XIV	Številka 41 (451)	Velenje, petek, 13. oktobra 1978	Cena 4 din
V velenjskem gradu je Kulturni center Velenje odpri v soboto stalno razstavo „Od impresionizma do danes" ter razstavni kotiček akademskega slikaija Lojzeta Petka. Otvoritve razstave sta se udeležila tudi sekretar predsedstva CK ZK Jugoslavije Stane Dolanc in predsednik CK ZK Slovenije France Popit.
Vlak je odpeljal
Delegacije Velenja v Vrnjački Banji, delegacija Mozirja pa v Cajetini
V sredo zvečer je krenil na pot letošnji vlak Bratstva in enotnosti, ki je iz Slovenije v bratsko republiko Srbijo znova popeljal nekatere nekdanje vojne izseljence in njihove najbližje sorodnike. Z letošnjim vlakom je v različne kraje Srbije odpotovalo 1250 udeležencev iz vse Slovenije, med njimi tudi 31 iz občine Velenje in 12 iz občine Mozirje. Z vlakom sta odpotovali tudi posebni delegaciji obeh občin. Velenjsko sestavljajo Jože Veber (vodja delegacije), Jože Tekavc, Janez Pukl, Milan Štimac, Ivan Kolar in Rudi Hudovemik mozirsko pa Stane Kranjc (vodja delegacije), Mara Tratnik, Janez Žagar, Franc Trbovšek, Rezika Plaznik in Danica Krajnc.
Iz Šmartnega ob Paki pa je v sredo zvečer odpotovala tudi posebna delegacija krajanov Šmartnega, ki bodo obiskali pobrateno krajevno skupnost Novo selo v občini Vrnjač-ka Banja. Z njimi je odpotoval tudi naš novinar Jože Krajnc, ki bo za prihodnjo številko našega tednika pripravil daljšo reportažo o tem srečanju in o življenju ter delu v tej krajevni skupnosti.
V četrtek se bo vreme začelo izboljševati in bo do konca tedna prevladovalo suho in nekoliko topleje.
4. srečanje aktivistov OF
Aktivistom OF Šaleško nislinjskega okrožja bo v Slovenj Gradcu govoril predsednik Skupščine SRS, Milan Kučan
Prihodnjo nedeljo, 22. oktobra bo v novi športni dvorani v Slovenj Gradcu 4. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte Šaleško - mislinjskega okrožja.
Na tem že tradicionalnem srečanju aktivistov OF bo govoril predsednik Skupščine SR Slovenije, Milan Kučan.
M.
Pomembni uspehi med obema praznikoma
V svečano okrašeni dvorani doma Kulture Velenje je bila pod geslom Naš cilj—razvoj socialističnega samoupravljanja in samoupravne demokracije" v soboto ob prazniku občine Velenje razširjena seja vseh treh zborov velenjske občinske skupščine.
Slavnostnega zasedanja so se udeležili tudi predstavniki organizacij združenega dela občine Velenje, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Velenje.
Vse navzoče je najtopleje pozdravil predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun,
Udeleženci svečane seje
EJA 10 SO MOZIRJE
Konec prejšnjega tedna so se 11. redni seji sestali člani nega sveta skupščine obči-MOZIRJE. Na seji so med ugim sprejeli odredbo o pri-»jbinah za obvezne veterinar-o-sanitarne preglede in za do-ijenja ter potrdila, sprejeli so Ki odlok o merilih za razvrsti-v objektov zgrajenih brez dojenj in družbeni dogovor o lupnem razvoju informatike, fužbenega informacijskega si-ema in avtomatske obdelave idatkov.
URESNIČEVANJE KONGRESNIH DOKUMENTOV
V ponedeljek, 9. oktobra se začel v Velenju seminar za deretarje osnovnih organizacij K jn svetov ZK v krajevnih [upnostih ter za koordinatorje K v delovnih in sestavljenih Racijah združenega dela. seminarju, katerega delo oteka v več skupinah, obrav-avajo uresničevanje kongresih dokumentov v neposredni raksi osnovnih organizacij ZK, pravi v okolju, v katerem omunisti živijo in delujejo. Po-sbno pozornost namenjajo iranosti ZK ter meto-in oblikam njenega dela, tako pa tudi razvoju samo-ivnih socialističnih družbe-odnosov in ekonomske poli-
Jutri, zadnji dan seminarja, pa izoblikovali tudi dogovor za Inje delo osnovnih organizacij deški dolini.	^
Težko pričakovana pridobitev
V Ravnah bodo pojutrišnjem predali namenu prenovljene prostore stare osnovne šole — Boljši pogoji za delo krajevne skupnosti, družbeno političnih organizacij in društev —
Tudi dvorana z odrom
Krajani Raven bodo v nedeljo, 15. oktobra, slovesno zaključili enega zadnjih nečrtov, ki so si jih zadali v petletnem razvojnem načrtu njihove krajevne skupnosti. Namenu bodo predali obnovljene prostore stare osnovne šole, ki bodo služili ne le potrebam delovanja krajevne skupnosti, družbeno političnih organizacij in društev, marveč tudi za najrazličnejše zbore, posvetovanja in kulturne prireditve, kar so krajani še posebej težko pričakovali. Z adaptacijo stare šole so pričeli že v mesecu aprilu, zaradi neugodnih vremenskih razmer pa
NOVA PRIDOBITEV V GAJU
K nadaljni bogatitvi podobe Savinjskega gaja v Mozirju bodo prispevali svoj delež tudi borci. Občinski odbor ZZB NOV Mozirje in pododbor IV. brigade VDV bosta namreč jutri dopoldne v gaju pripravila krajšo slovesnost na kateri bodo odkrili spomenik padlim kurirjem iz Gornje Savinjske doline. Že sedaj čudovito urejen kraj ob Savinji bo dopolnil preko dva metra visok kip iz lesa, delo kiparja Janka Dolenca iz Vuze-nice. Slovesnost bo ob 10. uri.
so se dela nekoliko zavlekla. V bivši učilnici so uredili manjšo dvorano z odrom, ki je v Ravnah doslej niso imeli in v kateri bodo prvi kulturni program pripravili prav na dan otvoritve. Poleg dvorane pa so obnovili še dva prostora za delo organizacij in društev. Otvoritveno slovesnost bodo pripravili pojutrišnjem, v nedeljo 15. tega meseca ob 15. uri popoldne.
Preureditev stare osnovne šole pa ni edino delo, ki so se ga
letos lotili v Ravnah. Če podrobneje ne naštevamo urejevanja nekaterih komunalnih vprašanj pa lahko omenimo asfaltiranje okolice nove šole ter izgradnjo novega športnega igrišča, ki bo, kot vse kaže, končano v naslednjem letu. Petletni delovni program pa bodo izčrpali z ureditvijo ceste preko Raven (začetne priprave na ta dela so že stekle) in z izgradnjo glavnega voda telefonskega omrežja.	J. KRAJNC
Dobrodošli na I. turnirju bratstva in enotnosti
V organizaciji Sekcije za rekreacije in šport pri DI Velenje bo v soboto v Velenju srečanje invalidov iz Srbije, Hrvatske in Slovenije.
Na I. turnirju, ki ga prirejajo ob praznovanju občinskega praznika in pod geslom „Brat-stvo in enotnost združuje naše narode", se bo zbralo kar 126 invalidov, vojaških vojnih invalidov, prvoborcev in borcev iz Prokuplja, Siska, Djurdjevca, yutomera, Kočevja, Laškega, Žalca in Velenja. Njim se bodo pridružili tudi delavci iz Celjske
(»ADICIONALNII VZORČNI SEJEM SOZDA GORENJE - Zadnjo soboto, 7. oktobra so v velenjski Rdeči i odprli 3. tradicionalni vzorčni sejem sozda Gorenje. Odprtja te tradicionalne razstave proizvodnih dosežkov Gorenje so se udeležili številni yostje, med drugimi tudi član sveta federacije, Franc Leskošek — Luka in član edstva SR Slovenije, Tone Bole. O pomenu vzorčnega sejma, posebej pa še o prihodnjem razvoju Gorenja, je no spregovoril gieneralni direktor Ivan Atelšek (njegov govor objavljamo na 2. strani), tradicionalni vzo rčni sejem Gorenja so zvraven številnih poslovnih partnerjev Gorenja obiskali te dni številni med njimi selkretar predsedstva CK ZK Jugoslavije, Stane Dolanc, oredsednik gospodarske zbornice Slovenije tej Verbič, podpredsednik IS skupščine SR Slovenije Vitja Rode republiški sekretar za industrijo Tone Kovič in
Tkanine. Pomerili se bodo v kegljanju, ribolovu, streljanju z zračno puško in v namiznem tenisu.
V popolnem ekipnem četve-roboju pa bodo nastopile bratske ekipe iz Prokuplja, Djurdjevca, Siska in Velenja, ki so se tudi dogovorile za podobna, vsakoletna srečanja v različnih krajih.
Tekmovalci se bodo najprej zbrali v prostorih družbene prehrane REK Velenje, kjer bo slovesna otvoritev letošnjega turnirja.
Ob 10. uri se bo začelo tekmovanje, in sicer v kegljanju, kjer bodo sodelovale ekipe Prokuplja, Djurdjevca^ Siska, Kočevja, Ljutomera, Žalca, Tkanine Celje in Velenje, ribolovu (Prokuplje, Djurdjevac, Sisak, Laško in Velenje), streljanju z zračno puško (Prokuplje, Djurdjevac, Sisak, Kočevje, Ljutomer, Laško, Žalec, Velenje) in namiznem tenisu (Prokuplje, Djurdjevac, Sisak, Velenje).
Ob 14. uri bo slovesna razglasitev rezultatov prav tako v družbeni prehrani REK, popoldne ob 16. uri pa si bodo udeleženci turnirja skupaj ogledali še središče Velenje in vzorčni sejem Gorenja v Rdeči dvorani.
Na letošnjem prvem turnirju bo predvidoma sodelovalo 126 tekmovalcev, vsem, ki bodo prišli v Velenje pa želimo prijetno bivanje in dobre tekmovalne uspehe.
V domu kulture v Velenju je bila v soboto slavnostna seja vseh treh zborov — Sob Velenje ob 8. oktobru, prazniku občine — Med številnimi gosti tudi častni občan Velenja in član sveta federacije Franc Leskošek—Luka ter delegacije pobratenih občin — Navzoče je najprej pozdravil Franjo Korun, slavnostni govor pa je imel Jože Veber — Podelili tudi letošnje nagrade in priznanja občine Velenje
jim čestital za praznik ter obenem izrekel priznanje delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim za dosežene uspehe v preteklem letu z željo, da bi bil tudi v prihodnje razvoj Šaleške doline čim bolj uspešen.
Še posebej je izrekel Franjo Korun prisrčen pozdrav članu sveta federacije in častnemu občanu občine Velenje Francu Leskošku-Luki ter drugim gostom, med njimi Tonetu Bo-letu, članu predsedstva SR Slo venije, delegacijam pobratenih občin Split, Subotica in Vrnjač-ka Banja ter delegaciji splošne plovbe Piran in predstavnikom sosednjih občin.
, Letos mineva 37 let," je nato nadaljeval Franjo Korun", ko so borci 1. štajerskega bataljona za nekaj ur zavzeli mesto Šoštanj, prvo mesto v okupirani slovenski Štajerski, ki jo je nemški okupator štel že za del svojega državnega ozemlja. Hkrati mineva tudi 37. let, ko so bili v Šoštanju ustreljeni prvi talci. Tako kot drugod je okupator tudi v Šaleški dolini začel s totalno vojno in z nasiljem uničeval slovenski živelj ter preprečeval vsakršno akcijo. , Po uvodnem nagovoru Franja Ko-runa so vsi udeleženci slavnostnega zasedanja vseh treh zborov skupščine občine Velenje z
enominutnim molkom počastili spomin na 639 borcev in drugih zavednih ljudi iz Šaleške doline, ki so darovali življenje za svobodo. Potem ko je članica komisije za podelitev nagrad in priznanj občine Velenje Zdenka Slomšek prebrala sklep skupščine, o letošnjih nagrajencih, sta predsednik skupščine občine Franjo Korun in predsednik komisije Nestl Žgank podelila srebrni grb občine Velenje članom jamske reševalne čete Rudnika lignita Velenje, Kaju-hovo nagrado pa Kulturnemu društvu Šmartno ob Paki ter Osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja.
Občanom in delovnim ljudem naše občine so na svečani seji čestitali za praznik in jim zaželeli tudi v prihodnje vehko delovnih uspehov predstavniki pobratenih občin in Splošne plovbe Piran Vjekoslav Vidak, Slavko Jankovič, Vlasta Mrda-kovič in Viljem Vovk.
Nato so v dvorani kulturnega doma zadonele koračnice rudarske godbe Velenje, ki je pripravila polurni koncert. Po končani slavnostni seji in koncertu pa so občinske delegacije ter delegacije pobratenih občin položile vence k spomeniku Onemele puške na Titovem trgu.
Številka 41 (451) - 13. oktobra
razvijati programe, kot smo si želeli pred 20 leti, da bi morda v Gorenju proizvajali tudi televizorje. To pa ni več želja, temveč je stvarnost.
Kaj nam prinašajo programi v prihodnosti? V našem razvoju smo prišli že tako daleč, da že lahko in tudi želimo prispevati naš delež k osvajanju vesolja. Program DOM je v svoji vsebini zaokrožena celota, ki naj bi nudila človeku popolnoma opremljeno hišo in tudi del tistega, kar sodi v njeno okolje. Drugi program, ki je definiran kot industrija, točno nakazuje proizvodne silnice v smeri proizvodnje elementov za program DOM. Tretji program, ki je začrtan, je začetek novega - gre za proizvodnjo RAČUNAL NIŠTVA.
V Gorenju se zavedamo, da mora naša družba vse bolj obvladati tudi vrhunsko tehnologijo, med katero brez dvoma spada tudi računalniška. Smotrnost proizvodnje računalniške opreme je utemeljena predvsem z družbenim pomenom računalniške tehnologije. Prepričani smo, da bo družba zainteresirana za naš koncept, ki ne predstavlja licence in omogoča prodajo na vseh trgih brez omejitev in da bo dala temu projektu tudi ustrezno podporo, kar naj konkretno pomeni, da bi morala poskrbeti za celovit pristop k problematiki od proizvodnje komponent do izgradnje in delovanja največjih in najbolj kompleksnih sistemov, od šolanja kadrov in usmerjanja
raziskav do izpeljave celovitega procesa samoupravnega sporazumevanja za področje računalništva in informatike. Zavedajoč se, da moramo čimbolj združevati potenciale v naši domovini, smo se v Gorenju odločili za povezavo z Elektro-tehno, tozdom za računalništvo Digital, ki je po našem mnenju izbrala najboljši način za za-
Lahko in želimo prispevati svoj delež
k osvajanju vesolja!
Generalni direktor sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, Ivan Atelšek je ob odprtju 3. tradicionalnega vzorčnega sejma sozda Gorenje, 7. oktobra zatrdil, da bo Gorenje tudi v prihodnje kolektiv, ki bo presenečal s svojim
napredkom ne samo Jugoslavijo, ampak tudi svet!
Franc Leskošek Luka in Tone Bole si v spremstvu Ivana Atelška ter Slavka Geratiča ogle razstavljene proizvode Gorenje
„Vsako leto razkrivamo ambicije naših delavcev, naših strokovnjakov ter vam jih na tem sejmu praktično prikazujemo. Tudi letošnji sejem je poln presenečenj, predvsem pa je važna začrtana vizija Gorenja v strateškem gledanju v perspektivi Osnovne značilnosti te vizije so: strateško planiranje in moti-
vacija zaposlenih v Gorenju — torej kako angažirati nas vse v Gorenju v cilju nadaljnjega ustvarjanja.
Razvojni programi so trasira-ni v razvoju in proizvodnji programa DOM, v programu INDUSTRIJA ter novem programu RAČUNALNIŠTVA To so tri divizije, ki predstavljajo si-
J
; Zanimive in ^
5 dobrodošle novosti ^
*_*
s Sozd Gorenje je tudi na letošnjem vzorčnem sejmu s ^ postregel z novostmi, ki so jih kupci z zanimanjem ' J sprejeli — Od novosti navdušila predvsem oprema za £
I
v *
h
S *
S
m*
kopalnice in izdelki zabavne elektronike
Tradicionalni vzorčni sejem sozda Gorenje, ki je letos že tretji po vrsti, privablja v velenjsko Rdečo dvorano zlasti veliko poslovnih partnerjev oziroma odjemalcev izdelkov, ki jih v svojem širokem in pestrem proizvodnem programu ponuja Gorenje. Nekateri izmed njih so nam takole razkrili vtise z letošnjega sejma:
JANKO REPIČ (Izbira Ptuj — vodja komerciale): „Ldiko ugotovim, da je sejem, ki so ga pripravili letos, izredno zanimiv, kljub temu, da morda ni novosti, ki bi presenetila tako, kot je lani ijav program. Tudi letos Gorenje ponuja številne zanimive novosti, ki kažejo na to, da skušajo dosledno sle-
strojih ter seveda še več drugih manjših novosti. Za potrošnika je program Gorenja zanimiv zlasti zaradi kompletne ponudbe. Gorenje smelo in zelo hitro sledi
diti zahtevam sodobnega trga Zlasti zanimiv je program tovarne Koerting z izdelki, ki jih na jugoslovanskem tržišču doslej ni bilo mogoče dobiti. Prav zaradi tega gre zahvala Gorenju. Zelo pa me je navdušil tudi novi program keramičnih ploščic in kopalniških garnitur iz sintetičnega marmorja. Celoten program Gorenja je zelo dobro zasnovan, kupci pa si želimo, da bi ga v celoti lahko tudi dobili. Povpraševanje po izdelkih Gorenja je namreč zelo veliko, zlasti zaradi novih sodobnih designov, ki jih Gorenje redno ponuja."
BRANKO LEPENIK (Mercator Ljubljana - pomočnik komercialnega direktorja): „Z zanimanjem sem si ogledal tudi lanski sejem in če primerjam oba, lahko rečem, da letošnji pomeni precejšen skok v izboljšavah programa Gorenja. Predvsem me je letos navdušil program opreme za kopalnice in pa Koertingovi izdelki Presenetile so me tudi novosti v programu kuhinj in večja udeležba elektronike pri pomivalnih
Branko Lepenik
tokovom tržišča, kar pri drugih jugoslovanskih proizvajalcih ni tako očitno. Zlasti pa je za jugoslovanski trg dobrodošel nov program zabavne elektronike."
MARJAN LIKAR (Nanos Postojna — komercialni svetnik): „Letošnji sejem prikazuje zanimive novosti in je pestrejši od lanskega tako po količini kot tudi po kvaliteti razstavljenega programa. V proizvodnji Gorenja je zelo opazen konstanten napredek v tipih proizvodov in v predlogih raznih novitet. Z največjim zanimanjem sem si ogledal zlasti opremo za kopalnice, ki je zares dobro-
došla novost. Predlagal sem, da bi v ta program vnesli tudi prostor za pralni stroj, ki marsikje stoji v kopalnici. V zadnjem času sta precej napredovali kmetijska oprema in bela tehnika, predvsem pa je velik korak naprej storjen na področju akustike. Domači proizvajalci tovrstne opreme so doslej zaostajali za tujimi, zato je nov program, ki prihaja iz Koertinga nadvse dobrodošel."
J. KRAJNC B. ZAKOŠEK
I
I »»
I i
S
!
s *
* *
i *
* *
stem Gorenja s svojimi razvojnimi in strateškimi nalogami. Mislim, da je to tudi bistvena motivacija nas vseh, kjer bomo lahko ob takšnem razvoju nudi-
Sejem je odpri generalni direktor sozda Gorenje Ivan Atelšek
li resnično vsakomur vse. To pomeni da bo delavec na svojem delovnem mestu, s svojim prizadevanjem, fizičnim in umskim delom, lahko ustvarjal in postal resničen soustvarjalec Gorenja. Programi dajejo velike možnosti razvoja Gorenja na domačem in svetovnem trgu, torej so garancija za razvoj v vsaki krajevni skupnosti, občini, republiki, federaciji, kakor tudi v drugih državah (Zvezni republiki Nemčiji, Avstraliji, Nigeriji, Avstriji, Franciji itd.).
Nujno je, da poleg velikega vzpona v sami proizvodnji, velike diverzifikacije tržišča in velikih razvojnih možnosti pridemo znotraj do sistema optimalizaci-je maksimalne specializacije, organiziranosti in, ne nazadnje, najboljših medsebojnih odnosov. To so naloge, ki jih že izvršujemo in ki morajo doseči kulminacijo istočasno z začrtanim razvojem.
Letošnja razstava, letošnji sejem kaže celovitost proizvodnega programa za leto 1979. V razstavljenih proizvodih boste videli delo oblikovalcev, pro-jaktantov, inženirjev in tehnikov z njihovim znanjem, z novostmi — torej z vsak dan bolj prisotnim znanjem v naših vrstah in to mora biti tudi vodilo, da z manjšim trudom dosegamo večjo storilnost.
Letošnje leto bomo zaključili z okrog 15 milijardami dinarjev skupnega prihodka in s približno 2 milijardama dinarjev izvoza. To je velik skok, vendar še vseeno premalo, da bi lahko rekli, da je vse storjeno v smislu dobrega gospodarjenja, v smislu zviševanja produktivnosti dela. Ce pogledamo plan za leto 1979, kjer nas čaka okoli 20 milijard dinarjev proizvodnje,' od tega 3 milijarde dinarjev v tovarnah zunaj Jugoslavije, ter blizu 3 milijarde dinarjev izvoza z okrog 20.000 zaposlenimi, bi se morali zavedati, da je že v letošnjem letu nujna proizvodnja na ravni leta 1979. Mislim, da se vsi skupaj premalo zavedamo, da premalo ustvarjamo. Vendar se moramo ozreti na nekatere faktorje, ki so bili v Gorenju vedno prisotni, kot na primer na delo z modernimi stroji, sodobno tehnologijo, vsako leto z novimi izdelki, z vse več tovarnami itd. Torej nam ne kaže drugo, kot to, da ustvarjamo toliko, da bomo lahko gradili z lastnimi sredstvi.
Ni več pomembno govoriti o socialni varnosti naših delavcev, ker je podana z ozirom na razvoj, vendar moramo več govoriti o tem, da se želimo še vnaprej razvijati, da moramo

v
- -
HHHHHNRHHHNHm
Predstavniki dvanajstih delovnih organizacij so v soboto, 7. oktobra 1978 podpisali samoupravni sporazum združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Gore nje Velenje. Sporazum so podpisale organizacije združenega dela Gorenje, TGO, Velenje, Gorenje - Muta, Muta ob Dravi, Gorenje - Elrad, Gornja Radgona, Gorenje Fecro, Slovenj Gradec, Gorenje - Varstroj, Lendava, Gorenje - Mural, Mursko Središče, Gorenje - Petar Drapšin, Kikinda, Gorenje - FTU, Sombor, Gorenje -Metalplast, Ruše, Gorenje Promet - Servis, Velenje, TIH Ljubljana in GLIN Nazaije. Samoupravni sporazum je sklenjen z določbami iz zakona o združenem delu, s tem ia je prenehal veljati predhodni sporazum iz leta 1976. "ove delovne organizacije v sozdu Gorenje so Gorenje -Promet Servis, Gorenje - TIKI Ljubljana in Gorenje -Gin.
K
četek proizvodnje računalnikov pri nas, to je na osnovi lastnega znanja in izkušenj, kar je re-zultiralo k projektiranju in izdelavi lastnega računalniškega sistema Delta. Dogovorili smo se, da združimo svoje potenciale in ustvarimo skupaj novo delovno organizacijo Gorenje — Delta, ki bo ponudila jugoslovanskemu in tujemu tržišču take produkte in na tak način, kot je opredeljeno v dokumentih zvezne gospodarske zbornice.
Naše naloge in obveznosti pred socialistično samoupravno družbo so, da stalno razmišljamo o bodočnosti, da ustvarjamo čim več. To je izraženo v ambicijah Gorenja in željah naših delavcev. Tako nam ne more nihče očitati, da mu uhajamo v njegove programe, vendar ne dovolimo nobenemu, da nam
preprečuje tisto, kar sai sposoben izvajati.
Tretji sejem Gorenja obiskalo preko 7.000 posl« ljudi Tu bodo zaključili godbe za skoraj vse proizi ld bodo izdelani leta 1979, ko za domače in za tuje tri Uresničevanje sprejetih log je stalna zadolžitev deli Gorenja. Ravno tako pan manj odgovornosti na d skih faktorjih za realiz sprejetih nalog, pa če vzam od Velenja,,,Lendave in Ra ne do Djakovice in drugih, okolje, v katerem delavec izvaja, mora biti organiziral usmerjeno tako, da lahko < ci dosegajo optimalne usj Vedno moramo misliti bodočnost in obljubljam da bo Gorenje še v bo kolektiv, ki bo preseneJ svojim napredkon ne i Jugoslavijo, ampak tudi si
Nekoliko popuščamo v smelosti,
organizaciji dela, v delovnih dosežkih
;-—---
svečani seji skupščine občine ob občinskem prazniku je imel slavnostni govor Jože Veber, predsednik občinske konference SZDL Velenje. Objavljamo ga v nekoliko skrajšani obliki
NA SLAVNOSTNEM ZASEDANJU VSEH TREH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE VELENJE SO IZREKLI POZDRAVNE BESEDE IN ČESTITKE TUDI PREDSTAVNIKI POBRATENIH MEST
Sodelovanje
razširiti
na
vsa
področja
sodelovanje nenehno krepimo, utrjujemo medsebojne vezi, da ga razširimo na vsa področja. Tako Velenje in Split dajeta svoj prispevek h krepitvi bratstva in enotnosti, ki izhaja iz težkih dni naše revolucije in ki na enostaven način simbolizira osnovo, na kateri je nastala, se gradila in se bo tudi še v naprej razvijala naša samoupravna socialistična Jugoslavija."
Za tem je Vekoslav Vidak dejal, da gre tudi Split-podobno kot Velenje - s hitrimi koraki naprej, še posebej pa je omenil da imajo sedaj veliko opravka z organizacijo mediteranskih iger, ki bodo prihodnje leto v njihovem mestu. Split bo takrat okno Jugoslavije v svet in prepričani so, da bodo dostojno predstavljali našo neuvrščeno socialistično Jugoslavijo.
„SLAVK0 JANKOVIČ, predsednik skupščine občine Vrnjačka Banja: „Dovolite mi, da vas v imenu Vrnjačke Banje, njenih delovnih ljudi in občanov ter v imenu delegacije, ki se udeležuje praznika, pozdravim in vam zaželim tudi v prihodnje veliko uspehov. Budno spremljamo vaše uspehe. Veseli smo
Izredno
sodelovanje
mladih
vsakega vašega dosežka. Ze nekaj let smo pobrateni in že dolgo so vzpostavljeni dobri odnosi na vseh področjih življenja in dela ljudi obeh občin. Največji poklon za vaš in naš praznik je izredno sodelovanje mladih, saj mladi skupaj sodelujejo na vseh delovnih akcijah širom naše domovine, odkar smo pobrateni."
Srebrni grb za člane jamske reševalne čete RLV
VJEKOSLAV VIDAK, predsednik skupščine občine Split: „Ob vašem prazniku vam čestitamo z željo, da se vaše lepo mesto še naprej tako uspešno razvija v korist vseh krajanov kot naše cele skupnosti. Na primer Velenja, na njegovih uspehih, na njegovem nastajanju, rasti in razvoju je na najboljši možen način prikazana vitalnost naše revolucije, sposobnost slovenskega naroda, da gradijo boljšo in srečnejšo bodočnost in obenem pravilnost politike Zveze komunistov Jugoslavije in to-variša Tita o naši jugoslovanski poti v razvoju naše sodialistične Jugoslavije.
Še ne tako dolgo vzpostavljeni bratski stiki med Splitom in Velenjem že dajejo prve rezultate. Srečujejo se naši delovni ljudje, mladi se med seboj spoznavajo, razvija se sodelovanje. Naša naloga je, da to
Jajprej je spregovoril o uspe-akciji borcev 1. štajerskega iljona pred 37. leti, kije pri-la s sabo plamenico, katera r srcih ljudi naše občine pri-la tisoče isker upora proti patorju s trdno odloče-tjo vztrajati do zmage. Ta nenica pa je bila — je nada-al Jože Veber — prižgana že I prihodom ukopatoija, 1 komunisti v partijskih celi-v proletarskem Pesju, med tvci v Tovarni usnja v Šo-iju in rudarji širom naše do-fine. Naši predvojni revolu laiji so to plamenico odnesli »kupaciji v pohorske gozdo-Savinjsko dolino in drugam, so nastale prve enote naše govite narodno osvobodilne ke.
' nadaljevanju svojega govo-e Jože Veber spregovoril o lembnih družbenopolitičnih >gah,ki so pred nami. etošnje praznovanje je o povezano s pomembnimi ibeno političnimi akcijami, h predstavljajo volitve dele-iv v delegatske skupščine in greši družbenopolitičnih inizacij, na katerih pola-o obračune, koliko in kaj je doseženega v tem obdobju trasiramo našo nadaljno pot idnje političnega in druž-o e k on omskega sis tema.
NAGRADE
Med svečano sejo vseh :h zborov velenjske občin-e skupščine posvečeno 8. rtobru, prazniku občine Jenje sta predsednik skupine Franjo Korun in pred-inik komisije za podelitev iznanj in nagrad Nestl jank podelila tudi letošnji £>rni grb in Kajuhovo na-ido
p.
igresi ZK so potrdili pravil-t dosedanjega uresničevanja ive in zakona o združenem i in še bolj poudarili odloču-) vlogo delovnih ljudi pri »laganju z vsemi družbe-i dobrinami. Odločitve kon-ov zveze komunistov, ki so ile plebiscitarno podporo t naših delovnih ljudi in ob-dv, nas obvezujejo, da zgra-o takšne politične in druž-aekonomske odnose, v kate-bo moč uveljaviti neposred-idločanje. Uspešno izvedene tve v delegatske skupščine ifeenopolitičnih in samo-ivnih interesnih skupnosti, z ino visoko volilno udeležbo tši občini, nam enako po-o množično zaupanje v
Kajuhova nagrada za Kulturno društvo Šmartno ob Paki .. .
„VLASTA MRDAKOVIČ, predsednik občinskega sveta ZS Vojvodine Subotica:
Zadovoljen sem, ker se mi je ponudila priložnost, da sem se lahko pridružil vašemu slavju ob ob-
... in osnovno šolo Karel Destovnik Kajuh Šoštanj
našo začrtano pot. Dejstvo, da je vsak peti občan delegat v naši občini, nam daje poroštvo, da bomo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ob nadaljnjem razvijanju delegatskih odnosov v sistemu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja dejansko odlo-
Jože Veber
čali o svoji lastni usodi in napredku.
Pred nami je faza široke družbenopolitične akcije in naloge zapisane v naših akcijskih programih, ki izhajajo iz kongresnih dokumentov, moramo kar najbolj dosledno in odgovorno uresničevati. S tem bomo uspeli predvsem v tistih sredinah, kjer konkretno in kontinuirano krepimo samoupravne odnose in kjer so prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo in uveljavljanje novih samoupravnih odnosov enovit proces.
Znova in znova moramo krepiti našo medsebojno enotnost.
Krajevne skupnosti, temeljne celice naše samoupravne družbe , morajo postati v praksi enovitega uveljavljanja njihove ustavne vloge praktična šola samoupravljalcev naših delovnih ljudi in občanov ter prostor preverjanja družbene aktivnosti vseh naših vodilnih delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
Pred nami so volitve skupščin krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc socialistične zveze delovnih ljudi. Z organiziranjem vaških, uličnih, in drugih oblik političnega in samoupravnega povezovanja občanov, moramo v naš sistem neposrednega družbenega samoupravljanja pritegniti slehernega občana, kajti le na ta način bomo lahko zagotovili najbolj demokratično usklajevanje vseh
družbenih interesov. Volitve delegatov v nove konference socialistične zveze in skupščine krajevnih skupnosti ne smejo biti le enkratno dejanje, ampak morajo biti široko izvedena aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov in vseh naših organiziranih socialističnih sil, zlasti pa vseh družbenopolitičnih organizacij z zvezo komunistov na čelu.
Kot združenje organiziranih socialističnih sil se moramo krepiti v dejavnika demokratičnega izražanja in razvijanja pobud za sporazumevanje in dogovaijanje
0	vseh družbenih vprašanjih in za vse družbene akcije. Zlasti pa se mora socialistična zveza in vse družbenopolitične organizacije združene v njej bojevati za stalno in neposredno politično aktivnost najširših množic delovnih ljudi in občanov, ne glede na njihovo narodnost, družbeni položaj, nazorske, verske in druge razlike. Naša aktivnost mora biti močneje usmerjena na ustvatjanje pogojev, da bo dejanski nosilec odločanja delovni človek, samoupravno organiziran v temeljnih samoupravnih skupnostih, v katere
*	-Me*******************
! Bodrijo j
*	» *
1	nas i
*	m»-	*
j vasi i
! uspehi j
*	■ ^
*	VILJEM VOVK, general- *
*	ni direktor Splošne plovbe * $ Piran: Potem ko je izrekel $
*	vsem čestitke za 8. oktober, *
*	je dejal: „ Vaš praznik je tudi * $ naš praznik. Naša ladja, kije $
*	tudi vaša ladja, nosi ime va- * + šega mesta. Bodrijo nas vaši * $ uspehi, ki potrjujejo, da ste J
*	neustrašljivi, da uspešno pre- * + magujete vse težave in so * J lahko v ponos vsej naši skup- $
*	nosti in tudi primer, kako se *
*	je treba boriti, kako je treba * $ vztrajati in delati za boljšo J
*	sedanjost in bodočnost." *
*	Ob koncu je izrekel vabilo * J za ponovno skorajšnje sreča- *
*	nje na ladji Velenje.	J
*	*
se organizira na podlagi svoje volje, interesov in potreb.
Vzporedno s politično akcijo samoupravne preobrazbe temeljnih družbenoekonomskih
celic naše družbe, pa si moramo tudi v naprej prizadevati, da krepimo materialno podlago za lepše življenje celotne naše družbene skupnosti. Zdi se, da v zadnjem času nekoliko popuščamo v svoji smelosti, v organizaciji dela, v delovnih dosežkih. To ni bila naša lastnost.
S tem, kar smo dosegli v razvoju samoupravnih odnosov in dvigu življenjskega standarda, ne smemo biti zadovoljni. Bolj bi morali pohiteti s pripravo prostorskega plana, trdnejše temelje bi morali postaviti nadalj-nemu srednjeročnemu in dolgoročnemu planu našega razvoja.
Več pozornosti moramo posvetiti delovnim odnosom, vspod-bujanju lastne ustvarjalnosti na vseh področjih. Popustil je tekmovalni duh, hitro pozabljamo na začetek naše nove poti.
Nič, razen naravnega bogastva globoko pod zemljo, nam ni bilo dano. Osnova naših smelih načrtov so bile pridne roke in pripravljenost ljudi ter novi socialistični samoupravni odnosi. Preveč bedne so bile življen-ske razmere v stari Jugoslaviji, da bi se tudi v naprej zadovoljili z barakami, preveč teme in vlage je bilo zaužite in prevelika je bila obveza do žrtev fašizma in želja po lepšem življenju, da bi nas zaustavila pri prostovoljnem delu, da bi nam skrhala pogum.
Vse je bilo v človeku in vse kar imamo, vse kar smo ustvarili, je za človeka. Hotenja smo spreminjali v dejanja. Ta praznik ne praznujemo samo z obujanjem spominov, temveč predvsem s pregledom uspehov, ki smo jih dosegli od takrat do danes.
V teh dneh se delovni ljudje in občani naše občine zbiramo na raznih prireditvah, ko proslavljamo in dodajamo k številnim delovnim zmagam, doseženim v povojni zgodovini rudarskega Velenja, nove in nove delovne zmage. Novi delovni dosežki v naši ožji samoupravni občinski skupnosti so najple-menitejša oddolžitev spominu tisočem padlih za našo svobodo, za lepši današnji in jutrišnji dan, za samoupravno oblast delovnih ljudi.
Čeprav moramo biti kritični do svoje ustvaijalnosti, do prepočasne rasti stopnje produktivnosti, pa smo lahko ponosni na pridobitve in .uspešno zaključene akcije, ki so rezultat prostovoljnega dela občanov in združevanja sredstev delovnih ljudi.
Naše
bratstvo
se
činskem prazniku. V imenu prebivalcev Subotice naj izrečem zadovoljstvo s krepitvijo odnosov med obema občinama in željo, da naše bratstvo v prihodnje še bolj krepimo."
4inS
Številka 41 (451) - 13. oktobra 19\
Praznik krajevne skupnosti Šoštanj
V Šoštanju podelili priznanja krajevne skupnosti — Številne prireditve v počastitev partizanskega napada na mesto
Šoštanj — Odkrit kip Mihaela Vošnjaka.
Tudi v krajevni skupnosti Šoštanj so v počastitev občinskega in krajevnega praznika pripravili več prireditev, šako so že prejšnjo nedeljo odprli razstavo fotografij z vaje enot civilne zaščite v krajevni skupnosti Šoštanj. Razstava je bila v izložbenem prostoru trgovine MERX Odprli pa so tudi izredno zanimivo ribiško in lovsko razstavo v dvorani sindikalnega doma. Razstavo so si ogledali številni krajani iz bližnje in dalnje okolice. V torek je v Domu kulture v Šoštanju Meta Vranič izvedla monodramo Raglja.
Glavne svečanosti pa so se pričele v soboto, ko je bila ob 17. uri svečana seja zbora delegatov krajevne skupnosti Šoštanj. Na seji je predsednik krajevne skupnosti Miloš Volk obudil spomin na partizanski napad na Šoštanj. Po seji je bila v Domu kulture proslava krajevnega praznika. Najprej je pred-
sednik krajevne konference socialistične zveze delovnih ljudi Martin Primožič spregovoril o povojnem razvoju in uspehih naše domovine, o poglabljanju samoupravljanja in medčloveških odnosov. Po govoru so podelili krajevna priznanja. Plaketo krajevne skupnosti Šoštanj so prejeli: Gasilsko društvo Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj, taborniški odred Pusti grad, godba Zarja in Franjo Nagode.
Po kulturnem programu v katerem sta nastopila godba Zaija in Študentski akademski oktet iz Ljubljane, so mladi šoštanjčani pripravili baklado po ulicah svojega mesta, ki so jo zaključili z velikim kresom na travniku ob Cankarjevi cesti. Tu so taborniki ob tabornem ognju izvedli kulturno zabavni program. Istočasno pa je bilo tudi na Goricah nad Šoštanjem kre-sovanje z ognjemetom.
V	Pesju so tovariša Franca Leskoška-Luko popeljali tudi na domačijo rudarskega upokojenca Ivana Koradeja, ki je pokazal veliko solidarnost pri modernizaciji cest v kraju.
Trgovina, vodovod, ceste, otroško in športno igrišče _skakalnica_
V	Pesju že dolgo ni bilo tako veselo kot pretekli petek, ko so odprli več za kraj življenjskega pomena objektov
Nadvse praznično je bilo pretekli petek v krajevni skupnosti Pesje, saj so slovesno izročili svojemu namenu več objektov, ki so jih zgradili v kraju v zadnjem času (o pridobitvah smo obširneje pisali v prejšnji številki Našega tednika).
Otvoritvenih slovesnosti so se poleg velikega števila krajanov udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine, med gosti pa je bil tudi Franc Leskošek- Luka.
O pomenu nove samopostrežne trgovine in enote banke v njej, vodovoda v Pogorju. špormega in otroškega
igrišča ter novih ccst in prenovljene smučarske skakalnice, je na slavju spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Borovnik, posebej pa sta o pomenu trgovine in enote banke spregovorila tudi direktor Ljubljanske banke, temeljne benke Velenje Ciril Pili h in Gustav Verdelj direktor Ere-tozd Maloprodaja.
Po kulturnem programu, ki so ga poleg rudarske godbe Velenje izvajali člani Šaleške folklore in mladinci ter šolarji i/. Pesja, je mentor krajevne skupnosti Tone Hladin s simboličnim prerezom traku izročil nove objekte svojemu namenu.
V nedeljo je bila, kot zaključek vseh prireditev, komemora-cija s kulturnim programom pri spomeniku talcev na Cesti tal-
in zvezdah. V takih dobah stojijo v ospredju stani in življi, ki gospodarskega življenja ne poznajo. Mihael Vošnjak pa je bil človek čisto drugega kova. Ni se brigal mnogo za abstraktne ideje in pojme, ampak ogreval se je za realne zahteve in potrebe slovenskega naroda; gospodarska samostojnost in neodvisnost, to je bilo njegovo geslo."
Drugo značilno mnenje pa podaja o Mihi Vošnjaku ugleden srbski gospodarstvenik Ve-limir Bajkič: „'Vprašanje je, kako ocenjevati razno vrsto del. Če bi Slovenci gradili Panteon, bi moralo biti najuglednejše mesto dodeljeno Mihaelu Vošnjaku."
O liku tega velikega moža je ob odkritju njegovega oprsja, ki so ga lani slučajno odkrili na podstrašju tehnične šole v Celju - avtor oprsja je znani takratni kipar Ivan Berniker — spregovoril Aleksander Videčnik -zbiralec gradiva o bančništvu na Slovenskem.
S to otvoritvijo so bile končane prireditve ob krajevnem in občinskem prazniku v krajevni skupnosti Šoštanj	B. Z.
V sindikalnem domu je bila zanimiva lovska in ribiška razstava
Aleksander Videčnik govori o liku Mihaela Vošnjaka
cev. Tu je okupator v povračilo za partizanski napad na Šoštanj oktobra 1941 leta ustrelil 10 talcev. Na komemoraciji je govoril Matjaž Natek. Matjaž Na-tek je spregovoril o tistem enkratnem dogodku v noči iz 7. na S. oktober leta 1941, ko je peščica partizanov zasedla mesto Šoštanj in ga kot prvega v Jugoslaviji osvobodila za nekaj ur. Spregovoril pa je tudi o mračnih silah, ki so v današnjem sodobnem svetu, svetu blagostanja še vedno prisotne." To kar se dogaja danes na Koroškem in v Italiji," je dejal Matjaž Natek, ,,je podel izziv naši demokratičnosti."
Po komemoraciji so se prisotni napotili na otvoritev po-prsja Mihaelu Vošnjaku, v ekspozituri temeljne banke Velenje v Šoštanju. Mihael Vošnjak je bil rojen 1838 leta. Tako kot njegov brat dr. Jože Vošnjak je skušal s svojimi za-mislimi in akcijami prispevati k osamosvojitvi slovenskega naroda. Bil je ustanovitelj hranil-ništva na slovenskem. Njegov dolgoletni sodelavec Ivan Lapaj-ne je o njem zapisal: „V prvih desetletjih političnega življenja je prevladal narodni idealizem. Govorilo se je večinoma le o milem slovenskem jeziku, o slovenskih bratih; jezikoslovci so pulili razne korenike in rahločutni pesniki so popevali o luni
Vrtec Ciciban v krajevni skupnosti Šalek - Gorica
V ponedeljek popoldne so predali namenu nov otroški vrtec v krajevni skupnosti Ša Gorica - Pridobili 120 novih mest - Investitor je samoupravna interesna skupn
otroškega varstva
V počastitev letošnjega občinskega praznika so v ponedeljek popoldne predali namenu v krajevni skupnosti Šalek Gorica
Ji.........J
Vrvico pred vhodnimi vrati Cicibana je prerezala Tina Trampuž
nov otroški vrtec, Ciciban, kije za to krajevno skupnost zaradi
izredno hitrega razvoja nad vse pomemben. V njem bo prostora za 120 otrok, vrtec pa je bil zgrajen v rekordnem času, ker so se odločili za Vegradovo celično gradnjo. Investitor vrtca Ciciban je bila samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo, investicijska vrednost objekta, v katerem so tudi zaklonišča pa znaša 11,690.400 dinarjev.
Na priložnostni slovesnosti, ki so jo s kulturnim programom popestrili otroci iz vrtcev, je spregovorila predsednica skupščine samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva Velenje Daniela Lipovšek, ki je najprej spregovorila o novi, za krajevno skupnost Šalek Gorica nad vse pomembni pridobitvi, nato pa označila pot te samoupravne interesne skupnosti. V
mk
Nov vrtec Ciciban v krajevni skupnosti Šalek Goric:) je bil zgrajen v rekordnem času
začetku delovanja, leta 197: bilo v Vzgojno varstvenih vodih Velenje in Šoštanj vk čenih 738 otrok, ob koi lanskega leta pa že 1230 oti Po srednjeročnem planu dol 1980 predvidevajo povečati vilo mest v vrtcih naše obči na 1680. Poudariti je potrebi da so s to skupnostjo dot sodelovale krajevne skupno ter delovne organizacije jim je tudi uspelo, da so dose tako lepe uspehe in letos zaj v vzgojno varstvena zavoda skoraj vse predšolske otroke, opravljenim delom pa še n zadovoljni. Predsednica Dani Lipovšek je poudarila: nami je že tudi nova obvezni do našega združenega d< objekt na katerega že do čakajo mamice z dojenčki, limo, da torej v naslednjem odpremo vrata predvsem otrokom v jaslih za 100 ot poleg katerih bodo tudi odi za predšolske otroke. Prav pa se moramo zavedati, da zaupanja delovnih ljudi naše čine do izpolnjevanja pla skupnosti otroškega varstvi bi mogli uresničiti vseh pol po družbenem varstvu otre
Ob koncu se je zahvi vsem, ki so kakorkoli sodelo pri izgradnji Cicibana, predvi še kolektivu Vegrada, ki uspel dokončati gradnjo v kordnem času. ter zaže malčkom in vzgojiteljicam, bodo čez nekaj dni zasedli igl nicc. da bi se dobro počutil" novo zgrajenim vrtcem so bremenili starše skrbi, kara otroki, in z njimi vred bo laliko zadovoljni prav vsi, ki omogočili izgradnjo vrtca.
Vrtec je odprla gojen vzgojno varstvenega zavo Tina Trampuž.
i i
M. P
k


Vika 41 (451) - 13. oktobra 1978
i\=5
Tovarna bo poživila iivljenje in delo v kraju
stanju za praznik dobili - 120
novo tovarno Gorenja — V tisoč kuhinjskih elementov
njej bo zaposlenih 80 delavcev na leto
id pridobitvami, ki so jih v krajevni skupnosti So-ob letošnjem 8. oktobru, akor izrednega pomena tovarna Gorenja ob cesti Skornem. Na otvoritveni losti je o njenem pomenu Dvoril Harold Kamer, po-ik direktorja TGO Gore-
idnjo je začel delovni ko-Lesne Šoštanj, vendar so kasneje zaradi finančnih od grainje odstopiti. Na grajen objekt je kupilo Gorenje, saj je - kot je Harold Kamer — najlažje o načrtovano tovarno v rogram in najlažje zagoto-ia bo tovarna služila rao mu programu.
arno sta nato do konca temeljni organizaciji inega dela TGO Embalaž-Pohištvo s tem, da so tehnologijo za moder-
nejši program kuhinjskih elementov in razrez lesa.
Pri gradnji tovarne so izhajali iz treh ciljev: zagotoviti delavcem čimboljše delovne pogoje, uvesti modernejši proizvodni program, tovarna pa je velikega pomena tudi za celotno krajevno skupnost, saj bo gotovo po-živela življenje in delo v kraju.
Tovarna ima 3700 kv. metrov proizvodnih površin, opremljena je z najmodernejšo tehnologijo, sedaj na začetku pa bodo v njej izdelali vsak mesec 10 tisoč kuhinjskih elementov ter opravili še ves razrez lesa za potrebe Gorenja. V njej je zaposlenih okrog 80 delavcev, prednost pri zaposlitvi pa so imeli delavci Lesne. Vrednost objekta znaša približno 30 milijonov dinarjev.
„Nova tovarna," je ob koncu dejal Harold Kamer, „ki smo jo zgradili s skupnim prizadeva-
njem krajevne'skupnosti, delavcev Lesne in delavcev Gorenja, naj bo trajen spomenik našim skupnim prizadevanjem in trajen spomenik prvemu partizanskemu napadu na Šošštanj, spomenik našemu narodnoosvobodilnemu boju in naši revoluciji, ki je dala delavcem ključe tovarn in s tem pravico in dolžnost upravljanja.
Zato si moramo obljubiti, da bomo proizvodno v novem objektu upravljali gospodarno in s predanostjo, da bomo pomnožili rezultate skupnih naporov, s katerimi smo zgradili ta objekt.
Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili član sveta federacije Franc Leskošek-Luka, skupščine občine Velenje in njenih družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki Merxa
predstavniki
Pomembna pridobitev za krajane Gaberk
V nedeljo so v Gaberkah predali namenu dom družbenopolitičnih organizacij s trgovino in bifejem
tovarno je izročil namenu najstarejši delavec tozda Pohištvo ad Vogrin.
V nedeljo, 8. oktobra so v počastitev praznika občine Velenje v krajevni skupnosti Gaberke predali namenu dom družbenopolitičnih organizacij
s trgovino. 7
Za izgradnjo tega
nad vse pomembnega objekta
so krajani namenili ves krajevni
samoprispevek, zelo veliko so
naredili z udarniškim delom,
zbrali pa so tudi precej lesa.
Investicijska vrednost doma družbenopolitičnih organizacij v katerem je tudi trgovina z bifejem ter stanovanje samoupravne stanovanjske skupnosti znaša okoli 4 milijone 600 tisoč dinarjev.
bva cesta - naš srečnejši jutri
fomembna delovna zmaga znaša preko milijon dinarjev. namenu, se zavedamo tudi tega
»membna delovna zmaga iš poklon občinskemu prati Nova cesta — naš sreč-'in boljši jutri!" S podobni-jesedami so krajani Gavc v Vni skupnosti Gorenje pre-f nedeljo pozdravili vse Sence slavja, ki so ga priti ob otvoritvi sodobne ce-tPaške vasi v Gavce. Prosla-f je udeležilo veliko doma-L skupaj z njimi pa so ta [.pričakovani trenutek polj tudi mnogi gostje. Vsem
znaša preko milijon dinarjev. Pri tem izračun pokaže, da so krajani z udarniškim delom in brezplačnimi traktorskimi prevozi v 3500 prostovoljnih urah opravili delo v vrednosti 150.000 dinarjev.
Vsem, ki so kakorkoli prispevali k posodobitvi te ceste, seje v imenu prebivalcev Gavc nato zahvalil še Jože Napotnik in med drugim dejal: ,,Krajani krajevne skupnosti Gorenje se zavedamo, da naša delovna zmaga pomeni žilo več, ki povezuje v sodobnem življenju vse ljudi naše občine v eno celoto in manjša razlike med bolj in manj razvitimi. In ko z velikim zadovoljstvom predajamo to cesto
namenu, se zavedamo tudi tega, da nas v krajevni skupnosti čakajo nove naloge ter da je to naše delo le droben kamen v mozaiku razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Prav ta dosežen razvoj pa nam omogoča, da gremo še uspešneje po začrtani poti naprej."
Potem, ko je domačin Jože Polak prerezal simbolični trak na prvih metrih asfalta v Gav-cah, se je svečanost v krajevni skupnosti Gorenje končala s skupinsko vožnjo, ki jo je pisana d.ruščina vozil — med avtomobili so bili tudi traktorji, stara kočija in celo gokart — odpravila na posodobljeni cesti v Gavce.
J. KRAJNC
Priložnostne slovesnosti ob otvoritvi doma so se udeležili: prvi komandant slovenske partizanske vojske, član sveta federacije Franc Leskošek Luka, predstavniki Skupščine občine Velenje in njenih družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki Merxa, ki je odprl trgovino z bifejem.
Ob tej priložnosti je direktor Merx TOZD Preskrba Šoštanj poudaril, kako pomembno je omogočiti delovnemu človeku, da ima čim bližje svojemu prebivališču na voljo osnovne življenjske potrebščine.
Orisal je razvoj delovne organizacije Merx, ob koncu pa dejal:
„Prepričan sem, da delim z vami izraze zadovoljstva ob tako pomembnem dogodku, ki ga v resnici lahko štejemo za praznik, saj pomeni nova trgovina v tem kraju veliko pridobitev, ki je plod naporov naših delovnih ljudi v borbi za še lepši jutrišnji dan. Zahvaliti se moram krajevni skupnosti ter njenim družbenopolitičnim organi-
zacijam ter občini Velenje, ki se je v skrbi za potrošnika močno angažirala in zaupala preskrbo potrošnikom v tem kraju naši temeljni organizaciji. Nova trgovina ne bo samo v ponos vam krajanom, ampak tudi naši temeljni organizaciji, ki zagotavlja, da bo svoje poslanstvo na področju preskrbe opravila ob upoštevanju lastnih izkušenj na kulturen način in v vaše popolno zadovoljstvo."
Slovesnost, ki so jo pripravili predstavniki mladinske organizacije krajevne skupnosti in godba Zarja sta popestrila padalca, ki sta izkočila iz letala in se spustila med množico.
Dom družbenopolitičnih organizacij s trgovino je predal namenu član sveta federacije Franc Leskošek Luka, ki je pred leti vgradil zani tudi temeljni kamen.	^
iz naših krajevnih skupnosti
Nov hlev na Turnu
Objekt grajen tako, da lahko še povečajo — Delo odslej bolj mehanizirano
le je Jože Polak izročil :nu cesto v Gavce
tj je najprej spregovoril ednik sveta krajevne skup-Gorenje Jože Remenih, in (drugim poudaril predvsem trud, ki so ga krajani
i	za izgradnjo te ceste. Gre a odseka poti v Gavce. ki a skupaj 1700 metrov, s
ii	pripravljalnimi deli na >a so pričeli pred dvema a. Letos jim je končno 3 cesto obleči tudi z no oblogo, vrednost tega ta, ki je po velikosti drugi 5ji iz njihovega srednjeroč-razvojnega programa pa
Zaradi nadaljnje stanovanjski gradnje na Gorice ter splošne živino rejske usmerjenosti v Šaleški dolini se je Era - tozd kmetijstvo Šoštanj odločila pred štirimi leti za gradnje nadomestnih objektov na Turnu v Hrastovcu. Novi objekt, ki poleg hleva za 1 30,glav živine, zajema tudi gnojevko in silosa, so izročili namenu pretekli petek ob prazniku občine Velenje.
Na otvoritveni slovesnosti je direktorica tozda Majda Naglost podrobneje predstavila njihovo delovno enoto družbenega sektorja Velenje, ki je s tem objektom postala središče kmetijske proizvodnje na družbenih zemljiščih na območju Velenja. Zaradi možnosti pridobivanja novih površin na ugrezninah pa naj bi dobila' tudi obeležje trajnejšega kmetijskega prostora v prostorskem planu občine Velenje.
Ta obrat ima proizvodnjo na 20 hektarjih plantažnih sadovnjakov, na 3 ha hmeljišč, 1,5 ha ribeza, ostalih 16 hektarjev njivskih površin in 45 hektarjev travnikov pa služi za proizvodnjo krme za živino v novem
hlevu. Upravljajo pa tudi 100 hektarjev gozdov.
Zaradi ugrezanja in novih gradenj je na teh površinah, ki so razmetane od Trebuš preko Gorice, Sela, Stare vasi, Pesja do Turna, načrtovanje proizvodnje zelo otežkočeno, vendar pa se trudijo, da jo čimboljc izkoriščajo.
V obratu je zaposlenih 12 ljudi, poleg tega pa zaposlujejo tudi sezonsko delovno silo. Največji obseg zajemata proizvodnja sadja, katerega so ob dobri leti pridelali že 220 ton, vendar pa še vsi sadovnjaki niso v polni rodnosti. Ob polni zasedenosti zmogljivosti v hlevu znaša proizvodnja enega zaključnega turnusa nad 60 ton žive teže, - poleg tega pa proizvedejo še 5 ton hmelja in nekaj Ion ribeza.
Nov objekt je grajen, tako da ga lahko v zahodnem delu še podaljšajo, saj je predvidena rekultivacija ugreznin v bližini.
Kar največ dela je mehaniziranega, njegova investicijska vrednost s pomožnimi objekti pe znaša 4,8 milijonov dinarjev.
PROSTORI
krajevni skupnosti Staro Velenje so v dneh občinskega praznika slavili. V ponedeljek zvečer so se predstavniki sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij zbrali na priložnostni slovesnosti v njihovih novih krajevnih prostorih v nekdanji občinski zgradbi v Starem Velenju. Nove prostore (pisarna in sejna dvorana) so seveda nujno potrebovali, saj doslej niso imeli stalnega prostora za obveščanje krajanov, sestanke idr. Ob tej priložnosti je spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Miro Hudovernik (na sliki) ter se obenem zahvalil velenjskim gasilcem, ki so jim doslej nudili streho.
V zaselek Silova nova cesta
V krajevni skupnosti Šentilj uresničen program samoprispevka za izgradnjo novih cest - Tudi udarniške ure in lastna sredstva
V	počastitev občinskega praznika so v krajevni skupnosti Šentilj s krajšo slovesnostjo v nedeljo popoldan predali namenu novo asfaltirano cesto. 758 metrov dolgo cestišče iz središča kraja v zaselek Silova je bilo po predračunu ocenjeno na 490 tisoč din, vendar so krajani z udarniškimi urami prihranili skoraj 100 tisoč din. Krajani so opravili 950 udarniških in 150 traktorskih udarniških ur dela.
V	slavnostnem govoru je predsednik gradbenega odbora Slavko Glinšek spregovoril o težavah pri gradnji ceste pa vendar uspešnem zaključku vseh del.
Omembe vredno je tudi, da so krajani Silove poleg udarniških ur sami prispevali še 70 tisoč din, ostala sredstva pa je namenila krajevna skupnost iz sredstev samoprispevka.
Po krajšem recitalu, ki so ga pripravili mladinci Silove, je predsednik gradbenega odbora prerezal trak in tako tudi uradno predal cesto svojemu namenu. Za okoli 80 prebivalcev tega zaselka je ta delovna zmaga prav gotovo ena najlepših pridobitev zadnjih let.
V	krajevni skupnosti Šentilj so z izgradnjo te ceste v glavnem zaključili uresničevanje programa samoprispevka za izgradnjo novih cest. Za prihodnje leto jim je ostalo le še gramoziranje ceste iz Ložnice k Ušenu. Nameravajo pa se lotiti nove velike naloge, adaptacije in razširitve doma krajevne skupnosti. To bo, tako zatrjujejo v prihodnjem letu njihova največja in najpomembnejša naloga.
Številka 41 (451) - 13. oktobra
Začel se je X. kongres ZSMS
Mladi v pričakovanju sklepov - Kaj je v mladinski organizaciji nedorečenega - O čem
bodo razpravljali naši delegati
Včeraj se je pričel v Novi Gorici X. kongres ZSMS. Na kongresu sodeluje tudi 17. delegatov iz naše občine, ki bodo razpravljali v različnih komisijah. Pričakovanje mladih je ob tem pomembnem dogodku precejšnje, saj menijo, da bo jubilejni, deseti kongres odprl nove perspektive pri razvoju mladinske organizacije. Predlog resolucije X. kongresa ZSMS daje največji poudarek na vključevanju mladih pri vzpodbujanju in krepitvi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, na boj proti zastareli lastninski miselnosti v kmetijstvu ter spreminjanju družbenoekonomskih odnosov v tej gospodarski panogi. Na kongresu pa bodo spregovorili tudi o varstvu okolja, izobraževanju, o preobrazbi krajevne skupnosti, enotnem sistemu informiranja in procesu podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Pred odhodom na kongres smo za krajši razgovor zaprosili tri delegate iz naše občine.
Janko Lukner — predsednik občinske konference ZSMS Velenje.
Janko Lukner
,,S pripravami na X. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije smo v občinski konferenci Velenje pričeli že v aprilu, ko smo evidentirali delegate in jih potem na programsko volilni konferenci v maju tudi izvolili. V maju smo konstituirali tudi odbor za vodenje javne razprave, ki so ga sestavljali poleg delegatov, še vsi člani predsedstva občinske konference.
Odbor je sprejel program aktivnosti v obdobju pred kongresom, v katerem smo točno opredelili dolžnost posameznih članov odbora, določili termin-ski plan poteka javne razprave, ter se dogovorili za akcije v predkongresnem obdobju. Prvi del razprave, namenjen osnutku kongresnih dokumentov smo zaključili do 30. julija ter o vseh pripombah in dopolnitvah statuta in resolucije sproti obveščali pripravljalni odbor za X. kongres pri republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije.
K pripravam na kongres sodi tudi seja medobčinskega sveta na kateri smo podrobneje razpravljali o problematiki družbenih organizacij in društev. Nekateri zaključki tega posveta bodo prav gotovo koristni tudi pri naših prizadevanjih, da dokončno uredimo vprašanje kolektivnega članstva v ZSMS. Komisija za družbene organizacije in društva še vedno ne uresničuje nalog, ki so ji bile namenjene. Mislim, daje tu največji problem nepoznavanje in nerazumevanje odnosa med ZSM in osnovnimi organizacijami, kot kolektivnimi člani, za kar pa nosimo velik del krivde sami. Premalo smo se angažirali na tem področju, preveč smo bili prepričani, daje kolektivno članstvo urejeno že s samimi opredelitvami v statutu ZSMS. Prav zato bo akcija na tem področju ena od prioritetnih nalog na kongresu.
Razprava o resoluciji in statutu je potekala v šolah ter v nekaterih drugih osnovnih organizacijah še v mesecu septembru. Mladi so pri obravnavi dokumentov, kot smo se dogovorili, izhajali iz problemov sredine v kateri živijo. 23. septembra smo s posvetom predsednikov
in sejo občinske konference zaključili javno razpravo.
Če poskušam na kratko nakazati probleme o katerih so mladi po osnovnih organizacijah največ razpravljali in o katerih bodo spregovorili tudi naši delegati na kongresu, potem moram spregovoriti predvsem o vlogi mladih pri preobrazbi krajevnih skupnosti, uveljavljanju zakona o združenem delu ter usmerjenem izobraževanju. Na volitvah v marcu letos je bilo v delegacije izvoljenih preko 30 odstotkov mladih, svoje delegate imamo v drugih družbeno političnih organizacijah, v svetih krajevnih skupnosti, v delavskih svetih, vendar pa smo tu vse prevečkrat prisotni le formalno. Temu je kriva tako preslaba usposobljenost mladih za družbenopolitično delo, po drugi strani pa v nekaterih sredinah še vedno gledajo delo in uspehe mladih samo skozi delovne akcije, prirejanje kulturnih in športnih prireditev ipd. V bodoče bomo morali več skrbi posvetiti družbeno političnemu izobraževanju in to ne samo predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij, temveč širšega dela mladine.
V	naših vrstah imamo še vedno veliko število mladih komunistov, ki niso vključeni v delo mladinske organizacije. Tu bo potrebno več sodelovanja z osnovnimi organizacijami ZK v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Prav tako pa moramo zagotoviti, da bodo osnovne organizacije ZSMS odigrale svojo vlogo pri sprejemanju mladih v ZK.
V	javni razpravi in na konferenci smo spregovorili tudi o vlogi ZSMS v splošnem ljudskem odporu. Zavzeli smo se za čim širše vključevanje mladih v mladinske prostovoljne enote in hkrati ugotovili, da moramo več storiti za pravilno informiranje o pravicah in dolžnostih ter obveznostih, ki izhajajo iz članstva v teh enotah.
Poleg teh so mladi v razpravi spregovorili tudi o problemu vključevanje delavcev iz drugih republik in tistih, ki se vozijo na delo iz sosednjih občin v delo osnovnih organizacij ZSMS."
Marjana Hojan - Rudnik lignita Velenje. Predsednica koordinacijske konference OO ZSMS na RLV, član predsedstva občinske konference ZSMS Velenje in vodja Centra za mladinske delovne akcije.
Marjana Hojan
,,Na jubilejnem X. kongresu ZSMS v Novi Gorici sodelujem v komisiji za interesne dejavnosti. Največjo pozornost nameravam pri delu te komisije posvetiti področju mladinskega prostovoljnega dela, kjer je veliko vprašanj še vedno nedorečenih. Tako se pojavljajo napri-mer problemi same organizacije mladinskih delovnih brigad, ki vse prepogosto prihajajo na mladinske delovne akcije premalo pripravljene. Tu mislim na samo organiziranost, strukturo, akcijsko pripravljenost in splošno pripravljenost mladih za sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah.
Mladi so največkrat premalo obveščeni o pomenu akcije, o delu in možnostih, ki jih imajo za izobraževanje med bivanjem na mladinski delovni akciji.
To pa je le nekaj ključnih točk, ki se jih nameravam dotakniti. Sicer pa je tema zelo široko zastavljena in bo za uspe-
šno delo potrebno maksimalno angažiranje vseh sodelujočih v komisiji.
Vloga mladine v našem političnem sistemu je premajhna, to pa, po mojem mnenju, predvsem zato, ker sami ne naredimo več za izboljšanje takšnega stanja. No, to ni edini razlog. Tudi starejši često vplivajo negativno, zaviralno na razvoj mladinske organizacije. Mnogi nam ne želijo pomagati s svojimi izkušnjami in spoznanji in z nami ne želijo sodelovati kot z enakovrednimi partnerji, ampak vidijo v nas le nujno zlo. Na srečo vsi niso takšni.
Upam, da bo X. kongres ZSMS prinesel kopico pozitivnih novosti, saj to od njega pričakuje vsa slovenska mladina. Še posebej pa bi morah tokrat dogovoriti vprašanja kadrovske politike, izobraževanja članstva ZSM ter vključevanja mladih v ostale subjektivne sile." Milan Kretič — TGO Gorenje Velenje
,,Na kongresu sodelujem v komisiji za družbeno ekonomske odnose. Razpravljal bom o problemu mladih, ki se iz drugih občin vozijo na delo v Velenje. Ob tem se pojavlja vprašanje, kako te mlade vključiti v delo ZSM. Nekateri so sicer organizirani v krajevnih
Milan Kretič
skupnostih kjer živijo, mnogi pa so pasivni opazovalci naporov posameznikov, ki želijo delo mladine čimbolj razgibati. Kaj nuditi tej mladini, kako jih vključiti v tozde ah krajevne skupnosti, s čim jih pritegniti za delo v ZSM? To so vprašanja o katerih bom spregovoril na kongresu. Pri tem se bom opiral na izkušnje in probleme s katerimi se srečujejo posamezne osnovne organizacije v naši občini.
Mladi se premalo zavedamo pomembnosti delovanja ZSM, zato je tudi naša vloga v političnem sistemu premajhna. Nismo prisotni — vsaj ne dovolj — pri reševanju najaktualnejših problemov s katerimi se srečuje naša družba. Nebi smeli biti poseben od družbe ločen svet, ampak le njen sestavni del. Naše delo pa je še vedno preveč fo-rumsko in ozko usmerjeno na nekatera mladinska področja, kot so delovne akcije, pohodi, kulturne in športne prireditve in še kaj. Saj to so pomembne sestavine delovanja mladih, vendar pa bi morali biti predvsem prisotni tam, kjer se kujejo nove zamisli pomembne za na-daljni razvoj naše socialistične Jugoslavije. Žal, tu pogosto zatajimo, kakor, da ne želimo biti soustvarjalci in kreatorji našega napredka. Včasih pa je tudi nekoliko drugače in so mladi v določenih sredinah odrinjeni od pomembnih dogajanj. Toda vsakomur je lahko jasno, da bomo le s programi, skupno z ostalimi subjektivnimi silami naše družbe, s krepitvijo zavesti vseh ljudi uspešno premagovali nasprotja in ovire pri razvoju naše domovine.
Mislim, da bomo na kongresu dovolj kritično ocenili naše dosedanje delo in skušali odpraviti pomanjkljivosti. Menim, da bi morali na kongresu največjo pozornost posvetiti produktivnosti, inovatorstvu in raziskovalni dejavnosti, idejnemu izobraževanju in še nekaterim drugim področjem delovanja mladine."
BORIS ZAKOŠEK
Delovno ob krajevnem praznil
V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so v soboto slavili krajevni praznik — Slavili ob novih delovnih zmagah in pripravili vrsto priložnostnih prireditev
Minulo soboto je krajevni praznik slavila tudi Rečica ob Savinji. Prebivalci te krajevne skupnosti so si za svoj praznik izbrali dan, ko je bila Rečica leta 1943 prvič osvobojena in so tako letos slavili 35-letnico tega pomembnega dogodka iz naše revolucionarne preteklosti.
Na Rečici so se na praznovanje dobro pripravili in slavju so zopet dali svoj pečat delovni uspehi. Najpomembnejši je zagotovo nova cesta v Poljani, ki bo domačije, ležeče visoko na obronkih mozirskih planin, še bolj približala dolini. Delno posodobljena in v večji meri novo zgrajena cesta je veljala 80 starih milijonov. Od tega so jih krajani zbrali 15 in prispevali še 150 traktorskih in preko 1000 udarniških delovnih ur. Novi cestni odsek v svoji dolžini presega 3 kilometre.
Še na dan praznovanja so se na cesti zbrali brigadirji mladinske delovne brigade Slavka Šlandra, ki so v svoje vrste sprejeli še mlade iz Cerknice, z njimi so navezah prijateljske stike na letošnji republiški mladinski delovni akciji v Slovenskih goricah, oboji pa so bili najbolj veseli pomoči brigadirjev — veteranov, ki so v povojnih letih pomagali obnavljati in graditi porušeno domovino. Veseli in polni delovne vneme so se „mladi" in ,,stari" brigadirji lotili zadnjih del na novi cesti.
Veliko dela so opravili in domačini so jim v zahvalo med drugim pripravili tudi kosilo na svojih domačijah.
Dopoldne so na Rečici pripravili še tekmovanje v strelja-
nju z zračno puško in turnir v malem nogometu, svečanostim pa so namenili čas pozno popoldne in zvečer. Ob 17. uri so s priložnostno slovesnostjo izročili namenu že omenjeno cesto v Poljani, zvečer pa so se krajani zbrali na osrednji proslavi v dvorani prosvetnega doma. Sve-
čanost je bila zares odličr pravljena. Program so pri] mladi brigadirji, domači dinci in osnovnošolci, pe godba na pihala, po njej domači gasilci pripravili ' srečanje in ga naslovili z v trgatvijo.
K prazniku na Rečici so prispevali svoj delež tudi ,onladi"in ri" brigadirji
Spominski pohod tabornikov
Praznik občine Velenje so slovesno in na svojstven način proslavili tudi taborniki odreda ,JHudi potok" iz Šmartnega ob Paki. Na praznični dan, v nedeljo, 8. oktobra, so pripravili spominski pohod z namenom, da obiščejo zgodovinska spominska obeležja in obudijo tradicije narodno osvobodilnega boja.
Prazničnega pohoda, ki so ga šmarški taborniki pripravili v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine iz Šmartnega, se je udeležilo preko petdeset tabornikov in drugih pionirjev ter mladincev, startali pa so izpred osnovne šole Bratov Letonje Šmartno ob Paki. Prav rojstna hiša obeh velikih revolucionarjev, po katerih se imenuje šola v Šmartnem, je bila prva postojanka udeležencev pohoda, ki so nato iz Velikega vrha v koloni krenili proti Lokovici, in
zatem v Šoštanj. Tu pa so se najprej udeležili proslave pri spomeniku talcem in nanj položili spominski venec. Pot jih je vodila še dalje do Pustega gradu, za zaključek te praznične manifestacije pa so si z zanimanjem ogledali še lovsko, ribiško ter taborniško razstavo v Šoštanju.
J.K.
ste ze naročeni
m
naš tednik?
V ŠMARTNEM USTANOVILI POTROŠNIŠKI SV
V krajevni skupnosti Šmart Paki so pred nedavnim usl potrošniški svet, ki predstav izmed oblik samoupravne ranosti v krajevni skupnosti i katerega občani kot potroš porabniki storitev skrbijo za svojih interesov na tem po Organizirano delovanje potro je pogoj, da krajevna skupnos kot splet družbeno ekonorasli nosov med organizacijami zdi ga dela in krajevnimi skup oziroma med ponudnikom i izvajalcem ter porabnikom dol storitev.
Sveti potrošnikov, kot je tivno opredeljeno, morajo me gim vplivati na ustrezno opni blaga za široko potrošnjo, :' na posredovanje blaga in stor področju trgovine, gostinstva, komunale, servisov in podobn ko bodo krajani Šmartnega c odslej svoje pripombe, predi mnenja v zvezi z omenjenimi i nji, lahko pošiljali potrošni svetu pri krajevni skupnosti no ob Paki. Kot eno izmed p si je svet v Šmartnem zadali da bo skušal v kraju organ prodajo plina.
fevilka 4 1 (451J - 13. oktobra 1978
ionalna — Obujanje prijetnih Celo predavati sem moral briga-irjev	dirjem, čeprav smo takrat o te-
--- oriji telesne vzgoje vedeli zelo
Preseije-Borovnica pa sem bil malo. Takratne akcije Šamac -med tistimi, ki so pripravljali Sarajevo sta se udeležili dve slo-akcijo Šamac-Sarajevo. V bliži- venski brigadi in obe sta bili no Doboja smo odšli že v ja- udarni. Čeprav smo morali ve-nuarju in tam ostali vse do sep-	delati, so tisti dnevi za vse
tembra. Pomagal sem priprav- nas nepozabni. Izredno lepo
H smo se imeli, dobro razumeli, ker smo bili kot eden. Poleg dela pa smo seveda našli čas tudi za predavanja in različne oblike družabnega življenja."
VIDA BRACIČ (Velenje): ,,Stara sem bila 16 let, ko sem se kot brigadirka ljubljanske brigade udeležila delovne akcije Brčko—Banoviči. To je bilo leta 1946, že prej in seveda tudi pozneje pa sem veliko udarniško delala na številnih manjših lokalnih akcijah, tako, da prostih dni skoraj nismo poznali. Delo je bilo izredno naporno, ker nismo imeli takega orodja, kot je na voljo danes. Toda trudili smo se po najboljših močeh in zato smo večkrat bili tudi udar-Milan Vrabič	■mhvhhbmb
ljati barake in podobno, ko pa se je začela akcija, so me določili za telovadnega inštruktorja.
Udeležencem srečanja je spregovoril Miha Krofi
tudi mesto Velenje. Po mojem mnenju so bili pogoji za delo brigadirjev v tistih časih mnogo težji od današnjih. Gradili smo na ruševinah, zato je bilo delo toliko bolj trdo. Brigade niso bile tako dobro organizirane, kot so današnje in mnogo je bilo prepuščeno nam samim. Poprečno smo delali 10 do 12 ur dnevno, če se je pokazala potreba pa tudi več in celo ponoči. Niti slabo vreme ali deževje nas nista motila. Zvečer pa smo ob tabornem ognju pozabili na napore preteklega dne, ko smo se s pesmijo in plesom znali tudi poveseliti. Mimo vsega tega
ženje vojaškega roka. Progo smo gradili mladi iz vseh krajev naše domovine, razumeli pa smo se, kot da e pozmamo že leta in leta. Z roko v roki domovine, razumeli pa smo se, kot da se poznamo že leta in leta. Z roko v roki priložnost za to. Zelo dobro pa smo se razu-
Vida Bračič
niki. Disciplina je bila prav vojaška, poslušali pa smo tudi politična predavanja. Takrat so bile delovne akcije slabše urejene oziroma organizirane, kot so današnje. Tudi hrana in pogoji bivanja so bili slabši, ker so bila takrat pač prva povojna leta in se drugače ni dalo. Aktivni smo bili prav na vseh področjih, vsi skupaj pa smo resnično bili kot pravi bratje in sestre. Iskrenega tovarištva in ljubezni, ki se spleta na delovnih akcijah, ni moč nikdar pozabiti, zato se še danes nadvse razveselim vsakega srečanja s takratnimi udeleženci delovne akcije Brčko-Bano-viči."
KARL VRABIČ (Pesje): „Tudi moji spomini na delovne akcije, ki smo jih pripravljali takoj po končani vojni, so zares enkratni in neizbrisni. Dva polna meseca sem preživel na progi Šamac Sarajevo, kjer sem med drugim bil tudi referent za telesno kulturo. Takoj po končani akciji pa sem odšel na slu-
Mladi in starejši brigadirji so izmenjali izkušnje
Kari Vrabič
meli tudi z domačini, ki so nas sprejeli nadvse toplo. Večkrat smo jim priskočili na pomoč pri najrazličnejših opravilih in enkrat celo pomagali gasiti velik požar. Skratka, občutkov, ki so se v meni porodili v tistih dneh, ne bom mogel nikoli pozabiti."
CILKA NOVINŠEK (Velenje): „Kot brigadirka Fakinove čete celjske brigade sem sodelovala v delovni akciji Brčko-Banoviči. To je bila moja največja akcija, pozneje pa sem seveda sodelovala še v mnogih manjših, ko smo gradili ceste pa
Cilka Novinšek
pa smo našli dovolj časa tudi za udejstvovanje na političnem, kulturnem in športnem področju. Bilo je naporno, toda tudi čudovito in nepozabno."
B . ZAKOŠEK J. KRAJNC
V soboto dopoldne je občinska konferenca ZSMS Moziije na Rečici pripravila prostovoljno delovno akcijo, ki so se je poleg brigadirjev mladinske delovne brigade Slavka Šlandra in mladih in Cerknice, s katerimi so navezali tesne stike na letošnji republiški akciji v Slovenskih
leto kasneje sem delala na progi Šamac - Sarajevo in še na avtocesti, kasneje pa sem se udeležila še akcije Goriški lijak, na kateri nas je delalo 220 skojevcev iz vse Jugoslavije. Po tolikih letih je lepo med mladimi, še vedno so mladi takšni kot smo bili svoje čase mi. Škoda, da ni prišlo še več veteranov."
_ FRANC ŠTIGLIC iz Šmartnega ob Dreti: „V letu 1946 sem se udeležil akcije na progi Brčko - Banoviči. Tudi danes se na akciji med mladimi dobro počutim. Vesel sem, ko jih vidim kako pridno delajo, se veselijo in pojejo. Srečen bi bil, če bi
se še kdaj dobili na skupni akciji in upam, da bo takrat prišlo več veteranov."
MARTA ŽAGAR iz Mozirja: „Leta 1949 sem bila brigadirka 5. celjske brigade. Delali smo na avtocesti Bratstva in enotnosti med Oku-čani in Novo Gradiško. Tudi danes je mladim lepo, res pa je, da je bilo lepše, ko smo
Francka Beiak goricah, udeležili tudi brigadirji veterani. S skupnimi močmi so opravili veliko dela, nekatere rmed veterani pa smo za hip zmotili.
FRANCKA BELAK iz Mozirja: „Po 32 letih sem tako zopet nai mladinski delovni akciji. V povojnem času sem bilai leta 1946 na akciji pri regulaciji Pesnice,
Marta Žagar
bili sami mladi. Vsekakor si želim še več takšnih skupnih akcij, lepo je, če se po tolikih letih dobimo brigadirji, ki smo po vojni obnavljali in gradili domovino, koristi prostovoljnih delovnih akcij pa so tako nedvoumne in večstranske."
---J-£-
Franc Štiglic
8in=
Številka 41 (451) - 13. oktobra 197
Novost pri izobraževanju delegatov
Člani izvršnega odbora predsedstva OK SZDL Mozirje so potrdili spremenjen program izobraževanja delegatov — Pomenili so se tudi o pripravah na vlak Bratstva in enotnosti in o delu pred volitvami
V sredo popoldne so se na redni seji sestali člani izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Mozirje in med drugim sprejeli sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o soudeležbi za pridobitev stanovanjske pravice in predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne narodne zaščite.
Podrobneje so se člani izvršnega odbora pogovorili o problematiki izobraževanja delegatov v mozirski občini. Program izobraževanja legatov, ki sta ga pripravila republiška konferenca SZDL in republiški svet zveze sindikatov Slovenije je preobsežen in je v danih razmerah težko izvedljiv, zato je izvršni odbor skupščine kluba samoupravljalcev Mozirje skupno z občinsko konferenco SZDL, občinskim svetom ZSS, z delavsko univerzo in skupščino občine pripravil skrčen program, ki naj bi časovno trajal dva dni in bi bil namenjen vsem delegatom. Program bi uresničili v skupinah po 40 delegatov.
Vseh razgovorov bi se udeležili tudi predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij in bi tako skupno z delegati ocenili dosedanje delo ter se dogovorili o bodočih nalogah. Seminarji bodo ob sobotah in bodo oiganizira-ni po temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela m po krajevnih skupnostih, ne pa po interesnih področjih. Glede financiranja so člani sprejeli dve stališči: za izobraževanje delegatov iz krajevnih skupnosti bo sredstva prispevala skupščina občine, za delegate iz združenega dela pa klub samoupravljalcev Mozirje.
V nadaljevanju seje so se člani izvršnega odbora seznanili še s pripravami na bližnji Vlak bratstva in enotnosti. Koordinacijski odbor je vseskozi tesno sodeloval z republiškim odborom, na razpis pa se je prijavilo vsega enajst kandidatov, kar je seveda razmeroma malo, poleg njih pa bo na pot krenila tudi šestčlanska delegacija skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij.
Precej časa so na seji namenili tudi pripravam na volitve v organe SZDL in v organe krajevnih skupnosti. Člani so ugotovili, da kadrovske priprave tečejo, vendar po posameznih sredinah zelo različno. Zato je izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Moziije sprejel sklep, da morajo krajevne konference pospešiti evidentiranje in sezname kandidatov takoj poslati na občinsko konferenco, v kadrovske priprave pa se naj odločno vključi tudi občinska konferenca ZKS Mozirje.
J. P.
Pred dnevi so se na regijskem posvetovanju o delovanju samoupravnih interesnih stanovanjskih skupnosti sešli v Velenju predstavniki teh skupnosti iz občin Mozirje, Žalec, Šentjur, Šmarje, Laško, Slovenske Konjice in Velenje. Osnovni namen tega posveta je bila analiza oziroma ocena dela stanovanjskih skupnosti v občinah celjske regije in izmenjava delovnih izkušenj na tem področju. Tako so med drugim spregovorili o funkcioniranju delegatskega sistema v samoupravni interesni stanovanjski skupnosti in ugotovili, da ta razmerja dobivajo
Nova družbena vloga sindikata
V Velenju je bila pred dnevi 2. skupščina sindikata delavcev proizvodnje in predelave
kovin Slovenije
„Z novo ustavo in zakonom o združenem delu ter s sklepi kongresov ZKJ so bili ustvarjeni pogoji, kakršni doslej še niso obstajali za uresničevanje nove družbene vloge sindikata, ki je sedaj postavljen kot sestavni del političnega sistema z velikimi pravicami in dolžnostmi za na-daljni razvoj odnosov v združenem delu in v celotni družbi", je v svojem govoru na 2. skupščini sindikata kovinskih delavcev Slovenije poudaril nekdanji predsednik republiškega odbora tega sindikata, Rajko Orešnik.
Skupščine, ki je bila v četrtek, 5. oktobra, v Kulturnem centru Velenja, so se poleg številnih delegatov iz vse Slovenije, udeležili tudi mnogi predstavniki družbenopolitičnega življenja republike in občine. Med uglednimi gosti so bili poleg delegatov republiških odborov sosednjih republik tudi Franc Leskošek Luka, član CK ZKS, Janez Barborič, podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije ter Rudi Babič, podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije.
Delegati so ne le ocenili svoje preteklo delovanje, ampak tudi začrtali smernice in naloge svojega delovanja v prihodnje. Republiški odbor Sindikata delav-;ev proizvodnje in predelave kovin bo namreč v prihodnje deloval kot oblika organizirano-
sti in delovanja Zveze sindikatov Slovenije, obenem pa tudi kot samostojna oblika sindikalnega organiziranja delavcev v črni in barvasti metalurgiji, elektro in kovinski industriji ter
Udeleženci skupščine sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. Vanj so med drugim zapisali: Pod tvojim vodstvom in skupaj s tabo rešujemo vse naloge naše revolucije. Tvoje delo je trajno povezano z vsemi uspehi naše neuvrščene Jugoslavije, njenega delavskega razreda, bratskih narodov in narodnosti v izgradnji miru in socializma in bo trajno napotilo, nam, kovinarjem pa v ponos, ker izhajaš iz naših vrst, hkrati pa tudi velika obveza, da bomo kot sestavni del delavskega razreda še vnaprej v prvih vrstah boja za še lepšo prihodnost.
Delegati so po bogati razpravi, v kateri so obravnavali številne probleme, med njimi tudi izobraževanje in usposabljanje delavcev, možnost gospodarjenja in uveljavljanje svobodne menjave dela izvolili tudi novo republiško vodstvo. Novi predsednik republiškega odbora Srečko Mlinaric je hkrati tudi član republiškega sveta Zveze sindikatov, podpredsednik je Konrad Breznik, sekretarka pa je postala Vida Prnčič.
Na skupščini, s katero so se delavci kovinske industrije vključili v predkongresno dejavnost Zveze sindikatov, so svojemu dragemu članu, kovinarju, narodnemu heroju Francu Leskošku Luki, kot priznanje in zahvalo za njegovo delo izročili plaketo zveznega odbora delavcev industrije in rudarstva.
B. GORJAN
vedno večje kvalitetne razsežnosti, zlasti v mandatu novih delegatov. Ko so razpravljali o cenah stanovanjske graditve in o gradnji nasploh, se je izpostavila potreba, da se čimprej pristopi k pripravi naslednjega srednjeročnega načrta in da se posebna pozornost nameni izdelavi tehnične dokumentacije komunalnih naprav in urbanizacije. Menili so tudi, da je potrebno čimprej sprejeti še samoupravni sporazum o prerazporeditvi sredstev ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo tudi za komunalno opremo.
Udeleženci posveta v Velenju so ugodno ocenili potek priprav na prehod k ekonomskim stanarinam, ki naj bi, kot so poudarili, izhajale iz dejansko dosežene cene v občini in bile spodbujevalec racionalne stanovanjske gradnje. Pri tem pa so podčrtali zlasti problem določanja kriterijev za subvencioniranje stanovanj in problem vzdrževanja stanovanjskih objektov. Predstavniki samoupravne interesne stanovanjske skupnosti iz Velenja so v razpravi seznanili prisotne s tem, da za 5095 stanovanj na območju občine skrbi stanovanjsko podjetje Dom, nanizali pa so tudi nekaj podatkov o gradnji stanovanj. Trenutno smo v zaostanku za 489 stanovanj glede na to, da smo si v srednjeročnem načrtu zadali nalogo zgraditi 2587 družbenih in 596 zasebnih stanovanj. Ta primanjkljaj pa se bo nadoknadil do leta 1980.
Pri gradnji stanovanj odstopajo od začrtane smeri tudi v sosednji občini Mozirje, kjer bodo zgradili 95 odstotkov načrtovanega števila stanovanj. Poglavitni vzroki za to pa, kot so povedali na posvetu predstavniki iz Mozirja, leži v tem, da nekatere organizacije združenega dela še vedno niso podpisale samoupravni sporazum o odvajanju do-govoijenega odstotka dohodka za gradnjo stanovanj, poleg tega pa je na področju občine Mozirje tudi premalo komunalno urejenih zemljišč.
J. KRAJNC
Ne le ugotavljanje ampak tudi ukrepanje
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so n ločenih sejah kritično obravnavali rezultate gospodarjenj v prvih petih mesecih letos
S posvetovanja o delu samoupravnih interesnih stanovanjskih skupnosti v Velenju
Pripraviti nove srednjeročne načrte
Prejšnjo sredo in četrtek so zasedali vsi trije zbori velenjske skupščine. Delegati zborov so na ločenih sejah največ pozornosti posvetili analizi poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s pod. jčja gospodarstva in negospodtr. tva v prvem polletju letošnjegi leta ter pereči problematiki oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini.
Po oceni poslovanja temeljnih organizacij združenega dela v prvem polletju letos, lahko ugotovimo, da gospodarska aktivnost v letošnjem letu narašča, vendar pa so se zaradi naraščanja cen povečali proizvodni stroški. Nezadostna je tudi reproduktivna in akumulativna sposobnost organizacij združenega dela. Kot že nekaj let nazaj, se ponovno srečujemo s problemom prekomernega zaposlovanja. Nesmotrna kadrovska politika pa se kaže tudi pri zaposlovanju nekvalificirane delovne sile. O tem vprašanju so izredno kritično spregovorili delegati družbeno političnega zbora ter zahtevali večjo politično odgovornost individualnih poslovodnih organov glede tega perečega problema. Sicer pa je stanje na tem področju na pol v šali, na pol zares pa ocenil eden izmed delegatov, kije med dnigim dejal: ,,Kot kaže, smo vsi za to, da več zaposlujemo, saj potem na enega odpade manj dela."
V občini odpiramo tudi premalo kvalificiranih del in zato mladi vedno bolj pogosto zapuščajo dolino. Prav tako še vedno ni rešeno vprašanje zaposlovanja invalidov.
Delegati so spregovorili tudi o veliki fluktuaciji delavcev med organizacijami združenega dela v občini, ki ga cesto pogojuje preplačevanje delavcev. V letošnjem polletju smo zaposlili že 1517 novih delavcev, od tegs 1350 v gospodarstvu in 167 v negospodarstvu. Tako je bilo letos povprečno zaposlenih v občini 22.267 delavcev.
Zanimivo je, da so nesorazmerno v primerjavi s celotnim prihodkom porastli osebni dohodki, v povprečju so ti porasli za 32 indeksnih točk, v gospodarstvu za 33 točk in v negospodarstvu za 25 točk. V nekaterin delovnih organizacijah so osebni dohodki porasli
za 70 v eni pa celo za 8 indeksnih točk. Povpreči osebni dohodek je v občin Velenje v tem polletju 614' dinarjev, ob povišanju cen j realni osebni dohodek višji i 17 odstotkov.
Na seji skupščine so bili de legati opozoijeni, da se gospo darska gibanja v občini odvijajo mimo sklepov začrtanih z reso lucijo. Predvsem je nepravilno, da delovne organizacije nji menjajo premalo denarja za raz širjeno reprodukcijo. Posledica takšne politike se bodo morda pokazale že prihodnje leto.
Zaradi teh pokazateljev j| izvršni svet skupščine obči« Velenje sprejel nekaj sklepov,| naj bi pripomogli k izboljšanj rezultatov gospodaijenja. Tak se mora delitev osebnih doho kov in čistih dohodkov k najhitreje uskladiti z resolucijo Posebno pozornost je potrebni posvetiti ekonomičnosti posk vanja. Osebni dohodki se moi jo oblikovati v odvisnosti o gibanja dohodkov. Skupnost z zaposlovanje mora izdelal kompletno analizo o zaposlova nju, poslovodni organi in stro kovne službe v tozdih pa mora jo stalno zasledovati gibanj gospodarstva v lastni temeljn organizaciji. Takoj je potrebni pristopiti k izgradnji stanovanj poleg TGO Gorenje in REK p morajo tudi ostale delovni organizacije svojo proizvodnji; preusmeriti na izvoz. Vse delov ne organizacije morajo v naj krajšem času pripraviti srednje ročni program.
Naslednja pomembna točk dnevnega reda je bil odlok i prispevku za razširjeno repro dukcijo komunalnih objekto in naprav primarne individualr porabe. Delegati so ta odlol zaradi pereče problematiki oskrbe s pitno vodo sogla sprejeli. Bili pa so mnenja, smo se ukrepov za razrešita tega problema lotili prepozm| in si drugič takšnih napak smemo pnvoščiti.
Delegati so med drugim potrdi tudi zazidalni načrt Topolšicei nove industrijske cone Rudniki lignita Velenje v Pesju.
Delegati zbora krajevnih skupni sti pa so se ob koncu dogovorili,{ se bodo odslej srečevali tudi l izrednih sejah, kjer bodo obravnavi) li tekočo aktualno problemati krajevnih skupnosti.
ladjedelništvu. Tako bi zagotovili uspešnejše in učinkovitejše uresničevanje družbenopolitične vloge sindikata v združenem delu in v političnem sistemu. V takšni obliki organiziranosti pa bi lahko tudi izrazili in usklajevali specivične interese in probleme delavcev kovinarjev.
FINANČNO POROČILO 0 ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KS ZA ČAS 00 1.1. 00 31.8.1878
štev.
icu.jsvrv.
SKUPI' CST
Sap.obr.
3:'UP..J J.-.rU-.l - AVGUST
r

..vcusr 197?
70 '
30 '
10'
70 %
30 %
1.	73L2KJ3-L271 ~.3C	25 53
2.	vzL3i'jj:-z:isr: r..£G	304-
3.	v3Lii;j.2-.:i:A-.nic	793
4.	fALs;-:-c.cuc..	1540
5.	STARA Vr.S	300
6.	SIV.OC V2L2NJ.1	471
7.	P2SJE	S43 3. KCMCVG	395 9. cto:;cvce '	55
1". PLZnVSC	96
11.	PAKA	20"
12.	~2I'T!AJ	440
13.	4:6
14.	13VČ3	"1
15.	XAVČE-pc:;KO.-.J	201
16.	f C J TANJ	K,59
17.	?,3LI VCDS	109 1". SKCRMO—"LCU/.ri	303
19.	CAVCDNJS	124
20.	0AV1JE	445
21.	DRUŽMnjS-GA121K3	3"9
22.	LCKCVICA	254
23.	FCPCLCICA	530
24.	JKAaTNC C" P..7T	5-73
25.	GCgENJg	305
Med skupščino
2.644.332,65 3. 135.469,60 011". 164,60 1.450.975,10 392.062,50 405.951,05 56".235,70 407.53-0,65 67.063,35 09.047,40 205.340,70 456.030,65 4 1?.0R3,55 03.571,3r 239.919,90 1.510.796,20 112.460,05 395. 15"7,00 127.936,25 459.1.25,05 401.340,25 252.052,05 652.061,00 591. T'9,00 336.343,45
1.051.032,05 2.195.520,70 572.^15,25 1.015.602,60 274.443,?" 340.165,75 392.155,65
793.299,00 940.940,90 245.449,35 435.292,50 117.61" 145.7"5,3C 160.071 ,-5 407.53",65 67.053,35 99.047,40 206.340,70 456.030,65 410.883,55 "3.571,30 209.919,90 1.618.796,20 112.460,05 395.157,00 127.936,25 459. 125,85 401.340,25 262.062,85 652.061,80 591.109,00 336.340,45
355.206,15 421.313,60 109.901,90 213.705,80 52.66",00, 65.280,60 ' 75.259, °0 ^4.747,00 9."09,00 13.305,60 27.720,00 61.261,20 56.271 ,60 11.225,60 30.94 6,60 217.454, 15 15.107,40 53.003,80 17.106,40 61.677,00
53.915,40 35.204,40 "".595,20 79.417,00 45.103,60
248.644,30 294.919,50 75.931,35 149.594,10 36.867,60 45.696,40 52.681,35
=== = = ~L=^=i===== = = = = = = 1^2L=^==Ž^II?i = = Ii?2= = = J -	9.031.352ž60_2.231.648^60
106.561,j 126.394,1 32.970,1 64.111,1 15.800,1 19.584,| 22.577,| 54.747,1 9.009, j 13.305,1 27.720,d 61.261,4 56.271,5 11.226,(j 38.946,61 217.454,1
15.107.1 53.083,J 17.186,49] 61.677,9 53.915,« 35.204,40
87.595.2 79.417,801 45.183j601
905.335^,10 1.326.313,501
ivilka 4 1 (451) - 13. oktobra 1978
lelo - dokaz pravilne odločitve
i
ijevna skupnost Bočna se je oblikovala šele pred štirimi leti — Velike naloge so že vili in obilne načrte še imajo — Usmeritev v kmetijstvo — Vse manj znanega bočkega
krompirja
namenjajo v ureditev krajevnih cest. Tako posodabljajo cesto ob Bočnici, delno tudi po kraju samem, največ časa in dela pa terja modernizacija ceste preko Homa proti Grušovljam v sosednji" Savinjski dolini. S svoje strani jim je v veliko pomoč krajevna skupnost Rečica. Ta cestni odsek ima vsestranski pomen, zato je njihovo delo še toliko več vredno.
Ob vsem tem delu je seveda dobra volja le premalo. Znatno so jim priskočili na pomoč združeno delo, samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo, komunalna skupnost, pomagajo si z referendumskimi sredstvi, pa kljub temu bi z vso to pomočjo storili bolj malo, če se ne bi zopet izkazali krajani. Skupno bodo letos zbrali nekaj več kot 3 milijone dinarjev, delež prebivalcev pa pri tem presega 65 dostotkov.
Problemov in načrtov jim prav tako ne manjka. Še posebej jih muči regulacija Bočnice, ki skoraj zagotovo ne bo opravljena do konca tega planskega obdobja, zato jih velika naloga za prihodnje srednjeročno obdobje že čaka. Zadovoljni niso tudi z oskrbo. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga že leta obljublja povečanje in posodobitev trgovskega lokala v zadružnem domu, žal pa je doslej vse pri obljubah tudi ostalo. V tem srednjeročnem obdobju nameravajo posodobiti še cesto Kropa - Čeplje - Otok in dokončno urediti že omenjeni Grič z nekdanjo šolo, v načrtu pa imajo tudi ureditev prosvetne dvorane, ki naj bi služila vsem krajevnim dejavnikom za različne prireditve.
Ob tem seveda ne smemo pozabiti zelo aktivne krajevne konference SZDL, borcev, gasilcev in pevcev, ki so znani daleč naokrog. Prav pri njih pa se v zadnjem času pojavlja problem, ker so ostali brez dosedanjega pevovodje Jožeta Miklavca, naslednika pa nameravajo poiskati in usposobiti kar v lastnih vrstah. V Bočni so torej delavni na skoraj vseh področjih, vsi po vrsti pa poudarjajo, da bi veliko več lahko pokazala mladina.
Dosedanja aktivnost krajanov, organizacij in društev je dokazala, da so bili številni pomisleki ob oblikovanju samostojne krajevne skupnosti pred štirimi leti odveč in da je bila takratna odločitev nedvomno pravilna. V Bočni se zavedajo, da bodo morali to dokazati tudi v prihodnje, zato so se z vso odgovornostjo lotili priprav na volitve. Izbrati želijo takšne kadre, ki bodo še vnaprej uspešno vodili tukajšnjo krajevno skupnost. Skoraj ne kaže dvomiti, da v tem ne bodo tudi uspeli.
JANEZ PLESNIK
e
tudi spomenik, posvečen žrtvam prve in druge svetovne
Partizanska Bočna leži ob logu prostrane Menine plani-|v gornjem delu Zadrečke do-t. Bočna je mlada krajevna Ipnost, komaj štiri leta so ji, fiakrat pa je bila vključena v ijevno skupnost Gornji grad. zaselkih Bočna, Delce, Kro-Čeplje, Podhom in Nadboč-livi in dela danes 640 prebi-«v. V tej krajevni skupnosti jo 70 šoloobveznih otrok, delo drugam se dnevno vozi I delavcev, porajajo se prvi letki obrti, večina prebival-l pa se ukvarja s kmetij-dm. Industrije v kraju ni, pa li sicer je Bočna v prostorni načrtu občine Moziije :edeljena kot kmetijsko pod-. Zaradi neurejene urbani-dokumentacije v bližnji osti ni predvidenih niti stanovanjskih gradenj, pa so želje občanov na tem Iročju vse večje bo treba i ta problem kaj kmalu raz-ti. Prebivalci tod okrog se I v polni meri zavedajo, zato jojazni, da se v pripravljanje sprejemanje novega prostor-ga in urbanističnega načrta bodo tvorno vključili. Jočna je torej usmerjena v etijstvo in tako je tudi prav. ni kmetovalci so napredni, »d nekdaj venomer težijo za ) rednim gospodarjenjem, no se znajo prilagajati trž-i potrebam in v zadnjem ča-
su se veliko kmetij preusmerja v živinorejsko, mlekarsko in pe-rutninarsko proizvodnjo. Pri tem žanjejo lepe uspehe, zunanji kazalec, ki kaže na to, pa so opuščene njive, ki sedaj služijo pridobivanju krme. Prav zaradi tega je na tukajšnjih njivah vse manj tudi nekdaj daleč naokrog znanega bočkega krompirja. Vse manj ga sejejo, zato mu padata kakovost in ugled, vse to pa nadomeščajo številne lepo urejene in preusmerjene kmetije. Vsekakor lep primer razvojnih sprememb.
Tudi na drugih področjih ne manjka uspehov volje in zagnanosti tukajšnjih prebivalcev. Trenutno s polno paro deluje kar šest gradbenih odborov, katerih poglavitna naloga je ureditev nekaterih perečih komunalnih problemov. Tako so se krajani lotili urejanja otroškega vrtca, nared bo še to leto, zgradili bodo otroško igrišče, pa igrišče za košarko in še bi lahko naštevali. Vse to sodi v okvir urejanja stare šole na Griču, ki je ne uporabljajo več, zato bodo v njenih prostorih pripravili pravo majhno središče, v katerem bodo našli prostore za delo in razvedrilo otroci in mladina. Gradijo avtobusno postajališče, urejen imajo odvoz smeti, kar so krajani z veseljem sprejeli, največ naporov pa, kot povsod drugod, tudi v Bočni
Prijeten kraj je Bočna ob vznožju prostrane Menine
Zavzet pogovor s Petrom Ježem na njegovi domačiji
Minuli teden so Gornjo Savinjsko dolino obiskali turistični delavci iz skoraj vse Jugoslavije — Nad obiskom so bili več kot navdušeni in so vsi po vrsti zagotavljali ,.ustrezne"
spremembe pri svojem delu "
SLAVKO DŽUKIČ - „moji" turisti bodo poslej prihajali v Gornjo Savinjsko dolino.
Navdušenja ni manjkalo, vsem skupaj pa je postreglo tudi vreme, saj so se gostje prvič na poti po Sloveniji seznanili" tudi z njenim soncem. Iz Ljubnega so se popeljali v Luče in na znano kmetijo Petra Ježa. Tu so bili vsi milo rečeno navdušeni. Vprašanj in začudenja nad odgovori jim v kratkem in prijetnem kramljanju z gospodarjem in gospodinjo ni zmanjkalo. Na hitro so nekateri navezali stike, vsi so si zapisali potrebne podatke in odbrzeli naprej. Nekaj minut postanka pri . presihajočem studencu pri Igli in že so bili v Logarski dolini. Prvi hip je večini zmanjkalo besed nato pa so jih sprožili cel plaz, najprej navdušenja in nato jeze, ker v programu ni bilo časa za ogled slapa Rinke. Mimogrede - to se je ponovilo še enkrat med vožnjo proti Mozirju, ko zopet ni bilo časa za ogled znamenite zakladnice v radmirski cerkvi. Še slikanje za spomin v Logarski dolini, stoje popita kavica, malica na Ljubnem in že so bili na poti v Šale-
ško dolino. Za tri kratke izjave pa se je le našel čas.
SLAVKO DŽUKIČ iz Šabca: „Žal sem doslej poznal le Bled, Kranjsko goro in druge kraje tam okrog in tja usmerjal tudi večino izletniških skupin in posameznikov iz Šabca in okolice. Nad Gornjo Savinjsko dolino sem milo rečeno navdušen, čeprav jo bom videl le mimogrede. Zanesljivo se bom pri svojem nadaljnjem delu potrudil in izletnike preusmeril na to področje. To velja tudi za strokovna potovanja, saj sta tukajšnje kmetijstvo in kmečki turizem več kot vredna ogleda. Že bežni vtisi naravnost navdušujejo, sicer pa kaj bi besedičil -Gornjo Savinjsko dolino je treba videti."
EMIL COBANOV iz Srem-ske Mitrovice: „Prvič sem tukaj in moram povedati, daje to najlepše, kar sem doslej na potovanju po Sloveniji videl. Kar sem iskal sem našel tukaj, iskal pa
nisem hotelov, ki so povsod več ali manj enaki. Ljudje pri nas premalo poznajo ta kraj, krivi smo pa mi, ker jim ga ne znamo ponuditi. Zdaj bo to veliko laže, svoje pa je pred nedavnim prispevala tudi televizija, ki je našim gledalcem predstavila razvoj kmečkega turizma v Sloveniji. Pri nas vlada zanj veliko zanimanje in tale obisk ne bo ostal brez učinka. Škoda je le, da so nam za ta kraj namenili tako malo časa."
JADRANKA ČOLOVIČ -SVILIČIČ iz Splita: „Na kratko. Gornja Savinjska dolina je izjemen doživljaj v nizu idiličnih slik Slovenije. Za nas ob-morce je to seveda bolj atraktivno kot za vas, ki imate pred hišami tako široko paleto čudovitih barv. Živo pisana dolina z mnogo gozda in s tako lepimi barvami je primerno okolje za počitek in rekreacijo in nedvomno nudi udobje doma."
JANEZ PLESNIK
Pred nekaj dnevi se je v Gornji Savinjski dolini za kratek čas, in za takšne namene resnično le hipec, ustavila večja skupina turističnih delavcev iz skoraj vse Jugoslavije. Obisk je sodil v sklop rednih potovanj po Sloveniji, ki jih za turistične delavce iz drugih republik prireja slovenska turistična zveza. Namen teh obiskov je jasen -seznaniti se na mestu samem z vsemi oblikami turistične ponudbe in predvsem navezati tesne in osebne stike, ki so pri tej vrsti dela več kot potrebni.
Gostje so se najprej ustavili na Ljubnem kjer so jih gostitelji podrobno seznanili z Gornjo Savinjsko dolino, z njenim delom in življenjem in z njeno (skromno) turistično ponudbo, njene lepote pa so si kasneje več kot na hitro sami ogledali.
Naveza Kotnik - Avberšek je preplezala smer Raz Mojstranskih veveric (Sfinga v Triglavu) ocena VI Aj, A2. To smer sta preplezala tudi Čulk SAO in Lesjak AO Celje. Kotnik in Avberšek sta preplezala še prvenstveno smer v Raduhi, ki sta jo imenovala Živa, ocena III, ter prvenstveno Edijev steber, ocena VI Aj, A2- V Križevniku, Savinjske Alpe sta preplezala Centralno smer V, Ruško IV - V+, ter Janezovo V -VI. Volk in Čulk sta preplezala Direktno smer v Špiku, ocena V+. Čulk ŠAO je z Lesjakom AO Celje preplezal še Direktno smer v Ste-narju, ocena VI A), A2- Naveza Volk - Lehteneger je preplezala Ljubljansko smer v severni steni Triglava (VI), Bavarsko v Triglavu (IV - V) ter Janezovo v Križevniku (V -VI).
Franja Krevzel SAO je s Knezom AO Celje preplezala prvenstveno smer v Špiku. Imenovala sta jo Zgrešena ocena (III - IV).
To so le nekateri najpomembnejši vzponi, ki so jih letos poleti opravili velenjski alpinisti. Ostali člani in pripravniki so namreč tudi precei plezali v Jugiljskih, Savinjskih in Kamniških Alpah.
TATJANA KRASOVEC
Čeprav vreme ni bilo preveč naklonjeno alpinistom, sneg se je dolgo zadržal v severnih stenah vrhov, ki so zanimivi za plezalce, je šaleški alpinistični odsek v poletni sezoni opravil vrsto zelo kvalitetnih in težkih smeri.
Celjska odprava v Ande - Peru, je opravičila svoj odhod, čeprav so morali člani odprave prvotni program delno spremeniti zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Mišo Culk SAO (Šaleški alpinistični odsek), Lesjak AO Celje in Knez AO Celje so preplezali Ameriško smer z Italijanskim grebenom v severni steni Ascarana (Andi) 6650 metrov nadmorske višine. Ta vzpon prav gotovo šteje med večje podvige jugoslovanskih alpinistov.
Nekateri člani šaleškega alpinističnega odseka so obiskali centralne Alpe v Franciji in sicer področje Mont Blanca. Letos je bil Mont Blanc krut. Neusmiljeno je kazal svojo drugo podobo, ki ni obsijana s soncem in posuta s snegom, pač pa je to podoba osvetljena od strel snežnih neviht, bobneča od grmenja in prebičana od ledenega dežja. Marsikaj so morali prestati fantje v stenah Druja.
Kotnik in Avberšek sla bila v Druju v Allenovi smeri 4.. 5. in 6. julija. Smer je ocenjena z V Aj, Ai. V steni se jc razbesnela huda nj-vihta, ki jc v ccntralnih Alpah na višini 4000 metrov še kako nevarna. Alpinista sta bila privezana na klinih - brez stojišč -, visela sta na tankih nitkah, nevihta pa seje dva dni igrala z njunima življenjema. Gora jc bila vendar usmiljena, ušfci sta iz naročja smrti. Tudi Bcrzlak in Svatina sta v juliju pristopila na Mont Blanc in prečila Monthlanško skupino. Kotnik in Avberšek pu sta to isto ponovila v avgustu.
/O	ljubljanska banka
konca prvega polčasa. V tem delu so gostje iz Sevnice še dokaj uspešno igrali tako v napadu, kot v obrambi, v nadaljevanju igre pa so Soštanjčani povsem razbili njihovo obrambo in jim izdatno napolnili mrežo. Zmaga Šoštanja bi nedvomno lahko bila še višja, če trener Kac ne bi dal priložnosti prav vsem igralcem. Za dobro igro zaslužijo pohvalo vsi igralci Šoštanja, najbolj pa se je izkazal F. Jančič, ki je dosegel kar 12 zadetkov.
ŠOŠTANJ: V ajdi, Melanšek 5, Škornšek 3, Kompan 5, Stvarnik 4, Jančič 12, Jambro-vič 2, Lesjak 2, Gostečnik, Bla-gotinšek.
Šoštanjčani v 7. kolu gostujejo v Mariboru pri istoimenski ekipi.
B. VOHAR
DRAMATIČEN ZAKLJUČEK
Rokometašicam Šmartnega v nedeljskem prvenstvenem srečanju z Lisco iz Sevnice na domačem igrišču ni uspelo iztržiti obeh točk. V zanimivem srečanju z zelo dramatičnim razpletom sta se ekipi razšli z neodločenim izidom 10:10 (3:6). Gostje so že v prvih minutah presenetile z dobro igro in rezultat tega je bilo vodstvo, ki so ga obdržale vse do zadnjih minut. Ko je že vse kazalo, da bosta pomembni točki odšli v Sevnico, je igralkam Šmartnega uspelo rezultat izenačiti in doseči vsaj polovičen izkupiček. V teh napetih trenutkih se je z odličnimi obrambami najbolj izkazala vratarka Šmartnega Pevnikova, ki je zadržala nekaj nevarnih strelov ter omogočila soigralkam, da so izenačile rezultat Tik pred koncem srečanja pa se jim je ponudila priložnost celo za zmago, vendar pa so Šmarčanke kar dve sedem-metrovki izvedle neuspešno.
V	dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom
na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme.
V	ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi
z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja.
vam pomaga s posojilom do stanovanja
in tako je bilo tudi tokrat. Šmarčani so ob koncu slavili zasluženo zmago 2:0 in tako razveselili kakih tristo svojih navijačev. Zlasti zanimiv je bil prvi del igre, ko sta padla tudi oba zadetka. Igralci obeh ekip so se od prvega sodnikovega žvižga dalje borili za vsako žogo, domačini pa so vendarle kmalu zagospodarili na igrišču in to premoč kronali tudi z dvema zadetkoma. Prvi je padel že v 6. minuti, ko se je Žalig odločil za samostojen predor in spretno prevaral gostujočega vratarja. Le dobrih deset minut kasneje je isti igralec z izrednim strelom s kakih 18 metrov povišal rezultat na 2:0. Zagrizena borba se je na trenutke razplamtela tudi preko dovoljenih meja in zato sta Žalig (Šmartno) in Naprudnik (Kladivar) morala zapustiti igro zaradi medsebojnega obračunavanja. Tudi v nadaljevanju srečanja je selekcija Šmartnega držala vse niti v svojih rokah in nekajkrat nevarno ogrozila vrata Celjanov. Toda tokrat jim športna sreča ni bila preveč naklonjena, saj so kar dvakrat zadeli vratnico.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, Kralj, Krajnc, Nežmah, G. Omladič, A. Podgoršek, Žalig, Završnik, Meh (Vreš), Goršek (F. Omladič), Deželak
V	naslednjem kolu se bo selekcija Šmartnega srečala z Železničarjem v Mariboru.
J. K.
• ROKOMET
SERIJA ZMAG SE NADALJUJE
V	četrtem srečanju na domačem igrišču so rokometaši Šoštanja visoko premagali solidno ekipo Sevnice z rezultatom 33:23 (14:10). Po enakovrednem začetku so domačini kmalu prevzeli igro v svoje roke in si priigrali prednost štirih zadetkov, ki so jo obdržali vse do
šport lesna kultu rekreacija
• NOGOMET
SLABA IGRA V HRASNICI
Po slabi igri v prejšnjem kolu, ko so na domačem igrišču proti Radniku iz Bjeline iztržili le točko, so nogometaši Rudaija razočarali tudi na nedeljskem gostovanju v Hrasnici. Srečanje s Famosom so izgubili s 3:1 in na prvenstveni lestvici tako zdrsnili na 8. mesto. Velenjčani so zlasti v prvem polčasu prikazali slab nogomet in domačini so že v tem delu dosegli vse tri zadetke. V nadaljevanju so Velenjčani zaigrali bolje in si pripravili nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Izkoristil pa jo je le Vlajič, ki je po predložku Miljkoviča dosegel edini zadetek za Rudar.
RUDAR: Blagus, Oruč, Ga-šič, Rusmir, J. Hudarin, Rauko-vič, Šuica, Vlajič, Kikič (Buškovič), Kustudič (Djurič), Miljkovič.
Nogometaši velenjskega Rudaija se bodo v nedeljo na stadionu ob jezeru srečali z rudarjem iz Ljubije.
USPEŠNI V DERBI JU
Na stadionu v Šmartnem ob Paki sta preteklo nedeljo pomerila moči stara rivala Šmartno in Kladivar iz Celja. Derbi srečanja teh dveh dolgoletnih tekmecev so bila vselej zanimiva
S trdo igro v obrambi v drugem polčasu so si Velenjčanke zagotovile zmago
ŠMARTNO: Pevnik J. Tajn-šek, Meh 6, Ostojič, Krevzel, Omladič, Šmarc 2, Resnik, Gril, Jeraj 1, Tajnik 1, D. Tajnšek.
Naslednje prvenstveno srečanje bodo Šmarčanke odigrale v Mariboru.
J. K.
• ATLETIKA
ZMAGA ŠALEŠKE DOLINE
Atleti Murske Sobote, Ptuja, Raven na Koroškem in Velenja so se minulo soboto na Ravnah na Koroškem znova srečali na četveroboju pokrajin. Koroški altletski klub je atletsko tekmovanje lepo izvedel, tekmovalci Šaleške doline pa so postali zmagovalci v obeh konkurencah in tako osvojili prvo mesto z večjim naskokom pred Ptujskim poljem, Koroško in Po-murjem.
Rezultati: ŽENSKE: 100 m: Šober (Koroška) 12,9 Sluga (Šaleška) 13,0, 5. Jug (Šaleška) 13,5, Daljava: 1. Šalamon (Šaleška) 538, 4. Vrhovnik (Šaleška) 446, 400 m: 1. Šober (Kor.) 1:00,2, 3. Sluga (Šaleška) 1:03,6, 6. Drolc (Šal.) 1:08,6. Krogla: 1. Šturm 10,45, 2. Šalamon 9,99 (obe Šaleška), 800 m: Jeromelj 2.25,2, 2. Praprot-nik (obe Šaleška) 2,27,0, Višina: 1. Jug 150, 2. Pečovnik 150 (obe Šaleška) Štafeta 4 x 100 m: 1. Koroška 52,2, 2. Šaleška 53,4, 3. Ptujsko polje 56,1, 4. Pomurje 56,4 — ekipno ženske:
I.	Šaleška 92 točk, 2. Koroška 74, 3. Ptujsko polje 59, 4. Pomurje 27.
Moški: 100 m: 1. Prstec (Ptuj) 11,1, 2. Meh (Šaleška)
II,2,	4. Režek (Šaleška) 11,4, Višina: 1. Strmčnik (Koroška) 193, 5. Vidah _175, 7. Pungart-nik 165 (oba Šaleška). Krogla:
1.	Rošer 13,09, 5. Jamnikar (oba Šaleška) 9,38. 400 m: 1. Zogar 52,1 (Ptuj) 2. Lazič 52,4, 5. Maslar 54,5 (oba Šaleška), 1500 m: 1. Anič 4.09,2,
2.	Urh 4.16,4 (oba Šaleška), 3000 m: 1. Šamu 8,46,6 2. Miklavžina 8,46,6 (oba Šaleška). Daljava: 1. Režek 700 cm, 5. Meh 627 (oba Šaleška), Štafeta 4 x 100 m: 1. Ptujsko polje 44,7, 2. Šaleška 46,0, 3. Koroška 46,4, 4. Pomurje 46,8.
Ekipno moški: 1". Šaleška 97, 2. Ptujsko polje 94, 3. Koroška 60 in 4. Pomurje 39.
Skupni vrstni red: 1. Šaleška dolina 189, 2. Ptujsko polje 153, 3. Koroška 134, 4. Pomurje 66.
FINALE ATLETSKEGA MLADINSKEGA POKALA SFRJ
Pred nedavnim je bilo v Celju tekmovanje za mladinski atletski pokal SFRJ. Med 56 klubi iz vse Jugoslavije je Atletski klub Velenje osvojil odlično deseto mesto. Med posamezniki so po kvalifikacijah imeli pravico nastopiti Makovšek, Lemež, Dragojlovič, Meh, Miklavžina, Jug. Ekipa mladih velenjskih atletov je dosegla izreden uspeh.
V hoji na 10 km je Makovšek bil tretji s časom 0.51,02, Le-
mež peti in Dragojlovič šesti. V skoku v daljavo je Meh z rezultatom 6.45 osvojil peto mesto. Osmo mesto sta osvojila Miklavžina v teku na 1.500 m (4:04) in Jug v metu kopja z rezultatom 49 m.
PEČOVNIKOVA REPUBLIŠKA PRVAKINJA
Pionirke atletskega kluba Velenje so na letošnjem republiškem prvenstvu v Kranju dosegle nekaj lepih uspehov. Med najboljšimi lahko omenimo Jano Pečovnik, ki je zmagala v izredno zahtevni disciplini, teku na 80 m ovire. Štirinajstletna Jana je zelo nadarjena tekmovalka. Zanimivo je, da poleg teka na 80 m ovire skače tudi v višino.
KLONILE TUDI MARIBORČANKE
Rokometašice Velenja so v šestem kolu slavile najpomembnejšo zmago. V derbiju kola so premagale, čeprav z veliko muko pa vendar zasluženo, eno najboljših ekip letos v slovenski ligi vzhod Maribor z rezultatom 14:13.
Prvi polčas ni veliko obetal. Domačinke so sicer dosegle prvi zadetek, vendar so gostje najprej izenačile in takoj nato po-vedle, tako da so ves prvi polčas vodile z dvema oziroma tremi goli razlike, ob koncu prvega dela igre pa je bil rezultat*10:8 v njihovo korist
V	drugem polčasu so Velenjčanke zaigrale veliko bolje. Zlasti so se izkazale v obrambi, saj so z „moško" igro uspešno zaustavljale napade gostujočih igralk, ki so v drugem delu tako dosegle le tri zadetke.
Zadetke za Velenje so dosegle Špoljar 5, Jan 4, Bovha 3, in Podbregar ter Džordževič po enega. Pri Mariborčankah pa je bila najuspešnejša Namestniko-va s štirimi zadetki.
Po šestem kolu so Velenjčanke na prvem mestu z 10 točkami (in tekmo manj, ker zaradi pritožbe Velenjčank ni upoštevan njihov rezultat tekme s selekcijo Savinjske, na drugem mestu je Maribor z osmimi točkami, na tretjem in četrtem mestu pa Savinjska in Šmartno s sedmimi točkami.
V	prihodnjem kolu gostujejo Velenjčanke v Brežicah.
W t.
Tudi šahisti smo počastili činski praznik s tradicionalnim čanjem med sindikalnima ekipi Gorenja in REK Velenje. V prijateljskem srečanju, v kateren nastopili skoraj vsi najboljši šal Velenja, se je končni rezultat d 113 1/2 : 86 1/2 za REK Vele Za Gorenje so igrali: Kristan točk, Goršek 15 1/2, Speh Godec 16, Kovač 5, Petrovsk 1/2, Kovačič 2, Djordievič 5 Stmad 1 in Lipnik 8. Za Velenje so igrali: Brešai 13 t< Labus 13 1/2, Alič 11 1/2, Pei M. 12 1/2, Vedenik T. 11, Než 9 1/2, Vukič 9 1/2, Preložnii 1/2, Pevnik J. 9 in Cvar 13 Srečanje je bilo odigrano 8. 1978 ob 9. uri v klubskih prosti restavracije REK Velenje.
PLANINSKE VES
SEJEM RABLJENE PLANINSKE OPREMI
Mladinski odsek Planinsk društva Velenje organizira v boto 14. 10. SEJEM RABI NE PLANINSKE OPRE! kjer bodo mladi planinci prodali, kupili ali zamen opremo, potrebno za hoji gore. Sejem omogoča mlad da se na najbolj cenen opremijo za varno hojo po ninah. Mladinski odsek Plai skega društva pa želi s to tudi povečati množičnost dih v planinski dejavnosti jem bo odprt od 8.30 do ure v avli osnovne šole An Aškerc. Prodajalci naj vsak opreme ocenijo, ceno pa nap jo na nalepko.
ak,
LOKI IN PUŠČICE POD VELENJSKIM GRADOM
Lepa sončna nedelja, 8. oktc je minila pod velenjskim gradon izteku smučarske skakalnice, v menju loka in puščice. Pod okli Gorenja iz Velenja je komisij šport in rekreacijo te delovne i nizacije v sodelovanju z loka skim klubom iz Mute pripravila čanje slovenskih lokostrelcev.
Sedemnajst tekmovalcev iz nja, Ljutomera, Maribora, Mat Velenja se je pomerilo v pok FITA kroga na krajših razdaljah je 50 in 30 m. V čudovit an' ob samem robu mesta in pod v. skim gradom so postavili tarče, so pripravili tako, kot je topi no za velika mednarodna teku nja. Zato je tudi bližina mesta tegnila številne gledalce in p so lahko prišli na račun. Po L. nem tekmovanju so namreč pri posebne loke za začetnike in m kdo je lahko to zvrst pri nas šel znanega in razvitega športa sam izkusil. Seveda pod strokovni« sveti državnih reprezentantor prvakov Oblaka, Naratha, Podi Pipana, pa tudi drugih strelcev, kandidati za mediteransko i Splitu (Urbančič, Klemen, ft rek).
Razveseljivo pa je, da je I prvič tekmovala ekipa iz Ve Vse kaže, da bo tudi lokosti našlo svoj prostor pod velenj gradom.
Rezultati tekmovanja (pol Fita kroga, 50 in 30 m): l.V čič (Ljutomer) 611 krogov možnih 720, 2. Oblak (Exo! Kranj) 608, 3. Gregorek Ivof 602, 4. Narath (Maribor) ;" Pipan (Maribor) 593 itd.
Ekipno: Lokostrelski klub bor 1771, Lokostrelski klub 1749, Exoterm Kranj 1580, Go Velenje 1344.
Takšen lokostrelski živ-žav je bil 8. oktobra pod velenjskim
vas
obveščevalec
F
koledar
tek, 13. oktober : Edvard »bota, 14. oktober: Nedeljko edelja, 15. oktober : Terezija medeljek, 16. oktober : Jadviga )rek, 17. oktober : Marjeta eda, 18. oktober : Luka itrtek, 19. oktober: Etbin
dežurstva
DRAVSTVENI DOM VELE-E:
. 10. 1978 od 7. do 20. ure . Ivan Kralj
J. 10. 1978 od 20. dr. Pavel ošelj
. 10. 1978 do 7. ure dr. Pavel ošelj
. 10. 1978 od 7. dr. Janez les
. 10. 1978 do 7. ure dr. Ja-zPoles
. 10. 1978 od 7. do 20. ure Franc Kotnik
i. 10. 1978 od 20. dr. Željko idič
1. 10. 1978 do 7. ure dr. Želj-i Radič
»RAVSTVENI DOM ŠO-'ANJ:
113. 10. do 15. 10. 1978 dr. ter Lszsr
I 16. 10. do 18. 10.1978 dr. ran Stupar
119. 10. do 22. 10. 1978 dr. ter Lazar
BNA AMBULANTA VELE-
F
.10 in 15.10. 1978 višji den-Majda Grasseli, Velenje, itska 1
8. do 12. ure dežurna v zob-ambulanti SŠZD Velenje, ir v pripravljenosti doma
FERENARSKA POSTAJA:
13. 10. do 19. 10. 1978, nc Blatnik, dipl. veterinar, Bnje, Stanetova 48
j tn
ki;
mali oglasi
«'v ■■
tAGRADO 1,5 milijona sta-din dobi, kdor zamenja tro tiri sob no stanovanje za zelo bno dvosobno stanovanje v snju. Ponudbe z navedbo so-a stanodajalca pošljite na Iništvo Našega časa pod
menjava stanovanja v ok-f.
DHIŠTVO samske ali dnev-obe kupim. Ponudbe: Foj-pri FOTO Pajk, Velenje. RODAM globoki otroški £ek. Silvo Soline, Cesta na 1, Velenje.
RODAJAM rezervne dele za avo 101, letnik 1974. Rudi Snan, Prešernova 2/5, Ve-b
)BO s souporabo kopalnice Uma enosobno stanovanje % fant in dekle. Ponudbe Bfro ,,Nujno."
tODAM posestvo 6,5 ha z poslopje v dobrem Ivan Turinek, Skorno štanj.
)DAM črn krznen plašč 4. Informacije v torek od lo 18. ure. Naslov v uredni-
»ODNO PRODAM pianino ke Belamsky Informacije :fonu 852-396 - Plačilo »govoru.
REDNI KINO VELENJE
13.	10. - petek ob 17.30 in 19.30 MOČNEJŠI OD MAFIJE
—	ameriška kriminalka
14.	10. - sobota ob 17.30 in 19.30 NENAVADNE PRILOŽNOSTI — ameriška komedija. Režija: Luigi Magni. Igrajo: Nino Manfredi, Štefanija San-drelli
15.10.-nedelja ob 1730in 19.30 NENAVADNE PRILOŽNOSTI — ameriška komedija
16. 10. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 ZVESTA ŽENA
—	francoski film. Režija: Roger Vadim. Igrajo: Sylvia Kristel, Jon Finch
17.10 - torek ob 17.30 in 19.30 NORA LETA - jugoslovanski mladinski. Režija: Zoran Calič. Igrajo: Ljubiša Samar-džič, Bata Živojinovič
18.	10. - sreda ob 1730 in 1930 IFIGENIJA - grški antični spektakel. Režija: Mikael Kakojanis. Igrajo: Irena Papas, Kosta Kozakos
19.	10. - četrtek ob 1730 in 19.30 KARATE JONES -ameriški karate. Režija: Robert Klaus. Igrajo: Jimmy Kelli
KINO DOM KULTURE VELENJE
15.	10. — nedelja ob 9 uri OTROŠKA MATINEJA -MAČEK VREDEN MILION DOLARJEV - ameriška risanka
16.	10. — ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE -NORA LETA - jugoslovanski mladinski film. Režija: Zoran Calič. Igrajo: Ljubiša Samar-džič, Bata Živojinovič
KINO ŠOŠTANJ
14.	10. - sobota ob 16.30 OTROŠKA MATINEJA -MAČEK VREDEN MILION DOLARJEV - ameriška risanka
13.	10. - sobota ob 19.30 NORA LETA - jugoslovanski mladinski film. Režija: Zoran Calič, Igrajo: Ljubiša Samar-džič, Bata Živojinovič
15.	10,-nedelja ob 17.30 in 19.30 ZVESTA ZENA - francoski film. Režija: Roger Vadim. Igrajo: Sylvia Kristel, Jon Finch
16.	10 - ponedeljek ob 19.30 NENAVADNE PRILOŽNOSTI - ameriška komedija. Režija: Luigi Magni. Igrajo: Nino Manfredi, Štefanija San-drelli
18.	10 - sreda ob 1930 KARATE JONES - ameriški karate film. Režija: Robert Klaus. Igrajo: Jimmy Kelli
19.	10. - četrtek ob 19.30 IFIGENIJA - grški antični spektakel. Režija: Mikael Kakojanis. Igrajo: Irena Paoas, Kosta Kozakos
KINO TOPOLŠČICA
14.	10. — sobota ob 16 uri NORA LETA - domači film. Režija: Zoran Calič. Igrajo: Ljubiša Samardžič, Bata Živojinovič
KINO ŠMARTNO OB PAKI
17.10. - torek ob 19.30 NENAVADNE PRILOŽNOSTI -ameriška komedija. Režija: Luigi Magni. Igrajo: Nino Manfredi, Štefanija Sandrelli
Franci Gabrovšek, Boris Brunč-ko, Volodja Peer iri drugi, režija: Zvone Seldbauer.
STALNI RAZSTAVI NA GRADU
Stalni razstavi „OD IMPRESIONIZMA DO DANES" ter stalna razstava slik LOJZETA PERKA na velenjskem gradu sta odprti vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure.
RAZSTAVA MEŠTROVIČ
V galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje je odprta razstava kiparskih del Ivana MEŠTROVIČ A. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure.
prebil
VELENJE
POROKE: Ilija Mrkonjič, rojen 1955, ključavničar iz Velenja in Mara Iljukič, rojena 1962, sestav-ljalka iz Velenja; Radomir Martič, rojen 1951, študent iz Labina in Miroslavka Petrovič, rojena 1950, strojni inženir iz Velenja.
SMRTI: Frančiška Britovšek, pre-vžitkarica iz Škal 93, stara 73 let.
nov način merjenja telesne temperature
Znanstveniki vedno znova odkrijejo kakšno ,,kolumbovo jajce". Najnovejše je F-test. To je košček filma, ki si ga s hrapavo stranjo pritisnemo na obrisano, suho čelo. Že po 15 sekundah se na filmu pokaže črka N, če je naša telesna temperatura nižja od 37°C in črki NF, če imamo zvišano temperaturo. Film F—test spravimo v plastični ovitek, ki ga lahko vtaknemo v žep ali zorbico. Prednost F—testa pred medicinskim termometrom je tudi v tem, da se ne razbije.
Kupimo ga lahko v vsaki lekarni ali samopostrežni trgovini.
LEK. n.sol.o., Ljubljana
preizkus telesne temperature s----
VZGOJNOIZOBRA2EVALNI ZAVOD VELENJE
VPIS V1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1979/80 bo 17. in 18. oktobra 1978 v času od 9. do 11. in od 15. do 17. ure.
Letos bomo vpisovali otroke, ki so bili rojeni leta 1972. Ob vpisu rabimo otrokov izpis iz ROJSTNE MATIČNE KNJIGE.
Otroke bomo vpisali na tisti osnovni šoli, v katerem okolišu stanujejo!
ZDRUŽENJE
ŠOFERJEV iN AVTOMEHANIKOV VELENJE
obvešča
vse interesente za poklicno šolo šoferjev,
da bodo informativno vpisovali v šolo dne 16. 17. in 18. 10. 1978 od 16. do 19. ure v prostorih ZŠAM Velenje na stari kapiji RLV. Tam boste dobili tudi vse ostale informacije.
GLEDALIŠKI ABONMA
V soboto 14. oktobra 1978 ob 19.30 uri bo v domu kulture Velenje, v okviru gledališkega abonmaja, gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora z ljudsko igro Josipa Jurčiča: DESETI BRAT. Delo je za oder priredil Andrej Inkret. V glavnih vlogah: Stanko Potisk, Peter Ternovšek, Anica Veble,
KOMUNALNI CEN TER VELENJE
p. o.
Velenje, Koroška c. 46 b
razpisuje
na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednje proste naloge in opravila:
1.	2 avtomehanika
2.	avtoelektrikar
3.	mojster delavnice
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja zahtevamo še: Pod 1.
—	KV avtomehanik in dve leti delovnih izkušenj,
—	zaželjen je izpit B kategorije,
—	poskusno delo traja 2 meseca.
Pod 2.
—	KV avtoelektrikar in 2 leti delovnih izkušenj,
—	zaželjen je izpit B kategorije,
—	poskusno delo traja 2 meseca.
Pod 3.
—	KV mehanik in 2 leti delovnih izkušenj ali
—	KV mehanik in 5 let delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev za oporavljanje delovnih nalog in opravil sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi na gornji naslov.
Podrobnejše informacije o delu dobijo kandidati v kadrovski službi delovne organizacije.
Vse kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi.
C
komunalno podjetje mozirje
OBVESTILO
Sporočamo, da smo v naši delovni organizaciji s 1. oktobrom 1978 formirali
dejavnost elektroinstalaterske stroke
za izvajanje vseh vrst elektroinstalacijskih del na novih objektih, adaptacijah, rekonstrukcijah in vzdrževanju notranjih instalacij.
Priporočamo se za naročila in ponudbe!
K"
(Mm
V E L E N J E
Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš Velenje
Delavski svet delovne organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš „DOM" Velenje razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije in 32. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji prosta dela in naloge
PLANER-ja - ANALITIK-a
Pogoj:
višja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v knjigovodskih poslih.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in dosedanjega dela pošljite v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš „DOM" Velenje, Šaleška 19/a.
Socialistična republika Slovenija
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
UPRAVA JAVNE VARNOSTI V CELJU
objavlja
naslednja prosta dela in opravila:
1.	več kriminalistov
2.	strojepisko
3.	točajko
4.	čistil ko
POGOJI:
pod 1. višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri
pod 2. administrativna šola
pod 3. poklicna šola gostinske smeri
pod 4. nekvalificirana delavka.
Za delo, objavljeno pod točko 3., je za določen čas - nadomeščanje delavke v času porodniške odsotnosti.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi na Upravo javne varnosti v Celju, Gregorčičeva 5.
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje Kadrovsko-socialni sektor
Delavski svet DO Rudnik lignita Velenje
OBJAVLJA dela in naloge:
REFERENT ZA SLO SCITO
IN DRUŽBENO SAMOZA-
Pogoji:
—	najmanj srednje šolska izobrazba
—	poznavanje vojaških zadev
—	3 leta delovnih izkušenj
—	družbeno politična angažiranost.
Rok prijave 15 dni od dneva objave. Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo na naslov:
KADROVSKO-SOCIALNI SEKTOR REK VELENJE, RUDARSKA 6.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objavljenega roka.
Srečno!
Otvoritev razstave šo si jo ogledali pobratenih mest
Meštrovičevih del je vzbudila izredno veliko zanimanje. Poleg domačih obiskovalcev tudi mnogi obiskovalci od drugod. Med gledalci pa so bili tudi predstavniki iz
Otvoritev razstave Ivana Meštroviča so z nastopom popestrili tudi solisti splitske opere Duša Simonovič sopran, in Nikolaj Žličar klavir (na sliki) ter Ratomir Kliškič bariton
Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
veleblagovnica
nama velenje
Odkrili spomenik Alfonzu Šarhu
Pred osnovno šolo Štirinajste divizije so ob občinskem prazniku odkrili spomenik legendarnemu borcu Pohorskega bataljona Alfonzu Šarhu
Osnovna šola Štirinajste divizije slavi letos dvajsetletnico delovanja. Ta pomemben jubilej so proslavili z odkritjem spomenika legendarnemu borcu Pohorskega bataljona Alfonzu Šarhu.
Na priložnostni slovesnosti, ki je bila prejšnjo sredo so pregledali svoje delo v dvajsetletnem obdobju. Slovesnosti pa so se udeležili predstavniki skupščine občine Velenje in njenih družbeno političnih organizacij hčerka legendarnega borca Alfonza Šarha, predstavniki pokrovitelja proslave ob 20-letni-ci, tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. V imenu
O PRIPRAVAH NA KONGRES
V ponedeljek se bodo sešli na 2. sejo člani občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje. Glede na to, da so sindikati sproti spremljali ter analizirali stanje na področju samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov v združenem delu v občini ob akciji uresničevanja zakona o združenem delu ter ocene sproti objavljali, bodo na ponedeljkovi plenarni seji podali le kratko oceno stanja na tem področju. Podrobneje pa bodo ocenili stanje na področju urejevanja samoupravnih splošnih aktov.
Na seji bodo obravnavali tudi priprave v občini na IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije ter predvidoma sprejeli sklep o ustanovitvi sveta za stanovanjska komunalna vprašanja pri občinskem svetu ZSS. Na dnevnem redu imajo še sprejem družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem organizacij združenega dela in samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za živ-ljenske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev.
skupščine občine je na slovesnosti spregovoril predsednik komiteja za družbene dejavnosti, Lado Zakošek, ki je uvodoma označil pomen občinskega praznika in nadaljeval: „Vedno znova, kadar ob mejnikih in pomnikih naše narodno osvobodilne borbe odkrivamo nova obeležja, ki pričajo o silovitem trpljenju, o smrti vsakdana, o legendi in resnici herojstva, o malih ljudeh, ki so prerasli v velikane, obeležja, ki izpovedujejo zgodbo o zadnjem in morda poslednjem prgišču ajdove moke, o pokošeni mladosti, ki je v zanosu boja jokaje stopala v smrt, o bitki, ki je bila kakor življenje dolga, o stoterih in tisočerih.. . nam je beseda svoboda topla in opojna, kakor materino mleko.
Narodni heroj Šarh in njegovi so verovali vanjo do poslednje kaplje krvi. Negujmo tradicijo narodno osvobodilne borbe, naše krčevite sile po svobodi; po-lagajmo to besedo v usta našim pionirjem, naši mladini; ona mora, ona je dolžna to vedeti in začutiti. Kajti le to nam bo jamstvo, da je naša samoupravna socialistična skupnost na pravilni poti svojega razvoja in da se je vredno za to svetlo bodočnost boriti in žrtvovati."
Meštrovič poldrugi mesec v Velenju
Pretekli petek so v galeriji knjižnice Kulturnega cen Velenja odprli razstavo Ivana Meštroviča — Pomeml prispevek k sodelovanju med pobratenima občinam
Programski svet pri Kulturnem centru Velenje je v repertoar leto snjega gledališkega abonmaja uvrstil tudi ljudsko igro DESETI BRAT z namenom, da v ljudski igri občasno sledimo njeni aktual nosti in smiselnosti ter da se z njo seznanjajo gledaici zlasti mlaja in ne nazadnje, da opazujemo nov, današnji gledališči odnos do nje. Liki Kijavlja, Martina Spaka, Lovra in Manice, ki so prišli na oder iz Jurčičevega romana, so takorekoč že slovensko ljudsko blago V moderni InKretovi dramatizaciji se usode teh znanih ljudskih juna-Kov pred nami znova zapletajo in razpletajo, obenem pa nova dramatizacija za razliko od prejšnjih, išče nov, skoraj blagoironičen odnos do literarne predloge.
Ljudska igra DESETI BRAT bo, kot prva prireditev v okvini letošnjega gledališkega abonmaja, uprizorjena v soboto 14. oktobra 1978 ob 19.30 v domu kulture Velenje. (Na sliki: prizor iz DESETEGA BRATA)
Na osnovni šoli Štirinajste divizije so pripravili razstavo ročnih del
rc
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o.
„NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 jc izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALKŠKI RU DAR"; kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telelon (063) 850-087 Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinaijev).
Žiro račun pri SDK. podružnici Velenje 52800 6().t 38482.
Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „I.judska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za , NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata /.a informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Kulturnim delavcem velenjske občine se je uresničila dolgoletna želja, da ljubiteljem umetnosti prikažejo del bogatega opusa Ivana Meštroviča, najvidnejše osebnosti v novejši jugoslovanski likovni umetnosti.
Razstavo 25. njegovih del so slovesno odprli pod pokroviteljstvom skupščine občine Velenje in v počastitev B. oktobra pretekli petek v galerijskem kotičku knjižnice Kulturnega centra Velenje.
Na slovesni otvoritvi razstave Ivana Meštroviča v Velenju je Peter Krapež prebral tudi pismo, ki ga je kulturnemu centru poslala njegova še živeča žena iz Amerike Olga Meštrovič. V njem se opravičuje, ker se zaradi slabega zdravja in starosti ni mogla odzvati povabilu na otvoritev razstave, obenem pa izraža zadovoljstvo, ker bomo v Velenju s to razstavo znova oživili spomin na njenega moža ter na njegovo umetniško ustvarjanje.
V___-
ZAKLJUČEK SEZONE
Šaleški alpinisti smo v soboto 7. in nedeljo 8. oktobra zaključili svojo poletno plezalno sezono. Kot vsako leto smo se tudi letos zbrali na Okrešlju, kjer smo ob tabornem ognju obudili spomine in skovali načrte za prihodnost. Načrti so obsežni želje velike, vendar pa so možnosti precej manjše.
Po starem običaju smo sprejeli v svoje vrste dva nova člana.
V nedeljo sta odšli v steno dve navezi. Prelog in Avberšek sta preplezala varianto Igličeve smeri. Vovk - Lihteneger pa Debeljakovo smer v Rinki.
Ce Ivo vreme ugodno, bomo sezono podaljšali in dodali še par vzponov.
T. K.
Ob tem izredno pomem dogodku kulturnem dogo ne le za Šaleško dolino, an za ves slovenski kulturni stor je spregovoril predse občinske kulturne skup« Peter Krapež.
„V času najtrših preizki so naši narodi in narodnosti vali bratstvo in enotnost i pečatih s krvjo. Naša nalogi da to vrednoto gojimo, jamo in plemenitimo. osnovno poslanstvo, ki je vo do podpisa listine o pobral med občinama Split in Veli Zavedati se moramo," je n ljeval Peter Krapež, „da listina ostala mrtev list, če na njeni osnovi razvili bog sodelovanja, izmenjave izk in dosežkov na raznih pod jih človekovega delovanji snovanja, če ne bi iskali in novih oblik za medsebojno znavanje in dopolnjevanje."
Nato je Peter Krapež i: ponos, da je del velič stvaritev tega izjemnega i nika po 55 letih spet ljenih v Sloveniji, in to i Velenju. V imenu vseh sejj hvalil naklonjenosti in kulturnih delavcev Spliti rije Meštrovič Split in vsemi gim, ki so sodelovali in | gali pri uresničitvi takoi ne naloge.
Razstavo je odprla ravr ca galerije Meštrovič Palir. Z razstavo del Iv< štroviča v Velenju bo zapisano v katalogu, kisoi tej priložnosti izdali -1 pomemben del kulturne) lovanja z bratskim Split ter dan pomemben d zbližanju in spoznavanju slovanskih narodov ten umetnosti.