Podravje Gorišnica • Začetek gradnje pločnikov končno julija? O Stran 7 Ptuj, torek, 9. maja 2017 letnik LXX • št. 36 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Podjetništvo Haloze • V pogodbene in premične preoblikovali skoraj polovico pošt O Strani 8 in 9 RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Podravje Juršinci • 800.000 evrov za ceste in kanalizacijo O Stran Izobraževanje Ormož • Na OŠ Stanka Vraza Ormož več dodatnih obravnav O Stran 2 Šport Nogomet • Aluminij osvojil točko, a dve izgubil O Stran 12 Nogomet • Maribor, šampion! O Stran 12 Motokros • Tim po padcu predčasno končal dirko O Stran 11 Štajerski TED Podravje • V 21 občinah za društva letos iz proračunov dobrih 7 milijonov evrov Največ gasilcem in športnikom Po zbranih podatkih so v letošnjih proračunih občine za svoja društva namenile dobrih 7,3 milijona evrov. Po višini sredstev (tako za delovanje kot za morebitne naložbe) prav v vseh vključenih občinah prednjačijo gasilska društva, ki so jih občine tudi zakonsko zavezane sofinancirati, in marsikje tudi športna društva. Več na straneh 4,5 in 6. www.tednik.si ■Stajerskitednik - Stajerskitednik Štajerski TEDNIK v digitalni knjlinlcl: www.dllb.si Aktualno • S Ptuja v Podlehnik skozi labirint obvozov O Strani 2 in 3 Ormož • Vlaganje v toma-ževsko smučišče -za in proti O Strani 8 in 9 Ptuj • Cesta ozka, hiš in škarp pa vedno več O Stran 7 Zetale • Kostanjevemu pikniku letos slabo kaže NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO M S flh, / Niste naročnik Štajerskega tednika a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNIK. O Strani 2 in 3 RADIOPTUJ 89,8*9B£> 104,3 2 Štajerski TEDNIK V središču torek • 9. maja 2017 Podravje, Podlehnik • Gradnja bodoče regionalne ceste Podhod za krave lokalne ceste le ne bo Podlehniška prometna odisejada z gradnjo avtoceste in njej vzporedne regionalke še zdaleč ni zaključena, so pa na Občini Podlehnik dosegli Na DARS bodo namreč pred začetkom gradnje podhoda za živino za kmetijo Šmigoc morali zagotoviti obvoz. Prejšnji mesec so na DARS napovedali, da bo okoli 600 metrov ceste Tržec-Podleh-nik, med novim krožiščem v avtocestnem priključku Podlehnik in nadvozom proti Gor-ci, od sredine aprila do sredine junija letos za promet povsem zaprte, obvoz pa naj bi bil mogoč le po novozgrajenem delu avtoceste. V resnici je bila cesta pri Šmigočevih zaprta le tri (tako pravijo na DARS) ali pet (tako pravi župan Podlehnika Marko Maučič) dni prejšnjega meseca. Na DARS so povedali: »Cesta je bila zaprta med 8. in 17. uro, izven tega časa je bil možen enosmerni promet. V preostalem času gradnje je cesta vedno prevozna z občasnimi kratkimi zaporami, če so te potrebne.« Podlehniški župan je poudaril, da so že prvi konec tedna po uvedbi poostrenega izvajanja schengenske kontrole na meji (tudi) zaradi zapore ceste Največje obremenitve pri Novi cerkvi Razprave na sejah podlehniškega občinskega sveta se že tradicionalno sučejo predvsem okoli gradnje avtoceste in težav, povezanih z njo. Občinski svetnik Stojan Kojc je na aprilski seji poudaril, da se k sreči gradnja v samem centru Podlehnika počasi približuje koncu: »Prometa ni več toliko, še vedno pa v središču Podlehnika vsakodnevno opažam velika tovorna vozila ...« Župan Podlehnika Marko Maučič je priznal, da so občani ob bodoči avtocesti izpostavljeni velikim obremenitvam: »Te so trenutno največje pri Novi cerkvi oz. proti Kozmin-cem, kjer istočasno gradijo kar dve cesti. Poleg tega na tistem območju pridobivajo kamnine, kar je zaradi prašnih delcev za okolje zelo obremenjujoče.« Kljub temu so na seji občinskega sveta ugotovili (ne prvič), da udeleženci v prometu večinoma ostajajo strpni; najbolj agresivni vozniki naj bi bili prav sami izvajalci del. v Podlehniku nastale težave: »Takrat smo videli, kaj popolna zapora dejansko pomeni. Na bodoči avtocesti so bile kolone vozil, po lokalni cesti občani niso smeli, torej bi se do doma morali peljati skozi Leskovec ... Popolne zapore lokalne ceste si ne moremo privoščiti, saj morajo občani dostopati do svojih domov. V Podlehnik vodi pravzaprav samo ena lokalna cesta, na bodoči avtocesti pa (sploh ob petkih in sobotah, ko turisti potujejo proti jugu) nastajajo kolone.« Pojasnil je še, da je možnost obvoza čez dvorišče kmetije Šmigoc zaradi HASAP standarda in terena omejena: »Ves promet tam ne bi mogel teči.« Župan je zato prvi aprilski konec tedna fizično odstranil prometno signalizacijo za popolno zaporo ceste (cesta takrat namreč še ni bila prekopana in je bila zato prevozna, kar pa se bo pri gradnji podhoda za živino seveda spremenilo) ter sklical sestanek s predstavniki DARS in jih pozval k iska- Zapora lokalne ceste Tržec-Podlehnik pri kmetiji Šmigoc ne bo popolna, kot so sprva napovedali na DARS; ob načrtovanem podhodu za Zetale • Občinski razpis za oddajo zemljišča v enodnevni najem Kostanjevemu pikniku letos slabo kaže Na Občini Žetale so prejšnji mesec objavili povabilo k oddaji ponudbe za najem asfaltiranega igrišča ob žetalski osnovni šoli za izvedbo kostanjevega piknika, ki naj bi ga tudi letos pripravili v sklopu občinskega praznika. Ker bo organizator po novem za zemljišče moral plačati, se nekateri bojijo, da piknika letos sploh ne bo. Na občini so zapisali: »Od ponudnika se pričakuje, da bo v skladu s pogoji tega razpisa 14. oktobra 2017 najel zemljišče in postavil prireditveni šotor za organizacijo 27. kostanjevega piknika z ansamblom ter izvajal gostinske storitve v šotoru.« Izhodiščna najemnina za okoli 800 kvadratnih metrov veliko asfaltirano igrišče (40 x 20 metrov) ob žetalski osnovni šoli znaša 400 evrov, izbran pa bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno. Na občini si pridržujejo pravico, da ne izberejo nobenega ponudnika, če prejete ponudbe pač ne bodo ustrezne. Prijava na razpis je mogoča do konca tega meseca. Župan Žetal Anton Butolen je na aprilski seji občinskega sveta pojasnil, da občina zasebnim podjetjem zemljišča ne more oddajati zastonj: »Lani je Občina Zetale vsako leto tretjo soboto v oktobru praznuje občinski praznik, v sklopu pravijo tudi kostanjev piknik. Foto: CG katerega pri- potekala velika razprava, da bi morali pripraviti razpis, na katerega bi se lahko prijavilo več ponudnikov. Edini način, da to zadevo izpeljemo, je, da razpišemo najemnino za zemljišče.« Priznal je tudi, da z razpisom morda ne bodo uspeli: »Do zdaj so organizatorji trdili, da se jim prireditev finančno ne pokriva, zdaj pa naj bi občini še nekaj plačali. Pravna formulacija je pač takšna, kot je, kaj bo v praksi, pa je vprašanje.« Tudi nekateri občinski svetniki so izrazili skrb, da se na razpis ne bo prijavil nihče; to bi lahko pomenilo konec dolgoletne tradicije. Prvi kostanjev piknik je bil leta 1990 v Lovskem domu Žetale, leta 1992 je organizacijo prevzelo podjetje Gastro Ptuj, po nastanku samostojne občine Žetale pa se je pikniku pridružil še občinski praznik. Buto- len je pojasnil, da se prireditev finančno ni pokrivala, zato je del sredstev primaknila občina: »V prejšnjih letih torej občina ni plačala le za hrano in pijačo, ampak tudi del sredstev za šotor. Stroški šotora, varovanja, stranišč, avtorskih honorarjev, strežnega osebja itd. so izredno visoki.« Dejal je, da so s prireditvami težave povsod, ne le v njihovi občini: »Tudi pri ptujskem Kurentovanju, na primer, je vedno problem.« »Pa bomo videli, kako bomo plesali« Direktorica žetalske občinske uprave Milica Simonič Steiner je pojasnila, da so najprej preverili, kako so tovrstne najeme nepremičnin uredili v drugih občinah: »Dejstvo je, da Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14 narocila@radio-tednik.si, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20 in Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www. radio-tednik.si, www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 9. maja 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 presekal na dvoje vsaj to, da lokalna cesta skozi Podlehnik ne bo povsem zaprta za promet. nju alternativnih rešitev. Po novem bodo izvajalci dela organizirali tako, da bo ob gradbišču podhoda za živali pri podlehniški kmetiji Šmigoc omogočen enosmerni promet. Na DARS so povedali: »Promet bo urejen z znaki oz. s sema- živino bodo namreč uredili obvoz. forji, če bo to potrebno.« Kljub temu so opozorili, da bodo še vedno mogoče tudi občasne krajše popolne zapore ceste. Obvoz tudi še v poletni turistični sezoni Za takšno rešitev bodo morali urediti obvoz, ki ga sprva niso predvideli. Župan je povzel: »Dogovorili smo se, da bodo po pašniku kmetije Šmigoc, na spodnji strani ceste, napravili obvoz. Šele ko bo ta urejen, bodo lahko začeli gradnjo podhoda za živino. Dosedanje zapore te ceste so bile namreč potrebne zaradi modernizacije ceste, ne zaradi podhoda. Izvajalci del in projektant so se odločili, da bodo podhod za živino preprojektirali tako, da ga bodo lahko izvedli v dveh delih. Podhod bi že morali graditi, ker pa občina soglasja k zapori ceste ni dala, zdaj tečejo le druga dela.« Omenjena cesta je namreč za zdaj še lokalna in torej v lasti podlehniške občine, po izgradnji avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje pa jo bodo prekategorizirali v regionalno. Na DARS so pojasnili, da morajo izvajalci del za vsako zaporo ceste dobiti dovoljenje oz. soglasje lastnika ceste (torej občine, Direkcije RS za infrastrukturo ali DARS): »Občina Podlehnik je izdala soglasje za popolno zaporo ceste in ga kasneje, ko so se pojavile težave zaradi poostrenega schengenskega nadzora prometa na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje, tudi preklicala.« Gradnjo tako ceste kot podhoda bodo kljub spremembam izvedli skladno s potrjeno projektno dokumentacijo in pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Kljub temu bo projektant moral pripraviti »spremembe izvedbe tehnologije izgradnje podhoda za živali - faznost gradnje, ki je potrebna za zagotovitev prostora za izvedbo enosmernega obvoza ob gradbišču«. Novosti pri organizaciji del naj investicije ne bi podražile (vrednost investicije samega podhoda za živino tako ostaja okoli 60 tisočakov), se bo pa čas izvedbe podaljšal za približno en mesec. Povedano drugače: do sredine julija. Še drugače: občasna zapora ceste se bo deloma prekrivala s turistično sezono ... Srečno, Pod-lehničani! Eva Milošič občina za zasebni dogodek v organizaciji podjetnika zemljišča ne more dati na razpolago zastonj, ampak mora zanj zahtevati nadomestilo. Šotor se bo namreč postavil samo za potrebe piknika, občinske proslave pa bodo še naprej ostale v žetalski večnamenski dvorani. S tem pi- knikom torej občina nima nič: organizira ga zasebnik, ki tudi plača ansambel in nudi gostinske storitve.« Dejala je, da so sprva minimalno ceno najema za kvadratni meter stavbnega zemljišča čez palec ocenili na okoli dva evra (kar bi skupaj zneslo 1.600 Brezplačen najem občinskih nepremičnin le pod določenimi pogoji Na Ministrstvu za javno upravo (MJU) so pojasnili, da se v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, z neposredno pogodbo sicer lahko da v brezplačno uporabo. Vendar le»osebam javnega prava za opravljanje javnih nalog (razen javnim podjetjem); nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, za opravljanje dejavnosti, za katere so ustanovljene; socialnemu podjetju oz. nepridobitni pravni osebi ali pa mednarodnim organizacijam, katerih članica je Republika Slovenija in imajo na njenem ozemlju svoj sedež, agencijo, oddelek, predstavništvo ali pisarno«. Poudarili so, da oddaja zemljišča v brezplačno uporabo zasebnemu podjetju ni dopustna; uporabniki, ki sklenejo pogodbo o brezplačni uporabi nepremičnega premoženja, pa morajo po veljavni zakonodaji kriti»obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo«. Na Računskem sodišču RS so pojasnili, da organizacije žetalskega kostanjevega piknika brez revizije sicer ne morejo komentirati, saj niso seznanjeni z vsemi okoliščinami. Priznali pa so: »Računsko sodišče se v izvedenih revizijah še ni srečalo s primerom, kot ga navajate, je pa v revizijah že obravnavalo oddajo poslovnih prostorov v brezplačno uporabo.« Pri plačljivem najemu, so razložili na MJU, se najemnine določajo bodisi s cenitvijo, če višina najemnine v enem letu izkustveno preseže 10.000 evrov, sicer pa »izkustveno glede na vrednosti na trgu«. S Ptuja v Podlehnik skozi labirint obvozov Cesta med Ptujem in Podlehnikom bo (vsaj) do turistične sezone, ki se uradno začne zadnji konec tedna v juniju, zaprta na kar treh mestih. Pred nekaj dnevi je na Zagrebški in Mariborski cesti na Ptuju Komunalno podjetje Ptuj začelo graditi kanalizacijsko omrežje, zato bo dobrih sto metrov ceste predvidoma do konca junija letos popolnoma zaprte za promet. Obvoz proti Mariborski cesti je urejen po Rogaški cesti mimo cerkve sv. Roka, pot proti jugu pa je mogoča čez Puhov most. Že od 20. februarja letos je ob gramoznici povsem zaprta tudi cesta Ptuj-Tržec, obvoz do Podlehnika je urejen skozi Videm pri Ptuju (asfaltno plast na vozišču med industrijsko cono Videm in naseljem Tržec pa so že izvedli in tam zaporo zato odstranili). Na DARS predvidevajo, da bo zapora potrebna do konca julija letos, za kar so pridobili soglasje Občine Videm. Pojasnili so, da bodo na trenutno zaprtem odseku ceste izvedli popolno rekonstrukcijo ceste: »Zamenjali in izboljšali bomo voziščno konstrukcijo, razširili cesto, izvedli bomo pločnik v dolžini približno sto metrov, postavili bomo novo prometno opremo.« Pestro pot od Ptuja do Podlehnika, ki jo mnogi zaradi službenih in drugih obveznosti prevozijo skoraj vsak dan, lepo zaokrožajo še občasna zapora lokalne ceste v Podlehniku, gradnja avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje in poostrena schengenska kontrola prometa... Ormož • Na OŠ Stanka Vraza Ormož več dodatnih obravnav Zaposlili kar tri strokovnjake Učenci OŠ Stanka Vraza Ormož so po novem deležni tudi dodatne ustrezne strokovne obravnave; s koledarskim letom je namreč vodstvo šole zaposlilo nevrofizioterapevta, delovnega terapevta in logopeda za polovični delovni čas. evrov), a so se na seji občinskega sveta slednjič dogovorili za le četrtino te vsote. Poudarila je, da je tudi dosedanji organizator kostanjevih piknikov sam izrazil interes, da se objavi razpis: »Naj se na terenu preveri, kakšno je zanimanje. Zdi se mi prav, da se enkrat karte dajo na mizo in se bobu reče bob.« Župan je razpravo sklenil precej črnogledo: »Pa bomo videli, kako bomo plesali.« Lastnik gostinstva Gastro Ptuj Marjan Skok je zatrdil, da se na razpis ne bo prijavil, saj je imel s prireditvijo izgube že brez najemnine: »Priprava veselice v Žetalah stane med osem in deset tisočaki, od tega jih nazaj pride le šest ... Razmišljali smo tudi že o uvedbi vstopnine, ki pa je v Žetalah nihče ne bo hotel plačati; vsi bodo raje šli domov. Na kostanjevih piknikih smo našteli med 200 in 300 domačinov, pripeljal sem še 400 ali 500 ljudi od drugod; jasno je, da ne gre skozi.« Pojasnil je, da je s »priključitvijo« občinskega praznika organizacija kostanjevega piknika postala zahtevnejša, stroški pa so narasli: »Sprva je bila tudi občinska proslava v šotoru, zdaj je v večnamenski dvorani.« Glede razpisa za najem zemljišča je napovedal: »Mogoče se bo kak poskusni zajec celo prijavil, ampak bo gotovo oplel.« Eva Milošič Na Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož že več kot štiri desetletja izvajajo prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja. »Učencem pomagamo, da dozorijo v okviru svojih zmožnosti, dobijo potrditev, da zmorejo in so lahko uspešni,« pove ravnateljica Mojca Visenjak, ki je septembra prevzela ravnateljevanje. Skozi leta se je število učencev, ki so šolo obiskovali, spreminjalo, prav tako tudi organizacija dela. Zadnja leta pa število učencev upada, saj se je veliko učencev začelo vključevati v redne programe in tako trend upadanja števila otrok v zadnjih dvajsetih letih ni zajel samo OŠ Stanka Vraza Ormož, ampak tudi druge podobne šole. »Število se je spet začelo povečevati, saj so starši otrok in strokovni delavci na rednih šolah vendarle začeli prepoznavati otroke z večjimi težavami v razvoju kot tudi to, da redni program ni ustrezen za vse otroke s posebnimi potrebami,« doda ravnateljica. Deloma pa je število otrok na ormoški šoli začelo upadati tudi zato, ker so bili otroci prikrajšani dodatnih obravnav in so nekatere učence starši vključili v Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava ali v drugo šolo s prilagojenim programom v bližini. A to je zdaj preteklost. »S tem koledarskim letom smo na šoli za polovični delovni čas zaposlili tri strokovnjake, in sicer nevro-fizioterapevta, delovnega tera- pevta in logopeda, ki tako nudijo ustrezne terapije učencem,« je z navdušenjem povedala ravnateljica in dodala, da je financiranje zagotovljeno s strani občin ustanoviteljic (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž): »Gre za veliko pridobitev, saj sta bili doslej logopedinja in delovna te-rapevtka omejeni v času glede na preostala dela, ki sta jih opravljali oz. je bil obseg obravnav zelo majhen.« Ob tem pa je Visenja-kova še izpostavila pomen prilagojenega programa in pojasnila, da z učenci v prilagojenem programu delajo specialni pedagogi ter da sta učna snov in način dela prilagojena, da pa osnovnošolski program omogoča tudi nadaljnje izobraževanje. Monika Levanič Arhiv OS Stanka Vraza Ormož S koledarskim letom so na OŠ Stanka Vraza Ormož za polovični delovni čas zaposlili tri strokovnjake, in sicer nevrofizioterapevta, delovnega terapevta in logopeda, ki nudijo ustrezne terapije učencem. Foto: EM Foto: EM 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 9. maja 2017 Podravje • Koliko denarja so občine namenile za sofinanciranje dejavnosti svojih društev V 21 občinah Podravja za društva letos namenili dobrih sedem milijonov evrov Natančno število delujočih društev v 21 občinah Podravja ni znano, vsekakor pa jih je izjemno veliko; v največji, mestni občini Ptuj jih tako in Zavrč pa 10 društev. Nekatere občine sicer vodijo evidenco o številu aktivnih društev na svojem območju, druge o tem le ugibajo. Prav vse namenijo za delovanje teh društev, pa tudi za naložbe, ki so namenjene društvenim aktivnostim. Ali v proračunih rezerviran denar za delovanje morda prejmejo še kakšen dodaten denar iz občinske blagajne, je drugo vprašanje. Vodstva občin o številu društev in višini financiranja MO Ptuj: „Mestna občina Ptuj v skladu s finančnimi in zakonskimi možnostmi podpira dejavnost društev in se zaveda njihovega izjemnega prispevka za boljšo družbo. Glede na programe društev pa sredstev za vse žal nikoli ni dovolj. MO Ptuj mora ravnati v skladu s prioritetami ter zakonskimi in finančnimi možnostmi." Hajdina: »Z delovanjem društev smo izjemno zadovoljni, njihovo število je primerno glede na velikost občine. Glede na ustvarjalnost in aktivnost društev bi bilo potrebno še več sredstev, vendar je to na podlagi zmanjšanja sredstev države nemogoče.« Cirkulane: »Društev je glede na velikost občine ravno dovolj. Čeprav je bila gospodarska kriza in se je primerna poraba občinam znižala, sredstev za društva nismo zmanjšali, temveč smo razpis za športna in druga društva celo povečali. Glede na obseg proračuna občine Cirkulane menimo, da so sredstva, zagotovljena za društva, primerna.« Majšperk: »Društev v občini je ravno dovolj, denarja za društvene aktivnosti ni nikoli preveč. Ta sredstva so v veliki večini najbolj racionalno naložena, saj znajo naša društva iz tega financirati zelo številne dejavnosti. Žal pomeni več sredstev za društva predvsem manj sredstev za investicije, zato poskušamo pri dodelitvi tovrstnih sredstev delovati racionalno.« Podlehnik: »Število društev, predvsem s področja kulture, je od ustanovitve občine naraščalo, si pa doslej še nobeno ni pridobilo statusa društva v javnem interesu, kar bi omogočalo pridobivanje sredstev tudi na ravni države. Sicer pa več društev istega področja zmanjšuje višino sredstev, ki jih posamezno društvo lahko pridobi po javnem razpisu.« Zavrč: »Število društev v občini je ravno pravšnje, društvena dejavnost je zelo raznolika in aktivna. Sredstva za društva se ne znižujejo. Naša društva bi bila povečanja sredstev res vesela, saj so zelo aktivna in imajo ambiciozne načrte, ki jih dostikrat ravno zaradi pomanjkanja financ ne morejo v celoti izpeljati.« Žetale: »Kot občina ne vplivamo na število društev. Denarja primanjkuje povsod, posledično tudi v društvih. Tako kot občine so tudi društva prisiljena iskati dodatne vire za izvajanje svojih programov.« Dornava: »Društev je dovolj, sicer pa, več jih je, manj je možnosti za sofinanciranje. Vreča je takšna, kot je, le da se znesek deli med vse, ki se prijavijo na razpise. Kljub temu da so sredstva nizka, menim, da jih je dovolj. Vsak, ki ustanovi društvo, mora vedeti, kako bo društvo financiral. Občinska sredstva morajo biti le postranski vir. Izjema so gasilska društva, ki opravljajo javno službo in so v interesu občine. O njihovem številu pa bi lahko razpravljali, vendar je treba upoštevati tudi tradicijo in funkcijo, ki jo ta društva opravljajo na vasi. Velikokrat so manjša gasilska društva center vsega življenja na vasi.« Gorišnica: »Društev je v občini dovolj. Menimo, da so sredstva dovolj visoka, saj jih kljub temu, da povprečnina ne dosega zakonske višine, nismo znižali.« Markovci: »Na območju občine je društveno življenje že tradicionalno zelo razvito. Društva se sama ustanavljajo, na to občina nima vpliva. Naša občina bogato financira delovanje društev na vseh področjih. Menim, da je iz proračuna občine dovolj sredstev za društveno delovanje.« Ormož: »Društev je dovolj oz. celo preveč. V Avstriji si društva zaslužijo denar s svojim delovanjem. Seveda jih država pri tem podpira in jih ne obremenjuje z davčnimi blagajnami in z birokratsko nepotrebnimi izdatki. Pri nas pa so društva v glavnem breme občin, razen gasilcev, ki jih podpirajo tudi občani. Tudi nekatera druga društva seveda dobijo znaten del sredstev od krajanov, a še vedno največ iz javnih sredstev. Pri nas si na račun društev mnogi ustvarijo zaslužke, saj lobirajo pri sprejemanju odločitev, ki so v škodo društev. Ne vem, kaj vse potrebuje društvo, če želi imeti vrtno veselico ...« Sv. Tomaž: »Število društev je ravno pravšnje, tudi sredstva iz proračuna so dovolj visoka.« Središče ob Dravi: »Število društev je ravno pravšnje, so pa društva različna, da pokrivajo vsa področja. Društva sicer menijo, da bi lahko bilo sredstev več, a v primerjavi z nekaterimi občinami menim, da namenjamo za vsakoletne razpise primerno vsoto sredstev.« Kidričevo: »Za izvajanje društvenih dejavnosti zagotovimo dovolj denarja. Vsem društvom ponujamo tudi možnost pridobitve dodatnih sredstev s sodelovanjem pri organizaciji prireditev. Sicer pa ni pomembno število društev, ampak da društva delujejo in izvajajo aktivnosti.« Slovenska Bistrica: »V občini v zadnjih letih kljub realnemu zmanjševanju proračuna, predvsem zaradi stalnega povečevanja socialnih transferov, sredstev za društva nismo zmanjševali. Če je le bilo možno, smo jih na določenih področjih tudi povečevali. Menimo, da je število društev v naši občini ravno pravšnje.« Videm: »Na ustanovitve in število društev občina nima vpliva.« Destrnik: »Društev je v občini dovolj. Društva bi si za svoje delovanje vsekakor želela še več sredstev, zato je vsako leto znova treba zelo tehtno premisliti o tem, koliko sredstev dodeliti kateremu razpisnemu področju.« Juršinci: »Ocenjujemo, da je število društev primerno z vidika različnosti delovanja društev, saj pokrivajo vsa področja delovanja ter zagotavljajo raznoliko družbeno življenje v občini. Glede na razpoložljiva sredstva se trudimo, da bi bila razporejena sorazmerno. Letos smo sredstva za programe na kulturnem in športnem področju povišali za 2.000 evrov.« Lenart: »Občina Lenart nima vpliva na število društev, ki delujejo na njenem območju. Vsekakor pa je dejavnost društev nadvse pomembna za širše okolje, ker bogatijo dogajanje v občini, prispevajo h kakovosti življenja in promociji občine, zato jim vsako leto v okviru finančnih možnosti zagotavljamo proračunska sredstva kot tudi primerne prostorske in druge materialne pogoje za delovanje.« Sv. Andraž v Slov. goricah: »Število društev v naši občini je glede na število prebivalcev ravno pravšnje. V primerjavi s preteklimi leti smo povišali sredstva za delovanje društev. Mnenja sem, da je denar, naložen v društva, najboljše naložen denar. Želim si, da bi lahko ta sredstva še poviševali, vendar v zdajšnji situaciji, ko občine dobimo vsako leto manj denarja od države, to žal ni mogoče.« Trnovska vas: »Prepričani smo, da imamo glede na število prebivalcev kar veliko oz. dovolj društev, saj so pokrita vsa področja. Društva iz proračuna prejmejo toliko sredstev, kolikor jih občina v tem trenutku lahko zagotovi.« Po zbranih podatkih so v letošnjih proračunih občine za svoja društva namenile dobrih 7,3 milijona evrov. Po višini sredstev (tako za delovanje kot za morebitne naložbe) prav v vseh vključenih občinah pred-njačijo gasilska društva, ki so jih občine tudi zakonsko zavezane sofinancirati, in marsikje tudi športna društva. Društva, ki delujejo na področju kulture, turizma, kmetijstva, zdravstva in sociale ipd. se z občinskimi sofinancerskimi deleži nikakor ne morejo primerjati s športnimi in gasilskimi društvi, saj je zanje povsod načeloma rezerviranega precej manj proračunskega denarja. Koliko denarja so v proračunu za leto 2017 posamezne občine namenile za svoja društva, razkrivamo v nadaljevanju članka. MO Ptuj: 1,409 milijona evrov Na Upravni enoti Ptuj je registriranih 315 društev s sedežem v mestni občini Ptuj. Največ je športnih in rekreativnih društev, in sicer kar 108, po številčnosti sledijo kulturna in umetniška društva (59), znan-stveno-raziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna (33), društva za pomoč ljudem (32), društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin (22), stanovska društva (22), društva za razvoj kraja (20), sedem je duhovnih društev, dve nacionalni in politični ter devet preostalih društev. K temu je treba prišteti še PGD: Grajena, Kicar, Pacinje, Podvinci, Ptuj, Spuhlja, Spodnji Velovlek, Turnišče-Ptuj, Železničar) in Območno gasilsko zvezo Ptuj (10), pa pet domoljubnih društev ter tri društva v okviru zaščite in reševanja (Potapljaško društvo Ptuj, Radioklub Ptuj, OZ RK Ptuj. Za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov, bo občina društvom z različnih področij dodelila 30.600 evrov iz različnih proračunskih postavk. Gasilska društva in Območna gasilska zveza Ptuj bodo iz proračuna letos prejeli 162.494 evrov. Domoljubna društva »borci, častniki, veterani« 7.360 evrov, društva v okviru zaščite in reševanja pa 2.500, kar skupaj (brez investicij) znese 172.354 evrov. Zraven tega so za preventivne programe in promocijo zdravja zagotovili 2.000 evrov, 17.700 za socialno varstvo in projekt Starejši za starejše so ocenili na 11.000 evrov. Kulturna in umetniška društva bodo prejela 258.070 evrov. Za športna društva je namenjenih 459.386 evrov. Če torej seštejemo vsa sredstva, ki jih občina v letošnjem proračunu namenja delovanju društev, to znese 953.610 evrov. Precejšen delež kolača bo iz občinskega proračuna letos šel tudi za investicije. Za naložbe v gasilstvo je tako skupaj rezerviranih 420.494 evrov. Na področju športa so v letu 2017 načrtovana naložbena sredstva v višini 35.000 evrov, Predvidena sredstva v letošnjih proračunih občin za sofinanciranje društev po dejavnostih ( v evrih) Občina Skupaj Gasilstvo Šport Kultura Ostala društva Naložbe MO Ptuj 1,406.604 162.494 459.386 258.070 71.160 455.494 Hajdina 269.724 62.337 60.531 27.068 9.414 110.374 Cirkulane 82.550 14.000 23.450 12.500 10.000 22.600 Majšperk 245.294 46.900 30.290 19.660 24.444 124.000 * Podlehnik 60.000 6.000 10.000 12.000 10.300 22.000 Zavrč 106.640 26.040 25.000 4.700 12.900 38.000 Zetale 31.330 11.800 3.500 3.600 8.170 2.700 Dornava 100.750 26.000 8.500 16.250 0 50.000 Gorišnica 1,036.653 34.800 56.000 14.000 4.000 928.000 Markovci 394.300 80.000 60.000 40.000 30.600 183.700 Ormož 1,650.770 120.010 220.705 41.200 63.400 1.205.455** Sv. Tomaž 117.700 27.800 15.000 4.500 7.400 63.000 Središče ob Dravi 104.000 23.400 30.700 13.500 6.800 29.600 Kidričevo 212.200 62.500 56.900 34.400 17.500 40.900 Sl. Bistrica 700.682 156.600 243.725 105.390 194.967 ni podatka Videm 183.103 59.353 56.000 27.100 10.650 30.000 Destrnik 71.090 20.700 7.300 6.000 17.090 20.000 Juršinci 49.100 16.000 12.000 12.000 7.100 2.000 Lenart 434.070 27.200 29.060 16.810 13.500 347.500 Sv. Andraž 40.036 4.218 4.000 3.000 13.818 15.000 Trnovska vas 19.585 8.325 1.846 1.846 4.568 3.000 * V znesek naložb ni všteta energetska ** V znesek niso vštete naložbe, ki so površinah. Vir: Občine Podravja obnova doma krajanov v Stopercah. načrtovane na večnamenskih objektih oz. torek • 9. maja 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 iz proračunov deluje kar 315, v Slovenski Bistrici 271, v Ormožu 144, v občinah Zetale občine pa vsako leto v svojih proračunih manjši ali večji del sredstev (in naložbe) društev slednja dejansko tudi v celoti izkoristijo oziroma T " m ob tem pa so tudi zagotovljena sredstva za odplačilo obrokov leasinga za tribune in razsvetljavo v višini 194.845 evrov. Hajdina: 270.000 evrov V občini Hajdina deluje 37 društev in tri zveze. Za njihovo sofinanciranje so v letu 2017 iz občinskega proračuna namenili 159.724 evrov. Od tega je največ sredstev šlo gasilskim društvom, in sicer 62.337 evrov. 60.531 evrov bo letos šlo za delovanje športnih društev. Kulturniki na Hajdini si bodo razdelili 27.068 evrov, ostala društva (TD Mitra Hajdina, DU Hajdina, Zveza NOB, Humanitarne organizacije) pa nekaj manj kot deset tisoč evrov. Investicije, ki jih za svoje delovanje potrebujejo posamezna društva, bodo občino v tem letu stale nekaj več kot 110.000 evrov, od tega za gasilstvo 66.900 evrov in za šport 43.447 evrov. Majhen del kolača občinskega denarja so namenili tudi delovanju medobčinskih društev; po 150 evrov za Društvo ledvičnih bolnikov, Medobčinsko društvo invalidov, Društvo diabetikov in Društvo paraple-gikov. Cirkulane: 82.500 evrov V občini Cirkulane je registriranih 13 društev, njihovo delovanje pa bo občina letos sofinancirala z 59.950 evri. Največ sredstev bo šlo za športna društva (23.450 evrov), nekaj Foto: Črtomir Goznik manj za gasilska (14.000 evrov), kulturna (12.500 evrov) in druga društva (10.000 evrov). Investicij se bodo letos razveselili le gasilci: občina bo 19 tisočakov namenila za nakup gasilskega moštvenega vozila, 3.600 evrov pa za nakup opreme za požarno varnost. Medobčinskih društev v cirkulanski občini ne sofinancirajo. Majšperk: 245.000 evrov V majšperški občini je registriranih 55 društev in tri humanitarne organizacije oz. krajevne organizacije RK, v le- tošnjem občinskem proračunu je za njihovo delovanje rezerviranih 121.294 evrov. Največ denarja bodo prejela gasilska društva (46.900 evrov), sledijo športna (30.290 evrov), kulturna (19.660 evrov), humanitarna (8.560 evrov), turistična (8.060 evrov) in kmetijska društva (7.824 evrov). Nekaj sredstev bo občina Majšperk namenila tudi za investicije: energetsko bodo sanirali in obnovili dom krajanov v Stopercah (359.858 evrov) ter začeli izgradnjo večnamenskega prostora v naselju Naraplje. Za naložbe gasilskih društev bodo letos namenili 111, za investicije na področju športa pa 13 tisočakov. 1.736 evrov bodo namenili Zavodu za šport, preostalim društvom, ki sicer delujejo izven majšperške občine, a v njih delujejo tudi občani Majšperka, pa bodo dali manjše donacije. Podlehnik: 60.000 evrov Na podlehniški občini so povedali, da po njim znanih podatkih v občini deluje 15 društev. V letošnjem občinskem proračunu so za njihovo delovanje zagotovili 32.000 evrov; največ za kulturna (12.000 evrov) in športna društva (10.000 evrov), sledijo turistična društva (5.000 evrov), društva upokojencev (2.000 evrov) in mladih (2.000 evrov) ter preostala društva (1.300 evrov). Za gasilsko društvo so namenili 6.000 evrov. Finančni delež na prebivalca - društvene dejavnosti skupaj (brez naložb) € na prebivalca Občine 10-20 Juršinci, Lenart, Destrnik,Trnovska vas, Dornava 21-30 Cirkulane, Podlehnik, Žetale, Gorišnica, Sv. Tomaž, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Videm, Sv. Andraž 31-40 Majšperk, Zavrč, Ormož, Središče ob Dravi, 41-50 MO Ptuj, Hajdina 51-60 Markovci € na prebivalca Občine 0-10 Slovenska Bistrica, Žetale, Kidričevo,Videm, Juršinci, Destrnik, Trnovska vas, Cirkulane 11-20 MO Ptuj, Podlehnik, Središče ob Dravi, Sv. Andraž, Dornava 21-30 Hajdina, Zavrč 31-40 Majšperk, Sv. Tomaž 41-50 Markovci, Lenart nad 50 Ormož (98,10 €) in Gorišnica (233 €) Občine, ki v letu 2017 dajejo največ denarja za dejavnost gasilstva MO Ptuj > 162.494 € Slovenska Bistrica > 156.600 € Ormož > 120.010 € Markovci > 80.000 € Kidričevo > 62.500 € Skupaj vse občine > 990.477 € Občine, ki v letu 2017 dajejo največ denarja za športne dejavnosti MO Ptuj Slovenska Bistrica Ormož Hajdina Markovci > 59.386 € > 243.725 € > 220.705 € > 60.531 € > 60.000 € Skupaj vse občine > 943.577 € Občine, ki v letu 2017 dajejo največ denarja za kulturne dejavnosti MO Ptuj > 258.070 € Slovenska Bistrica > 105.390 € Ormož > 41.200 € Markovci > 40.000 € Kidričevo > 34.400 € Skupaj vse občine > 673.594 € Občine, ki bodo največ investirale v infrastrukturo za društvene dejavnosti % JK Ormož Gorišnica MO Ptuj Lenart Majšperk > 1.205.455 € > 928.000 € > 455.494 € > 347.500 € > 124.000 € Skupaj vse občine > 3,617.323 € Finančni delež na prebivalca -dejavnosti društev in investicije Finančni delež na prebivalca - investicije v društveno infrastrukturo Vir: Občine 6 Štajerski TEDNIK V središču torek • 9. maja 2017 Edini investiciji za društva v tem letu bosta namakalna naprava na nogometnem igrišču in vzdrževanje na športnem objektu ter nakup gasilske opreme, za kar bodo skupaj namenili 22.000 evrov. V letošnjem proračunu sredstev za delovanje medobčinskih društev niso predvideli. Zavrč: 107.000 evrov V občini Zavrč ima sedež 10 društev, vendar so na območju občine aktivna tudi društva, ki imajo sedež drugod, a so med njihovimi člani tudi občani Za-vrča. V letošnjem občinskem proračunu so za sofinanciranje delovanja društev namenili 68.640 evrov, od tega največ za gasilska društva (26.040 evrov), sledijo športna društva (25.000 evrov), društva na področju kmetijstva (5.300 evrov), kulturna (4.700 evrov), turistična (4.400 evrov), humanitarna (1.500 evrov) in druga društva (1.700 evrov). Za naložbe športnih društev bodo letos namenili 35.000, za investicije gasilskih društev pa 3.000 evrov. Za društva, ki jih ne pokriva noben od javnih razpisov za društva v občini Zavrč, je pa v interesu občine, da jih sofinancira, so odprli poseben razpis, kjer je do porabe sredstev na voljo 1.500 evrov. Žetale: 31.000 evrov V občini Žetale deluje deset društev, za sofinanciranje njihovega dela bo občina letos predvidoma namenila 28.630 evrov. Največ sredstev bodo prejela gasilska društva (11.800 evrov), sledijo društva s področja kmetijstva (3.800 evrov), kulture (3.600 evrov), športa (3.500 evrov) in druga društva (4.370 evrov). Za investicije bodo letos namenili 2.700 evrov; sredstva so zagotovili na področju gasilstva s požarno takso. Dornava: 100.750 evrov Za sofinanciranje delovanja vseh 31 društev, ki delujejo v občini Dornava, je v letošnjem občinskem proračunu namenjenih 50.750 evrov. Od tega so za gasilsko zvezo in gasilska društva rezervirali 26.000 evrov, za kulturna društva 16.250 evrov ter 8.500 evrov za športna društva. Za investicije bodo namenili 50.000 evrov za gasilski dom Mezgovci. Gorišnica: 1,037 milijona evrov Z občine Gorišnica so spo- ročili, da s točnim podatkom, koliko društev deluje v njihovi občini, ne razpolagajo. Za sofinanciranje dela vseh društev so sicer v letošnjem proračunu namenili 108.653 evrov, od tega so nekaj več kot 55.000 evrov namenili športnim društvom, 29.000 evrov gasilskim društvom in 5.800 evrov gasilski zvezi, 14.000 evrov kulturnim društvom, približno 1.000 evrov športni zvezi ter še okoli 3.400 evrov preostalim društvom. Za investicije, ki jih potrebujejo posamezna društva, so v letu 2017 planirali vsega skupaj okoli 928.000 evrov, največ za gasilstvo, in sicer 340.000 evrov za izgradnjo gasilskih domov ter še 15.000 evrov za investicijsko vzdrževanje. Nekaj manj sredstev, 300.000 evrov, bodo vložili za ureditev športnega parka. Za investicije s področja kulture in druga društva pa bo občina namenila 270.000 evrov. Za delovanje medobčinskih društev so letos rezervirali 1.000 evrov, konkretno za OZ RK. Markovci: 394.300 evrov V občini Markovci je registriranih 46 društev, vendar se vsa društva ne prijavljajo na občinske razpise za sofinanciranje dejavnosti. V proračunu za leto 2017 so za sofinanciranje delovanja vseh društev namenili 180.000 evrov, od tega 80.000 evrov za gasilska društva, 60.000 evrov za športna društva ter 40.000 evrov za kulturna društva. »Prav tako so v proračunu zagotovljena sredstva v višini 21.600 evrov za projekte, ki jih posamezna društva izvajajo na območju naše občine. Za investicije, ki jih potrebujejo posamezna društva, so v letošnjem letu rezervirali 183.700 evrov, od tega 86.700 evrov za šport, 61.500 evrov za gasilstvo, 17.500 evrov za kulturo, 12.000 evrov za čebelarstvo, 5.000 evrov za lovstvo ter za avto-moto 1.000 evrov. Za delovanje OZ RK, Karitasa in ARS VITAE imajo v proračunu letos zagotovljenih 7.000 evrov, 2.000 evrov pa za promocijo zdravja. Ormož: 1,650 milijona evrov V občini Ormož je registriranih 144 društev. Za sofinanciranje delovanja vseh društev so v letošnjem proračunu namenili 445.282 evrov, od tega so skoraj polovico, 220.705 evrov, namenili za šport, 120.010 evrov za gasilce, 41.200 evrov za kulturo ter nekaj manj kot 63.400 evrov za preostala društva. Za investicije so rezervirali dobrih 1,2 milijona evrov, največ za šport, in sicer 498.500 evrov za izgradnjo prizidka k športni dvorani Ormož, za izgradnjo tribun in preostalih spremljajočih prostorov na nogometnem igrišču Ormož 323.436 evrov, za obnovo športnega igrišča pri Veliki Nedelji 20.500 evrov ter obnovo športnih igrišč v Ormožu 49.300 evrov. Za gasilce bodo namenili 173.750 evrov, 124.200 evrov za obnovo Doma kulture Kog in 15.769 evrov za obnovo kulturnega doma v Miklavžu pri Ormožu. Občina bo letos vlagala tudi v objekte in površine, ki jih bodo pri svojem delu uporabljala razna društva, za kar bo šlo okrog 400.000 evrov. Sveti Tomaž: 117.700 evrov V občini Sveti Tomaž deluje 14 društev. Zanje so v letošnjem občinskem proračunu za sofinanciranje dela (brez investicij) namenili 54.700 evrov, od tega največ, okoli 27.800 evrov za gasilska društva, 15.000 evrov za športna društva, 4.500 evrov za kulturna društva, 4.000 evrov za turistična društva, 2.500 evrov za humanitarna društva ter 900 evrov za druga društva. Za investicije so letos namenili 63.000 evrov, in sicer za področje gasilstva. Glavnino sredstev, 60.000 evrov, bodo vložili za gasilska vozila, še 3.000 evrov pa za ureditev okolice gasilskih domov. Središče ob Dravi: 104.000 evrov V občini Središče ob Dravi deluje 22 društev. Občina je v letošnjem proračunu za sofinanciranje njihovega dela namenila okoli 71.000 evrov, od tega so največ, 30.700 evrov, namenili za športna društva, sledijo gasilci s približno 23.400 evri. Za delovanje kulturnih društev so rezervirali 13.500 evrov, za turistična 3.500 evrov ter za čebelarska 500 evrov. Za investicije v letu 2017 načrtujejo 29.600 evrov. V celoti gre za naložbe na področju gasilstva (gasilska vozila in oprema). Za delovanje medobčinskih društev so skupaj rezervirali 2.800 evrov. Kidričevo: 212.200 evrov V občini Kidričevo deluje okrog 60 društev. Lokalna skupnost za njihovo redno delo- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik vanje v letošnjem proračunu namenja 171.300 evrov. Od tega zneska bodo največ prejela gasilska društva (62.500 evrov), športna prejmejo 56.900, kulturna in prosvetna 34.400, humanitarna, invalidska in zdravstvena 9.000, turistična in podobna 6.000 ter društva na področju kmetijstva 2.500 evrov. Občina bo letos društvom namenila tudi sredstva za investicije: gasilcem 36.900 in upokojencem 4.000 evrov. Občina Kidričevo sofinancira tudi delovanje medobčinskih društev. Slovenska Bistrica: 700.600 evrov (brez naložb) V občini Slovenska Bistrica je trenutno delujočih 271 društev. V letu 2017 je za njihovo delovanje (brez investicij) namenjenih 686.682 evrov. Največ denarja bodo prejela športna društva in zveza (243.725 evrov), sledijo gasilska društva in zveza (156.600 evrov) ter kulturna društva (105.390 evrov). Za vsa preostala društva, ki delujejo na območju občine, namenjajo 180.967 evrov, medobčinskim društvom oz. organizacijam širšega pomena pa na letni ravni namenijo okrog 14.000 evrov. »Več denarja iz proračuna je trenutno praktično nemogoče nameniti, saj smo tudi občine omejene s proračunskimi sredstvi, ki jih moramo zagotavljati za vse obvezne naloge in za prepotrebne investicije. Če bi nam država iz primerne porabe zagotovila več denarja, bi lahko razmišljali tudi o povečanju sredstev za delovanje društev.« Videm: 183.100 evrov V občini Videm je registriranih 43 društev, v letošnjem občinskem proračunu so za sofinanciranje društev in zvez rezervirali 153.103 evre. Največ denarja bodo dobila športna društva (55.000 evrov), sledijo gasilska (45.670 evrov), kulturna (27.000 evrov), društva upokojencev (4.650 evrov) in turistična društva (3.000 evrov) ter aktivi žena (3.000 evrov). Za gasilsko zvezo bodo na videmski občini letos namenili 13.683 evrov, za Športno zvezo Videm 1.000 evrov in za kulturno zvezo 100 evrov, za medobčinska društva pa sredstev niso rezervirali. Občina bo 30 tisočakov primaknila tudi za sofinanciranje gasilskega vozila za Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec, kar bo edina letošnja investicija za društva. Destrnik: 71.000 evrov V občini je registriranih 15 društev in ena zveza, Gasilska zveza Destrnik. V okviru razpisov je za delovanje društev v letošnjem občinskem proračunu namenjenih 25.040 evrov. Za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti so namenili 6.000 evrov, za humanitarne in druge dejavnosti pa 10.969 evrov. Za društva s področja športa je namenjenih 7.300 evrov, s 771 evri pa bodo podprli še interesno športno vzgojo otrok. Za delovanje OI JSKD Ptuj so namenili 1.150 evrov, Zavoda za šport Ptuj 1.500 evrov, redno gasilsko dejavnost 16.500 evrov, požarno takso 4.200 evrov in OZ RK Ptuj 2.700 evrov. Na področju naložb so rezervirali 20.000 evrov za nakup gasilskega avtomobila. Juršinci: 49.100 evrov V občini Juršinci je registriranih 30 društev, od tega jih je okrog šest manj aktivnih. Za delovanje jim bodo na različnih razpisih letos skupaj namenili 31.100 evrov sredstev, ob tem pa še 3.000 evrov za delovanje Gasilske zveze Juršinci ter 13.000 evrov za delovanje obeh gasilskih društev. Dodeljena jim bodo le na podlagi ustrezne prijave na razpis. Skupni znesek po razpisih za vsa društva in zvezo tako za leto 2017 znaša 47.100 evrov, in sicer: za sofinanciranje kulturne dejavnosti 12.000 evrov, za športne dejavnosti 12.000 evrov, za društva na področju socialno-humanitarnih dejavnosti 2.000 evrov, za turizem 3.000 evrov in za preostalo 2.100 evrov. Na podorčju naložbene dejavnosti bodo letos namenili 2000 evrov za igrišče za tenis. Lenart: 434.000 evrov V občini Lenart je registriranih 97 društev, vendar vsa društva niso aktivna, in gasilska zveza. Za sofinanciranje njihove dejavnosti so v tem letu v okviru proračuna namenili 69.370 evrov; 16.000 evrov pa za delovanje Gasilske zveze Lenart. Izvedli bodo tri javne razpise. V okviru javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov, projektov in ljubiteljske dejavnosti je v proračunu namenjenih 16.810 evrov; za sofinanciranje športnih programov je predvidenih 29.060 evrov; za sofinanciranje preostalih programov in projektov raznih društev (kmetijstvo, turizem, sociala, šolski šport ...) pa je namenjenih 10.000 evrov. Za delovanje treh gasilskih društev bodo namenili 10.000 evrov, za zdravniške preglede in izobraževanje gasilcev 1.200 evrov. Za RK in Karitas pa je namenjenih 3.500 evrov. Za investicije na področju kulture bodo Knjižnici Lenart namenili okrog 6.000 evrov, za področje športa okrog 190.000 evrov; za nakup novega gasilskega vozila pa 150.000 evrov in 1.500 evrov za vzdrževanje gasilske opreme. Za delovanje medobčinskih društev posebnih proračunskih sredstev niso predvideli. Sv. Andraž v Slov. goricah: 40.000 evrov V občini Sveti Andraž deluje 15 društev, za sofinanciranje njihovega delovanja v letu 2017 pa so v proračunu zagotovili 22.218 evrov. Po javnem razpisu je za šport letos predvidenih 4.000 evrov, za kulturo 3.000 evrov, za posebne projekte društev 3.000 evrov, za društva splošno 3.000 evrov in za PGD Vitomarci 4.218 evrov. PGD Vitomarci pa bo prejelo 15.000 evrov za nakup novega gasilskega vozila. Več sredstev za izvedbo naložb, ki bodo koristile društvenemu življenju v občini, se nadejajo iz uspešno prijavljenih projektov na razpise LAS in In-terreg, kjer se bodo v izvedbo vključila tudi domača društva. Dejavnost OZ RK Ptuj bo občina v letošnjem letu podprla s 751 evri, za OI JSKD Ptuj je namenila 467,50 evra, za sofinanciranje delovanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pa 12.600 evrov. Trnovska vas: 19.500 evrov V občini Trnovska vas imajo 13 društev in gasilsko zvezo. Za sofinanciranje dela vseh društev brez investicij bodo letos namenili 16.325 evrov. Za dejavnost treh športnih društev so v proračunu 2017 zagotovili 1.846 evrov, za štiri kulturna društva 1.846 evrov, za druga društva (teh je sedem) 4.308 evrov, za dejavnost PGD in GZ pa 8.325 evrov. Za investicije na športnem področju je letos predvidenih 3.000 evrov. V okviru sofinanciranja dejavnosti medobčinskih društev so okrog 260 evrov namenili društvu za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog. Eva Milošič, Monika Levanič, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec in Majda Goznik torek • 9. maja 2017 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 7 Ptuj • Bodo Klepovo ulico ogradile visoke škarpe Cesta ozka, his in skarp pa vedno vec V Štajerskem tedniku smo nedavno poročali o plazu, ki se je v Krčevini pri Ptuju (Ulica Vide Alič in Klepova ulica) sprožil lani jeseni. Zemljina je spolzela ob robu hriba, na katerem je na približno hektar velikem območju devet zazidljivih parcel. Mestna občina (MO) Ptuj za območje na novo izvaja postopek spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), v katerem bodo opredeljeni pogoji gradnje - zlasti glede viSine in oblike objektov. Ptujski mestni svetniki so tej temi precej debate namenili na aprilski seji. Največ pripomb in vprašanj je podala vodja svetniške skupine SDS Helena Neudauer. Opozorila je, da sta tekstualni in grafični del dopolnjenega osnutka odloka o OPPN neskladna. Spraševala je, ali je napaka redakcijske ali vsebinske narave, ter dodala, naj se odlok do faze predloga ustrezno popravi. Svetnico je zaskr-bel podatek, da bi lahko bila v skladu z novozgrajenim aktom severna linija objektov zgrajena v treh oziroma štirih etažah: s kletjo ali brez, pritličje ter dve nadstropji. »Ne znam si predstavljati, kakšna bo nazadnje višina teh objektov ob cesti. Prosila bi za pojasnilo, zakaj dovoljujemo gradnjo v več etažah, zlasti v spodnji liniji, ki bo čisto ob cesti. En objekt se že gradi, ob njem pa visoka škarpa. Ne vem, ali pri gradnji škarp ni treba upoštevati odmikov od roba sosednjih zemljišč. Menim, da po odloku še vedno velja štiri metre. Ulice so ozke. Ne vem, kaj se bo v prihodnje potem tukaj do- Foto: Črtomir Goznik »Ob cesti je zgrajena visoka betonska škarpa, višine tri in dolžine 20 ali 25 metrov. Če bodo imeli vsi možnost postaviti takšne škarpe, kako se bomo potem z avtomobili srečevali na tej ozki cesti in umikali drug drugemu. Sedaj smo se umikali izven ceste, poslej zaradi zgrajenih škarp to več ne bo mogoče. Spremembam OPPN mora slediti tudi javna infrastruktura -cesta, odvodnjavanje in tako naprej. Javna infrastruktura že sedaj ni primerna, kaj bo šele ob povečani gostoti poselitve in povečanju prometa,« poudarja mestna svetnica Helena Neudauer (SDS). Podobne pomisleke ima tudi svetnik županove Liste ZA Ptuj Klemen Rutar. Mestni svetniki in župan Miran Senčar so v razpravi ugotovili, da je visoko škarpo, o kateri je na seji tekla beseda, postavilo Komunalno podjetje Ptuj, ko je gradilo prečrpalno postajo za vodovod. gajalo. Ker javna infrastruktura, predvsem cestna, zagotovo ni temu prilagojena. Dovozne poti so katastrofalne. Če se bodo ti objekti gradili tako blizu ceste, potem širitev ceste ne bo možna. Želela bi podrobnejše pojasnilo, zakaj se sedaj naenkrat dovoljuje gradnja višjih objektov, katera višina je prava - navedena v grafikah ali v tekstu, kaj je s škarpami ... Že ko smo sprejemali prejšnji odlok, smo bili seznanjeni s tem, da gre za plazovit teren. Verjetno se škar-pe gradijo zato, da se prepreči plazenje. Ampak gradijo jih tako blizu ceste, da se niti dva avtomobila več ne bosta mogla srečati. Ne vem, kje se bomo čakali, da se bomo lahko srečali, če bo cela cesta ograjena s škarpo. Zanima me tudi, zakaj je prišlo do spremembe pogojev za ureditev strehe objektov. Po starem je bila predpisana samo dvokapnica, sedaj pa izključno enokapnica. Na celotnem hribu so objekti, ki imajo dvokapno streho,« je spraševala in opozarjala Neudauerjeva. Za gradnjo geotehnično mnenje in nadzor Odgovore ji je podala Sne-žana Sešel iz Skupne občinske uprave Sp. Podravje: »Leta 2015 je bil za območje MO Ptuj spre- Foto: Črtomir Goznik Mestna svetnica Helena Neudauer sprašuje, ali je Klepova ulica res ulica ali samo kolovoz. jet OPN, krovni prostorski akt. V skladu z njim so na določenih območjih na objektih dovoljene enokapne ali ravne strehe. Lastniki zemljišč, ki so predmet OPPN, so izrazili željo po izgradnji objektov s sodobno oblikovanimi strehami. Pobuda je legitimna, podobni predlogi prihajajo tudi iz drugih delov občine. Kar se tiče etažnosti, bo dopustna gradnja v treh etažah: klet, pritličje, nadstropje ali pritličje z dvema nadstropjema, odvisno od naklona terena. Če je v osnutku odloka zapisano, da je možna gradnja v štirih etažah, je treba to preveriti in uskladiti. Zagotovo ne bo dopustno, da bi bile štiri etaže.« Sešelova se je v svoji razlagi dotaknila tudi problematike plazo-vitosti območja: »Vemo, da je na tem območju prišlo do plazenja. Območje hriba je bilo pred časom preoblikovano. Hrib ni več takšen, kot je bil v izvorni obliki. Po mnenju strokovnjakinje, ki je za potrebe odloka o OPPN izdelala geotehnično mnenje, naj bi bila plazovitost lokalnega značaja in ne predstavlja nevarnosti za zdrs zemljine na širšem območju. V odloku smo opredelili, da bodo investitorji pred gradnjo dolžni pridobiti geomehansko mnenje, med gradnjo bo treba zagotoviti geomehanski nadzor. Za gradnjo škarp posebnih novih določil v odloku ne opredeljujemo. V glavnem se spremembe nanašajo na obliko in višino gradnje objektov.« Mojca Zemljarič Gorišnica • V Muretincih že dve leti čakajo na pločnik Začetek gradnje končno julija? Pločnik v Muretincih, ki bi moral biti končan že pred dvema letoma, Se vedno ni zgrajen, saj se je po besedah župana Jožefa Kokota zavleklo zaradi izvedbe izmer zemljišč. Župan zdaj napoveduje, da bodo pas, ki bo namenjen peScem in kolesarjem, zgradili do letoSnje jeseni. Če bi šlo vse po načrtih, bi va-ščani Muretincev že pred dvema letoma imeli pločnik. Izgra- dnja slednjega je bila namreč planirana v sklopu obsežnega projekta, gradnje kanalizacij- skega omrežja, ki so jo končali leta 2015. A ko so gradbinci Cestnega podjetja Ptuj zgradili kanalizacijo in dokončali pre-plastitev cestišča, so ustavili stroje in odšli. Za njimi je ostal neasfaltirani pas ob cestišču oz. trasa za bodoči pločnik ter odprti jaški ob cesti, ki so po besedah tamkajšnjih krajanov izredno nevarni za pešce. Kdaj bo do izgradnje pločnika vendarle prišlo, skorajda na vsaki seji sveta občine Gorišnica sprašuje svetnik Franc Rožmarin. »V roku deset dni razpis za izbiro izvajalca« Zakaj gradnja pločnika tako dolgo poteka in kje se zapleta, smo preverili na gorišniški občinski upravi. »V sklopu gradnje kanalizacije smo želeli narediti pločnik ali pešpot, ki bi bila v enakem nivoju kot cestišče, vendar je takrat prišlo do nesoglasja vaščanov in smo zadevo morali prekiniti. Mi smo takrat pravza- prav že začeli dela. Cestno podjetje je tukaj imelo ljudi in material, pa so rekli, da ne bomo delali, ker so to njihova zemljišča. In isti dan so gradbinci odšli, mi pa smo šli v odmero zemljišč. Odmero smo v tem času izvedli, geodetski zavod je to potrdil, tako da je to urejeno in zdaj lahko gradimo - tam kjer se bo gradilo, je lastnik občina. V roku desetih dni bomo šli v razpis za izbiro izvajalca in začeli delati, s tem da bomo tisti del, od križišča proti Mali vasi podaljšali, da bodo pešci in kolesarji lahko varno prišli iz Muretincev na pločnik v Mali vasi. Zato se delajo tudi novi popisi del in potem gremo v razpis za izbiro izvajalca,« je dejal župan občine Gori-šnica Jožef Kokot in dodal, da z Elektro Maribor tudi potekajo dogovori o premestitvi treh električnih drogov. Kokot še napoveduje, da bi nov pločnik oz. t. i. pas za pešce in kolesarje zgradili najkasneje do konca letošnjega leta: »Upam, da ne bo nobene pritožbe na izbiro izvajalca, tako da bi dela začeli julija in končali do jeseni. Sredstva imamo zagotovljena v proračunu.« Namesto klasičnega pločnika z robnikom pas, ločen s črto Kot je še pojasnil, pa ne bodo zgradili klasičnega dvignjenega pločnika z robnikom, pač pa pas za pešce, kjer bo dovoljen promet tudi za kolesarje, ki bo v isti ravnini kot vozišče in bo od cestišča ločen z vzdolžno ločilno črto. »Tako smo se odločili zaradi pripomb določenih krajanov, ki so dejali, da bi imeli težave z zavijanjem na svoja dvorišča. Poleg tega bi bil pločnik zelo ozek, širok komaj kakih 80 cm, na katerem se dva pešca ne bi mogla srečati. Če bi zgradili pločnik, se ne bi mogla srečati dva traktorja oz. bi eden od njiju moral zapeljati na pločnik. Slabost bi lahko predstavljalo tudi zimsko pluženje, ker se odriva sneg na pločnike ...,« našteva Kokot in še dodaja, da bi z zgraditvijo omenjenega pasu zagotovili varnost pešcev in kolesarjev vse od Muretincev do samega središča Gorišnice. Monika Levanič 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 9. maja 2017 Podlehnik • Preoblikovanje pošte v pogodbeno Kupca prostorov nekdanje pošte bodo iskali Z oktobrom lanskega leta je Pošta Slovenije (PS) pošto 2286 Podlehnik preoblikovala v pogodbeno. Poštne storitve zdaj v bližnji poslovni zgradbi prostori stare pošte pa še vedno samevajo. Na PS so že konec lanskega novembra prostore nekdanje podlehniške pošte skušali prodati na dražbi, vendar za nepremičnino ob izklicni ceni 40.000 evrov interesentov ni bilo. Konec januarja letos so dražbo ponovili; izklicna cena je ostala enaka, pa tudi v drugo kupca ni bilo. Dražili so dobrih 80 kvadratnih metrov prostorov v pritličju in deloma tudi v nadstropju večnamenske stavbe v Podlehniku 8. Na PS so namreč pojasnili, da so v njihovi lasti le prostori v navedeni kvadraturi oz. le del stavbe: »Ostalo so stanovanja in prostori Telekoma Slovenije.« O nakupu prostorov na odlični lokaciji v strogem središču Podlehnika so pred meseci sicer razmišljali tudi na Občini Pod-lehnik, a so zamisel, predvsem zaradi neugodne finančne situacije, opustili. Župan Podlehnika Marko Maučič je na aprilski seji občinskega sveta razkril, da so se pri njem nedavno oglasili krajani, ki so se zanimali za najem teh prostorov: »PS smo poslali vprašanja oz. pobudo za najem teh prostorov.« Vendar pa PS za zdaj, kot kaže, najem (še) ne zanima; nepremičnino bodo namreč ponovno uvrstili na dražbo. V primerjavi z evropskimi državami ima Slovenija še vedno visok delež lastnih pošt Država Delež lastnih pošt Nemčija 0,1 % Nizozemska 0,3 % Velika Britanija 3,2 % Irska 4,3 % Finska 9,3 % Danska 10,4 % Slovenija 75 % »Kdaj bomo to storili, zaenkrat še ni znano. Cene nepremičnin za vsako javno dražbo oblikujemo posebej, zato trenutno tudi še ne moremo oceniti, kakšna bo izklicna cena na naslednji dražbi. V praksi pa ni mogoče pričakovati, da bi bila ta cena višja od prehodne izklicne cene na zadnji dražbi.« Kljub temu so zatrdili, da bodo, če kupca za to nepremičnino ne bo, v skladu z zagotavljanjem dobrega gospodarjenja najemnika vendarle iskali. Ponudba občine ni bila dovolj mamljiva Podlehniški župan je povedal, da so k preoblikovanju pošte v pogodbeno inačico na občini dali negativno mnenje: Vir: Pošta Slovenije »S PS so nas vprašali, ali želimo prevzeti pošto. Za to bi dobili okoli 700 evrov na mesec. Preračunali smo, da se nam to finančno ne bi izšlo, saj bi morali nekoga zaposliti. Na PS so poudarili, da morajo zmanjšati stroške, zato smo jim ponudili dobro rešitev: storitev bi lahko brez najemnine in stroškov opravljali v prostorih našega Turistično-informacijskega centra, v zameno pa bi za občino opravljali tudi promocijsko dejavnost oz. obiskovalcem dali kakšno informacijo. Na ta predlog nam niti odgovorili niso ... « Poudaril je, da je preoblikovanje pošte občane sprva hudo motilo, zdaj pa naj bi se z njim sprijaznili oz. se na novo pošto navadili: »Nerodno je, da je po nekatere poštne pošiljke treba Prostori, v katerih je do lanskega oktobra delovala poslovalnica Pošte Slovenije, še vedno samevajo. iti v Videm pri Ptuju. Vsi se tudi bojijo, da bodo podlehniško poštno številko ukinili.« Na PS so te dvome ovrgli; podlehniška poštna številka »do nadaljnjega« ostaja nespremenjena. Obenem so priznali, da se spremenjenim okoliščinam poslovanja prilagajajo tudi tako, da »v skladu s svojo strategijo optimizirajo poštno omrežje z uvajanjem t. i. pogodbenih pošt ter v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt«. Nobenega zagotovila torej ni, da se ne bo na seznamu ukinjenih v kratkem znašla tudi podlehniška ali katera od preostalih manjših pošt ... Peticij v Halozah še niso podpisovali O razlogih za preoblikova- nje pošte Podlehnik so na PS povedali podobno kot ob preoblikovanjih drugih manjših pošt, o katerih smo že poročali: »Preoblikovanje pošt v pogodbene pošte je poslovni model, ki omogoča ohranitev poštnih okenc oz. pošt tudi na daljši rok. V pogodbene pošte se preoblikujejo predvsem manjše pošte. Načeloma pogodbene pošte delujejo povsem enako: Foto: EM Ormož • Z rebalansom proračuna več sredstev za poti in ceste Planirano zadolževanje zmanjšujejo za 360.00 Rebalans proračuna Občine Ormož: več sredstev za mestne ceste, javne poti, lokalne ceste, dve dodatni zaposlitvi v občinski upravi, zmanjšanje planiranega zadolževanja Proračun občine Ormož za letošnje leto se je s prvim rebalansom nekoliko povečal tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. S sprejetim rebalansom proračuna na aprilski seji ormoškega občinskega sveta se načrtovani prihodki povečujejo za približno milijon evrov na dobrih 18,6 milijona, odhodki pa za okoli 540.000 evrov na 18,1 milijona evrov. Tako v občinski upravi pričakujejo, da bodo leto končali s proračunskim presežkom v višini 470.000 evrov. Vlaganje v tomaževsko smučišče: kdo je za in kdo proti Na predlagan rebalans je sicer skupina petih svetnikov (Jani Ivanuša, Davorin Kovačec, Miran Kuharič, Monika Ivanuša in Mojca Žnidarič) vložila amandma, saj se ne strinjajo, da občina Ormož namenja 10.000 evrov za smučišče Globoki klanec, ki je v sosednji občini Sveti Tomaž. Po njihovem bi bilo bolje, da se ta sredstva namenijo za Poslovno cono Ormož. »Vlaganja v drugo občino oz. investicijski transferi neprofitnim organizacijam iz drugih občin po našem mnenju niso dopustni. Res je, da se tudi naši občani smučajo na tem smučišču v občini Sveti Tomaž, vendar se prav tako njihovi občani kopajo na kopališču v Ormožu, ki pa se mu je občina Sv. Tomaž raje odpovedala, kot bi krila svoj delež vsakoletne izgube,« je predlagani amandma obrazložil svetnik Jani Ivanuša, kar je sprožilo burno debato. »Nedolgo nazaj smo ustanovili javni zavod za turizem, kulturo in šport. In če želimo v občini kaj nuditi, moramo tudi kaj vložiti, pa ne glede, ali to v naši ali tomaževski, ljutomerski ali središki občini. Turist ne vpraša, v kateri občini je, ampak kaj nam tu ponujate. To smučišče je 5 kilometrov vstran in mislim, da bi ta vložek upravičeno dali,« je nasprotoval Emil Trstenjak. S tem se je strinjal tudi Simon Kolmanič: »Mi se moramo na tem koncu povezovati. In ravno tu vidim en korak k temu, v bistvu pa se bomo morali povezati še s kom, da bomo imeli zaokroženo ponudbo, če se mislimo iti resno turizma.« »To je bilo zanimivo poslušati. Rekli smo, da bomo ustanovil javni zavod za turizem - da se borimo za druge občine, da bodo razvijale turizem?!« je ustrelil eden izmed predlagateljev amandmaja Miran Kuharič. »Če bi bila to skakalnica pri Miklavžu ali kjerkoli, bi ga absolutno podprli. Je pa tako, kot smo že omenili - turisti morajo najprej vedeti, kje Ormož je in kaj tukaj nudimo. Morajo pa imeti tudi nočitveni prostor, ker nekdo iz Ljubljane in Dolenjske se ne bo sem vozil za enodnevno smučanje. Na tem področju pa ne delamo nič,« je prepričevala svetnica Monika Ivanuša. Kljub temu vložen amandma ni prejel podpore večine svetnikov. Pri zadolževanju pa planirajo zmanjšanje za okoli 364.000 evrov; s sprva načrtovanih 740.000 evrov na 375.669 evrov. Prihodki se zvišujejo predvsem zaradi dodatnega prenosa sredstev iz leta 2016 v višini nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. V občinski upravi so pripravili več prerazporeditev sredstev, največ namenjajo za modernizacijo mestnih in lokalnih cest ter javnih poti zaradi podražitve asfalta. Poleg tega povečanje načrtujejo še na naslednjih postavkah: dodatnih približno 63.000 evrov za gradnjo kanalizacije (Kog, Ormož, V. Nedelja), pri- bližno 50.000 evrov za odkup stavbe Svetinje 6 (stara šola Svetinje), 46.000 za delovanje novo ustanovljenega Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož, dodatnih 43.000 za subvencioniranje cen GJS (oskrbo s pitno vodo), 34.500 evrov za nakup knjižničnega Svetniki so z rebalansom letošnjega proračuna potrdili tudi dve dodatni zaposlitvi v občinski upravi; in občinskim premoženjem. torek m 9. maja 2017 Podravje Štajerski TEDNIK S še v tretje opravlja pogodbeno podjetje Prodajalne Žerak, poštne, denarne in druge storitve, ki jih nudi pogodbena pošta v imenu in za račun PS in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), opravlja skrbno izbran pogodbeni izvajalec, s katerim PS in NKBM skleneta dolgoročno pravnoformalno razmerje.« Število poštnih pošiljk upada, klasične poštne storitve pa vse bolj nadomeščajo novosti: elektronsko poslovanje, samopostrežne pošte 24/7, PS paketomati in izročanje poštnih pošiljk na Petrolovih bencin- skih servisih, PS pa pismo-noše opremlja z mobilnimi telefoni in tiskalniki ter POSterminali ... Večine uporabnikov haloških pogodbenih in t. i. premične ali pismonoške pošte, ki deluje po sistemu poštarja na poziv, to vendarle ne prepriča. Med občani je tako glede nove organiziranosti poštnih storitev slišati precej negodovanj, podpisovanja peticij pa se, kot v nekaterih slovenskih in hrvaških občinah, doslej še niso lotili. Eva Milošič V pogodbene in premične preoblikovali skoraj polovico haloških pošt Na Pošti Slovenije (PS) so prve pošte v pogodbeni obliki vzpostavili že leta 2012. Po javno objavljenem seznamu pogodbenih pošt povzemamo: storitve za pošto 2323 Ptujska Gora od novembra 2013 opravlja Turistično društvo Ptujska Gora, za pošto 2289 Stoperce od junija 2014 podjetje LITOŽ, d. o. o., za pošto 2286 Podlehnik od oktobra lani Prodajalne Žerak, pošto 2285 Zgornji Leskovec pa so lani septembra spremenili v t. i. pismonoško ali premično pošto. V Halozah tako»stalne«pošte ostajajo le še 2282 Cirkulane, 2283 Zavrč, 2284 Videm pri Ptuju, 2321 Makole, 2322 Majšperk in 2287 Žetale, vendar za slednjo na PS že snujejo drugačne načrte... le spremembe. Z rebalansom pa umikajo odkup stanovanj na Ptujski cest 25 v Ormožu v višini 95.000 evrov ter zmanjšanje sredstev v višini 92.000 evrov za zimsko službo lokalnih in mestnih cest ter javnih poti. Dve dodatni zaposlitvi v občinski upravi »Osnovni razlog, da je že v aprilu pred vami rebalans proračuna - ker verjetno bomo pred koncem leta sprejemali še enkrat rebalans - je v tem, da je s 1. aprilom potekla koncesija za vzdrževanje zelenic in parka, s 16. aprilom pa koncesija za tržnico. Občina Ormož se je na podlagi odloka, ki je bil spremenjen na občinskem svetu, odločila, da za ti dve javni gospodarski službi ne bo več podelila koncesija, zato je treba v rebalansu proračuna uskladiti te zneske, v kadrovskem delu, ki je sestavni del proračuna, pa sta zajeti dve delovni mesti, ki ju je po dogovoru treba prenesti iz Komunalnega podjetja Ormož na občino. Potem so v tem rebalansu zajeta določena sredstva za razpise, ki smo jih že dokončali oz. kjer vemo, da smo planirali premalo sredstev - v prvi vrsti bi opozoril, da gre za letošnjo modernizacijo cest; po razpisu smo namreč ugotovili, da so se asfalti v letošnjem letu precej podražili,« je na aprilski seji občinskega sveta obrazložil ormoški župan Alojz Sok. Monika Levanič G evrov za okoli 360.000 evrov ... gradiva za enoto knjižnice Ivanjkovci, še 30.000 za obnovo športnega igrišča Ormož (za preplastitev), okoli 31.000 evrov za spremembo OPN in 27.500 evrov za sofinanciranje gradnje prizidka h gasilskemu domu Ormož, 216.000 evrov pa za preosta- Foto: ML sicer v oddelku za upravljanje z Juršinci m Infrastrukturne investicije 800.000 evrov za ceste in kanalizacijo V občini Juršinci bodo letos izvedli rekonstrukcije treh cest, modernizacijo ene ceste, nadaljevali pa bodo tudi urejanje infrastrukture (drugi del) v novem naselju Juršinci, ki zajema izgradnjo ceste in kanalizacije, javne razsvetljave in vodovoda. Odpiranje ponudb so izvedli 20. aprila. Za vse ceste so prejeli ponudbe petih ponudnikov oz. podjetij: Gradnje Žveplan, d. o. o., GMW, d. o. o., Asfalti Ptuj, d. o. o., Nival Invest, d. o. o., Cestno podjetje Ptuj, d. d. Postopek javnega naročanja še ni končan, rekonstrukcije naj bi bile izvedene do jeseni oz. najpozneje do konca leta. Rekonstrukcija lokalne ceste Juršinci-Moravci (odsek bar Kau-čič do odcepa Polenšak) bo izvedena v dolžini 1570 m; ponudbene cene se gibljejo od najnižje v višini 351.396,32 evra do najvišje 601.903,78 evra. Za rekonstrukcijo 500 m javne poti Dragovič (-kapela Slaček) so ponudbene cene od 90.383,76 evra do 150.435,52 evra; za 550 m javne poti Zagorci (Štebih-Repič) pa od 88.800,63 evra do 156.697,96 evra. Za modernizacijo ceste v Hlaponcih (Hlaponci 10 a do Hlaponcev 8) v dolžini 470 pa se ponudbene cene gibljejo od 90.467,06 evra do 153.738,85 evra. Ponudbe za celovito komunalno ureditev parcel v novem naselju Juršinci (drugi del) je oddalo šest podjetij: Gradnje Žveplan, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., VGP Drava, d. o. o., Nival Invest, d. o. o., Cestno podjetje Ptuj, d. d., in Hermes GP, d. o. o. Ponudbene cene se gibljejo od 168.771,94 evra do 297.644,80 evra. Dela bo pridobilo podjetje, ki je oddalo najugodnejše ponudbe. Vse skupaj pa naj bi proračun občine Juršinci v tem letu stalo okrog 800.000 evrov. Urejajo tudi športni park in učno pot Za ureditev alternativne poti med enoto Doma upokojencev Juršinci in OŠ Juršinci razpis še pripravljajo. Gre za projekt, ki je vezan tudi na projekt LAS. Ob njej bodo uredili učno pot, nasadili trto in posadili avtohtono sadno drevje. Vrednost naj bi bila okrog 70.000 evrov. Prizadevajo si, da bi dela končali do občinskega praznika oz. do praznovanja 500. obletnice začetka izgradnje cerkve v Juršincih. V sklopu projekta LAS bodo postavili tudi več klopi, več luči in košev. Pri zdajšnjem športnem igrišču bodo postavili fitnes na prostem in dve otroški igrali, s čimer bo urejen športni park. V tem projektu kot partner sodeluje tudi Dom upokojencev Ptuj. Načrtujejo še ureditev bivšega gostišča Pirat, kjer bo nastal osrednji prostor za druženje, pridobili bodo tudi nekaj parkirišč. Občina Juršinci sodeluje tudi pri izgradnji tenis igrišča. 2.000 evrov je namenila za dobavo gramoza, vsa druga potrebna dela za ureditev tega igrišča pa bo opravilo ŠD Juršinci samo. MG Foto: Črtomir Goznik V Juršincih bodo letos uredili tudi osrednji prostor za druženje. Ptuj m Marketinški klicaj Manager kluba Podjetniška ideja kot izziv Manager klub Ptuj je nedavno priredil dogodek, ki so ga poimenovali Marketinški klicaj. V dobro uro trajajočem sproščenem predavanju so svoje poslovne ideje in podjetniške poti predstavili štirje gostje. Prva je na govorniški oder stopila Thu Train, ki je v Mariboru odprla restavracijo z vietnamsko kuhinjo. Prve obroke, ki jih je prijateljem dostavljala kar sama s kolesom, je pripravljala doma, v stanovanju. Veselje do kulinarike je preraslo v podjetniško idejo, ki je kmalu postala resna dejavnost. V restavraciji z vietnamsko kuhinjo Ngon - okus Vietnama na Koroški cesti v Mariboru Trai- / ■ neva zaposluje deset sodelavcev. Najtežje na podjetniški poti ji je bilo urejanje dokumentacije, potrebne za odprtje lokala, izvajanje dejavnosti in poslovanje. Restavracija posluje dve leti in jim gre dobro, je na dogodku Manager kluba na Ptuju poudarila njena ustanoviteljica. Aljaž Ketiš je Ptujčan. S prijateljem Lukom Bergerjem, prav tako Ptujčanom, sta razvila računalni- ški program za spremljanje organizacije dela zaposlenih v hotelih, poimenovan Facility. Aplikacijo je finančno podprl avstrijski investicijski sklad. Njuna prva stranka je bil hotel Creina v Kranju, naslednja stranka so bili Hoteli Bernardin. Prodaja se je pričela širiti na Hrvaško, v Srbijo, Avstrijo, stranke iščejo tudi na Nizozemskem in v Mehiki. Do konca tega leta imajo cilj, da bi aplikacijo implemen- Foto: Tilen Mrgole Gostje Marketinškega klicaja v družbi s predsednikom Manager kluba Ptuj in predsednikom uprave Taluma Markom Drobničem tirali v 30.000 hotelskih sob; trenutno so na številki 15.000. Tudi Ketiš je poudaril, da je Slovenija za razvoj podjetništva zelo togo, nestimulativno in nespodbudno okolje. V slovenskem pravnem redu niti ne obstajajo možnosti za določene oblike lastniških struktur in modelov, ki so prisotni v sodobnem poslovnem okolju. Kakor hitro bodo prosti obveznosti iz naslova investicije, bodo podjetje v Sloveniji zaprli, podjetniško pot pa najverjetneje nadaljevali v tujini. Tudi Miha Pešec je Ptujčan. Njegovo prvo podjetje Studio Pešec se je ukvarjalo z informacijskimi tehnologijami in spletnimi rešitvami. Poslovali so v mednarodnem merilu. Ko so podjetje zaprli, se je začel ukvarjati s prodajo žarov, nato pa skupaj z bratom Nejcem v Ljubljani odprl še restavracijo Kralj žara. Dejavnost dopolnjujeta z organiziranjem različnih dogodkov, med katerimi so akademije peke na žaru. Navzočim na dogodku je zgodbo o svoji 25-letni podjetniški poti zaupal tudi Slavko Gregorec, lastnik podjetja Telem s sedežem v Mariboru. Dejavnost je pričel s popoldansko obrtjo. Iz Nemčije je uvažal komponente za računalnike, jih sestavljal in prodajal. Njegovo podjetje danes zaposluje 28 sodelavcev, večino prihodkov ustvarijo na tujem trgu. Ukvarjajo se s široko paleto dejavnosti: od projektiranja, inženiringa do vzpostavitve sistemov krmiljenja in avtomatizacije, prodajo opreme, zastopstvi ... »Sanje so uresničljive. Za njihovo uresničitev sta potrebna pogum in entuziazem,« je v svojem razmišljanju poudaril Gregorec. Mojca Zemljarič 10 Štajerski TEDNIK V središču torek • 9. maja 2017 Cerkvenjak • Noč knjige Noč s knjigo Letošnje leto je že četrtič zapored v Sloveniji zaživela Noč knjige. 23. aprila je svetovni dan knjige. Mednarodnemu dogodku Noč knjige smo se tretjič zapored pridružili na OŠ Cerkvenjak-Vitomarci. Dogodek je potekal na matični šoli v Cerkvenjaku. Noč knjige smo obeležili z branjem stripov o Tintinu, pravljicami H. C. Andersena, starejši učenci so prebirali knjigo Avtobus Rose Parks, posegli so po svetovnih novelah 19. in 20 stoletja ter brali priljubljene avtorje mladinske literature. Po večerji (palačinke in kompot) smo se odpravili na pohod z lučkami po Cerkvenjaku. Na koncu smo opazovali zvezdno nebo skozi teleskop Jupiter in njegove lune. 42 učencev in 11 mentorjev je zadovoljno v poznem večeru odšlo proti svojim domovom s spoznanjem, da je s knjigami svet lepši in bogatejši. Jožica Vršič Ptuj • Noč knjige •v Carovniska noc branja na OS Breg V petek, 21. aprila, se je Osnovna šola Breg priključila mednarodnemu projektu Noč knjige. Tako smo vpisali na zemljevid 140 krajev v Sloveniji, ki so obeležili mednarodni dan knjige z različnimi dogodki. Sami smo povabili učence 6. in 7. razredov v šolo čarovnice Uršule. Tri učiteljice smo se preobrazile v čarovnice, učenci - čarovniški vajenci pa so se preizkusili v poskusih in čaranju barv, kuhanju čorbe, peki čarapink (palačink, op. a.), lovu na skriti zaklad in ustvarjanju knjižnih kazalk. Pred spanjem smo si privoščili še čarovniške tatuje na roki, ogled filma in seveda pravljico za lahko noč. Otroci so utrujeni, a navdušeni odšli domov - z izposojenimi čaro-vniškimi knjigami pod roko. Učiteljice pa smo se strinjale, da je dogodek vreden ponovitve. Anja Tikvič Ptuj • Predavanje v Miheličevi galeriji Pranje in likanje perila nekoč V okviru svojih mesečnih predavanj so v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož v Miheličevi galeriji konec aprila pripravili predavanje o pranju perila nekoč in predstavili nekdanje likalne pripomočke. Foto: Boris Farič, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Manica Hartman je predavala o pranju perila nekoč, s svojim gostom Erikom Oblakom pa govorila še o razvoju likalnih pripomočkov. Nadine Bismuth: Scrapbook V zbirki Bralec založbe Modrijan sem našel že kar nekaj zanimivih knjig, pa sem posegel še po današnji izbranki. Ko le ne bi ... Pri knjigi človeka najprej pritegne naslov. Ampak kako naj me pritegne naslov Scrapbook, če pa spoh ne vem, kaj pomeni. In tudi prevajalka se ni potrudila, da bi našla ustrezen slovenski izraz. (Saj ga tudi po tistem, ko sem knjigo prebral, ne najdem. Scrapbook naj bi bila neke vrste beležka, v katero človek lepi stvari za spomin, neke vrste spominska knjiga. Torej spominska lepljenka. Spominski album? Naj se ukvarjajo s tem prevajalci. Da ne bo človek ob slovenskem(?) naslovu Scrapbook pomislil na zelo podobno angleško besedo Crapbook. Ki pa ima slovenski prevod: sranje.) Urednik pri Modrijanu je očitno imel slab dan, ko je v zbirko Bralec uvrstil to knjigo. Dolgčas od prve do zadnje strani. Kjer se največji dramatični zasuk zgodi na strani 279, ko ena osrednjih oseb izjavi: »Sranje! Zlomila sem si noht.« Crapbook skratka ... Ne priporočam. (Pa čeprav bom še vztrajal pri tej zbirki, ker en ponesrečen primer še nič ne pomeni!) Ocena: iš Predavateljica Manica Hartman, ki je pred dvema letoma o tej temi pripravila razstavo, je s svojim gostom, zbiralcem starih likalnikov Erikom Oblakom, predstavila zahtevno delo gospodinj pri pranju perila, saj je to bilo eno najnapornejših del vse do 70. let prejšnjega stoletja, ko so tudi pri nas to opravilo prevzeli pralni stroji. Zlasti je bilo mukotrpno delo poklicnih peric v okolici večjih mest, ki so se z žehto ukvarjale vse dni v tednu - od ponedeljkovega zbiranja perila po gospodinjstvih prek več stopenj pranja do likanja in vračanja opranega perila strankam. Delo je večji del potekalo pod milim nebom, ob vaškem potoku, kar je bilo zlasti pozimi izredno naporno. Ugotovitve svoje raziskave o delu gospodinj v zvezi s pranjem je Manica Hartman predstavila v publikaciji Pranje in likanje perila nekoč, ki je izšla ob razstavi o tej temi v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, v tamkajšnji grajski pristavi, leta 2015. Manica Hartman pripravlja za junij novo razstavo, na kateri bo predstavila razvoj in zgodovino likalnikov in likalnih pripomočkov, pri čemer bo sodelovala z zbirateljem Erikom Oblakom, s katerim sta že tokrat na kratko predstavila razvoj tovrstnih pripomočkov od kitajskih gla-dilnih ponvic do sodobnega, električnega likalnika. jš www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik Tednikova knjigarnica Ta pa je zanimiva! Na domačih knjižnih policah je vse več vrtnarskih priročnikov, skoraj lahko zapišem, da rastejo kot gobe po dežju. Medtem ko sem pred leti na tem mestu tarnala, da pogrešam tovrstno izvirno domačo literaturo, lahko zdaj mirno zapišem, da je vse več domačih strokovnjakov s področja vrtnarstva, poljedelstva, hortikulture, ki tudi publicirajo. Pohvalno! No, nekateri domači vrtnarski priročniki niso ravno zares izvirni, a mnogi so prava popestritev med številnimi prevedenimi knjigami o gojenju cvetlic, zelenjave, pridelovanju sadja in drugih zelenih dobrot za domačo rabo. Tokrat predstavljam »zeleno knjižno novost« avtoric Metke T. Gomboc in Tine Tretjak z naslovom Vrtičkanje z Metko in Tino, ki je pred kratkim izšla v založbi eBesede in s sodelovanjem Hiše IDEJ. Seveda sem na naslovnici prepoznala znana obraza s TV-ekrana, vendar priznam, da sem oddajo ujela le nekajkrat, a me ni prikovala k rednemu spremljanju. Seveda, ko pa imam veliko raje knjige od televizorja! In res, navedena knjiga me je navdušila, saj sem našla v njej kar nekaj zanimivosti, ki jih doslej nisem poznala. Na primer na strani 69 avtorici govorita o koprivah. Najprej je naslov: Spoznajmo koprivo. No, sem pomislila, nisem še videla vrta, kjer bi recimo gojili koprive na gredici. Avtorici najprej navajata bistvene botanične lastnosti rastline, v izpostavljenem, poudarjeno oblikovanem okvirčku pa razlagata, zakaj kopriva peče: Kopriva nas speče, ker vsebuje v žgalnih laskih mešanico hista-mina, acetilholina, serotonina ter različnih kislin. Vendar znanstveniki še vedno niso prepričani o natančni sestavi. Na steblu in listih najdemo drobne dlačice, na katerih so zažigalni laski. Ko se jih dotaknemo, se vrh laska (krhka konica) odlomi, vsebina se zlije po koži in povzroči znano pekočo bolečino, ki traja tudi do 24 ur in več. Koža pordeči, nastanejo mehurčki, ki pa niso škodljivi. Nekateri uporabljajo to neprijetno lastnost kopriv za zdravljenje. Masaža s svežimi koprivami (urtikacija) ima zelo dolgo tradicijo, a je primerna samo za pogumne. Pomaga pri revmatskih bolečinah, išiasu in artritisu... Sledi opis najbolj razširjenih kopriv (Seveda ne okrasnih!) in na strani 71 začenja poglavje z naslovom Gojenje kopriv z navodili ter z izpostavljenim okvirčkom: Kako do semen? O koprivah teče besedilo, ki je tudi barvno ilustrirano, vse do strani 80, kjer začenja poglavje o fižolu. Izvedeli boste o spretnosti nabiranja in hranjenja kopriv, o pestri uporabi kopriv pri vrtnarjenju, o koprivni brozgi, o koprivah v domači lekarni, o koprivah za lepoto, o koprivnem maceratu in tinkturi, o šam-ponu proti izpadanju las in prhljaju. O pomenu in vrednosti kopriv avtorici pravita (spet izpostavljen zapis), da kopriva zajema »mini periodni sistem«: Skozi oči kemika je kopriva pravcati periodni sistem elementov v malem. Želite kalcij - ima ga več kot mleko, pa železo, v koprivah ga je več kot v špinači. Vsebuje tudi baker, magnezij, fosfor, natrij, kalij, bor, titan, nikelj in vitamin C, B, A in K. V njej najdemo še klorofil, karotenoide, flavonoide, fitosterole ... Kdo bi si mislil?! Poglavje je zaključeno z naslovom Koprive v kulinariki ter z opozorilom, da velja tudi za koprive enako kot za čemaž, da z njimi ne gre pretiravati. Zanimiv je prehod od kopriv k fižolu, ki ga avtorici pojasnjujeta z zgodbo: Čeprav na prvi pogled kopriva in fižol nimata nič skupnega, ju povezuje zelo pomemben element - dušik, ki je eno izmed osnovnih rastlinskih hranil. Tako koprive kot fižol so nepogrešljive pri prijaznem vrtnarjenju, saj bogatijo tla z dušikom . Knjiga ima skoraj 300 strani in je razdeljena na naslednja poglavja po Predgovoru in Popotnici za začetek: Redkvica, Čemaž, Velika kopriva, Fižol, Paradižnik, Bazilika, Špinača, Solata, Česen, Ingver, Stevija, Inkovska kumara. Iz navedenih naslovov je razbrati, da gre za manj običajen vrtnarski priročnik, kjer boste izvedeli tudi, da imajo paradižniki radi božanje, semena špinače pa zeliščne kopeli . Knjižno Vrtičkanje z Metko in Tino stane 24,90 evra. Uspešno vrtnarjenje in prijetno branje želi Liljana Klemenčič Nogomet Kidričani točko osvojili, dve izgubili Stran 12 Nogomet Maribor, šampion! Stran 12 Nogomet Rutinska potrditev obstanka Stran 13 Nogomet Zmaga in igra, ki v Videm prinaša mir Strani 13 Nikola Bistrovič »Mlajšim primanjkuje ključnih vrednot Strani 15 Futsal FC Hiša daril na pragu drugega naslova Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros • Dirka za SP v Latviji Tim po padcu predčasno končal dirko V Kegumsu v Latviji so motokrosisti tekmovali na sedmi dirki za svetovno prvenstvo. V elitni kategoriji MXGP so prvič tekmovali štirje slovenski motokrosis-ti, za slovensko četverico pa se latvijski vikend ni končal preveč uspešno. Tim Gajser je dirko zaradi padca končal predčasno, Klemen Gerčar se je v prvi vožnji poškodoval, Jernej Irt ni osvojil točk. Z dirko je bil od Slovencev še najbolj zadovoljen Peter Irt, ki se je prvič letos vpisal med dobitnike točk, osvojil je 2 točki. V prvi vožnji je Gajser dobro začel, potem pa ga je med prehitevanjem grobo zbil Španec Jose Butron. Gajser je padel po tleh in se takoj prijel za levo nogo, zato je sprva kazalo, da je že končal dirko. Toda stisnil je zobe in kljub bolečinam nadaljeval. Med tem so ga prehiteli vsi tekmovalci, nadaljeval je s 36. mesta. Začel je loviti prvo dvajseterico, da bi osvojil nekaj pomembnih točk. Prebil se je na 14. mesto, zmagal je Jeffrey Herlings, ki je vodil Dirka za SP v Latviji, rezultati: 1 ., 2. dirka GP 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 25 50 2. Antonio Cairoli Italija KTM 16 22 38 3. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 20 18 38 4. Clement Desalle Belgija Kawasaki 22 16 38 5. Gautier Paulin Francija Husqvarna 14 14 28 17. Tim Gajser Slovenija Honda 7 - 7 Skupni vrstni red (7/19): 1. Antonio Cairoli Italija KTM 258 2. Tim Gajser Slovenija Honda 241 3. Gautier Paulin Francija Husqvarna 220 4. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 214 5. Clement Desalle Belgija Kawasaki 210 6. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 204 7. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 174 Foto: hondaproracing.com Za Timom Gajserjem je najtežji teden v letošnji sezoni, dirko v Latviji je končal s precej hudim padcem. Gajser naj ne bi imel težjih poškodb Tim Gajser po najnovejših informacijah naj ne bi imel težjih poškodb. Prvi zdravniški pregledi so pokazali, da nima nič zlomljenega, čeprav čuti močne bolečine po vsem telesu. Kot je njegovi tiskovni predstavnici AMZS Andreji Prel sporočila Gajserjeva mama, je svetovni prvak dobil udarec v glavo in prsni koš, ali bo moral izpustiti kakšno tekmo, pa je še prehitro napovedovati, saj ga dodatni zdravniški pregledi čakajo šele v domovini. Prvi padec, ki ga je zakrivil zaplet s Špancem Josejem Butro-nom, večjih posledic ni pustil. praktično celotno dirko (najboljši je bil že na kvalifikacijah). Po prvi vožnji se je Tim skupaj z očetom močno razburjal zaradi manevra Bu-trona. Gajser je tudi drugo vožnjo začel med vodilno skupino tekmovalcev. Presenetljivo je povedel Arminas Jasikonis iz Litve. V vodstvu ni zdržal dolgo, saj ga je uspešno napadel Jeffrey Herlings, ki ga je prehitel in se v svojem slogu odpeljal naprej. Boj z Jasiko-nisom je dobil tudi Gajser, ki je v drugem delu dirke vozil na drugem mestu. Potem pa je Gajserja na grbini izstrelilo z motorja in obležal je na progi ... S tem je bilo dirke zanj konec, navijači so lahko le še čakali na vesti o njegovem zdravstvenem stanju... Z brezhibnim vikendom si je prvo zmago v elitni kategoriji priboril Jeffrey Herlings, drugi je bil Antonio Cairoli, tretji pa Rus Evgeny Bob-ryshev. Gajser je s sedmimi točkami iz prve vožnje osvojil končno 17. mesto, v skupnem seštevku svetovnega prvenstva pa ga je prehitel Cairoli, ki ima po sedmih dirkah pred branilcem naslova 17 točk prednosti. Osma dirka svetovnega prvenstva bo 21. maja v Nemčiji. m, sta Tenis • Mednarodni turnirji Končana serija Blaža Role Challenger turnir v Savannahu 1. krog: Rola - Andrea Arna-boldi (Italija) 6:3, 6:2; 2. krog: Rola - Marcus Giron (ZDA) 5:7, 6:1, 3:6. 26-letni Ptujčan Blaž Rola (198. na ATP) je na vzhodni obali ZDA končal serijo nastopov na treh challenger turnirjih. Po zmagoslavju v mestu Tallahassee na Floridi se je odpravil v Savannah, kjer je bil nagradni sklad 75.000 dolarjev. V 1. krogu je bil njegov tekmec Italijan Andrea Ar-naboldi (243.), ki je pretekli teden nastopil v polfinalu Tallahasseeja. Tri leta starejši tekmec tokrat ni imel realnih možnosti, Blaž je z zanesljivo igro povsem kontroliral dvoboj. V 2. krogu se je srečal z Američanom Marcusom Gi-ronom (410.), s katerim sta loparje prekrižala na Floridi (zmaga Blaža v 1. krogu). To- krat je bil 23-letnik iz Kalifornije uspešnejši, slavil je v treh nizih. Blaž je v zadnjem nizu že zaostajal 0:5, a se je povsem približal tekmecu (3:5), nato pa naredil nekaj napak, ki so omogočile zmago Američanu. Giron je presenečenje pripravil že v uvodnem krogu, ko je domov poslal 1. nosilca Dariana Kinga (108.). Kljub vsemu je Rola lahko zadovoljen s trenutno formo, s katero je v zadnjih tednih na petih turnirjih nanizal 18 zmag in vknjižil le štiri poraze. Članski ITF-turnir na Madžarskem: Nino izločila kasnejša zmagovalka 1. krog: Potočnik - Maria Mateas (ZDA) 5:7, 7:6(5), 6:1; 2. krog: Potočnik - Iga Swia-tek (Poljska) 1:6, 2:6. 20-letna Nina Potočnik (581. na WTA) je nastopila na 15.000 dolarjev vrednem turnirju v Gyoru. Ptujčanka je v 1. krogu igrala težak obračun proti 17-letni Američanki Marii Mateas (756.), ki ga je v svojo korist preobrnila v zaključku 2. niza. V 2. krogu jo je ustavila Poljakinja Iga Swiatek, ki je kasneje osvojila turnir. Odlična 15-letnica iz Varšave je pred dvema tednoma slavila že na podobnem turnirju v italijanskem Bergamu. Mladinski ITF-turnir v Makedoniji: Maja v Makedoniji do finala dvojic Najboljša slovenska igralka v kategoriji do 16. leta Maja Makorič (TK Terme Ptuj) je nastopila na dveh mladinskih turnirjih serije ITF v Makedoniji (5. rang). 15-letna Primorka je na prvem (Tennispark Open) uspešno opravila kvalifikacije, zmagala pa je tudi v 1. krogu glavnega dela žreba - boljša je bila od leto mlajše Rusinje Darie Krasnove (7:5, 6:2). V 2. krogu jo je izločila 4. nosilka, vrstnica iz Estonije, Saara Orav (0:6,3:6). Na drugem (Skopje Open) je nastopila s posebnim povabilom organizatorjev (wild card). Med posameznicami je preskočila dva kroga in se uvrstila med 16 najboljših, predvsem je bila vzpodbudna zmaga proti 5. nosilki, Grkinji Natalii Nikolopoulou, ki je na mladinski ITF-lestvici več kot 1000 mest pred njo (1781 - 737). Uspeh je dopolnila med dvojicami, kjer je nastopila skupaj s 16-letno Rusinjo Aleksandro Stro-movo. Slovensko-ruski par je preskočil štiri ovire in se uvrstil v finale, kar je Majin največji uspeh doslej (na podobnih turnirjih je začela nastopati lani avgusta). Ko bo nabrala dovolj kilometrine, bo zagotovo še bolj konkurenčna višje rangiranim tekmicam. Mladinski ITF-turnir v Makedoniji (Skopje Open), posameznice: 1. krog: Makorič - Daria Krzo-vska (Makedonija) 6:3, 6:1; Aleksandra Stromova in Maja Makorič s pokali za uvrstitev v finale dvojic na ITF-mladinskem turnirju v Makedoniji. Desno je Majin trener Zoran Krajnc. 2. krog: Makorič - Natalia Nikolopoulou (Grčija, 5.) 6:1, 7:5; 3. krog: Makorič - Francesca Furmi (Malta, 10.) 2:6,3:6. Dvojice: 1. krog: Makorič/Stromova -Horvat/Trbežnik (Slovenija) 6:4, 6:4; 2. krog: Makorič/Stromova - Berlin/Gheorghe (Švedska/ Romunija, 7.) 6:7(1), 7:5, 11:9; četrfinale: Makorič/Stromova - Tanevska/Veselinova (Makedonija) 6:0, 6:1; polfinale: Makorič/Stromova - Orav/Stefanovič (Estonija/ Slovenija) 6:2, 7:6(4); finale: Makorič/Stromova -Nikitina/Timofeeva (Rusija, 4.) 4:6, 3:6. JM 12 Štajerski Šport torek • 9. maja 2017 Maribor, šampion! Maribor si je štiri kroge pred koncem priboril 14. zvezdico. Vijoličasti so prvaki postali povsem zasluženo, odlično so izkoristili kaos pri Olimpiji, ki je spomladi v 11 tekmah osvojila kar 16 točk manj od Maribora - pred drugim delom sezone sta bili ekipi poravnani na vrhu. Maribor v zadnjih sedmih letih le enkrat samkrat na koncu sezone ni osvojil državnega naslova, lani je to po dolgih sušnih letih uspelo Olimpiji. A so na vrhu plesali le eno sezono ... Vijoličasti s samo igro spomladi ne navdušujejo, a igrajo konstantno in praktično brez nihanj pridno nabirajo točke. Na 11 tekmah so tako ostali neporaženi, zbrali so 23 točk (6 zmag in 5 remijev), blizu temu dosežku so še Goričani (22 točk) in Celjani (21 točk). Aluminij je spomladi zbral 15 točk. Trener Maribora Darko Milanič vodi zasedbo, ki je prejela najmanj zadetkov, dosegla pa jih je največ. Po učinkovitosti si prvo mesto delijo z Domžalami, ki pa spomladi igrajo zelo neprepričljivo. Odhodi Vuka, Alvirja, poškodba Matjašiča in še koga, vse to so razlogi za to, nazadnje so visoko klonili še v Kopru. Borba za 1. mesto je tako že zaključena, razplamteva pa se boj za končno 2., 3. in 4. mesto, ki vodijo v evropska tekmovanja. Tukaj so v razmiku šestih točk štiri ekipe -Domžale, Olimpija, Gorica in Celje, blizu je še Koper. Do konca bo kar nekaj medsebojnih dvobojev med temi ekipami, zato se vsaj glede tega obeta zanimiv zaključek sezone. Nekoliko manj negotovosti je v spodnjem delu lestvice, v boju za obstanek. Po zmagi Rudarja proti Olimpiji se zdi, da so Velenjčani dokončno izplavali iz nevarne cone, v kateri pa ostajata Aluminij in Krško. Ker sta slednja v petek remizirala, sta s tem le še utrdila pat pozicijo ... REZULTATI 32. KROGA: Krško - Aluminij 1:1 (0:0); Maribor - Gorica 2:2 (0:1); Kalcer Radomlje - Celje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Podlogar (33.); Koper - Domžale 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Hodžic (7.), 2:0 Belima (14.), 3:0 Belima (83.); Rudar Velenje - Olimpija Ljubljana 4:2 (3:0); strelci: 1:0 Glavina (24.), 2:0 Mary (25.), 3:0 Iharoš (34.), 4:0 Mary (47.), 4:1 Abass (49.), 4:2 Miškic (83.). 1. MARIBOR 32 20 9 3 60:24 69 2. DOMŽALE 32 16 6 10 60:37 54 3. OLIMPIJA 32 15 8 9 44:32 53 4. GORICA 32 13 11 8 43:37 50 5. CELJE 32 13 9 10 40:35 48 6. KOPER 32 11 12 9 37:37 45 7. RUDAR 32 10 8 14 45:46 38 8. ALUMINIJ 32 8 9 15 33:52 33 9. KRŠKO 32 6 14 12 34:47 32 10. RADOMLJE 32 1 8 23 22:73 11 JM Nogomet • 1. SNL, 32. krog Točko osvojili, dve izgubili Obračun ekip, ki se borita za tako želeno osmo mesto in obstanek v ligi, se je končal brez zmagovalca. S tem so Kidričani (nastopili so brez Lovra Bizjaka) ohranili točko prednosti pred devetouvr-ščenim Krškim, obenem pa imajo tudi boljši izkupiček v medsebojnih dvobojih (tri remije in zmago), kar bi bilo pomembno, če bi ekipi sezono končali z enakim številom točk. Do konca sezone pa Aluminij čakata Maribor in Domžale doma ter gostovanji v Velenju in Ljubljani, Krško pa se bo napotilo v Celje in Maribor, na domači zelenici pa pričakalo Koper in Radomlje. Ekipi v prvem polčasu nista navdušili približno 800 gledalcev, ki so se zbrali na stadionu. Kidričani so sicer dvakrat prebili obrambo domačih in tudi zadeli mrežo Marka Zalokarja (Kramer), a obakrat iz prepovedanega položaja, tako da je Damir Skomina upravičeno razveljavil oba zadetka. Na drugi strani so bili domači še najnevarnejši v 37. minuti, ko je od daleč Krško - Aluminij 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Tahiraj (67.), 1:1 Dangubič (78.). KRŠKO: Zalokar, Pavič (od 71. Sokler), Gorenc, Krajcer (od 46. Urbane), Pušaver, Dušak, Šturm, Kovačič, Dangubič, Kra-marič, Škrbič (od 56. Kosič). Trener: Rok Zorko. ALUMINIJ: Janžekovič, Kocič, Damiš, Turkalj, Jakšič, Mumi-novič, Mensah (od 90. Mesec), Tahiraj (od 90. Rebernik), Vr-banec, Škoflek, Kramer (od 86. Panadič). Trener: Slobodan Grubor. sprožil David Kovačič, Luka Janžekovič pa ni imel težkega dela pri lovljenju žoge. V uvodu drugega dela so oboji sprožili nekaj bolj ali manj nenevarnih strelov (Matic Vrbanec pri gostih, Sve-tlan Kosič in Martin Krama-rič pri domačih), v 67. minuti pa so igralci Aluminija pove-dli. Takrat je hiter protinapad izkoristil Francesco Tahiraj, ki je po podaji Žiga Škofleka sam prišel pred Marka Zalo-karja in ga s strelom po tleh Francesco Tahiraj (Aluminij, rdeči dres) je v Krškem dosegel prvi zadetek minimalno prednost pred Krčani. tudi premagal - 0:1. Enajst minut pozneje so se razveselili tudi domači nogometaši in postavili končni izid srečanja. Kocič in Damiš sta slabo izbila žogo iz kazenskega pro- stora, do nje je prišel Robert Pušaver, ki je brez oklevanja podal v sredino, kjer je iz bližine zadel Filip Dangubič ter dosegel svoj 12. gol v sezoni - 1:1. Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Po srečanju sem kar malo razočaran z rezultatom, saj smo bili bližje vsem trem točkam. Mnenja sem, da smo tokrat mi izgubili dve točki. Celotno tekmo smo imeli pod kontrolo, fantje so odigrali natančno tako, kot smo se dogovorili, saj tekmecem niso dopuščali preveč priložnosti. V 78. minuti se je vendarle zgodilo, da so domačini od naših igralcev prejeli darilo in ga tudi izkoristili.« Rok Zorko, trener Krškega: »Želeli smo si tri točke, na koncu pa vendarle izvlekli eno. Igra nam v prvem polčasu ni stekla, načrt pred tekmo se nam je hitro porušil. V drugem delu smo dali vse od sebe, s spremembo sistema smo precej tudi tvegali. Kljub pobudi nismo prišli do priložnosti, po zaostanku pa smo vseeno vztrajali do konca in izenačili, za kar fantom čestitam. Do konca prvenstva bomo naredili vse, da prehi-timo Aluminij.« Francesco Tahiraj, Aluminij: »V prvih 45. minutah je bila na igrišču samo ena ekipa, bili smo boljši, čvrstejši. Da sem sam zadel v drugem delu, gre pohvala celot sen o nismo Ro začel mora zaost bilo d teli A Maribor - Gorica 2:2 (0:1) Ljudski vrt, 6500 gledalcev, sodniki: Ponis (Koper), Pospeh (Litija), Vojska (Dob). STRELCI: 0:1 Žigon (35.), 1:1 Novakovic (52.), 1:2 Osuji (73.), 2:2 Novakovic (87.). MARIBOR: Handanovic, Palčič, Šuler, Defendi (od 50. Rajčevic), Viler, Vrhovec, Pihler (od 46. Ahmedi), Hotic (od 77. Bohar), Tavares, Novakovic, Zahovic. Trener: Darko Milanič. GORICA: Sorčan, Curk (od 89. Jogan), Kavčič, Boben, Škarabot, Kolenc, Grudina (od 80. Humar), Osuji, Kapic, Žigon, Filipovic (od 83. Nagode). Trener: Miran Srebrnič. Darko Milanič, trener Maribora: »Velik uspeh je, da smo potrdili 14. naslov prvaka za NK Maribor. Na to smo lahko zelo ponosni, podobno kot naši navijači, ki so nam izkazovali podporo skozi vso sezono - zaslužili so si, da se veselijo naslova. Težko se je bilo pripraviti na tekmo, ko smo že prej izvedeli, da smo postali prvak (poraz Domžal v Kopru, op. a.). Proti zelo solidnemu tekmecu nam prvi polčas ni uspel, drugi pa je bil zelo dober. S tem smo potrdili naslov državnega prvaka, česar sem zelo vesel in želim to deliti s Štajerci in ekipo. Ko smo čakali na odhod v karanteno, da gremo na počitek, sem bil v sejni sobi in gledal pokal, ki ga dobi moštvo za osvojitev naslova. Začutil sem neverjetno željo in ponos. V tistem pokalu je vse, kar se dogaja vso sezono, je zelo lep in težek, kompakten, kot je cela sezona. Ne želim delati razlik med naslovi. Najprej je treba opraviti veliko dela, v katerem je radost, so trenutki, ko nisi zadovoljen, na koncu je vse skupaj zapakirano v super lovoriko, ki se je zelo veselimo in smo nanjo zelo ponosni. Zelo sem zadovoljen, da sem del te ekipe. Samo za tekmo z Gorico lahko rečem, da sem Valona Ahmedija dolgo čakal. Je velik talent, ki ga nisem imel v treningu več kot 14 dni skupaj do zadnjega obdobja. Ta njegov drugi polčas je bil odličen, priložnosti bo dobil tudi v prihodnje. Ne govorimo o preverjanju moči, zdaj gremo naprej s tistimi, ki morda prej niso dobili priložnosti. Pri tem ne mislim na mladince, saj se ti še borijo za naslov. Do konca sezone želim videti še štiri takšne tekme, kot je bil drugi polčas proti Gorici. Skušali bomo starejše malo osvežiti, poškodovane pa vrniti v tekmovanje. Ne vem še, s kakšim kadrom bom šel v tekmovanje v novi sezoni.« Nogomet • 3. SA Zmaga in igr 3. SNL sever REZULTATI 23. KROGA: Koro-tan Prevalje - Videm 1:2 (1:1), Dravinja - Šmarje pri Jelšah 1:0 (0:0), Mons Claudius - Rogaška 1:3 (0:0), Šampion - Fužinar Ravne Systems 2:2 (0:0), AjDAS Lenart - Dravograd 1:0 (1:0), Maribor B - ZU-VIL Brunšvik 4:2 (0:1), Šmartno 1928 - S.Rojko Dobrovce 4:2 (2:0). 1. MARIBOR B 23 19 3 1 83:20 60 2. ROGAŠKA 23 13 6 4 62:24 45 3. DRAVINJA 23 11 3 9 32:28 36 4. MONS CLAUD. 23 10 5 8 46:40 35 5. DRAVOGRAD 23 10 5 8 32:35 35 6. KOR. PREVAUE 23 10 4 9 49:38 34 7. FUŽINAR RAVNE 23 9 6 8 40:34 33 8. ŠAMPION 23 10 3 10 44:45 33 9. ŠMARJE PRI J. 23 9 5 9 29:34 32 10. DOBROVCE 23 8 5 10 39:50 29 11. VIDEM 23 7 4 12 30:48 25 12.AJD. LENART 23 5 6 12 30:51 21 13. BRUNŠVIK 23 5 5 13 40:65 20 14. ŠMARTNO 28 23 4 2 17 17:61 14 Nogometaši Maribora so že 14. postali prvaki Slovenije. K0R0TAN PREVALJE -VIDEM 1:2 (1:1) STRELCA: 0:1 Pintarič (10.), 1:1 Muršič (45.), 1:2 Pintarič (76.). VIDEM: Žuliček, Cafuta, Murko, Kostanjevec, Lah, Muric, Te-ment, Pintarič (od 83. Bračič), torek • 9. maja 2017 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 24. krog Rutinska potrditev obstanka Foto: Črtomir Goznik v sezoni, z njim pa so Kidričani ubranili Kidričani bodo v nedeljo, 14. maja, na svojem stadionu gostili nove državne prvake, moštvo Maribora. JM, sta ni ekipi, kajti posameznik je odvi-od ekipe. Škoda le, da prednosti 0 zadržali do konca.« bert Pušavec, Krško: »Tekmo smo 1 preveč obrambno, naša igra bi la biti veliko bolj napadalna. Po :anku smo se vrnili v igro, a to ni Jovolj za zmago, s katero bi prehi-luminij.« Drava Ptuj -Farmtech Veržej 3:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Čeh (28.), 2:0 Bašic (31.), 2:1 Vok (44.), 3:1 Šalamun (76.) DRAVA PTUJ: Trajkovski, Petek, Roškar, T. Golob, Lesko-var (od 64. Dirnbek), Šalamun, Šporn, Marcius (od 79. M. Golob), Čeh, Križan, Bašic (od 46. Kukovec). Trener: Simon Sešlar. FARMTECH VERŽEJ: An-drejč, Polajžer, Vindiš, Derviše-vic, Koprivica (od 46. Morec), Vok (od 68. Lah), Cvrtila, Me-znarič, Čuk (od 76. Trstenjak), Šauperl, Vokic. Trener: Marko Lešnik. Po izjemni predstavi v Kranju pred tednom, kjer bi si glede na prikazano modri zaslužili kaj več kot točko, so tokrat Ptujčani gostili ekipo Veržeja. Ta se krčevito bori za obstanek, zato se je obetala trda, prava prvenstvena tekma. Drava si je na njej z rutinirano zmago tudi matematično zagotovila obstanek v ligi. Po daljšem času se je na stadionu Drave zbralo nekaj več gledalcev, preko 300, od tega tudi kar nekaj privržencev gostov. Po priložnosti nekdanjega talenta Maribora Derviševica že v 32. sekundi tekme je marsikateremu od navijačev modrih za trenutek zastal dih, toda nato so domačini tekmo vendarle držali pod kontrolo, pa čeprav tokrat z igro niso blesteli. Sila napadalna formacija Drave je v uvodu puščala kar nekaj prostora Prlekom, ki so si poleg uvodne priigrali še Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so si tri kroge pred koncem prvenstva v 2. ligi že zagotovili obstanek. dve priložnosti, toda nato je sledil izjemen protiudarec Drave. Modri so v razmaku treh minut izpeljali dve šolski akciji z izjemnim zaključkom, za varno vodstvo 2:0. Zaradi pomanjkanja nezbranosti v domači vrsti se je Veržej ob koncu polčasa vrnil med žive (2:1), kot da bi Ptujčanom zmanjkalo tisto malo agresivnosti in predrznosti, da bi povsem razorožili tekmeca. V nadaljevanju so gledalci videli nekaj obetavnih situacij na obeh straneh, in ko je Trajkovski v 56. minuti ubranil »zicer« Čuku, se je zdelo, da so gostje obsojeni na nov neuspeh. Res je bilo tako, do konca je nato igrala le še Drava, priložnosti so se vrstile, za dokončno razblinitev upov Veržeja pa je poskrbela nave- Marko Lešnik, trener Veržeja: »V tekmo smo šli z jasnim namenom, da osvojimo tri točke. Enostavno smo po dobrem začetku storili preveč individualnih napak, kar nam je prineslo zaostanek z dvema goloma razlike. K sreči smo se uspeli vrniti, imeli smo še priložnost za izenačenje, toda na koncu smo prejeli zadetek, ki je odločil zmagovalca. Če vse skupaj seštejem, je bila Drava vendarle boljša in lahko ji le čestitam za zmago, nas pa čaka težak boj za obstanek.« Luka Šalamun, nogometaš Drave: »Zmaga proti Veržeju je potrdila uspeh ekipe skozi celotno sezono in tako bomo lahko preostali tekmi odigrali povsem sproščeno. V prvem delu igre nas je morda Veržej nekoliko presenetil, bil je kakovosten, a v nadaljevanju smo stopili skupaj in tekmo rutinirano pripeljali do konca.« za Čeh-Šalamun za končnih 3:1. Le sreči in vratarju An-drejču se lahko Prleki zahvalijo, da na koncu niso doživeli še višjega poraza. Preostali tekmi (proti Za-rici v gosteh, z Brdi doma) bodo lahko modri odigrali povsem neobremenjeni, kljub temu pa bodo po besedah Nastje Čeha storili vse, da bi se povzpeli na končno 4. mesto. tp Zec v 93. minuti ubranil prednost Triglava V 2. ligi je zanimivo na vrhu in na dnu. Dvoboj za možnost neposrednega napredovanja v 1. ligo bijeta Triglav in Dob, zaenkrat pa Triglav ohranja minimalno prednost. Tokrat je na gostovanju v Novem mestu za zmago Gorenjcev David Zec zadel v 93. minuti, pri čemer so imeli gostje igralca manj na igrišču. Roltek je v boljši formi, v Brežicah je zabil pol ducata zadetkov. Za preboj na 1. mesto Dob potrebuje spodrsljaj Triglava in zmago v medsebojni tekmi v zadnjem krogu v Kranju. V ozadju poteka zanimiva borba za obstanek, po miroljubnem remiju med Zarico in Brdi pa ima najmanj možnosti Veržej. REZULTATI 24. KROGA: Drava Ptuj - Farmtech Veržej 3:1(2:1); Brežice Terme Čatež - Roltek Dob 1:6 (0:2); strelci: 0:1 Kunstelj (31., z 11 m), 0:2 Račič (37.), 0:3 Splichal (52.), 0:4 Le-skovar (62.), 1:4 Turkovic (68.), 1:5 Leskovar (71., z 11 m), 1:6 G. Čretnik (75.); Krka - Triglav Kranj 2:3 (0:1); strelci: 0:1 Žurga (29.), 1:1 Potokar (48.), 1:2 Poplatnik (74.), 2:2 Kostanjšek (85., z 11 m), 2:3 Zec (93.); rdeča kartona: Robnik (86.), Šmit (94. -oba Triglav); Brda - Zarica Kranj 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Ferjančič (27., z 11 m), 1:1 Mlakar (67.). 1. TRIGLAV KRANJ 22 17 3 2 52:19 54 2. ROLTEK DOB 23 16 5 2 58:19 53 3. ANKARAN-H. 22 14 2 6 41:21 44 4. BREŽICE-ČATEŽ 22 8 6 8 29:35 30 5. DRAVA PTUJ 23 8 4 11 41:47 28 6. KRKA 22 7 3 12 40:35 24 7. BRDA 23 4 8 11 18:33 20 8. ZARICA KRANJ 22 6 2 14 19:47 20 9. FARMT. VERŽEJ 22 4 5 13 15:40 17 10. ZAVRČ 9 1 2 6 16:33 5 JM /L sever, Lige MNZ Ptuj a, ki v Videm prinašata mir Krajnc, Božak (od 87. Kovačič), Plajnšek (od 73. Hliš). Trener: Primož Gorše. Po zadnjih neuspehih so bili privrženci Vidma že kar malce nejevoljni in razočarani, ne nazadnje obstanek v ligi še ni zagotovljen. A v soboto so se nogometaši v rumen-zeleni opravi navijačem precej odkupili za slabše izide v nadaljevanju prvenstva, saj so se s težkega gostovanja pri Korotanu vrnili s polnim plenom. Tudi poročilo s tokratne tekme je treba začeti pri odsotnih igralcih Vidma, kar pa je letos že redna praksa. Pred tekmo se je poškodoval Koren in se tako priključil že nekaj časa odsotnima Kmetcu in Gerečniku. Travnikar je odsoten zaradi suspenza in tako so gostje spet nastopili sila oslabljeni. Kljub temu so bili po daljšem času tokrat agresivni in lačni uspeha, »kemija« na igrišču je bila prava in plod tega je dobra predstava in nove tri točke. Videm je takoj spustil žogo na tla in igral »nogomet«. Tudi po zadetku Pintariča se slika na terenu ni spremenila. Te-ment in Božak sta zapravila še dve lepi priložnosti, nato pa so po pol ure igre do sape vendarle prišli domačini in bili nevarni predvsem ob prekinitvah. Iz ene takih so prav ob koncu polčasa tudi zadeli. V drugem delu je bila igra slabša, raztr- gana in brez večjih priložnosti. Bolj se je bližal konec, bolj so rumeno-zeleni čutili svojo priložnost. Izkoristil jo je Pintarič, ki je zadel po podaji Krajnca. V končnici so Korošci zaigrali na vse ali nič, toda priložnosti za izenačenje si niso pripravili. Na drugi strani bi se lahko bolje odzval Božak, ki je imel povsem samega Hliša, a se je odločil za strel. Oslabljeni gostje so tako več kot zasluženo prišli do novih točk, sedaj pa je napočil čas, da z zmago razveselijo še svoje občinstvo. V nedeljo Videmčani gostijo ekipo Mons Claudiusa. tp Foto: Črtomir Goznik Nogometašem Gerečje vasi so v uvodnem krogu Lige za prvaka odpor Bukovčanov strli v drugem polčasu. Super liga, Liga za prvaka REZULTATA 19. KROGA: Ge- rečja vas - Bukovci 4:2 (1:1), Stojnci - Apače 4:1 (2:1). 1. GEREČJA VAS 19 14 2 3 61:21 44 2. STOJNCI 19 12 2 5 40:19 38 3. HAJDINA 18 9 3 6 33:34 30 4. BUKOVCI 19 8 4 7 34:35 28 5. APAČE 19 9 1 9 34:41 28 1. liga MNZ Ptuj, Liga za prvaka REZULTATA 19. KROGA: Pra-gersko - Rogoznica 4:2 (2:0), Markovci- Podlehnik0:l(0:l). 1. MARKOVCI 19 12 2 5 43:18 38 2. PRAGERSKO 19 11 3 5 47:30 36 3. PODLEHNIK 19 10 3 6 37:21 33 4. G0RIŠNICA 18 10 3 5 30:30 33 5. ROGOZNICA 19 8 3 8 35:32 27 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 15. KROGA: Slovenja vas - Grajena 1:5 (0:1), Zg Polskava - Hajdoše 0:0 (0:0), Majšperk - Lovrenc 0:1 (0:0), Makole - Oplotnica 0:3 (0:0). 1. GRAJENA 14 13 0 1 66:12 39 2. POLSKAVA 13 11 1 1 37:9 34 3. ZG. POLSKAVA 13 7 1 5 33:20 22 4. HAJDOŠE 13 6 2 5 23:17 20 5. LOVRENC 13 5 3 5 16:24 18 6. MAJŠPERK 14 6 1 7 22:35 18 7. SLOVENJA VAS 13 4 2 7 22:33 14 8. MAKOLE MIHA 14 1 1 12 10:41 4 9. POHORJE OPL. 13 1 1 11 10:48 4 Veteranske lige VETERANI 35 VZHOD REZULTATI 12. KROGA: Go- rišnica - Tržec 5:1, Dornava -Podlehnik 2:2,Markovci - Pod-vinci 2:4, Borovci - Grajena 0:1. 1. PODVINCI 12 8 3 1 33:14 27 2. GORIŠNICA 12 8 2 2 29:19 26 3. GRAJENA 12 8 0 4 33:18 24 4. TRŽEC 12 6 0 6 31:36 18 5. DORNAVA 12 4 3 5 23:22 15 6. PODLEHNIK 12 2 5 5 16:23 11 7. BOROVCI 12 1 3 8 15:31 9 8. MARKOVCI 12 2 2 8 17:34 5 VETERANI 35 ZAHOD REZULTATI 12. KROGA: Pra-gersko - Skorba 1:2, Gerečja vas - Hajdina 0:10, Leskovec - Spodnja Polskava 1:4. 1. HAJDINA 10 8 1 1 47:12 25 2. SKORBA 10 7 2 1 27:12 23 3. LOVRENC 10 7 1 2 31:19 22 4. SP. POLSKAVA 9 4 0 5 18:22 12 5. GEREČJA VAS 10 3 2 5 11:28 11 6. PRAGERSKO 10 2 1 7 12:19 7 7. LESKOVEC 11 0 1 10 13:47 1 VETERANI 40 REZULTATI 12. KROGA: Ormož - Hajdoše 0:1, Zgornja Pol-skava - Pohorje Oplotnica 1:2, Majšperk - Videm 2:5. 1. VIDEM 11 9 0 2 54:22 27 2. POHORJE OPL. 12 8 2 2 21:13 26 3. ORMOŽ 12 5 1 6 25:22 16 4. ZG. POLSKAVA 12 3 3 6 18:27 12 5. HAJDOŠE 11 3 1 7 18:37 10 6. MAJŠPERK 12 2 3 7 20:35 9 JB 14 Štajerski Šport torek • 9. maja 2017 Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek Rokomet • 1. B SRL (m) Ormožani za nadaljevanje uspe- V ■■ |V I 1|V sne serije, Ptujcam za prestiž Zadnje gostovanje z odliko Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave in Jeruzalema so se doslej v sezoni pomerili trikrat, vedno so slavili Ormožani. Brežice - Moškanjci-Gorišnica 32:36 (16:18) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, N. Bedrač, Šandor 9, Ozmec, Balas 1, Lozinšek 7, Grobelnik 5, Ranfl, Mlač-Černe 3, Krabonja 7, Preac 4, T. Bedrač. Trener: Robert Bezjak. Medtem ko je na prejšnjem domačem srečanju napad varovancev Roberta Bezjak zatajil, je bilo tokrat povsem drugače. Rumeno-črni se namreč z zahtevnega gostovanja tik ob slovensko-hrvaški meji vračajo s polnim izkupičkom, ob tem pa so kljub nepopolni postavi zabili kar 36 zadetkov. Škoda je, da je bila zaloga točk od prej premajhna in bo poslej ekipa Moškanjcev-Gorišnice nastopala v 2. ligi. Sproščenost v sami končnici prvenstva je Rokometaši Jeruzalema so v Ligi za obstanek osvojili štirinajst od osemnajstih možnih točk, kar je lep dosežek. Točko več so dosegli Mariborčani, ki trenutno z naskokom štirih točk držijo 1. mesto v Ligi za obstanek pred Ormožani. »Glede na težave s poškodbami moramo biti zadovoljni z doseženim. V ekipo se po poškodbi vrača Rok Žuran, ki bo zaigral že v sredo na Ptuju. Mladi odlično izkoriščajo svojo minutažo in za prihodnost ormoškega rokometa se ni za bati,« je pred gostovanjem na Ptuju povedal trener Saša Prapotnik. Mladinci Jeruzalema so blesteli na zadnji tekmi proti Dol Hrastniku, ko so dosegli kar 28 od 35 zadetkov. Ormožani so nanizali tri zaporedne zmage (Izola, Slovenj Gradec, Dol Hrastnik) in ta uspešen niz želijo nadaljevati tudi v sredo, 10. 5., in v petek, 12. 5., ko imajo na sporedu kar dve tekmi v treh dneh. »Najprej gostujemo na Ptuju, kjer želimo še v četrto dokazati, da smo kakovostnejša ekipa od Drave. O tekmi proti Mariboru bomo začeli razmišljati šele dan po tekmi na Ptuju. Vse misli so osredotočene na tekmo proti Dravi in nadaljevanju zmagovitega niza. Zagotovo bomo znova ponudili minutažo komu iz- 1. A SRL (m), Končnica za obstanek: Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož, sreda, 10. 5., ob 19.30 v dvorani Ljudski vrt med naših mladincev,« je še dodal Prapotnik, ki je pred dnevi kot selektor slovenske mladinske reprezentance proti Alžiriji dosegel dve zmagi. Za selekcijo U21 sta iz vrst Jeruzalema zaigrala še Jure Kocbek in Vid Lukman, ki sta se po enkrat vpisala med strelce. Petkova tekma v Ormožu proti Mariboru bo na sporedu ob 19.00. Ptujčani so v Ligi za obstanek vknjižili dve točki za zmago proti Dobovi, še na nekaterih tekmah so bili zelo blizu točk (Izola, Dobova). Na srečanju z Ormožani so v gosteh klonili 32:23, vtis pa želijo popraviti z borbeno predstavo pred svojimi navijači. Ker možnosti za obstanek že nekaj časa nimajo več, bo v prvi vrsti šlo za lokalni prestiž. ku l.BSRL(m) REZULTATI 25. KROGA: Brežice - Moškanjci-Gorišnica 32:36 (16:18), Krim-Olimpija - Rudar 33:21 (14:13), Sviš Ivančna Gorica - Sevnica 37:23 (17:11), Mokerc-Ig - Krško 31:36 (14:17), Herz Šmartno - Škofljica Pekarna Pečjak 34:26 (18:13), Slovan - Cerklje 44:30 (20:15), Radeče Papir nova - Črnomelj 26:29 (11:15). 1. HERZ ŠMARTNO 25 20 3 2 43 2. SLOVAN 25 17 3 5 37 3. SVIŠ IVANČNA GOR.25 18 0 7 36 4. KRŠKO 25 14 7 4 35 5. KRIM-OLIMPIJA 25 16 3 6 35 6. ŠKOFLJICA PEČJAK 25 15 3 7 33 7. BREŽICE 25 15 2 8 32 8. RUDAR 25 10 2 13 22 9. RADEČE PAPIR N. 25 10 1 14 21 10. ČRNOMELJ 25 10 1 14 21 11. MOKERC - IG 25 5 1 19 11 12. MOŠKANJCI - G. 25 5 0 20 10 13. CERKLJE 25 4 0 21 8 14. SEVNICA 25 3 0 22 6 Foto: Črtomir Goznik Nejc Sandor (Moškanjci-Gorišnica) pač naredila svoje, fantje so uvideli, da se lahko kosajo s prav vsako ekipi lige. Uvodne minute so minile v precej izenačenem rokometu, na polovici polčasa pa so vajeti igre v svoje roke prevzeli gostje. Bezjakovi varovanci so pridno zabijali v napadu, v tem elementu sta prednjačila predvsem Gro-belnik in Krabonja in nekajkrat so gostje ušli tudi na tri zadetke razlike. Ob polčasu je bilo 16:18. Sledilo je nekaj »črnih minut« nadaljevanja, ki pa na srečo vendarle niso skazile dobre predstave skozi večino tekme. V 41. minuti so Brežičani sicer povedli 22:20, toda zatem so se gostje zno- va prebudili, Šandor je bil v napadu neusmiljen in kmalu so rumeno-črni spet vodili. V 55. minuti so Posavci še zadnjič poskušali izenačiti, toda rumeno-črni so s preudarno igro povsem zaustavili domači nalet. Še več, z nekaj lahkimi zadetki so tik pred koncem povedli s 31:36, kar je bila tudi najvišja prednost na tekmi. Zadnje gostovanje v sezoni so Gorišničani tako opravili z odliko. Pred njimi je le še 60 minut igre na domači tekmi proti Radečam, nato pa bo zastor na prvenstvo v 1. B-ligi padel. tp Futsal • Liga U-15, finale FC Hiša daril Ptuj na pragu drugega naslova Mladi ptujski igralci futsala v selekciji U-15 so redni del prvenstva v vzhodni skupini državne lige končali šele na 3. mestu. S tem so se zanesljivo uvrstili v končnico, kamor so se uvrstila tudi štiri najboljša moštva iz zahodne skupine. V končnici se je izkazalo, da se v mladih selekcijah na našem območju dela odlično! Dokaz temu je preboj vseh štirih moštev iz vzhoda v polfinale državnega prvenstva. Ekipa FC Hiša daril Ptuj je v četrtfinalu z dvema zmagama izločila KMN Bronx Škofije (11:4, 8:6), uspešno pot pa so nadaljevali tudi v polfinalu. Tam so se srečali s favorizirano ekipo KMN Slovenske gorice iz Voličine, ki je redni del sezone končala na 1. mestu. Na prvi tekmi na Ptuju so Ekipa FC Hiša daril Ptuj U-15 bo v nedeljo v povratni finalni tekmi državnega prvenstva na Ptuju proti ekipi FK Kebelj branila dva gola prednosti. slavili 5:3, na gostovanju pa so uspeli to prednost ubraniti (poraz 7:8). To je bil vzrok za veliko slavje in uvrstitev v veliki finale! Tekmec v zaključku je ekipa FK Kebelj iz Oplotnice, varovanci Aleksandra Fureka pa so na prvi tekmi dokazali, da se ne bodo zlahka odrekli naslovu državnih prvakov. V težki tekmi so namreč slavili na gostovanju, končni rezultat tekme je bil 7:9. Tako so na dobri poti, da ponovijo uspeh selekcije U-13, ki si je že pred tedni priigrala državni naslov. Odločilna povratna tekma bo v nedeljo, 14. 5., ob 17.00 v dvorani Center na Ptuju. Finale U-15, 1. tekma: FK Kebelj - FC Hiša daril Ptuj 7:9 (2:5) FC HIŠA DARIL PTUJ: Miha Petrovič, Jaka Nežmah, Denis Žuran, Aljoša Poš, Vid Forštna-rič, Nejc Medved, Vid Koder-man, Gaj Boršič, Žan Jevšenak, Bono Bezjak, Domen Brumec. Trener: Aleksander Furek. STRELCI: 0:1 Jevšenak (6.), 0:2 Medved (9.),. 0:3 Nežmah (11.), 1:3 Gosnik (11.), 1:4 Ko-derman (16.), 1:5 Jevšenak (19.), 2:5 Kapun (19.), 3:5 Ka-pun (27.), 3:6 Jevšenak (27.), 4:6 Videčnik (28.), 4:7 Bezjak (29.), 4:8 Jevšenak (35.), 5:8 Kovše (38.), 5:9 Medved (38.), 6:9 Kapun (39.), 7:9 Špegelj (40.). JM Mali nogomet • Kakovosten turnir na Selih ekipi Nasvet Franc Selišek Na Selih je na predpra-znični 26. april potekal tradicionalni 9. malonogometni turnir - Memorial Srečka Tominca. Sodelovalo je 10 močnih ekip iz bližnjega ter širšega okoliša, gledalci so lahko videli kakovostne in napete obračune. Igralske zasedbe so bile zelo močne, saj številni igralci igrajo v 1. in 2. slovenski futsal ligi. Iz treh predtekmovalnih skupin so se v polfinalne boje uvrstile tri prvo- in najboljša drugouvrščena ekipa. Letošnji polfinalisti so bile ekipe: Bar Dolcevita, Kle-parstvo - krovstvo Trčko, Nasvet Franc Selišek in KMN Tomaž - Šic bar. V finale sta se dokaj pričakovano uvrstili ekipi Nasvet Franc Selišek ter Tomaž - Šic bar, ki sta si nasproti stali že v skupinskem delu (0:0). Vodilnega zadetka so se veselili igralci ekipe Nasvet Franc Selišek, ki jih je v vodstvo popeljal Pihler. KMN Tomaž je v drugem polčasu vratarja zamenjal za igralca v polju, kar je Krajnc izkoristil za potrditev zmagovalca. Rezultati: polfinale: Bar Dolcevita - Nasvet Franc Selišek 1:2, KMN Tomaž - Kleparstvo--krovstvo Trčko 3:0; tekma za 3. mesto: Bar Dolcevita - Kleparstvo-kro-vstvo Trčko 1:2 (6-m); finale: KMN Tomaž - Nasvet Franc Selišek 0:2. Zmagovalna ekipa Nasvet Franc Selišek: Žan Krajnc, Tomas Pihler, Marko Pajnkiher, Rok Mulej, Žiga Zupanič, David Škrabl. tp torek • 9. maja 2017 Šport Štajerski 15 Rokomet • Nikola Bistrovic, trener ŽRK Aklimat Ptuj Mlajšim igralkam primanjkuje ključnih vrednot Ptujske rokometašice so svojo premierno prvoligaško sezono po nekaj letih tavanja v 2. ligi končale na 7. mestu. Pred sezono so bili cilji morda nekoliko višji, a se je nato okrog kluba dogajalo marsikaj. Pred sezono se je skupaj z nekaj igralkami, ki so na Ptuju že igrale, na klop vrnil tudi Nikola Bistrovic, ki je v nadaljevanju spregovoril o končani sezoni, ozrl pa se je tudi v prihodnost. Sezona 2016/17 je končana. Je 7. mesto uspeh ali neuspeh? N. Bistrovic: „Glede na sedanje stanje je 7. mesto realnost, gledano iz začetka sezone pa mogoče res kako mesto manj, kot je bilo načrtovano. Od takrat se je spremenilo veliko stvari, kar je neposredno vplivalo na končno uvrstitev." Manjkala je »liderka« Kaj je zmanjkalo, da bi bila ekipa uvrščena višje? N. Bistrovic: „Vodenje moštva je kompleksen sistem, na katerega vpliva veliko dejavnikov: večino jih je mogoče z analizo in izkušnjami predvideti, nekaj pa ne, kar je tudi čar tega poklica. Osebno sem mnenja, da je za višja mesta v ligi v prvi vrsti vplivala omejena selekcija igralk. Zaradi denarne omejenosti smo sestavili ekipo iz 'domačega loga', domačinkam smo dodali nekaj igralk, ki so se vrnile v klub po daljšem času igranja v drugih klubih, žal so nekatere igralke zaradi različnih razlogov ekipo tudi zapustile. Nekatera dekleta so zaradi obveznosti v službi ali študiju trenirala le občasno ali se niso znašla v vlogah, ki smo jih od njih pričakovali. Predvsem pri mlajšem rodu igralk sem opazil skrb vzbujajočo odsotnost nekaterih ključnih vrednot, brez katerih se enostavno ne da igrati resnega rokometa na tej rav- Fotozapis Foto: Črtomir Goznik „Nikola Bistrovic: „Zelo sem presenečen nad zadnjo potezo občine, sredstva za vrhunski šport in promocijo občine skozi šport, kjer naš jev za vrhunskost in promocijo Ptuja skozi šport!" ki je objavila razpis za dodatna klub ni zadostil razpisnih pogo- ni. Pogrešal sem več delovnih navad, spoštovanja do dela in upoštevanje mnenj, kolegial-nost in pripadnost kolektivu, prevzemanje odgovornosti, zdravo mero predrznosti, vztrajnost in strpnost pri učenju, utrjevanju in igranju v stresni situaciji ... Po drugi strani je bilo preveč individualnosti, medsebojne tekmovalnosti, nespoštovanja in iskanja svojega prav, zahte-vanja, neodgovornosti ... Mogoče je manjkala tista prava 'liderka' na igrišču, ki bi nas s svojo individualno kakovostjo, karizmo in voljnim momentom znala v ključni situaciji potegniti proti zmagi. Verjamem, da se bo v tej ekipi našla punca, ki bo v prihodnje kos tej vlogi." Je bilo morda krivo „nepoznavanje terena", v smislu da ste bili novinci oz. morda celo preambici-ozni cilji kluba? N. Bistrovic: „Mogoče prevelika ambicija, da v kratkem času naredimo več, kot nam je bilo namenjeno. Priznam, da je tudi mene potegnila ambicija o višji uvrstitvi in sem zahteval, da igralke dozorijo čez noč, kar pa ni naravno. Zgodile so se tudi spremembe v upravi in nekatere sponzorske obljube niso bile uresničene ... - vse to je vplivalo na razliko med želenim in doseženim. A tako pač je. Kar je bilo slabega, bomo vzeli za poučno izkušnjo, dobre stvari pa kot vodilo za naprej." Potencial ni sporen, voljni moment pač Na nekaterih tekmah ste naravnost blesteli, toda že naslednji teden je bila slika popolnoma drugačna ... N. Bistrovic: „Konstanto dosežeš, če so vsi parametri optimalni, pri nas zaradi že prej opisanih zadev niso bili, zato so tudi naše predstave kakovostno izredno nihale. Sprejem za atletska veterana Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar je v petek pripravil sprejem za atleta veterana Marka Sluga in Mi-kija Prsteca, ki sta uspešno nastopala na veteranskem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Južni Koreji. Sluga (starostna kategorija 80-84 let) in Prstec (60-64) sta skupno tam osvojila pet medalj (Sluga štiri, Prstec eno - zlato). Na tekmovanju je skupno nastopilo skoraj 5000 atletov veteranov iz vsega sveta. „V MO Ptuj smo bili zelo veseli novic o odličnih rezultatih naših atletov na tem velikem tekmovanju. Gre za znana ptujska športnika, ki sta bila uspešna že v preteklosti, tudi tokrat sem jima želel osebno čestitati za dosežene uspehe, obenem pa se jima zahvaliti tudi za veliko promocijo Ptuja in celotne Slovenije," je povedal župan MO Ptuj. „Sprejem se mi zdi lepa gesta župana. To vsakemu športniku veliko pomeni, saj so bili njegovi dosežki opaženi in prepoznani kot dobri," sta povedala prejemnika priznanj, ki še naprej redno trenirata vsak dan ter ohranjata kondicijo. „S športom ohranjamo vitalnost, veliko je druženja na treningih in tekmovanjih, vse skupaj pa je dobra podlaga za čim bolj kakovostno življenje tudi v starejših letih" JM Sam pravim tako: če si sposoben eno tekmo odigrati na visokem nivoju, potem imaš v sebi potencial to igrati v več primerih, vprašanje je le, ali imaš voljni moment (najdeš smisel), si pripravljen v to vlagati čas in si strpen v napredovanju. Igralkam sem večkrat poudarjal, da so v najboljši službi na svetu, ker so jim dane sposobnosti, da skozi igro, ki jo rade igrajo, pridejo do pomembnih spoznanj v življenju. Sveti gral dosežeš, ko sprejmeš poraz kot del igre. Opažam, da vse več mladih že po prvem napačnem poskusu podvomi vase, dvom pa je največji strup za samozavest; človeka blokira do te mere, da se popolnoma zruši, pade v apatijo, krivi okolje, hitreje utrpi poškodbo ... Seveda je najlažje o tem govoriti, težje pa odpraviti, če je sploh možno - nastavek je večinoma v vrednostnem sistemu družine in okolja posameznika. Do tega nivoja zavedanja je treba preliti kar nekaj hektolitrov znoja. A ko se to zgodi, da se igralec sprejme z vsemi svojimi omejitvami in jih zavestno lahko odpravi ter zavestno prebrodi krizna obdobja, takrat je zgrajena rokometna osebnost in to je cilj. Kar pa je pomembneje, je dejstvo, da se do tega pride le s trdim delom, delovnimi navadami, odrekanjem, strpnostjo in vsemi drugimi vrednotami, ki ti kasneje zgradijo kompletno osebnost in ti postanejo vodilo v življenjskih situacijah (družina, posel ...)." So dekleta že na odmoru ali še vadijo? N. Bistrovic: „Tekmoval-no sezono smo končali, treniramo še občasno, morda se bomo udeležili še državnega prvenstva v vedno popular-nejšem rokometu na mivki (bodočega olimpijskega športa), sicer bomo končali treninge za letošnjo sezono." Ima ta ekipa ob kakšni okrepitvi potencial, da začne ogrožati klube, ki kotirajo višje? N. Bistrovic: „Potencial ekipe je vsekakor soliden, menim, da bi z eventualnimi okrepitvami na mestu krožne napadalke (dobra obrambna igralka) in vratarke lahko resno konkurirali ekipam iz zgornjega dela lestvice. Tudi statistika to potrjuje, sej smo četrta ekipa po številu doseženih zadetkov, s kar tremi igralkami med prvih deset strelk lige, in predzadnja ekipa po prejetih zadetkih. Očiten deficit je v obrambi." Kakšni so načrti za naprej? Ostajate v klubu, kdaj se začnejo priprave, kaj boste v moštvu spremenili? N. Bistrovic: „Kako bo naprej, je še vedno neznanka. Po prvomajskih počitnicah se dobimo z upravo. Problem nastaja pri vlaganju v klub, trenutno je preveliko breme na podjetju Aklimat. Brez novih sponzorjev in pomoči občine žal ne bo šlo. Zelo sem presenečen nad zadnjo potezo občine, ki je objavila razpis za dodatna sredstva za vrhunski šport in promocijo občine skozi šport, kjer kot najuspešnejši kolektiv Ptuja 2016, stabilen prvoligaš in klub z bogato tradicijo v Sloveniji (ne pozabimo naslov republiškega prvaka 1961 in podprvaka Slovenije 2006, isto leto še 1/4 finale EHF evropskega pokala, 2007 tretje mesto v DP in pokalu Slovenije, ter več kot desetletje prvoligaškega statusa) ni zadostil razpisnih pogojev za vrhunskost in promocijo Ptuja skozi šport! Trenutna sredstva občine ne pokrijejo niti sodniških stroškov za selekcije, kaj šele da bi s tem ohranjali pogon vseh mlajših selekcij, da ne govorim o članski ekipi. Verjamem pa, da imajo tudi oni svoje razloge, zakaj je tako, in da se bodo dogovorili za dobrobit vseh. Vsi si želimo najboljše za svoje področje." Ženski rokomet v Sloveniji v vzponu V kakšni kondiciji je trenutno ženski klubski rokomet pri nas? N. Bistrovic: „Ženski rokomet v Sloveniji je tako kot pri moških v vzponu, letos se je ženska reprezentanca po dolgih šestih letih uvrstila na EP na Švedskem, kjer smo slavili proti domačinom Švedski in izgubili s Španijo in povsem nepotrebno tudi s Srbijo. Nosilke igre so dozorele in igrajo pomembne vloge v elitnih evropskih klubih. Krim se počasi vrača na pota stare slave, za naslednjo sezono je sestavil zelo konkurenčno ekipo. Pomembno bo nadaljevati z uvrstitvami na velika tekmovanja in konkurirati s klubskimi uspehi Krima, kar je najboljša reklama za panogo in pridobitev mladih. Tudi RZS je začutila to inercijo in bo letos prvič v zgodovini organizirala EP mladink (letos poleti - Ljubljana, Celje). Gre za zanimivo generacijo deklet, rojenih leta 1998, ki so lani na kadetskem EP osvojila 5. mesto - žal brez ptujske predstavnice. Tudi preostali klubi so začeli vlagati v rokomet, dviga se Celje z močnim sponzorjem Celjske mesnine, Žalec z mlekarno Celeia in Ajdovščina z Mlinotestom. Problem ostaja v krovni EHF--organizaciji, kjer jih je čas povozil. Skoraj nepredstavljiv podatek je ta, da za uvrstitev v evropske pokale plačaš kotizacijo za tekmovanje in ne obratno, ko bi moral dobiti denarno nagrado za uvrstitev. To bi bil velik motiv za višja mesta v državnih prvenstvih. Sedaj s participacijo v evropskih pokalih, kjer predstavljaš državo, mesto, tradicijo ..., ne dobiš nič, razen visokih stroškov. To je kompleksnejši problem in upam, da gospoda na Dunaju (sedež EHF) razmišljajo o rešitvi, ali so interesi previsoki ... " Tadej Podvršek Kadetska ekipa druga v državi Svetla točka kluba so kadetinje, ki so v rednem delu zaostale le za Žalcem. Sedaj se borijo za najvišja mesta v državi. N. Bistrovic: „Res je, kadetska ekipa se letos bori za kolajno, kar je lep uspeh generacije, ki jo vodi Tomaž Zemljič s pomočniki. Pozna se povezava z Gimnazijo Ptuj, kjer se večina teh deklet šola. Tomaž kot profesor na gimnaziji je odlična povezava med klubom in šolo, kar je zelo pomembno. Tudi gimnaziji se v naslednjih letih nasmiha lepa uvrstitev na državnem prvenstvu srednjih šol s pomočjo Aklimatovih roko-metašic. Ta generacija je skupek punc iz Ptuja in okolice, Ormoža in Gorišnice, kjer se v zadnjih letih dobro dela s puncami. Če bodo punce nadaljevale z dobrim delom, bomo za njihove priimke gotovo še slišali, mogoče za kakšno od njih stiskali pesti na TV-ju in peli himno." Kakšno je trenutno stanje v klubu okrog preostalih mlajših selekcij? N. Bistrovic: „Stanje v mlajših selekcijah je solidno, imamo pet selekcij; če smo odkriti, predvsem po zaslugi dobrega dela Ormoža in okolice, ki nam pošljejo punce, ko te prerasejo ekipo starejših deklic. Zavedamo se, da moramo obuditi kakovostno rokometno šolo za dekleta na ptujskih OŠ, kjer je veliki potencial, a trenutno premalo rokometnih krožkov, ki bi pripeljali več punc v klub. Po stabilizaciji prve ekipe, ki je pogoj za nadaljnji razvoj kluba, je to naslednji korak v srednjeročnem cilju. Uspešnost mini rokometa vidim v tradiciji, popularnosti, dinamiki igre in specifičnosti ekipnega športa, kjer je predvsem v mlajših selekcijah prostora za vse tipe ljudi. Lahko igraš pomembno vlogo v moštvu ne glede na telesne danosti: veliki, majhni, robustni, hitri, okorni, spretni ... " 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 9. maja 2017 Ormož • Zlata poroka zakoncev Tušak Še vedno aktivna zlatoporočenca 22. aprila sta praznovala zlati jubilej skupnega življenja Janez in Marija Tušak iz Cvetkovcev. Zakonsko zvestobo sta si obljubila 22. 4. 1967 pri Veliki Nedelji in po tej obljubi živela in delala ter tako dočakala visoki skupni jubilej. Janez se je rodil v 28. 1. 1937 v Cvetkovcih in je delal kot strojnik na VGP na Ptuju. Marija je bila rojena 20. 7. 1940 v družini Zamuda v Vičancih, delala je kot pisarniška uslužbenka na istem podjetju kot mož Janez. Tam sta se tudi spoznala. Marija se je priženila na moževo domačijo. Zelo lepo sta se razumeli s taščo in v sožitju so složno in lepo živeli. Rodila sta se sin Stanko in hčerka Majda, danes pa ju razveseljujejo vnukinje Špela, Polonca, Julija in vnuk Sašo, ki babico in dedka razveseljujejo s pridnostjo in svojimi talenti. Radi jima zapojejo ali zaigrajo na kakšen instrument. Marija in Janez sta še vedno dejavna, najraje postorita kaj okrog hiše ali na vrtu. Obred civilne zlate poroke je opravil ormoški župan Alojz Sok, obred cerkvene v zahvalo Bogu za petdeset skupnih let pa podgorski župnik Jože Šipoš. Želimo jima še veliko skupnih zdravih in srečnih let. Zvonka Tušak Ptuj, Trnovska vas • Zlata poroka Tašnerjevih 50 skupnih let Pred kratim sta zlato poroko praznovala Franc in Pavla Ta-šner z Anželove ulice na Ptuju. Civilni obred zlate poroke je potekal v kulturnem domu v Trnovski vasi, od koder je doma zlati ženin, opravil pa ga je tamkajšnji župan Alojz Benko. Slavje se je po obredu civilne poroke nadaljevalo na turistični kmetiji v Drbetincih, kjer se je široka družba sorodnikov in prijateljev zabavala še v pozni večer. Pavla se je rodila leta 1948 na Ptuju v znani vrtnarski družini Majcen. Vse od otroštva do upokojitve je bila predana vzgoji rož; zadnjih 15 let pred upokojitvijo je imela tudi svojo cvetličarno. Franc se je rodil leta 1943 v naselju Biš v Trnovski vasi. Po končani osnovni šoli se je izučil za soboslikarja in pleskarja, a je kasneje dokončal še srednjo šolo in se zaposlil v policiji, kjer je delal do upokojitve. V tem času sta si zakonca zgradila svojo hišo v Rogoznici na Ptuju. Ob službah sta skrbela še za precej velik vinograd in vzrejo domačih živali. Danes jima pri tem pomagata sinova Franci in Roman, v veliko veselje pa jima je vnukinja Michelle. F. P. Tašner Ormož • Praznik Velike Nedelje Zlata plaketa KS Janku Mešku Na velikonočni ponedeljek je Krajevna skupnost Velika Nedelja pripravila osrednjo prireditev v počastitev krajevnega praznika. Ob tem so podelili tudi plakete krajevne skupnosti, ki so jih letos prejeli Janko Meško, Ivan Hojžar in Franc Krabonja. V Krajevni skupnosti Velika Nedelja, ki je dobila ime po pomembni bitki na veliko noč leta 1199, so praznovanje krajevnega praznika začeli na velikonočni ponedeljek. Poleg turnirjev v poteznem šahu in malem nogometu za pokal Velika Nedelja si je bilo mogoče ogledati tudi zasebno zbirko možnarjev in drugih predmetov zbiratelja Marjana Horvata. Še posebej slovensko je bilo popoldne v tamkajšnji kulturni dvorani, ko je potekala osrednja proslava s podelitvijo plaket krajevne skupnosti najzaslužnejšim krajanom; letos so podelili dve bronasti in eno zlato plaketo. Bronasti plaketi sta prejela Ivan Hojžar iz Senešcev kot vsestranski aktivist v domačem društvu upokojencev ter Franc Krabonja iz Sodincev, aktiven član Turističnega društva Sodin-ci, PGD Senešci, Društva upokojencev ter zelene bratovščine Foto: KTV Ormož Zlato plaketo je iz rok predsednika KS Velika Nedelja Marjana Mušiča prejel Janko Meško. Lovske družine Velika Nedelja. Zlato plaketo pa so izročili Janku Mešku, zavzetemu aktivistu Rokometnega kluba Velika Nedelja in PGD Velika Nedelja, kjer deluje že več kot 40 let. Zelo aktiven je tudi v župnijskem pastoralnem svetu in v Kolpingovi družini Ve- lika Nedelja. Proslavo so polepšali Mešani pevski zbor Društva upokojencev Velika Nedelja, Ženska vokalna skupina TISA Velika Nedelja, dijak 4. letnika umetniške Gimnazije na kromatični in diatonični harmoniki Domen Zadravec, Tamburaška skupina Pika-Poka KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja ter Ljudski godci KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja. Praznovanje krajevnega praznika se je nadaljevalo v nedeljo s prijateljskim srečanjem duhovnikov v malem nogometu. V aprilu je potekal tudi turnir v bad-mintonu, v tem mesecu tekmovanje v visečem kegljanju, junija gasilsko tekmovanje, konec julija pa streljanje na glinaste golobe. Praznovanje krajevnega praznika se bo končalo 28. oktobra, ko se bo zvrstil rokometni turnir za veterane. Monika Levanič Juršinci • Izobraževanje motoristov Nadvse koristni nasveti in praktičen preizkus Na igrišču ŠD Juršinci je 22. aprila potekalo izobraževanje motoristov v okviru policijske izkušnje kot nasvet. Organiziral ga je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Juršinci, ki ga vodi Donald Rus, v sodelovanju s PP Ptuj, Postajo prometne policije Tezno, ZD Ptuj in PGD Grabšinski Breg. Sodelovali pa so tudi motoristi 72. brigade Slovenske vojske, motoristi Postaje prometne policije Tezno in PP Ptuj. Skupaj se je izobraževalo več kot 30 motoristov iz motorističnih klubov, ki so se v večini tudi preizkusili v praktičnem delu izobraževanja, pravilni vožnji med ovirami. Vodje izmene Postaje prometne policije Tezno Iztok Roškarič je Prlekija • Kuhanje bograča v Ljutomeru Zmaga vinogradnikom Društvo za promocijo Prlekije Ljutomer in ŠIC bar cafe sta pripravila že tretje tekmovanje v kuhanju bograča. Pred ljutomersko športno dvorano ŠIC je sodelovalo rekordnih 17 ekip, ki so po dobrih treh urah kuhanja posebno komisijo postavili pred zahtevno in težko nalogo. V ocenjevanju so se upoštevali kriteriji po barvi, gostoti, vonju in okusu tovrstne zelo razširjene pomurske jedi na žlico. Zanimivo, da so kar tri ekipe dosegle enako število točk (19,5), zato so o zmagovalcu odločale podrobnosti. Komisija je prvo mesto prisodila ekipi vinogradništva Kovačič iz Presike, drugo mesto je osvojil MK Samorog iz Ljutomera, tretja pa je bila ekipa gostilne na Gmajni iz Razkrižja. (NŠ) Ptuj • Večer z glasbenimi terapevti »Zvoki spremembe« V petek, 21. aprila, je bil v refektoriju minoritskega samostana sv. večer z glasbenimi terapevti. Organizirali sta ga Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla in Inštitut Knoll. Inštitut Knoll - inštitut za glasbeno terapijo in supervizijo sta ustanovili partnerici Špela Loti Knoll in Claudia Knoll, septembra 2014 v Kranju. Nudijo individualno, skupinsko in družinsko glasbeno terapijo za privatne kliente in za ustanove ter predavanja in seminarje na teme s področja glasbene terapije. Oktobra 2014 se je začel izvajati prvi študij glasbene terapije v Sloveniji -organiziran kot triletni študij ob delu. V programu so se študentke glasbene terapije predstavile s klasično, sakralno in ljudsko glasbo ter pripravile igro vlog, ki je dala vpogled v glasbeno terapevtsko delo s klientskimi skupinami. Videli smo dva primera; prvi povezan z ženskami v Varni hiši, drugi pa s slepim klientom. Foto: ZT Foto: FPT Foto: NS torek • 9. maja 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Markovci • Donela markovska pesem ob 18. občinskem prazniku Občinska plaketa v roke Francu Znidaricu in Antonu Glaserju »Zapojmo v čast Marku naj pesem doni, za pridne ljudi v naše vasi. Bodimo pošteni in delovni vsi, naj rod naš še dolgo živi!« je odmevala pesem na osrednji prireditev v čast 18. praznika občine Markovci, na kateri so podelili tudi dve občinski listini in plaketi. V občini Markovci so se v teh dneh zaključile prireditve ob 18. občinskem prazniku. Poleg športnih in družabnih prireditev, ki so prednjačile, so se občani udeleževali tudi številnih kulturnih in drugih dogodkov. Še posebej slovesno je bilo konec aprila na osrednji občinski proslavi. »Naša občina letos praznuje 18 let, 18. praznik, kar pomeni, da je postala tako rekoč polnoletna. V človekovem življenju pomeni polnoletnost nekaj posebnega. Sam sem kot 17-letni gimnazijec z velikim pričakovanjem zrl v prihodnost in bil prepričan, da bo z dopolnjeno polnoletnostjo vse drugače, boljše, lažje, hitreje. Vendar sem se zmotil. Prihajalo je vedno več obveznosti, odgovornosti, dela, izzivov. Podobno je s polnoletnostjo naše občine - vedno več dela, vedno več obveznosti, izzivov in odgovornosti. Ravno zaradi tega, ker čutim veliko odgovornost do razvoja naše občine, kakšna bo naša kakovost življenja, se trudim, da bi naša lokalna skupnost delovala kot dobro naoljen stroj. Čeprav vedno ni tako, smo lani storili veliko stvari, na katere sem ponosen in na katere smo lahko ponosni vsi skupaj,« je polno večnamensko dvorano nagovoril župan Milan Gabrovec in v nadaljevanju izpostavil še nekaj največjih projektov v lanskem letu. V drugem delu slavnostnega nagovora pa je spregovoril o načrtih občine v prihodnje. V nadaljevanju je tudi letos Turistično društvo Markovci podelilo priznanje za najlepše urejene domove in okolice, najbolj urejene kmetije in poslovne objekte. Sledila je podelitev občinskih priznaj in odlikovanj. Plaketo občine Markovci so letos izročili Antonu Glaserju za izredno požrtvovalnost in nenehno pripravljenost za pomoč v vseh društvih ter Francu Žnidariču za odlično športno kariero; zagotovo velja izpostaviti, da je na državnem Letošnja prejemnika občinskih plaket Franc Znidarič in Anton Glaser z županom občine Markovci Milanom Gabrovcem. prvenstvu invalidov v kegljanju sedemnajstkrat dosegel naziv državnega prvaka in je praktično nepremagljiv od leta 2002. Občinski listini pa sta prejela Anton Majerič za požrtvovalno delo na številnih področjih ter Silvo Fo-šnarič za neprecenljivo delo v Športnem društvu Stojnci. V nadvse prijetnem kulturnem sporedu, ki ga je povezovala Silvija Cvetko Stojak, so nastopili Pihalni orkester občine Markovci, zmagovalka tretje sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Mia Pernat ter Ana Čuš. Program je z odlično odpetimi znanimi slovenskimi popevkami obogatila še vokalna zasedba Popkorn iz KUD Kultura Markovci. Veselo je bilo tudi v nedeljo, 23. aprila, s slovesno sveto mašo ob farnem žegnanju in 10. obletnici postavitve markovskih orgel. Po sveti maši je sledil bogat spremljevalni program s pogostitvijo. Monika Levanič Foto: ML s prikazi motoriste, ki so v prometu izjemno ranljiva skupina, s teoretičnimi in praktičnimi nasveti tako pritegnil, da so se na poligonu tudi dejansko preizkusili. V podobnih izobraževanjih je ravno obratno, da jih večina le posluša, v praktičnem preizkusu pa jih sodeluje le manjšina. Iztok Ro-škarič jim je ob tem predstavil tudi, kako se po padcu pravilno dvigne motorno kolo s tal. Poučen je bil tudi prikaz uporabe defibrilatorja in snemanja čelade pri poškodovanem motoristu, kar sta predstavila zdravnik in dipl. zdravstveni tehnik iz ZD Ptuj. MG Ptuj • Tekma za prvaka Ribiške družine Ptuj Dober praznični ulov in prijetno druženje Prvega maja je bilo v Ptuju in okolici živahno tudi ob ribnikih. Ribiška družina Ptuj je tako tradicionalno izvedla prvomajsko družinsko tekmo oz. tekmo za prvaka RD Ptuj v lovu rib s plovcem na starem rogozniškem ribniku. Sodelovalo je 42 ribičev. Pokrovitelj tekmovanja je bilo TD Ptuj. Sodelovanje med obema društvoma se je začelo že pred več kot 10 leti. Ob tradiciji postaja vse bolj pomembno tudi razvojno sodelovanje. V TD Ptuj podpirajo ambiciozno zastavljen načrt razvoja ribištva na Ptujskem, še posebej pa na Ptujskem jezeru. Predsednik TD Ptuj Peter Pribožič, ki je podelil pokale najboljšim, je ob sami tekmi izpostavil tudi pomen prazničnega druženja v urejenem območju rogozniških ribnikov, enem bolj urejenih območij na Ptuju, za kar Matjaž Nemec, Janko Mohorko in Marjan Vrečar, najboljši ribiči tekme za prva RD Ptuj. Na fotografiji s predsednikom TD Ptuj Petrom Pribožičem in predsednikom RD Ptuj Stankom Žitnikom. se trudijo v RD Ptuj. Predsednik RD Ptuj Stanko Žitnik je zadovoljen, da bosta društvi združili moči tudi pri uresničevanju projekta lova velike ribe na Ptujskem jezeru. Prepričani so, da lahko le s skupnimi močni dosežejo cilje, ki bodo koristili tudi ptujskemu turizmu. Pokal za prvo mesto je pripadel Janku Mohorku, ki se je izkazal z 11.000 grami ulova, drugi je bil Matjaž Nemec z 10.410 grami, tretji pa Marjan Vrečar z 9.170 grami. MG Foto: MG Petra in Pavla na Ptuju 2. Direktorica Inštituta Knoll Špela Loti Knoll opiše glasbeno terapijo: »Glasbena terapija je strokovna praksa, v kateri ima osrednjo vlogo dvosmerni proces med terapevtom in klientom, ki z uporabo glasbe nudi klientom varen prostor, kjer se lahko srečajo s svojo stisko, jo izrazijo, preoblikujejo in ozdravijo.« Simona Kokot r 5í1 Gorišnica • Letna konferenca DU Zagojiči Sprejeli nove člane Aprila je v hotelu Botra v Gorišnici potekala letna konferenca Društva upokojencev (DU) Zagojiči. darili jubilante (na sliki). Občni zbor so s kratkim kulturnim programom, ki ga je pripravila Marija Bezjak, popestrili citrarka Marija Kolarič, domači upokojenski pevski zbor, Vida Kovačec in mlada Barbara Prelog s flavto. Lojze Župec Foto: Mihael Roškar Občnega zbora so se udeležila vsa sosednja društva upokojencev, vključno s predsednikom regijskega odbora Francem Hojnikom. Po pozdravnem govoru predsednika DU Zagojiči Janeza Horvata so sledila poročila organov dru-štva.Pregledali so preteklo delo in začrtali smernice za prihodnje delovanje. Društvo redno skrbi za druženje in rekreacijsko dejavnost svojih članov, saj se ti lahko udeležujejo steznega kegljanja, pikada, kolesarjenja, visečega kegljanja, vsa leta pa v okviru društva uspešno deluje ribiška sekcija.V sekcijah delujejo skoraj vsi člani, ki so še gibalno sposobni. Zbrani so sprejeli še finančni načrt, nove člane in s cvetjem ob- Foto: LZ 18 štcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 9. maja 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Končno je dovolj toplo za sajenje paradižnika Vem, da sem malo pozna s tem zapisom, a verjemite mi, da povsem namerno. Šele z 2. majem se je dovolj ogrel zrak in predvsem noči za sajenje plodovk, zemlja pa še ne. Zato po sajenju zemlje okoli njih še ne smete pokriti, zastreti, saj se pod zastirkami še počasneje ogreva. Treba je vzgojiti sadike Danes seveda vzgajamo samo sadike s koreninsko grudo. Resnično priporočam, da si vzamemo čas za pikiranje (ne presajanje), saj pikiranje močno vzpodbudi rast večjega števila stranskih koreninic, ki bodo lahko v suši poiskale in črpale več vlage. Ko pikiramo, posadimo rastlinice globlje, kakor pa so rasle do sedaj, kar do kličnih listov. Tako bo koreninski sistem rastlin globlji in bo lahko poiskal in načrpal iz zemlje več hranil in več vode. Sorte in kombiniranje na vrtu Danes je veliko vprašanj, katere sorte, kaj bi priporočila. Z globalizacijo in vstopom v EU se je v Sloveniji pojavilo veliko število različnih sort in seveda predvsem hibridov. Vseh seveda ne morem več poznati. Zato bi napisala samo nekaj priporočil, kako pravzaprav izbirati. Novejši hibridi so toleran-tnejši (ne odporni) na številne glivične bolezni, ki v zadnjih letih delajo težave vrtičkarjem. Res pa je, da so naše stare, udomačene sorte, kot so jabelski pi-sanec, saint pierre in predvsem seveda volovsko srce nepreko-sljivega okusa. Sama še nisem srečala hibrida, ki bi bil tako okusen, kakor je saint pierre. Vendar je žal ravno volovsko srce, tudi njegova nekoliko izboljšana različica Val, najbolj občutljiva na krompirjevo (paradižnikovo) plesen in tudi črno pegavost (alternarijo). Zato sama priporočam, da na vrtu vedno posadimo mešanico hibridov in sort. Sorte izberemo zato, ker jih imam najraje, so točno takega okusa, kakor si jih želimo. Vendar je treba računati, da bodo v primeru vlažnega vremena hitro propadle zaradi bolezni. Hibridi bodo zdržali veliko dalje, tudi njihov pridelek je višji, niso pa tako okusni. Če kupujete seme, potem tako poznate sorte (ali hibride), ki jih imate najraje. Če pa kupujete sadike pri vrtnarjih, vsekakor zahtevajte in si zapomnite ime sorte ali hibride za naslednje leto. Kaj sadimo ali seje-mo s paradižnikom Paradižnik bo vsekakor bolje uspeval v družbi z baziliko. Zato je skoraj obvezen sosed ob rastlinah paradižnika ta »kraljevska« dišavnica. Naj povem, da je grmičasta bazilika, to je ta, ki jo sadimo tudi v balkonska korita, veliko bolj trpežna kakor tista z bleščečimi listi in jo najbolj poznate. Spomladi vsekakor med sadike paradižnika po-sejete solato berivko ali presadite sadike glavnate solate. Tako boste izkoristili prazen prostor, ki pa ga kasneje paradižnik potrebuje. Poleti lahko med rastline skrijemo cvetačo, ki ji odgovarja senca v vročih poletnih dneh. Prav tako bo zemljo odlično pokrila novozelandska špinača, pa še izredno koristna zelenjadnica je. V prvem letu boste seme kupili, kasneje se bo zasejala sama in jo boste samo presadili tja, kjer jo boste potrebovali. V jeseni pa lahko poseje-mo motovilec ali špinačo. Prav tako naj ob robu gredice, če le imate dovolj prostora, rastejo kapucinke. Te skromne lepotice so bile nekoč izredno velike in potrebovale so veliko prostora. Foto: Miša Pušenjak: Cepljenke vzgojimo na tri stebla, a potem odstranjujemo preostale zalistnike. Danes pa najdete tudi grmičaste sorte. Paradižnik pa se dobro razume še z bobom (a tega se-jemo prezgodaj), bučkami, čebulo, črno redkvijo, kolerabico, kumarami, fižolom, radičem, peteršiljem, porom, mesečno redkvico, redkvijo, špargljem, zeleno, česnom, hrenom, špina-čo, med zelišči pa so ob baziliki njegove dobre sosede borago, meta, koper, kapucinke, drob-njak, ognjič, rožmarin, žajbelj, timijan in melisa. Izbira sadike Dobra sadika ni velika sadika. Dobra sadika je nizka, nekje okoli 25 cm visoka rastlina z osmimi listi in močnim, do- bro razvitim koreninskim sistemom. Ne sme imeti nastavljenih cvetov ali celo plodov. Taka bo presajanje najbolje prenesla in bo v novi, hranilni zemlji hitro zaživela in rasla naprej. Večje sadike rade odvržejo prve cvetove ali pa jih sploh ne nastavijo. Tako sadiko vzgojimo v rastlinjaku v 60-80 dneh. Pred presajanjem sadike utrdimo. To pomeni, da vsaj teden dni prej pustimo rastlinjake, okna ali vrta zimskih vrtov odprta od zgodnjega jutra do poznega večera, tudi če je hladno ali dežuje. Vsaj tri noči pred presajanjem na prosto pa morajo biti okna in vrata odprta tudi ponoči. Če zaradi preo- stalih sadik v prostoru tega ne moremo izvesti, potem je najbolj da jih za dva dni odnesemo ven na prosto in jih imamo nekje v zavetju hiše. Dan pred presajanjem jih zalijemo dobro s pripravki iz izvlečkov morskih alg, ki bodo pomagali premagati stres po presajanju. Tudi ob presajanju posadimo rastline čim bolj globoko, lahko vse do prvih pravih listov. To seveda velja za klasične sadike iz sejančkov. Cepljene sadike pa sadimo samo tako globoko, kot so rasle do sedaj. Cepljeno mesto naj bo čim višje nad zemljo, da ne bo plemenit nadzemni del pognal svojih korenin in s tem v bistvu izničil dobrobit cepljenke - veliko večji in močnejši koreninski sistem. Razdalja med rastlinami mora biti vsaj 50 cm, saj je največji sovražnik paradižnika zračna vlaga. Dovolj zračen in osvetljen nasad bo veliko kasneje propadel zaradi bolezni. Med vrstami pa naj bo 70 cm. Pazimo tudi, da v kolobarju paradižnik ne sledi krompirju, papriki ali jajčevcu. Pred prezgodnjim propadom rastlin zaradi krompirjeve plesni ga lahko zavarujemo s streho. Ta je resnično dobrodošla, mini rastlinjaki na vrtovih pa morajo biti v vsakem sončnem dnevu, poleti pa podnevi in ponoči povsem odprti. Samo odprta vrata nikakor ne zadoščajo. V vročini se namreč paradižnik zelo slabo oplodi, pri tem pa v tako zaprtem rastlinjaku temperature zelo hitro narastejo nad 30 oC. V tem primeru se brazda pestiča potegne iz zra-ščenih prašnikov in oploditev preprosto sploh ni mogoča. Slaba oploditev pomeni manjše plodove. Če pa oploditve ni, seveda tudi plodov ni več. V primeru deževja in vlažnih, rosnih juter rastline redno varujemo tudi z naravnimi pripravki, kot so sojin lecitin, izvlečki preslice, česnov izvleček, timijanov pripravek. Bakrena listna gnojila iz trgovin. Pridni pa bodo doma pripravili kamilični, rmanov čaj, naredili izvlečke iz rastlin bezga, kopriv ali preslice. Tudi z razredčenim mlekom (1 : 1) lahko rastlinam pomagamo. Zelo uporaben je tudi pripravek iz sode bikarbo-ne. S temi pripravki moramo liste in stebla dobro omočiti. Tudi redno odstranjevanje čim manjših zalistnikov je nujen ukrep, če želimo vzgojiti zdrave plodove in se veseliti rdečih plodov sonca še dolgo v jesen. Cepljenkam pa pustimo prve tri zalistnike, damo vsakemu svojo oporo, kasneje pa prav tako ostale zalistnike odstranjujemo. Paradižnik lahko • •• t • v junija sadimo se enkrat Vse, kar sem zapisala do sedaj, že veste, samo spomniti vas je treba na to. Veliko manj pa je znano, da je zelo smiselno paradižnik ob koncu junija saditi še enkrat. V ta namen ga posejemo ravno zdaj ali pa prve zalistnike damo kar v vodo ali ustrezne lončke in vzgojimo sadike. Slednje pride prav predvsem, če ste se odločili za hibride. Konec junija boste tako imeli čvrste, ravno prav velike sadike, ki bodo v jeseni veliko bolje rodile, imele manj težav, saj bodo še mlade in odporne. Saj veste, mladi vedno lažje prenašajo vse tegobe vremena kakor starejši in nekoliko izkušenejši (utrujeni). Starim, zdaj sajenim rastlinam pa po 5. etaži odrežite vrh, tako bodo vsi plodovi na njih lepo in enakomerno dozoreli. Tak način razmišljanja je veliko bolj smiseln, kakor pa pretirano ukvarjanje s škropivi in sredstvi za varstvo rastlin. Tudi manj dela zahteva, pa še ceneje je. MAJ Veliki traven A PONEDELJEK 1 |ože. Praznik dela IS. teden TOREK £— Boris, Praznik dela Q SREDA •—J Aleksander m 09*9 / Četrtek ^ Cveto r— petek %-J Angel SOBOTA Janez P? NEDELJA / Stanko Soneni zahod ZO IS /-) PONEDELJEK O Viktor 19. leden torek Gregor -1 sreda 1 L/ Izidor □ ČETRTEK 1 1 2iga —\ PETEK 1 ¿1. Pankracij -i -) sobota Servacii «■-I M NEDELJA 1 i Bonifacij -i r— PONEDELJEK 1 J Zofka 20. teden NopTfcTHJrtlfrlM & do 15:00 Od 16:00 m da C&C« ■g do C8:C0 od Q9;00 do 09:00 od 10:00 m m Cvetje in oljnice S^nicfcUa^djüwke PodtaEni plodovi Plodovke in sadje Parad^inik. papnka. ¡iah, Listnate rastline Solate, zelje, oh rovt. motovileč, cvetaia. blitva... 16 TOREK lanez 17 SREDA Jošt 18 ČETRTEK Erik 19 PETEK 1 20 SOBOTA Bernard 21 NEDELJA Feliks 22 PONEDELJEK Milan 21. teden 23 TOREK Želj ko 2U SREDA Suzana 25 ČETRTEK Gregor A 2CW6 26 PETEK Zdenko SOBOTA Janez 28 NEDELJA Avguštin 29 PONEDELJEK Magdalena 22. teden 30 TOREK Ivana 31 SREDA Angela do 13.00 od 14.00 V vinogradu priinen» s Skroptjenjempioli peronospcri. Dognojujemo i dutikorr», Koiimo O in ZdS|iranx>.P» motnosti v sadovnjak priprt čebele :a toiiie opraševanja. Pediirroc'odwe sadja. ka Manj« Thun jj I «o »17 KGZS - Zavod Ptuj svetuje Državna razstava lisaste pasme Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme letos praznuje 25-letni-co delovanja in je z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priznana rejska organizacija v govedoreji. Skupaj s Kme-tijsko-gozdarskim zavodom Ptuj, Kmetijsko-gozdarskim zavodom Murska Sobota in Govedorejskim društvom Slovenske gorice Lenart v letošnjem letu prireja 3. državno razstavo lisaste pasme. Zadnja državna razstava lisaste pasme je potekala v letu 2013, ko je Slovenija gostila Evropski kongres rejcev govedi lisaste pasme. Kongres je bil največji dogodek za lisasto pasmo v Sloveniji in eden največjih in najpomembnejših dogodkov v govedoreji v zgodovini samostojne Slovenije nasploh. Lisasta pasma je najbolj razširjena pasma govedi v Sloveniji, tradicionalno imenovana simentalska pasma. Ime je dobila po dolini reke Simme v Švici, od koder pasma izvira. Na ozemlje današnje Slovenije so bile prve živali lisaste pasme pripeljane konec 19. stoletja. Pri nas največ mleka in mesa priredimo prav z rejo živali lisaste pasme. Največ prihodkov v slovenski živinoreji rejci ustvarijo z lisasto pasmo, ki je tudi v svetu med najbolj razširjenimi pasmami govedi. V Srednji Evropi pasmo redimo v kombiniranem tipu za proizvodnjo mleka in mesa. Drugod po svetu lisasto pasmo redijo za prirejo mesa. Kombinirana prireja mleka in mesa je tudi iz vidika trajnostnega razvoja naj-sprejemljivejša. V kombinirani reji govedi se ustvarja manj toplogre-dnih plinov in drugih stranskih produktov, zaradi katerih je govedoreja pogosto prikazana kot onesnaževalec okolja. Z rejo kombiniranih pa- sem govedi se negativni vpliv govedoreje na okolje znatno zmanjša. Krava lisaste pasme v Sloveniji poprečno priredi 5.737 kg mleka v laktaciji. V zadnjih petih letih je mlečnost narasla v povprečju za 90 kg letno. Pri tem ima vpliv tako genetika kakor tudi višji nivo znanja rejcev in s tem tudi višji nivo oskrbe živali. Najboljše krave v Sloveniji namolzejo tudi čez 10.000 kg mleka v laktaciji. Biki lisaste pasme v pitanju priraščajo preko 1.200 g na dan. Državna razstava bo potekala na Hipodromu Polena (Lenart v Slovenskih goricah) v okviru Kmetijsko-obrtnega sejama Lenart od 26. do 28. maja 2017. Pričakujemo okoli 80 najboljših živali iz cele Slovenije. V okviru državne razstave bomo organizirali tudi tekmovanje otrok v pripravi in vodenju telet ter avkcijo plemenske živine. Daniel Skaza -14.00 ¡razstavi Dogon teličk za tekmovanje Tekmovanje otrok v vodenju in pripravi telet -za pokal LISKA 3^00-20.00 Dogon živaJjgadržavno razstavo Sobota, 27. 5. 2017 D.00-12.00^ " Ocefjelvanje vseh ¡'živali na držj 100 Odprtje 3Vdržav ¡.00-18.0 Nedelja, 28^5. 20®Tv IST^U , f * ■ 3.00-12.00'';■ . TOkcija ¡plemenske ¡živine Prisrčno vabljeni nanajpomembnejši dogodek za lisasto' pasmo v letu . 2017! ' Vir: kz Ptu torek • 9. maja 2017 Na sceni Štajerski TCDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Prva liga S svojo glasbo želijo razveseljevati vse generacije Ansambel Prva liga, ki prihaja iz prestolnice Dolenjske, iz Novega mesta, sestavljajo: Jernej Zupan (harmonika), Jernej Mesojedec (kitara) in Matej Bokal (kontrabas), kijih večkrat predstavi, da so: Jernej, Jernej, pa en normalen. Prvič so skupaj zaigrali maja pred štirimi leti. Za ime ansambla je zaslužen njihov dober prijatelj, član več uveljavljenih narodno-zabavnih ansamblov, nazadnje pri ansamblu Rubin, Samo Jeglič. Njihov repertoar zajema v glavnem skladbe, v katerih se najdejo, jim ležijo, hkrati pa poskušajo ugoditi čim širšemu krogu poslušalcev. Ker želijo igrati za staro in mlado, se med zabavnimi ritmi najde tudi kakšen rock&roll in podobno. V preteklih letih so se uspešno udeležili kar nekaj festivalov, na katerih so si prislužili celo nekaj nagrad. Pod njihove avtorske skladbe so se podpisali: Marjan Turk, Matej Kocjančič, Fanika Požek, Tomaž Kastelic (harmonikar Mladih Dolenjcev). Posneli pa so tudi že duet s svojimi največjimi idoli, Mladi- nastopov dovolj za vse ansamble, ki vložijo v vajo in v promocijo vsaj nekaj dela. Narodna glasba je tista, v kateri smo se našli, vsekakor pa poslušamo tudi druge zvrsti. Konec koncev smo mnenja, da je vredno poslušati in iskati v skladbi nekaj, kar nas lahko navduši, čeprav skladba na prvi vtis morda ni vsem všečna, ker se zavedamo koliko truda so avtorji vanjo vložili. Prav glasba in dobra družba nam pomagata, da se sprostimo od vsakdanjega sodobnega popotnika, stresa. Vsi člani ansambla Prva liga imamo tudi redne službe, ob tem pa vsak konec tedna pridno nastopamo, se udeležujemo vaj. Naš cilj za letos je v prvi vrsti uspešno izpeljan projekt Povej naprej, ob tem pa želimo posneti še več video-spotov. V prihodnje pa se vsekakor vidimo tudi na vseh večjih festivalih," so še povedali člani ansambla Prva liga. MG mi Dolenjci, skladbo Kdo je pravi, katere avtorja sta že omenjeni Matej Kocjančič in glavni akter Mladih Dolenjcev Lado Šurla. Med doslej posnetimi dvanajstimi skladbami so občinstvo najbolj navdušili s skladbami Ej mala, Le še en dan in pesmijo Povej naprej, ki bo tudi naslovna skladba njihove prve zgoščenke, ki bo predvidoma izšla v dveh mesecih, za skladbo Povej naprej bodo posneli tudi videospot. „Festivalski nastopi so velika promocija za ansamble. To je razlog, da smo do zdaj tudi sodelovali na nekaterih. Kljub veliki konkurenci smo mnenja, da je Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1962 Ptuj o o V perspektivnem planu gospodarskega in družbenega razvoja ostajata industrija in kmetijstvo vodilni panogi tudi v obdobju 1962/1965. Kljub velikemu napredku in hitremu gospodarskemu razvoju je občina Ptuj še vedno med območji z razmeroma enostavno strukturo gospodarskih dejavnosti ter se uvršča med manj razvite komune. Mestni projektivni biro Ptuj je izdelal projekt nove osemletke ob Ljudskem vrtu v Ptuju, ki bo imela 10 učilnic in vse prostore, potrebne za sodobno šolo. Gradnja brez opreme bo stala okrog 200 milijonov dinarjev. Na sejmu Moda 1962 v Ljubljani je Tovarna perila in konfekcije Delta osvojila 6 kolajn in 6 diplom, od tega dve zlati in priznanje potrošnikov. Posebno pozornost je vzbudila s svojim novim patentiranim izdelkom najboljših srajc iz belega popelina (elegant, diplomat), ki so posebej praktične glede na menjavanje 20 ovratnikov in manšet. Tudi ptujska podjetja in ustanove ter posamezniki so se izkazali s pomočjo ob potresih prizadete Dalmacije. Odbor za enografske prireditve je pred tradicionalnim kurentovanjem in drugimi pustnimi prireditvami opravil pogovor z novinarji, da bi bila javnost pravočasna obveščena o teh dogodkih, Trgovina Ke^l. Pozdrav od Sv. Tomaža. ■ i. fmurt^^l Ü - POr • Wj¿ ¿m¡ag •>i_",.i ... m. W ~ ' tátJümmá m W ' .- > M ; i-v ¿«SG&n tí ki imajo velik kulturni in gospodarski pomen. Seznanili so jih tudi z izdajo lista Kurent v nakladi 20.000 izvodov, da bi bili Ptujčani in obiskovalci čim bolj seznanjeni z izvorom in vsebino pustnih prireditev oz. pustnih likov in njihovim poslanstvom. Kurentovanja in karneval sta potekala 4. marca. Na plenumu občinskega sindikalnega sveta Ptuj so predlagali, da bi v prihodnje stanovanja gradili brez opreme, štedilnika, kuhinjske opreme ipd., da bi si jih uporabniki lahko opremi po svoje. S tem pa bi tudi pocenili stanovanjsko izgradnjo. Sklenili so tudi, da se ustanovi Počitniška skupnost Bosman in šentjanževec zlatoporočencema Zlatoporočenca Franc in Krescencija Vauda iz Ptuja sta bila ob 50-le-tnici poroke deležna posebne pozornosti ObLO Ptuj. Predsednica Lojzka Stropnik jima je čestitala in izročila poročno listino ter darila po starem ljudskem običaju: bosman, ženitovanjski kruh, simbol njune skupne življenjske poti, in šentjanževec, podobo zakonske ljubezni. Takšne pozornosti naj bi bili v prihodnje deležni vsi zlatoporočenci; občina Ptuj pa bi postala zgled pri ohranjanju starih ljudskih običajev oz. tradicije. občine Ptuj. Predstavniki podjetij Izbire Ptuj, Pekarne in mlini Vinko Reš in Perutnine Ptuj so se dogovorili, da bodo na Bregu zgradili trgovski paviljon, saj sedanja trgovina Potrošnik več ne ustreza zahtevam sodobne trgovine. Roman Ivana Potrča Na kmetih so prevedli v poljščino. V počastitev 1. maja je v Ptuju, Kidričevem in v Majšperku potekal Teden bratstva in prijateljstva delovnih ljudi občin Varažadin, Čakovec in Ptuj. Združili sta se podjetji Petovia in Vesna, novo podjetje je Živilska industrija Petovia Ptuj. Upokojil se je dolgoletni ravnatelj ptujske bolnišnice prim. dr. Aleksander Kuhar V zadnjih marčevskih dneh se je upokojil priznani kirurg in ravnatelj ptujske bolnišnice prim. dr. Aleksander Kuhar. V njej je delal od leta 1924. Za novega ravnatelja ptujske bolnišnice so imenovali dr. Mitja Mrgoleta, dosedanjega Foto: Iz arhiva Simona Petroviča upravnika Zdravstvenega doma Ptuj. V ptujski porodnišnici imajo letno v povprečju okrog 1500 porodov. Ormoški mladinci pred-vojaške vzgoje so začeli izkopavati zemljo za vodovodni rezervoar na Hajndlu. Posebno pohvalo in nagrado so prejeli najzaslužnejši mladinci iz Tomaža, ki so s svojim delom zaenkrat presegli normo. V novozgrajenem 2-nadstropnem poslovno-stanovanjskem objektu v Trstenjakovi ulici (med Petovio in Belim križem) uspešno posluje trgovina s pohištvom Oprema podjetja Merkur, ki stanovanjsko opremo prodaja tudi na kredit. Pri novi šoli na Ljutomerski cesti so uredili prvo šolsko športno igrišče v Ptuju. Šola na Kogu, ki je bila odprta pred štirimi leti, je najlepša šola v ormoški občini. Obiskuje jo 247 učencev. Zaključena je bila elektrifikacija Majskega Vrha nad Vidmom. Elektriko je dobilo 60 gospodinjstev. Vloženega je bilo nad 2000 ur prostovoljnega dela. Elektrifikacija pa s tem še ni končana, elektriko potrebujejo tudi preostala haloška območja, Vare- ja, Ljubstava, Strmec. Za gradnjo nove klavnice v Ormožu so porabili blizu 26.000.000 dinarjev. V Miklošičevi ulici v Ptuju se je končala gradnja poslopja Narodne banke, v kateri bo v pritličnih prostorih delalo 53 uslužbencev, v 2. nadstropju pa so uredili stanovanja za družine in garsonjere. Ptujsko administrativno šolo je uspešno končalo okrog 70 prvih absolventov. Do izgradnje hotela le sobe brez vode in sanitarij Na cestah občine Ptuj letno zabeležijo okrog 2000 prometnih prekrškov. Le-ti predstavljajo nad 50 odstotkov vseh prekrškov v občini. Največji prekrškarji so kolesarji, nanje odpade kar 73 odstotkov prekrškov. Avto-moto društvo Ptuj, ki stalno organizira tečaje za mopediste, da bi tudi ti prispevali k večji prometni varnosti na naših cestah, ugotavlja, da so slednji zelo neresni pri opravljanju izpitov iz cestnoprometnih predpisov: od 71 prijavljenih, jih je izpit opravilo le 16. V Aškerčevi ulici so junija odprli lepo opremljeno šolsko delavnico kovinarske stroke, ki je velikega pomena za vzgojo bodočega kadra kovinarjev. Začelo se je zahtevno in odgovorno delo pri novi izmeri Ptuja in okolice, ki bo predvidoma končano do konca leta 1963. Tretjegajulija so borlski bazen prvič napolnili z vodo. V Središču so s svečano proslavili 75-letnico prostovoljnega gasilstva. Pot na ptujski grad bodo osvetlili z 11 lučmi, pri kopanju jarkov za ulične drugove bo pomagala tudi mladinska delovna brigada Bratov Rešev iz Ptuja. 15. julija je v nekaterih območjih Slovenskih goric znova udarila toča. Občinski odbor SZDL Ptuj je pozval podjetja, ustanove, posameznike, da naj pomagajo po svojih močeh. Klic na pomoč je prišel tudi iz ormoške občine, kjer je toča povzročila za 970 milijonov dinarjev škode. Na Spodnjem Bregu je bilo zgrajenih 9 objektov perutninske farme. V Ormožu so pričeli graditi 32-stanovanjski blok, še dva bloka šesterčka za potrebe učiteljev bodo zgradili v Podgorcih in Miklavžu. S pomanjkanjem stanovanj za učitelje se srečujejo tudi v drugih okoljih. Nedelja, 12. avgusta, je bila za Ptuj oz. celotno občino Ptuj še posebej praznična: na Bregu je pričela obratovati Tovarna močnih krmil, v Trstenjakovi ulici v Ptuju so odprli nov hotel, ki ga je v 20 mesecih zgradilo Gradbeno podjetje Drava Ptuj. Tako je Ptuj končno dobil hotel. Gradnja z opremo je stala 180 milijonov dinarjev, komunalne naprave in ureditev okolice pa še 30 milijonov dinarjev. Novi hotel ima 56 ležišč, restavracijo in haloško klet s 70 sedeži, kavarno s 60 sedeži in bife s 30 sedeži. V hotelski kuhinji pa lahko pripravijo kar 350 kosil. Brez hotela bi se Ptuj težko uveljavil kot pomembno turistično mesto. Pred II. svetovno vojno je imel hotel in 4 gostilne s skupaj 125 ležišči, po vojni pa le 9 sob z 22 ležišči pri Belem križu, brez vode in sanitarij. S Trga svobode so avtobusno postajo premestili na trg pri Belem križu. Nejevolja potnikov je bila velika, saj sočasno odgovorni niso poskrbeli za premestitev table z voznim redom. Premestitev pa je bila nadvse dobrodošla zaradi možnosti uporabe sanitarij gostišča Beli križ, kar so mnogi na prejšnji avtobusni postaji pogrešali. V Žetalah so proslavili 150-le-tnico šole. Na seji ObLO Ptuj so sklenili, da bo nova poštna zgradba stala na Trgu svobode, gradnja bo stala več kot 106 milijonov dinarjev. Podjetje Slovenske gorice je praznovalo 10-letnico obstoja. Ponovno se je razplamtela razprava o tem, kje naj bo ptujsko letno kopališče. Najboljši ptujski športnik je ponovno postal rokometaš - Drago Žlender. MG 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 9. maja 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK prebranec, lepinja, kuhana svinjina, kisla porova kremna juha, kokošja juha z ribano porova juha, piščančji goveja juha z zdrobo- korenčkova juha, jabolčna čežana repa, kruhovi cmoki, svaljki z drobtinami, kašo, ocvrt oslič, file v omaki, vlivanci, vimi žličniki, naravni kuhana govedina rulada solata, mešani krompirjeva solata, solata, jabolčni zrezek, pražen krom- (iz nedeljske juhe) kompot sadje zavitek pir, solata, lešnikovi v solati, polnozrnat rogljički kruh, sadna solata Prebranec Sestavine: 1 kg kuhanega fižola (rjav ali bel), 3 velike paprike, 500 g pelatov (ali 4 veliki paradižniki), 15 dag slanine (hamburgerja) ali drugega prekajenega mesa, 1 velika čebula, 1 ostri feferon, 1 žlička vegete, olje, sol in poper po okusu. Na olju prepražimo sesekljano čebulo. Na trakce narežemo papriko in jo primešamo k čebuli. Papriko pražimo, dokler se ne omehča. Nato dodamo na kose narezan olupljen paradižnik (iz konzerve ali ga sami olupimo in narežemo). Kuhamo 15 minut. Začinimo po okusu z vegeto, soljo in poprom. Dodamo kuhan fižol, nato pa primešamo še grobo narezan feferon. Tako narejena zmes ne sme biti pretekoča in pregosta. Pekač namastimo z oljem, ga po dnu in ob robovih obložimo s hamburgerjem in vanj vlijemo kuhano zmes. Vse skupaj pečemo v pečici eno uro pri 200 stopinjah Celzija oz. dokler zmes ne dobi lepe rjave barve. Lešnikovi rogljički Sestavine: 15 dag mletih lešnikov, 50 dag moke, 25 dag masla ali margarine, 25 dag sladkorja, 1 jajce, 2 rumenjaka, 1/2 pecilnega praška, 1 vanilijin sladkor, limonina lupinica, sladkor v prahu. Ker so orehi lani (in žal tudi letos) pri nas pomrznili, si bomo pač privoščili lešnike. Ti zrastejo in obrodijo na vsakem poštenem vrtu. Vsako leto! Iz vseh sestavin zgnetemo testo. Nato oblikujemo rogljičke in jih polagamo na namaščen pekač ali papir za peko. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija do zlatorume-ne barve. Pečene potresemo s sladkorjem v prahu. ZPS • Zbiralniki sončne energije S kolektorji bi prihranili tudi do 75 % energije, potrebne za pripravo tople vode Zbiralniki sončne energije (ali sončni kolektorji) so najbolj poznan, preprost in učinkovit način izrabe sončne energije. Z njimi lahko v dnevih, obsijanih s soncem, zadostimo vsem potrebam po topli sanitarni vodi v gospodinjstvu. Ko je sončnih žarkov manj, zagotavljajo od 70 do 75 odstotkov potreb po topli vodi, spomladi in jeseni pa so dobrodošla podpora ogrevanju prostorov. Energija sonca je brezplačna, zato v gospodinjstvih, kjer so se odločili za namestitev zbiralnikov sončne energije, od pozne pomladi pa do zgodnje jeseni brezplačno ogrevajo tudi sanitarno vodo. V povprečnem štiričlanskem gospodinjstvu, kjer vodo ogrevajo s centralnim ogrevalnim sistemom na kurilno olje (to je pri nas še vedno najbolj razširjen energent), porabijo za to od 400 do 700 litrov kurilnega olja na leto. S sončnimi zbiralniki, ki lahko prihranijo do 75 odstotkov energije, potrebne za pripravo tople sanitarne vode, bi tako prihranili približno 420 litrov kurilnega olja. Upoštevajoč januarske cene kurilnega olja (0,850 evra/ liter) to pomeni 357 evrov prihranka v družinskem proračunu, v okolje pa bi se sprostilo približno tono izpustov ogljikovega dioksida na leto manj. Na streho ali na tla, lahko tudi na fasado Za pripravo tople sanitarne vode za povprečno štiričlansko družino potrebujemo tri zbiralnike sončne energije oziroma za šest kvadratnih metrov absorpcijske površine. Običajno jih namestimo na streho, lahko so »potopljeni« oziroma integrirani v kritino, lahko jih postavimo na posebno konstrukcijo, lahko tudi na fasado, ob hiši, na druge objekte ipd. Za postavitev na ravno ali streho z majhnim naklonom je nujna posebna konstrukcija, s katero dosežemo optimalni kot naklona zbiralnega polja. Če streha ni primerna za dodatno obteži-tev z zbiralniki sončne energije, je treba kje ob hiši poiskati primeren prostor, lahko tudi na fasadi, pri čemer je pomembno, da na zbiralnike ne pada senca bližnjih objektov ali dreves. Najmanj 300-litrski hranilnik tople vode Solarni sistem za pripravo tople sanitarne vode poleg zbiralnikov sončne energije sestavljajo še hranilnik tople vode, solarna črpalna enota z re- gulacijo, raztezna posoda, povezovalne cevi ipd. Pri določanju potrebne velikosti zbiralnikov in prostornine hranilnika tople vode je treba najprej ugotoviti, kako varčno ravnajo stanovalci z vodo. Štiričlanska družina, njeni člani pa se kopajo večkrat na teden, porabi na dan 80 litrov vode na osebo, kar ni prav nič ekonomično. To pomeni, da potrebujejo štiri kolektorje (vsak z absorpcijsko površino približno dva kvadratna metra) in 400-litrski hranilnik tople vode. Če se večinoma prhajo, porabijo približno 30 litrov vode na osebo na dan, za kar zadostujejo dva ali V 150 do 200 m2 veliki hiši, ki se ogreva s toplotno črpalko, bo približno 10-kilovatna sončna elektrarna zadostila potrebam po električni energiji, če se ogreva z drugim energentom, pa že 6- ali 7-kilovatna. Naložba v prvo je vredna približno 13.000 evrov (+ DDV), v drugo pa okrog 9.000 evrov (+ DDV). S 5-kilovatno elektrarno lahko štiričlanska družina prihrani približno 600 evrov na leto. Foto: Splet trije kolektorji, usmerjeni popolnoma proti jugu in postavljeni pod kotom približno 45 stopinj, ter 300-litrski hranilnik. Če smo se odločili za vakuumske zbiralnike sončne energije, za potrebe štiričlanske družine zadostujeta paket dveh 15-cevnih zbiralnikov in 300-litrski hranilnik. Na splošno pa velja, da je treba pri izračunu, koliko tople sanitarne vode potrebujemo, upoštevati povprečno dnevno porabo vode 50 litrov na osebo. Tudi za ogrevanje prostorov Pravilno načrtovan solarni sistem bo spomladi in jeseni samostojno ogreval hišo, pozimi pa bo ob sončnih dnevih kot podpora ogrevanju znatno zmanjšal količino porabe (in s tem stroške) primarnega energenta. V tem primeru hranilnik tople vode nadomestimo s sistemskim zalogovni-kom toplote, v katerem se shranjujejo presežki toplote. Zalogovnik je nujen, saj pozimi sončna energija ni vedno na voljo, toplota pa se iz njega črpa po potrebi. Sistem je mogoče priključiti tudi na obstoječi bojler, a le, če smo že v prvotni zasnovi ogrevalnega sistema predvideli poznejšo vgradnjo solarnega sistema. Obstoječi bojler mora imeti tudi dodaten prenosnik toplote, saj sicer priključitev ni mogoča. Solarni sistem je treba temeljito pregledati vsake tri leta. Pri tem je pomembno preveriti predvsem kakovost tekočine proti zmrzovanju. Tekočino je treba zamenjati vsakih pet do sedem let, če sistem deluje v normalnih okoliščinah. Uporabnik drugih skrbi z vzdrževanjem ne bi smel imeti. Pričakovana življenjska doba zbiralnika je 20 do 25 let. Kakovostni materiali in trdna zasnova ohišja so zagotovilo, da bo prenesel vse vremenske razmere, kar zagotavlja tudi običajna desetletna garancija proizvajalcev. Avtorica: Barbara Primc torek • 16. maja 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da bo prenova starega ptujskega mostu zahtevala dodatna sredstva. Nekdo je namreč nanj narisal kljukaste križe in podpisal Dolfeta. In čeprav v mestni občini to vedo že mesec in pol, se ni zgodilo nič. Očitno pripravljajo projekt, kako napis odstraniti. Projekti pa stanejo. Glupi občani bi vzeli kanto jupola, penzl in lojtro in napis odstranili v petih minutah. A kdo bi si potem delil zaslužek?! Govori se Prireditvenik ... da mogoče prej omenjeni hitlerjanski napis nekomu na občini niti ni moteč. Ker ko pridejo v najstarejše slovensko mesto turisti, sploh ne vedo, da se je tudi tu dogajala druga svetovna vojna. Lackov spomenik so osamosvojitveni navdušenci v začetku 90. let umaknili bogu za hrbtom, da ga ne bi kdo opazil, tudi paviljon Dušana Kvedra se je izgubil - pa naj turisti vidijo, da smo imeli Hitlerja, vsaj po napisu na mostu ... ... da človek šele zdaj vidi, kako spretno znajo nekateri varčevati. Če ste spregledali: desettisoče evrov bi lahko imeli na svojem računu, če bi se na morju med svojim dopustom prehranjevali z ribami, ki ste jih sami ujeli. Ne pa da zapravljate denar za pasjo radost in štruco kruha ... ... da so bile oboževalke štajerskega argentinskega pevca prejšnji teden razočarane. Če že poje z lepo Manco v duetu, naj se z njo tudi slika. V kopalkah! Tako osamljena je bila na naslovnici TV-okna! Punce pa so prikrajšane za argentinski tepih in druge moške atribute ... ... da je očitno šefovska služba v šoli v zadnjem času pravi hit. A se neprestano ob tem kaj zatika. Pravega razloga za to še ne vemo, ampak občutek kaže, da so v prednosti moški. Očitno so učiteljice navajene moške komande že od doma... Foto: Tajno društvo PGC Ali pa gre za tisto žensko: »Tota pa mi res ne bo govorila, kaj in kako naj delam!« ... da ptujskim voznikom ni pomoči. Nikakor se ne morejo navaditi, da se žmigavec prižge, ko pelješ IZ krožišča, ne pa takrat, ko pelješ vanj. Ker ko prihajaš, je vsem jasno, kam greš, kdaj pa boš šel ven, pa očitno ni jasno niti tistemu, ki sedi za volanom. In kolone ob najnovejši ptujski prometni preureditvi so še daljše. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 5 6 7 8 1 6 4 1 3 9 2 8 5 9 4 8 7 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©© €€€ GG Bik vvv © €€ GGG Dvojčka vv ©©© € G Rak vvv © €€€ GG Lev v ©© €€ GGG Devica vv ©©© € GG Tehtnica v ©©© €€€ GG Škorpijon vv ©© € GGG Strelec v ©©© €€ G Kozorog ©©© € GGG Vodnar v ©© €€€ GG Ribi © €€ G Torek, 9. maj 09:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, glasbena matineja za osnovne šole in vrtec 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Luna, za šole in izven 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, predavanje rimska vojska v republiki in cesarstvu Sreda, 10. maj 09:30 Ptuj, pred Mestnim gledališčem, snemanje oddaje Ribič Pepe 10:15 Ptuj, pred Mestno hišo, otvoritveni dogodek razstave Potuj trajnostno, promocijska aktivnost v okviru izdelave Celostne prometne strategije, razstava je na ogled na petih lokacijah v starem mestnem jedru 13:00 Ptuj, Mestni kino, Z dojenčkom v kino - Dotik vode 16:00 Središče ob Dravi, knjižnica, predstavitev knjig Bralne značke za odrasle 2017 17:00 Središče ob Dravi, knjižnica, pravljična ura z ustvarjalno delavnico, pravljica Gospod Vesel in gospa Mrak 18:00 Slovenska Bistrica, Center domače in umetnostne obrti, razstava društva Majolika - Razkrivanja Četrtek, 11. maj 18:00 Studenice, Dom kulture Andreja Stefanciosa, tečaj temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja 18:30 Slovenska Bistrica, parkirišče pred trgovino Pika, Tomšičeva ul. 9, Škratov pohod ob polni luni 19:00 Ptuj, Mestno gledališče, predavanje Orfejev spomenik na Ptuju in podobe na njem 19:00 Majšperk, Galerija AF, odprtje likovne razstave Mirana Cafu- ta in Magdalene MacNiallais 19:00 Ptuj, Mestno gledališče, Orfejev spomenik na Ptuju in podobe na njem, predavanje dr. Katarine Šmid Petek, 12. maj 09:00 Sl. Bistrica, Vojašnica Vincenca Repnika Slovenska Bistrica, Dan odprtih vrat vojašnice, do 18.00 18:00 Ptuj, dvorišče Narodnega doma, odprtje Tedna ljubiteljske kulture 2017 v MO Ptuj, odprtje razstave Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, nastop kulturnih skupin KD, članic ZKD Ptuj 19:00 Majšperk, Breg, galerija Tovarna umetnosti, odprtje razstave fotografij Srdana Mohoriča - Metalika 19:00 Ptujska Gora, Bazilika Marije Zavetnice, 100-letnica fa- timskih prikazovanj, maša in procesija, vigilija praznika za mariborsko nadškofijo z molitveno uro, slovesno romarsko mašo ter procesijo s kipom Fatimske Marije in lučkami 20:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje S kolesom na Turo, 1900 km po Slovenski turnokolesarski poti Mestni kino Ptuj Torek, 9. maj: 20:00 Filmski teden Evrope: Sol zemlje. Sreda, 10. maj: 13:00 Z dojenčkom v kino: Dotik vode; 20:00 Filmski teden Evrope: Mirni zaliv. Četrtek, 11. maj: 19:00 Nisem tvoj zamorec. Petek, 12. maj: 17:00 Povedka o gozdu; 18:30 Varuh galaksije, 2. dejanje; 21:00 Komedija solz. Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog Velja za teden od 9. do 15. maja 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Naudaru RADIOPTUJ Otrendih varnostnih pojavov na ormoškem območju ... V četrtek ob 16. uri. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Eva Kolednik, Dravinjski vrh 10, 2284 Videm. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Qelix www.fellx.sl UČILA ■i. Foto: CG 22 Äa/mfeTEDNIK Šport, rekreacija, oglasi torek • 9. maja 2017 Foto: Črtomir Goznik Najboljši v zaključnem tekmovanju posameznikov (z leve): Matic Dokl, Sašo Vidovič, Igor Vidovič, Monika Kolarič, Romana Čuček in Simona Vajda. Foto: Črtomir Goznik Najboljše tri ekipe v pomladanski podjetniški ligi 2017: 1. Dokl gostinstvo (v sredini), 2. Tames (levo) in 3. VGP Drava (desno). Bowling Letos slavila Romana čuček in Sašo Vidovič Le dan po koncu podjetniške lige pomlad 2017, v kateri je slavila ekipa Dokl gostinstvo, za njo pa sta se zvrstili ekipi Tames in VGP Šolski šport Napredovali odbojkarski ekipi OŠ Markovci in OŠ Kidričevo V Markovcih (predtekmova-nje) in na Destrniku (finale) je potekalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učence letnika 2004 in mlajše. Izmed petih ekip je v finalu nastopila četverica, naslov prvaka pa je osvojila ekipa OŠ Markovci (fotografija desno zgoraj), ki je v finalu prepričljivo ugnala vse tri tekmece. Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Kidričevo (fotografija desno spodaj), ki prav tako vodi na območno tekmovanje. Rezultati, finale: Markovci - Kidričevo 2:0, Kidričevo - Hajdina 2:0, Destrnik--Trnovska vas - Kidričevo 0:2, Destrnik-Trnovska vas - Hajdina 1:2, Markovci -Destrnik-Trnovska vas 2:0, Hajdina - Markovci 0:2. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Kidričevo 3. OŠ Hajdina 4. OŠ Destrnik-Trnovska vas 5. OŠ Ljudski vrt UR Drava, je bilo izvedeno zaključno tekmovanje posameznikov. Med ženskami je slavila Romana Čuček (Bowling center Ptuj), drugo mesto je zasedla Simona Vajda (Tiskarna Ekart), tretje pa Monika Kolarič (Radio-Tednik). Pri moških je največ pokazal Sašo Vidovič (Novo prodaja), ki je v finalu ugnal Igorja Vi-doviča (Tames), tretje mesto je zasedel Matic Dokl (Dokl gostinstvo). JM Konjeniški šport • Kasaške dirke Tri zmage za KK Ljutomer Na tretji letošnji kasaški preizkušnji nove tekmovalne sezone na hipodromu Stožice v Ljubljani so v osmih dirkah trikrat zmagali tudi člani KK Ljutomer. Marko Slavič je slavil s Peterko I, njegov sin Mitja pa z Izabelo II. Drugič letos je zmagal Lester OZ s Slavkom Jurešem. V dirki za pokal mesta Ljubljane je drugo mesto osvojil Mitja Slavič z Deluxom MS (1:17,1), tretje pa Marko Slavič in Arrived Star. NŠ Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., -*— ' poraba energije za ogrei/arije 02/ 749 34 10 V 101,00 kWh/m2 na leto , Planinski kotiček Raduha (2062 m) - mogočni vrh nad Savinjo Sobota, 13. 5. 2017 Raduha, najvzhodnejši dvatisočak, je od Kamniško-Sa-vinjskih Alp ločen z dolino reke Savinje. Dolgi hrbet Male in Velike Raduhe nam pritegne pogled in pokaže, kdo je »gospodar«, pa naj jo gledamo iz Solčavske strani ali s Slemena na severni strani, saj daje vtis nebotične gore. Na pot se bomo podali od Bukovnika, preko planine Gro-hat in po zahtevni poti, ki je opremljena z jeklenicami na vrh Velike Raduhe. Med vzponom se bomo naužili najlepšega razgleda v pogorju, na Logarsko dolino in ostenja nad njo. Pogled pa bo odtaval še daleč naprej, kajti s samega vrha so čudoviti razgledi na bližnje in oddaljene vrhove v skupini Kamniško-Savinjski Alp, Karavank in ostalega hribovja proti vzhodu z izstopajočo Uršljo goro. Sestopili bomo preko La-neža proti Koči na Loki, kjer nas bo čakal prevoz. Če se bo izkazala potreba, se bomo razdelili v dve skupini in bo prva krenila po zahtevni poti na vrh (obvezna čelada, rokavice), druga pa po lažji poti preko Durc. Odhod je ob 5. uri s parkirišča pod gradom. Skupne hoje bo med 6 in 7 ur. V obeh planinskih postojankah (Koča na Grohatu in Koča na Loki) je možnost toplega obroka vendar naj bo v nahrbtniku dovolj tekočine, nekaj hrane in kakšen priboljšek. Naša pot je del Slovenske planinske poti. Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 9. 5., oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je približno 20 evrov (oz. odvisen od števila udeležencev in načina prevoza bus, kombi). Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj:04202-0000493764 pri NKBM s pripisom Raduha - 2017. Vrnitev bo okrog 20. ure. Izlet vodi Miran Ritonja. torek • 16. maja 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 WWW.vitavera.Si Štajerski TEDNIK Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PONUJAMO sodelovanje komunikativnim zastopnikom (tudi mlajšim upokojencem in študentom ) za trženje časopisov na terenu. Ponudbe (s. tel. št.) na Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj, ali e-pošta: robert.kosi23@gmail. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM črno-belo telico, brejo 8 mesecev, in bikca simentalca, starega tri mesece, ter kupim ječmen in koruzo. Tel. 041 387 979._ BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, in purane, 3 kg, prodajamo. Tel. 040 531 246 ali 02 688 13 81, Rešek, Starše 23. DOM STANOVANJE VIR pri Zadru, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, klimatiziran, oddaljenost od plaže 150 m, prosto do 2. 7. in od 12. 8. dalje. Tel. 031 742 714. MOTORNA VOZILA PRODAM Hyundai lantra 1,8, letnik 1988, vozno. Cena po dogovoru. Tel. 040 982 488. RAZNO PRODAM lepe železniške tramove - švelerje. Cena 15,00 €. Možnost dostave. Tel. 041 893 305. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Dragi pevci slovenskega OKTETA Moj rojstni dan je bil le povod, da sem vas povabil na Ptuj. Vesel sem svoje ideje, ki je bila kronana z vašim obiskom in nepozabnim koncertom. Še enkrat velika, velika hvala! Tim me je kar v začetku paraliziral s »Kaj b, jaz tebi dav ...!« Gospod Jože s petjem in šarmantnim povezovanjem, gospa Urška z nežnimi in udarnimi prsti po klaviaturi ter vsi ostali gospodje - oktetovci: Čadež, Maserko, Triler, D. Vidic, Volčanšek in moj Matej! Poslušal sem vas že četrtič. V osmih stoletjih dominikanska dvorana še ni donela tako slovensko, tako ubrano in tako odmevno kot tega velikonočnega ponedeljka. Za vse so vas z nagljem nagradili moji vnuki in moj nekdanji Mo PZ Jezero iz Budine-Brstja. Slavko Brglez, Ptuj ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage hčerke, mamice in vnukinje Petre Kramberger IZ LJUBLJANE Dragi sorodniki in prijatelji! V svojem in Izidorjevem imenu, pa tudi v imenu Petrinih sinov, njene babice in vse njene družine bi se vam rada iskreno zahvalila za vašo podporo, sočutje in pomoč. V tem času, ko se z bolečino poslavljamo od naše ljube Petre, nam vaša tolažba daje moč in upanje. Hvala vam, da ste jo pospremili z lepimi mislimi, hvala za denarne prispevke, čudovito cvetje in sveče. Mama Milena z družino ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. BaraBiiaiiKS^ 0S:00 Oddaja iz občine Destrnik 09:30 C i11: .i pr" Franeet" ¡0:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert pevskih zborov v MajSperku SIP 20:00 Srečanje OFS, 2.del 21:30 Oddaja iz občine Majiperk 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Hajdina-Revija CPZ 10:00 Oddaja iz občine Slarič 11:05 Glasbena oddaja 32:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 19:30 ŠKL 20:00 Koncert MePZ Gerečja vas 21:00 I lajdina - Revija CPZ 32:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine Domava 09:15 Ljudski pevci se predstavijo 10:40 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ljudski pevei iz Cirknlan se predstavijo 20:00 Dan OS Domava 21:30 Utrip v/. Ormoža 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 616 044: www siptv.si Marketing: Megamarkelmg d.O.o.; 02 749 34 27: 031 627 340 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Štajerski Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. RADIOPTUJ 89,8 -98,2 -104,3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK. Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo. NAROČILNICA ZA Štajerski staler s ta TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v Štajerskem tedniku RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po.Uigodi • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA< www.tednik.si tednik@tednik.si Ptuj • Spoznavanje držav EU - Ptuj 2017 Zgodbe, ki povezujejo in jih potrebuje tudi EU Turistično društvo Ptuj je ob vstopu Slovenije v EU uredilo Evropark s 7000 zasajenimi cvetlicami in zastavami držav članic EU, evropsko zastavo ter zastavo TD Ptuj. Po zaslugi TD Ptuj pa so mladi iz osnovnih in srednjih šol na Ptujskem ter Vrtca Ptuj začeli pisati še drugo uspešno evropsko zgodbo, ki temelji na spoznavanju držav EU. V letošnjem projektu, ki je bil že osmi po vrsti, so se poglobili v najlepše pravljice držav EU. Predstavitev je potekala na stojnicah in s kulturnim programom na odru, v Evroparku pa so ob 13. obletnici vstopa Slovenije v EU opravili simbolični dvig evropske zastave. V MO Ptuj so veseli, da TD Ptuj nadaljuje to tradicijo, je povedal ptujski župan Miran Senčar. Letos sta se s tem projektom seznanila tudi evropska komi-sarka Violeta Bulc in evropski poslanec Igor Šoltes. Oba sta bila navdušena, saj tega projekta doslej nista poznala. Podrobneje sta jima ga predstavila predsednik TD Ptuj Peter Pribožič in koordinato-rica projekta Tatjana Vaupotič Zemljič, ki je poudarila, da je skupni cilj projekta širjenje znanja in vedenja o članicah EU med mladimi, učenci, dijaki in predšolskimi otroki. „Zelo sem vesela, da sem lahko del te zgodbe. Projekt je vreden širše publicitete. Upam, da boste po zgledu Ku-rentovanja tudi iz tega projekta naredili svetovno zgodbo. Z veseljem bomo pri tem pomagali. To so zgodbe, ki povezujejo, to so zgodbe, ki jih potrebuje tudi EU, ne samo slabe zgodbe, ampak tudi dobre. Upam, da ste dovolj ambiciozni, da boste tej zgodbi dali krila, da boste poskušali najti partnerje še kje drugje in upam, da bo nekoč tovrstna mreža projektov živela po celi Evropi," je izpostavila evropska komisarka Violeta Bulc. Evropski poslanec Igor Šol-tes je prepričan, da pri ustvarjanju pozitivnega duha, ki ga tako Slovenija kot Evropa nujno potrebujeta, lahko veliko prispevajo tudi mladi. Evropa Foto: Črtomir Goznik Udeleženci pogovora z evropsko komisarko Violeto Bulc in evropskim poslancem Igorjem Soltesom v Mestni hiši. je tudi projekt solidarnosti, sociale in skrbi za človeka, ni vse samo v infrastrukturi, Ti'Ri.snCNo np .šTvo FIT "J Pravljice so oživele tudi na odru. SPOZNAVAJMO DRŽAVE EVROPSKE LET US GET TO KNOW EU PTUJ 2017 Foto: Črtomir Goznik pomembna je tudi zaščita naravnih virov, vode, dobrin, ki so pomembne za trajnostni razvoj. Unija bo morala bolj prisluhniti državljanom, da birokracija ne bo več sledila predvsem interesom kapitala. Ptuj je s projektom Spoznavajmo države EU dokazal, da zna delovati povezovalno in pozitivno. Za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca pa je ptujski evropski projekt eden tistih dogodkov, ki Ptuju dajejo identiteto. TD Ptuj in MO Ptuj sta se še posebej zahvalila ravnateljici OŠ Ljudski vrt Tatjani Vaupotič Zemljič, vsem 304 mladim, ki so sodelovali v letošnjem projektu, njihovim mentorjem in ravnateljem šol in vrtca. Gre za projekt, v katerem mladi sodelujejo z velikim navdušenjem in veseljem ter skušajo „posvojene" države čim podrobneje spoznati: glavna mesta, kulturo, pomembne ustvarjalce, hrano. Tako so v OŠ Kidričevo, kjer so posvojili Veliko Britanijo in Severno Irsko, zelo zaskrbljeni, kaj bo sedaj z njimi zaradi brexita, ali v prihodnje ne bodo del projekta. Brez skrbi, ostajajo, evropskih zgodb za spoznavanje je še veliko. Celoletno delo v tem projektu udeleženci predstavljajo tudi v šolah oz. vrtcu. Tema 9. projekta Spoznavajmo države EU v letu 2018 bodo najboljši športniki držav EU. MG ^ _; H »it i.»— "—* Napoved vremena za Slovenijo Saditi fižol na Florjana, je dovolj zarana. - Abaraña KRAST/ČA astkidae. ' _ (ŠVEDSKA PRA. j^) I imJKVFK/ Foto: Črtomir Goznik Letos so vabile najlepše pravljice držav EU. Tudi letošnji projekt Spoznavajmo države EU je TD Ptuj izvedlo v sodelovanju z MO Ptuj, sodelovale so še Javne službe Ptuj in PeTV Ptuj. V kulturnem programu so nastopili člani harmonikarskega orkestra Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom Marjete Babič. Evropsko himno so ob simboličnem dvigu evropske zastave v Evroparku zaigrali člani Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča. Danes bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Hladneje bo. Najnižje jutranje temperature bodo 6 do 10, na Primorskem do 12, najvišje dnevne od 11 do 14, na Primorskem do 20 stopinj C. Obeti V sredo bo delno jasno, jutro bo še hladno. V četrtek bo v hribih zahodne Slovenije pretežno oblačno s kakšno ploho. Drugod bo povečini sončno, pihal bo jugozahodni veter. Spet bo topleje. Osebna kronika Rojstva: Alenka Šmigoc Vinko, Pobrežje 118 d, Videm pri Ptuju - deklica Deja; Vita Tajhman, Zg. Hoče 6 i, Hoče - deklica; Nastja Petrovič, Stanečka vas 16, Majšperk -deček Gal; Katja Janžekovič, Mihovce 48, Cirkovce - deklica Lana; Smiljana Brumec, Skorba 54 a, Hajdina - deček Lukas; Laura Mohorko, Pristava 41, Cirkulane - deklica Leni; Tjaša Novak, Vodranci 15, Kog - deček Kris; Sabrina Zajc, Apače 153, Lovrenc na Dr. polju - deček Jakob; Mateja Čeh, Gomila 16, De-strnik - deklica Žana; Branka Obrovnik, Kot na Pohorju 17 c - deklica Ema; Mateja Auer, Mariborska cesta 96 b, Orehova vas - deček Val; Dušan-ka Bratuša, Korenjak 3, Zavrč - deklica Lara; Bernardka Va-lenko, Rotman 30 a, Juršinci - deček Jakob; Taja Lešnik, Zavrh 74 b, Voličina - deček Rian; Petra Kolednik, Rudarska ul. 15, Lendava - deček Jaka; Nina Skok, Limbuška graba 30, Maribor - deček Nik; Mihaela Matis, Nova ulica 9, Orehova vas - deklica Laura; Brigita Zebec, Veliki Vrh 67 a, Cirkulane - deklica Zala; Jelena Vuletič, Na jasi 1, Ptuj - deklica Julija; Ana Laura Kravicc Alvarez, Podgorci 9, Podgorci - deček Gael; Monika Lovrenčič, Majšperk 38 - deček Matija; Albina Kukovec, Krčevina pri Ptuju 77, Ptuj - deček Žiga; Petra Kukovec, Markovci 81 b, Markovci - deček David; Nika Zri-lic - Štumberger, Bukovci 132 c, Markovci - deček Lan; Eva Metličar, Proletarska ul. 17, Kidričevo - deček Jaša. Umrli so: Karl Matja-šič, Žabjak 15 b, roj. 1943 - umrl 18. aprila 2017; Veronika Vrbančič, roj. Solina, Bukovci 83, roj. 1937 - umrla 20. aprila 2017; Janez Pignar,Vitomarci 54 a, roj. 1973 - umrl 20. aprila 2017; Janez Kozel, Dobrina 58, roj. 1927 - umrl 21. aprila 2017; Anton Kodrič, Majšperk 31, roj. 1927 - umrl 21. aprila 2017; Katarina Berlak, roj. Bokalič, Svetinci 20, roj. 1928 - umrla 22. aprila 2017; Marija Horvat, roj. Cafuta, Čučk-ova ul. 3, roj. 1932 - umrla 25. aprila 2017; Rozalija Pre-log, roj. Solina, Zagojiči 30, roj. 1928 - umrla 26. aprila 2017; Roza Kovačič, roj. Kova-čič, Preša 4, roj. 1920 - umrla 28. aprila 2017; Jurij Vogrinc, Nadole 26, roj. 1934 - umrl 1. maja 2017; Anton Kozo-derc, Podlože 18, roj. 1927 - umrl 1. maja 2017; Karolina Korošec, roj. Škof, Zg. Hajdina 60, roj. 1927 - umrla 29. aprila 2017; Frančišek Pred i-kaka, Pleterje 45, roj. 1933 - umrl 29. aprila 2017; Ivan Kopušar, Apače 63, roj. 1933 - umrl 2. maja 2017; Franc Mlakar, Lancova vas 72, roj. 1958 - umrl 3. maj 2017. Poroke - Ptuj: Davorin Hûll in Branka Bizjak, Obrtniška ulica 2, Ptuj; Bogdan Hvalec in Aleksandra Lazar, Turški Vrh 106 a; Dominik Ploj in Laura Krajner, Sladki Vrh 5 c; Damjan Tetičkovič, Grajena 5, in Manca Zavec, Ciril-Metodov drevored 19; Marko Todorovic, Ob Studenč-nici 5, in Klara Majcen, Ul. 25. maja 10; Andrej Žuran in Klementina Horvat, Muretinci 51; Dejan Postružnik, Jablance 40, in Sanijela Ferš, Hajdoše 6; Denis Krajnc in Kaja Jako-lič, Rimska ploščad 20; Tibor Ules in Mojca Kralj, Slovenja vas 41; Smiljan Vajsbaher, Apače 27, in Sabina Žumer, Orešje 149; Damjan Kirbiš in Rozi Gorjup, Apače 45; Boris Korez in Darja Predikaka, Str-nišče 4. Poroki - Ormož: Drago Žlender in Nada Princl, Zgornji Velovlek 25, Destrnik; Davorin Kocjan in Anja Jerebič, Her-manci 2, Miklavž pri Ormožu.