemških vojakov v Srbiji — Beoerad. 10. marca. Nemško ooslani-ništvo ie naprosilo ministrstvo ver za do-volienie da sme izvršiti koncentracijo zro-bov nerrskih vo"akov k< so nadli v Srbiji med svetovno voino Ministrstvo ver ie prošnii uzodilo. Zagovornik pc^ovnika Geroca — Beograd. 10. marca Iz Kruševca poročalo da ie bivši zazrebški veliki žunan fr Stopa r prevzel nalozo zazovornika ob-'oženeza polkovnika Milana Geroča. oroti kateremu se bo vršila sodna razprava v Kruševcu na Dodlazi obdolž'tve da ie izvršil v času avstrijske okuoaciie v Srbir več zrozodeistev Prisrčno slavje na čast prezidentu Masaryku Izvrstno aranžirana in odlično obiskana prireditev v »Zvezdi« Ljubljana. 10. marca. V prostorih restavraelie »Zvezda« se ie ob 16. vršilo Prisrčno slavie na čast prezidentu Masarvku, ki stooa v oatriiarhalno dobo osemdesetletnika. Prostori restavracije so bili okrašeni z veliko češkoslovaško državno zastavo, orezidentovim kinom in zeleniem. Proslavo ie aranžiral šolski odbor češke dopolnilne šole na liceiu nod vodstvom agilnega učitelia z. Votave s pomočjo Ceskoslovenske Obci in Juzoslovensko-češkoslovaške lize. Prireditev, ki so ii prisostvovali mnogi odh'čniki in predstavnik; obeh bratskih narodov ie v vsakem pogledu dobro uspela. Med drugimi so bili navzoči: komandant dravske divizije general MiDutin Nedič. liubi ianski župan dr. Dmko Puc češkoslovaški konzul dr. Fran-tišek Resi predsednik Ceskoslovenske Obci inž. Čermak. predsednik Jugoslovensko-Češkoslovaške lize dr. Albert Kramer. načelnik gl. kolodvora z. Ludvig. direktor realne ženske gimnazije g. Jutr. ter zastopstvo JSS s starosto g. Ganzlom na čelu Po kratkem pozdravu predsednika Cs! Obci inž- čermaka ie učiteli g. Votava na odru ob Masarvkovem kipu zbrani solskt deci v vznešenih besedah poiasnil velike prezidentove zasluee /a r-svoboienie raro-da ter niegovo težko borbo za pravico in resnico. Od dece pričakuie. da se oostavi na stran »tatlčkac kot ooore svobode velike republike in narodi. Konzul dr. Resi ie med velikim zanimati s toplo prisrčnostjo čital deci K LaP-kne »Razgovore s prezid-ut* Masarv. kom«:, one lepe odstavke, ki se nanašalo na crez.-'entova mlada 'sta Nas to a š >l*ke či~ cc ie vse navzoče uprav zadivil. Vrstile *o s^ klavirske točke in recitacije raznih češkoslovaških pesmii. ki slave preziden-ta Masarvka kot očeta mladine, nai omenimo le Naumanovo »Pesem Osvoboditelju« in Peškove »Zelie moravskih otrok«. Po nastopu šolske mladine so navzoči stote zapeli državno himno ČSR. Po odmoru ie inž. Čermak kratko očrtal Masarykovo delo v boiu proti stoletnemu zatiralcu narodove svobode ter zakllu-či' svoi z globokim patriiotlzmom prožeti govor z iskreno želio. da ostane prezident ohranjen narodu in svetu še na mnogo leta. Predsednik Jugoslovensko - češkoslovaške lige g. dr. Albert Kramer ie v markant-nih besedah očrtal veliko osebnost Masa-rykovo. ki ie inkarnaciia zaupanja v samega sebe: v njem gleda narod saraeza sebe. svoj polet, svoio zmago, svoio sedanjost in bodočnost. Danes, v težldb časih slovanski narodi s težavo vzdržuieio pravice v Evropi. Sreča ie. da imamo mnogo mož. ki nas dostoino reorezentira-io v svetu: Masarvk ie postal naidostoraei-ši reprezentant naše rase. O. dr Kramer ie nato orisat Masarvkove zasluge za Ju-gostovene. Bil ie med graditelji našega lastnega iugoslovenskega doma. Postavil ie naitrdneiši temeli za bratske vezi med našo in češkoslovaško državo. Masarvk ie prisrčen priiateli in velik zaveznik našega ljubljenega vladarja, kralia Aleksandra. Toplo se Slovenci in Jugosloveni pridružujemo Masarvkovi proslavi z vzklikom: oživel prezident Masarvk! Živela CSR! Živel češkoslovaški narod!« Konzul dr. Res! ie nato navzočim ored-očil Masarvk a kot učitelia naroda, filozofa, politika in vladarja. V slovenskem delu svoiega lepega govora ie navedel izerone-ie vse stike Masarvkove z voditelii iugoslovenskega naroda pred voino med volno in oo voini. Lepo slavnost so zaključili pevski solo-nastopi gdč Vedralove in g. P. Votave V celoti: prisrčno intimno, skrbno aranžirano origodno slavie. ki ie v vsakem udeležencu moralo zapustiti nailenše titfse. Beograjski berač, ki je zapustil milijon Din Zagonetno življenje starega upokojenca — Starec brez sorod-nikov — Odkod premoženje? V neki borni podstrešni sobici v Durmi-forski ulici v Beogradu je te dni umrl v največji bedi upokojenec Mihajto Petrovič, bivši uradnik uprave monopolov. Dosegel je starost 75 let Njegova, nenadna smrt ni razžalostila nikogar. Vsi, ki so ga poznali, so sodili, da ga je smrt samo rešila posvetnega trpljenja. Ko pa je njegovo sobico na željo gospodinje preiskal mestni komisar, je v postelji in v omari našel deloma v gotovini. deloma v vrednostnih papirjih in hranilnih knjižicah nad milijon dinarjev zapuščine. Pokojni Mihajlo Petrovič je bival že nad 15 let v stanovanju vdove Milene Cikiče-ve in plačeval mesečno po 200 Din. Živel je v naibednejšem stanju. Edini njegov zaslužek je bil ta, da je na trgu pometal ali prenašal kovčege .razen tega pa je mesečno prejemal borih 480 Din pokojnine. Sosedje so ga pomilovali in mu često poklanjali ostanke jedil, ki jih je s hvaležnostjo sprejemal. V svojo sobico ui pustil nikogar. Niti gospodinia se mu ni smela približati. Nekako pred 15 leti ii le stavil ženitno ponudbo .pa jo je ona seveda odklonila. Odtlej je Petrovič sameval in preživljal mračne dni v svoji podstrešni s>bi. kjer se je polagoma odluščil zid in je stare- vse plesni-ve stene obloži! s časopisnim papirjem. Zadnji hudi mraz je starca ugonobil. Prehlajen je dedec c.bležal na svoji postelji, nihče se ni briga' zanj. Nedavnega dne se je gospodinji vendar videlo čudno, da se njen stari najemnik nikakor ne prikaže na beli dan. Pogledala je v njegovo sobo in našla starca mrtvega. Poklicala je najprej sosede, nato pa policijo. Komisar je velel truplo siromaka prepeljati v mrtvašnico, sam pa je prebrskal stanovanje in na svoje nepopisno začudenje naše! v borni slamnici zavoj s 108 delnicami Prometne banke, ki predstavljajo vrednost nad po! milijona dinarjev. Presenečenje se je vrstilo za presenečenjem. Našel je komisar tudi dve hranilni knjižnici: po eni je bilo v Eskomptni banki naloženih 167.688 Din, po drugi pa v Založni banki 2800 Din. V starčevi denarnici je komisar naše! 1000 Din, 13 napole-ondorov in 15 francoskih denarjev po 5 frankov. Na vse zadnje je komisar na dnu slamnjače našel še cel šop menic. Vse te vrednote predstavljajo skupno premoženje preko enega milijona Din. Razkritje velike zapuščine prosjaka je vzbudilo v Beogradu splošno senzacijo, obenem pa tudi zanimanje, kaj bo beograjska občina pričela s tem denarjem. Razdelila ga bo med siromake. A na kak način je pokojni starec obogatel? Beračil je, skoparil in kleptoman je bil. Tako zdaj trdijo so- sedje. Sorodnikov nima. Mladost je preživel v uRsiji. V Moskvi je dovršil gimnazijo, nakar se je vrnil v Srbijo in dolga leta služboval kot uradnik pri upravi monopolov. Odkod mu milijon — je še vedno za-gonetka. Krasen popoldan rokokoja LJubljana. 10. marca. Popoldne se ie vršil v veliki dvorani Uniona ob zagrnjenih mizah rokoko-popoldan azilnega društva »Atene« z zelo pestrim sporedom. Uvodoma so izvaiall člani orkestralnega društva Glasbene Matice Mozartovo serenado. Podali so Jo zelo čustveno. Bili so vsi v rokoko-kosturnih kakor tudi ostali sodelujoči. Spored ie no vsaki absolvirani točki napovedovala v kavajiria preoblečena članica dramskega gledališča gdč. Maša Slavčeva. Priskaklialo ie na oder 7 petletnih malč-kov-angeličkov Deklica v zeleni krinolini Je deklamirala Ieoo prigodnico. Mozartov menuet-ples ie nato izvaial otroški plesni odsek »Atene* skupno 12 deklic in kava-lir, vsi v starosti do 8 let. Bili so burno pozdravljeni sai kar ni hotelo po absolvirani točki ponehati navdušeno Dloskanie Senzacija popoldneva ie bi! nastop 14-letnega violinista Uroša Prevorška iz šole kons. prof. Šlaisa. Zaigral Je Corelliievo »Sarabando« in Gosseca »Gavoto«. Občinstvu se ie razodel kot čustven interpret. ki se mu obeta lepa bodočnost. Koncertna pevka ga. Frania Cadeževa ie zapela tri narodne pesmi: »Je pa davi slanca pala«. »Prišla bo pomlad«. »Slavček poje. zvrgoli«, Kvartet oddelka za komorno glasbo šole kons. prof. Šlaisa ie nato zaigral Mozartov Godalni kvartet št. 15 in Andante - Menuet. Koncertna pevka ga. Mariia Golobičeva je zelo čustveno zapela ariio Verdijeve opere »Traviata«. Za svoi nastop ie žela burno odobravanie. Tako tudf ooerna pevka ga. Vera Adlešič - PoDovičeva za svoio arijo. Vse koncertne točke ie na klaviriu diskretno spremliala gdč. Rožica Novako-vičeva. Mozartov menuet. ki ga ie izvaial otroški plesni odsek »Atene«, so morali na splošno želio ponoviti. Žive slike po slikarjih iz rokoko-dobe niso moeli izvesti v popolnem obsegu, ker ie nagajala luč. Ugajala ie »šola ljubezni«. Ples iz opere »Mjgnon« sta kai liubko podala olesna para — dva kavalir-ia in dve dami v starosti do 10 let. Občinstvo ie bilo tako vzhičeno. da so ga malčki morali ponoviti. Spored ie zakliučila Mozartova »Nočna muzika«. ki so io zaigrali člani orkestralnega društva CL M. Izvajanie sporeda, določeno ob ool 18. do pol 19. se ie zavlekla za poldrugo uro. Takoi po zakliučku le zasviral Nazodetov iazz-band in le trajala prosta zabava do 11. zvečer. Potek rokoko-poooldneva ie pokazal. da so te prireditve ori nas zelo željen e. Na račun so prišli zlasti malčki, ki so iih privedli starši s seboi. Prestavlieni so bili v nekak pravliičin svet. Dvorana ie bila okusno dekorirana. posebno oder Število udeležencev lahko cenimo na 800. Prireditev sta posetila med drugim divizii-ski general g. Nedič in župan dr. Puc s soprogo. Smrt zaslužnega šolnika V noči od sobote na nedeljo je umrl na posledicah kapi, ki ga je zadela pred tednom dni, ko je še v izredno polnih močeh svoje visoke starosti uradoval v Hranilnici in posojilnici v Gotovljah, vpokoje-ni nadučitelj g. France Brinar. Pokojni je hrastniški rojak in brat znanega pedagoga in naravoslovnega pripovedovalca g. Josipa Brinarja, ki je obogatel naše slovstvo z deli, ki pomenijo za nas toliko, kolikor za Nemce nazorni prirodoslovec dr. Schmeil. Tudi pokojni France je bil v moderni pedagoški smeri veren in polnovreden drug svojega brata. Povsod, kjer je deloval, je ostal ljudstvu v najboljšem spominu kot vzor učitelja, ki daje učencem vsako, še tabo suhoparno snov na način, da dobe zanjo zanimanje ter si iz vseh panog Ijudskn-šolskega pouka ustvarijo tudi smernice za svoje gospodarsko življenje. Če imamo Slovenci vzore nazornega pouka in če je kdo po svoji lastni inicijativi pri nas polagal temelje današnji moderni delovni šoli, potem gre eno prvih mest gotovo pokojnemu naducitelju g. Francu Brinarju. Z ljudstvom ga bodo tudi tovariši ohranili v najboljšem spominu. V večnemu počitku ga polože jutri, v torek ob 10. dopoldne na pokopališču v Gotovljah. Svete lobanje Glavo smatrajo razna primitivna ljudstva za sedež nekega posebnega duha, kj človeka varuje. Zato častijo lobanje kot nekaj svetega. Pri Novozelandcih se ne sme poglavarjeve glave nihče dotakniti, če ni sam poglavar. Zgodilo se je čestokrat, da je otrok kakšnega poglavarja umrl od same umazanosti, ker ni bilo nikogar, ki bi se upal u-miti mu glavo in obraz. Kadar se takšen maorski poglavar dotakne svoje lastne glave, mora z nosom takoj vsrkati ema-nacijo svetosti s prstov, ki se jih je prijela ob dotiku. Kakor glavo živečega človeka, so častili že v pradatvnih časih in častijo še danes mnogi divjaki po vsem svetu tudi glave mrtvecev. Že v kameneni dobi so ljudje glave pokopavali posebe od telesa in so jih krasili z vsem ■mogočim nakitom. Mnogi divjaški rodovi hranijo še danes lobanje svoiih prednikov. Na Andamanih nosi vdova lobanjo svojega moža obešeno okoli vratu, dokler se v drugič ne poroči. Skrbno shranjenim lobanjam prednikov izkazujejo isto čast kakor bogovom, jim prinašajo jedi in darove ter jih prosijo za razne mrlosti. S tem v zvezi je bržkone »lov na lobanje«. kakor ga prakticirajo razni primitivni rodovi. Že Herodot piše. da so stari Tavrijci natikali glave sovražnikov na kole pred svoje hiše. ker so menili, da jih čuvajo nevarnosti. Na malajskih otokih spravljajo divjaki isto-tako skrbno glave svojih sovražnikov na police, na vrvi pred durmi, na kole po cestah svojih selišč, okrog altarjev svojih bogov. V Holandski Novi Gvineji jih hranijo v posebnih lesenih posodah, takozvanih »korvarjih«, ki so izrezane v obliki človeške glave. Drugod odrezane glave preparirajo na razne načine. jih prekadiio, prebarvajo itd. Tudi v Evropi naletimo na ostanke nekdanjega kulta lobanj in sicer ne samo v raznih relikvijah, temveč tudi v posebnih lobanjskih grobnicah, v katerih shranjujejo prebarvane, pozlačene in z napisi ter grbi okrašene lobanje. Našli so celo lobanje, ki so bile popisane z loterijskimi številkami in o katerih so ljudje menili, da prinašajo srečo. Navada primitivnih ljudstev, da izdelujejo iz lobanj pivske posode, izhaja iz tega prastarega čaščenja lobanj. Erik Gottgetrcu: In nevesta se joka... Iiust leži sredi Karpatov blim romunske meje, ima petnajst tisoč IhsdV od teh pet tisoč zidov, zelo pobožnih. Ko sem prišel v Hust, se je ravtno vršila poroka. Pri tem veselem dogodki je iz hiše slavnosti drhtel jok dekliškega glasu. Šel sem z nekrm hustskfm Židom, ki me je. želel uvesti v hišo, da zvem. kaj je. in izkazalo se je tole: Herman Heršovič,. trgovec v peki vas j blizu Husta, in njegova žena imata hčer. Štirinajst let ji je in se ima poročiti. Roditelja se odpeljeta v HlSSt na trs, hči ostane doma. V gostilni zvesta za posredovalca. Hajmovič mu je ime in ie na glasu. Tudi to pot ne odreče. Jožoviča iz Kaipafelovega ima pri rokah, plemenitega hišnega fanta. ttšni fant. mora čitatelj vedeti, je pri pozabljenih Židih Karpatske Rusije oni tifs> mladih Židov, ki ga ne vzgajajo za določen poklic, temveč dela to, kar dela oče, pred vsem pa marljivo moli. Plemenit je zaradi velikega nagnjenja do svetega pisma m mol" t ve, zaradi izvrstne duhovitosti, bledih lic, telesne nerazvitosti. In zdaj bi se imel oženiti. Rodite® obeh otrok se dobe na trgu, se pogajaijo za doto in se pogode. Potem gredo še k rabfnu. On poroko odobri. Oboji starši vlečejo nato za simbolično odobritev pogodbe vsak na svojo stran po dolgem pregamjem robec. S tem je kupčija sklenjena. Otroka drag drugega ne poznata. Oče pride domov in reče hčeri: »Zaročena si.« Hčeri ie petnajst let Drugi oče pride domov in reče sinu: »Zaročen si.« Sinu ie osemnajst let Prvič se vidita ženin in nevesta pri oni poroki bog zna kakega daljnega sorodnika, ki sem ii prisostvoval, in tedai slavita tudi lastno zaroko. Tako- Mati reče: »Pridi v sobo, tvoj ženin je tu.« Deklica noče in plaka. Plaka tako glasno, da se sliši na ufteo. Naposled dobi od matere dva udarca. In tako postane voljna. Nevesta vstopi, s hrbtom proti ženinu. Čez nekai.i časa se le nerada obrne k njemu, on ji da plaho svoj dar, preprosto za.pestnico, ki jo bolj zanima kakor mož, ki ji ga je dal. Prav za prav: on je sploh ne zanima. »Prstan hočem imeti!« Zaroka in za-> kriči. In je potrebno mnogo truda in pregovarjanja takisto kričave svatov-ske družbe, da vzame za enkrat zapestnico. Pozneje ga bo zamenjala za prstan. Kmalu potem je poroka. Pričakovati je, da bo ob te»i priliki prišlo do nove ZETOk 6 Postava zakonov iladoletnih ne prizna. Toda nevšečnosti češkoslovaška država ne dela. Ker ve. da jc vera Židov močnejša od nje. Ženi postrižejo lase, radikalno, da ne zrasejo več. Naloga žene nii, da je lepa — lepih Židinj v tem srednjeveškem svetu vobče nisem videl — nego da rodi otroke, čim največ, in rodi jih tudi še s petinpetdesetimi leti. Tako živ*i dvojica iz sabata v sabat. iz meseca v mesec, rz leta v leto. Smrt ie nadaljevanje tega življenja, pot navzgor, in lesene paličice v rokah mrtveca so popotne palice duše na cesti v Jerušolajim, sveto mesto. Gospodarska beda je strašno velika. Vprašam našeiga plemenitega Iršnega fanta, od česa živi. »Od kupčije.« »Kakšne?« »Kar pride.« »In če nič ne pride?« Odgovora mi ostane dolžan. Kako mu ie vendar vsega tek'a inlao mar nasproti Bogu, pravičnemu! Zimska tragedija v naših planinah Rute pod Martuljkom, v marcu. Trije krvavi vojsčaki, ki so se starim ljudem prikazali na rdečem nebu, drveči voz silnega Elija, ki je šinil kakor misel preko zastrtega obzorja, rdeči in goreči jeziki, ki so v toplih dneh lizali po razgretih skalah široke peči, tri solnca med tremi zimskimi mavricami, ki so strašila naše gorenjske puntarje — vse lo še živi v živem spominu starih rutarških mamic, ki so morda najboljše tolmačice in prerokinje, kar se tiče nebeških in gorskih izvanrednih prikazni. A dasi so fenomeni še danes moderni, se jih ne boji nihče več, morda se pred njimi prekriža ena sama mamica, a druge so tihe in se smehljajo kakor otrok, če ga hočeš razveseliti ln prevariti z umetnim ognjem. Moderna vera Je trdna in stremi v enostransko smer _ tri solnca med tremi mavricami niso razburile rutarških mamic, še po-križale se niso, ampak so prerokovale med pokajočim mrazom za tri dni pomlad in toploto. In so dobre in izkušene prerokinje in se je resnično dogodilo po njihovih besedah. Pred par dnevi se je še eilno kadilo okrog Martul.jkovega poldna, kakor da se je gora razpočila in bruhnila iz sebe bele pare. ki so se jadrno valile proti dolini. In je sijalo čisto solnce, a z jasnega neba se .ie vsipalo in 6nežni melež ie vršel pod samotnimi Ja-seni. A je bil le pršič, ki ga je krivec Ivig-nil s skalnatih pobočij in ca v divjih vrtincih raztresal nad dolino. Srue so se ponoči še stiskale ob vaških hlevih, kjer so se grele in pulile borno slamo iz špranj; na polju tam za železnico je lajni lisjak, ki ga je mrazil celo zimski kožuh, in mesec se je smejal z neba in 6e kremžil v 6ilnem mrazu. A že oez noč so se zavile gore v tople oblake in po vsem Martuljku je završalo, kakor da že brezen prepeva pomladno pesem. Vrane in kavke, kolikor jih je se zima pustila, so zavreščale in se v silovitem veselju poganjale prvemu toplemu v-Ptru nasproti. Jug veje v višinah, jug eo-piha nad dolino in vse gorske živali je prevzela nenadna radost in živahnost, da se jim človek čudi, ko Jih gleda s samotnega obronka tam nad zamrznjenim Martuljkom. Kljub svoji čudoviti odpornosti je gorska divjad letos strahovito trpela. Temperatura je že v nižavah daleko prekoračila mejo, pri kateri živali še niso posebno dovzetne za mraz- A v njihovih normalnih bivališčih je zavladalo strupeno vreme, ki bi jih bilo popolnoma uničilo, da niso pobegnile- Cele družine gamsov so tavale po visokem snegu tostran Vožice in po golih obronkih Bašči-ce ter so se skoro brez bojazni približevale hišam na Srednjem vrhu- Srne so stradale in umirale, prezebale so in cepale. Zadnji dnevi so jih pač rešili mraza. a daleč so še dnevi, ko se spet po mili volji nasitijo. Razločno se poznajo njihovi sledovi po vseh ozkih kopninah, kjer so po-mulile vso zmrzlo in preperelo travo. Mar-tuljkov srež in težka sapa zamrzlega ledu sla jih pač pokončala več kakor lovčeva puška v petih ali dejetih letih. Id nič bolje ni na borovški strani, a še slabše na rate- Dekle, ki je ljubilo Kristusa Mlad poljski delavec ie našel na samotnem kraiu v bližini Londona v snegu ležeče, popolnoma golo truplo mladega dekleta. Okoli trupla so ležali razmetani deli njene obleke. Mladenič je obvestil policijo, ki jc odposlala na mesto več izkušenih detektivov v spremstvu psov. ker so sumili, da gre za umor. Toda nobena sled ni Izdajala zločina. Nasprotno, zdravnik, ki je prisostvoval ogledu, je dognal, da je mladenka zmrznila. Posebno pozornost pa je vzbudilo dejstvo, da ni kazala nobenega znaka nasilja in da je imela roki sklenjeni k molitvi. A na plašču so na§Ii brošo z napisom »Bog je ljubezen!« To je bilo še vse premalo, da bi mogli ugotoviti identiteto mrtvega dekleta in okoliščine, ki so jo spremljale v smrt. Skušali so najti kakšno sled s tem. da so o stvari poročali v listih. To je imelo uspeli. Na policiji se je zglasila neka ženska iz Croydona, ki je izjavila, da je v mrtvem dekletu po opisu spoznala svojo hčer. ki je bila že 14. februarja pobegnila z doma, ne da bi si mogel kdo pojasniti, čemu je to storila. Bila ie zelo pridno in pobožno dekle, članica različnih verskih društev v Croydonu. Z ljudmi je malo občevala, zlasti pa se je izogibala moške družbe. Na vsa tozadevna vprašanja .ie odgovarjala, da ne ljubi nikogar razen Jezusa in nekoliko dni pred pobegom jc celo prijokaia domov, češ da ji naprtujejo hudobni jeziki v domačem kraju razmerje z nekim mladeničem, čeprav bi ji ne prišlo kaj takšnega nikoli niti na misel. _ Iz teh podatkov so spoznau, da gre za običajen primer verske blaznosti, pri katerem sta sodelovala nekolko pretirana pobožnjaška vzgoja in nekoliko strupeni jeziki sveta. Dekle je zbežalo v samoto, da bi bilo bližje svojemu nebeškemu ženinu in v napadu bolne zamaknjenosti je zmrznilo. Preroške sanje V lipskein »Časopisu za parapsUiolo-f gijo« (Zeitschrift fiir Parapsyho!og;e) ie izšel prispevek nedavno umrlega okul-tističnega apostola von Schrenck-Notzinga. ki opisuje zanimivo preroško sanjo bivšega ravnatelja monakovske akademije umetnosti Ferdinanda von Millerja. Podrobne podatke o tej sanji sta dala Schrenck-Notzingu Miller sam in bivši bavarski diktator von Kahr. S. jun. 1914. so pričakovali v gradu Neuburgu ob Inu, ki so ga bili spremenili v dom za umetnike, obiska bavarske kraljeve družine. Med gosti, ki so sc zbrali za to priliko, sta bila tudi Miller in Kahr. V veseli družbi sta prebila zvečer nekoliko prijetnih ur. Ko sta se ški višini. Sneg je visok iu je tesno pokril svoje žrtve; pokazalo jih bo šele pozno pomladansko soluce, ko se z vso silo vpre v gorske 6trmine in v rdeči luči razgrne strahoto gorske zime. Brezen je zatulil zadnje dni nad rrorskim svetom, pretopli dih pomladi ie zavel ob gorah in pod gorami. Sneg se je stisnil v trde gruče, ki čudno čepe po strminah in preže na trenutek, da se spuste v dolino. Gorska divjačina je vsa vznemirjena in s»e v gručah vrača na višje postojanke. Premamil in prekanil jo je brezen, ki je za par dni zapihal nad zledenelimi gorami. A vznemiril je tudi sneg, ki ie oživel in «e skoro vidno trese vrb strmin. Tu in tam se že čuje zamolklo rjovenje, kakor da «e oglašajo čudne zveri sredi gorskega svela, pa -1rve po strminah le plazovi kako: ogromne, sto in sto metrov dolge pošasti Sneg se razmika in drvi v velikanskih plasteh z njimi, zemlja se jim pridružuje, skale beže z njimi in stoletne hoje in hibe skačejo pred njimi z vsemi koreninami iz zemlje. Ve3 gorski 6vet bobni in rjove od groze, plaz pa drč-i bliskovito proti dolini in grabi vase bedne živali, ki so srečno prestale strahoto zime, pa jih je prevaral brezen in jih zlobno pokopal sredi umazanih, kakor kamen trdih sneženih mas . . . V borovški in rutarški okolici so plazovi lokalizirani ter se ponavljajo samo na oddaljenem višinskem svetu, človeškim bivališčem niso prav nič nevarni, ker jih ne dosežejo. Divji pa so daleč gori v škrlatičnem svetu, osobito pod Prokletimi policami, kjer se v ogromnih masah zajedo prav v prod Gruntnice in pišence ter vsako leto opu-stošijo pot, ki vede skozi Klin na Vršič. Na drugi strani so pa na posebnem glasu plazovi, ki se spomladi vale z Rup ter v Pri-sanško kotlino z Robičja in so v kratkem času porušili prekrasno cesto na Vršič ter v vojnem času tam zasuli na stotine ruskih ujetnikov. Tudi pred poplavami je Dolina varna, ker se višinski sneg taja le polagoma ter mu more priti do živega šele poletno solnce in vso njegovo močo požre še peščena, skrajno žejna gorska zemlja. Preobrat med zimo in pomladjo je tod gori počasen, normalen in prav zaradi tega popolnoma brez nevarnosti. Bre®en piha od vseh strani, a rutarške prerokinje vendarle zmajujejo z glavo in vidijo in čutijo, kako 6e za nekaj dni spet vse preokrene. A vendar vedo, cla je najhujš® pri kraju in se več ne vrne. Pozabljena bo v kratkem času letošnja zima in letoviščarji ter turisti bodo kmalu preromali vse gorske obronke. V gorskem svetu se bo smejalo solnce in lanski sneg bo ostal lanski sneg in trpljenje bo že jutri za gorami. Človek je človek in pozabi; le solnce ne pozablja in bo kazalo po gorskem svetu tragedije, ki so se vršile tod gori v najhujši planinski zimi. A kaj bo ljudem vse to maji Tragedija se je vršila samo na nemem živalskem odru in kdo naj io še razume sredi tople pomladi, sredi žgočega poletja? odpravljala spat ie spremil Kahr, tedaj mini stenja? ni referent. Millerja do njegove spalnice v južnem traktu gradu in mu je dejal s šaljivim glasom: »Vi ste prvi človek, ki bo spal ix> dolgih stoletjih spet v teh prostorih. Naši ljudje pravijo. da so sanje ob takšnih prilikah velikega pomena.« Miller se ie smejal. Ko ga je pa Kahr zjutraj srečal, je bil videti zelo pobit. Kahr ga je vprašal, kaj mu je in Miller ie odgovoril: »Imel sem strašne sanje. Sanjalo se mi je, da je voina zajela Nemčijo. Francoska. Rusija, Angleška. Italija. Amerika in druge države po vsem svetu so se zvezale •proti njej in jo zdrobile.« Ves dan ie stal Miller pod vtisom teh sanj in zaman so ga drugi tolažili, da vlada na svetu vendar najglobočji mir. Schrenck-Notzing pripominja, da je bilo 8. jun. 1914. še nemogoče prerokovati vojno, zlasti pa ne v tako določeni obliki, kakor so jo napovedovale sanje, ki so uganile posamezne države kot nasprotnice Nemčije in ki so jasno videle nje zlom.____ Konec dveh glavnih črnogorskih kačakov Še izza vojne dobe so po gozdovih in planinah kolašinskega okraja v Črni gori najnevarnejši hajduki in kačaki. V vasi Ravne v donjemoravski občini sta našla se« daj svoj hajdu-ški konec brata Radoš in Drago Bulatovič. Orožniki so hajduški dvo* jici s pomočjo nekih seljakov prišli na sled in ko sta nič hudega sluteč prenočevala v neki planinski koči, sta bila obkoljena od vseh strani in po kratkem krutem boju ustreljena. Hajduška brata sta bila že v do« bi avstrijske okupacije v gorah ne kot na« vadna vstaša, temveč kot navadna roparja, ki nista napadala samo avstrijskih manjSih transportov, temveč tudi svoje rojake. Le* ta 1921 so se ponovno vrnila v hajduSko življenje. Od najnevarnejših hajdukov je še neizsleden Vidak ŠSepanovič, na kojega glavo je notranje ministrstvo razpisalo na« grado 20.000 Drn.____ Zgradba novega carinskega skladišča v Beogradu Pod predsedništvom glavnega ravnatelja carin dr. Koorada Šmida se je vTSila v g«, neralni direkciji v Beogradu konferenca, ki se je bavila z načrti zgradbe velikega skla* dišča za carinsko upravo Pri konferenci so sodelovali delegati prometnega m gradbe* nega ministrstva in beo«r~r zgradbo carinskega skladišča sta dva pro« jekta. Po enem naj bi se skladišče zgradilo na savski obali blizu pristanišča, po drugem pa blizu železniške postaje, tako, da bi bilo za dovažanje in odvažanje to skladišče naj* prikladnejše železniškemu in brodarskemu prometu. Konferenca še ni prišla do za« ključka. Pristale francoske pastilje »Valda«. za športnike pred, med in po naporu. Prodajalo vse lekarne in dTogeniie. Proti koncu zimskosportne sezone V smuških skokih zmaga Bogomir Šramel — Prve hitrostne drsalne tekme — Nogometaši v Ljubljani in v Zagrebu še počivajo, Beograd pa je otvoril spomladansko nogometno sezono Skakalne tekme na Bledu Bled, 10. marca. Smučarski klub Ljubljana je danes priredil na tukajšnji skakalnici skakalno t«fcmo, ki Je prav »zborno uspeta. KlrOb j>o®ni reklami se je zbralo pri skakalnici, ki je v idealnem stanju, prav mnogo gledalcev, ki so z ve-t.Mm zanimanjem sledili tekmovanju. Vreme je bilo krasno. Skupno je startalo 11 tekmovalcev, od katerih je vsak izvedel po en poiztatsof skok in dva Hkr&a v konkurenci. Prvi skok je vsak izvedel ir tri četrtine naleta, drugi pa s cefiro za!etoojde zopet v Ameriko; pravi pa, dn dveletna pogodba z Madison Square Gardenom zan; ni obvezna. Kakor znano, je nedavno preminuli nta-oažer Tex Richards organiziral boje za nasledstvo Gene Tunneya v svetovnem prvenstvu težke teže. Kot prva nasprotnika sta — pod Richardsovim naslednikom Ja-cknm Dempseyem _ nastopila v Uraniji Jack Sharkey in Young Stribbling. Strib-blinsr je komaj 24 let star in se je prav naglo prerinil v prve vrste. Z zmago nad Tommv Loughranom in Johnv Riskom je dosegel svetovni sloves, vendar so pa še vedno zapostavljali. Končno je vrgel Peter-»ona knock-aut in izzval Paolina, ki pa se mu je umaknil. Njegov nasprotnik Sharkey je imel v zadnjih letih mnogo smole. Njegov posebni rekord, ki ga do sedaj ni dosegel noben boksač. ie, da je porazil najnevarnejša črna boksača George Godfreya in Harry Willsa. Razen tega"je odpravil Renaulta, Riska in Maloneva, dokler ni končno v 7. kolu podlegel I)empseyu. Za 200.000 dolarjev vstopnic je bilo prodanih v predprodaji. še enkrat toliko je bilo inkasa in 40.000 gledalcev je prisostvovalo borbi. Zmagal je Sharkey — po točkah. Kakor zatrjujejo, je Stribblingu manjkalo pravega duha za zmago. Sedaj pravijo tudi še. da je imel levo" roko deloma blesirano in se je od 4. kola dalje ni več posluževal Bil je večinoma v defenzi-vi, toda tudi njegovi udarci z desnico so bili strašni. Najhujša sta bila v devetem kolu, bo se je Sharkey žf> opotekal. Sodnik se je šele po dolgem oklevanju odločil, c'a prizna zmago Sharkeyu. Med publiko, ki se ji je predstavil Dempsev v fraku, je bila tudi njegova žena, filmska zvezda Estelle Tay!or, dalje nevvvorški župan \Vol-ker, avtomobilski rekorder Segrave in dr. Sicer pa so bili vsi razočarani! Ze dva dni pozneje se je vršil drugi izločilni boj za svetovno prvenstvo težke teže, in sicer med Američanom Toui Heene vem in Jim Malonevem. Proti pričakovanju je odnesel zmago Malonev po točkah, boksača pa sta mnoso preveč »markirala« in publika je protestirala. Heenev je zaradi tega poraza izgubil šanse za nadaljnjo udeležbo v boju za Tunn*yevo dedščino. Drugi najvažnejši boiksmalch se je vršil med Emilom Pladnorjem (Francija) in Francis Gennarom (Amerika) /i svetovno prvenstvo musje teže v Parizu. Izid je senzacija! V 73 sekundah je postal Pladner svetovni prvak svoje kategorije. Ker je Čas res izredno kratek, je zanimivo, kako je potekel. Časomerilec iu vodja boksa Bernstein je vprašaj najprej nasprotnika- *Etez vous pret, Pladner? ijn s>Are von readv, Gennaro?« Ko sta oba prikimala, je sledila otvoritev. Gennaro stopa proti sredini »rin^a« in s širokim zamahom levice napade Plad nerja, ki se niti ne zmeni Takoj nato pa odgovori z udarcem levice, ki zadene Američana na čelo Po zopetnem napadu Gen-nara se stisne Pladner v kot med vrvi Telo trči ob telo, Pladner plasira dva silna udarca in Gennaro se zgrudi pod nogam' nasprotnika Pladner se umakne in čaka Gennaro si na tleh otipava okolico želodca. njegova publika razume in protestira Toda sodnik odšteje 10 in Pladnr je k. o. odnesel drugo svetovno boksaško prvenstvo iz Amerike v Evropo. Bilo je 18.000 gledalcev, med njimi mnogo Američanov, ki jim to ni bilo všeč. Italijanski prvak poltežke teže Miha P>o-uaglia je odpotoval v Južno Ameriko. Nastopil bo največ v Buneos Airesu, kjer živi njegov rojak Roberto Roberti, ki ga je italijanski boksaški savez iz nezuanih vzrokov diskvalificiral! Najbrže je bil prevečkrat tepeo! — V poltežki kategoriji se bosta 28. t. m. udarila za svetovno prvenstvo Jimmy Loughran in MirJtay Walker. Danes se primeta za evropsko prvenstvo v bau-tamski teži Belgijec Petit Biquet in^ Itali^ jan Domenico Bernasconi v Milanu. Se nič ne ve! Jack Dempsey je prav za prav lahko vesel. Če ne služi kot prireditelj, mu je ra razpolago tudi »riug«.. Pri matchu Sharkey-Stribbling ie vtaknil 23.000 dolarjev, sedaj pa mu konkurent Fugazzi ponuja, reci in piši, pol milijona dolarjev, če se hoče udariti s Schmelingom. Dempsey razmišlja še vedno! — Sharkey bo medtem dobil uov ga nasprotnica Baska Paolina Uzeuduma; zmagovalec iz tega matcba se bo udaril s Schmelingom, če "bi se Dempsey vendar pe odločil, da proda svojo slavo za pol milijona dolarjev. Smrtna nesreča slovenskega delavca v Beogradu Nedeljska beograjska »Politika« poroča o tragediji slovenskega stavbinskega delav« ca Antona Bričeja (najbrže bo to Bricelj) iz vasi Hrušica blizu Ljubljane Ta 2Sletni delavec je bil zaposlen pri parketiranju no« ve zgradbe ministrstva za šume in rude na vogalu ulice Miloša Velikega. Pozno zvečer je po končanem delu našel smrt zaradi ne* srečnega slučaja. Ko se je vračal od dela, je zgrešil iz drugega nadstropja pravo pot ter zašel do vrat, ki so vodila v še prazen prostor, kjer naj bi se napravil lift. Naglo je odprl vrata, kjer je obležal mrtev. Pokli« cali so rešilni oddelek in policijo. Prvi je prišel prepozno, policija pa je ugotovila identiteto nesrečnega delavca. Zanimiva pravda med avtorjem in junakom knjige Često sc zgodi, da junaki dram in roma« nov tožijo avtorje, češ, da so jih postavili v slabo luč. Nekaj podobnega se je sedaj pripetilo znanemu prijatelju naše države Švicarju dr. Reisu v Beogradu. Dr Reis je izdal svoje vojne in povojne spomine v knjigi »Kaj sem videl in doživel v velikih dneh«. Ta knjiga je namenjena invalidom v pomoč in pouk ter vsebuje mnogo skic z bojišč, iz Beograda in iz življenja vojakov in invalidov V njej je tudi opis znanega beograjskega starega okraja Čubura, ki se ponaša s posebno značilpimi tipi. V tem odstavku se spominja avtor tudi na nekega Dobrivoja Popadiča, bivšega študenta v Parizu, ki pa se je pozneje zapil, a je še vedno tujcem odličen tolmač. S par pote« zami ga avtor navaja med obžalovanja vrednimi tipi, ki so v alkoholu upropastili svoje nadebudno življenje. Knjiga se je moč« no razširila po Srbiji, sedaj pa ie naenkrat nastopil nesrečni Dobrivoj Popadič pred sodiščem s tožbo, da ga je dr Reis okle* vetaJ in oškodoval. Na razpravi ga je vpra« šal predsednik: »Kaj hočete sploh od dok« torja?« — »Nočem, da bi bil kaznovan, za« htevam pa za odškodnino — 10.000 Din.« Po kratkem posvetovanju sodišča je bil obtoženec oproščen vsake kazni in odškodnine. Pomladansko jamstvo 40 mučenikov Krasno solnčno vreme v vsej Sloveniji - Velika uteha po hudi zimi - Setve so dobro prezimil« Kdor oglašuje, ta napreduje! Ljubljana, 10. marca. Prava pomlad! štirideset mučenikov se je dobro obneslo! Tako bo ostalo 40 dni. Hvala Bogu! Zimske setve so dobro prestale mraz! Tako so se danes pogovarjali ljudje ra kmetih in potniki v vlakih, ki so se vozili prvikrat v večjih skupinah na daljše in krajše izlete v okolico. Mnogi so pristavljali ; — Mučeniki so važni vremenski patroni. Pred dvema letoma so prinesli mraz in dež ki je trajal res okoli širidesei dni. Danes se je Slovenija kopala v toplib pomladanskih žarkih. Povsod lepo, solnčno in jasno, le tu in tam je bilo deloma oblačno. Pomladno solnce je kmalu razgnalo tanke megle in drobne oblake. Vsepovsod se je ljudstvo razgibalo v pravem pomladanskem veselju. Ljubljana je bila ves dan izvrstno razpoložena. Mnogi so se še popoldne šetali po glavnih prometnih ulicah, pač, ker so se bali blata, a niso imeli prilike, da bi se z avtomobili potegnili v okolico. Naval na avtobuse je bil od prvih popoldanskih ur kar silen. Ljudje so se pulili za vsak sedež. Pred slavnim »Figov-ceuu so se neprestano zbirale velike gruče izletnikov, namenjenih v Št. Vid, v Podutik in dalje Pa tudi mestna avtobusa sla bila Depretsano >jurišana«. Tudi potniški promet na železnicah ie zelo oživel. Mnogi pa so obžalovali, da še ui obnovljen celotni potniški promet, zlasti da ne vozi popoldanski gorenjski vlak. Zato so jo nekateri raje popoldne mahnili proti Zalogu, Vrhniki in celo proti Borovnici. Jutranja vremenska poročila so beležila precejšen dvig temperature, a obenem delno padanje barometra. Ze dopoldne se je začelo živo srebuo v termometru naglo dvigati čez ničlo ter je v mnogih krajih doseglo do 4-15 C. Stanje termometra je bilo davi naslednje (v oklepajih prejšnjega dne): Bohinjska Bistrica —3 (—2), jasno; Kranjska gora —5 (—6), jasno; Jesenice 4-2 (O), jasno; Tržič 4-1 (—1), jasno; Kamnik —1 (—1), jasno; Ljubljana gl. kolodvor —2 (—1), sprva megleno, pozneje jasno; Celje -fl (42), jasno; Brežice 4-5 (4-4), jasno; Dravogrnd-Meža —1 (—3), jasno; Maribor gl. kolodvor 4-4 (4-4), Ljutomer +3 (—1), jasno; Kotoriba —2 (—1). oblačno; Št. Janž n3 Dolenjskem —3 (4-4), jasno; Novo mesto 0 (—1), jasno; Kočevje 42 (+1), oblačno; Rakek —4 (—3) jasno. Sneg je močno skopnel. Le v bohinjskem kotu, v Kranjski gori, {»nekod na štajerskem in v kočevskih oziroma notranjskih krajih ga je še precej. Vlaki so prihajali v Ljubljano dokaj redno. Večjo zamudo sta imela OSE iz Beograda (S7 minut) in jutranji beograjski brzovlak št. 4 (00 minut). Drugi mednarodni ekspresni in brzovlaki, k:Tement< pravcate akrobatske vaje. Lomil je stole, metal posodo ter se spravil tudi nad natakarico. Čudnega svata, ki je vrh tega ozmerjal stražnika z ?AVindischer Hund<, so prijeli in izročili v zapore pri »Grafu«. V daljno tujino za kruhom Na iesen se seliio ptice, na spomlad pa naše delovne moči daleč preko moria. Večino naše emijrraciie ie tvorila nekdai hi-perprodukciia sil naših vasi: poljedelski delavci, dninarji, težaki in nekvalificirano delavstvo vseh vrst. ki si že od nekdai mesto domačih tovaren. ie bilo enkrat iztrgano iz kmečkega živlienia. izbira tudi Nemčik). Ameriko in še razne druee industrijske dežele. Dandanes pa naidemo med izseljenci tudi kvalificirane delavce, celo srrnostoine obrtnike o katerih b; si človek mislil da so našim vasem krvavo potrebni in da iih vas tudi z lahkoto dobro t»re-redi. Celo iz bogate Bačke ie vedno več izseljencev. Snoči ie skozi Liubliano zopet potovala sknpfna izseliencev broieča IS oseb v Argentlniio. To so bili možie z ženami starelši in mlafši samci, možie ki so pustili žene doma — povečini sami kvalificirani delavci in profesifomisti. Eden od niih ie celo mož kakih 35 let. ki ie žc devet let izvrševal samostojno sedlarsko in tapetniško obrt. Dne 7. t. m. so se napotili iz Vel. Bečkereka. 13. bodo vkrcani v Trstu na ladjo in vsak od niih ie plačal za notovanie « prehrano od Bečkereka do izkrcanja v Arzentiniii po 5000 Din Vsi od-haiaio v svet polni nad in zairoanja. zlasti oni ki so irvežbani rokodelci. Na vprašania o vzrokih, imate vsi eden in isti resignirani odgovor: »Ne preostaia nam družeča. Doma ie živUenfe oredraco. za delo oa se premalo plača«. — Nekvalificirane delavce pa navdaiafo z nadami uspehi nekaterih rojakov. Vsi pripovedujejo ki ie ie drugi dan io se ie z ženo vred izkrcal dobil za oba dobro službo, kakoršne doma ni imel niti v sanlah. Na pomisleke, da ie tudi v Arzentiniii več kot preveč ne-izvežbanih delavskih moči in da se s težkim delom komai orehTaniio. zooet resizni-ran odzovor da ie treba poskusiti srečo in usodo, kjerkoli se da in čimdalic v svetu, temboli.e. seg Marcel Prčvost: Hitrost Vsaka doba stoji pod svojim znamenjem. Sedemnajsto stoletje je bilo v znamenja Moči, osemnajsto v znamenju Razuma, devetnajsto v znamenju Znanosti. Dvajseto je v znamenju Hitrosti. Ali je ta manj veličastna? Nikakor ne! Poskusimo nekoliko proučiti hitrost samo na sebi, čisto hitrost, kakor bi rekel moj sloveči tovariš Henry Bre-mond. Čista hitrost niso zsolj rastoče številke, ki jih beleži številnik. kadar po-ženeš motor. Tudi nI razmerje med premerjenim prostorom in časom, v katerem je bil premerjen: to razmerje je samo kos hitrosti, najobčutljivejši od vseli, najbolj izmerljiv, toda vendar je samo kos nje. So ljudje, ki mislijo hitreje od drugih: pojem prostora je izvzet iz te hitrosti. Ves sistem frederi-ca W. Taylora, očeta »Scientiftc Ma-nagementa«, ima za smoter maksimum stvari v minimalnem času. Da to doseže, zreducira premikanje na čim manj časa; toda on izziva in izrablja vrhu tega vse prirastke psihološke hitrosti: na primer one, ki jih dobiš, ako nadomestiš premišljan-je z navado, iz-virajočo iz instinkta. Kako torej definirati Hitrost, to specifično značko modernega življenja? Nu, meni se vidi, da je razmerje med j Definirajte hitrost kot »razmerje I življenjskim efektom in časom: ž H = —. č Ali, prosim vas, nikar ne vidite v tem striktno matematičnega obrazca! Ze vnaprej slišim vsakovrstne diskusije, ki jih utegne izzvati definicija 2-a, življenjskega efekta. Vzlic temu sem uverjen, da bodo vsi razumeli. Moderna hitrost je v vseh dejanjih življenja uspešna protivnica Časa. V vseh življenjih vleče za seboj perijode, ki jih proti svoji volji nismo izrabili: čakanje na vlak. klicanje telefonske številke, ki se ne javi, poslušanje slabega govora, iskanje v spominu datuma, imena, naslova, ki bi ga naSli v trenutku, če bi imeli pri rokah potrebni priročnik . . . Ti delci našega življenja so mrtvi. Evo, zato je moderna hitrost, ki stremi za tem. da zreducira in uniči te mrtve perijode, protivnica smrti. Zvišanje življenjskega efekta v danem času je pravi triumf nad časom, pomeni podaljšanje življenja, pomeni ustvarjanje življenja. Seveda se moramo razumeti: najsplošnejše in najučinkovitejše sredstvo za dodajanje časa življenja je v tem, da se čim bolj zmanjša čas, ki ga človek potrebuje, da pride iz enega kraja v drugega. Svobodno mu, kdor želi prqslavljati poštne vozove in nosilnice. Dokaz, da so pomenili orodja za ustvarjanje smrtnih presledkov, je v tem, da jih je življenje odpravilo. med prostorom in časom«, s tem ze shematizirate dvoboj hitrosti z razda-z mrtvimi perijodami življenja, to je s Smrtjo. V tem dvoboju se čas že petdeset let neprestano uklanja ... V akustiki je zadet na smrt: za poslušanje ni več razdalj. V optiki razdalja še šteje, toda slutimo, da ne več dolgo. Ostane še borba proti razdalji, ki jo želi človeško bitje premeriti med dvema točkama zemeljske ob3e. Priznajmo, da bi bil izid boja negotov, če bi razpolagali samo s tračnicami in paroiki. Vlaki vozijo jedva hitreje, kakor so vozili pred petdesetimi leti. Najhitrejše vojne ladje so počasnejše od brzovlakov. V tej borbi proti času je naša hitrostna nada v četverotaktnem motorju: avto in avijon, v čedalje tesnejši (upajmo) zvezi z električno silo. In mogoče se bo stari ,s cevmi preobloženi kotel nekega dne pridružil srednjeveškim poštnim vozovom . . . Evo dosedanje bilance: Na specijaJni cesti vozi avto skoro dvakrat hitreje od brzovlaka. V letalu smo prispeli iz Newyorka v Pariz v sedem in dvajsetih urah. Zato si drznemo napovedati, da bo avto zmagal nad vlakom in letalo nad pa mikom. Zakaj naša doba je doumela, da je neporabljen čas v nekem pogledu enak smrtnim presledkom sredi življenja, in da je po tem takem brzina življenje $£mo. »JWtMjek« it W ,-^elreV 11. HI. 1929 Ntko: Izviren snubec VeletndustriJec Likon vara ie bržkone dobro znan. Krepki nos, ki je baje izrazit znak razboritosti, mu je bil nekam ruski, precej podoben hruški. Dolgi čvrstak je bil še prastara korenina, ki se ni učil v šoli branja in pisanja. Šele v poznih letih se je navadil malce citati in načečkati svoje ime, da mu ni bilo treba postavljati križca, ker to je prikiadnejše znamenje za rajnike in rajnke. Nič kaj imenitno se mu ni godilo vse do svetovne vojne. Ta pa mu je prinesla srečo. Seveda nehote. Narodno za-vednega obrtnika Likona so zaprli v počet-ku sovražnosti. Tako mu je zbog odsotnosti zaloga usnja obležala doma. Ko pa so ga izpustile črno - žolte oblasti, je bila cena blagu tolikanj poskočila, da je možak čez noč obogatel. Kupil si je cel niz hiš po večjih naših središčih in razširil podjetje, strojarstvo in kožarstvo. Nedostatna izobrazba se mu je občutno poznala, toda ga ni bolela. Brez spodtike je govoril o »pa-steliziranem« mleku — Pasteur mu ni bil nič manj nego zvezda Mira — o »stilizira-nia vodi (sterilizirani), o »kondoliranju« las. Akoprav je vedel za domače koruznS-tvo, je vendar pravil: »Janez Cuk in Ko-smačeva Mica živita v konglomenatu«. Nekoč ga je v odlični družbi hči po tihem pokarala: »Oče, saj se ne govori: Vintgar ie •romantična, ampak romantična soteska.« Stari pa se glasno odrezal: »Likon ima dovolj pod palcem, da si sme privoščiti romantičnih reči.« Skratka, stvar se je tolikanj razvedela, da so neki krogi potvor-jene. pohabljene tujke jeli nazivati »liko-nizme«. Drugače je bi! možanec prikupen, »sobito pa ie cer.i! dano besedo. Obljube ni nikdar snedei. Čeprav nikakšna lepota, jc njegova hčerka Zora, edina potomka razen brata, imela za moške privlačen magnet: obilno doto. Od vseh pa si je po srcu izbrala brdkega, vitkega in živahnega novinarja Smerekar-ja, ki se je seznanil z njo na plesu in ii posveti! nekaj laskavih listkov. Ni je sicer omeni! s pravim imenom, a ker jo je opozoril, se je spoznala: »Oh. to sem pa res jaz!« In na osebno pismo, kjer jo je prosi! sestanka ob majskem rajskem večeru, mu je z začetniško okornostjo odgovorila kar v skrotovičenih verzih: Himno pojem tebi, Janko, pridi, dragi, pridi, kadar ugasne dan, zvečer, da boš, premili, tam na klopi prižel me k sebi. a jaz ti bom oči ljubila in dala. to kipeče srčece, če ti ljubiš iskreno ga zares. Zapisano to v njem stoji! Čim je Likon zvedel za to zvezo, je rohnel ia robantil. Smerekarju, ki ga je smatral za postopača in pridaniča. kar nič več ni odzdravljal. Ubogi novinar si je glavo belil, kako bi prišel ob Zori pred oltar. Obrni! se je na prijatelja Vrtepa, trgovskega opravnika, naj posreduje. Ta je ustregel, Likon pa mu je lakonski zabrusil: »Da bi mu dajal svojo edinko? Kako pa io bo red:!? Je pisunstvo mar kak trden poklic? Le povejte mu potepu: Kadar se mu Likon odkrije v pozdrav, v znamenje spoštovanja, naj se pa zgiasi; dobil bo mojo Zorko, tirej pa ne! Častna beseda!« Toliko da je Smerekar zvedel svojo usodo, je bil ves poparjen in potrt A ker je imel na pravem koncu glavo, se ie sčasoma vda! ic začel nekaj snovali. In glej, naposled poprosi opravilnika Vrtepa še ene usluge- naj zvabi ta in ta dan ob določeni uri gospoda industrijalca na vrt pred kavarno »Danico« in naj sedita ondi za mizico. Nadaljnega načrta mu ni maral izdati. Po kratkem oklevanju in obotavljanju je Vrtep pristal na predlog. In res, na dogovorjeni dan je s pretvezo, da gre za neke trgovske posle, ki bi jih pretresala ob kavi pod kostanji, naš agent privede! gospoda milijonarja Likona, očeta petične Zore, na domenjeni prostor. Ko sta posrebala skodelico turške kave, opazita, da se veličastno bliža pogrebni voz mimo vrtne ograje. Dobra občana vstaneta oba izza mize in se odkrijeta, obrnjena proti mrtvaškemu vozu. V tem trenutku pa, glej ga spaka! se dvlk ne pokrov in iz krste skoči — kdo? premeteni novinar, se požuri proti Likonu in reče naravnost: »Cenjeni gospod, odkrili ste se mi v znak spoštovanja. Čast m, je. prositi vas za roko vaše gospodične hčerke.« Mož beseda, kakor vselej, je usnjar privolil, rekoč: »Vidim, da ste prebrisani, zato se ue bom več upiral. Kdor ima pamet in t e I e g e n c o, si bo že vedel pomagati v življenju ,pa naj ga že zanese kamorkoli. Vendar pa imam en pogoj Zahtevam, da o tem dogodku ne sme poročati ne vaš dnevnik, niti kateri drugi. Vplivajte torej še nocoj na svoje stanovske tovariše, ostale poročevalce naj molče ako bi se bilo morda vaše početje razvedelo. Po sreči pa je bilo le malo ljudi v okolici.« »Opozoril sem vas, plačajte mi inačice.« Ker sobesednik ni mogel drugače, je vprašal za ceno. »Šest frankov,« je odgovoril gosp. Le Pevčdic in ko je spravil vsotico v žep, je odšel z nasmehom, vesel, da je zmagal nad fiskom. »Ponedeljkov" humor Opredelba. »Gospod kandidat, povejte mi, kaj je eksekucija in kaj persekucija.« — »Ako poklicane osebe javno izžemaio sorazmerno majhne denarne zneske, imenujem to ekse-kucijo: če pa nepoklicane osebe tajno izsiljujejo milijonske vsote, se to zove perse-kucija.« Kratka zgodba Ugnal ga je. Prišedši z vlakom, ki vozi med Ploerine-Iom in Aurayem, je na tržni dan gosp. Le Pevedic izstopil s košaro na roki. Ustavil ga je carinik na postaji: »Kaj imate tu notri, gospod Le Pčvčdic?« vpraša mož z zelenim ovratnikom. »Za to se nič ne plača.« »Pa vendar, kaj imate tu?« »Saj pravim, da ni podvrženo carini.« »Pokažite!« In vzdignivši pokrov, je mož postave ugleds! tri kunce. »Pač. pač, za to treba plačat'. Šest frankov ste mi dolžni.« G Le Pčvčdic je odrinil denar in odšel domov. Naslednji teden je bil poslanec Morbiha-tia zopet na semnju. Na stanici ga zopet ustavijo radi užitnine. »Kai ie v tej košari?« »Za to se ne plača.« »Da vidimo!« »Ampak, če mi uidejo?? »Ne bodo, ne.« »Bogme, to ni tako trdna stvar. Ako mi pobegnejo, mi boste plačali?« »Gotovo.« »No, pa poglejte!« Takoj je uslužbenec privzdignil pokrov ln švrk! so skočile ven tri mucke in odnesle pete. Ko se je prva osuplost polegla, se je uslužbenec je! pogajati z narodnim zastopnikom, ah g. Le Pevedic ni maral nič slišati. Poprava — potvara. Gospod Negomir je prinesel novo gramofonsko ploščo domov: »Poljubi me na pleča, mila ljubica . . Mati Negomirka pa so vzrasli: »Fej te bodi. otroci vendar ne smejo poslušati takih reči« in z iglo izpraskali mesto, kjer stoji beseda »pleča«. Strme posluša deca novo ploščo: ^Po-Ijubi me na prt... prt... prt... mila ljubica.« Milo za drago. Odbor, ki vabi po mestecu na plesni ven-ček, trdovratno zvoni tudi pri skopuhu. Ta se boji stroškov in nahruli vsiljivce: »Kar vi počenjate, je nesramnost in brezobzirnost Nesramnežem pa je dostop semkaj zabranjen!« — »Kako pa ste vi noter prišli?« se oglasi eden zvonilcev. Zadrega. Triletnemu Cicibanu je sestrica Bistra oblekla prve hlačice, toda narobe. Čez nekaj časa priteče nazaj z vrta. kamor je odvedla bratca, in zavpije mami v sobo: »Ne vem, kaj naj storim s Cicibanom, spred ne more, zad pa ne mara.« Pri fotografu. Kmet: »Po čem pa so fotografije?« Fotograf: »Prva dvanajstorica 80 frankov, druga 60. tretja 40.« Kmet: »No, pa mi napravite tri slike od tretje, pa kaj hitro!« Sočutje. Nadziratelj delavcev tvornice vidi med odmorom, kako bridko neka žena ihti Sklone se k njej in povpraša: »Jokate Ii uradno ali zasebno?« Pomisleki. Dan pred razpravo proti vinskemu trgovcu se posvetujejo predsednik, drž. pravdnik in zagovornik. Ob slovesu reče poslednji: »Da le ne bi h glavni obravnavi prišla moja klienta vsa v rožicah!« Državni pravdnik: »Eh. kaj, Ju bomo pa do poldne priprli, pa bosta spet trezna!« Prezident. »Rajši ne, drugače še mi dotlej vse priče opijanijo!« Otroško stališče. »Otroci, potihem, potihem!« posvari v stransko sobo nervozni oče. »Ali. papa, hrušča vendar ne moremo potihem delati!« Vedeževalka. »Med vami in vašim možem, gospa, stoji visoka črna oseba. Vedno in povsod hodi za njim!« — -Ubožica, mej mož jc pismo- noša!« Razočarana. Vdova se ie vnovič omožila. Soseda vpraša njeno hčer: »Ču.i. Barica, k3ko ti ugaja tvoj novi papa?« — *Sem imela že boljše!« se odreže mladenka. Zgodovinska posoda. Prijatelj Pride na obisk in ugleda na omari črepinje, lepo shranjene. »To je bila gotovo starinska vaza iz Etrurije?« — »Ne. ne, iz Sarajeva.« pojasni gospodar, »ampak meni dragocen spomin na dan, ko sem prvič ugovarjal svoji ženi.« Sočutna soproga. »Vaš mož ie izgubi! protin, kajne?« »Je, gospa. Ampak sedaj, žal, ne vemo nikdar, kakšno bo vreme.« Uganka. Kateri človek ima najrazličnejše obede? — Berač, njegov obrok obstoji včasih iz 20 različnih sestavin. Moderna režija. Ti ,veš kaj? Tale »Lohengrin« pa res ne pomeni not enega napredka Junak se ti prinelje ra nečem onegavem. kar vleče neumna goska. Pomisli, v dobi motocikla, avta, aeroplana! Dovtip In kazen. Mlada zakonca sta dobila že štiri leta zapored štorkljo v hišo. Ker se je v Detem letu zopet napovedoval vesel dorodek v družini, je šegavi oče dal natisniti obrazec, kjer bi bilo samo prečrtati nekaj »neustre-zajočeea«. Tako je kanil na kratko obvestiti znance, pa se je ukanil. Formular Je bilo treba povsem popraviti, ker je žena povila dvojčke. Ako še ne veš Stara bradačka Journal des Debata je ponatisnil prošnjo ki jo je Janez Mihel van Becfe naslovil 3 julija 1660 na namestnika beauvaiske grofi je, da bi smel /lavno za denar kazati svojo ženo Barbaro, rojeno 18. febr. 1629 v Augs burgu, ker ima močno brado pod nosom, na obradku ter pod ušesi. Predstavniki oblasti so jo hoteli najprej sami videti, nakar se je izdalo dovoljenje za predstave, toda s pogojem. da se bo vse vršilo dostojno. Nekdanja strogorednost Oxfordski Trinity College, ki je osnoval knjižnico v spomin vojnim žrtvam, ima pestro zgodovino. Ustanovljen je bil v 16. stoL. a že 300 let poprej se je poučevalo na istem kraju. Verjameš, da je »prezident« dobival 10 funtov plače na leto? Disciplina je bila ostra. Če nisi prišel točno ob 6. zjutraj k maši, te je sam dekan pretepel! Dijak je mogel iz zavoda le z dvema tovarišema. V 17 stol. je koleg lepo procvital Upravnik Ket tel je uvedel najboljše pivo. da se ne bo treba dijakom potikati po mestnih beznicab Študentom je bilo zabranjeno nositi žamet. damast iu satiu, kvariati in kockati ter šiji« pobijati. V 18. stol. se jo veselo živelo, čeprav je hib za pijanost napovedana občutna kazen. Pisava in brzojavka Gotovo še ta ali oni pomni šaio, ki je sroj čas zbudila polno smeha. Stara gospa ac je prišla oa pošto pričkat, češ d^ poslani telegram ni pristen, ker ni to pisava njenega sina. Ta opazka bi bila danes dosti manj smešna. Družba njujorškib pošt je namreč osnovala med raznimi velemesti >'olode;>Cr.-no< obratovanje. Besedilo brzojavke ualan-ko posnema pošiljalčevo pisavo, stane pa samo dvakrat toliko. Ta novost ie zlasti pripravna za pošiljanje listin, upravnih dokumentov in tekstov v tujih jezikih, ki imajo svojevrstne pismenke. Raj za berače- To jc Marseille, kjer so vse prometne ulice pretvorjene v »ocrui des Mirades«, čudežni dvor, kakršnega popisuje češki pri» povednik Vaclav Ko^mjč v delu, natis« njenem tudi v slovenščini Prosjačenje je postalo krajevni obrt, Ln sicer iako uspe« šen: izvajajo ga celo taki. ki niso nc bedni ne bolni. Dokaz marseilleski dnevnik, orne* njajoč razcapanca. Id je nosil na prsih iz« vesek z napisom: »Pod 25 sentimov milo« ščine ne sprejemam.« Osem olimpijad Prve olin?Diiske izre današnaii čciov so se vršile v Atenah 1896. druee v Parizu 1900. tretip v Saiirt Louisu 1904 četrte v Londonu 1908 Dete v Stodkho-fonu 1912 šeste v Anversi 1920. sedme v Parizu 1924 in osme v Amsterdamu 1928 Od kedaj so hoteli? Rimljani so ustanavljali Drve hotele, ki pa se z današnjimi ne moreio orimeriati. Niih o s t e r i a ;e bila zzradiba. kier ie t>ot-nik dobil zecfli zavetie ored slabim vremenom. A na srrfošno ni bilo oskrbnika nobenih posteli in nisi dobil nobenih ie«d] Kdor ie stopil v osterilo ie mora' prinesti s se-boi hrano in spati na golih tleh V fndiii se dobe še dandanes zavetišča z imenom b n n g a 1 o dostopna komur si boli in stična prvotni rimski osteriTi- gostišču Potovaje steklenice J. H. Thomson ie leta 1907 ca notovamo po Sredozemskem morju vrgel v slani živeli steklenko s tole poslanico- »Kdor nakie ta listič ima pravico oritj v rrtoio zoboteh-niško delavnico v Dundaihu ori Dublinu (Irsko pokraiina Leinster): obvežem se. da mu brezplačno popravim zobovie.« Pred nekaj tedni ie neki George Christian nsšel buteljko na obali otoka Mana Napravite ;e nad 7000 km pota Požuri! se ie ter m"s3l v Dundaih Thomson ki ie še živ htu ie odgovoril: »Popolnoma sem vam na razpolago glede popravila, '-■i b; za zahtevalo stsnie vaših zob c Da se pohištvo svetlika Kot najenostavnejše sredstvo da osvetliš hišno opravo- se priporoča naslednie- Naiii v skodelico enako količino tanenega olia in alkohola, namoči v njei krpo in krepko drgni z njo mobiliie Potem iih dobro otri. Vse se bo lesketalo kakor da ie bilo orav-kar s pokostom (fimežem) prevlečeno. Kupuite „Zvezda*!ko"! Naročila, m, vse, cLoptsa. Ugo&ujo, malih, oglašat/, jn> puslahs na. Oglasru,od, daUk Jutra,' LuMfajta, i.ML rt 2402 i)j c prurtojbisiA /a oposLa tu oba/uun t tuisoctlam,, jo au~ /e oglasu ru prvobajo ttkovu račun, posuta Ura mhvoca [p.iblf/i/ia.sl 11842 Halo oglasi Uslužno o posredovalne in, socyal Imu&m,. (Lrp^oisanja ui, o^Icls^ ah - ryi, rvajTUAA, 'občinstva,. vsaka bnstda, so pas- -My mkla^uLc^a značaja, vsaka besedas Duv <-■- Naj manjši zstasal Din, 5-. Vritlojbotcu za, šifro Vin, f- zjt^seJz Vm, to- Vrutojbuva, za t (Jrt> Uut 5- Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojno Oic 2.—. Za naslove kličite tele?, štev. 3492. te* eksooritnm * tel«>t S|ev "5203. I Mi* SE Učenca sprejmeaj % trgovino s me-«anim blagom Naslov r uglamem oddelko »Jutra,«. 6518 Prodajalko 1* kuhinjsko posodo, por-cjslac ter stekleaino sprejmem. V tej stroki dobro iiTvžDane uaajo prednost. — Intotako firejraeii tedi učenko NasioT v osiaftDMB oddelka »Jatra« 6306 Kuharico i» tee. dostojnega La nega obnašanja, sprejmem takoj v Ma-ribcru. Naslov r ojrlasr.fEi oddelku Jutra SS77 Kot inkasaata Ui zastopnika sprejmemo Tj»okoj«negx železničarja — itudor r cj!&sn«r. oddelku »Jatra«. 6954 Absoivent str. def šole z dobH.n; 5-prifeva'ij. jz-koraške obrti, voia-i&ia« prost, leli prrmvrae attiib*. N«o!or pove ogl. odr(. > Jutra* 7008 Modistinjo Učenko dobro isurjeno sprejmem ISiT?j*;, kUtt, i .inhlunA r>nhr!> ni*, osrlatoem oddelku blizu LJubljane Dobra piv ea, brana in stanovanje v hiši — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6557 Postrežnico boljšo, snažno, ki razume pospravljati boljše parketne eobe. sprejmem sa dopoldanske ure. Naslov v osfasnem oddelku »Jutra«. 6985 Učenko za prešivanje zgoraib delov Čevljev sprejmem takoj. I. Dolene, Bavarska steza fi, Ljubljana. 7007 r Jutra« 6086 Tipkarica možnosti s strojem, se išče. Pismene ponudbe na naslov: Društvo juristov, univerza. 7038 2 mladi natakarici sprejmem takoj. Ponudbe s fotografijo poslati na naslov botel »Sj -gki kratj«, Zemun. 7010 Sostanovalca i Dve stružnici k solidnemu uradniku spre j- Pr«?!?n0 mehaniko ni mem v zelo lepo >obo s dve večji prodam po >elo posebnim vhodom, elektri- ugodni ceni Ivan Grego ko, event zajtrkom ln nn. \ nanja Gonea gt.J8& klavirjem labor 5. I nadstropje. desno. 7023 7015 Kuharica išče službe k tinane. kontroli ali orožniftd stanieL fSSSS35SSii Dva gospoda sprejmem na stanovanje v !obo s posebnim vbodom, r nFlf.li? Tn 'Ji"t.i j V 10 Posredovalnica Stanovanje Mrak 5—6 sob, komfortno, naj-Ljubljaua, rabi poštenega' raje v rili, iščem za maj fanta od 15 let starega in ali avguft. Ponudbe na dobre kuharice. 7003 ogl odd. »Jutra« pod ___j >KomfoTt 1929.< 7017 Penzifon na Bledu' _ ... t sprejme sa sezijo zanestf- G<>SP0da ali dliaka vo dobro samostojno kuha- sprejmem v bližini univer- rico. Ponudb ood »Pensi- ze s brano aH brez. Na- on« na cnd. »Jutra«, slov pove ojlaimi oddelek 706* »Jutra«. 6861 __ Šofer Opremljeno sobo oddam blizu Eabora 1 ali sloi. pore o^la^ni oddelek 2 solidnima gospodoma ali ,jatTa<. 0654 gospodični ali zakonskemu naru Event. tudi hrano — —-- Nasi. v ogi. odi »Jutra« ^esarskj pomočnik 7016 mlad. vajern vseb deL želi službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6820 Prazno sobo išče gospa v ali izven mesta. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Gospa«. 7006 Sobo solnčno, z et ktriko in dobro postrežbo, eventualno vso oskrbo, poceni oddam j na BIeiVei?ovi cesti. Na- i slov v ogl. odd. ».Jutra«.' 7014 Čevljar, pomočnik za fino Si.-auo in zbito delo išče stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten 7« 6999 Izprašan šofer zmožen Utotako vseh pisarniških del, z daljšo prak«o, knjigovodstva, korespondenc«, strojepisja ter uveden v trgovale stroko, ;šče službe. Opravljal bi oboje za majhno plačo — ulica Ponudbe na poštni predal št." 2, lil nadstropje, levo, št. 10. St. Vid nad Ljub-OJ 12. do 3. ure. 7024 Ijano. 7G09 Trgovski pomočnik začetnik li-učen v ooljSi trgovini na deieb, dobro izvežban v »pečenj ti i. že-lezmnski ln nekoliko tudi v manufaktarm stroki, do bei proda.alec, žali službo — najraje kjer bi se irpo polnil v nemškem Jeziku S'asJov v oglasnem oddelku »Jutra* 6747 Šofer išče službe k osebnemu ali poltovornemu avtomobilu. Žmožen ptearUJkih del, slovenščino, nemščine, hrvaščine. Naslov pove ogl odd »Jutra« pod »27«. 6713 Hčerka trg. ia gost. brez očeta bi radi družin skih razmei »prejeli kako pošteno službo kot proda jaika v trg mešan blaga DovrSiU 'o trg nadalje valno ia (rovjodinjsko šolo ter obvlada tudi nemščino Cenjene ponudbe prosi oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Solidna b spretna«. 6830 Pridno dekle ki zna ročno delo se želi naučiti šivati, pri kaki šivilja ali v trgovini na deželi. Pcnudbe na oplasni oddetek »Jutra« pod šifro »Pridno dftkle«. «788 Prodajalka vajena tudi nekoliko šivanja, išče mesta v trgovini. Cenj dopise na oglasni odd. »Jutra« pod »Prodajalka — poštena«. 0922 Katera krojačica sprejme deklico vsled rse radio p • . treblSin« /^O Vam nu /,HJ" »ploino r»držaj, tiska .Narodna tiskarna d. d.^ nj« predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani.