V Ljubljani v petek 12. junija 1863.

rm
m
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ v „ za čet. „ 1 „ 75 „ „ „
po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 . „ -začet. „ 2 - 5 . „ -
NAPREJ«
Za navadno dvestopno
vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 » u ji dvakrat,
natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Rokopisi se ne vračujejo.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
mt. 47.
Ta list izliaja vsak vtorek in petek.
Tečaj I«
Dalje o prošnji zarad davkov.
Da se je pregledoval kataster, to je samo kranjskim gozdom nekoliko pomoglo, dasitudi sedanje številke povprek niso dosti niže od poprejšnjih. Da pa številke niso brez po-greška, če primeriš našo deželo sosednjima, ki imati enake zadeve tudi kar se tiče obrtnosti, vidimo v prvem hipu, če premislimo, da imajo kranjski veliki gozdje po 23 kr. na oral pisanih čistih dohodkov, kordški pa samo po 16 kr. in štajerski po 20 kr., kranjski mali gozdje po 28 kr., koroški samo po 15 kr. in štajerski po 21 kr. Na Kranjskem se šteje po 9,/i00 sežnjev grobega surovega dohodka na oral, na Koroškem skoraj tudi enoliko, namreč po 90/ioo sežnjev; Štajerska je pa obilo draže cenjena, ker ima l2/ioo sežnjev pisanih na oral; vendar ima Kranjska največ štetega čistega dohodka, ker so drva tako cenjena, da je na Kranjskem seženj pisan po 26 kr., na Koroškem po 17'/4 kr., na Štajerskem po 19 kr. Ce tudi pozabimo, da se po nekterih krajih kranjske dežele drva ne morejo nič prodajati; če le premislimo, da ima naša dežela res nekoliko obrtnosti, ktera se pa ne da primerjati ltoroškej in štajerskej; če dalje pravično primerimo teh trijeh dežel rudarstvo, ki dosti drv potrebuje: potem se ne more tajiti neprimernost. Številke naj pokažejo, kakova je po teh deželah obrtnost. Po statistiki novčnega minister-stva daje Štajerska od obrtnosti in rokodelstva po 5,793.108 gld. dohodka na leto, Koroška po 2,212.825 gld., Kranjska pa le po 2,123.535 gld. Czornig uči, da je bilo 1859. leta 7,609.082 gld. vredno, kar je bila Štajerska izdelala iz rudnikov, kar je bila Koroška, pa 3,185.985 gld., in kar je bila Kranjska, pa samo 1,385.425 gld. Ce v nemar pustimo številke, ki nam kažejo, koliko posamezne dežele povprek dajo čistega dohodka od gozdov; če se le obrnemo samo k tistim krajem posameznih dežel, koder je največ rudarstva, in če po tej meri postavimo, da ljubljansko okrožje na Kranjskem daje povprek od orali velicega gozda po 21 kr. čistega dohodka, judenburško in bruško (Bruck) okrožje na Štajerskem pak prvo po 8 kr. in drugo 10% kr., beljaško in celovško okrožje na Koroškem pak prvo po 14 kr., drugo po 17% kr.: potem še bolj vidimo, da je tudi pri cenitvi gozdne zemlje Kranjsko zadela neprimernost. Ako bi se pa hotel kdo opirati na to, da Kranjska laže prodaja les, ker je blizu adri-janskega morja, temu bi se lehko djalo, da to koristi le nekte-rim okrajem — kakoršnih je pa malo — v ljubljanskem okrožji; splošnejše veljavno bi to utegnilo biti samo postojnskemu okrožju, kar je pa v katastru tudi zapisano, ker ima po 242/4 kr. čistega dohodka na oral štetega. Še očitnejše pak se ta neprimernost pokaže, če novomeško okrožje, v kterem je sploh tako malo obrtnosti, ki ima pa vendar 290.056 orali gozda in od njega 114.132 gld. 51% kr, čistega dohodka pisanega,
primerimo štajerskim in koroškim okrožjem, ki so bogatejša z obrtnostjo, in ki imajo tudi več gozda; judenburško ga namreč ima 367.076 orali z 49.137 gld. 42% kr. čistega dohodka, in bruško 328.515 orali s 57.107 gld. 33 kr. čistega dohodka, celovško pa 385.412 orali z 111.524 gld. 24 kr. čistega dohodka in beljaško 342.639 orali z 79.069 gld. 21 % kr. čistega dohodka. Na tanko se vidi, da novomeško okrožje ima dosti inenj gozda pa tudi iz njega dosti menj užitka, nego šume teh okrožij, pa vendar je pisano, da med vsemi največ daje čistega doneska, da ga daje skoraj polovico več od bruških in više nego polovico več od judenburških gozdov. Kakor je to neprimerno, tako so tudi neprimerni davki.
Da so te stvari še zdaj tako precenjene v deželi, to se lehko trdi. Nekteri pa se naslanjajo na to, da noben zemljak ne d& svojega posestva za toliko, za kolikor je cenjeno po katastru, in da je obilo zemelj prodanih dosti draže, nego so cenjene po katastru; ali to dokazovanje nima trdnobe. Odgovori se lehko, da pravi kmet po navadi nikakor nima na prodaj svojega zemljišča, in kadar ga pa vendar le ima, ne da ga drugače, nego v najclraži kup. Ce so pa zadnja leta pri nas bila zemljišča tako draga, to se je godilo zato, ker so novci in novčni listi tako malo veljali; zato je marsikak skrben oče prihranjeno blago svojega živenja svojej družini raji vteknil v trdno in stoječe zemljiško posestvo, da mu ga le ni bilo treba izročati omahljivemu kurzu. Samo vprašati je treba, ali taka nakupljena zemljišča res dajo zdaj toliko dohodka, kolikor bi se bilo nadjati po novcih, ktere je bilo šteti za kup? Ker se menimo samo za davke, ki se morajo po letih plačevati, torej se jim lehko primerja tudi le tisti dohodek, ki se nabira po letih od zemljišč. Ta dohodek pa je pri kupljenih zemljiščih dostikrat veliko manjši nego čisti dohodek, zapisan v katastru. Laže bi se bilo opirati na to, kako se zemljišča v zakup (štant) dajo; ali tudi tukaj bi se malokdaj zgodilo, da bi draga katastrova cenitev dobila odobravanje. Tako na priliko je bilo v državnem zboru zanesljivo dokazano, da pri državnih zemljiščih, v zakup danih, zemljiški davek na zapadnej Galicii jemlje 6Y2 odstotkov letnega dohodka, na Hrvaškem 9'/2 odstotkov, na spodnjem Avstrijskem 20% odstotkov, v Bački 26 odstotkov, sicer na Ogerskem pa celo 31 odstotkov, v izhodnej Galicii 41 odstotkov, na Češkem 65 odstotkov in na Kranjskem celo 68 odstotkov. To dokazuje, da je vsaj na Kranjskem resnični dohodek pri državnih zemljiščih veliko manjši, nego je pisan v katastru.
Ljudske učilnice po Kranjskem.
Na Kranjskem je 288 žup (far), 4 glavne učilnice za dečke in dekleta, 2 ljudski učilnici samo za dečke, 2 pa samo
za dekleta, 153 učilnic za oba spola vkupaj, in 71 učilnic za silo narejenih. Vseh skupaj torej 239; brez učilnic za silo pak jih je 168. Ljudskih učilnic je bilo 1850. leta samo 96; od 1850. do 1860. leta so se tedaj pomnožile za 72. Kranjska ima 79.000 za učilnice pripravnih otrok, izmed kterih bi jih imelo 53.000 hoditi v vsakdanje, 26.000 pa v nedeljske učilnice. Vendar jih nikakor ne .hodi toliko v šolo, česar so pa krivi roditelji poleg druzih okolnosti. Pred 1850. letom jih je v učilnice hodilo samo 11.000, torej malo več nego peti del; po 1850. letu jih je pa hodilo 29.000; nedeljskih učencev je bilo 16.000. Po 1860. letu jih 1000 menj hodi v učilnice, kar je torej nazadek, pa ne napredek. Kranjska ima 180— 190 učiteljev, 30 podučiteljev, 30—40 pripravnikov in 150 lastnih učilnic, 20 najetih, 7 zastonj dobljenih, izmed kterih je 123 dobrih, 34 srednjih in 20 slabih.
Goveja kuga.
Po Kranjskem. V črnomeljskem okraji se je26.maja goveja kuga zopet prikazala v Balkavicah; najbrže so jo ovce zatrosile; zbolelo je četvero goved; v Dolenjej vasi pri Senožečah samo v enej čedi ovce bolehajo; na Kočevskem še v Visgarnu ni popolnoma utihnila; tudi se je zopet pokazala v Zagoiji bistriškega okraja.
Po Primorskem je ni; v Pregarjih in Hrušici je počepalo 23 ovac.
Na Štajerskem je vse mirno. Štajerski deželni odbor je 15. maja sklenil, da stroškov za čuvaje na kranjskej meji ne plača deželni zaklad, ampak srenje.
Po Hrvaškem je kuga še v vojaškej granici, toda nehuje. Na Turškem v Bosni je še huda, in žuga posebno slavonskej meji, ker Bošnjaci mrhovino puščajo pod milim nebom ali pa jo mečejo v Savo ali Uno, da ginejo ribe, od kterih so uže tudi ljudje zboleli, ker so jih jedli.
Dopisi.
Iz Ljubljane. 9. junija.	Te dni je zopet v Zagrebu
na svitlo prišel 2. zvezek „Torbiee" pod vredništvom g. N. Ravnikarja. Dopisniki so jej sicer uže prerokovali večni mir in pokoj, ali vendar je še popolnoma krepka in zdrava. Na 62 straneh je prinesla dosti izbornega; vzlasti ker se tiče naših učilnic, posebno pa ljubljanske gimnazije, marsikaj odkritosrčno pripoveduje. Med sestavki najdeš tudi nektero lepo pesem mladih, navdušenih src. Polovica tega zvezka je sestavljena v slovenskem in polovica v hrvaškim jeziku. "Vsa knjižica obseza 62 strani, izmed kterih je 5 s cirilico natisne-nih. Ta zvezek ,,Torbice" je mnogo boljši od prvega; tudi jezik se je popravil, da si ni še, kakor bi trebalo; toda mladi pisatelji hrepene po napredku, za to nam Torbica zadaja najlepše upanje. — Učencem 6. latinskega razreda je bila za 9. dan t. m. napovedana kazen: enemu 6 ur zapora, dvema pa vsa-cemu po 8 ur. Ti trije, ki jih zadene kazen vsacega za-se, bodo tudi menda imeli 2. razred v nravnem vedenji; poleg teh trijeh je pa odločen v zapor po 4 ure še vsak deseti učenec. Vsa šola dalje ne bode letos imela premijanta. Primerilo se je, da je zadela ta kazen skoraj največ rodoljube učence, izmed kterih je bil eden pri preiskavanji tako oslabel, da so mu brž vode prinesli. Te noči so bila vodji in enemu profesorju okna pobita.
V Laščah 7. junija. F. O. — Ko ste 2. dan t. m. svojemu dopisu iz Lašč rekli, da je podoben žalostnej pesmi, takrat je v Laščah dopoldne ob desetih zares prepevalo 7 duhovnikov žalostno pesem pred velikim oltarjem; nje konec je bil „requiem aeternam." Potem je bila črna maša in pogreb.
Umrl je namreč naš okrajni načelnik g. Anton Jenko. Veliko naroda se je bilo k pogrebu sešlo, ker so ljudje rajnega zelo čislali, posebno tudi zarad njegove krotkosti. Šolsko mladino je vodil učitelj prvega razreda; učitelj druzega razreda je pa z duhovniki pel. Učenci in učenke so imeli vsi v rokah sveče, kterih je pa primanjkovalo nekterim družim ljudem, ker se jih je bilo preveč nabralo. Naj rajni dobri gospod mirno počiva! Sicer je pa v Laščah vse, kakor je bilo: sem ter tje najdeš nekoliko moštva, še več pa uboštva.
Iz Ribnice. 8. junija. S. T. — Ko sem prebral v „Na-preji" zadnji dopis iz Lašč, videl sem, kako dopisnik M. O. po krivici zaničuje, ne samo Laščanov, ampak tudi Ribni-čane; ali temu dopisniku je menda malo znan svet okrog slavnih Lašč, in še menj pa okoli Ribnice. Gotovo ga je kak l&ški ali ribniški brencelj vgriznil v kosmato uho, ker sicer bi drugače govoril. Da nimajo Laščanje še zdaj narodne svesti, ni čudo; saj nimajo nikogar, da bi jih izpodbujal, razun učiteljev, za ktera pa dobro vem, da sta vrla Slovenca, — le dekana se bojita. Visi možje so tukaj doli pri nas dostikrat krivi marsikake narodove neprilike. Uže večkrat sem slišal gospoda, ki ima visoka službo, daje rekel: „kaj Nemec? kaj Slovenec? — Da je le trebuh poln!" Tacim je trebuh za Boga! Gosp. M. O. se je nadalje celo predrznil pisati: „Ri-bničanje niso dosti boljši." Kaj pa še? Kar je prostih Ribni-čanov, dobro vem, da so z dušo in telesom za narod vsi vneti, in tudi v svesti so si narodnosti. To se lehko vidi po tem, kako se sučejo. Ribničan radovedno povprašuje, kako je ta ali una beseda prav po slovenski, in rad se pogovarja o narodnih rečeh. Da ni zaspan, kažejo njegove narodne pesmi, ktere z veseljem prepeva. Naj bi se gosp. M. O. sam preveril! Tudi pravi ta na duhu grbasti, robati, rogati in hudobni dopisnik*): „torej marsikaj neumnega, kar je načinil kak Ribničan ali Dobropoljec, pade Laščanu v koš. Zato se pa Laščan tudi nadja večega veselja v nebeškem kraljestvu." To je na ravnost rečeno — laž. Morda bi se to moralo tako-le razumeti: kadar kak Laščan ali Dobropoljec stori kaj neumnega — kar je pa le njemu na korist — podtičejo Ribničanu. Naj-si misli svet, da je Ribničan jako neumen, vendar je resnica, da je poleg svoje neumnosti gotovo toliko pameten, da marsikoga okane, če se mu vredno zdi. Njegovo hitroumnost kažejo tudi ribniške narodne smešnice, ki so vse pri nas narejene. Vredno in čas bi uže tudi bilo, da se zbero, ker tako izvrstnih, dovtipnih (vvitzig) pravljic malo najdeš po vsem svetu. Nemci in njihovih sedem Švabov naj se ribniškim smeš-nicam skrijejo. Tega dela bi se pa lotiti moral človek v Ribnici porojen, da bi lehko in dobro ločil, kaj so naredili zares pravi Ribničanje, kaj pa drugi Kranjci na ribniško vdn. Kar se tiče nebeškega kraljestva, ne vemo, kako bode z dopisnikom samim, če se ne poboljša! Tak človek naj gre svojo modrost razlagat starim babam, pa ne poštenim možem! —Bog! ti nam pa daj, da kmalo tudi Laščanom zasveti solnce!
Zarad dopisov iz Lašč ne moremo nikakor molčati, ker to nam brani čast. Prosimo torej slavnega vredništva, da bi ta dopis vrinilo v svoj časopis. **)
Važnejše dogodbe.
Ljubljana. Prihodnjo nedeljo, 14. dan t. m. bode ob enajstih do poldne v križankih slovesna maša z govorom na
*) Za Boga svetega! nikar mi ne ubite dobrega gosp. M. O., ki nam je uže toliko poslal tacih dopisov, da sem se jim vselej moral smejati, kadar sem jih stavil.	Martin, stavec.
**) Fiat voluntas tua!	Vredn.
spomin 251etnega godu tukajšnjega trgovskega bolniškega društva. Peli bodo pevci narodne čitalnice.
Trst. 8. dan t. m. je v prvem volilstvu izbran dvorni svetovalec g. Tomasini v mestni odbor.
—	Smešno je, kar je o Laubu pisal nek tržaški časnik, da nima izraza (ausdruck), ker je slovanski umetnik, izraza pa ne more imeti nihče, kdor se nivčrevlji porodil.*) Ka-daj bodo nekteri narodje uže vendar začenjali boljše poznavati sami sebe in druge narode?
Istra. Namestniški svetovalec g. Alfons Klinkovvstrom neče plačila, ktero bi lehko jemal, ker je deželen poslanec, ampak pustil je 200 gld., naj se naredi zalog (štipendija) dvema ubozima učencema novograjskega in vološkega okraja, 50 gld. pa g. Kandlerju, da laže izda istransko diplomatično knjigo. Narodni odbor opominja, da bi svoj poslanski zaslužek tako poklonili gg. vladike: Legat (tržaško-koperski), Dobrila (po-reško-puljski), Vitezič (krški.)
—	Nj. svitlost nadvojvoda Maks je v Rovinj prinesel v imenu Nj. veličanstva in cesarske rodovine 8000 gld. za podporo tistim, ki jih je zadela toča v vodinjanskem, puljskem in rovinjskem okraji.
Štajerska. V Halozah so se za osnovatelje „Slovenske matice" zapisali ti-le gospodje: Weixel Ivan, dekan pri sv. Barbari, Vučnik France, učitelj pri sv. Barbari, Stranjščak Davorin, župnik naZavrči, Mlinarič Jožef, župnik v Leskovci, Arnoš France, kaplan v Leskovci, Pinežič Viktorin, kaplan pri sv. Vidu, Svajger Gabriel, kaplan pri sv. Vidu, Kancler Pavel, župnik pri sv. Trojici, Hrtiš Benedikt, kaplan pri sv. Trojici, Lajhov Jožko, novinec v Admontu, Raičev Božidar, duh. pomočnik pri sv. Barbari.
Dunaj. Nj. veličanstvo presvitla cesarica pojde vendar v Kissingen, in sicer 16. dan t. m.
—	Tisti uradnici, ki so bili začasno brezi službe, dobe zdaj vsi ali trdne službe ali penzije; 1864. leta ne bode torej nobenega uradnika več, da bi ne imel trdne službe.
—	Slišati je, da misli naša vlada, kakor je na Angleškem običaj, napraviti ladje, ki bodo obalam stražarice; imele bodo, kakor angleške, svoje gotove postojne. To se najprvo začne v Pulji.
—	„Wanderer" piše, da „Ost und West" začne 4. dan julija zopet izhajati po enkrat na teden. Lastnik mu bode g. dr. Tkalac, vrednik pa g. Aleksander Sandič.
Češka. 6. dan t. m. je kanonik Stulc prebil svoj dva-mesečni zapor.
—	8. dan t. m. se je začelo končno preiskovanje v tiskarnej tožbi vrednikov časopisa „Hlasa" gg.: dr. Antona Finka in Vincenca Vavre. Prvi je dolžen pregreška, da je podpihoval na posamezne vladne organe, Vavra pa je dolžen tudi tega pregreška in pa hudodejstva, da je kalil javni mir.
Ogerska. Po Ogerskem in po Banatu je taka suša, da ljudje živini pšenico kose in strešnico s poslopij pokladajo.
Ruska. Uže sami ruski časopisi pripovedujejo, da je vpor na levem bregu Dnepra po Maloruskej, in da seza proti jugu do Odese, proti severju do smolenske gubernije, proti vshodu do Kurska.
—	Iz Petrograda se čuje, da je moskovsko srenjsko svetovalstvo sklenilo napraviti oroženo srenjsko stražo. Prva dva dni se je neki vpisalo več tisoč meščanov.
—	„Severnaja Bčela" pripoveduje, da se vporne brošure razpošiljajo ne samo po zapadnih, ampak tudi po vshod-
*) Ker vem, da stavim raznim bralcem, torej menim, da ne bode napek,
če opomnim, da „črevelj" tukaj pomenja polotok laške zemlje, ki je
na zemljevidu zares podoben črevlju. Nikakor pa ni misliti, da bi kdo
obut na svet prišel.	Martin, stavec.
nih gubernijah. V pokrajinah, po kterih teče Volga, pravijo da so prijeli več podpihovalcev, ki so razglašali neko carsko pismo, kije imelo podpis: „natisneno pri upravljajočem senatu."
Poljska. Ruska poročila pripovedajo, da je na meji varšavske in radomske gubernije ruski vojskovod Meller-Zako-melski hotel zajeti Kononoviča in vojsko njegovo, kterej pa je Kononovič naglo ukazal, naj se razide in orožje poskrije v gozdu, on sam pak je zbežal proti Radomu; toda ujeli so ga Rusi in ubili mu pribočnika grofa Komarnickega, ter našli skrito orožje. Kononoviča, Sandorskega in Labenskega so 5. dan t. m. ustrelili.
—	Na Lublinskem je Lelevel 31. dan maja meseca zmogel Ruse med Zaklikovem in Zavihostom.
—	Združene čete Oborskega, Vladkove in Sumlanskega, imejoče 3000 vojakov, neki da so bežale 10 dni pred Rusi, ki so jih dvakrat primorali, da so se bojevale in sicer pri Grahovem in Grodziku. Obakrat so bile tako zmagane, da so se naposled morale razkropiti. Oborski in Vlodek sta ranjena.
—	Na Podolskem pri Kamencu neki da je bil 2. in 3. dan t. m. boj; v Litvi so vporniki pri Lukavcu pre zmogli in osvojili mesto Vilejko.
Francozka. Ukazano je 4 redovnim korabljem, 3 prevoznim ladij am in 2 fregatama z hrano in vojaki veslati v Meksiko.
—	Časopisi govore, da se cesar Napoleon misli poprijeti zares svobodoljube domače politike.
Angleška. 8. dan t. m. je v zgornjej zbornici rekel Earl Russell: miroljubi angleško-francozki, na dunajsko pogodbo oprti nasvetje, kteri se imajo podati Ruskej zarad poljskega vpora, prišli so 6. dan t. m. na Dunaj. Grof Rechberg jutri povpraša cesarja. Lord Redcliffe je govoril za samostojno Poljsko, Earl Grey pak je svetoval, da se v to reč ni treba vtikati; lorda Ellenborough in Brougham sta svetovala poljsko ustavo pod ruskim carjevičem. V spodnjej zbornici je Hennessey napovedal pisan nasvet za samostojno Poljsko, ker se Ruska ni držala pogodeb.
Italija. V Palermi se dijaki slabo uče; raji se pečajo s politiko. 1. dan t. m. je bil na vseučilišči hrup, ker so hoteli prisiliti, da bi se jim izlajšala izpraševanja; zato so zdaj vse učence odslovili, prazno vseučilišče pa zaprli.
—	Iz Verone pišejo, da žito po gornjej Italii tako boleha, kakor trta in svilni črvje.
—	V Ferari so zaprli velicega duhovna Centa, ker ni hotel na sv. telesa dan pri procesii blagosloviti klečečih ljudi (?).
Pruska. Kralj neki je rekel, da odobrava, kar delajo ministri, ker je še vedno čas kako prihodnjo nesrečo odvrniti; ko bi ljudstvo ostalo trdovratno, da misli iz rok položiti vladanje. — Glas je počil, da poslanci mestnega odbora in županstva niso smeli pred kralja priti. Miniserstvo notranjih opravkov je naročilo srenjskim nadzornim gosposkam, naj ostro in pazljivo gledajo, da se mestni odbor več ne bode mogel posvetovati niti ob ustavi, državnem zboru ali politiki, niti o povelji zarad tiskarne svobode.
—	Znani karani oglas Brlinskih časnikov so ponatisnili v svojih listih in podpisali vredniki teh-le časopisov iz pokrajin: ,,Danziger-", „Posener-", „Ostdeutsche", „Bromberger-", „Neue Stettiner-", „Pommersche", „Ostsee-", „Magdeburger-", „Thii-ringer-", „Elberfelder-" in „Westfalische Zeitung." Pridružila se jim je tudi „Berliner Abendzeitung." Nekoliko časopisov, ki hodijov pokrajinah na svitlo, očitno pripoveduje, da zdaj več ni mogoče presojati političnih zadev; torej svojim bralcem prinašajo samo politične novice.
—	Svarjenje so dobili tudi vsi ti vredniki iz pokrajin, ki so bili ponatisnili razglas berlinskih vrednikov.
Grška. Grči imajo vendar uže enkrat zares potrjenega kralja, ki pa Še leto dni ostane na Danskem, da svoje učenje dovrši, in maja meseca prihodnjega leta se oženi s tretjo hčerjo angleške kraljice; 1. dan junija potem pak pojde na Grško.
Amerika. 16. dan maja meseca je bila med vojsko-vodom Grantom in vso konfederirsko vojsko pod Pemberto-nom bitva, v kterej so konfederirci izgubili 29 topov in 4000 vojakov. Vojskovod Grant je Vicksburg zaprl. Zavezniki so bili Vicksburg zgrabili, pa so bežali, izgubivši do 5000 vojakov. Vojskovod Lee je začel premikati se preki Rappahannocka.
Puebla. Francozje so odložili boj, dokler dobe pomoč in orodje, kterega je treba, kadar se mesta oblegajo.
Razne reči.
Bogastvo z beseilnini.
Nek angleški duhovnik s kmetov je zapazil, da nekteri ljudje, vzlasti delavnega stanu, nimajo nad 300 besed v svojem jezici. Besedno bogastvo starih egiptskih modrijanov tudi ni bilo veliko; imeli so namreč, kolikor pričajo hieroglife, samo 685 besed; tudi skoraj nobena laška opera jih nima več. Izobražen Anglež, ki bere sv. pismo, Shakspearja, Times in mnogo druzih bukev, rabi 3000—4000 besed. Misleci in ostro logični možje, ki imenujejo vsako stvar, kakor se jej pravi zares, imajo uže mnogo več besed, in govorniki jih imajo pod
svojo oblastjo nad 10.000. Shakspeare, ki je v izrekih kaj bogat, ima v svojih vseh igrah do 15.000 besed; Miltonova dela so pisana lo z 8000 besedami, kterih vse sv. pismo stare zaveze ne potrebuje več nego saruo 5642.
Ljudje n» Ceskem.
Na Češkem je bilo 1861. leta 37.537 porok, med kte-rimi 357 raznoverskih zakonov; najmlaji ženin je bil star 15 let, najstarejši 82 let, naj m laja nevesta 14 let, najstarejša pa 90 let. Umrlo je 10 moških in 13 ženskih, ki so bili nad 100 let stari; najstarejši moški je živel 106 let, najstarejša ženska pa l04 leta. Porodilo se je 183.757 otrok; med njimi je prišlo 4405 mrtvih na svet. Nezakonskih otrok je bilo 27.434, dvojčkov 3671, trojčkov 60. Brez mrtvorojenih jih je umrlo 138.360, izmed kterih se jih je 376 samih umorilo ; za pasjo steklino jih je umrlo 7, nesreča je vzela živenje 1099 ljudem, ubitih je bilo 28, umorjenih 55. Moških se je 5475 porodilo več nego ženskih, in tudi umrlo jih je 2578 več. •
II v it nova Robinsonn,
Španska fregata Covadongo je dobila na nečem samotnem otoku južnega morja dva nova Robinsona, ki sta uže 23 let ondi prebivala.
Srbska matica
imela je konci 1862. leta 169.254 gld. svojih v istinah (kapitalih) in v gotovini.
Loterija 10. junija 1863.
Trst: 72, 50, 81, 49,
90.
Dunaj 11. junija. — Nadavek (agio) srebru 11.00.
Ljubljanska cena
10. junija 1863.
		Srednja		Najviša				Srednja		Najviša				Srednja		Najviša	
		cena		cena				cena		cena				cena		cena	
		gld.	kr.	gld.	kr.			gld.	kr.	gld.	kr.			gld.	kr.	gld.	kr.
vagan pšenice ....		5	77	_	_	stot	pšenične moke . .	7		13		libra	govedine ....		21		23
	rzi......	•i	22	—	—		ržene „ . .	8	—	—,	—		teletine ....	—	21	—	—
n	sorzice ....	3	75	—	—	n	ajdove „ . .	6	—	7	—		svinjine ....	—	21	—	—
	ječmena ....	2	77	—	—	n	debeljačeve „ . .	6	—	—	—	n	slanine nove, (špeha)	—	27	—	—
	ovsa.....	2	23	—	—			1	35	1	70		„ stare . . .	—	40	—	—
n	debeljače (turšice) .	3	12	—	—	n	slame.....	—	95	1	3		sala......	—	30	—	—
n	ajde.....	i	40	—	—	vagan		—	40	—	50		masla.....	—	50	—	—
n	prosa .....	2	90	—	—	rt	koruna (krompirja)	—	—	—	—		prsnega masla (putra)	—	40	—	—
		4	50	—	—	sežen drv 30" dolzih(trdih)		8	—	—	—		lojevih sveč . . .	—	42	—	—
	leče......	6	20	—	—		„ „ „ (melik.)	6	—	—	—			—	25	—	—
n	graha.....	6	—	—	—	libra (funt) sladkorja . .		—	34	—	40		prediva ....	—	20	—	35
	boba.....	a	—	—	—		kave.....	—	60	—	80	vre	(bokal) vina . . .	—	40	—	80
n		4	50	—	—	n	olja laškega . . .	—	56	—	—			—	24	—	32
stot (cent) ječmenka (je-						n	„ lanenega	—	38	—	—			1	—	_i	—
	špranja) ....	6	—	—	—	n	„ goršienega . .	—	40	—	—	»	vinsk. cveta . . .	—	85	—	—
34]	[5
K c H m idtov i izdelM iz gozdne volne.
Marsikdo nenadoma oboli v tem času, ker se vreme rado preminja; ker mokrota ali hlad napravi bolečine, ali jih ponovi. Treba je torej varovati se, in iskati pomoči tam, kjer je jo uže marsikteri našel. Če ima človek nahod od prehlado (Veumatizem), priporočati je Schmidtovo znano blago iz gozdne volne, ki so ga zdravniki preiskovali, in slavno potrdili. To blago je narejeno iz vlakna (iaser) smrekovega in borovega drevja in iz vlaken druzih rastlin. Kako zdrave so smrekove in borove kopeli, kadar človeka trga po udih, alij kadar oboli, ker je bil na prepahu (luftzug), ali ker se je prehladil, kaže to, ker čedalje več ljudi prihaja v take kopeli. Razni izdelki in oblačila iz gozdne volne so pri meni na ogledu. Oe začne trgati po udih na tem ali unern delu človeškega telesa, imamo pomoč, ki novo trganje precej
ustavi, staro pa odpravi ali polajša. Na prodaj imam in priporočam rokavače (janke), hlače, notranje podplate, nogavice, pod metek (vato), olje in prejo za pletenje (štrikanje) iz gozdne volne.
V Ljubljani 11. maja 1863.
Albert Trinker.
35]
Oznanilo.
3]
Kdor hoče v svojej hiši zatreti podgane, miši, stenice in žoharje ali šurke (grile}, naj pri meni kupi tiste povsod dobro znane stru-penine, ktero napravlja g. Riesz Guttmann na Ogerskem.
Janez Tauzher,
trgovec na velicem trgu v Ljubljani, „pri plavej krogli."	_