P« pošti prejeman:
za
«elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — , «etrt , , 6 „ 50 „ mesec , 2 ,20 „
1 upravništvu prejeman: za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , «etrt , , 6 „ - „ mesec , 1 „ 70 ,
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
i '. \ •	"1
M •	4
1 v- ■	
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserale sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo
nefrankovana pisma ni vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme niških ulicah št. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzemš nedelje in praznike, ol pol 6. uri popoldne.
Štev. 270.
V Ljubljani, v soboto 24. novembra 1900.
Letnik XXVIII.
Za Slomšekove uzore!
Jutrašnjo noč od 25. do 26. listopada bo ravno sto let, odkar se je rodil veliki vladika, pisatelj, pesnik in govornik Anton Martin Slomšek. Kakor svetla zvezda v temno, razburkano noč seva njegov spomin v vroče boje sedanjih dni! Slaviti ga ne moremo drugače, nego da gremo v boj za njegove uzore. Zato pa bodi kot spomin nanj beseda, ki jo je on sam leta 1861. zaklical glasno vsem Slovencem:
„Prosim vas v imenu vaše in naše bla-gosti in sreče, ne držite nemarno križem svojih rok, in ne pustite, da bi vam drugi postiljali, malopridni, širokoustni ljudje po svoji spačeni volji! Odprite oči, oglejte si dobro, koga boste izvolili, potem pa krepko pristopite in si izvolite može po božji volji modre in pravične, srčne in resnične! Pa to vam povem, ne izbirajte jih po njihovih sladkih obljubah; zakaj kdor preveliko obeta, premalo dopolni. Izvolite si svoje može po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami dosedaj nosili in dobrega storili. Še enkrat vam rečem: volite modro, izvolite dobro!"
Slava Slomšekovemu spominu! Borimo se krepko za njegove uzore!
Volilni oklic katoliškonarodne stranke.
Naš volilni oblic ni našel milosti v očeh naših liberalcev. Stvarna kritika je seveda nemogoča — zato se je plemeniti »Narod« zadovoljil s tem, da je pri tej priliki zopet škafe gnojnice izlil na dr. Susteršiča. No »Jedes Tierchen hat sein Plasirchen« ali slovenski: »Vsako tele ima svoje veselje«. Na to polje »Narodu« ne bodemo sledili — to je in ostane patent »Narodovega« ra-zumništva, v katerega nikakor nočemo posegati.
Je pač žalostno, če se primerja oba oklica in mora na tihem priznati; v oklicu neumnih klerikalcev vse polno misli, jasna smer, odločnost in modra previdnost; v oklicu »inteligence« pa neizmerna duševna reva, same prazne fraze. Jezo Tavčarja in Malovrha zbog tega lahko
razumevamo Zagotavljamo ju, da bode njuna jeza še mogočno naraščala v tej volilni borbi.
Samo Malovrhove »Novice« so se pogumno vrgle na stvarno kritiko katoliško-narodnega oklica, v uvodnem članku, katerega je očividno spisal bivši državni poslanec z lepo brado. Ničesar ne ve v našem oklicu kritikovati — nego izključno le odstavek, ki se z vso jasnostjo in odločnostjo obrača proti obštrukciji. Stvarna kritika zasluži stvaren odgovor, naj pride od koder hoče. Zato tudi »Novicam« stvarno odgovarjamo.
»Novice« menijo, da se naš program »proti obštrukciji« no da izvršiti drugače, nego da se razbije slovanska krščansko-na-rodna zveza. Češ, Hrvati ne bodo za to, Malorusi tudi ne in slovenski liberalci tudi ne — torej razpade skupni klub. — Glede morebitnih liberalnih slovenskih poslancev že itak vemo, da ne gredo v slovansko-kršč. zvezo — torej njihovi glasovi ne pridejo v poštev. Kar se pa tiče drugih slovenskih, hrvatskih in maloruskih poslancev, pa vendar zelo dvomimo, da bi večina istih ne uvidevala, kako nujno je potrebno, da preneha »obštrukcija.
»Novice« same pravijo: »V tem smo vsi jedini, da je češka obštrukcija za nas Slovence ravno tako nesrečna, kakor je bila nemška obštrukcija«. Isti na! Iz simpatije za češki narod smo to nesrečo v zadnjem zasedanju državnega zbora prenašali — odslej pa bodemo vse sile zastavili, da se ta nesreča za bodoče od naš odvrne. To mora sprevideti vsak domoljubni Slovenec ali Hrvat, ki s pametjo motri politične razmere.
Tudi pametni Mladočehi uvidevajo, da je obštrukcija Cehom samim v kvar. Zato je bivši načelnik mladočeškega kluba dr. En-g e 1, odložil načelništvo, k e r so Mladočehi obštruirali. In sedaj se brani prevzeti državno poslanstvo, ker se boji, da bodejo Čehi zopet obštruirali — a on, dr. Engel, za tako vratolomno politiko noče nositi odgovornosti.
Če zaprečimo češko obštrukcijo, ne bo demo le služili nujnim potrebam našega
lastnega naroda — služili bodemo tudi pravim interesom češkega naroda.
Zato ne moremo dvomiti, da se večina slovanske krščansko - narodne zveze odloči proti obštrukciji. Ce pa ne, bode pač nasprotna večina odgovorna za taktiko in za posledice. Vsekako ima večina kluba odločevati o taktiki, in sklepom večine se bode vsak član kluba podvrgel. Katoliškonarodni poslanci pa bodejo v klubu z vso odloč nostjo zastopali stališče, ki je označeno v katol.-narodnem volilnem oklicu. Te pravice jim nihče ne more in ne sme odrekati!
Da ne bode nobenega dvoma, naj še posebe povdarjamo, da je katoliškonarodna stranka nasprotnica obštrukcije v obče, brezpogojno. Ona odklanja sredstvo obštrukcije enkrat za vselej kot protiustavno. Ob obštrukciji mora s časoma poginiti ustava — in to bi bilo največje zlo, koje si sploh misliti moremo.
Zato pravimo: Tri leta in pol obštrukcije — je bilo že mnogo več, nego prenesti moremo. Sedaj je prišel čas, komora biti konec parlamentarne revolucije in ko se prične zopet stvarno delo, kojega ljudstvo, zlasti naš kmetski stan, tako nujno potrebuje.
Knez Lieehtenstein o ,jun-govcih".
Dne 15. t. m. na dan sv. Leopolda je imelo »Katoliško šolsko društvo na Dunaju« velik shod, pri katerem se je premnogo lepega in zanimivega obravnavalo in govorilo o šolstvu na Avstrijskem. Navedemo tukaj le samo sklep krasnega slavnostnega govora, ki ga je imel princ Lieehtenstein.
»Naj zdaj sklenem in povzamem nauke za prakso iz svoiih izvajanj. Krščanstvo je paladij, je varuh naše moderne kulture, po roštvo vsakega daljnega napredka. Kdor napada krščanstvo in je potiska nazaj, on nas hoče zavedno ali nezavedno izročiti polu-omiki in barbarstvu ; kajti na višini, na katero so dospeli krščanski narodi, se zamo-
rejo ohraniti le z onim sredstvom, katen jih je povzdignilo.
Majhen a delaven del našega učiteljstva tako imenovani rudeči »jungovci hoče krščansko vero odstraniti iz šole, i kaže izrecno sovraštvo proti krščanstvu besedo in pisavo, z obnašanjem v šoiski prostorih in zunaj njih. Ti rudeči »jungovci so očitno pohujšanje za naše kršč. ljudstvi vedna in naraščajoča nevarnost za našo c vilizacijo. Ti so morajo brez prizanaša: _ odpraviti iz ljudske šole ; oni ne spadajo posvečene prostore, v katerih prejema in pomnožuje mladi zarod duševne zaklad kateri so veličastna dedščina naših očeto Bojujejo se proti starišem; torej niso vred otroke vzgajati, in so zapravili našo zaupanj Oni pripadajo tje, kamor se nagibajo : vrste soc. dem. agitatorjev, kateri, vojeni c judov, delajo za pogin moderne družbe.
Mi pa, ki hočemo reformo moderi družbe, nikakor pa njenega pogina ; mi, smo se lotili njenega potrebnega preustroj toda le na nepremakljivi podlagi naše krt vere in krščanskega življenja; mi, ki že svojim imenom kot krščanski socijalisti k žemo svoj program, smo trdno sklenili, u< teljstvo tako vrediti, da bo zvesto sodelova k dosegi vzvišene naloge, katera čaka u< teljstva, ki je izšlo izmed krščanskega lju stva, in je z njim enega srca in ene misli
Tako se zdaj govori in godi na Dunaj kjer je pred kratkimi leti tekla zibelka lit ralni, brezverski izobrazbi in vzgoji učite ski v našem cesarstvu. Pač vredno resne( pomislika marsikomu, kateri pošilja otro v šolo, in kateri jih v nji poučuje.
Volilno gibanje.
Pozor somišljeniki!
Izkaznice in glasovnice so se začele nekaterih krajih že dostavljati. Liberalni a tatorji so bili hitro poleg in so z a č e v glasovnice pisati imelibera nega kandidata. Tako se jei sledilo marsikojo pošteno k t o 1 i š k o - n a r o d n o hišo, kjer bil v glasovnice že zapisan Lu Jelene!
LISTEK.
Circenses.
»Da bi mogel Zupančič na Dunaju govoriti, za to on ni . . . če bo treba govoriti, bo kedo drugi spregovoril«.
Dasi splošno niso posebno važni tre-notki, v katerih ljudje govore, moramo vender priznati, da je znamenit tisti trenotek, v katerem odpre kedo svoja več ali manj modra usta, da bi govoril javno. Posebno znamenit je ta trenotek, ako mora biti govornik ob enem prepričan, da takrat, ko prične s svojim govorom, tega korekturo že bero v »Narodni tiskarni«. Tako prepričanje vzbuja v srcu govornika neko vzvišeno samozavest, neko dobrodejno poznanje svoje veljave in važnosti. Ako bi poslušalci, ki se z velikim pričakovanjem pripravljajo, da čujejo modrost govornikovo, vedeli o tem istodobnem branji korekture, potem bi, — če so praktični možje in jim je čas drag, — šli lepo domu, ter bi potem brali dotični govor v »Slov. Narodu«, katerega gotovo bero taki poslušalci, kateri žele srkati vase modrost liberalnih govornikov. Tudi govornik bi bil potem na boljem. Prihranil
bi si trud in pot. Brez vsakega užitka pa bi ostala tista nepoklicana klerikalna ušesa, ki se nastavljajo po shodih ne iz hvalevrednega namena, da bi vase sprejemala liberalne nauke, marveč z najostreje obsoje vredno nakano, da bi ujela vsako nepremišljeno besedo govornika. Take besede seveda niso namenjene, da bi zagledale potom liberalnega tibka beli dan. S tem večjim veseljem pa jih prebira klerikalec po svojih listih, kojih škodoželjni predali so vedno na stežaj odprti dopisom, v katerih se poroča o takih liberalnih nepremišljenostih v veliko jezo govornika in njegovih prijateljev. Kako lepo bi torej bilo, če bi dotični shodi vršili se samo na papirju »Slov. Naroda« s tistim sijajem in velikanskim uspehom, o katerem ve liberalno glasilo vedno toliko pisati, kedar poroča o liberalnih volilnih shodih, v istini, kjer tega sijaja in uspeha nikjer ni, bi se pa ti shodi ne vršili. Besede bi ostale samo pisane, govoriti bi jih ne bdo treba in nepremišljenosti bi ne bilo nobene.
Dr. Tavčar je v Št. Rupertu raje govoril. Kazen ni izostala. Izrekel jo o liberalnem kandidatu Zupančiču besede, ki so postale v enem samem tednu krilate: »Da bi
mogel Zupančič na Dunaju govoriti, za to on ni ... če bo treba govoriti, bo kedo drugi spregovoril«.
Vedno čujemo od raznih strani, da ne smemo devati besed na tehtnico za zlato, in opozarjajo nas na pregovor, ki pravi, da »beseda ni konj«. Ta pregovor išče pri besedah živinskega značaja in jih primerja med kopitarji s konjem. Iz teh razlogov tudi liberalnih besed, govorjenih v Št. Ruprtu, ne moremo meriti z merilom tega pregovora.
Morda bomo bolj srečni z drugim pregovorom, ki pravi, da »dobra beseda dobro mesto najde«. Poskusimo ! Ali je bila šent-ruprška beseda dobra ? Pa še kako ! Mar ni dobro, da, celo izvrstno, ako trdi o kandidatu za parlament političen prijatelj, da ne zna govoriti ? Ako bi vam, dragi bralci, urar, ki vam ponuja uro in jo strašno hvali, rekel, da ta ura sicer nc gre, da gredo pa zato druge ure, ali bi ne rekli, da je to iz-borno ? Vidite torej ! Drugi bodejo zanj govorili ! Kajneda, to je izvrstno! Ako so udomači ta šentruprški liberalni nazor, bo popolnoma preobrazil naše javno življenje. Med uradniki bo opravičen zahtevati, da najhitreje avanzira tisti, ki ne bo sam delal,
marveč za katerega bodejo delali dru Tisti delavec bo zahteval največo mezdo, ne bo sam nič delal in pustil, da bod delali zanj drugi. Skratka, vsak bo pa lenobo in se zanašal na to, da bodejo drugi delali zanj. Samo jedel bo še vi sam in se ne bo zanašal na druge. Do je torej bila liberalna šentruperška bese
Ali je pa našla tudi dobro mesto ? brez skrbi! Naše ljudstvo ima tenak čut take besede. Po vsem Dolenjskem se se že govori o kandidatu, ki ne zna sam voriti. Hudomušneži, — in kje se ta manjka ? — pravijo, da naj liberalci raje bero kandidate kar v gluhonemnici, toda med onimi gojenci, ki so ravno vstopili jih še niso pričeli vzgajati. Drugi so zc mnenja, da se liberalcem, ki imajo take zoro glede Zupančiča, sploh ni treba u ležiti volitve, naj kar puste, da bodejo dr zanj na Dunaju govorili, njega samega tem ni treba na Dunaj.
Za zabavo ljudstva, za circenses, so rej poskrbeli gospodje liberalci. Toda, ka znano, hoče ljudstvo panem et circen Kedor pa pričakuje od liberalcev kruha se krvavo moti.
l!
Torej pozor, somišljeniki, in hitro na delo, drugače utegnete tu ali tam zamuditi! Vsaka popustljivost v tem važnem trenotku je naravnost hudodelstvo!
V že izpolnjenih glasovnicah se vpisano ime lahko prečrta in nad ali pod črto zapiše ime in naslov našega kandidata
Ce je pa glasovnica popolnoma popi sana ali sploh pokvarjena, ali če jo je kdo jgubil — dobi pri okrajnem glavarstvu novo Jlasovnico! Na dan volitve pa se dobe nove
glasovnice pri volilnem komisarju.
* *
Somišljeniki! Ne dajajte iz rok izkaznic tli glasovnic — niti pokazati jih nikomur, ki ii znan pristaš katoliško-narodne stranke.
Gospodje zaupniki, Vaša naloga je, pa-;iti, da se to strogo izvrši. Poučujte ljudstvo! nače marsikateri pošten mož postane žrtev ;akega liberalnega sleparja. Kriv ni o n • emveč dotični zaupnik, ki se ni brigal
a svojo sveto dolžnost !
*
* *
Izkaznice (legitimacije) so za splošno ku ijo (12. grudna!) bele, za kmetsko skupino >a (18. grudna!) zelene.
Glasovnice so za obo skupini n a k e.
Izkaznice in glasovnice so veljavne samo 3daj, če so opremljene s p e -atom okrajnega glavarstva.
Zaupniki, pazite, da vsak somišljenik obi izkaznico in glasovnico. Dostaviti se iu mora v hišo. Koder se to ni zgodilo — ritozite se takoj, če treba, brzojavno, na krajno glavarstvo, in naznanite ob enem olilnamu odboru'
Kandidat za dolenjska mesta.
Dr. Elbert, prošt v Novem lestu, je sprejel kandidaturo a državni zbor v dolenjskih testih, in osrednji katoliško-arodni volilni odbor je tej andidaturi soglasno pritrdil.
Gorenjska mesta
Po raznih listih se čita, da je kandidat atoliško-narodne stranke v gorenjskih me ,ih gospod Anton Koblar. Pooblaščeni smo javiti, da ta vest ni utemeljena.
kandidat g Globočnik in poslanec g.
Pfeifer.
»Slov. Narod« priporoča g. Globočnika Dt kmeta, vsikdar pa zamolči, da ga prište-ijo grajščakom. Dalje zamolči, da je gosp. lobočnik poštar v Kostanjevici, za kateri Dsel je tako plačan, kakor c. kr. uradnik, orej je gospod Globočnik odvisen, gospod leifer pa ne. Glede gospoda Pfeiferja pa •avi »slov. Narod«, da ni ne kmet, ne me-an? — Kdo pa obdeluje njegovo obširno )sestvo, katerega ima morebiti več kakor )spod Globočnik? — Ljudje tukaj vendar dijo in vedo, da je gospod Pfeifer obnovil okoli 10 o. vinograda in z žlahtnimi trtami sadil ter prideluje vinsko kapljico, ki se hko z najboljšimi meri. — Vsakdo ve, da nečko gospodarstvo vodi gospod Pfeifer s ojo soprogo in posli. Ni tedaj to nesramna iitev, da gospod Pfeifer ne ve, kaj je netovati? Da ne razume, kako kmet živi, i vendar on sam kmetuje. Gospod Globoč-k utegne imeti lepo govejo živino, gospod eifer pa žlahtno vinsko kapljico.
Take prazne, neosnovane trditve, kakor t trosita »Slov. Narod« in »Rodolj.«, itak izno misleči človek ne veruje, ker vsakdo di in ve, da je g. Pfeifer boljši kmet, ka >r grajščak Globočnik.
Dalje piše »Rodoljub« od 10. t. mes., , bi gospod Pfeifer rad pomagal ljudstvu, i da ne more. To je vendar grda laž, ko akdo ve, da gospod Pfeifer ne le samo d pomaga, ampak je tudi v resnici mnogo-at pomagal in ne le samo v svojem volilno okraju, ampak tudi drugod.
Potem piše »Rodoljub«: »Kdor hoče aets zastopati, ta mora biti doma na kme-i in mora biti sam kmet « Kakšna beda-a! Ce je kdo poslanec na Dunaju ali v ubljani, vendar ne more biti istočasno na neti j i osebno navzoč. Torej gosp. Pfeifer di ne more takrat biti na kmetiji, če je t poslanec na Dunaju ali v Ljubljani. Ka-r pa ni zborovanja, je pa gospod Pfeiler i kmetovanju svojih zemljišč ali vino-adov.
»Rodoljub« meni, da kmetsko gospo darstvo ni tako navadno, da ga lahko vsak precej zna, in hoče gospoda Pleiferja slikati, da ne umeje nič kmetijstva. Da g. Pfeifer v resnici dalj časa kmetuje, kakor g. Globočnik, to se pa zvijačno zamolči.
»Rodoljub« pravi, da je g. Pfeifer bil par let na Dunaju in študiral, glede g. Globočnika pa pravi, da je gospod Globočnik od mladih nog, odštevši nekaj let vojaštva, na kmetiji; in vendar trdi »Rodoljub«, da se je gospod Globočnik več šolal, kakor naš g. Pfeifer. Ce je tedaj gospod Pfeifer bil par let na Dunaju in študiral, gospod Globočnik pa vedno doma bil, izvzemši vojaška leta, kje so tedaj gospoda Globočnika študije in kje se je torej šolal ?
»Rodoljub« trdi, da le na veliki kmetiji živi mož edino samo od Boga odvisen in mej pametnimi ljudmi, ki Bogu časa ne kradejo in pravi, da gospod Pfeifer tega ni storil in le od obresti živi. Ker gosp. Pfeifer, kakor znano, živi ves čas na Krškem, torej po gorenji logiki živi le mej neumnimi ljudmi, ki Bogu čas kradejo in po neumnem življenju želodec in še kaj druzega zapravljajo. Krčani so lahko ponosni in hvaležni »Rodoljubu« za tak poklon.
Že dolgo nismo brali tacih bedastoč, kakor jih sedaj kvasita »Slov. N.« in »R.« v svoji modrosti.
Kdo je bolj odvisen, gospod Globočnik ali gospod Pfeifer? Zgoraj je povedano, da je grajščak gospod Globočnik poštar v Kostanjevici, da je torej odvisen, kar gospod Pfeifer ni. »Slov. Nar.« pa priporoča neodvisne, odločne slovenske može.
Kako si moremo misliti, da se bo gospod Globočnik potegoval za nemško ura-dovanje, ker on sam večinoma slovensko govori in pisari ; tu okrog ga poznajo kot nemškutarja, ker pri poslovanju v raznih stvareh večinoma nemško govori in piše, za narodne stvari pa ničnežr-tvuje, še borega goldinarja ne za družbo sv. Mohorja. Nasprotno je pa gospod Pfeifer vedno podpiral vsa narodna društva, nadobudne dijake, ter v burnih časih, ko so gospodovali in narodnjake preganjali Vidmann, Vesteneck, Schonwetter in drugi, neustrašeno stal na narodni straži ter požrtvovalno se boril za svetinje sloven skega naroda
Potemtakem ne more nam težka biti volitev 17. decembra 1.1. mej odvisnim nem-škutarjem g. Globočnikom in našim narodnim g. Pfeiferjem.
Volilni shod v Krškem.
Od Save se nam piše: Zbrali smo se v sobah Gregoričeve gostilne, ki so sicer zelo prostorne, ali za toliko ljudstva so bile premajhne. Krški župan ni samo silno učen dohtar, ampak tudi moder politik in je za dan shoda ob 11. uri sklical občinsko sejo. Volil se je tisto jutro tudi novi cestni odbor, in tako je prišlo precejšnje število županov in odbornikov v mesto. Mnogi so po opravljenem poslu odšli domov, češ, kaj so nam mar liberalci, volili bomo itak tako, kakor bomo hoteli.
Pristaši liberalne stranke so bili povabljeni na obed k Gregoriču, kjer so dobro pokrepčani čakali shoda in zasedli prve sedeže ob govorniškem odru, oziroma okoli navadne mize. Ne vemo, če jih je bilo vseh skupaj 50, a naših mož je bilo čez 200. Med liberalci so eni pravi zagrizenci, zlasti iz svetoduške župnije, ki so že zunaj na cesti napadali naše ljudi in edino leskov-škemu nadžupniku in dež. poslancu gosp. Schweigerju se imamo zahvaliti, da ni prišlo do kakih večjih nemirov. Naši so mimo čakali shoda, le semtertje odgovarjali drznim liberalnim kričačem. Župan Romih je bil ves iz sebe, ko je videl tako veliko število naših, svojih pa tako malo.
Prišla sta na volišče dva orožnika, kas neje se jima je pridružil še tretji; tudi trije policaji so bili tu, ki pa niso imeli drugega posla, kakor da so enega naših iz sobe odpeljali, ko so je odločno izrekel, da je za Pfeiferja. Zabranjeval se je našim u h o d v v o 1 i 1 n e sobe in ko se je to zvedelo, stopil je na mostovž leskovski nad-župnik in nihče se ni več drznil naših odganjati. Napolnjeni so bili vsi prostori, in nekoliko naših stalo je tudi na dvorišču, kamor se je pa vse slišalo, ker so bila okna govorniške sobe odprta.
Ob 3. uri se pripeljejo kandidatje, ž njimi dr. Tavčar. Župan Romih je bi. predsednik — liberalci so zakričali: »Živio dr. Romih !« in že je stal na mizi. Privoščili smo mu to veselje. Kandidat Glo b o č n i k je izpregovoril nekoliko besed, slišali smo, ko je izrazil željo, da bi bil rad državni poslanec. Ko je nehal, zaupili so li beraloi: »Živio Globočnik !« a mi navdušeno »Živio Pfeifer !« Se li je sploh kandidatura dala na glasovanje, se ni moglo razločiti; najbrže ne iz samega strahu pred mnogobrojnimi volilci naše stranke' Na mizo stopi dr. Tavčar. Kar je govoril v Št. Rupertu, povedal je tudi tu. Cez vse pretege j« hvalil liberalce, kako iz g ledni katoliki da so, in ko mu naši ljudje niso hoteli verjeti, spravil se je čez duhovnike in zabavljal, kakor zna le on.
Krepko so mu naši odgovarjali: »Laž!« »Ni res. Ven ž njim !« Liberalci so bili silno razkačeni nad leskovskim župnikom, ki je stal v sredi svojih 200 mož, mu zaklicali marsikatero robato in neumno, a on se ni zmenil za te izbruhe liberalne podivjanosti. Njegovi župljani so mu pa klicali: .Nič se ne bojte, mi smo tukaj N Zdaj so liberalci jeli klicati : »Vun ž njimi!« in so z vso silo pritisnili na našo. Nato pa zaupije župnik Schvveiger Romihu : »Zaključite shod !« Romih je ubogal, in šli so naši iz sob, kjer je že nastajala nestrpna vročina Liberalci so še ostali nekaj časa, slišali smo par »živio!« in tudi oni so kmalu prišli za našimi. Kaj so imeli sami med seboj, nam pač ni mar. To pa vemo, da jim je bilo silno ustreženo, da ni prišlodo glasovanja. Čez 200 krepkih grl bi klicalo: »Ne Globočnik, ne Jelene! ampak živela naša kandidata dr. Šusteršič in Pfeifer!«
»Slovenski list" o volilnem gibanju.
Slovensko krščansko - socijalno glasilo »Slovenski List« prinaša danes volilni oklic katoliško-narodne stranke na uvodnem mestu. Današnja številka -Slovenskega Lista« pri-občuje mnogo velezanimivih podatkov o volilnem gibanju. Jako originalen nasvet pri občuje »Slovenski List« tistim, ki hote voliti notarja Plantana. »Slovenski List« pravi:
((Tisti, ki hočete voliti notarja Plantana, se morate varovati, da ne kupite mačka v »žaklju«. Zato pridite poprej vprašat v Za-tičino, kako mi o njem mislimo, ki smo delj časa imeli med seboj to «dobroto«; ali poglejte v našo zemljiško knjigo in preštejte Plantanove terjatve, vknjižene in izbrisane na marsikaterem zemljišču, in potem vprašajte posestnike teh zemljišč, da povedo, kako ljubeznjiv upnik je bil Plantan. Tudi greste lahko vprašat g. notarja Svetca, da Vam pove, koliko strank iz Zatiškega okraja je prišlo rajše k njemu, kakor pa k domačemu notarju g. Plantanu.	Stičan.«
Luka na poti.
Slavnoznanemu Luki Jelencu se slabo godi. Pretečeni teden je bil Luka v Kočevskem mestu in prosil nemških glasov za svoj mandat. Zlasti je učitelje pridušal — ali le ti se čudijo čudom, da so Lukeža postavili kandidatom, ko večinoma vedo, kakošen »veleum« je bil baje Jelenec v pripravnici. Ne boš Luka!
Notranjsko.
učiteljev, „Učit. Tov.«, psuje rodoljube istrske, ljudi, ki so na delu za bedni rod svoj žrtvovali lepo karijero (Spinčič) in ki uničujejo svoje materijalno in finančno položenje! (G. dr. Laginja naj nam blagohotno oprosti to nedelikatnost!) Zlasti zadnji „Učit. Tov." psuje Spinčida kakor kakovega pustolovca in harlekina. Mi ne zahtevamo, da bi kdo te može »oboževal«, niti ne bi zamerili nikomur, ako bi jim na dostojen način in o primernem času povedal, da ni zadovoljen s čem. Ali da se to vrši na tak način in v težki dobi najhujega boja, to je nečuveno, na tem se mora zgražati sleherni rodoljub in pričakovati bi bilo, da se vsi, ki pošteno hočejo odrešenje našega naroda-trpina v tej pokrajini, oglasijo z bratskim posvarilom: Bratje, ne tako! V takih časih torej, v časih take nevarnosti je rečeno glasilo toli frivolno in brezčutno do svojih lastnih rojakov, da odpira svoja predala človeku, ki ni le notoričen sovražnik našega naroda, ki ni le notoričen somišljenik naših sovragov, ampak je tudi notoričen agent italijanske stranke!! Takemu človeku dopuščajo, da psuje naše voditelje in ščuva proti njim!! Komu na korist? Morda slovenskemu učiteljstvu?! A če nas spomin ne vara, je tudi urednik „Učit. Tovariša" došel v svečani obleki in s cilindrom na glavi sprejemat — Tržačane in Istrane povodom izleta v Ljubljano in je bil navzoč, ko se je nam svečano obljubljalo vso moralno podporo . . .! Taka je pomoč torej, ki jo naš bedni narod dobiva iz jubljane! I n k takemu herostrat-stvu molčita „Soča" in Slovenski Narod" kakor grob!! O gospoda, to je prežalostno poglavje o zidanju in podiranju. Zakaj molčita rečena lista, zakaj? In vendar je časov, ko ni le pozitiven čin v greh, ampak je tudi nehanje v zločin!!"
S r d i t i n n e u m or n o delavenagi-t a t o r liberalcev na Notranjskem je Miha Mežan iz Studenega. Na vse kraje gre, kjer je kak shod in kjer čuti, da bi se dalo kaj doseči. Celo tri grajske lovce kneza W. se je drznil ustaviti na potu in začel kar na cesti razlagati liberalni evangelij, ko vendar dobro ve, da je knez pobožen mož in klerikalec od nog do glave.
Toda lovci ga niso marali poslušati, ker je v bližini Mihovi močno dišalo po šnopsu, in so šli svojo pot naprej. G. Božič naj mu po dobljeni zmagi v plačilo mnogih potov in besed pošlje sodček najbolj finega tro-pinovca!
Agent laške stranke v „Učiteljskem Tovarišu!"
Znano je, da je »Učiteljski Tovariš" glasilo narodnonaprednega kandidata za peto skupino na Kranjskem, g. L u k e J e 1 e n c a. Edinost piše:
„Z žalostjo čitamo, kako glasilo slov.
Volilno gibanje na Koroškem.
Nemška zmaga. V Rudi so prodrli nemški volilni možje. Steinwender proti L e m i s c h u. Nemški listi poročajo: Med dr. Steinwenderjem in načelnikom »Bauernbunda« Kiršnerjem je bil dne 22. t. m. v hotelu Moaer v Celovcu zaupni po. govor. Steinwender hoče jednega svojih političnih prijateljev postaviti v peti skupini vboj proti dr. Lemischu. Nemški radikalci so sedaj dobili nakrat silen respekt pred Steinvvenderjem.
Istra.
P a z i n 23. nov. Volilna borba je v Istri jako živahna. Hrvaško slovenska stranka prireja marljivo volilne shode, na kojih se sreča časih tudi s socijalno demokracijo — kakor na Puljščini in Labinščini. V tej zadnji okolici je namreč neki baron Lazzarini pri-vidni pristaš soc. demokracije, da se tem načinom ohrani zveza z italijansko stranko. K njemu dohaja tudi poznati »do-brotvorec delavcev« Kristan — koji je že imel v hiši bogataša barona shode za slovenske rudokope v Karpanu. Kaj ne, da se lepo vjema — socijalist Kristan in bogataš Lazzarini pri jedni mizi in pod jedno streho! Socijalni demokratje bili so do sedaj na vseh shodih imenitno pobiti — najbolj po dr. L a-ginji samem, zato ne pridobe — razun mesta Pulja, a še tukaj ni gotovo — med Hrvati gotovo nobenega volilnega moža. Italijanska stranka je pozvala v pomoč znanega odpadnika dr. Krstiča. Mož je prišel že večkrat v konflikt s kazenskim zakonom, dasi je doktor prava. Italijanski mogotci so pa prosili za njega pri državnem odvetništvu v Trstu — in to je bilo toliko pri-jazro, da je pustilo Krstiča na slobodo, da bo zamogel opravljati ulogo izdajalca. Podal se je tudi hitro na delo. Prišel je te dni v pazinsko okolico Cerovlje, Previž, kjer se ljudje še prodajajo v času volitve. Prikazal se je ta ,junak' predvčeraj na našem shodu v Novakih, a se mu je slabo obneslo. Radi brezobraznega in protipostavnega obnašanja dal ga je pazinski župan dr. Kurelič pod ključ. Tako imajo Hrvatje in Slovenci v Istri proti sebi vlado, koja je razdelila volilne sekcije Italijanom v prilog po receptu ital. dež odbornika dr. Cleve; boriti se morajo z italijansko stranko, koja razpolaže s sredstvi deželne blagajne — in pa »mit dem dritten im Bunde« s socija1r,o demokracijo.
In vendar se ne udarno! V tukajšnjem okraju so do danes dobili Italijani le v mestu Pazinu svoje volilne može, njihova jo še sekcija mesta Labinj in Plominj, ostalo bo hrvaško.
Ker je dosti upanja, da bodo vsaj ne-koje občine v puljskem in poreškem okraju volilo može hrvaškega mišljenja in ker se je tudi na Koparščini letos na boljše obrnilo, je že vt dno precejšnja na d a, da bo izvoljen v V. kuriji dr. Laginja.
Volilna pravica v V. kuriji.
Gospod K. je nastopil v T. svojo službo sredi meseca avgusta. Ker še ne biva 6 mesecev v tem kraju, ni bil vpisan v volilski imenik za splošno kurijo. Dotični g. je reklamiral pri okrajnem glavarstvu opiraje svojo zahtevo na to, da ima pravico voliti v III. kuriji, torej eo ipso tudi v peti. Okrajno glavarstvo je ugodilo rekla maciji in ga vpisalo med volivce splošne kurije. — Posnemanja vredno!	—r
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. novembra.
„ Narodni Listi/" o parlamentarni večini. Imenovani mladočeški list se peča v svoji zadnji številki s sostavo večine v novem državnem zboru in pravi kot odgovor na pojasnila nekega lvovskega dopisnika v dunajski Židinji, da naj so obnovi stara večina, mej drugim: Zveza s katoliško ljudsko stranko je za nas danes popolno nemogoča. Gospodje v tej stranki so se prejasno izjavili za nemške zahteve, da bi še mogli z njimi zvezati se. Kdor se odkrito in jasno izjavi za nemški državni jezik, kakor katoliška ljudska stranka, je naš sovražnik. Zvezo Cehov, Poljakov in Jugoslovanov bi pa z veseljem pozdravili. Zveza vseh Slovanov v poslanski zbornici bi reprezentovala toliko moč, da bi se proti njej ne moglo prav nič zgoditi v parlamentu. Odstraniti se morajo vsa poniževanja, ki jih je naklonila vlada Čehom, sicer se prične z najbrezobzirnejo opozicijo. — V tej izjavi je marsikaj zanimivega, posebno pa dvoje. Katoliški ljudski stranki se nekaj očita, česar ni nikdar izjavila. Ako je morda kak nje član govoril kdaj v tem smislu, je bilo to le njegovo osebno mnenje, kateremu pa stranka nikdar ni oficijelno pritrdila. Drugo je pa izjava, da se bodo Čehi posluževali le najstrožje opozicije in torej ne obstrukcije. — Povsem neumestno je pa že sedaj govoriti o večini, v kateri bi ne bilo nemške katoliške stranke, ker kjer bo ta, bo tudi večina.
Prememba pri praškem nadso-dišču in dr. Rezek. V raznih dunajskih in praških listih se je te dni mnogo pisalo o demisiji ministra za Češko dr. Rezeka. Prvo vest o event. odstopu je spravil v svet bivši poslanec dr. Stransky, ki je v svojih »Lidovih Novinah« sedaj zapisal sledečo izjavo : »Meni je izjavil dr. Rezek, da bo takoj odstopil, ako bo naslednikom odsto-pivšega predsednika pri praškem nadsodišču imenovan Čehom in njih zahtevam neprijazen uradnik. Ime WeS3ely se tedaj ni imenovalo. Iz tega pa sledi, da dr. Rezek, ki vsled najnovejega imenovanja ni podal ostavke, no smatra viteza Wesselyja neprijaznim češkemu narodu. Prvotno se je pa glasilo v listih, da dr. Rezek odstopi na vsak način, ako se imenovanje tako izvrši, kakor je objavil dunajski uradni list. Vidi se torej, da dr. Stransky sedaj nekaj popravlja. Objednem je pa razvidno iz zgo-rajšnje izjave, da Čehi niso ravno nezadovoljni z imenovanjem Wesselyja.
Glasovi o uradniških kadidaturah. Znano je, da jo pri nas v Avstriji in tudi v nekaterih drugih državah že nekako udomačena razvada, da se tudi državni uradniki pošiljajo v državni zbor. Da taki poslanci niso posebno dobri zagovorniki ljudskih koristij, je umevno, ker morajo pred vsem biti poslušni svojim višjim predstojnikom in se jim ne smejo postaviti po robu, tudi ako bi se njih volilcem godila kaka krivica. Na Francoskem, posebno pa v Angliji so v tem oziru mnogo pametneji. V francosko zbornico razun ministrov in državnih podtajnikov ne sme biti izvoljen poslancem noben državni uradnik. Istotako je
v Angliji. Tu sme biti izvoljen izmej urad-ništva le minister, državni podtajnik, pod predsednik itd., sploh le tak uradnik, ki pride in gre z vsakokratnim ministerstvom. Pod Gladstonovim miniBterstvom se je celo zakonito določilo, da je vsako napoved kandidaturo od strani državnega uradnika smatrati za prošnjo za upokojenje. Uradnik torej niti ne sme kandidovati in potem, ko je izvoljen, odložiti svoje časti. Pri nas in v nekaterih drugih državah so pa 5e nismo povspeli do te višine.
Češka adresa Krilgerju. Na pariški mest. zastop so odposlali predvčeraj Čehi brzojavno adreso na predsednika Krugerja. Adresa nosi 400 podpisov, mej temi mnogo odličnih politikov, pisateljev, učenjakov in umetnikov. Adreso so podpisali tudi mnogi mladočeški poslanci, mej njim Bfeznovsky, Herold in Ilorica, ter redakterji listov »Politik«, »Hias Naroda« iz drugi.
Čedne razmere v Macedoniji. V okolici Kičevo v Maoedoniji se prebivalstvu godi skoro tako, kakor prebivalstvu v Mandžuriji. Prebivalci morajo plačevati trojni davek in sicer: sultanu, njegovim vojakom in — roparjem. Arnauti so se združili z ne katerimi Turčini ter skupno ropajo, ne da bi jim turški vojaki delali sitnosti pri njihovem »delu«. Te dni je 50 roparjev napadlo vas Dušegubica in naskočilo ob jednem tudi turški tabor, v katerem je bilo 18 vojakov. Vodja roparjev Islam Čauš je imel slovesni vhod v vas ter je ubil starosto vasi in njegovo ženo, odgnal živino in končno zažgal vas. Ali se je čuditi, da bolgarski listi ob takih dogodkih, ki se vedno ponavljajo, vzklikajo: »Kje je rešitev iz tega neznosnega položaja, ako ne v vstaji cele M a c e d o n i j e?«
Francoski vojni minister za civilni zakon. Vojni minister Andrč je te dni premestil sedem častnikov dragonskega polka v Melunu, ker njih soproge niso zadostno častile samo civilno poročene soproge nekega poročnika. Mej premeščenimi je jeden major in jeden stotnik, ki sta oba plemiča. Če meni vojna uprava na tak način priboriti veljavo in ugled samo civilnemu zakonu, se grozno moti, ker se s tem le še bolj množi opravičena ogorčenost proti vladnim organom. Počasi a sigurno se nabira materijal, ki bo strmoglavil brezverske ministre z njih sedežev.
Položaj francoskih poslancev je precej klavern, ako smemo verjeti poročilom francoskih listov. Mej 581 poslanci, kolikor jih šteje francoska poslanska zbornica, je 130 mož, katerim so radi dolgov zarubili dnevnine. V mnogih slučajih je seveda temu vzrok volitev, ki stane približno vsakega poslanca okolu 12.000 frankov. Poleg tega morajo izvoljeni poslanci pogosto na ta način izvrševati svoj mandat, da globoko posežejo v žep. Temu nedostatku se ne bo odpomoglo tudi ne s povišanjem dnevnin.
Kriiger in francoska vlada. An gležem je veliko navdušenje, s katerim je vsprejel francoski narod predsednika Krii-gerja, zelo neljubo. Pričakovali so za trdno, da mu vsaj oficijelni krogi ne bodo izkazovali svojih simpatij. A tudi tu so se varali. Prefekt v Marzilju se je sam podal h Krilgerju na obisk in sedaj izjavlja tudi vlada v Parizu, da bo vsprejela Krugerja pri njega dohodu v Pariz z vsemi častmi, ki pristojajo ineognito potujočemu vladarju, ker Anglija še ni prijavila velesilam aneksije južnoafriških republik. To boli in peče Angleže, a pomagati si ne morejo. Iz Pariza se poda Kriiger v Bruselj in odtod v Haag, kjer ga čaka še slovesneji vsprejem.
Cerkveni letopis.
Iz Naklega se nam piše: Zares lepo je bilo pri nas v Naklem od 3. do 12. nov. Obhajali smo namreč sv. misijon. Vodili so ga veleč. gg. oo. frančiškani: o. Salezij Vo-dušek, o. Kasijan Zemljak in o. Engelbert Pollak. Misijonske pobožnosti se je ljudstvo z velikim veseljem in v tako obilnem številu vdeleževalo, da tega poprej nikakor nismo pričakovali. Da je bila pa vdeležba tako mnogobrojna, gre v prvi vrsti — poleg milosti božje — največja zasluga gg. oo. misijonarjem, ki so s svojimi navdušenimi
in prepričevalnimi govori vabili ljudstvo v hišo božjo.
Nihče ni hotel ostati doma za varuha, vsak bi bil šel najraje poslušat gg. misijonarje. Trudili so se pa tudi gg. misijonarji neumorno na prižnici in v spovednici. Mi jim tega truda nikdar ne moremo poplačati. Boga vsemogočnega hočemo prositi, da naj jim On povrne trud in njihovo delovanje tudi drugodi obilno blagoslovi v dušno zveličanje slehernega kristijana.
In ravno ta prilika nam zopet dokazuje, da ljudstvo v srcu še nosi nadnaravni dar sv. vere, ker drugače bi bila vdeležba sv. misijona nerazumljiva. Torej je sveta dolžnost vsakega skrbeti za to, da se ta dar sv. vere med ljudstvom utrjuje in pomno-žuje. Delo to jo sveto — Bog sam ga podpira s svojo milostjo.
Zal, da te lepe pobožnosti nismo mogli zaključiti s slovesno proccsijo z Najsvetejšim, kakor smo nameravali, ker je v nedeljo ob sklepu sv. misijona neprestano lilo izpod neba. K sklepni pobožnosti je prišel z veseljem velečastiti g. dekan Anton Koblar. Namesto procesije smo zapeli litanije Materi božji v čast, proseč jo varstva in blagoslova za nakelsRe farane.
Naša želja je le, da bi ta sv. misijon med dobrim ljudstvom župnije nakelske obrodil stoteren sad!
Dopisi.
Z Vrhnike, 21. novembra. (»Narod« in misijon.) »Slov. Narod« prinaša v svoji 267. številki zopet dopis z Vrnike. Tiče se misijona, ki se ima tukaj vršiti prihodnji teden, od 24. novembra do 2. decembra. Tudi na ta dopis smo zopet prisiljeni odgovoriti, tembolj, ker je prav ta dopis silno tendencijozen, sestavljen naravnost z namenom, ako mogoče preprečiti sveti misijon.
Liberalizem je že načelno proti vsakemu poživljenju krščanske misli. Kako malo pa more biti liberalcem misijon po volji še le sedaj, ravno pred — volitvami! Liberalci se tudi na Vrhniki volitev — bojijo! Dobro čutijo, da kdor se le še količkaj zaveda, da je katoličan, on ne more in ne sme voliti pristašev stranke, katere glasilo vedno in dosledno tako nečuveno blati in smeši vse, kar je še ljudstvu svetega! In ker misijon budi katol,sko zavest, zato ravno se bojijo tudi iz grdih, iz zgolj strankarskih ozirov misijona! Zato proč z misijonom !
V ta namen naj jim služi bolezen (škarlatica), ki je že nad sedem mesecev razširjena tu po fari. Koliko tujcev je prišlo že za časa te bolezni tu sem na Vrhniko! Koliko shodov se je za časa to bolezni žo priredilo tu na Vrhniki! Omenimo le okrajno učiteljsko konferenco, pripravljalni shod za drugi katoliški shod, izlet tiskarjev itd. In tedaj se temu nihče ni uprl! Sedaj pa naj iz z d r a v s t v e n i h ozirov slavna vlada — vrhniškim liberalcem na ljubo seveda! — naenkrat prepove misijon. To je jedro dopisa!
Na ta dopis izjavljamo: Očitna laž je — slavni neimenovani, a dobro poznani dopisnik »Slov. Naroda«! — da bi se bil ta misijon, ki je Vam tak trn v peti, priredil radi volitev, češ, »ker ljudstvo ne mara za Vencajza in Susteršiča, zato je potreben misijon, da se ljudstvo zopet zapodi nazaj v klerikalni tabor.« Zakaj in kako se je priredil ta misijon, to pojasnuje pojasnilo, ki je spodaj objavljamo.
Laž je in prazna nada, da ljudstvo ne mara voliti Vencajza in Susteršiča Resnica je nasprotno, da je navzlic vsemu Vašemu beganju vrhniško ljudstvo vsikdar kot en mož stalo pri volitvah odločno na strani katoliško-narodne stranke in da bo to Btorilo tudi sedaj navzlic vsem še tolikim naporom Vaše stranke. S kakim veseljem se ljudstvo povsodi po fari udeležuje naših shodov! In vaših? Celo vplivna oseba gospoda Lenarčiča ne bo omajala naših volilcev ! Enoglasno se izrekajo za kandidata katoliško-narodne stranke! In da je temu res tako, pričali bodo dnevi volitev!
Laž je, ako trdite, da bi se vse čudilo, ako bi se vlada temu misijonu ne uprla 1 Resnicapaje, da bi se nasprotno vse čudilo, ako bi glede na
ta tendencijozen dopis »Slov. Naroda« vlada kako prepovedala misijon!
Poslušajte ! Kakošna bolezen pa je sedaj tu na Vrhniki! Cel mesoc novomber ni šo nihče umrl za škarlatinko! Cel mesec november je tu na Vrhniki pet oseb umrlo, reci pet oseb, od teh trije za vročinsko boleznijo! Ali je to res kaj posebnega za faro s 6000 ljudmi! In to naj je tista strašna nalezljiva bolezen, radi katere naj vlada misijon prepove!
Dalje! Do 700 otrok obiskuje tu na Vrhniki dan za dnem — šolo! Nihče tf mu ne ugovarja! Ko so je pred nekaj dnevi izrekla želja, da bi med dnevi misijona bil prekinjen šolski pouk, ker je šola ravno tik cerkve, co je celo neka merodajna višja oseba izrekla, da tudi med dnevi misijona mora biti šolski poduk, češ, »ker se je že toliko zamudilo radi bolezni«. In tukajšnje šolsko vodstvo je prosilo na višjo oblast v Ljubljano, da se ob dnevih sv. misijona prekine šolski poduk, pa — zapomnite si Vi, dopisnik »Slov. Naroda. ! — ne radi bolezni, marveč radi — misijona!
Torej: šola sme biti, veliki semenj sv. Lenarta ta ponedeljek je smel biti, vsakovrstna druga shajanja ljudij smejo biti, samo misijon — ki jo namenjen edino . le domači fari! — samo ta naj bo prepovedan !
Konečno le že ta-lo opazka: Ali res mislite, da je cerkev, da so misijoni uzrok bolezni na Vrhniki? Celo dva merodajna nasprotna gospoda sta se ravnokar izjavila, da je slaba pitna voda uzrok bolezni tukaj ! Kje je torej vodovod, o katerem se že toliko časa govori in govori!
Gosp. dopisnik „Slov. Naroda" ! Ali ne bi hoteli Vi, ki tako ginljivo lepo znate klicati vlado na pomoč, tudi na ta nedostatek siavnoisto nekoliko opozoriti!
In dalje! Kdor pride na Vrhniko, in od koder pride — celo iz zadnje gorske vasice že! — čudom se čudi vrhniški šoli! Tak trg, na tako odličnem kraju, v katerem napredni liberalci celo ulogo hočejo igrati, so še sedaj koncem 19. stoletja zadovolji s staro mežnarijo kot šolo!!
D&, tu notri pridite gospod dopisnik „S!ov. Naroda" ! Tu glejte, kako sedi v mali nizki sobi natlačeno-polno do 100 otrok, glejte, kako ozračje, kak duh itd.! Potem boste Vi, ki imate toliko srca do odra-š č e n i h ljudij, ki se čisto prostovoljno želijo udeležiti sv. misijona, imeli tudi do šolske mladine, ki mora hoditi v šolo, toliko srca in ljubezni, da bote kom-petentnim krogom že vendar enkrat — zgolj iz zdravstvenih ozirov! — priporočili zidanje nove šolo !
Dovelj! „Quousquo tandeni", bi lahko zaklical dopisniku „Slov. Naroda«. A tega ne storimo. Rečemo le: izzivajte, ako Vam drago. Žal ne bo nam, žal bo — Vam! Da niste posebno na dobrih tleh, vidi se Vam, ker niti svojega imena ne upate podpisati svojim dopisom!
Fr. B e r n i k, kapelan.
Izzivanju »SI. Nar." stvarni popravek:
1.	Sv. misijon na Vrhniki se ni oznanil radi bodočih volitev; oznanil so je vsled poziva presvitl. g. knezoškofa z dne 30. avg. 1898 (Šk. List št. VI. 1. 1898 stran 102 oddelek 46, toč. 2.)
2.	Kako se širita škrlatica in legar v vrhniški župniji, je merodajna mrliška knjiga, ki kaže za t. leto mrličev: v jan. 6, v febr. 8, v ma^cu 9, v aprilu 15, v maju 16, v juniju 21, v juliju 21, v avg. 10, v sept. 10, v okt. 11 in v novembru do danes 22. t. m. samo 5 (pet) mrličev.
3.	Ljudje ne bodo z vseh krajev skupaj vreli, ker je sv. misijon določen strogo le za vrhniško župnijo.
4.	Sv. misijon je bil določen za zadnji teden meseca novembra že pred pol letom — ko še nihče ni vedel, da bo državni zbor razpuščen in da se bodo razpisalo nove volitve.
Iz Planine se nam poroča, da stavek v popisu z liberalnega shoda dne 18. t. m. v 267. številki »Slovenca", »da je g. nadučitelj priložil vabilu na Božičov shod šolsko izput-tnico«, ne odgovarja resnici. Res je le to, da se jo ljudem pisava na vabilih znana
dela. Primerjali so šolsko izpustnico z va ^bilom in našli, da je pisava ista.
Izvedelo se je tudi pozneje, da je bil v devetorici liberalnega shoda novodošli mesar Miha Verbič, za kojega nam je strašno hudo, ako ga liberalci štejejo med svoje. Trije kmečki ljudje so šli k shodu zgolj iz radovednosti, kaj bo Božič novega povedal, pa niso nič drugega slišali, kakor da se kmetu slabo godi in no bo boljše, dokler Božič na Dunaj ne pride.	»
Iz Idrije, 23. novembra. Delavske in šolske razmere. Naš stvaren dopis je nekatere gospode narodovce prav nemilo dregnil, zato je čutil potrebo „naroden" delavec v listu slovenske „inteligence", priobčiti vatel dolg dopis, ki je po svoji vsebini precej zmeden in plitev. Nimamo namena se prepirati z dopisnikom, ali toliko moramo pribiti, da ostanemo pri tem, kar smo zadnjič pisali. Delavske razmere je treba tako vre-diti, da bode nam in našim otrokom poma-gano. Marsikatero opravičeno zahtevo imamo na srcu, pa vse to hočemo po pravi poti doseči, posebno hočemo bodočemu poslancu pete kurije g. dr. Šusteršiču vse težave potožiti, ker vemo, da ima srce za nas in tudi voljo nam priboriti naše pravice. Ali ni to žalostno, da okoli 200 krepkih fantov postopa brez dela? Kaj bode iz njih? Na vsak način je treba tukaj pomoči in sicer hitre pomoči. Zadovoljni bi bili, ko bi mogli naše sinove izšolati, da postanejo potem pošteni obrtniki, zato naj se v Idriji ustanovi državna obrtni j s k a šola za razne obrti. Za realko se pa kar nič ne ogrevamo in se tudi nikoli ne bodemo. Ako res hoče mesto kako srednjo šolo napraviti, potem more le gimnazijo napraviti. Gimnazija vzdrževana z državno pomočjo, ima pomen v Idriji. V zadnjih treh letih je kacih trideset učencev šlo v gimnazijo, tujih iz okolice ne štejemo, v realko pa menda trije. To jasno govori, kako srednjo šolo hočejo imeti ljudje. Kdor je za nas, naj nam pomaga. Ako pa ni mogoča gimnazija, naj mesto napravi za vsak gimnazijski razred deset štipendij po sto goldinarjev, te štipendije naj bi pridni nadarjeni idrijski sinovi revnih starišev dobivali za časa štu-diranja. Tako bi nam bilo tudi pomagano, in to bi ne stalo več kakor osem tisoč gld. za 80 dijakov, gotovo veliko manj kakor
realka, ki nam nič koristiti ne more. „Na-rodov" dopisnik si je tudi naše paznike privoščil, ker so sami klerikalci. Dobro, ali je to morda sramota za nje ali za nas? Mi rečemo, to je gotovo častno za naše ljudi, ki so toliko prebrisani, da vsled svojih zmožnosti postanejo pazniki, in tudi kot taki na Boga ne pozabijo. Več rudarjev.
Tedenski koledar.
Nedelja, 25. novembra: 25. pobink. Katarina d. m.; evang. : Jezus prerokuje razdejanje Jeruzalema. Mat. 24. — Ponedeljek, 26. novembra : Maver m. — Torek^. novembra : Valerijan šk. — S r e d a, 28. novembra: Sosten m. — Četrtek, 29. novembra: Saturnin m. — Petek, 30. novembra : Andrej ap. — Sobota, 1. decembra: Etigij m. — Solnce izide 30. novembra ob 7. uri 27 min., zaide pa ob 4. uri 12. min. — Lunin spremin: Prvi krajec 29. novembra ob 6. uri 33 min zvečer. — Dan se skrči v decembru do 21. za 20 min, in zraste do 31. za 5 minut. — M u s i c a sacra v nedeljo 25. novembra :
V	stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v čast sv. Ceciliji zložil dr. I. Benz, graduale in offertorium Ferd. Schaller. —
V	mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Nedeljsko mašo št 3 v B dur zl. Fr. Schopf, graduale »Dilexisti« zl. Ant. Foerster in olertorij »Afferentur« zl. Nickel.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. novembra.
Someščanje! Dne 3. decembra t. 1. navršilo se bode sto let, odkar se je porodil slovenskemu narodu njegov največji in najgenijalnejši pesnik France Prešeren. Po vsej slovenskej domovini bodo so hvaležna srca spominjala tega dne. In po vsej pravici; vsaj je malemu slovenskemu narodu le Prešeren pripomogel do častne omembe, kadar se govori o svetov-
nam pesništvu. Zlasti pa ima Ljubljana vzroka dovolj, da dostojno proslavi to za njo velepomembno stoletnico. Ne glede na to, da mora kot srce slovenskega naroda deliti s tem narodom čutila radosti in hva ležnosti; dolžna je to še posebno Pre š e r n u , ki jo je proslavil v nesmrtnih svojih delih, katerih večina jo ravno v Ljub ljani potekla mu iz pesniške duše. In naša stolnica se tudi že res pripravlja na to proslavo. Ni pa dovolj, da se je udeležujejo le društva: vse mestno prebivalstvo naj se zaveda, kaj je dolžno spominu Prešernovemu. Najprimernejše da se to pokazati z izobešanjem zastav. Zato sem naročil, da se z njimi okrase vsa mestna poslopja, in pričakujem, da bode izgledu mestne občine drage volje sledilo mestno prebivalstvo. — V Ljubljani, dne 22. novembra 1900. - Župan: Ivan Hribar.
K proslavi stoletnice Prešerno vega rojstva. Pevski zbor »Glasbene Matice« bode združen s pevskimi zbori »Slavec«, »Ljubljana« in »Trgovsko pevsko društvo« pri slavnostni akademiji dne 2. decembra ob 11 uri dopoldne pel dva zbora : pred govorom kot začetek Jenkovo »Molitev«, po govoru pa Nedvedovo »Prešornu«. Vodil bode g. Hubad. — »Glasbena Matica* priredi še posebej s svojim šolskim zborom v nedeljo dne 9. d,cembra zvečer ob 8 uri v »Narodnem domu« na čast Prešernu slavnosten koncert, po koncertu pa prirede pevci nekak neprisiljen »Prešernov večer« istotam. Koncert bode na korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani.
V proslavo stoletnice Prešerno vega rojstva priredi „Glasbena Matica« v nedeljo, dne 9. decembra v veliki dvorani »Narodnega Doma" slavnosten koncert.
Prešernova stoletnica v ljubljanskih ljudskih šolah. C. kr. mestni šolski svet je v svoji včerajšnji redni seji na županov predlog soglasno sklenil, da se ima stoletnica rojstva Prešernovega na ljubljanskih slovenskih ljudskih šolah praznovati dne 3 decembra s primerno malo svečanostjo v dotičnih telovadnicah, pri kateri se bo učencem pomen dneva razjasnil ter de-klamovale nekatere Prešernove pesmi. Po slavnosti bodo učenci imeli prosto. Tudi na nemških ljudskih šolah bode ta dan pouka prost in se bode učencem pomen tega praznika v šoli na kratko razložil.
P. provincijal usmiljenih bratov, Emanuel Leitner, je te dni vizitiral bolnico v Kandiji in se je 23. t. mes zopet vrnil v Gradec.
Malovrhova obrt. »Slov. Narod« v svoji 268. št. piše o moji osebi policijsko z vprašanji — kje sem bil 13. in 14. t. m., kje sem prenočil in kje maševal ? G. Malovrh e tutti quanti — Rudolf je bil po dnevi 13. in 14. t. m. na nogah, po noči pa na svoji postelji v Begunjah pri Cirknici -razumete? in je 13. in 14. t. m. maševal na svojem bivališču v Begunjah pri Cirknici — priče sosedje in domači. — Res je tedaj, da Rudolfov duh preganja »male vrhe« celo po noči. - V sanjah gledate Rudolfovo prikazen. G Malovrh ! nikar ne pojdite na pot od Žabjaka do Studenca! Koliko davka plačate od svoje obrti ? ? Pridite enkrat v Begunje, narediva račun, — da vas postavim pred svet v vaši pravi podobi! Razumete?! — V Begunjah pri Cirkniei, 22. nov. 1900.
Alojzij Rudolf, kurat.
Mandat zagotovil si je socijalno-demokraški kandidat Kopač. Tisto »Narodovo« poročilo o nenravnem duhovniku, s katerim tudi Kopačev kolega dr. Tavčar agi-tira, je kvasil na shodu. Na vprašanje, kdo je ta duhovnik, imenuje brž ime nekega duhovnika. Ta je pa seveda nedolžen in je uložil tožbo zoper Kopača. Tako si je zagotovil Kopač stolček — pa ne v državnem zboru! Kdor ve, kje se sedaj potika, naj nam naznani!
Volitve v zavarovalnico za slučaj nezgode v Trstu se bodo vršile dne 18. d c c e m b r a v 1., 2. in 6. kategoriji. Prva kategorija obsega: železnice, prevozna podjetja in skladišča blaga ter stroje za odpravljanje blata (hagerji). 2. kategorija: rudarske industrije, fužine, izdelovalnice kovin, stroje, aparate itd. 6. kategorija: tovarne papirja in kož, izdelo- i^e lesa, kmetijske gozdne indusf" .. Glasovnice so do-
bila dotična podjetja po pošti. Na glasov nicah, določenih za zavarovance, mora gospodar potrditi se svojim podpisom, da so bili na volitev zastopnika delavcev pozvani vsi, ki imajo pravico glasu in ki so pri njem na delu, ter mora zapisati ime kandidata, ki je dobil večino glasov. Glasovnice gospodarjev morajo imeti njih podpis. Tako Prirejene glasovnice je poslati volilni komisiji. Glasovnice, ki bi došle po 4. uri popoludne na dan volitve, se ne bodo upoštevale. Več o teh volitvah še spregovorimo, opozarjamo pa prijatelje slovenskega delavstva, da so na straži in delujejo na to, da pride v upravo te zavarovalnice tudi slovensko zastopstvo!
Socijalnodemokratičen trn v nemškem mesu. Socijalni demokratje so kandidovali v III. razredu v Mariboru hišnega posestnika in učitelja Antona Stieblerja, kateremu je namenjen županski stolec, ako soc. dem. dobe v obč. svetu večino. Kakor znano, pri volitvah ni nič pomagal odsek za varstvo nemškega značaja mariborskega meBta — socijalni demokratje so, kakor ste brzojavno sporočili, zmagali. Nemci so sedaj izključili Stieblerja iz vodstva mariborskega nemškega »&tu-dentenheima« radi »nečastnega vede-n j a«. Stiebler je bil tudi častni član mariborskega nemškega pevskega društva. Tudi to društvo je svojega častnega člana— izključilo. Vse to pa mariborskim Nemcem nič ne pomaga — socijalni demokratje sede v občinskem svetu.
Ljubljanske novice. Prememba posesti. Hišo trgovca Fr. C u d n a na Poljanski cesti je kupil mesar J. L e b e n, hišo pekovskega mojstra Č a d e na Poljanski cesti pa J. B i z j a k. - Zlato poroko je praznoval 801etni upokojeni pi-smonoša g. Šimen J e r a s s svojo 781etno soprogo Jožefo. Služboval je g. Jeras nad 40 let in je dobil srebrni križec za zasluge ter se je boril v Italiji pod Radeckim. — Pet dni z a p o r a je dobil pri tukajšnjem okrajnem sodišču neki Giovani P e -1 iz z on, ker se je hotel brez voznega listka peljati iz Maribora v Trst, pa je bil aretovan na ljubljanskem kolodvoru.
Ribji lov. Najvišje sodišče je v neki pritožbi razsodilo, da pravica ribjega lova ne spada k zemljiški lastnini, ampak je samostojna pravica in je le tedaj servitut (§ 477 št. 5. o. d. z.), ako je v zvezi s posestvom zemljišča.
Učiteljska služba je razpisana do 10. decembra na štirirazrednici v Črnomlju. Prošnje je doposlati okr. šolskemu svetu v Črnomlju.
Ljudska knjižnica na Ponikvi
se jutri otvori. V knjižnici je doslej že nad 600 knjig.
Ljubljančan dr. Goltsch v Gradcu.
Sin umrlega čevljarja Golča dr. Goltsch je sedaj jeden najzagrizenejših nemških radi-kalcev v Gradcu. Šolske sestre so imele doslej od obč. sveta za pouk 459 otrok neznatno podporo. Na predlog dr. Goltscha Be je ta podpora sedaj odklonila, češ, da je šola strogo konfesijonalna. Isti občinski zastop pa je odobril večje podpore protestantskim in — židovskim šolami
Zopet celjski nemškutar v kon-kurzu. V Celju je napravil konkurz krznar F r o h 1 i c h. Nič mu ni pomagal napis v pruskih barvah.
Celjski Hribar pride jutri v Rajhen-burg.
Sv. Martin na Paki. 17. t. m. se je
Slovencu naznanilo po dopisnici, da so pri tukajšnjih volitvah bili izvoljeni sami odločni pristaši B e r k s a in Žičkarja. Dopisnice uredništvo Slovenca ni prejelo. Čudno se nam dozdeva, da se je dopisnica ravno tokrat zgubila. Je li to slučaj ali namen ?!
Angleži nad podzemskimi zakladi Štajerske V Londonu je osnovala delniška družba »The Goriach Coal Mining and Gyps Works Limited. Namen družbe je, kopati na Zgornjem in Spodnjem Štajerskem premog in druge rudnine. Družba računa na letne dohodke 592 000 frankov. Koliko vrednost ima naša zemlja za — tujce!
No selite se v Rumunijo. Avstro-ogerski konzul poroča v Jašu, da je ondi velika revščina, ker ljudje nimajo dela, IT' • ' .30 solijo iz domovine.
Iz Kastva se poroča, da so tud včeraj pri občinskih volitvah Hrvatje v dru gem razredu zmagali soglasno z 205 glasovi Nasprotnikov ni bilo na volišče.
Zopet konji za Afriko. Prihodnji mesec pride na Reko parobrod, ki zopet ukrca 950 konj iz Ogerske za južno Afriko. To je že 16 brod, ki popelje v Afriko konje
iz Ogerske in Hrvatske.
• * *
Pariška razstava in Ogerska.
Ogerska se je na pariški razstavi hotela postavljati kot velika država Velikanske svote so njeni zastopniki potrošili za bankete in za reklame v inozemskem časopisju. Tako je prišlo, da je vladni komisar za pariško razstavo bivši trgovski minister L u k a c s prekoračil za razstavo določeni znesek za trikratno svoto. Lukacs se boji odgovornosti ter je postal že bolan. Nevarna ta bolezen pač ne bo, ker bodo Lukacsevi prijatelji že dobili večino v ogerskem državnem zboru, da se pokrijejo narasli stroški za bankete in za reklame židovskim časopisom.
Dvakratni morilec in samomorilec oproščen. Pred praškim porotnim sodiščem je bil 21. t m. oproščen Fran Jo-llinek, ki je 13. maja letos v obupu radi velike bede od svojih štirih otrok dva ustrelil, potom pa tudi sebe, a ne smrtno. Pri prvi obravnavi 5. julija so izrekli porotniki, da je storil zločin v sili, in ga oprostili. Na pritožbo držav, pravdnika jo najvišje sodišče razsodbo razveljavilo in odredilo novo obravnavo. Pri tej obravnavi sodišče ni dopustilo event. vprašanja glede silo in so porotniki z 10 proti 2 glasovoma zanikali vprašanje glede krivde umora. Bil je popolno oproščen.
Obravnava proti morilcem Mihai-leanu a in Titowskega v Bukareštu je bila v četrtek završena. Obsojeni so vsi zatoženci in sicer : v dosmrtno prisilno delo Iliew in Di-mitrow, v 201etno Mitew, Stoičev in Aleksow\ Ostali so dobili deset, sedem, pet, in neki dijak le 2 leti. In contumaciam so bili obsojeni v dosmrtno prisilno delo Sarafow, Davido\v, Kovacew, Petrovv in Stojanow, ostalih osem zatožencev v 201etno prisilno delo. Poleg te^a plačajo solidarno 20.000
frankov odškodnine.
* *
Sejmi po Slovenskem od 26. novembra do 1. decembra. Na Kranjskem: 26. v Škofji Loki, Domžalah, Zatičini, Krškem in Št. Rupertu ; 30. na Go-čah, v Kočevju, Železnikih, Planini na No-tranj., Tržiču, Turjaku in na Vačah. — Na sloven. Štajerskem: 26. v Kanižu, Ptuju, Dobju in Vildonu; 30. pri Sv. Andražu pri Ptuju, v Celju, Rogatcu in Sve-čini. — Na Koroškem: 26. v Grajfen-burgu in Cobercah; 28. v Zgor. Dravogradu; 1. v Št. Andreju. — Na Primorskem: 26. v Divači in Vidmu; 27. v Novem gradu in Vencu.
Društva.
(»K atoliško d r u š t vvo rokodelskih pomočnikov«) v Št. Vidu nad Ljubljano je minulo nedeljo priredilo krasno veselico. Petje in igra izborna. Jutri se igra «»anje« ponavlja.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Zatično, Višnja gora, Št. Vid in Krko bo v nedeljo, dne 2. dec. t. 1. imela zborovanje in volitev odbora v gostilni g. iristana sv. Roku pri Št. Vidu ob 4. uri popoludne. Vabi se k obilni udeležbi. v (Zabavni večer) priredi »Narodna Čitalnica« v Črnomlju v nedeljo dne 25. novembra 1900 v hotelu g. Lachnerja s petjem, komičnim prizorom in prosto zabavo. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. — Uatop-nina za obitelj udov 80 vin., za posameznike 60 vin.; za obitelj neudov 1 krono 20 vin., za posameznike 80 vin. — K tej predstavi vabi častite ude in goste najuljudneje
odbor.
(Pevsko društvo »Lipa« v Bazovici) vabi na veselico s petjem, godbo, povžejado, srečkanjem in prosto zabavo, katero priredi v nedeljo dne 25. t. m. v prostorih gostilne g. Božidara Križmančič. Na vsporedu je petje in veseloigra »Pan-slavist«. Na veselici Bviral bo vojaški orkester pešpolka št. 97., pel se bo Ipavcev zbor »Kdo je mar« in nastopilo bode pevsko društvo »Slovenec« iz Boršta. Začetek točno ob 47. uri popolud- Vstopnina : na veselico za osebo 50 stotink, sedeži I. vrste 40 stotink, II. vrsto 20 stotink. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Anton Bonaventura,
po božji in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski
vsem vernikom svoje škofije mir, srečo in blagoslov v Gospodu našem Jezusu Kristusu.
Se nekoliko tednov in vršile se bodo volitve za državni zbor. Možje raznega mišljenja sc vam ponujajo za zastopnike in se vam priporočajo, da za nje glasujte. Priporočajo se vam po časnikih, pa tudi osebno. Kakor čujem, so se v nekaterih krajih silne strasti vnele, pa se mnogo greši zoper peto in osmo zapoved Božjo.
^ V tem vrenju sem kot vaš višji pastir dolžan, podučiti vas o pomenu bližnjih državnozborskih volitev, da bote mogli mirno pred Bogom presoditi, kakošne zastopnike morate voliti, da bo v čast Božjo, v obrambo sv. vere, in v vašo ne samo večno, ampak tudi časno korist.
1. Kristus Kralj.
Da bote mogli preceniti važnost volitev in spoznati, za kaj se gre, spomniti vas moram na temeljno resnico vsega krščanstva, namreč na to, da je Kristus pravi Bog in človek, zato pa tudi naš Kralj. On nas je ustvaril in odrešil, prav vse imamo od njega: zato je On naš gospodar in zapovednik.
In res, dal nam je zapovedi, pa hoče, da jih spolnjujemo. In kako so važne zapovedi Božje za posamezne ljudi, pa tudi za občine, dežele in države. Prve tri nas podučujejo o dolžnostih do Boga, kako moramo v njega verovati in ga moliti, kako se varovati kletev in krivih priseg, kako posvečevati nedeljo kot dan Gospodov. V četrti ureja Bog življenje v družini, državi in cerkvi, ker zapoveduje podložnim spoštovanje in podložnost do poglavarjev, poglavarjem pa resno skrb za vse-b stransko korist podložnikov. V peti varuje naše zdravje in življenje, ker zabranjuje jezo, sovraštvo, nevoščljivost, prepire, zmerjanje, pretepe in ubojstva. V šesti in deveti varuje našo telesno neoskrunjenost in zakonsko zvestobo. V sedmi in deseti brani naše premoženje, ker prepoveduje tatvino, škodo, goljufijo, ode-ruštvo, krivo mero in vago. V osmi se za-..„, vzema za poštenost v skupnem življenju in z za naše dobro ime, ker obsoja laž, opravljanje, obrekovanje, natolcevanje, sumničenje, krive sodbe, krivo spričevanje.
To hoče Bog naš stvarnik; po teh zapovedih se mora ravnati posamezen človek, sin in oče, delavec in gospodar, kupec in prodajalec, podložnik in poglavar; po njih se mora ravnati občina, namreč župani in občinski zastopniki, po njih dežela, namreč deželni po-sr slavarji in razni uradniki, po njih država namreč vsi vladarji in postavodajalci. Pred Bogom smo vsi kar nič, prave sirote, le od Njega imamo vse. Pa tudi kako mile in nam primerne so Njegove zapovedi! Da bi jih le vsi spolnjevali!
To je torej Bog in oblast Njegova nad nami, On je naš pravi Kralj; vsaka oblast na da *eml)[ Jc lc od Njega, ter mora na to gledati, Jr Aa se zapovedi najvišjega Kralja spolnjujejo; vse postave katerihkoli oblasti na zemlji se
morajo natančno vjemati z zapovedmi Božjimi. Le potem bo na zemlji pravi red in blagoslov Božji. Ako bi se pa ljudje Bogu uprli, ako bi mali, večji in morda najvišji poglavarji na zemlji svojo oblast proti zapovedim Božjim zlorabili, potem miru in reda, pa tudi blagoslova Božjega biti ne more.
2. Proč od Kristusa Kralja!
Naše strasti pa vpijejo z Judi: nočemo, da Kristus nad nami vlada, proč ž njim in Njegovimi zapovedmi, prosti hočemo biti in sami svoji. Tako so strasti vedno vpile; v devetnajstem stoletju so pa vedno več oblasti dobivale v vsem družabnem življenju. Naj samo nekatere stvari omenim.
Zamamni klic po prostosti odmeva skozi celo stoletje. Vsak naj sam za-se skrbi, da si gospodarsko opomore in se popne do kar mogoče visokega blagostanja, saj bo društvu dobro, ako bo posameznikom dobro. Temu sebičnemu prizadevanju ne sme država nobenih ovir staviti, ampak odstraniti obstoječe ovire, da se more prosto razvijati. Zato naj bode obrt vsakemu prost, ne pa navezan na poseben stan; vsak človek naj se naseli, kjer hoče, da si išče svojih gospodarskih koristi prosto kjer in kakor hoče; naj bo prosto posestva zadolževati in vse razdrobiti, da tudi posestva prosto prehajajo iz roke v roko; prosto naj bo za denar zahtevati obresti, kakorkoli visoke. Sploh naj bode prosto, da se človek s človekom bori v obrtu, trgovini, kmetiji; v taki borbi si bo vsak prizadeval napredovati in napredek človeštva bo velikanski. Za to prizadevanje so pa delavci pc-trebni, dati se jim mora plača. Delavna sila se kupi: če se jih več ponuja, bolj ceno; če se j h malo ponuja, bolj drago; ako delavec opeša, se slobodno odpusti, in ako mu plača ni všeč, naj slobodno gre. Gospodarju tudi ni mar, kako delavec nravno živi, da mu le dela, pa se slobodno vsi razuzdanosti prepusti. V tem vrvenju velja samo osebna korist, nravni zakon ali božja zapoved do sem ne sega. To so na sebičnosti osnovani novi nauki XIX. veka! In kak sad so prinesli?
Močnejši v društvu premagujejo. Kdor ima denar, more si napraviti tovarno in stroje, najeti delavcev, nabaviti surovin, more mnogo in dober kup proizvajati, vsled tega padajo manji samostalni obrtniki in trgovci; kmet mora za dolg zastaviti vse svoje posestvo, dobi denar za visoke obresti, ne more plačevati, vse posestvo sc mu proda in to po raznih spletkah prepo-gostokrat daleč izpod vrednosti; delavcev je zmiraj več, vse vre v tovarne, ker drugod ni zaslužka, zato je v tovarnah plača pičla in slaba. Da bi se več in ceno proizvedlo, jcmljo za delo žene in tudi otroke, dela se po dnevu in po noči, dela se ob nedeljah in praznikih brez počitka. Splošno blagostanje ginjeva, premoženje se zliva samo v roke nekaterih, na-
sprotje med bogatini in siromaki raste in že se je razvilo v sovražnost.
Tako počenjanje je pa kar naravnost proti postavam Božjim; saj se razdira družina, saj se kvari zdravje delavcev, saj sc neti sovraštvo, podpira lakomnost in uživanje, saj se prestopa sedma zapoved Božja, saj se za Boga in službo Božjo ne mara, saj vlada gola sebičnost, pa zatiranje ubogih.
Da pa tako postopanje olepšajo in vest umire, poprijeli so se slastno naukov nekaterih nesrečnih modroslovcev, da osebnega Boga ni, da torej tudi Kristus ni Bog, katoliška cerkev ne božja ustanova. Možje teh nazorov so se polotili tiska, kjer z zamamno zgovornostjo branijo opisano prostost in svobodomiselnost in strahoviti napredek, pa spodkopavajo vero v Boga, podpihujejo sovraštvo do cerkve in duhovskega stanu in vabijo ljudi k uživanju ter odvračajo od službe Božje z neprestanimi veselicami, zabavami, izleti in plesi. Katje najhuje, je to, da so si ti možje znali dobiti poslancev, ki so v tem Bogu in pravici zo-pernem duhu postave kovali. Trgovci pa, obrtniki in kmetovalci so zamamljeni z besedo „prostost, napredek" dajali glasove za svoje grobokope.
To je borba zoper Boga v našem veku; deloma jo gledate in čutite sami. Zato ne bom opisoval, kako se jc začela in do ostudnosti razvila v ljubi naši slovenski domovini. Proč od Boga in Njegovih zapovedi! to je klic devetnajstega stoletja.
3. Nazaj li Kristusu Kralj«!
Da, nazaj h Kristusu Kralju, nazaj v meje zapovedi Božjih! začelo je doneti po vsej Evropi zadnjih trideset let in doni tudi pri nas Slovencih.
V	prvi vrsti so se začeli odločneje boriti za Boga proti pogubni prostosti duhovniki, svetni in redovni, in to v cerkvi in zunaj cerkve.
V	cerkvi se povsod napravljajo sv. misi-joni in duhovne vaje za vernike vseh stanov in obojega spola. Tu sc s pomočjo milosti Božje poučujete o Bogu Stvarniku in Gospodu, o neumrjoči duši, o nalogah življenja; tu se pobijajo naše strasti, posebno prevzetnost, sebičnost, sovražnost, nečistost, ne-zmernost, ker te od Boga odvračajo, tu se vabite verniki k sv. zakramentom, k češčenju sv. Rešnjega Telesa. Tako se vodite nazaj "h Kristusu Kralju.
Zunaj cerkve pa duhovniki nismo sami. Tu smo združeni z dobrimi neduhovniki, da, tu želimo, naj bi svetni možje vsemu delu bili na čelu, naj bi ga oni vodili v duhu Kristusovem, duhovniki pa bi jih podpirali in jim pomagali z vso silo in močjo.
Tukaj zunaj cerkve si pravi katoliški možje prizadevajo utrditi zopet kraljestvo Jezusovo, postaviti zopet vse osebno in dru-
žabno delovanje v meje in na temelj Njegovih sv. zapovedi. Zato se oklepajo sv. cerkve katoliške, snujejo pobožna društva, iščejo pri sv. maši, pri cerkvenih govorih, pri mizi Gospodovi razsvitljenja in pomoči v borbi zoper sovražnike Božje in ljudstva. Potem pa okrepčani iščejo raznih sredstev, kako bi se pomagalo delavcu, kako kmetu, kako obrtniku, kako trgovcu.
Da to store, snujejo razna društva ne na temelju sebičnosti, ampak na temelju vzajemnosti. Ker pa premnoge državne postave to pogubno vsesplošno prosto borbo in sebičnost pospešujejo, zato skušajo priti katoliški možje v zastopstva pri deželnih in državnih zborih, skušajo priti do večine, da bi preustrojili vse postave v smislu zapovedi Božjih in steni prenovili državo. In res na Nemškem, pa tudi v Avstriji se je mnogo doseglo; pa bi se bilo še več, ko bi se ne bilo od strani liberalnih poslancev vse storilo, da se zabrani napredek v katoliškem duhu.
4. katoliški shod.
Kakor po vsi Evropi, tako se je tudi med nami Slovenci s pomočjo Božjo začelo na to delati, da se iz vsega našega življenja pri kmetiji, pri obrtniji, pri kupčiji, pri delavstvu in povsod odstranijo zgoraj opisani, Bogu in zapovedim njegovim protivni nauki, odstrani na teh osnovano družabno postopanje. Ker se ti krivi nauki po slabih časnikih in knjigah med vas širijo, ker so žali Bog, premnogi izobraženi možje polni teh krivih naukov in imajo ravno ti možje med vami vplivna mesta, pa na vas pritiskajo in ste torej v nevarnosti, da pravega ne spoznate, zato se je sklical katoliški shod in ste se vi nanj povabili.
Na tem shodu so vam dobri katoliški možje odkrivali pogubnost krivih naukov XIX. stoletja in vam kazali, kaj moramo storiti, da se vrnemo nazaj k sv. evangeliju in naukom Jezusovim, da se postavimo zopet na temelj in v meje desetih zapovedi Božjih. Na tem shodu so se sestavile resolucije v luči
sv. evangelija, kjer se kratko označuje, kako se klanjajmo Jezusu Kristusu in kako naj ravno kot izraz tega poklonstva uredimo versko življenje, kako popravimo šolstvo, kaj naj storimo za kmeta, obrtnika, delavca, trgovca, kakošni naj bodo naši časopisi, kaka naša umetnost in sploh kakošno celokupno naše ustrojstvo.
Shoda ste se udeležili prav obilno, veselo ste poslušali razne podučne govore, navdušeno ste sprejeli jedrnate resolucije, burno ste pozdravljali ne samo vaše slovenske škofe, ampak tudi vaše slovenske svetne gospode, da, ves shod je bil glasen klic slovenskega ljudstva: nazaj h Kristusu, nazaj k njemu v vsem narodnem in domačem življenju!
Pri tej splošni veseli navdušenosti, da se povrnemo nazaj k Jezusu, edinemu učitelju in rešitelju, nas je pa motilo prizadevanje nekaterih izgubljenih sinov vernih naših slovenskih mater, ki so slovenski katoliški shod in prizadevanje njegovo, da se uredi družabno življenje po naukih Kristusa Boga v mejah in na temelju zapovedi Božjih, grdili in sramotili; da, žali Bog, da moram javno reči, dan na dan so si kar naravnost laži izmišljevali in jih po svojih listih po naši mili domovini širili! Zali-bog, da te liste podpirajo, obrekovanja njihova širijo in torej vojsko in upor proti Kralju Jezusu netijo možje, ki so v položaju svojem med vami prav vplivni. O, da bi tudi oni spoznali resnico in se nje s celim srcem oklenili! Kaj ne, vi se pa ne bote dali od njih premotiti, ampak tudi po katoliškem shodu bote vse storili, da se uresniči navdušeni klic: Nazaj h Kristusu!
5. Volitve.
Sedaj bote pa razumeli, kaj volitve pomenijo. Sklepi našega katoliškega shoda namreč se nc morejo uresničiti, ako nimamo zastopnikov, ki bi v tem duhu v deželnem in v državnem zboru delali in s svojim delom odstranjevali pogubne, Bogu zoperne postave. Volitve v deželni zbor bodo pri nas prihodnje leto, volitve za državni zbor so pa že pred durmi. Volilno gibanje se je začelo po vsi Avstriji. Povsod je huda borba, prav slična
kakor pri nas. Katoliški možje se trudijo ljudi poučiti, da bi poslali na Dunaj može, ki branijo načela enaka sklepom našega katoliškega shoda, želeči, da se po teh možeh na Dunaju vsa naša država pripelje nazaj h Kristusu Kralju. Nasprotniki pa, katerim so slabe šole, slabe knjige in slabi časopisi zmešali glavo in zastrupili srce, napenjajo vso moč poslati na Dunaj može, ki bi na dosedanjem potu šli še naprej in državo še dalje zapeljali od Boga, še bolj odtrgali od Kristusa Kralja. Daj Bog, da zmagajo njemu pokorni katoliški možje.
Kaj pa vi, premih v Kristusu? Kam se bote obrnili vi? Hočete li še dalje od Boga in Kristusa svojega? Hočete li vi, kmetovalci, vi obrtniki in trgovci, hočete li vi delavci še bolj globoko propasti? No, pa dajte svoje glasove možem nasprotnikom in grdilcem slovenskega katoliškega shoda.
Ali kaj sem rekel? O, saj vem, da vi tega nočete, saj vem, da se vi od Boga in Kristusa svojega odtrgati nočete, saj vem, da odločno hočete, naj vlada v vsem našem življenju Bog po zapovedih svojih, saj niste zastonj tako navdušeno odobravali katoliškega shoda: zato tudi vem in sem v duši prepričan, da bote svoje glasove dali možem, ki odobrujejo katoliški shod, ki hočejo v duhu njegovih sklepov delati za vas kmetje, obrtniki, trgovci in delavci! Klic: nazaj k Bogu, nazaj h Kristusu, ki je odmeval na katoliškem shodu, ta klic naj bo tudi bojni klic pri prihodnjih volitvah.
6. Moja prošnja.
Mislim, da ste me razumeli in da se zavedate ne le svoje dolžnosti, ampak tudi svoje odgovornosti. Prosim vas še za dvoje: prvič molimo k Bogu, molimo prav goreče, da on vodi srca nas vseh, in da nas strasti ne zaslepč; drugič postopajte sicer odločno, toda mirno in nasprotnikov nc žalite ne z besedo ne z dejanjem!
Naj vas blagoslovi vsemogočni Bog Oče, Sin in sv. Duh.
Dano v Ljubljani na praznik vseh svetnikov leta 1900.
f Anton Bonaventura
knezo - škof.
Kako je pri nas?
(Od nekdanjega češkega poslanca.)
Praga, 18. nov.
Če tudi so volitve pred durmi in so po nekaterih krajih prvotne volitve za peto in četrto Bkupino že dovršene, vendar je stopilo zadnje čase politično gibanje v ozadje. Hilsnerjev proces je absorbiral vse zanimanje naše javnosti. Dolgih štirinajst dnij in dalj so bile uprte vse oči v Pisek; za volitve se ni menil skoro nihče. Interesantni proccs je hvala Bogu končan in volilna agitacija je po vsi kraljevini v polnem teku in različne stranke in strančice napenjajo vse moči, da bi spravile svoje kandidate v dr javni zbor. Konštatirati je treba predvsem, da pride mladočeški klub zopet polno-številno v zbornico, z izjemo nekaterih posameznih poslancev, ki pa so se le iz osebnih ozirov odrekli mandatu. Vse ostale stranke in irakcije — in teh je pri nas vseh skupaj sedemnajst ■— ne bodo priborile najbrž niti jednega mandata, kljub vsem naporom in vsem radikalnim frazam. Kaj se da sklepati iz toga dejstva?
Kakor znano, je štel v prejšnjem parlamentu mladočeški klub 61 poslancev. V tisti zanimivi klubovi seji, v kateri se je sklenila obstrukcija, je bilo navzočih 47 poslancev. Od teh jih je glasovalo proti ob-strukciji 22, za obstrukeijo 25, — torej niti polovica celokupnega kluba. Tisti poslanci, ki so glasovali proti obstrukciji — in med njimi je bil najodličnejši in najvplivnejši mož mladočeškega kluba, njegov bivši predsednik dr. Engel — niso samo ostali trdno pri svojih nazorih, da je obstrukcija škodljiva za češki narod in da se z njeno pomočjo ne dado realizirati načrti čeških zastopnikov, temveč so te svoje nazore tudi zdaj, za časa volitev, ob vsaki priliki javno in energično povdarjali. Dr. Engel je naravnost izjavil, da ne vsprejme obstrukcijskega mandata; kljub temu je njegova izvolitev zagotovljena in gotovo je tudi, da bo, če vsprejme mandat, zopet izvoljen predsednikom mladočeškega kluba. V smislu teh antiobstrukcijonistov pa se izražajo tudi mnogi člani klubovi, ki so bili prej drugačnih mislij in ki so z največjim navdušenjem sodelovali pri znanem ponočnem koncertu v zbornici.
Dr. Pacak — jeden izmed voditeljev — dr. Dyk in drugi so izjavili, da si ne dado od volilcev predpisati taktike. Posebno zanimivo pa je, da se je v tem smislu izrazil tudi zli duh mladočeškega kluba, dr. Stransky. Na volilnem shodu v Telču je rekel ta poslanec :
»Ne rečem, da ne bomo delali obstruk cije, pa tudi ne rečem, da jo bomo delali. Že zategadelj ne rečem tega, ker mora biti prva lastnost poslanca smisel za disciplino in ker ne smem prejudicirati kluba, čigar sklepom se bom pokoril in ki bo moral vestno premisliti, ali obstrukcija, ali pa samo aktivna opozicija. Ključ situvacije ni samo jedino v obstrukciji, lahko ga dobimo tudi v aktivni opoziciji.
Iz teh besed poslanca Stranskega razvidi so kolikor toliko jasno, da večina mladočeškega kluba ne bo za to, da se prične z obstrukeijo takoj ob prihodu v novi parlament.
Kako sodijo o obstrukciji naši nekdanji zavezniki, o tem ni treba še posebej govoriti. Trudijo so vsi, da bi pripravili Cehe do tega, da bi izvojevali svoje zahteve v par-
lamentu, ne proti parlamentu. Kolik<> vspeha bodo imela ta prizadevanja pri naših zastopnikih, se zdaj še ne more določiti. Tudi se kljub vsem povoljnim pojavom zdaj še ne more z gotovostjo določiti, če vstopijo naši poslanci v novo zbornico z obstrukeijo ali samo z opozicijo. Ravno ta negotovost, ki vlada v nas samih, opravičuje omenjena prizadevanja naših zaveznikov. Če se je dr. Engel, ki je v stvari v prvi vrsti interesiran, jasno izrazil, da je proti oš; strukciji, potem se ne more očitati dr. Su-steršiču ničesar, če je povedal v svoji zadnji izjavi, da kljub vsemu prijateljstvu in zavezništvu ne misli podpirati eventuv. češke obstrukcije.
Kar sledi nedvomno iz vseh teh izjav, je to, da bodo naši poslanci izolirani, če prestopijo prag nove zbornice z obstrukeijo, t. j. z namenom, da razbijejo parlament. Toliko so koristile energične izjave ns^1"1 prejšnjih zaveznikov, da se naši poslanda-vedajo nevarnosti položaja, v katerega bi jih radi prisilili radikalni frazerji, in da se branijo imperativnega mandata za brezpogojno obstrukeijo. To je vsaj nekaj, — če tudi nihče ne ve, kaj nam prineSo prihodnjost.
Vrhnika, 24. nov. Tukajšnji misijon, ki bi se imel danes pričeti, je okrajno glavarstvo prepovedalo „iz zdravstvenih razlogov".
Dunaj, 24. nov. Londonski dopisnik „N. Wr. .Tagbl." brzojavlja svojemu listu: Tu se govori, da je car umrl. Eusko poslaništvo ne ve nič o tem.
Gtradeo, 24. nov. Pri včerajšnji ožji volitvi za mestni zbor v Gradcu so bili izvoljeni trije socij. demokratje z 879 oz. 854 glasovi, in nemški nacijo-nalec Beyer, ki je dobil 1026 glasov. Oddanih je 1884 glasovnic.
Weimar, 24. novembra. Vlada jo prepovedala božje službe v češkem in poljskem jeziku. V Avstrijo pristojne duhovnike je vlada izgnala.
Kodanj, 24. nov. Glasom sem do-šlih poročil se je carju Nikolaju zdravje znatno zboljšalo.
Berolin, 24. nov. Izumitelju žepne ure dr. Keuleauxu bodo postavili spomenik.
Pariz, 24. novembra. Predsednik Loubet se je zahvalil Krugerju za pozdrav. Vsprejel ga bo danes ali jutri v avdijenci.
London, 24. nov. Iz Kapstadta poročajo, da namerava Kitchener pomoriti vse Bure. Oasniške poročevalce bo poprej iztiral iz Transvala.
London, 24. nov. Lord Roberts bode dobil za preganjanje Burov kot nagrado naslov vojvoda in 100.000 funtov šterlingov kot narodni dar. Tudi Kičener in Baden Powel bodeta odlikovana.
London, 24. novembra. Iz Ho-landske prihaja vest, da se Holandska dogovarja z Nemčijo v to svrho, da se iz Transvala in Oranje države izseljeni Buri nastanijo v nemških afriških kolonijah. Kruger nosi seboj 30 milijonov funtov šterlingov, s katerimi hoče kupiti zemljo Burom, ki so ostali brez domovine. Nemci sami niso nič kaj zadovoljni s temi predlogi.
London, 24. novembra. „Morning-post" izraža mnenje, da pogajanja v Kini ne bodo dovedla do nikakega vspeha in da se bržkone kmalu razbije jedinost velesil.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
Ker so na videz spoznali resnico, ljudje niso verjeli, kar bi morali verjeti, da se namreč bolezen naleze. Gosposke so se vzdramile iz globokega spanja. Začele so se bolj ravnati po predlogih zdravstvenega odbora in izvrševati njegove naredbe, zapirati hiše in osamljevati sumljive reči.
Odbor je tudi vedno zahteval novcev, da bi mogel pokriti vsak dan rastoče stroške v bolnici in drugod. Zahteval jih je od de-kurijonov, dokler bi ne bilo odločeno, ali naj se plačujejo iz mestne ali kraljeve blagajne.
Na dekurijone je pritiskal tudi veliki kancelar na povelje namestnika, ki je šel znova oblegat ubogi Casale. Pritiskalo je na nje starejšinstvo, naj preskrbe mesto z živežem, predno se kuga tako razširi, da bode promet z drugimi deželami popolnoma ustavljen, in da naj preskrbe ljudstvu dela, ker je bilo mnogo ljudij brez njega. Dekurijoni so preskrbeli denar s posojili in davki. Kar so dobili, razdali so zdravstvenemu odseku in ubožcem, kupili so tudi žita in poskrbeli za potrebe. A ni še prišla prava sila.
Druga težava je nastala v bolnici, kjer se je število bolnikov vsak dan manjšalo in večalo. Treba je bilo zagotoviti pokorščino in postrežbo, ločiti okužene reči in se ravnati po navodilih zdravstvenega sveta. Kajti izprva je bilo vse zmedeno radi upornosti zaprtih in radi popustljivosti in malomarnosti slug.
Odsek in dekurijoni se v zadregi obrnejo na kapucince in prosijo očeta komisarja, ki je namestoval umrlega provincijala, da bi dal spretnega moža, ki bi vladal to zapuščeno državo.
Komisar jim ponudi očeta Felice Casati, priletnega moža, ki je bil znan po svojem človekoljubji in svoji marljivosti, po svoji strogosti in blagosti ob jednem. Za njegovega tovariša in služabnika jim ponudi očeta Michele Pozzobonelli, mladega, a resnega in strogega moža.
Mej velikim veseljem prideta 30. sušca v bolnico. Predsednik zdravstvenega odbora ju pelje naokrog, skliče vse sluge in uradnike, ter jim povč, da je od sedaj tu gospodar z neomejeno oblastjo oče Felice.
Ko se nabere še več bolnikov, pride še več kapucince v in tu nadzorujejo, izpovedujejo, strežejo, upravljajo, kuhajo, pazijo na obleko, umivajo, kar je baš treba. Oče Felice vedno skrbi, po noči in po dnevi hodi po hodnikih, sobah, po tem velikanskem prostoru, sedaj s sulico v roki, sedaj v ra-ševini, vse urejuje, miri, posluša pritožbe, preti, kaznuje, kara, hrabri, otira in preliva solze. Loti se ga kuga, a ozdravi in z novo marljivostjo oskrbljuje svoja dela. Njegovi sobratje večji del drug za drugim udano izdihnejo dušo.
Res je bil to čuden pripomoček, čuden kot nesreča in tedanji časi. Ce bi ne vedeli druzega, to bi nam dokazoval, kako surova je bila tedanja človeška družba. Kajti oni, ki bi imeli za to važno stvar skrbeti, odstopili so jo raje ljudem, katerim se ta služba ni prav nič prilegala.
Na vsak način pa se je v tem kazala moč in spretnost, katero more človekoljubje pokazati v vseh zadevah, da so ti ljudje tako vrlo reševali svojo težavno nalogo. Lepo je uže, če kdo sprejme tako službo samb radi tega, ker je neče prevzeti nikdo drugi, samo zato, da služi in čaka bolj zavidanja vredne nego zavidane smrti. Lepo je že bilo, da so kapucincem ponudili službo samo radi tega, ker je bila težavna in opasna, ker so imeli samo oni mrzlo kri, katero je treba imeti ob tacih prilikah.
Zato hrabrost in napor kapucincev zaslužita, da ju omenimo z občudovanjem, gi-njenostjo in hvaležnostjo, katero dolgujemo onim, ki svojim bližnjikom ne izkazujejo dobrot iz dobičkaželjnosti.
„Ce bi ne bilo teh očetov", pravi Ta-dino, „poginilo bi celo mesto. Občudovanja vredno je, koliko dobrega so storili v kratkem času brez pomoči mesta, koliko tisoč bolnikov so rešili s svojo marljivostjo in skrbnostjo."
Za časa vlade očeta Felice je bilo tu skoro petdeset tisoč ljudij, kot pravi Ripamonti. Ta pravi, da bi moral govoriti o tem možu, če bi moral pripovedovati o dobrih delih, ne pa o bedi v mestu.
Tudi ljudstvo ni več trdovratno tajilo kuge, ki se je širila in širila vedno naprej. Kmalu se je polotila tudi imenitnejših ljudij, potem ko je delj časa razsajala mej ubožci.
Omeniti nam je tudi mej temi nadzdrav-nika Settala.
Nazadnje so vender priznali, da je imel mož prav. Oboleli so za kugo on, žena, dva sinova in sedem poslov. On in jeden sin se rešita, drugi pa umro.	(Dalje sledi.)
Čisto medicin, ribje olje.
Deželna lekarna
pri Pomagaj
Cubar, Primorsko, septembra 1900, Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medicinsko^ rlbjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 10 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva cesta št. 1., poleg: mesarskega mosta.
Cena žitu na dunajski borzi
dn6 23. novembra 1900. Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad . K 7-76 do Rž za pomlad . . » 7*60 » Turšicazamaj jt"^'	5 29 »
Oves za porr	» 5 88 »
K
»
» »
7-77 7-61
5 30
58!»
* i	0m opazovan ia	Stanje barometra V PITO.	Tempe- ! ratara j „ po l Votr,Tl C.laijo ^		Nebo	11. i«:
23| 9.tv*«		733-91 6^		sl. svzh.	dež	133
24	7. zjuti 2. popol.	730 9 7319	54 80	sl. jvzh. Bi. jug	dež sk. oblač.	
Meteorolog-ICno porodilo.
?iSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm
Srednja včerajflnja temperatura 6 9\ normale: 19*
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 18. okt. do dne 24. nov.
Goveje meso I. v. kg » » II. » . » lil. » .
Telečje meso . » Prašičje » sveže » » » prek. » ICoštrunovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . . » Mast prašičja . . » Slanina sveža . » » prekajena »
Salo.....»
Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana, sladka liter • kisla . c
Med.....kg
Piščanec . . . . Golob . , . . .
Kaca......
Zaj-c.....
28 12 90 20 40
1	40 -80
2 1 90 1 40 1 36 1 44 1 20 - 10 -16
80 110
20 45
60
Pšenična moka 100 kg Koruzna > » » Ajdova » » » Fižol, liter. . . .
Grah,.....
Leča, » . . . . Kaša, > . . . . Ričet, . . . . . Pšenica. . 100 kg Rž . . . . » Ječmen . . » » Oves ... » » Ajda ... » » Proso, belo, » » navadno » » Koruza . . » » Krompii	> >
Drva , trda , m® » mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, » » . . Stelja, . . . .
K [h
20
Poslano.
1041 1-1
Udano podpisani govoril bodem prihodnji ponedeljek, dne 26. t. m., zvečer ob 7. uri v areni Narodnega doma o nevrasteniji. Povedati hočem, kakšen sem bil pred boleznijo, kako se je ista začela in razvila, kako sem se ozdravil, in slednjič, kako hočem dtugim pomagati v svojem zavetišču, seveda z dovoljenjem c. kr. deželne vlade.
K temu predavanju vabim vse interesente naj-udaneje.
Dr. Ivan lan,
magistralni tajnik v pokoji.
Poslovilo.
Pri odhodu iz Selc na nov odkazani mi delokrog v Semič kličem vsem prijateljem in znancem, kakor tudi vsem svojim dobrim dosedanjim župljanom, s katerimi se mi ni bilo mogoče posloviti osebno, prisrčni in preiskreni „z Bogom"!
Povem pa pri tej priliki tudi onemu inteligentnemu izivatelju v »Slov. Nar. št. 208«, kojemu je moj odhod vzrok krokodilovih solza: Poznam Vas in Vaše solze ter želim tudi Vam: Naj se vam ne godi nikdar sla-beje, kakor se Vam godi danes!
Matija Erzar,
župnik.
Napise in slikanje grbov
obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvrSuje v lasfni delavnici tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice.	228 18 11—6 Vnanja naročila proti povzetju.
V zavodu Marijinih bratov v Gradcu, Kirchengasse št. 1, sprejme se
priden hlapec
s 16 kron mesečne plače, prostim stanovanjem, dobro postrežbo in prostim perilom. Znanje nemškega jezika ni potrebno.
Sj<ričevala naj se pošljojo tja najdaljo do 28 t. m. Priporočeni po kakem gosp. duhovniku ima prednost.	1047 3-1
Domača umetnost!
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ R0V8EK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
60 62-46 v hiSi gospe Wessnetf~jeve
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnistvom r naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soh
od kamenat gipsa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega materi jala.
Priznano umetniško dovršena dela !
Priznalna pisma so na razpolago*

J. SOKLIČ
v JjjublJaui, Pod Trančo 1
priporoča osobito preč. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in na diželi lzborno svojo zalogo
S ~ o"
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
se išče za km e t i j sk o društvo na Igu do 15 decembra 1900 ali 1. januvarija 1901
Pojasnila daje načelstvo. 1043 2—2
IVAX liOStmii v Ljubljani
Prešernove (Slonove) ulice štev. 10—14
pripoioča svojo veliko zalogo 977 4-4
gumijevih čevljev, zimskih copat »k-za Miklavža
vsakovrstne igrače
po najnižji ceni na drobno in debelo.
Za čevljarje, sed arje in krojače vsakovstne potrebščine. Vsprejme takoj trgovskega učenca.
15—17 let star, sprejme se takoj v pe-kariji Sv. Petra cesta 50 Ljubljana.
Natančneje se poizve istotam. 1040 2—2
m
>:M
mmsmmrnmmm0mmm
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Potra ccNtni>it.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega iu solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko 3vojo zalogo
izgitovljene obleke
po .d)no na haveloke v naj-
v :is.ji izberi po najnižjih cenah.
170 78
i i-i iti w iwssž' af as Ž-,.«5i »X, -ua «*■ **S\ «5\;Z»i:IS5:
mm
r.; 'It «
mm® & ♦:>. i.«® $
I Jan. Doqan-a	1
m . .. ..v, . .	'm
m mizarski pohištveni obrt	m
S 636 24 V I^Jiibljnni	:::
na Dunajski cesti št. IG (v Medjatovi hiši)	^
priporoča svojo dobro vrejeno	^
zalogo	S
tv ril kn!	;.	-
"•'	L" Z.-1-i''i •kX"X-
vsakovrstnega likanega in politiranega
pohištva.
Ki
NaroČila so točno Izvršujejo. K«
Cetillnlk s poitoliHinl /,nstonJ ln franko. f-j-g
m im wm®. mm wm w
DOBRA VARČNA KUHINJA.
Juhlna zabela Maggl prekosi vse druge; vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, — le nekoliko kapljic je treba — Dobi se v izvirnih slekleničicah po 50 vinarjev po vseh produjalnicah delikatčz, dišav, kolouijalnega iu špecerijskega blaga. Izvirne steklenice se po oenl napolnnjejo z novo Juhlno zabelo Maggl-jevo. 1(58 12-10
M
Nakit za božična drcvcsca in svečo.
F. M. Schmitt
Pred škofijo štev. 2.
priporoča p. n. občinstvu srojo skrbno odbrano zalogo	10J2 4-2
galaHleriisto llao
igrač
za
m? Miklavža in Božič
po najnižjih cenah. J^a^jtava v ). nadstropji.
1)
i
Dobitke za tombolo in strelsko klube
Kranjske klobase
velike po 18 kr., čisto prešicevo meso, Sunke brez kosti po 90 kr. klg., suho mi-so in slanina po 70 kr. pečenka iz prešičevega mesa, kilogram 80 kr., fnšna deva prešičeva nasoljena 17 kr. kemad — pošilja po poštnem povzetju
980 6-6 Janko Ev. Sire v Kranju.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * * tinkture
lekarnarja Piccoli
v lijubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III.	več stekleničic. 591 50 — 21
kot ž e I o d e o krepkujoče m tek vzbujajo-
če. dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredsi vo, posebno onim, ki trpe na navad iem telesnem za-prtju.


Elegantne
ki
za dame in otroke,
čepice
za dečke in deklice
priporoča po zelo nizki
ceni
889 8
Karol Recknagel,
Mestni trg št. 24.
Na najvišje povelje Nj. ffi* c. in k. apost. Veličanstva
XXI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena — ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron.
Glavni dobitek znaša aB/dS&i &Ht	m s m*
v gotovem denarji.
Za [izplačilo dobitkov jainčl e. kr. loterijski urud.
Žrebanje nepreklicljivo dne 13 decembra 1900.
Jedna srečka stane 4 krone. "SfcSS
Dobiti so srečke pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, po tabačnih trafikah, loterijah, pri davkarijah, poštnih in brzojavnih pa J.elezničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrt loterije brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C kr. vodstvo državne loterije.
119 10-7 Oddelek zu državne loterije.

i



E
zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14,
se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhov ščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera	90 18
Prodaja tudi iz lastne opekarne
opeko vseh vrst.
II ER BABTNT-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 31 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirap raztaplja slez. npokojnje kašelj, pomanjšuje pot, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in redilnost, telo jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostlj.
Cena steklenici 2 K 60 h, po pošti 40 h več za zavijanje.
____t/ff~ Prosimo, da se
l' jjCHUjz-MARKffjgT vedno izrecno zahteva Her-M babny-Jev apneno že-lQ leznl sirap. Kot znak iz-u vora se nahaja v steklu in P na zamašku ime ,,Her-Cn babny" vtisnjeno z vzv.še-
5 nimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo
uradno registrovano varstveno znamko,
na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit'1
VII./l, Kalserstrasse 73 in 75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah r.a Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 120 20-1
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih : v Ljubljani: A. Mardetschlager, Gahr. Piccoli, Ubald pl.Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. Hauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi' dler, Ant. Mizzan; Breze: G. E'sasser; Sovodenj: F Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher, J. Kometter, V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladovicz; Št. Vid : A. Reichel; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmaun; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
Zaloga Kari Giani-jcvih vezil in tkanin
Št. 13.321.
Razglas
1046 1—1
FELLINGER in HASSINGER
c. in kr. dvorni založniki. 114 26-15
Cerkvena oblačila, društvene zastave itd.
BSunaj, I., Seilergasse 10, „Gottweigerhof".
Krasni cenik z nad 300 podobami brezplačno.
U M
IM
— >c/j
»M £> C O a a H
3** *<t
m s
s c h 'i
2-SS |
's. I
i ■= - 1= ~ c >
c 2 0 t = . ji
it -q -
" £ H -S
* s
lig-3 ' s
St)*
c a«
TWT3
CO t*
cd M
co
a
>n
»h
Q
<J
M
H
PH
Phi
o
05
H
O
O
o
C T3
a
c3 C
C3 N
■ ••s ,
silli
>	N n*
O)	C «1
•0	
™	
X)	O)
■D-	K
CM	B e
a E

- 3. S -S 2
{M
£,5 n CQ
03 ..
w a ^
a :2 N o
O) 03
St. 1017.
1021 2-2
Razpis služeb.
Na mestni nemški dekliški 8razrednici je stalno popolniti
dvoje na novo ustanovljenih učnih mest.
Prosilke za razpisani mesti naj svoje pravilno oprem'jene prošnje predpisauim potom vlagajo
vsaj do 10. decembra t. 1.
pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo upoštevale.
€. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 8. novembra 1900.
Št. 1442.
Razglas.
1020 3-3
Pri mestni občini kranjski je izpraznjena
služba policijskega stražnika
z letno plačo 720 kron, oziroma 600 kron, prostim stanovanjem in službeno uniformo.
Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj vlože prošnje z dokazili sposobnosti do 1 decembra t. 1. pri županstvu.
Prednost imajo dosluženi vojaki in iandarmi.
5ŠK ■■ ]B ■■ P« fl -w «> w JB-st: sm, SI" .i ■■ 9
15 dne novembra 1900.
NAZNANILO.
V spomin proslave 501etnega vladanja Nj. Veličanstva sklenila je zdravniška zbornica kranjska v svoji seji dne 8. novembra 1898 vsako leto na dan 2. decembra razdeliti svojim sredstvom primerno svoto med zdravnike kranjskega zborničnega okoliša, ki so podpore potrebni.
Letos je v ta namen določenih 200 kron.
Prošnje vlože naj se do 30. novembra t. 1. pri predsedništvu zdravniške zbornice kranjske.
Za predsedništvo zdravniške zbornice kranjske:
1042 ^	Dr. vitez Bleiweis.
Dne 2. januvarija 1901. 1 ob 10. uri dopoldne vršilo se bode v deželni hiši (Turjaški trg št. 3)
XIII. žrebanje obveznic 4°0 kranjskega dež. posojila.
Ocl deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dnč 13. novembra 1900.
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po	ei 12-11
4'._»odstotka
brez odbitka rent neg a davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev.
m m
DR JANKO BREJC
zagovornik v kazenskih zadevah
v Ljubljani, na Dunajski cesti
M ed jalova, hiša;.
Kwizdov	|
korneuburŠKi živino-redilni prašek
jc dijetiono sredstvo za konje, govedi	ij
in ovce. Že 50 let se rabi v premnogih	:
hlevih, ako živali nočejo jesti, Oe slabo	;
prebavajo in /a zboljšanje in namno-	< zenje mleka pri kravah. Cena: ena .škatla
1 K 40 h pol škatle 70 h. Pristno jc samo	j
z gori označeno varstveno znamko ter jedo-	S
biti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.	,
Glavna zaloga: II 631 20-7	\
Frane Jan Kwizda,
c. in kr. avstr -oger., kr. rumunski in knj.	' bulgarski dvorni založnik
okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.	i
domačega izčelRa
cTlozniR,
ra mm razstava 1900: „Orand prix«.
IVajvišja odlika! WT Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
jf zahtevajte
Garvene
razglednice
Pristno /\ na
le	/1860\	nnfl
z /C.nEfEPBypfjv platu
Usojamo si uljudno naznaniti, da smo našo
izdelovalci} orgelj
v Ljublj ani, Cerkvene ulice št. 19	► 4
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje	ft
novih cerkvenih orgelj	|
P° "rrif11 in P.resk"šenih sestavih, z večletmm poroštvom.	W
nonravi« T P7°roča tuf'y v to stroko' spadajoča	I
popravila (predelavanje, vglaševan e itd.), katera se izvršujejo	I
točno in po najnižjih cenah. 966 7	ffl
x
r a
1WT Najboljša In najsigiirnejša prilika za sledenje! im
Stanje hranilnih vlog 30. sept 1900 čez 5 milijonov kron.
Denarni promet v devetih mesecih čez 17 milijonov kron.
Ljudska. posojilnica.
preje: Gradišče štev. 1, sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstropje
sprejem a
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
^11 O
2
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsaeili vloženih 100 gld. čistili 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1900: 5,853.620 K 97 h.
Promet v mesecih od 1. jan. do 30. sept. 1900: 17,740.643 K 16 h.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V L i ubij'a ni, dne 1. oktobra 1900.
966 6
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik
Josip Šiška,
knezoškofijski kancelar, Odborniki:	podpredsednik.
Anton Belec,	Dr. Andrej Karlin,	Ivan Kregar,	Dr. Viljem Schweitzcr,
posestnik, podjetnik in trgovec v	stolni kanonik v Ljubljani.	načelnik okrajne bolniške blagajne odvetniški koncipijent v Ljubljani.
St. Vidu nad Ljubljano.	Karol Kauschegg,	v Ljubljani.	Gregor Šlibar,
Josip J ar C,	veleposestnik v Ljubljani.	Frančišek Les kovic,	župnik ti a Rudniku.
veleposestnik v Medvodah.	Matija Kolar,	zasebnik in blagajnik ,.Ljudske	Dr. Aleš UŠeiliČllik,
župnik pri D. M. v Polji.	posojilnice".	profesor bogoslovja v Ljubljani.
ct a
..i


r. VO'.
3
□gl
••Se

m
TS
M

Josip Kastelic,
krojaški mojster, v lijubljani, Vodnikov trg št. 4,
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
o li I >4 d 9
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemlsete, kakor tudi vsa draga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 43
Zunanja naročila točna — Cene primarno nizke
O
Puškar
M
v f'r.
\ *
v LjiibljiiTii
priporoča cl o t> o lova	ter pošilja
puške	n
t*. \ \ in vse druge lovske potrebščine /§ v
1	/o> *
katerih ima veliko zalogo.
** \	/ ^
* \	/ &
x	753 13
Dunajska filial li a Hranilne vloge na knjižice s 4%>
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vred-lostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 142 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Diiiragn, I., flenengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K Reservni zaklad nad 7,500.000 K Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubical Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi.
S > u ii a J ss a fc> o i* z a..
Brni 23. novembra.
Skapsi državni dolg v notah . . .	98-46
Skupni državni dolg v srebru . .	97-90
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 40
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 trot . .	98 30
Jgerska zlata renta 4°/0..............115-—
Jgerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90 35
Vvs^ro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . ,	1693' —
Kreiiitne delnice, 160 gld. .... .	657-—
London vista ..............240-65
"■Jemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri.veii	117-70
20 mark......
20 ?rankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 23. novembra.
3-2u/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 6"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
23-53 1919 9065 11-36
172 — 164-— 20!)'— 94 25
259 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke J°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice
>	> južne železnice 3°/0
>	> južne železnice &"/„
>	» dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ > 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.
106- — 93-75 414 — 333- -119-75 99-50 401 — 350-— 45-— 33-— 14 75 59--
Salmove srečke, 40 gld......
St. Genčis srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . ■ • Ljubljanske srečke .... Akcije anglo-avstriiske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. s;-Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . Splošna avstrijska stavbi aska družba Montanska družba avstr. plan. . . Trboveljska premogarska družba, 70 gi.i Papirnih rubljev 100 .	...
. 18U-. 201
.' 50-| , 2 69 5 . 6210'j . 807 1143 . 155. j 431-I . 4H8.J . 254
		
dUt" Nakup ln prodaja "JjUSt vsakovrstnih državnih paplrjov, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnicna delniška družba „ai m si c u ii" !., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Meipsss 2.	Pojasnila ~HtXf. v vseh gospodarskih in flnmfiiiih utvar«*, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vre>lno»ta!Si 1 piplrjev in vostnl svAti za dosego kolikor je mogoče vi3oc.og» 1 obrestovanja pri popolni varnosti ] i!iWf » a 1 o ž o n i h glavni c?. J^US L
		
Izdajatelj: Or. Ivan lanežifi.	Odgovorni vrednik: Ivan Rakoveo.	Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. )