Poštnina plačana v gotovini. 11. marca 1939 Št. 11 Leto III. ova GLASIL O NAROD N EGA DELAVSTVA D v 1 H v 1 IV Proracunsl ca razprava ftJavcne olajšave Različna mišljenja, kako se naj reži hrvatsko vprašanje priti do tega cilja, niso politični krogi edini. Tako je poslanec Gabrovšek v imenu vladne večine izjavil. da naj sporazum skleneta sedanja večina in vlada in da novili volitev ni treba. Poslanec dr. Markovič je pa v imenu opozicije poudaril. da je predpogoj, da se izda nov volilni zakon in razpišejo svobodne volitve, ki bodo šele pokazale, kdo ima legitimacijo sklepati sporazum in izvesti dalekosežne državne reforme. Izdaja političnih zakonov je neodložljiva, ker se šele z njimi lahko pripravi podlaga za reševanje hrvatskega vprašanja. Z veliko napetostjo se v političnih krogih pričakuje izjava predsednika vlade, ki naj razbistri pojme in napravi konec ugibanjem, kako si predstavlja vlada rešitev najaktualnejših političnih problemov. V narodni skupščini je načelna debata o državnem proračunu končana in razpravlja sedaj skupščina že o podrobnostih posameznih ministrskih proračunov. Razprava se vrši po zelo naglem postopku in ni nobenega dvoma, da bo tekom tega meseca št' v pravem času zaključil razpravo o državnem proračunu tudi senat. Maloštevilni opo-zicijonalni poslanci se debate o državnem proračunu veliko ne udeležujejo. Slej ko p n'j čaka opozicija na dejanja vlade v smeri programi!, ki ga je objavila ob svojem nastopu. Tekom proračunske razprave so bili vsi opozicijonalni in vladni poslanci edini, da je predvsem brez odloga rešiti hrvatsko vprašanje in s tem v zvezi probleme, ki zadevajo notranje-politiono reorganizacijo. Videti pa je. da si o načinu, kako Bolgarske Bolgarske žene še vedno nimajo vseli onih političnih pravic, kakor jih uživajo žene pri drugih naprednejših evropskih narodih, vendar moramo priznati, da so že daleč naprej pred jugoslovanskim žen-stvom. Bolgarke imajo aktivno volilno pravico, vendar pa ne morejo [»ostati članice parlamenta ali občinskih zastopov. Splošna organizacija bolgarskega ženstva je «Bolgarsko žensko udruzen.je», ki predstavlja nekako politično-soci-jaluo organizacijo bolgarskih žen. Poleg te organizacije obstoji še «Zveza Bolgark z vseučiliško iz-obrazbo;>. Ta organizacija, ki postaja vedno bolj pomembna, se deli na več sekcij: sekcija pravnic se mora boriti za advokatske pravice žen, sekcija umetnic se zanima za prirejanje razstav in drugih umet- Preb vojni za mir! Zanimiva propaganda v Ameriki, kako strašne posledice za človeštvo ima vsaka vojna žene niških prireditev, sekcija učiteljic pretresa nove načine vzgajanja in prosvete bolgarske mladine, budno spremlja delo šole in se trudi, da bi vpeljala vanjo boljše razmere, sekcija za socijalno politiko se zopet ramo ob rami z drugimi sorodnima organizacijami bori proti umrljivosti otrok in proti drugim neugodnim socijaluim pojavom. Povsem nova formacija je sekcija zdravnic in zobozdravnic. Združenje žen z vseučiliško izobrazbo razvija s pomočjo velike in močne organizacije dijakuij silno energično socijalno-kulturno delavnost. V zadnjem času prireja mnogoštevilna predavanja v sofijskih proletarskih četrtih. Geslo te organizacije se glasi: «Uvig kulturnega nivoja žen pomeni dvig kulturnega nivoja vsega naroda. V najboljših ameriških listih, v katerih stane posamezna stran v oprasnem delu tudi 10 tisoč dolarjev (al; v našem denarju okrog pol milijona dinarjev), objavlja zelo pogosto svoje velike, efektne oglase ameriško ^Društvo za svetovni inir». V teh oglasih jc upodobljeno velikansko pokopališče pod črnimi oblaki, pod sliko pa jc* natisnjeno: tVlalo ljudi je na svetu, ki bi bili tako pokvarjeni ali bedasti, da bi trdili o vojni, da je dobra in zažel jena stvar. \ endar so pa ne-Vateri ljudje iznašli teorijo, da je vojna neobhodno potrebna zato, da se svet zavaruje pred preobljude-nostjo. Kako divna teorija! Oglejmo si nekoliko podrobneje računsko bilanco svetovne vojne. Smrt vsakega posameznega človeka, ki je bil ubit v svetovni vojni, je ve- Razvoj gospodarskega življenja zato ne gre tako naprej, kot bi želeli, ker Je davčni pritisk pretežak Naš državni proračun znaša nad 12 milijard dinarjev ali 12.000 milijonov dinarjev. Poleg državnih davkov morajo davkoplačevalci plačevati tudi še banovinske davščine in doklade, dalje vse potrebščine naših občin. K temu se pridružijo še rajrazličnejše druge javne dajatve: cestne doklade, šolske doklade, cerkvene doklade, pristojbine in kolki, doklade za stanovsko zbornico, premije za socialno zavarovanje itd. itd. Z eno besedo: obdavčitev ali obremenitev slovenskega delovnega človeka z javnimi dajatvami je dosegla najvišjo točko, tako, da smemo govoriti o preobremenitvi našega delovnega človeka. Tudi mislimo, da razvoj gospodarskega življenja zato ne gre tako naprej kot bi želeli, ker je davčni pritisk pretežak. Davčna politika je osnovna os, okoli katere se vrti in giblje vse življenje v državi: gospodarsko, socialno, kulturno in politično. Pravična in premišljena politika javnih dajatev je za državo in državljane sreča, krivična in negospodarska politika pit nesreča, ki državi ne dovoli razvoja v smeri demokratične, socialno urejene in gospodarsko napredne države. Državljani žive nemirno in nezadovoljno življenje, država ni močna ne na znotraj in ne na zunaj. Na vse strani je razlezena negotovost, pojavljajo se nemirna gibanja, nastaja pravna negotovost in gospodarsko mrtvilo. Samo prebrisani posamezniki znajo v takih kalnih vodah dobro in zase koristno ribariti. Politiko prične obvladovati zgolj gmotni pohlep, sebičnost postaja skoraj lepa in potrebna čednost. Ker ima slaba davčna zakonodaja in politika javnih dajatev za državo, njeno varnost, napredek in ugled usodepolne posledice, se kulturni in nacionalni državniki neprestano trudijo, da bi iz javne finančne politike izločili vse, kar je v nasprotju z demokratičnim načelom davčne enakopravnosti in progresivnosti in da bi ustvarili idealno pravičen sistem javnih dajatev, ki ščiti socialno slabe, da išče davčne vire tam, kjer so skriti in ki je izdelan tako, da gospodarskega napredka ne ovira, temveč ga vidno in koristno pospešuje. Pri socialno pravičnem davčnem sistemu igra problem davčnih olajšav in oprostitev zelo veliko vlogo. Ta problem je primeren, da blagobit državljanov v najrazličnejših smereh ugodno pospešuje in omogoča, da se pojačano razvijajo v državnem življenju oni elementi, ki so za narodov napredek posebne važnosti. Sem spadajo davčni predpisi, ki imajo ozir na mnogoštevilnejše družine in podobno. Modernn davčna zakonodaja socialno posebno naprednih držav je v zadnjem času pod vplivom nauka o totalitarnosti nacionalnih koristi in o prven-stvenosti vsesplošnih koristi in pred koristjo posameznika, pričela polagati posebno pažnjo na davčne olajšave in oprostitve pri izvajanju tovarniške socialne politike odnosno pri uveljavljanju zasebne iniciative in dajatev na socialnem in dobrodelnem polju. Zakoni uveljavljajo davčno prostost za vse izdatke, ki gredo v splošno koristne namene. Tako spadajo k odbitnim postavkam darila in podpore tovaren in ostalih delniških družb ali podjetnikov v stanovanjske in zdravstvene ali socialne potrebe in koristi delavcev ali javnosti sploh. Načelo je: prostovoljna dobrodelnost mora biti davka prosta, da se vzbuja in podpira zasebna socialna in zdravstveno-politična delavnost — in humanost v narodu. —ec. ljala 25.000 dolarjev (v naši veljavi nad 1 in četrt milijona dinarjev). Če bi bil ta znesek naložen na 5% obresti, bi donašal na leto 1250 dolarjev (nad 60.000 dinarjev). Koliko ljudi pa ima pri nas tak letni dohodek?/ Plačali smo torej mnogo previsoko ceno, da smo se osvobodili onih odvisnih 17 milijonov zdravih ljudi, ki so bili morda odvisni za neke teoretike, ne pa tudi za vse one, ki so jih ljubili in katerih življenje je bilo odvisno od njih. Svetu preti nova vojna; 25.000 dolarjev za enega mrtvega človeka — to je res «okasijska» cena v primerjavi s peno, ki jo bomo morali plačati za uničenje enega poštenega človeka v bodoči vojni, zakaj nobenega dvom i ni, da bomo imeli 17 milijonov mrtvih že takoj v njenem začetku. Toda te strašne odvratne številke in statistike pretekle vojne ne bodo preprečile bodoče vojne. Preprečiti jo moremo le s skupnim nastopom nas vseh. Vsakdo od nas, ki gleda pasivno v bodočnost, je kriv, ker tako omogoča bodočo vojno. Stran 2. «N OVA PRAVDA, Štev'. 11, Kalco smo oUeceni ? Ibcuz/Ul&dL M- Sl/ctu* Obleka ie veren odraz vosnodarskeva In socialnesra stanla ” " Obleka Je veren odraz gospodarskega in socialnega stanja naroda. — Slabo oblečeni otroci industrijskega delavstva Pri nizkih zaslužkih delavcem ne preostane sredstev, da bi si lahko kupili potrebno obleko. Kako tudi? Vsi indeksi, uradni ali neuradni, ugotavljajo, da potrebuje štiričlanska družina za prehrano vsaj "50 din mesečno, zn stanovanje 270 din in za kurjavo in razsvetljavo vsaj 270 din, torej skupaj 1100 din na mesec. IN a j več ji odstotek delavstva ne zasluži tega denarja. Če pa že delavec, ki ima štiričlansko družino, zasluži 1100 din na mesec, pa mn ne preostane ničesar za nakup obleke. Da se delavska družina vsaj zn silo obleče, mora denar pristradati in se odpovedati hrani, ki bi jo sicer za svoj življenjski obstoj neobhodno potrebovala. Učiteljstvo, organizirano v JUU, je izvedlo zanimivo anketo, kako je oblečena slovenska mladina. Iz vestno zbranih statističnih podatkov vidimo, kako je revno naše ljudstvo. Obenem je pa zopet dokazi,no, kako nizek je življenjski standart delovnih družin. Naj navedemo po statistiki g. V. Maj-hena nekaj primerov, kako je oblečena mladina industrijskega delavstva. Posebno zdaj v zimskem času moramo smatrati, da je plašč potrebni del oblačila. Anketa je pokazala da nima od 477 industrijskih otrok plašča, 63.5% dečkov in 39.5%, deklic. Dežnikov nima 80 3 % dečkov in 72.3% deklic. Lahko trdimo, da otroci, ki nimajo plašča, prezebajo vso zimo in povrhu hodijo premočeni, ker nimajo dežnikov. Kako je s hlačami in suknjiči? Izmed anketiranih otrok ima 31.9 % dečkov samo ene hlače, 33.8 % dečkov samo en suknjič in 2.9 % dečkov je .pa sploh brez suknjiča. Vsi ti otroci se torej ne morejo preobleči in hodijo dan za dnem v istem oblačilu. Posebno trpe otroci v higijenskeni in zdravstvenem pogledu, ker nimajo perila, izmed 477 dečkov jih ima 80 samo eno srajco, 32 jih je sploh brez srajce, 157 jih ima samo ene spodnje hlače, 71 otrok pa je brez spodnjih hlač, 69 otrok ima samo 1 majo, 413 otrok nima nočnega perila in 144 otrok ne menja tedensko perila. Nogavic ima samo en par 214 dečkov, brez nogavic je pa 48 dečkov. Samo en par čevljev ima 304 dečkov in še ti čevlji so po večini od odraslih, da kvarijo noge in hojo. Dovolj je navedb! Obleka je veren odraz gospodarskega in socialnega stanja našega naroda! In še nekaj: Nikdar ne bo popravljena škoda, ki je zagrešena nad doraščajočo mladino, ki se ni mogla v razvojnih letih najesti in obleči! Borb a sa nas ir '9 Za tržišča v južno vzhodni Evropi, zlasti pa v Jugoslaviji, se je pričela nekaj mesecev nazaj izredno živa in zanimiva borba. Zahodne evropske industrijske dfžave, v prvi vrsti pa Anglija, so že začutile, da jim postajata nemška konkurenca in nemška intenzivna gospodarska ekspanzija proti jugu in vzhodu skrajno nevarni in to mnogo nevarnejši, kakor se je še pred letom dni splošno mislilo. Medsebojna borba Nemčije in zahodnih Velesi! je prišla v polpretekli diobi vidno do izraza v obiskih raznih gospodarskih in finančnih strokovnjakov Francije, Anglije in Nemčije v balkanskih prestolnicah. O tem je napisal neki naš gospodarski delavec naslednje sklepe: Danes se izredno mnogo govori o angleški gospodarski ofenzivi na Balkanu. Treba je odkrito priznati, da za to' ne obstoje preveliki iz-gledi na področju trgovine, ker pač naravni, geografski in gospodarski pogoji favorizirajo izmenjavo dobrin med državami južuovizhodne Evrope in Nemčijo. Toda poleg tr- Prizadevanje zahodnih evropskih industrij* skih držav, da se uveljavijo na našem trgu govine imamo še drugo področje, na katerem imata Anglija in Francija nadoblast in nadimoč nad Nemčijo. Ti velesili sta danes v ugodnem položaju, da moreta uvažati svoj ogromni kapital v južnovzhod-ne evropske države v produktivne svrhe in ga plasirati v delnice in obveznice velepodjetij, ki stoje pod stalno in neposredno kontrolo tega kapitala. Dočim so Nemci omogočili izvozni konzum poljedelskih pridelkov iz teh držav in odprli obenem vrata svojemu izvozu industrijskih izdelkov v te države, sta Anglija in Francija, ki zasledujeta iste cilje, kakor Nemčija, da namreč prodasta na južnoevropskih tržiščih čim več lastnih industrijskih izdelkov, pričeli dosegati svoj cilj s tem, da zadovoljujeta drugo življenjsko gospodarsko potrebo Balkana, ki temelji v pomanjkanju močnega1 poslovnega kapitala. Če bomo pametni in previdni. se nam utegne še dobro goditi: v nasprotnem bodo pa zadovoljni in siti zopet le tisti, ki so bili tega vajeni pri nas že doslej. 1ilružene ameriške države kakor tudi številne druge demokratične države danes ne morejo trditi, da je naša oblika vladavine zastarela ali da bi morali imeti pred očmi vrnitev k onim sistemom vladavine, __________ki so se v 2000 letih pokazali, da so ne samo trinoške, pač pa tudi nestalne. V ameriški ustavi je velik jez med našo predstavniško demokracijo in onimi vladavinami, ki teže za osebnimi režimom, kakršen je v zadnjih letih toliko značilen. Pomislimo v prvi vrsti na poroto. Ali je narod te države kdaj primerjal to naše blagoslovljeno pravo z gotovimi sodnimi procesi in kaznimi, ki so nedavno določevale pravico, iz mračnih stoletij, ko so zasebno imovino jemali brez vsakršne odškodnine. Ali ne bi mar mi opustili svojo varnost zaradi one varnosti, ki smo jo imeli nekoč. In svoboda govora? Tudi ta ni z ničemer ogrožena. Nikjer ni pametnega človeka, ki bi mislil, da se svoboda tiska ogroža ali da bo ogrožena. Pomislimo samio na svobodo veroizpovedi. Mi verujemo v svobodo, zajamčeno z ustavo, v svobodo, ki je v tesni zvezi s svobodnimi volitvami, katerih se udeležujejo svobodni moški in svobodne ženske. (P rezident Roosevelt) OpaHLja. Najvažnejši dogodek: preteklih dni o Evropi je nedvomno režimski prevrat o republikanski Španiji, ki ga smatrajo politični in diplomatski krogi v.a osnovo pri likvidaciji španske državljanske vojne. V Madridu so vojaški krogi strmoglavili dr. Negrinovo skrajno levičarsko vlado, ki je hotelu za vsako ceno nadaljevati borbo z generalom Francom in brez upa zmage in uspeha preliti še novo morje krvi španskega naroda. V sporazumu z novim predsednikom španske republike Bariom je poseben sosvet, obstoječ iz 6 generalov in iz večjega števila zmernejših republikanskih politikov, ustanovil tako imenovani «narodnoobrambni svetu, ki mu stoji na čelu od Negrina odstavljeni vrhovni poveljnik republikanske vojske general Miaja. Ta svet bo skušal z generalom Francom čim prej skleniti časten mir brez vsakih maščevalnih posledic in je o ta namen že odpotoval h generalu Francu o Burgos na neposredna pogajanja Miajev nujo/.ji sodelavec polkovnik Casado. Po pisanju vodilnega svetovnega tiska je pričakovati definitivno likvidacijo španske državljanske vojne v absolutno korist Franca že o nekaj dneh. l)a se bližamo koncu španske državljanske vojne kažejo še drugi znaki. Tako zavzema upor o republikanski vojski že splošen značaj. V Cartageni se je uprl pretežni del posadke na suhem, na vojnih ladjah in o arzenalu. V Bizerto se je zateklo 12 republikanskih španskih vojnih ladij, ki so jih Francozi zaplenili. Torej sami dogodki, ki oznanjajo, da španska rdeča republikanska zvezda ugaša. S pomirjenjem o Španiji pa še ni pomirjena tudi Evropa. Vsak trenutek se pričakuje, da bodo dobile italijanske zahteve napram Franciji konkretne oblike in da bodo postavljene na dnevni red z vsem povdarkom oboroženih sil. Demokratske države so pa za tu slučaj že pripravljene. Izven clooma je, da se bo o nekaj mesecih, ko bodo angleška skladišča že polna orožja in municije, iz-premenil tudi angleški ton na italijanske zahteve. Francija in Anglija ne mislita več hoditi po pomirljivih potili mona-kovskega sporazuma. Nesporno je, da se moč Anglije in Francije vidno zbolj-šuje, toliko bolj, ker imata obe državi močno oslonišče o Ameriki, ki se je nedvomno postavila na njihovo stran. IVAN KRAVOS MARIBOR priporoča: kovčeke, ročne torbi, ce, aktovke, denarnice, nahrbtnike, gamaše itd. — Belgijska vladna kriza je trajala več kot mesec dni. Po ponovnih poizkusili, da bi kdo drugi sestavil vlado, ni preostalo drugega, da je stara vlada pod vodstvom Pierlota ostula z nalogo, da izvede nove volitve, ki se bodo vršile 2. aprila. V ospredju notranjepolitičnih vprašanj so zahteve Flamcev, da dobe najširšo avtonomijo. V belgijski zbornici je bilo doslej 70 socialistov, 63 katolikov, 23 liberalcev in 16 flamskih nacionalistov. Za flamsko avtonomijo pa niso samo flamski nacionalisti, ampak tudi precejšen del pristašev drugih strank. — Rimskokatoliška cerkev je dobila po smrti papeža Pija XI. po izredno kratkem posvetovanju kardinalskega kolegija novega poglavarja v osebi dosedanjega vatikanskega državnega tajnika kardinala Pacellija, ki si je nadel papeško ime Pij XII. To izvolitev na sedežu sv. Petra je pozdravilo svetovno javno mnenje po večini zelo naklonjeno. — Angleži se temeljito pripravljajo na vojno. Za slučaj vojne je že sedaj \ severni Angliji in Walesu pripravlje- nih pol milijona bolniških postelj, ki se bodo pa v najkrajšem času povišale za nadaljnjih sto tisoč. Vse je že preskrbljeno, du sc bodo tramvajski vozovi in avtobusi preuredili za prevažanje bolnikov. Angleška vlada ima pripravljen točen načrt, kako bo izvedla evakuacijo 12 milijonov ljudi iz raznih industrijskih centrov. — Italija je poklicala pod orožje en niiiljon mož, in sicer letnike 1915 do 1917 in one, ki so rojeni v prvem četrtletju leta 1919. V Rimu pravijo, da so izvršili vpoklic pod orožje zato, ker ima Francija zbranih v Tunisu 14<).(X)0 mož in luhko vsak čas mobilizira nadaljnjih 6tX).000 mož. — Francija je imenovala za svojega posjanika v Španiji maršala Petaina, dokaz, da je krenila na popolnoma nova pota glede svoje politike napram Francu. — Veliki indijski ljudski voditelj Gandhi je pričel s postom do smrti, ker ni mogel doseči za svoj narod svoboščin in pravic, ki jih je vse življenje zaman zahteval. V zvezi z Gandhijcvo odločitvijo so nastali po celi Indiji veliki nemiri, pri katerih je bilo že na početku več mrtvih in ranjenih. — Ob priliki obletnice rojstva T. G. Masaryka je obiskalo njegov grob v Lanyh na tisoče Čehov. Prezident republike je poslal na grob venec. Tudi zastopstvo češkoslovaške vojske se je poklonilo na grobu spominu velikega Masnryka. — Patriarh romunske cerkve in ministrski predsedinik Miron Cristea je umrl za pljučnico v Cannesu. Star je bil 7t let. — Komunsko državljanstvo izgubi po izreku izjemnega sodišča okrog 30 tisoč Židov. — Nemčija je dobila od Bolgarije koncesijo, da bo izkoriščala ležišča svinca, cinka in bakra v rudnikih med Plovdivom in Varno. Nemški podjetniki računajo, da bodo mogli na leto dvigniti vsaj sto tisoč ton rude. — Zn italijanskim zunanjim ministrom Cianom je obiskal Poljsko romunski zunanji minister Gafenca. Namen obiska je: sklenitev gospodarske in politične zveze. — 1500 delavcev tovarne vagonov v Slavonskem Brodu je pričelo štrajkati. Štrajk je nastal spontano pri zadnjem izplačilu mezd. Delavstvo zahteva višje zaslužke. Preiskava proti bivšemu avstrijskemu ministrskemu predsedniku Schiischniggu je ustavljena. Interniran bo v nekem manjšem mestu v Nemčiji. — Na palestinski konferenci v Londonu je pod pritiskom Arabcev prevladovalo mišljenje, da ustanovitev židovske države ne pride več v poštev. Tudi angleška vlada se vedno bolj izmika obljubam, kijih je svojčas dala Židom. Angleški kralj bo letos poleti obisku I Kanado in Zedinjene države ameriške. — Pot k sreči. Ni sreče in veselja brez zdravja, lu vendar so mnogi ljudje tako lahkomiselni, da se ne ču-vujo pred boleznijo. Prehlad — eh, to ima vsak, bo zopet prešlo! Posledica tega je večkrat težka in dolga bolezen, ki ni brez škode za življenje. Že 50 let priznane KAISFR-jeve prsne karamele so preprečile že mnogo zlu, one ščitijo pred posledicami prehladu. Razvijajo v grlu toploto in raztapljajo sluz. Za časa dihanja na mrzlem zraku Vam bo ena Kaiserjeva prsna karamelu v ustih varovalu zelo občutljive sluzne kožice Vaših dihal pred prehladom in njegovimi neprijetnimi posledicami. Zaradi svojega prijetnega okusa so priljubljeni pri starih iu mladih. Karamele morate v ustih počasi raztopiti. Majhnim otrokom pa jih dajte v mleku ali čaju. Dobe se v lekarnah in drogerijah. TEKOM TEDNA Iz črnih revirjev Trboveljska prcinogokopna družba je ol>javila, da bodo rudarji tekom tega mcseca praznovali po en dan v tednu, ali vsega skupaj pet dni. Vsled neprostovoljnega praznovanja bodo izgubili rudarji pet mezd. Težak udarec je to za rudarje. če tudi iinajo rudarji nizke zaslužke, so bili vendarle zadnji čas vsaj deloma zadovoljni, ker so bili polno zaposleni. In to po dolgih letih slabe zaposlitve. Iz premogovnih revirjev prihajajo vesti, da je praznovanje uvedeno vsled tega, ker so državne železnice zmanjšale svoja naročila. Drugi dobro informirani viri pa vedo povedati, da državne železnice nimajo nakopičenih zalog in da bi prav lahko vzdržale dosedanja naročila. Pričakujemo, da bodo tisti, ki so odgovorni za produkcijo naših rudnikov, vplivni dovolj da bodo državne železnice prepričali, da morajo vsa dosedanja naročila obnoviti. Naši rudarji ne morejo utrpeti najmanjšega izpadka na zaslužku. V letih gospodarske krize so se rudarji popolnoma izčrpali. Vsi rudarji brez izjeme so zadolženi in nimajo niti najskroinncjših rezerv, iz katerih bi lahko izravnali izgubo na zaslužku. [Mašim rudnikom se pa godi tudi velika krivica, da so zapostavljeni pri naročilih državnih železnic. Od leta 1929. do 1938. je v Sloveniji padla produkcija premoga za 26.4 odstotka. V istem času se je pa produkcija v vsej državi povečala zn 21 odstotkov. Državna gospodarska politika je torej naše rudnike zapostavljala tako, da niso mogli doseči produkcije, ki so jo imeli leta 1929., (ločim so drugi rudniki v državi lahko dosegli še večjo produkcijo, kot so jo imeli kdaj. Ako upoštevamo, da je naša premogovna industrija najstarejša v državi, da celi okraji žive izključno le od zaslužka v premo-gokopih, potem je naravnost dolžnost državne železniške uprave, da ne zmanjša naročil. Zahtevati bi imeli celo pravico, da državne železnice zvišajo naročila, da bodo noši rudniki dosegli enako zvišan odstotek produkcije, kot drugi rudniki v državi. = Cenejši sladkor. Kmetijska zbornica v Novem Sadu je sklicala konferenco interesentov iz vse države, na kateri je sklenila resolucijo, da se mora sladkor poceniti za tri in pol dinarja pri kilogramu. Istočasno se mora /nižati državno trošarino /a tri dinarje iii sorazmerno povišati ceno zn odkup sladkorne repe. = Na intervencijo znintersiranih organizacij je podaljšan rok za prijavo humanitarnih ustanov, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in z bolniškim in invalidskim zavarovanjem. Prijave se morajo po podaljšanem roku predložiti šele do (>. septembru. 1939. Upamo, tla bo do tega časa pravilnik spremenjen v tem smislu, kakor to žele organizacije. Drugiša Stojudinovič, bivši narodni poslanec, ki je bil obsojen na štiri leta zapora, ker je bil obdolžen, da je pripravljal atentat na bivšega ministrskega predsedniku dr. Stojadinoviča, je bil pomilošeen in pogojno izpuščen i/ Mitroviče. lz Lepoglave je bilo izpuščenih ll) političnih kaznjencev, ki so vsi odpotovali v Zagreb, kjer so jim politični prijatelji priredili slovesno kosilo. = Zdravilišče v Brestovcu praznuje tridesetletnico obstoja. Brestovec ima 160' postelj. Na stroške OUZD se zdravi v zdravilišču 90% bolnikov. V zdravilišču se je doslej zdravilo preko 12 tisoč bolnikov. Marsikateri jetični slo- venski delavec je že iskal zdravja v Brestovcu. = Po novi uredbi o vojnih invalidih bo deležnih invalidnin 138.063 vojnih žrtev, dočim jih je bilo deležnih podpiranja |m> prejšnjih predpisih le 71.737. Po novi uredbi bo država izdala za invalidnine J44 milijonov dinarjev. medtem ko je prej izdala le 103 milijone dinarjev. Povišek invalidnin se bo pokril s povečano postavko v državnem proračunu in z dohodki iz invalidskega fonda. = Tovarna Kovina na Teznem pri Mariboru je odpovedala službo vsem nameščencem in mojstrom. Že prej je pa odpovedala službo 60 delavcem. Vzrok: slaba gradbena sezona in pomanjkanje naročil. — Po poročilih mostarskega zdravstvenega tloinu je v hercegovskih vaseh mnogo domačij, ki nimajo ognjišč in ležišč. V kotu stanovanjskega prostora je izkopana luknja, v kateri se kuri in kuha. Vaščani spe kur po tleh, zaviti v cunje. K počitku se vležejo oblečeni in po tedne ne menjajo obleke. V mostarskem zdravstvenem domu so izdelali večje število preprostih postelj in so jih razdelili med vaščane. — Na občnem zboru Zveze šoferjev je bilo ugotovljeno, da je nad 40 % šoferjev brez posla. Povprečna plača šoferja znaša pri nas 800 din na mesec. Od tega dohodka mora pa šofer plačati še davek in socialne predpise. — Bratovska skladnica na Jesenicah razpisuje natečaj za idejni osnutek nove bolnice na Jesenicah. — V Hudi jami pri Laškem se je težko ponesrečil rudar Rudolf VVeber. Zmečkalo mu je prsni koš. = Vprašanje zaposlitve naših kmetskih delavcev v Nemčiji tekom letošnje sezone še ni rešeno. 1/. Berlina naša vlada do sedaj še ni dobila nobenega obvestila. — Volitve v Pokojninski zavod za j nameščence so razpisane. Večina nameščencev je mišljenja, da ni treba volitev, ker bi brez potrebe veljale 300.000 din in bi bilo boljše, da se ta ogromni znesek porabi za nameščen-ske vdove in sirote. Pripravlja se sporazumna listu vselt pomembnejših strokovnih organizacij. Tudi naša tovariška Zveza društev privatnih nameščencev se je izrekla za sporazumno listo. = Tečaj za ličarje in pleskarje se bo pričel v Ljubljani dne 13. t. m. Strokovni tečaj bo seznanil ličarske in pleskarske pomočnike predvsem z mar-moriranjetn in imitacijo lesa. = Zdravilišče Golnik. Da bi se med bolnike zavoda ne zanesla liripa, je bilo vodstvo prisiljeno ustaviti zaenkrat, in to do konca meseca, vse obiske. — Okupacijska škoda. Odbor za okupacijsko škodo poziva vse oškodovance, ki jim je bila priznana odškodnina po italijansko-jugoslovanski komisiji, naj prijavijo odboru svoje natančne naslove in višino odobrene škode. Dopisi naj se pošljejo na naslov: Odbor za okupacijsko škodo, Ljubljana. Gajcva ulica štev. 6/1 V, vrata 11. = Samo 20 % je obdelane zemlje v primorski banovini. Druga površina je nerodovitna. Veliko površine bi se pa lahko z odvodom močvirne vode spremnilo v rodovitna polja. Skupna površina zemlje, ki bi se lahko spremenila v rodovitne njive in travnike, znaša 73 tisoč hektarjev. Če bi se to zgodilo, bi dobilo sto tisoč ljudi kruli katerega sedaj stradajo. Reševanje takih vprašanj bi bila prava in ljudska politika. = Občinske blagajne revidirajo v donavski banovini, pa so samo tekom enega tedna ugotovili pri treh občinah veliki; primanjkljaje. V Branjinem Vrhu manjka 400.000 din, v Feketieu 50.000 din in v Gospodjici 36.000 din. V donavski banovini res «po domače« gospodarijo. Svoboden tisk Poslanstvo tiska je v življenju vsakega naroda velikanskega pomena Nit proračunskem zasedanju narodne skupščine je bilo s strani govornikov režimske večine ponovno obljubljeno da l»o vlada g. Dragišc Cvetkoviča med drugim spremenila dosedanji nesodobni tiskovni zakon in izdala novega, svobodnejšega in modernejšega. Pri sestavljanju in izdelovanju tega novega tiskovnega zakona bi morali pristojni či-nitelji paziti na eelo vrsto važnih vprašanj, da ne bi zop.-i prišli dr< zakona, ki ne bi imel v praktičnem vsakdanjem življenju naroda in v odločanju nj gove usode ne glave ne repa, kakor se je lo doslej pri izdajanju raznih zakonov in uredb že tolikokrat zgodilo. Poslanstvo tiska je v življenju in razvoju vsakega naroda naravnost, velikega pomena. Če tiskovna služba ne ustreza svoji nalogi ul dejanskim raz.ru ram, jo je treba brez vsakega odlašanja temeljito reorganizirati. Ta potreba se je pokazala v zadnjem času tudi pri nas in pa na Češkoslovaškem. Glede nalog in reorganizacije tiska v bratski republiki je povedal v pra- škem radiu ugledni češki novinar Hali k naslednje: «V novih razmerah ima tisk večjo odgovornost, kakor kdajkoli poprej. Ustvarjati bo moral javno mnenje v duhu reda in smotrenosti, V vzgajanju nuro-du bo vzbujal večji smisel za duhovne in moralne temelje družbe, branil bo red, avtoriteto, disciplino, narodno skupnost in bratstvo. Tisk bo propagiral socijalno politiko ki bo prosta vsakega partizanstva in koristoljubja. Energično bomo pobijali defetizem in podtalno propagando. Ustvarili bomo svojo lastno cenzuro in sicer bosta ta cenzura naša vest in zdravi duh narodnega edinstva. Obdržali bomo le nekaj listov, toda ti bodo na višku. Zadušili bomo ničvredni bul-varni tisk in senzacij on u 1 nost nebo več vodilna nit v javni besedi. V novem domu bo moralo vladati ob svobodi tudi pravo bratstvo!* Tudi naši pristojni činitelji bodo morali razmišljati ob pripravljanju osnutka novega tiskovnega zakona o takih in podobnih idejnih smernicah. Veliko zborovanje nacionalnih delavcev Letos poteka 20 let. odkar se je ustanovila na Jesenicah nacioualnu organizacija delavstva. Jesenice so važen obmejni industrijski kraj in je tamkajšnje prebivalstvo zelo kulturno, saj obstoja tam okoli 70 društev. Že od nekdaj pa so Jesenice nacionalne in zaradi tega je yiogoče, da ima NSZ turn eno najmočnejših organizacij. V nedeljo dne 5. marca se je vršil v veliki dvorani Sokolskega doma redni letni občni zbor podružnice NSZ. Sokolska dvorana je bila polna nacionalnega delavstva. Tovariš Zupan Tine, predsednik NSZ in podružnice na Jesenicah, je vodil občni zbor. Uvodoma sc je spomnil umrlih tovarišev Polka Valentina in Ravniku Lovrenca in pozdravil zastopnika policijske oblasti. Predsedniško poročilo je podal tovariš Zupan, v katerem je naslikal težki položaj delavstva. Poročal je dalje, da svobodne organizacije ne bodo vršile več svojih občnih zborov, temveč, da bodo razpuščene itd. Toda izkazalo se je, da so to samo pobožne želje nekaterih ! Tovariš Žen pa je v svojem tajniškem poročilu opisal delovanje podružnice. Po ročilo je razčlenil na sledeča vprašanja: »mezdna gibanja« in vprašanje o «delovnem naraščaju*. Podružnica je pokrenila tudi posebne akcije za olajšavo revnejših delavskih otrok, sc posebno zanimala za »stanovanjsko vprašanje!!' in vprašanje »obratnih zaupnikov*, izvoljenih v letu 1937 in 1938, ki je NSZ pokazala močan porast glasov. Poclru žnica je praviloma zastopala svoje članstvo. Zbor zaupnikov je v redu vršil svoje naloge, suj je med letom pristopilo 368 novih članov. Prosvetar tov. Žen Tine poroča, da je v knjižnici NSZ 1048 slovenskih, 117 nemških in drugih knjig. Podružnica ima tudi svoj tamburaški zbor in čitalnico, v kateri je članstvu na razpolago razno časopisje. Posebnp je zahteval od članstva naj povsod, kamor zahaja, zahteva svoje stanovsko glasilo «Novo Pravdo-. Iz poročila gospodarja tov. Dolenca je razvidno, da ima podružnica okoli 65.000 din vrednosti v inventarju, dočim izkazuje blagajniško poročilo tov. Mar-kizetija 225.722 din dohodkov. K besedi se je oglasil kasneje tovariš Jeram, ki je kot osebni poznavalec vodstva in razmer delavskih organizacij potrdil le to, da vidi v podružnici NSZ na Jesenicah pravo idealno delavsko organizacijo. Grajal pa je tiste delavce, ki sc puste voditi tistim, ki stoje izven organizacije in tovarne. Izvoljen je bil sledeS odbor: Zupan Tine je bil soglasno izvoljen za predsednika, za podpredsednika tov. Lajner in Piber, v ostali odbor pa: tov.: Žen Tine, Tavčar Ciril, Žen Maks, Avsenik Janko, Toman Valentin, Žnidar Mirko, Jamer Franc, Puc Matevž, Razinger Ignac in Baraga Mirko. V nadzorstvo pa tov. Kržišnik Vinko, Gašperin Alojzij, Markizeti Franc, Klinar Franc in Majetič Viktor. Praporščaka pa sta Globočnik Andrej in Kogovšek Jernej. Po zaključku raznih važnih sklepov je bil zaključen krasno uspeli občni zbor z državno himno, katero je zaigral podružnični lamburaški zbor. Ugoden nakup manufakture pri I . TRPINU Oglejte si izložbe. Blago in cene govorijo Kolesa« šivalne stroje, pneumatiko ln vse nadomestne dele dobite zelo u g-o d n o in poceni v trgovini JUSTI N GUSTINČIČ MARIBOR, Tattenbacho va 14 in v podružnici TEZNO, vogal Ptujsko tržaške ceste Priporočam svojo mehanično delavnico, trgovino rabljenih strojev, kovin in orodja ter vsakovrstne železne predmete, kjer jih dobite po zelo ugodnih cenah Iz naših delavskih krajev Maribor čudna zahteva zdravnika OUZD. Da se ni meni pripetilo to, ne bi nikoli mislila, da je kaj takega mogoče. Zgodil se je naslednji slučaj, ki je vreden, da ga objavim v našem časopisu. Zbolela je moja soseda in me naprosila, naj ji pokličem rajonskega zdravnika. Ker sem videla, da ima žena res vročino in sama ne more k zdravniku, sem šla ponj. Točno sem mu opisala, kje da stanuje bolnica in sicer, da stanuje na Meljskem hribu, izza tvornice čokolade. Zdravnik je prišel in ko me je zagledal pri bolnici, je dejal: «Ta me je zapeljala.* Nato se je obrnil k meni, mi pomolil oblatene čevlje in dejal: