r"" ..' Največji tle?eo«k) dnenuk m Združenih državah Valja x* mleto * . . $6 00 J Za pol leta.....$3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoKmatvo celo leto $7.00 * 4>yff MP *■' :. t- GLAS List slovenskih .delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Da2y n the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers. fXLEPOM: COBTLAHDT 2876 Snlerad a« Second Olaae Ha .tt«r, September 21- 1903, «1 the Pool Office at Mew York, N 7., under Act of Congro« of March 3, 1879. TELEFON: GOBTLANDT 287« HO. 187. — STEV. 187. - NEW YOKK, WEDNESDAY, AU GUST 11, 1926. — SREDA, 11. AUGUSTA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV STALIŠČE PRESEDNIKA C00UDGE-A UGAJA NEMCEM Nemcem ugaja stališče, katero je zavzel predsednik Coolidge napram pismu, ki mu ga je poslal stari Clemenceau glede francoskega dolga. — Nekateri berlinski listi so priobčili sarkastične komentarje. BERLIN, Nemčija, 10. avg. — Stališče predsednika Coolidge-a glede pisma, katero je naslovil nanj stari Clemenceau, je bilo sprejeto v nemških političnih krogih, tako republikanskih kot nacionalističnih, z največjim zadovoljstvom, kljub dejstvu, da bi nudilo znižanje francoskega dolga nemški državi najboljši argument za skrčenje re-paracijskih plačil. — Milijoni Amerikancev so stopili v vojno z idealom, da napravijo svet varnim za demokracijo, — piše Vossische Zeitung. — Kdorkoli zaniku-je to ter je mnenja, da sta bila Wall Street in pri-stranost Wilsona za Anglijo glavna faktorja, ne razume psihologije širokih mas ameriškega naroda. * f — Stranska stvar je, če je ta idealizem vzbudil Wilson ali kako drugo sredstvo, pač pa ostane dejstvo, da je bil narod odkritosrčen in da je šel na bojno polje, da se bori za principe, o katerih je domneval, da bodo zagotovili trajen mir. Nato je prišel Versailles, s svojimi pohlepnimi boji za o-zemlja in prišli so mirovni pogoji, ki niso imeli ni-kakih stikov z idejanti Wilsona, Versailles, diktiran z osveto, mora dovesti zopet do osvete. Amerika je posodila evropskim vladam velike svote denarja, da jim omogoči dosego gotovih ciljev, ki so bili tudi cilji Amerikancev. Te dežele so sprejele denar, a ga niso porabile v določene svr-he. V sled tega je le pravično in pošteno, da se ta denar vrne. Dokler pa so te dežele dolžne, ne morejo pričeti z nadaljno vojno S tem, da zahteva plačilo, bo dosegla Amerika cilj, katerega upa doseči z uvel javi jen jem povsem drugačne vrste miru kot je vtelešen v versaillski mirovni pogodbi. Pod naslovom: — "Nezadovoljna Marijana", je pisal dr. Oestrich, urednik reakcijonarnega finančnega lista Boersen Zeitung: — V finančnih zadevah so bili Francozi vedno več kot občutljivi ter vedno vedo, kako prikriti najbolj suhoparne trgovske transakcije z lepimi frazami. Vsled svoje občutljivosti pozabljajo, da nosi ameriški narod breme težkega obdačenja in da je njegovo poljedelstvo v kritičnem stanju. Francozi so napeli vse svoje sile, da spravijo Ameriko v vojno in diktirali so tudi mir. Sedaj pa zahtevajo kanceliranje vojnih dolgov, — a ne reparacij, — da rešijo prostost in civilizacijo, za katero sta se obe deželi borili in krvaveli. Ob istem času pa troši Francija tisoče milijonov frankov za armado za razširjenje svojih kolonijalnih posestev. — Sentimentalna tirada Clemenceauja bo mogoče vplivala na marsikoga, vendar pa je najti u-tehe v dejstvu, da ni mogoče omamiti politikov, državnikov in finančnikov z lepimi frazami. Organ zunanjega ministra Stresemanna, Taeg-liche Rundschau, smatra karakterističnim zopetni nastop francoskega tigra, ki se je umaknil iz javnega življenja ter nadaljuje: — Amerika je prišla Franciji na pomoč tekom najbolj kritičnega časa ter nudila sveže čete, kupe denarja ter neizčrpne zaloge municije. Sedaj je pa v krempljih krize, in Clmenceau je mnenja, da bo zopet mogel dobiti pomoč s tem ,da obudi z medeno sladkimi besedami spomine na vojno. Idealov Amerike, za katere se je borila v vojni, ni hotela sprejeti Francija na mirovni konferenci. Upanje Wilsona, da ustanovi trajen mir, je ostalo neizpolnjeno. Rothschild je padel v Whittemore se bori Pogodba med za življenje. Novi odvetnik, ki zastopa interese znanega na smrt obsojenega ban-ditskega glavarja R. Whittemore, je izpo-sloval novo povelje v upanju, da prepreči o-bešenje. špansko in italijansko vlado. Španska in Italija sta podpisali arbitracijsko pogodbo. — Dogovor med obema vladama je bil dosežen po tajnih pogajanjih, ki so tra-trajala več mesecev. Dogovor vključuje nev-tralitetno klavzulo. Zagonetna smrt postarne ženske. Ženska je bila zadavljena v svoji scvska vlada. | riji, katero je iinel zakonski par sam v sodišču. Povelje je naslovljeno na gover-nerja Marvlanda, Albert Ritchie-ja. ki je potrdil smrtno obsodbo Whittemora ter wardena Patrick Bradyja, v kojega varstvu se nahaja Wbittemore. Izvršitev smrtne obsodbe je določena po polnoči v četrtek. Sodnik Stanton je podpisal povelje brez uvodnega zaslišanja in brez argumentov. Prošnjo je vložil G. L. Pendleton, ki skuša zopetno otvorjenje slučaja na temelju, da je bil Whittemore nepostavno spoznan krivim, ker kršijo baje določze v ustavi Marvlanda, tikajoče se kri- POOSTRENJE BOJKOTA V MEHIKI Gibanje za poostritev bojkota v mehiškem glavnem mestu se obrača proti bankam. — Mladi katoliki zahtevajo dvignenje vlog iz bank. — Govorice o angleškem protestu. — Angleški poslanik se je posvetoval z ameriškim. — Domnevani atentatorji na prostem. MEXICO CITY, Mehika, 10. avgusta. — Katoliki izvajajo še vedno svojo boj kotno kampanjo. Cirkularji, katere dele po cestah, pozivajo katolike, naj vzdrže trgovsko blokado. V nedeljo zvečer je delilo vec skupin mladih katolikov pred vratmi cerkva cirkularje. V prvem cirkularju se je glasilo: — Bojkot! Naprej, katoliki! Calles in njegovi pristaši pravijo, da ne bo imel bojkot nikakih re- Podpisanje pogodbe v Madridu ( tekom zadnjih pet let, je napotilo je presenetilo Rim, kajti tajnost oblasti k mnenju, da ni bil rop diplomatičnih pogajanj je bila motiv umora. Dr. Harrison Mart-skrbno varovana. Lahko se do- land, • okrajni zdravnik, je uvedel mneva, da bo vzbudila pogodba preiskavo, a ni našel nikakih zna- slično presenečenje v drugih deželah, ki meje na Sredozemsko morje. Italija ima "prijateljske" po kov boja. Tidar je gluh ter deloma para-'liziran vsled kapi, ki ga je zadela pred 2 tednoma. Imel je nava- Skrivnostna zadeva pastorja Hall-a. Sestra Mrs. Mills, ljubice umorjenega pastorja, ki je morala umreti žnjim, je spravila novo luč v celo zadevo. — Pastor Hali ji je baje rekel, da bi izvršil samomor, če bi se njeni sestri kaj pripetilo. RIM, Italija, 10. avgusta. Italijanska in španska vlada sta; konec je tičal v njenih ustih. aj di ne PodPiyali arbitracijsko pogodbo,! Dejstvo, da se ni nikdo dotaknil *--------i-----— "--~ ^jaui imvan.ui ic- postopa-!katero pozdravlja italijansko ča- $42, ki so ležali na "dresserju" in'zultatov, a ne vedo, da sledi naši akciji deset milici v' sopisje kot na,bolj važno diplo- nadaljno deistvo. da se ni JODOV ljudi. Mi mOiamO pokazati SVOJO silo. Ni predstavljamo večino. Imamo pravico protestirati ter zahtevati preklic postav, ki so tiranske. — Trgovina občuti že sedaj bojkot. Gledališča in kinogledišča so skoro zapuščena. Deset milijonov pezov so ljudje dvignili iz bank. Papirnati denar se je popolnoma izjalovil. Vsak ga hoče zamenjati za zlato. — Katoliki ne verujejo dnevnemu časopisju, ker ga kontrolira Crom. Sest tisoČ avtomobilov je izven prometa. Bojkot v Fuebli, Jalisco, Michoa-can, Guerrero in drugih državah je popolnoma uspešen. Mehiško glavno mesto je bilo popolnoma mirno. Nikakih neredov ni bilo v kateremkoli delu zveznega okraja, čeprav krožijo vesti o manjših neredih v nekaterih krajih. Vlada je očividno mojster položaja po vsej republiki. Brzojavke iz države Jalisco pravijo, da je pre-kinjenje sli/žbe božje v Jalisco povzročilo resne zadrege v mestu Cocula, kjer je razkačena ljudska množica napadla in ubila glavnega sodnika. MEXICO CITY, Mehika, 10. avgusta. — Ker ni mogla policija zbrati potrebnih dokazov proti moškim in ženskam, katere so aretirali v zvezi z domnevano zaroto proti predsedniku Callesu, radi njegovega stališča v verskem sporu, so bili vsi a-retirani izpuščeni. BOGOTA, Colombia, 1 0. avgusta. — Resno reakcijo pričakujejo v gotovih tukajšnjih krogih vspričo govora senatorja Rengifa pri inavguracij-ski cerimoniji, ko je bil vstoličen novi predsednik republike, Abadia Mendez. V svojem govoru je rekel senator Rengifo, da zasledujejo gotove latinsko - ameriške republike na grd način verske občine. Mehiški poslanik, sen j or Urquidi, ki je slišal govor, je izjavil pozneje, da je bila zadeva poverjena njegovi vladi. godbe s številnimi drujrimi deže-j do vstati ob osmih zjutraj, do-lami, posebno s Švico, Čeh oslova- j 'č i m je vstala njegova žena dve uri ško in Jugoslavijo, a nobena teh | poprej. Ko se je zbudil ter jo na-pogodb ni tako važna kot dogo-, šel še vedno v postelji, jo je po-vor, ki je bil ravnokar podpisan klical, a ko ni dobil nobenega v Madridu. Ker je definitivna j drugega odgovora, je šel k njeni urai'nava problema Severne Ame- postelji. rike še vedno odprta za razpravo, | Njegovi kriki so spravili na li-minalnih procesov, štirinajsti ima to ojačenje prijateljskih vezi ce mesta Mrs. William Stevens, ki amendment k zvezni ustavi. | med obema latinskima narodoma stanuje v prvem nadstropju ter To bo temelj Pendletovega ar- največjo važnost. I njeno hčerko Alberto, kije pokli- gumenta pred sodnikom Stanto- 'Tukajšnji napol oficijelni ko- cala policijo. nom. Trdil bo, da je treba dovo- [ mentarji pripisujejo veliko važ- Mrs. Stevens je povedala detek liti obsojenemu morilcu habeas nost priliki za skupno akcij0t ka_ corpus postopanje. ) tero nudi pofrodba španski in ita_ Tudi ce bo sodnik dovolil tako liji v južni Ameriki, a to je posle-postopanje, o čemur se pa dvomi,; dicai ki bo vidna šeIe po preteku ne bo ustavljena eksekucija preeej 5asa do{:.ira se ti~e nepo_ Whittemora, razven če bo dovolil sredno zanimanie u£inka na pro_ governer Ritchie začasno prelo- blem Sredozemskega morja, po-žitev smrtne obsodbe. I sebno z ozirom na stališče katoro Pendleton je rekel, da je pri- bosta zavzeli Francija in Anglija. pravi jen spraviti slučaj pred naj-! k - , . ,. , „ ', „ . I Čeprav je bilo objavljeno, da višje sodisce Združenih držav, ce u ,, , . , ^ „ bo pogodba ob primernem času bo sodnik Stanton odklonil pros- • , • - T - . , -rm-^ . „ registrirana pri Ligi narodov, se njo. \\ hittemore pa bo mogoče o- , • , , , ,% , . . vendar glasi, da bodo zaenkrat nesen se predno bo najvišje sodi- . , . . J prikrili, njene pogoje see razmi8iljalo o prizivu. SOMERVILLE, N. J., 10. avg. Oblasti, ki iznova preiskujejo u-mor pastorja Halla ter njegove ljubice, Mrs. Mills, so povsem odkrito priznale, da skušajo ugoto- Edina dosedaj znana točka pogodbe je člen VIII., ki določa nevtralnost s strani te ali one sile v slučaju, da bi kaka tretja sila brez porovokacije napadla eno ali drugo. Iz tega je razvidno, da je pogodba precej dolga. Pogajanja, ki so dovedla do te pogodbe, so se vršila že precej časa. Prvikrat so predlagali tekom obiska špan. kralja Alfonza ter Primo de Rivera v Rimu leta 1923. Od takrat naprej so razpravljali o tej pogodbi ob različnih prilikah, vendar pa niso pogajanja dosti napredovala, dokler se nista sestala v Ženevi, tekom zborovanj Lige narodov španski zunanji minister Yanguas in italijanski pod-tajnik za zunanje zadeve, Dino Grand i. tivom, da je cula krog treh zjutraj lajati sosednega psa, približno ob uri, ko je Mrs. Tidar umrla. Izguba las poveča inteligenco. viti motiv za krvavo dejanje, po- se bo vsa stvar Magično kon kine te stike, kajti pripovedovala je, da se boji Mrs. Hall in da ve. PARIZ, Francija, 10. avgusta. V mor j* j« padel baron de Rot-wAUd, am Bdmoada dc Both- schilda, ko je skušal priti na visokem morju na parnik Olympic, ki se je odpeljal iz Cherbourga Plezal je po lestvici, ko se je naenkrat lestvica odtrgala. Milijonarja »o rešili. iem ko je Mrs. Mary Lee, iz Pa tersona, mlajša sestra umorjene pevke, podala svoje izjave. Danes jo bo zaslišala državna policija. ' Policijski inšpektor John Underwood je izjavil včeraj: — To, kar je povedala Mrs. Lee, je najbolj važni razvoj v slučaju. Mrs. Lee je pripovedovala včeraj časnikarskim poročevalcem, da je živela dve leti v hiši druži-! ne Lee. Šest mesecev pred umorom se je poročila z nekim zdravnikom iz Milwaukeeja, ki pa je medtem umrl. Njena sesara ji je grogosto ^pripovedovala o svojem ra&nerja s pastorjem Hallom. — Skušala sem jo napotiti, da pre- čala. Moja sestra mi je rekla nadalje, da sta jo obiskala pastor in tudi njegova žena. ko je ležala po neki operaciji x Middlesex bolnici. Ko je stal zakonski par,ob njeni postelji, je rekel pastor: — Eleanor, če se ti kaj pripeti, bom izvršil samomor. — Moja sestra mi je nadalje rekla, da je spisal pastor ob času, ko se je njegova 'žena za nekaj časa odstranila iz bolniške sobe. ljubavno pesem na naslov bolne Mrs. Mills. SOJAKX. NAROČAJTE SE NA "OLA8 NAHODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDK. D&ŽAVAH. LONDON, Anglija, 10. avgusta. — Dr. R. Gunther je skušal tekom nekega predavanja v British Association pojasnil, na kakšen način so izgubili ljudje kocine po telesu. Rekel je: — Ko je pričelo človeško pleme zamenjavati svoje življenje na drevesih z življenjem na zemlji, je postalo razkritje ognja nevarno kosmatemu telesu in vsled tega so pričeli ljudje smoditi lase. Ogenj* so najbrž našli v vulkanskih pokrajinah ali tam, kjer je na površini petrolej. Mesti Sodoma in Gomora sta se najbrž naha- nebu. Ljudje brez dlake so uničili kosmate, in ob času Adama in Eve so bili ljudje že skoro vsi go-jali v taki pokrajini, s čemur bi „ Kosmati Ezav je predstavljal bilo mogoče pojasniti biblično po- izjemo. vest o dimu, ki se je dvigal proti' Dr. Fleure je govoril v svojem nastopnem govoru o prednostih pleše. Zastopal je stališče, da dobivajo možgani plešastih gotove soke, ki bi sicer prišli v lase in da je s tem pospešena inteligenca plešastih. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslaii, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do prekljca, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponndba ugajala, posebno ie, ako boste vpoStevali avojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Lire Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji 500 ... 1,000 ... 2,500 ... 5,000 ... 10,060 ... $ 0.45 $ 18.60 $ 46.25 $ 82.00 $183.00 Lir...... 100......$ 4.05 Lir...... 200 ......$ 7.80 Lir...... 300 ......$11.40 Lir...... 500 ......$18.50 Lir...... 1000 ......$36.00 Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila amerttluh dolarjev t Jugoslaviji in Italiji sna&a kakor sledi :sa $25. ali aanjl znesek 75 center: ed $25. naprej de $300. po S cente ed vsakega dobu-ja. Nakazila pe. brzojavnem pisma izvršujemo v nmjkrmj&em {m ter Zi vetje svete po pl- za strefike $L—. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: gobtlandt 4087 New York, N. Y. je edino Mlovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ta izvrševanji poslov državne banke, ter m v soglasju s postavo tam ore imenovati t kta 192S je mftal $3^02,073.4?. v beeedafc: trtmQUea* . OniitrtifcH f : Za pogiljatve, ki presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa DvatlaoS Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. i« v najkrajšem {ara ter ial $3,002,073.47» v besedah: —« I liililiiiiiiaillUiilUI dolarjev trn 47 m I.« GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) smo vsi poslušalci z veseljem po- četudi ne veliko, pa tudi nekaj slušali, ko je pripovedoval, kako šteje. { je v naši rojstni domovini. Vsi | Pred kratkim, ko se je švedski ; smo se spomnili, kje nam je tekla princ mudil tu na zapadu, je ob- Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Frank 8akser, president. Louis Benedik, treasurer. Plac« of business of the corporation and addresses of above officers: «2 Cortlandt St^ Borougrh of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA "Voice of the People' Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za *elo leto velja list ta Ameriko in Kanado.............. Ta pol leta__________________$3.00 'Za ietri leta____________$1.50 Za New Tor1: za celo leto $7.00 Za pol leta.....................♦3.50 Za inozemstvo za celo leto —$7.00 Za pol leta_________________13.50 Subscription S early $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. naša zibelka. Pri sklepu je govo- iskal tudi Rock Springs s svojim NOVICE IZ SLOVENIJE Dvakrat rojen — dvakrat krščen. V neki vasi pri Zagorju ob Sa- Dopisi brc« podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2376• CLEMENCEAU IN COOLIDGE ril še knezoškof. Vsi farani želimo, da bi srečno 1 K) t oval nazaj v domovino. Gotovo jra bodo tam čakali naši stariši in ga vpraševali, če je kaj videl mojega sina ali hčer. Lahko bo odgovoril: Videl sem jih. Tam živijo pod ameriško zastavo in še znajo tiste molitvice, katere ste jih naučili v njih otročjih letih. Pozdravljen naš slovenski škof! liog vas živi mnogo let! Xam o-stane vaš obisk vdeno v spominu. Frank Blodnikar, cerkveni odbornik. Chicago, m. Posebno veselih novic nimam poročati, pač pa so vse bolj žalostne. Po dva mesečni bolezni je tukaj umrl po operaciji na obistih rojak John Kocjan dne 3. avgusta v Francis Willard bolnišnici. Pogreb se je vršil 6. avgusta po katoliškem obredu iz neke irske cerkve na Kesurection pokopališče. Rajnki John je spadal k mora biti dobro razsvetljen, stopnice pa položne nizke ih Široke. Zdi se mi: da je izmed vseh določb najvažnejša zadnja določba, namreč, da morajo biti stopnice 'položne, nizke«in široke ~ že vsaj za' veri^rede. aesfc Onim, ki se vračajo v Ameriko« V smislu 4. oddelka b, priselje-niikeg« zakona od leta 1924, se ainatra "priseljenec, ki je bil prej legalno pripuščen v Združene države in se vrača z začasnega obiska v inozemstvu", za priseljenca izven kvote. Med izseljenci je v tem nrru precej napačnih misli, zato b? dobro, če se vnorifi o po zore na nekatere predpise, ki se nanaša;* na ta predmet. V prvi vrsti je treba imeti v mislih. da ne v vsakem slučaju iz-venkvotnega povratka zahteva dfokaz, da je bil priseljenec prej le galno priptllčen. Brez takega dokaza hc n** more pričakovati n«» izda nje povratnega permita, od utrani Oddelka za delo v Wash-ingtonu, ne izvenkvotnega priseljeniškega vizuma od strani ameriškega konzula. Edino izjemo od tega predpisa dela odstavek v tretjem oddelku priseljeniškega zakona od leta 1917, ki pravi: "da se tujci - povratniki z začasne odsotnosti v neopuščeno sedemletno bivališče v Združenih državah lahko pri puste po diskretnosti Delavskega tajnika, in pod pogoji, ki jih on pred piše." Z ozirom na to odredbo pravi Pravilnik: "V takem slučaju se bo zahteval zadovoljiv dokaz . sedem neprekinjenih let br-anjši v Združenih državah in za odhod z namenom povratka v Zdr. države. Vsak slučaj izključen-ja iz kateregasibodi razloga, v katerem je tujec podal tak dokaz, mora priseljeniški uradnik po navadni uradni poti brez odlašanja naznaniti Delavskemu tajniku obenem s poročilom o razlogih tujčeve izključitve in o dokazu, ki je bil podan na neprekinjeno in neopuščeno bivališče, in s konstati-ranjem, kako dolgo je trajala odsotnost. " Glede na bivališče, pravi Pravilnik : "Bivališče, v namene tega predpisa, pomeni mesto, kjer i-ma oseba svoj pravi ustanovljeni in trajni dom in kamor se misli vselej vrniti, kadarkoli pisom priseljeniških zakonov, sicer je prav tako lahko izključen .kakor nov priseljenec. Njegov povratniški značaj ga rešuje edine dolžnosti, da si pribavi kvotni POROKA V SOVJETSKI RUSUI V listu "Krasnaja Zvezda" bil nadavno objavljen sledeči glas: vizum, in to le v slučaju; če moi\i| — V nedeljo se vrši v klubu dokazati, da je njegov povratniš- j "Karl Marks" poroka rdečega gar ki značaj legalen. Veliko število dista Ivana Funtikova s kmetico povratnikov je bilo izključenih, Marijo Agariševo. Svečanost se bodisi, ker priseljeniške oblasti ni- prične ob štirih popoldne. — «iii KRALJ V JEČI so priznale, da je dotičnik res *>o-' vratnik v smislu zakona, b.wlisi, ker ni odgovarjal temu ali onemu predpisu priseljeniških zake-nov. Sam izvenkvotni vizum nfcpkor ne garantira, da bo potni kpripu-šf-en. Zaman se je v takem -lučajii pozivati na ameriškega konzula! ki je izdal izvenkvotni vizum. Od priseljenca (in tudi povratnik je priseljenec), se zahteva, da si nabavi "pravilni vizum". Ce na primer ne more prepričati priseljeniških oblasti, da je ohranil svoje stalno bivališče v Združenih državah, ko je odšel na obisk v tujino, ga lahko smatrajo za novega priseljenca in izključijo, ker bi po tem tolmačenju moral imeti kvotni vizum. Če se ugotovi, da je tuberkulozen, bo najbrže izključen. Enak bo rezultat, če napravi vtis, da bi lahko padel v breme javnosti. Gnora IV. je zapi*«. Je pa to fcralj v Džugu, nekj? tam v Zahodni Afriki, blizu Dahomeja. Pravijo, da bo moral dvajset let sedeti, ker je prizivno sodišče v Da-*karju potrdilo sodbo sodišča v Džugu. Francoske oblasti so ga poklicale pred sodišče, ker je bil dal umoriti mladega črnčka, da ga žrtvuje. Vsaj tako se je glasi- PRHO DE RIVERA Vsakemu priseljencu, ki želi odpotovati na obisk v staro domovino ali sploh izven Združenih dr-žaV, je priporočati, da se posluži pravice, katero mu daje 10. oddelek priseljeniškega zakona od 1. 1924, namreč da si pribavi povrat no dovoljenje (permit to reenter I'nited States). Resnica je, da tudi tak permit ne bo zavaroval pr vratnika, Če more biti izključen po kakšnem predpisu priseljeni? kili zakonov; toda če je sicer pri-pusten, mu bo prihranil mnogr sitnosti. Tak permit velja tri dolarje, medtem ko je treba plačati za konzularni vizum deset dolarjev. Oe se vrne v tretjem razredu brez permita, bo moral iti na Ellu Island, in to se mu lahko zgodi tudi v prvem ali drugem razredu, dokler se priseljeniški organi ne prepričajo, da je bil prej legalno pripuščen. Povratnik s permitom. ki se na- Ob določeni uri se je zbrala la obtožba. Kralj sam pa je trdil, pred klubom množica ljudi. { da je hudoben in požrešen lev ma- — Pridejo li tudi pevci f — lega zamorčka pojedel. A nihče ni •vpraša glas iz publike. ! Njegovemu Veličanstvu Gnori ver- — Gotovo. Pri porokah rdečih jel, in so ga zaprli. Angleži in gardistov sodeluje vedno pevski Francozi so zelo previdni, nc de-zbor. ' lajo z domačimi kralji grdo, tem- — Kdo bo opravil poročne cere-f več zelo oprezno. Zato je tudi fran monije? — Poročni inštruktor. Medtem je v klubu že vse pri- je odsotna." j ha j a na začasnem obisku v dom- Kakor se vidi, se ne more kon-j vini, in želi, da se mu pravica od-struirati pravice povratnika, da sotnosti podaljša, mora vložiti pro more biti pripuščen, če je sedem gnjG za podaljšanje na generalne let neprekidno živel v Združenih priseljeniškega komisarja v državah, temveč ima Delavski J Washingtonu (Commissioner Ge-tajnik pravico da ga pripusti, kar ncrai 0f Immigration), in sicer pomeni, da ga tudi lahko odbije. prcden poide čas? ki mu je bil pr Od povratnika se vedno zalite- Votno dovoljen. V prošnji je treba va, da ima v Združenih državah * naVesti tehtne razloge za podalj-svoje neopuščeno bivališče, in da Sanje, in na tako prošnjo je treba je imel, ko je odpotoval, namen. priseČi pri kakem ameriškem kon-da se vrne v Združene države. — zuiatu. Prošnji je treba priložiti Ni vedno zadostna taka trditev, J sta?j permit in tri dolarje. temveč se pogostoma prav resno * zahteva dokaz, da je res tako. Povratniku se računa doba nje- govega bivanja v Združenih dr-Kakor je znano, so analfabeti žavah od tistega dneva, ko je zad-izključeni od priselitve v Združe-|njjj prišel v deželo. Če na primer ne države. Ena izjema obstoja za nastane razlog za njegovo depor-povratnike po istem zakonu. Ne- taeijo po povratku, ni merodajno. pismen povratnik se lahko pripu- kako dolgo je prej živel v Zedin-isti, če je jenih državah, ampak koliko ča 1) prej bil legalno pripuščen; sa je poteklo, odkar je zadnjič od 2) če je živel nepretrgomapet1 potpval. Tudi zelo kratka odsot let v Združenih državah; j nost \z Združenih držav postane 3) če se vrne v roku od šestih v takem slučaju lahko usbdepol pravljeno za poročno svečanost. V sredi dvorane jc tribuna okrašena z rdečim suknom. Pred tribuno je položena rdeča preproga. "Poročni inštruktor" pribiti o-bema mladima zaročencema nasproti odpelje ju do tribune raz katero nagovori mladi par: — Spoštovani sodrugi! Stari poročni običaji so pozabljeni. Noro življenje moramo zgraditi na novih principih na rezultatih ok-toberske revolucije. To mora biti naš cilj. Sedaj vas vprašam: — Stopita prostovoljno v rdeči zakon? — Da! — odgovorita s čvrstim glasom ženin in nevesta. — V svesti si odgovornosti pred revolucijo ? — Da! — Torej, proglašam na temelju zakona o poroki v sovjetski Rusiji in na temelju obstoječih drugih .zakonov sovjetskih republik poroko rdečega gardista Ivana Funti-kova in kmetice Marije Agariševe v okviru sovjetske revolucije poročenim. — Po tem kratkem govoru pripne poročni inštruktor mlademu paru na prsi male rdeče trakove. Uradnik vpiše njihova imena in ostale osebne podatke v posebno knjigo, in jima prečita paragrafe, ki se nanašajo na revolucijonarno .poroko v Rusiji. Nato vpišeta zakonca svoji imeni še lastnoročno v knjigo, kar potrdijo priče. Nato pristopi poročni inštruktor k mla-leinu paru, rekoč: — Draga so-druga! Sedaj sta mož in žena. . . Spoštovati morata zakone revolucije, odgajati vajine otroke tako. da bodo dobri borci za našo revolucijonarno idejo. Čaka vaju težka pot, toda v zadružni ljubezni bosta roko ob roki premagala vse težkoče življenja. . . mesecev od dheva odhoda. Razume se, da se razen tega zahteva, da izpolnjuje vse druge pogoje priseljeniških zakonov. Za takega povratnika je obligatno, da se vrne v šestih mesecih, računajoč od dneva, ko je odpotoval iz Združenih držav. Nepismeni povratniki se v tem oziru pogosto motijo; ker se sicer priseljencem, ki so prej bili legalno pripnščeni in se nahajajo na začasnem obi>. 4„ Icu v dhigi deželi, odsotnost iz Romunijo. Neki listi pišejo, da tehtnih razlogov lahko podaljšaj se bo za bivanja Avaresca v Rimu misJi tudi mnogo nepismenih, da 1 razpravljalo tudi o vprašanju Bes- bodo lahko tudi pozneje kot v se- j arabije. Mussolini naj bi prevzel na. in faktično je taka že pogostoma postala. Avarescu v Rimu._ Te dni pride v Italijo romunski minisrski predsednik general Ava resen. Sesal se bo z Mussolinijem in ob tej priliki bo podpisana po godba o'prijateljstvu med Ttalijo 4jH mesecih pripuSPeni. če nave- posredovanje v sporu med Rusi dejo tehtne razloge za podaljšanje svoje odsotnosti. To pojmovanje je j>a napačno. Edino v roku šestih mesecev morejo biti taki povratniki pripuščeni. Prav tako je trelia, da dobro pazijo na predpis, da so bili pred s^oSIni odVna&ki' nepretrgoma rsa*p«l l¥t v Bflhifenik dVžavah. Vaak povratnik z začasnega ob- jo in Romunijo. Sodijo, da se bo Mussolini glede tega definitivno odločil nlefceea septembra, ko pri deta Čičerin in Stalin" v Rim. Či-Čerin bi bil pripravljen pristati na posredovanje Italije, če bi ^Tusfwilinrizjavil, da se vprašanje (Besarabije reši s plebiscitom, in če že ne za vse ozemlje, vsaj njega ajgremi. del coski doliomejski governer dovolil, da je kralja Gnoro zastopal pariški advokat, sploh, da se jc vršilo vse tako kakor v Evropi. — Menda je bil za kulisami Tekvapa, nasprotnik Gnorov, ki se je takoj nato, ko so Gnoro zaprli, polastil prestola, ne meneč se za Gnorove-ga sina Godo. Le eno more Gnora doseči: pomilostitev. Naredil je prošnjo na francoskega predsednika. Vladar vladarju gotovo ne bo oči izkljuval, zlasti, ker se hoče Gnora v bodoče zadovoljiti s pipo tobaka in z avtomobilom. Nobena reč ni črncu tako ljuba kot avto. Spoštovanje do barvanih ljudi se je pokazalo tudi zadnjič na Nemškem, ko je štirideset Indijancev rodu Sioux obiskalo mesto Dresden. V mestni hiši so jih sprejeli; župan dr. Blueeher in glavar Indijancev Black Corn sta nagovorila drug drugega. Black Corn je 97 let star, je z velikim tekom jedel in je imel po obedu lepo na-pitnico, s tole vsebino: — Nemčija je velika. Dresden je lep. obed je izboren moje srce polno. — Jokali so se Dresdenci tako so bili ginjeni. Ta dogodek je prav. nedolžen v primeri z obravnavo, ki se je vršila pred sodišče mesta Borna v belgijskem Kongo. Kralj črncev je padel in si zlomil levo nogo. — Odrezali so mu jo. A zahteval jo je nazaj. Kirurg mu je ni hotel dati. Kralj se je nato pritožil in je rekel, da mu morajo dati nogo nazaj. Tožil je operaterja in pa ravnatelja bolnice, v kateri se je izvršila operacija. Sodišče jc vedelo, kaj je dolžno črnemu veličanstvu in je tožbi ugodilo. Drugega jlne so prinesli nogo v kraljevo rezidenco. Nismo mogli izvedeti, kaj je napravil kralj z odžagano nogo. Ob priliki svojega bivanju v Parizu je da f Primo de Rivera časnikarjem vež intervjuvov. Silno optimističen, je španski diktator, tako optimističen, da je vsaj v tem poglo*lu neprekosljiv. Vsa Španija je zanj in dnevno dobiva pozive, da vztraja na svojem mestu, ker je njegova diktatura naj boljše jamstvo za red, mir, sigurnost in "svobodo". (Kdor ne uboga, se ga zapre, — to je Jeviza španskega diktatorja). Tudi v Maroku je vse sijajno. Ravnokar je dobil vest, "da se je novi upornik Roghi el Bahal udal. Pri tem je bil ujet bivši vojni minister. — Nato pa je dodal diktator, da se bodo boji v Maroku v prijateljskem sodelovanju s Francijo do konca izvojevali. Tudi sprejem v Parizu je bil Primo de Riveri po Volji. (A žvižganje je bilo tako močno, da se vojaške godbe niti slišalo ni). — Kako misli Francija o španski diktaturi, so pariške u-lice jasno pokazale, pokazal pa jc to tudi Herriot. Ko je stal poleg diktatorja Herriot in so prišli fotografi, da oba skupno fotografirajo, je obrnil Herriot ostentativ-no glavo, da ni bil skupaj fotografiran z diktatorjem. Ampak ta bo vseeno dejal v svojem optimizmu, da je ves Pariz s Herriotom na čelu navdušen za špansko diktaturo. Štajerski vinogradi. Slovenještajerski vinogradi od- na v avgustu, septembru in prvih cvetajo v dežju in pri boljših dni oktobra. in bolj občutljivih vrstah se je ba-j Radi slabega izgleda na letoš- ti, da se bodo jagode že po cvetu njo vinsko letino je zopet oži' lj» osipale. Poleg dežja vpliva dokaj vinska trgovina in vinski trgov- neugodno na cvet hladno vreme ci so se začeli zalagati z lanskim in posebno še naravnost mrzle no- vinom. Čl. Letošnje hladno mokrotno vre- Kumare v kisu. me je zelo ugodno za grozdne čr-' Vzemi kumarce, odreži zgoraj ve, ki so se ravno letos zelo zare- spodaj kapice ter jih prebodi dili. Grozdje cvete počasi in črvi na vt*č krajih z vilicami. S krta-bodo napravili o«rromno škodo. — eteo skrtači kos za kosom, da po-Ta golazen je uničila po nekate- stanejo lepo zelene ter jih pusti rili vinogradih polovico grozdja. (1ve 1,ri nasoljene, potem jih polo-Peronospora še ni napravila do- v P^ten lonec s sladkim jane-slej mnogo škode. A sedaj je ne- žem- poprom. olupljenimi čebuli-j hal dež, nastopili bodo toplejši canii- papriko, zrezano črno red-dnevi in nevarnost za uničevanje j kvico i*?htranovimi listi. Do-, trte od strani peronospore bo v. (laJ liest soli in Poli.i z vrelim par dneh tukaj. Pridnejši vino-i vinskim Ponovi to še dva- gradniki so škropili krat. dnejt od 4 do krat čez osem dni. Nato jih pusti še 24 ur v iksu. jih zali j takoj z zmesjo razpuščene svinjske in kost runo ve masti. Ko se mast strdi. jili zaveži in postavi v klet. Učinek letošnjega žvepljanja je malenkosten radi pomanjkanja toplejših dni. Prvotni nastavek grozdja je kazal za letos na srednjo letino. A Pri Koelnu ob Renu ; grozdje odeveta letos precej sla- j se je razbila ladja polna vina. Vin-; bo, trte so se lotili vsi mogoči j ski sodi so plavali po Renu. Plov- računa na oblast jih je nekaj polovila. o- škodljivci zato se lahko ! že naprej s slabo vinsko letino, tako glede množine, kakovosti pridelka je pa odvisna še od vren-.e- stale pa so ujeli ljudje in sc tako opili. da so nezavestni obležali na obali. Nekaj številk iz človeškega življenja. Neverjetno visoke številke dobimo, ako pogledamo, kaj je človek v svojem življenju poUžil, delal, spal itd. Vzemimo povprečno starost petdeset let. V tem času je preteklo ravno 18.262 dni, od teh je prečiil 12.046, prespal pa 6216. Delal je 6348 dni, za razvedrilo pa jih je imel na razpolago 4192. Bolan in nadložen je bil 600 dni. Hrane je použil v tem času cela skladišča, 9500 kg kruha, 600 kg mesa, 1600 jajc, ravnotoliko sadja. Tekočine pa je spravil pod streho 35.000 litrov, to je vode, mleka, piva, vina, čaja itd. — Te številke je sestavil angleški učenjak Thomas Hudam, zdi se pa. da se je pri mesu precej zmotil, kajti baš Angleži so oni narod, ki največ mesa poje. REDKA ZGODBA Francoski letalec ima dovolj letanja. Te dni se je vrnil v Pariz francoski letalec Pelletier d' Oisjr. — Pelletier je preletel* velikansko razdaljo od Pariza do Pekinga n sicer v šestih dneh in 18 urah. — Za povratek pa si je izbral bolj .lešeanski način potovanja : železnico. Seve je potreboval tudi več časa: tri tedne. Ko je izstopil na pariškem kolodvoru, so ga takoj obkrožili njegova žena, številni prijatelji in neobhodni časnikarji ki ga niso pustili do sape. Izjavil jim je, da je bil to njegov posled-> nji daljši polet. Na začjnfleno vpra sanje žurnalistov je odgovoril, da ima že dovolj teh dolgih ur, ki po- Neka možitveželjna premožna dama na Dunaju je inserirala te dni v nekem dunajskem listu pod šifro Lasten dom, da se želi seznaniti z dobro situiranim starejšim gospodom. Na oglas je dobita ponudbo gospoda, ki se ji je pred stavil kot tovariiar, inozemec in vdovec, in ki je naglašal. da ref-lektira samo na odkritosrčno in trajno prijateljstvo. Za slučaj, da bosta drug drugemu ugajala, je obljubil že vnaprej apanažo 500 šilingov mesečno. Obenem je povabil damo na sestanek. Dama se je vabilu toyno odzvala. Prišel je ob določeni uri iu dolgo časa sta kramljala. Končno ji je izročil kuverto. v kateri se je nahajalo, kakor je dejal, 500 šilingov. Takoj nato je prosil za kozarec vode. Ko .se je dama za hip odstranila, je izrabil to priliko ter ji ukradel ves njen nakit, vreden 8000 šilingov. Kmalu potem, ko je odšel, je dama tatvino opazila, opazila je pa tudi, da je nasedla sleparju. V pismu, ki ji ga je bil izročil, sta bila namreč mesto denarja dva reklamna lističa, na katerih je bilo zapisano: — Nisva drug za drugega". premislil sem si. —^ Dama je poverila zadevo policiji, ki je v istem listu inserirala par dni nato slič^h mali oglas. Slepar in tat je nasedeL Domenjen je bil sestanek na lilicl. S$ policijsko uradnico, ki se je je policija v ta namen poslu-žila. sta prišla na sestanek dva j 9 ♦ * » detektiva, ki sta lopova aretirala'. Izltart'd se ]e,l'iia jfe identičen s 361etnim brezposelnim bančnim u-radnikom. Preokret pri Kruppn. V Essenu na Nemškem, kjer so se do konca vojne izdelovali topo-j vi največjega kalibra in drugo, morilno orožje, ni dandanes o teh izdelkih niti sluha. Da se tam izdelujejo razni stroji za železnice, aeroplani, poljedelski stroji itd., to nam je že znano. Ni pa vsako-mnur znano, da so v Krn p povili tovarnah pričeli z izrabljanjem neke nove iznajdbe, ki so ji dali ime "nirosta". To je namreč krom-nikelnasto jeklo, ki nikdar ne za-rjavi ter se da izvajati v tanko, upogljivo pločevino, a ima še to prednost, da pe še enkrat lažji od zlata ter bolj trpežen. V Kruppovih ateljejih je tudi 'stalno zaposlenih osem zobozdravnikov in 10 pomočnikov. Tu izdelano zobovje pošiljajo po vsej Nemčiji in tudi preko nje. Soci-jalna plat tega novega podjetja je ta, da stane zobovje iz tega mate-rijala ravno t*no tretjino zlatega. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO. BOJ N ICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CON E M AUG H, PA. ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljiva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom FARMA Z REKO 200 akrov. dobra poslopja. 30 glav živine. 4 konje, vse orodje, pridelki. Cena $8,500.00 na pogoje. STANLEY MURDOCK, Cooperstown, N. Y. • (3,3:10—12) VAŽNO ZA POTNIKE NEDRŽAVUANE Glasom najnovejše odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija t. 1. mora vsak potnik nedržavljan, ki želi dobiti dovoljenje za eno leto (permit to re-enter) poslati prošnjo v Washington, D. C. vsaj me secdni pred odhodom. Šele ko dobi prosilec iz Washingtona karto, kjer je označena številka njegovega permita, zamore potovati in se osebno zglasiti z dotično karto v New Yorku v Barge Office, kjer mu je uroeen permit osebno. Permit se zamore dobiti tudi v vseh drugih mestih, kjer so imi-gracijski uradi, toda za one, ki potujejo v stari kraj preko New Yorka, je najbolje, da označijo mesto New York, Barge Office kot kraj ali mesto, kamor pridejo osebno po permit s karto, ki bo doposlana prosilcu iz Washing-jtona. Tudi brez permita se lahko potuje ven, kot dosedaj, toda se mora vsak vrniti tekom šestih mesecev, brez da je štet v kvoto, mora si pa vsak preskrbeti non-quota vizum pri ameriškem konzulatu zunaj pred povratkom, katerega mu da konzul le tedaj, ako zamore dokazati, da je došel ven resnično samo na obisk in v dokaz temu služi najboljše HOTTND-TRIP-TICKET! Označiti mora tudi dan njegovega prihoda in ime par-nika, s katerim je postavnim* potom došel v to deželo. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: P^ANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y. 66 R A R I S KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, IT. Y. Raze f rojaki! V zalogi imamo - SVETO PJ&M0 (•tare iir nove zavese) je krasno trda vezana ter $3.00. Slbvemc Publishing Company 82 Oorttandt Street Hew York, U. T. J AVSTRALEC v-* t V SOMAN IZ ŽIVLJENJA. \ — <. - * /*» t I Za "GLAS NARODA'* priredil G. P. 5 (Nadaljevanje.) — Ha, te »krbi te lahko oprostim. Napačno so informirali, ko •o ti rekli, da sem bogata. Vsled tega ti ni treba ničesar obžalovati. Po ■vojem očetu sem podedovala le ponižno premoženje. Obresti sem porabila in tudi moj očem ni v položaju, da siori kaj zame. Sam ima hčerko, mojo ljubo sestro Loto. Bodi zadovoljen, tvoja Dagmar ni bogata ter prav primerna za ubogega kapitana. Omejiti se bova morala, — a kaj za to, če sva le srečna. Ralf ni slišal ničesar več. Mlada človeka sta odšla naprej. Zapazil pa je, da je bil baron očividno prizadet in da je skušal prikriti svoje razočaranje. To je bila tudi resnica. Kapitan ni našel nekaj časa nobenega odgovora na besede kontese, a konečno je rekel: — Povsod pravijo, da si bogata in da je tvoj očem zelo bogat mož. Ljubeče in zaupno srce kontese ni slutilo, da jo je smatral Korf za milijonarko in da bi mu niti v glavo ne padlo potezati se zanjo, če bi slutil, kako neznatno je njeno premoženje. Zmajala je resno z glavo. — Zdi se mi, da bi bilo boljše, če bi živeli tukaj malo manj razkošno. V kolikor mi je znano, je imel moj očem velike izgube. V zadnjem času govori dosti o varčevanju .Hvala Bogu, da se to ne tiče najine sreče. Vem, da me ljubiš radi mene same, kot ljubim tudi jaz tebe. Iiada se bova odpovedala veliki hiši. Tudi v omejenih razmerah bova srečna, kaj ne? Korf se je ugriznil v ustnico. — Gotovo, gotovo, — je rekel, a se pri tem skrajno slabo počutil. Zdelo se mu je, da je skrajno lahomišljeno ravnal, ko je izgovoril odločilno besedo. Kontesa Dagmar ni slutila, kaj se godilo v njem. Tudi ni postala pozorna vsled tega, ker je postal bolj tih, ker ni potrebovala besed. Srečna, uverjena o njegovi ljubezni, je šla ob njegovi strani. Ralf Jansen je ostal na svojem inestu, dokler se ni oglasila znotraj godba, ki je pozvala šetalee na ples. Vse je odhitelo in par minut pozneje so izginili vsi gosti v dvorano. Tedaj pa je odšel Ralf Jansen s počasnimi, težkimi koraki. Pod drevjem parka je obstal ter se še enkrat ozrl nazaj. Rdeče svetilke bo še žarele na terasi, a trenutno gc bila popolnoma prazna. Skozi odprta vrata je bilo videti pleseče pare. Ralf je globoko vzdihnil. Njegove oči so zrle žalostno. Kmalu pa je vrgel glavo nazaj ter stisnil zobe. Še nikdar v svojem življenju ni občutil tako globoko, pekoče bolečine kot sedaj. Lotila se ge je mučna trpkost, da ni spadal v družbo tam notri, da se ni mogel potezati za konteso in da ni mogel nastopiti proti Korfu. Ni pa hotel, da bi ga premagala bolest in stnsnil je zobe. Hitro je odšel iz parka v gozd, kjer je bil privezan njegov konj. Zatopljen v misli je odjahal. Rekel si je, da bi se baron gotov one poteza! za konteso, če bi vedel, da ni tako bogata kot j _ C? " "v 1 je domneval. — Izdaj jo bo in jutri bo zaman čakala nanj, če se more na kak oprostiti teh vezi. In nato bo zelo nesrečna. Žareče oči bodo ugasnile, ponosna glava se bo sklonila in ljubka usta bodo dobila ilraz bolesti. Ce bi jo le mogel obvarovati pred vso bolestjo, katero bi rad •am nosil, — kajti ljubim jo bolj kot samega sebe. Tako je mislil drugače ta energični in samozavestni mož ki je zmagoslavno kljuboval vsem viharjem življenja. Tresel se je za srečo deklice, katero je ljubil z vso silo in iskrenostjo svoje narave čeprav ni se nikdar izpregovoril besedice ž njo. A. P. ČEHOV: Zašla? Letovišče zavito v mračno noč- kakor ne morem najti. Cunj se V vaškem zvoniku udari eno. Od- tod valja »veliko, pa ne morem vetnika Kozjavkin in Lajev, oba dognati, kje je površnik. Daj, za-židane volje, prideta v lahknem ženi mi žveplenke!" zibanju iz gozda in zavojeta k vi-j "Nimam žveplenk!" lam. J "Imeniten položaj! Kako pa No, hvala bodi Bogu, prišla naj—? Brez površnika in listnice sva—" reče Kozjavkin in zasope. ne morem! Moram jih poiskati " "V najinem položaju — pa krev-j "Ne razumem, kako je mogo-sati peš pet vrst od postajišča pač če, da ne bi poznal svoje lastne • i v r*a "_ _ ______ 1 • i t« ni trudil Te dni je iz!el 33. snopič veliko zasnovane zbirke diplomatskih aktov od leta 1871 do 1914, ki jo izdaja nemška zunanje ministrstvo. Snopič vsebuje akte nemškega zunanjega ministrstva nanašajoče se na balkansko vojsko. Poglavje 265. je naslovljeno: "Srbsko-avstrijski koiflikt in i mala reč. Strašno sem se u-^vile," se razburja Lajev. " Kla-1 opasnost rusko-avstrijskega kon rudil! Pa kakor nalašč nobenega da pijana... Če bi vedel, da bo flikta. November in decembei METODE BIVŠEGA NEMŠKEGA KAJZERJA kočijaža!" "Dragec Petja___ ne morem. Meni se zdi, če ne bom čez pet minut v postelji, umrem.. "V po—štel ji! Eh, bi ješ ga, prijatelj! Najprej povečerjava. izpijeva malo rdečega, potem pa že lahko tudi v posteljo. Z Ve- taka ne bi šel za nobeno ceno s teboj. Zdaj bi bil doma, bi v miru spal, tukaj se pa mučim— Strašansko sem izmučen, pil bi... v glavi se mi vrti!" "Takoj, takoj... ne boš umrl." Čež Lajevljevo glavo zleti kriče velik petelin. Lajev globoko vzdi- ročko ti ne bova dala spati. Am- hne, brez najmanjšega upanja za- biti oženjen, prija- mahne z roko, vsede se na ka- Gospa Marta Jansen je sedela v svoji udobni sobici na gradu, opremljeni z vsem pohištvom, katero ji je napravil njen pokojni mož. Ralf Jansen je moral izbrati med velikimi sobami gradu najmanjšo, da se je pohištvo prilegalo. Nato pa je dal postaviti v sobo številne cvetke, — edino razkošje, katero je trpela njegova mati Sredi ljubljenega pohištva ter skrbno negovanih cvetk je sedaj sedela stara dama, zaposlena z ročnim delom. Ravno je zaključila svoj obhod po gradu, da se skrbno prepriča, ce so vrata zaprta in vse luči ugasnjene. Morala je nekaj delati m sin ji je moral dovoliti, da se nekoliko briga za gospodinjstvo čeprav je bilo dovolj služinčadi. Po mnenju gospe Jansen je bilo preveč služabnikov na gradu. Dosti je imela posla, da jih loči drug od drugega in da jih ne zamenja. Tako skromna ženica je morala prenesti več kot en strah, ko je zapazila, kakšne svote požira odlično gospodinjstvo sina. O ničnem obsegu njegovega premoženja je imela zelo medle Kele ko ji je Ralf smeje pojasnil, kakšne svote dobiva vsako leto kot obresti, ne da bi mu bilo treba dotakniti se premoženja, je dobila resničen vpogled v njegove premoženjske razmere. Ni ji bilo lahko vživeti se v misel, da je postal njen sin multimilijonor. S strahom je tudi najprvo protestirala proti temu, ko je zahteval Ralf, naj nosi vsaki dan svilene obleke. Ni se hotela ločiti od svojiji priprostih volnenih oblek. V tem oziru je moral postati Ralf konečno energičen. — To ne more biti drugače, Kot mati grajščaka ne moreš ho-JF - „ diti naokrog v volnenih oblekah. Ne morem pustiti, da bi se posli „ boljše oblačili kot moja mati. yasllsl Gospa Jansen je vzdihnila. — Da, Ralf, posli žive tukaj zelo razkošno. Sobarica je nosila v nedeljo novo svileno obleko, — je odvrnila. res-pojme. pak lepo je teljček moj Ti ne razumeš tega, men- Duša ga peče od žeje, veke duša trda! Pridem zdaj domov ilu lezejo, glava mu sili k tlon zbit, izmučen... in me sprejme Mine pet minut, deset, končno ljuba žena, napoji s čajkom, da dvanajst. Kozjavkin se pa še ve-pojasti in v zahvalo za moj trud. ^ dno glasnejše. Prebivalke prazne ea ljubezen, me pogleda s svoji- j vile lete z okna in zdi se mu, da mi črnikastimi očesi tako milo in mu v temi krožijo kakor sove nad prijazno, da pozabim, prijatelj- j glavo. Njihovo kričanje mu zveni ček moj, na vse, na utrujenost, na ( po ušesih ,groza se polasti njego-tatvino z vlomom ,sodnijo. kaša- ■ ve duše. I "Ž—#vina!. ,si misli. "V goste me povabi, z vinom in gostim mlekom me obljubi pogostiti, namesto tega sem pa moral p i i od postaje in zdaj poslušam te kokoši. Med takim kujanjem vtakne Lajev brado v ovratnik, položi glavo na svojo listnico in se po malem umiri. Utrujenost vzame svoj delež in on zadremlje. "Našel sem listnico!" sliši zmagoslavni Kozjavkinov krik. "Takoj najdem površnik, pa je konec in greva!" Toda zdajci zasliši v spanju cijski oddelek... Lepo!" "Ampak... meni so se menda noge odlomile. Komaj hodim... Pil bi strašno rad..'." "No ,pa sva doma." Prijatelja greste k eni od vil in se ustavita pred zadnjem oknom. "Vilica je imenitna," reče Kozjavkin, "Jutri boš videl, kakšen razgled je odtod! Tema je skozi okna. Torej je Veročka že legla, ni se ji hotelo čakati. Leži in gotovo je v skrbeh, ker me dosedaj ni... (Podreza s palico v okno. ki se odpre). Saj je tako pogumna, spat gre, ne da bi zaprla okna. (Sleče površnik in ga vrže z listnico vred skozi okno.) Vroče je! Dajva, bova zapela serenado, da se bo smejala... (Zapoje): "Lunica plava pa nočnih nebesih... Sapice lahne pihljajo... Sapice komaj se ziblje-jo. . ." Poj, Aljoša! Veročka, ali ti naj zapojeva Sohubertovo serenado? (poje: Pesem moja—a—a... hiti s prošnjo—o—o—o!... (glas se pretrga s krčevitim kašljem). Fej! Veročka, reci no Aksinji. naj nama odpre — veš kaj? Odkleni vratica! (Pavza.) Veročka! Ne bodi no lena, vstani, dragica! — (Postavi se na kamen in gleda skozi okno.) Veronkeljček, veverica! Saj vendar ne spiš! Mamica, pri moji veri, tako sva utrujena in onemogla, da nama ni prav nič za šalo. Saj sva šla peš od postaje! N'f». slišiš ali ne? Glej, da bi vrag vzel! (Poskusi, da bi zlezel skozi okno in zdrsne nazaj.) Lahko so gostu neprijetne te šale! Saj vidim, Vera, taka si, institutka, kakor si bila. zmirom bi jih lomila.." "Mogoče pa Vera Stepanovna december 1912". Dovolj jasno je iz teh ak tov razvidno, da so avstrijski visoki gospodje že takrat želeli "vojaški sprehod* v Srbijo. In kakor v prejšnjih snopičih, tudi v teh aktih opazke Viljema II. niso brez zanimivosti. Sredi novembra leta 1912 so na Dunaju izkonstruirali znamenito afero konzula Prohaske s tem, da so brzojavko o njegovem odhodu v Skoplje preobrnili v tekst, da je bil nesrečni Prohaska 'oskopljen'. kastriran, in da so ga srbski vojaki po vkorakanju v Prizren mal-tretirali. Valovi umetno vzbujenega ogorčenja so na Dunaju pljusk-nili zelo visoko. Dne 18. novembra je Tschvrski, nemški poslanik na Dunaju, poslal kanclerju Beth-mann-Holhvegu, dolgo poročilo o "razpoloženju v dunajski vladi in dvornih krogih ter o političnem položaju v monarhiji. / Med drugim omenja Tschvrski tudi resolucijo, ki so jo sestavili člani srbsko-pravoslavne stranke v Bosanskem saboru dne 15. novembra 1912. Resolucija, podpisana od 28 poslancev, obsoja zadržanje monarhije napram Srbiji, zabranjevanje pristanišča na Jadranu itd. ter vsebuje tudi izraze bratskih čustev in občudovanja bratov v Srbiji in Črni gori. Gospod Tchvrski ni pozabil pripom- pasje lajanje. Začetoma zalaja en ' niti, da se opažajo že naravnost pes, potem drugi, tretji-.. in pas- ' veleizdajalska razpoloženja, a Vije lajanje. pOmešano s kurjim ko- ljem II. je tu pripisali: "Obesiti kodakanjem da nekakšno čudno 1 jih je treba!" (namreč Bosance godbo. Nekdo pristopi k Lajevu itd.) . . . in ga nekaj vpraša. Potem sliši, I Tsehyrski pe tudi poročal o pesi da lezejo čez njegovo glavo sko- mizmu nekaterih dunajskih kroži okno, trkajo, vpijejo... Ženska gov. Mnogi mislijo, je sporočal, z rdečim predpasnikom stoji pri da po propasti Turčije pride na njem s svetilko v roki in nekaj vrsto Avstro-Ogrska. In k temu sprašuje. 1 "Nimate pravice tako spi!" pravi Lajev. "Ne spi! Najbrž bi rada, da bi začel razsajati in vznemirjati sosede! Se kmalu razjezim. Vera! Eh, vrag naj vzame Pomagaj mi, Alojša, da zlezem! Punčka si, šo-larica, nič drugega!... Drži!" Lajev sopeč pridrži Kozjavki-ra. Ta zleze skozi okno in izgine v mračni sobi. "Verka!" sliši čez nekaj časa Lajev. Kje si? Trrristo... Fej, v kakšno blato sem zagazil z roko! ti!" zasliši Kozjavkinov glas. Jaz sem advokat in pravni kandidat Kozjavkin. Tu moja vizitka!" "Kaj mi bo vaša vizitka!" reče nekdo s hripavim basom. "Kokoši ste mi prepodili, jajca ste pomečkali! Poglejte, kaj ste na- l je Viljem II. pripisal ogorčeno govori- { pripombo : "Kaj takega!" Gospod Tsehyrski je zaključil svoje poročilo z naslednjo obser-vacijo: "Treba bo obilo modrosti in dejanskih sil centralne vlade, da se centrifugalne sile ojačenih slovanskih narodov v Avstriji vdržijo v službi splošnih držav- pravili! Danes ali jutri so se ime- »nih ciljev in da bo politiko velele purice izvaliti, pa ste vse po- sile možno voditi ob strani nem-mečkali. Čemu vendar bi rabil ških zaveznikov". — K temu je vašo vizitko, gospod!" Lblaznež pripisal: "S krvjo in žele- Ne drznite se me zadrževati! *;zom bo še možno kurirati te zlo- Solf se je moral zasmejati ter jo je poljubil. — Vidiš, mati, če nosi sobarica v nedeljo svilo, jo moraš ti nositi alehrni dan. — Slehrni dan svilo, Ralf? To stane velikanski denar. Svila ne drži tako dolgo kot volna. In če bi bila še tako previdna, bi porabila štiri svilene obleke. — In če bi jih bilo štirideset, bi tudi ne škodovalo, — je rekel. Zamahnila je z roko. — Za božjo voljo, svilena obleka stane sko- ro celo premoženje, tudi če si jo dam napraviti doma. Poljubil jo je na obe lici. — Ali bi ne bilo hujše, če bi stala celo premoženje? — O, ti, razsipnež, — se je zasmejala. — Hočem imeti lepo mater ter te videti vsaki dan v svili. Obleke si lahko daš napraviti tako priproste in udobne kot želiš. Lišpa- Tasliši se šum, ploskanje pe-ut-nic in obupen kokošji krik. "Hudiča. saj jih je cela truma! Jerba-šček s puro... Grrdoba'' Skozi okno s hruščem priletita dve kokoši, na ves glas se zadereta in oddrvita po ulici. "Alojša, pa nisva prav zadela" reče * Kozjavkin z jokavim glasom. "Tu so nekakšne kokoši. Sem gotovo zgrešil. I, pa hudič naj vas nese, kaj so se tod razletele pošasti!" Pridi, no, hitro! Razumeš? Umiram od žeje!" "Takoj... Samo listnico najdem.. površnik in No? Kaj! Tega si ne dovolim!" "Pil bi... "si misli Lajev, poskuša odpreti oči in začuti, kako nekdo leze čez njegovo glavo z okna. "Jaz sem Kozjavkin! Tukaj je moja vila, mene vsi poznajo!" "Nikakega Kozjavkina mi ne poznamo!'1 "Kaj boš ti meni pripovedoval? Starosto pokličite! On me pozna!" "Nikar se ne repenčite, takoj pride stražnik.. Vse tukajšnje letoviščarje poznamo, vas pa še živ krst ni tukaj videl " "Že peto leto sem v Gnilih Vislicah na letovišču!'' "Oho! Kaj so to Vislice? Tukaj je Kilovo. Gnile Vislh> bodo bolj na desno, za tovarno žve-plen-k. Kake štiri vrste odtod." "Vrag naj me nese! Torej nisem šel po pravi cesti!" Človeško in ptičje kričanje se združi s pasjim lajanjem in iz pisanega kaosa glasov je razločiti Kozjavkinov glas: "Ne predrznite se! Jokal se bom! Boste, videli, s kom imate opravka!" Končno glasovi po malem utU hnejo. Lajev začuti, kako ga po-trepljejo .po rami. d je!" Obešanje, kri in železo: to so bile zdravilne metode Viljema II. Zdaj šele vidimo, kaka je škoda, da jih ni sam okusil tudi na lest-ni koži. "Pa prižgi žveplenke!" "Žveplenke so v površniku... ..... „ . .. i Kaj me je sem nagnalo! Vse vi- ti s« ti ni treba. To ne pnstoja tvojemu dragemu obrazu in tvojim , r, , ... u i- i j« • * , , ,, v . ... J, He so enake. Se hudič jih ne bi belim lasem, izberi pa si dobro blago, črno ah sivo svilo in na glavo daj majhno čepico iz čipk, kot sem te videl obblečeno ob velikih praznikih. Tako si mi vedno ugajala. Tako te hočem videti vsaki je dan. (Dalje prihodnjič.) —i so ena&e. £>e nudič jih ne razločil v temi. Fej, pura me kavsnila v lice! Grr-doba!" "Pridi čim prejt sicer bodo mislili, da kradeva kokoši!" "Takoj... samo površnika ni. Prijatelj delavca PAIN-EXPELLER i Blare n ie kot 50 1st. Gkjte sa tormlik« aifekl SU>R0a * Ruski pesnik Andrej Sobel v Moskvi si je pred kratkim sam končal življenje. Bil je eden najbolj nadarjenih pisateljev. Rojen v Saratovu leta 1888 je 14-leten zapustil dom in se potikal ob Volgi in Litvi. Bilo je trdo življenje. Leta 1905 se je udeležil revolucije in romal za štiri leta v sibirske katorge. Prva njegova novela je izšla leta 1914 v reviji Ruskoje Bogatstvo, leta 1915 pa je pričel priobčevati obširen roman "Pyl", ki je ž njim dosegel velik uspeh. V ponatisku je doživel dozdaj že večje število izdaj. S komunisti se ni rauzmel, končno je prisiljen izdal neko deklaracijo, vendar zastonj. Mučna negotovost ga je gnala v smrt. Že lansko leto je poskušal uiti življenju, sedaj pa se mu je posrečilo. Ktetanje parnikov - Shipping Neti 17. avausta: Berlin. Cherbourg. Bremen, la. avgusta: Mauritania. Cherbourg; Arabic, Hamburg; Deutschland. Cherbourg. Hamburg. 21. avgusta: Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg. 24. avgusta: Aqultania. Cherbourg; Reeolute, Cherbourg. Hamburg. 26. avgusta: Pre*. Harding, Cherbourg. Bremen. 2«. avgusta: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson, Trst. T. septembra: Berengaria. Cherbourg; George Washington. Cherbourg, Bremen; Oerffllnaer, Bremen. 2. septembra: Hamburg. Cherbourg, Andania. Hamburg. Hamburg; 3. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. % 4. septembra: France, Havre: Homeric. Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance. Cherbourg, Hamburg. (. septembra: Ma ure lan ia, Cherbourg; Pree. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 9. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen: Republic, Cherbourg. Bremen; Wsat-phalia. Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS, HI. SKUPNI IZLET; — Olympic. Cherbourg: Leviathan, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: AQuitania. Cherbourg. 18. septembra: Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg. 18. septembra: MajesUc, Cherbourg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg. 22. septembra: Berengaria. Cherbourg; Arable, Hamburg; Prea. Harding. Cherbourg. Bremen. 23. septembra: Thur.ngla, Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France, Havre. 28. septembra: Muenchen. Bremen. 29. septembra: Mauretanla. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg. Bremen. 30. septembra: Martha Washington. Trst; Columbus. Cherbourg. Bremen. samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PA&NIKI NA OLJE F RANČE 4. SEPTEMRA • 25. SEPT. X—7 ' PARIS 11. sept. — 2. oktobra HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in tskočo vode se t« 4 ali 8 oseb. Francoska kuhinja in pijsča. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AGENTJE aJ V JUGOSLAVIJO P0Z0E ROJAKI I Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro rvežer v ljudski Soli stv. 62 Hester A Essex Street. Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "največji parntk na svetu". Olympic. Homeric. Belgen-land, Lap'snd, Pennland (prej Pittsburgh). Zeeland, Arabic, itd. Vi lahko obiščete domovino ter so vrnete v Združene države s ameriškim vladnim flovoljtnjwn. Vora-ftajte pooblaAčeae r. gen te ali WHITE STAR LINI RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK Kada bi Izvedela za naslov svojega brata FRANK MIHEVC (po domače Balantinov), doma iz Spodnjega Logateca na Notranjskem. V Ameriki biva že preko dvajset let; pred 19. leti je bil v Little Falls, N. Y., sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim rojake po Združenih državah in v Canadi, če kdo kaj ve o njem, da mi pošlje njegov naslov, ali pa če sani bere, da se mi takoj oglasi, ker mu imam poročati nekaj zelo važnega glede dedščine. — Marjeta Keržič, Brod štv. 24, pošta Dolenji Logatec, Slovenija. — Naslov se tudi lahko pošlje na: Frank Masle 39, Danube Street, Little Falls, N. Y. (3x 10—12) Kad bi izvedel za naslov svojega brata JOHNA ROŽANC. Pred 17. leti se je nahajal nekje v "Westmoreland Co. blizu Hcrmi-nie. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi poroča ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu Frank Rožanc, Box 34, Ounalinda, Pa. (5x 10—14) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebo, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi iu drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jth zhmoremo dati vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselnlške postave ki Je BtopMa t veljavo s 1. julijem, 1024. sam#?jo tudi nedržavijanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselniškl komisar ▼ Washington. D. C. Profinjo ca tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred odpotovanjem. ter se posije prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti tvojce iz starega kraja. Kdor lell dobiti aorodnike. nil svojce lz starega kraja, naj nam prej pige za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuSčenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa amore-jo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili fitetl v kvoto. StarISi ln otroci od 18. do 21. leta amerlfekih državljanov pe Imajo prednost v kvot L Plflte po pojasnila. Prodajamo vozne liste sa vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani s*daj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK K CORTLANDT ST^ NEW YORK NAZNANILO. New York City. Vpraiajte za zastopnika Legije * za Ameriško Drfavijawtro, Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet na3 znani ^astopmik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, d« ura gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravnižtvo. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njik postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu *'Glas Naroda". S tem boate vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ADVERTISE in GLAS NARODA R0JAKL NAROdAJTE SE KA "GLAS NARODA'*, NAJVEČJI 3L0VENSKI DNEVNIK V ZDE. DEŽAVAH. • sr-'i-iii ■,".; > Ja t ■ .--i,,-,.. >. .i. %