plačana v gotovini
Leto LXXIM št. 208
Ljubljana, sobota 17* septembra lfSS
Cena Din 1.—
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, već Ji tneeraa petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >SlovensKi Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12,—, za inozemstvo Din 25.— RoKopial se ne vračajo.
UREDNIŠTVO 01 JJFRAVNIaTVO LJUBLJANA. BvaaiUevB oiftca štev. 6
Telefon: ai-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26
Podrntnleo: MARIBOR* Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon SC 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva unca i, telefon *t_ 65; podružnica upravo: Kocenova uL 2, telefon *t_ 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351
Po berchtesgadenskeiM sestanku:
Chamberlain pripravlja
Franklin Boosevelt
ove predloge
V Londonu in Parizu proučujejo sedaj položaj po iščejo nova pota in sredstva za mirno ureditev SsL probl
LONDON, 17. sept Ministrski predsednik Chamberlain se je včeraj popoldne ob 17.50 vmil iz Nemčije v London. Takoj po svojem prihodu je najprvo sprejel lorda Runcimana in njegovega sotrudnika Asto-na Gwatkina, nato pa se je med ovacijami velike množice, ki se je zbrala k njegovemu sprejemu, odpeljal takoj v Downing Street, kjer se je sestal ožji kabinetni svet. Na seji ožjega kabinetnega sveta, ki je trajala do 21.15, je Chamberlain podrobno poročal o svojih razgovorih s Hitlerjem. Nato se je podal v Buckinghamsko palačo, kje: je bil takoj sprejet v avdijenci pri kralju, kateremu je prav tako podal poročilo o svojem potovanju v Berchtesga-den.
Za danes dopoldne je sklicana izredna plenarna seja vlade, na kateri bodo razpravljali o položaju. Še v teku današnjega dne se bo Chamberlain sestal s franco-sk:m ministrskim predsednikom Daladie-rom in francoskim zunanjim ministrom B^nnetom, da skupno prouče situacijo in j-e posvetujejo o nadaljnjem skupnem stali šcu.
Chamberlainovo poročilo
*D a i 1 y Telegraph«, ki ima zelo dobre .zveze z vlado, piše, da je Chamber-lajj) obvestil angleške ministre o tem, da smatra Hitler plebiscit v sudetskih pokrajinah za predpogoj in za svojo minimalno zahtevo v pogledu rešitve sudetsko-nem-škega problema Na provizorično dogovorjenem prihodnjem sestanku, ki bo verjetno prihodnji torek v Godesborgu pri Kolnu, bo Chamberlain stavil Hitlerju predloge angleške vlade Kakšni bodo ti predlogi, zaenkrat še ni mogoče ničesar izvedeti. Te predloge bodo formulirali na posebni seji angleške vlade, Id bo sklicana po sestanku Chamberlaina in Daladi-era. Francoski ministrski predsednik bo najbrže že danes v spremstvu zunanjega ministra Bonneta prišel v ta namen v London. Zatrjuje pa se da bodo ti predlogi sestavljeni iz vidika celokupnega mednarodnega položaja ter se bodo nanašali ne samo na češkoslovaški problem, marveč na ves kompleks spornih vprašanj in problemov med demokracijami in diktaturami. Kdaj bo sklicana spodnja zbornica, še ni določeno. Verjetno pa se bo to zgodilo še le po drugem sestanku Chamberlaina s Hitlerjem, če bo do tega sploh prišlo.
Stališče Berlina
Po informacijah iz avtoritativnega berlinskega vira poroča isti list, da bo na prihodnjem sestanku Chamberlaina s Hitlerjem sodeloval tudi francoski ministrski predsednik Daladier. Službenega potrdila te vesti zaenkrat ni bilo mogoče dobiti ne v Londonu, ne v Parizu. Merodajni krogi v Berlinu pa smatrajo, da pred prihodnjim sestankom Hitlerja z angleškimi in francoskimi državniki ni pričakovati nikake drastične akcije Nemčije proti Češkoslovaški. Naglašajo pa, da Hitler v tem pogledu napram Chamberlainu ni prevzel nobenih obveznosti. Možnost oborožene intervencije Nemčije v sudetskonemških pokrajinah še vedno ni izključena in se priprave v. tem pravcu nadaljujejo, da bi se mogla akcija izvršiti takoj, ko bi postal položaj v sudetskih pokrajinah neznosen, kakor se izražajo v Berlinu. S posebnim poudarkom podčrtavajo v Berlinu, da se merodajni nemški krogi docela strinjajo s stališčem, ki ga je zavzel Henlein v svojem proglasu. Med tem pa prihajalo iz Prage poročila, ki kažejo, da je Henleinova akcija v sudetskih pokrajinah že v popolni likvidaciji
Kako si zamišljajo nevtralizacijo ČSR
LONDON, 17. sept. e. V krogih vlade se je situacija snoči pretresala zelo pesimistično. Po vesteh »United Pressa« ni izključeno, da bo angleška vlada posredovala v Pragi, da Češkoslovaška sprejme plebiscit in da bo v tem času mednarodna policija vzdrževala red v sudetskih krajih kakor svoječasno v Posaarju. Mednarodno policijo bodo organizirale Anglija in skandinavske države. »United Press« prinaša tudi vest iz dobro poučenih krogov, da ie Chamberlain o priliki snočnje avdi-erice razložil kralju poslednje Hitlerjeve zahteve: 1. takojšnjo priključitev k Nemčiji tistih sudetskih krajev, v katerih je najmanj 80% nemškega prebivalstva, 2. kantoniziranje okrajev z manj kakor 80 odstoki nemškega prebivalstva: 3. izvršeni reviziji bodo češkoslovaške meje tifivale jamstvo Anglije. Nemčije, Francija in po možnosti Italije; 4 Ce5k.-»sIo-*-»ška bo postala nevtralna država kakor Švica in
Dve struji v angleški vladi
PARIZ, 17. sept. e. Snočnji »Temps« piše v svojem uvodniku, da sedaj še ni službeno potrjeno, da bosta Daladier in minister zunanjih del Bonnet odpotovala v London. V vsakem primeru bo to vprašanje še danes rešeno. Dočim je francosko stališče jasno, ker želi braniti celino češkoslovaške države, obstojata v Angliji dve struji: mlajša konservativna skupina okrog Edena in opozicija zahtevata, da se Anglija kar najbolj jasno izjavi, da bo podpirala Francijo, če bo ta morala braniti Češkoslovaško, skrajno desno krilo konservativne stranke pa želi, da Češkoslovaška še naprej popušča. Ta težnja je našla izraza v znanem članku ^Timesa«, v katerem se je predlagala priključitev su-detsko-nemških krajev Nemčiji. Prva struja je v premoči.
O razgovorih v Berchtesgadnu poroča list, da je Hitler takoj v začetku postavil
zahtevo, da se morajo sudetskonemški kraji odcepiti od Češkoslovaške in priključiti Nemčiji. Sele potem se bo lahko govorilo o drugih vprašanjih. Ob takih Hitlerjevih izjavah Chamberlainu ni preostalo nič drugega, kakor da je sedel v letalo in se vrnil v London.
Konferenca Štirih?
LONDON, 17. sept. e. Diplomatski so-trudnik »Daily Maila« doznava, da obstoji v Londonu prepričanje, da bo Chamberlain takoj po svojem povratku iz Nemčije s svojimi ministrskimi tovariši razmotri-val načrt, da skliče konferenco štirih velesil: Anglije. Francije, Italije in Nemčije. Ta konferenca naj bi ne reševala samo češkoslovaškega vprašanja, temveč še celo vrsto drugih vprašanj, ki so važne za pomirenje Evrope.
Londonska ugibanja
LONDON, 17. sept e. »Stare piše, da so
nekateri člani vlade naklonjeni reviziji čsl meja, toda pod naslednjimi pogoji: 1-Nemčija mora dati popolno jamstvo, da je s tem njena ekspanzija definitivno zaključena; 2. Evropske' velesile morajo zajamčiti Češkoslovaški nedotakljivost njenih novih meja; 3. Gospodarske kompenzacije Češkoslovaški za izgubo bogatih provinc; 4. Zanesljivo jamstvo za Cehoslo-vake, ki bodo ostali kot manjšina v sudetskih pokrajinah
Tudi drugi večerni listi smatrajo, da je bil glavni predmet razgovorov med Cham-berlainom in Hitlerjem, v kakšni obliki in pod kakšnimi jamstvi bi se lahko izvedla zahteva po samoopredelitvi sudetskih Nemcev. Listi pa tudi poudarjajo, da angleška vlada v nobenem primeru ne bo hotela zapustiti vtisa, da želi. da se rešitev sudetsko-nemškega vprašanja izvede
brez Češkoslovaške ali celo proti njeni volji-
Po zatrjevanju diplomatskega urednika lista »Star« je Hitler predlagal premirje treh mesecev, v katerih naj bi angleške čete vzdrževale red v sudetskih krajih. V tem času naj bi se organiziral plebiscit, ki bi bil zajamčen s popolno svobodo glasovanja vsega prebivalstva. Pokrajine, v katerih večina prebivalstva ni nemške narodnosti, bi ostale pod Češkoslovaško, toda zajednice s pretežnim nemškim delom naj bi i mete avtonomijo. Med tem premirjem bo Nemčija v znatni meri zmanjšala svoje oborožene sile ki so pod zastavo in bo pristala na mednarodni sporazum o nedotakljivosti nove češokslo-vaške države.
Do sem in ne dalje!
Odločna izjava O plebiscita v ČSR
PRAGA, 17. sept. h. Zastopnik ministrskega predsednika prometni minister dr. Bechine je glede na vesti, da se je na sestanku v Berchtesgadenu razpravljalo o plebiscitu na Češkoslovaškem izjavil novinarjem:
Govoriti o plebiscitu na Češkoslovaškem je nesmisel. Prepričan sem, da bi bil plebiscit najkrajša pot do vojne, ker na Češkoslovaškem ni in ne bo nobene vlade, ki bi pristala na plebiscit, če pa bi se našla kaka vlada, bi jo ogorčenje
biti niti govora!
naroda v eni uri likvidiralo. V tej državi ne more biti plebiscita in tudi ne mednarodne policije, ker smo mi sami napravili red in ga bomo tudi sami ohranili. V ostalem pa plebiscit ne bi nič spremenil na razmerah, kajti še vedno bi ostalo blizu milijon Nemcev v mejah češkoslovaške republike in to bi bil vedno zopet kamen spodtike in povod za nove spore in grožnje Nemčije. V pogledu plebiscita povemo vsem in vsakemu: Do sem in ne dalje!
Popoln preokret v ĆSR
Sndetski Nemci preklinjajo Henleina in se izjav-lja]o za republiko — Bivii Henleinovi m snn]e jo novo stranko
PRAGA, 17- sept. br. Včeraj je vlada razpustila sudetsko-nemško stranko in sicer na a«novi zakona o zaščiti republike in javne varnosti. Policijski organi so takoj zapečatili prostore stranke in njenih organizacij. Vse premoženje stranke je zaplenjeno v korist države.
Poslanica, ki jo je objavil Henlein po nemškem radiu in v kateri je zahteval plebiscit ter priključitev sudetsko-nem-ških pokrajin k Nemčiji, je napravila na veliko večino njegovih pristašev izredno neugoden vtis. Splošno sodijo, da se bo sedaj ta protest v sudetsko-nemških vrstah še bolj pospešil. Politični krogi naglašajo, da je bil Henlein zadnje čase zmerom bolj pod vplivom svojega namestnika poslanca dr. Franka, zastopnika ekstremnega krilo sudetsko-nemških henleinovcev, ki krilo sudetsko-nemških Henleinovcev, ki je imelo glavno besedo pri pogajanjih s praško vlado, sedaj po razpustu stranke ustanovilo takoj novo stranko, ki se bo povsem oddaljila z usodne poti, po kateri je krenil Henlein v zadnjih tednih. V tem pogledu se res že poiavlja senzacionalni preokret
Tudi apel lorda Runcimana ni ostal brez posledic Lord Runciman je pred svojim odhodom v London pozval vse stranke, zlasti pa voditelje sudetskih Nemcev naj ohranijo mirno kri in naj prenehajo z nasilji. Spričo dejstva, da je češkoslovaška vlada pokazala skrajno popustljivost in pripravljenost za sporazum s sudetskimi Nemci, še bolj pa spričo dejstva, da nihče ne želi vojne, je med sudetskimi množicami prišlo do pravega prevrata- Beg Henleina in niegovih ožjih sotrudnikov. je marsikomu odprl oči     Lokalni .voditelji
prihajati k predstavnikom državnih obla* sti ter jim izjavljali svoje ogorčenje nad Henleinom, ki je zapeljal nepoučene množice in sedaj, ko je postal položaj kritičen enostavno pobegnili preko meje. Cele organizacije sudetsko nemške stranke prestopajo sedaj med druge nemške stranke, v nemško socialno demokratsko stranka
Večja skupina sudetsko-nemških poslancev, med njimi tudi poslanci Kundt, Rosche. Neuwirth in Sebekovski, so sinoči prišli v Prago ter izrazili željo po ponovnem sestanku z ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Ti poslanci nameravajo ustanoviti novo stranko sudetskih Nemcev, ki pa bi se popolnoma odrekli Henleinovi politiki in bi nadaljevala pogajanja z vlado za ureditev položaja sudetskih Nemcev v okviru češkoslovaške republike. Večina sudetsko-neniškega^prebivalstva je namreč odločno proti temu, da bi se sudetske pokrajine odcepile od češkoslovaške republike in priključile Nemčiji
Sedaj, ko so pobegnili hujskači, je zavladal v sudetsko-nemških pokrajinah po-polen red in mir. Tudi včeraj ta v pretekli noči m bilo niti najmanjšega incidenta. To je najboljši dokaz, da so bili nemir4 izgredi organiziran >- • » *« -----1* *
Mir in red v ČSR
LONDON, 17. sept br. Današnji listi z velikim zadovoljstvom ugotavljajo, da v Češkoslovaški republiki že od predsinoČi ni bilo več nobenega novega, pa tudi ne
najmanjšega incidenta. Iz tega. sklepajo ne samo. da ie češkoslovaška vlada popolnoma gospodar položaja v državi, marno mtt MtaOI
zirani - „ ■ „ Opazilo se je, da danes tudi nemški listi, ki so o vsakem najmanjšem incidentu pisali na dolgo in široko, nimajo nikakih poročil več o nemirih v ČSR Z največjo pozornostjo spremljajo tukajšnji politični krogi vesti o preokretu v sudetskih pokrajinah po begu Henleina. če se bodo uresničile napovedi o ustanovitvi nove nemške stranke v ČSR, ki hoče sodelovati z vlado, potem smatrajo, da seveda ne more biti govora o kakem plebiscitu-
Neresnične vesti o češkoslovaški
PRAGA, 17 sept. br. Nemške radi jake postaje «o včeraj v nemškem in češkam jeziku širile vesti, da vlada na Češkoslovaškem panika, da ljudje ropajo trgovi, ne z živili, da primanjkuje živil, da ao denarni zavodi zaprti in podobno. Resnica na
ljubo je treba ugotoviti da so te vesti gladko izmišljene. Panika je zajela samo one neenake kroge, ki ao spoznali, kako so ee zaleteli s svojo zaroto proti državi. Če imajo povsod toliko živil, kakor jih je na Češkoslovaškem v neomejenem obsegu na. razpolago, potem s3 desetletja ni bati po. manjkanja. V prvem trenutku so nekateri res dvignili svoje vloge v denarnih zavodih; ko pa so videli, da denarni zavodi izplačujejo vsak znesek, so denar zopet prinesti nazaj. O kaki paniki že zarada tega ne more biti govora, ker ae vsi Ceho_ slovaki zavedajo, da je v sedanjih časih treba imeti možne živce in ohraniti hlad. no kri. Da je temu res tako, se lahko prepriča vsak tujec, ki pride na češkoslovaško. 7-
Ustanovitev propagandnega ministrstva v ČSR
PRAGA, 17. sept. h. Predsednik republike je imenoval bivšega češkoslovaškega poslanika na Dunaju in direktorja tvornic Bate dr. Hugona Vavrecko za izrednega ministra. Poverjeno mu bo vodstvo držav, ne propagande Vlada namerava ustanoviti posebno propagandno ministrstvo in bo v najkrajšem času predložila stalnemu od.
predsednik Zedinjenih držav Amerike, bo danes govoril po radiu in obrazložil atali&oe Amerike do evropskih problemov. Včeraj je
imel dolga posvetovanja s posameznim! ministri. Razpravljali so o preureditvi zakona o nevtralnosti, da bi mogla Amerika v primeru evropskega konflikta takoj xrV7«*H svoje stališče
boru, odnosno Narodnemu predstavništvu tozadevni zakonski predlog.
Nemški poslanik v Pragi odpotoval v Berlin
PRAGA, 17. sept h. Nem&ki poslanik v Pragi Eisenlohr je danes odpotoval ▼ Berlin, kamor je bil pozvan, da poroča o položaju v Češkoslovaški.
Aretacije Čehov na Dunaju
DUNAJ, 17. sept. br. V pretekli noči je policija zaprla na Dunaju 15 Cehoslova-kov, po veČini funkcionarjev češkoslovaških organizacij, štirj- are ti ranci so danea dopoldne na intervencijo češkoslovaške;** generalnega konzula izpustili, ostale pa so pridržali v zaporih. Kaj je vzrok aretacij, ni znano.   1 1 * *    ' • * *V**
----r }
Slovaška ljudska stranka gre v vlado
Slovaki hočejo na ta način manifestirati popolno solidarnost čehoslovakov v obrambi skupne domovine
PRAGA« 17. sept h. Češkoslovaška vlada Je v trenutku, ko Je domovina v največji nevarnosti, dosegla še drug velik uspeli. Dr. Hodiš ae Je sporazumel s voditelji slovaške ljudske stranke, U so uvideli, da sedaj ni čas za reševanje notranjih sporov, marveč, da Je treba složno stopiti na branik domovine. Spričo dogodkov v sudetsko-nemških pokrajinah je slovaška ljudska stranka včeraj sklenila prekiniti vse stike s sudetskimi Nemci ter Je obenem izstopila tudi iz nedavno osno-vanega bloka narodnih manjšin v češkoslovaški republiki. Vsi listi slovaške ljudske stranke poudarjajo, da Je češkoslovaška republika skupna domovina vseh Ce-
hov in Slovakov in da pomeni ogrožanje skupne države obenem tudi ogrožanje tvo bode Slovakov. Razgovori, ki so sc radnje dni vršil! med voditelji slovaške ljudske stranke ter ministrskim predsednikom dr. Hodžo in prezidentom republike dr. Benešom, so dovedll do pozitivnega rezultata: Slovaška ljudska stranka se je odločila za vstop v vlado, da na ta način tudi na zunaj kar najbolj manifestira in podkrepi složnost Cehoslovakov. O podrobnih pogojih za vstop v vlado bodo sklepali danes. Za ponedeljek je sklican glavni odbor stranke, ki bo izdal proglas na narod.
O izolaciji ČSR ni govora
Francija in Anglija svojega stališča do češko slovaškega problema nista spremenili
LONDON. 17. sept. e. Diplomatski dopisnik »Manchester Guardiana« piše, da ne more biti govora o tem, da je Češkoslovaška izolirana. Chamberlain ni nesel v Berchtesgaden novih predlogov in načrtov. On je kancelar j u Hitlerju samo razložil angleško politiko in ga opozoril na posledice oboroženega spopada. Poslušal je seveda tudi predloge Hitlerja. Hitler je izjavil, da je vprašanje Češkoslovaške problem, ki se tiče samo Berlina in Prage, a ne tudi Londona in Pariza. Toda ta-
ko pojmovanje odklanjata Pariz in London. Ni sigurno, da se je razgovarjalo o možnosti plebiscita, ker vlada v Londonu kakor v Parizu prepričanje, da bi plebiscit pomenil uničenje Češkoslovaške. Za vsako rešitev, ki bo predložena, je treba dobiti pristanek Češkoslovaške, kajti Češkoslovaška je samostojna in suverena država in ima pravico reči: Do tu sem in nič dalje! Ce je to oboje ogroženo, potem ima pravico, da se v primeru napada sklicuje na svoje zaveznike.
Danes bo spregovoril Roosevelt
WASBHNGTON, 17. senc. AA. Predsednik Roosevelt je odložil vsa svoja uradna potovanja po državi in sklenil ostati v Washingtonu zaradi napetega položaja v Evropi. Ministri Hull, Morgenthau in Norman Daviš so se včeraj z Rooseveltom pogovarjali o dotoku zlata iz tujih držav v Ameriko. Izjavljajo pa, da ameriška vlada ne more zavzeti stališče, dokler ne bo izvedela.' ali sta francoska in angleška vlada voljni sprejeti Hitlerjevih zahtev, ali jih pa kratkomalo odbiti Predsednik Roosevelt bo danes govoril po radiu in sicer ob 14 30 sredn j eevroskega časa. Za njegov govor vlada v vsej mednarodni jav nosti veliko zanimanje.
WA8HINCTON, 17. sani. s. Ves ameriški tisk komentira včerajšnje razgovore v Berchtesgadenu. »Newyork Herald« piše, da je zmagal zdrav razum. »Newyork Times« ugotavljajo, da povratek Chamberlaina v London zaradi novih posvetov, kakor tudi predvidevano nadaljevanje razgovorov s Hitlerjem, predstavlja siguren dokaz, da se je vendarle našla podlaga za razpravo o likvidaciji težav Naj bo rezultat tega kakršenkoli, ostane dejstvo, da Je jasno dokazana miroljubnost angleške vlade in naroda. Na koncu postavlja Hct vprašanje, kaj bo s ČSR in ali bo zares
voljna zavreči svojo eksistenco v kort*t miru drugih narodov. Tega ne more nihče
Btnn a
»8COVSN3KI If ARO D«, sobota, 17. septembra 1938.
208
(potiti ini ot$o\nl&
Seja ptujskega
sveta
Posebni &BplmA beograjske »Politik*« je poslal tvojemu listu o razpoloženju v Parizu telefonsko poročiti*, v katerem izvaja med drugim: »Je-li Chamberlain odšel v Berchtesgaden, dm pojasni najodgovornejšim predstavnikom Nemčije stališče An-glije in Fr&tcije, ali da znova popušča, kur bi se v zainteresiranih krogih lahko smatralo za popolno kapitulacijo Parila in Londona? To je glavno vprašanja, ki se postavlja v Parizu. Dejstvo, da se raspravlja v Berchtesgadenm dejansko o usodi Češkoslovaške brez udeležbe predstavireljev te države, ni ostalo nezapaženo, a prav tako se opaža, da m bila vloga Chamberlaina sprejeta v Pragi s kakim posebnim navdušenjem, toda v službenih krogih poudarjajo, da bi navzel sestanek v Berchtesgadenu z udeležbo kakršnekoli tretje osebnosti obliko mednarodne konference. Ob tej priliki bi se iznesti različni predlogi in zahteve, vprašanje bi se zavlačevalo v nedogled v trenutku, ko je neobhodno potrebna najhitrejša akcija in ko je vsak trenutek dragocen  zaradi izredne 'zunanjepolitične situacije. Odsotnost predstavnika Francije se pojasnjuje še s tem. da je Francija zaradi svojih obveznosti    napram Češkoslvoaški neposredno zainteresirana in  bi potemtakem aktivnost njenega predstavite)j a izgledala kot ne dovolj nepristranska . -*
češkoslovaška republika ni umetna tvorba
»Češke slovo*, glasilo češke narodno socialistične stranke, ki stoji zelo blizu pre-zidentu dr. Benešu, objavlja članek *0 državnih mejah ne razpravljamo!«, v katerem z vso odločnostjo zavrača vsako misel, da bi češkoslovaška odstopila četudi samo en košček svoje zemlje ali da bi hotela igrati vlogo pokojne Avstrije. Konec članka se glasi: »Življenjski prostor češkoslovaškega naroda — češkoslovaška republika — ni nobena umetna tvorba.   Njene meje je ustvarila sama priroda. Dolga tisočletja so te meje tvorili  tudi gospodarski  in kulturni interesi in potrebe. Odločale so pri tem takisto tudi obrambne nujnosti in vse ostale neizogibnosti, ki so potrebne, da bi lahko narod v svoji lastni državi svobodno in varno živel in si samostojno po svojih lastnih narodnih posebnostih uravnaval način svojega javnega življenja. Na tisočletnih mejah, ki so jih določili češkoslovaškemu narodu  politični, gospodarski  in kulturni dogodki, to je zgodovina, se ne sme ničesar spremeniti na škodo naroda, ako naj narod znotraj svojih državnih mej ostane sploh narod. To velja brezpogojno za vse čase in za vse razmere. Pravica samoodločbe narodov ne more biti nikdar pravica, ki bi sicer puščala narodu politično svobodo, ne dajala pa bi mu k samostojnemu življenju vseh ostalih življenjskih pogojev. To bi ne bila narodna država, to bi bila narodopisna rezervacija, kakršno so v Ameriki napravili za izumirajoče Indijance.«
Češki klerikalci proti slovaškim
sklepi — Volitev v upravni
»Lidove listy«, glasilo češke klerikalne stranke, katere vodja je ministet monsignor dr. Šramek, ostro napadajo slovaško klerikalno stranko (hlinkovce) zaradi njihove nepafriotske, izdajniŠke politike in pravijo: *V najusodnejših trenutkih naše države, ko pritiskajo z vseh strani na njo sovražniki, so vse češkoslovaške stranke pravilno pojmile, kaj je njih dolžnost napram narodu in državi, da se očuva svoboda in neodvisnost. Samo ena edina stranka ne. Je to slovaška ljudska stranka (klerikalna Hlinkova stranka se tako imenuje), ki si je prav ta trenutek izbrala, da bi nam padla v hrbet in igrala pomočnika sovražnikom. Ta nastop znane »ludacke« skupine (slovaški ludova — slovenski ljudska, slovaško ludacka — slovenski nora, blazna) je najhujši udarec v hrbet republike v njeni veliki borbi in narod to ljudem, ki so si izbrali prav ta trenutek, ne bo nikdar pozabil. Predsedstvo »ludove« stranke je sklenilo na dan nurnberŠkega govora, da vztraja stranka brezpogojno na stališču individualnosti in integritete slovaške krajine in politične avtonomije na podlagi znanega predloga, ki bi na znotraj raztrgal enotnost države, in da bo v svrho uvel javljen ja te svoje zahteve napravila vse korake v parlamentu in izven njega in to z vsemi sredstvi in zavezništvi, ki jih bo smatrala za prikladne. To zavezništvo s Hen-leinom in Esterhazyjem, glavnima sovražnikoma Čehov in Slovakov, pa tudi republike, se udejstvuje v nastopanju Hlinkove stranke proti vladi, ki ji načelu je Slovak. Nikdar prej, še-le sedaj pod predsedni-štvom dr. Hodže, Slovaka, so nastopili hlin-kovci tako brezstidno proti občim interesom češkoslovaške republike. So to Čudna pota, po katerih blodi stranka slovaškega ljudstva, ne da bi se zavedala, da s tem najtežje greši proti narodu in njegovi svobodi, ki šteje šele dvajset let!«
proč s surovostjo
tu
V »Domoljuba« čitamo, da je imel ban dr. Marko Natlačen v Dolu pri Ljubljani govor, v katerem je obsojal zagrizeno sovraštvo in priporočat strpnost. Rekel jo, kakor poroča imenovani Ust, med drugim: »V svojih vrstah gojite plemenitost in pobijajte surovost, gojite ljubezen m trebite sovraštvo, učite strpnost m zatirajte mržnjo. Zavedajte m, da m z zagrizenim sovraštvom do drugih organizacij m do ljudi, ki ne pripadajo vašim vrstam, da se z izzivanjem in s surovostjo, s tuljenjem in žvižganjem ne gradi veličina države. Vodilno geslo vseh organizacij, ki hočejo res uspešno služiti državi In dinastični misli, mora biti: proč s sovraštvom, proč s surovostjo. Namesto sovraštva m surovosti mora zavladati v vseh ustanovah, ki se hočejo prištevati med državotvorne, duh medsebojne strpnosti in plemenitosti ..je — Lepe besede, ki bi Jim naj sledila dejanja!
Ptuj« 16» septenibra
Včeraj ob 18. se je vršil« v mestni posvetovalnici javne seje ptujskega mesenega sveta. Ob otvoritvi je g Tiipaii dr. Remec orisat zasluge in delavnost nenadno premi-mileg* občinskega svetnika 51 reci Pranja. Prisotni občinski svelaski so v njegov spomin vzkliknili »slava«. Nato je g. šopan poročal:
Da se je g. notranji minister dr. Korošec zahvalil za podeljeno mu častno občanatvo ter je nakazal v mestni obošni sklad 5000 din.
Naše vinogradništvo zelo trpi zaradi pomanjkanja, zato bi bilo umestno, da se celokupno organizira. Akcija za saniranje vinogradništva je bila že izvršena v občini Sv. Barbara v Halozah, kjer se je prijavilo v tam ustanovljeno zadrugo 180 članov. Ker pa s tem ni mnogo pomaganoga vinogradnikom v Slov. goricah, zato naj bi so v Ptuju ustanovila zadružna vinska klet, ki leži nekako na »redi med Halozami m Slovenskimi goricami. V to klet naj bi vinogradniki hranili mošt sli vino, na konto tega spravljenega blaga pa bi jim zadruga izplačala najpotrebnejšo vsoto, ki jo posestnik rabi, da bi mu ne bilo treba pod ceno prodajati vin«, V tej zadevi je bila na banski upravi tričlanska deputacija, katera je to stališče natančno objasnila. Ptujski mestni svet se je s tem predlogom strinjal,, prosi pa. naj se takoj pod vzame jo vsi koraki, da se to čim prej doseže.
Vinogradniki v Halozah so zaprosili, da bi se jim dodelila še avtobusna proga Ptuj —Juro ve i—Nova cerkev. To prošnjo podpre tudi mestni svet, da se ta proga odpre v začetku le kot poizkusna. če bi pa bila rentabilna, da se jo obdrži.
Pri mestni hranilnici je bila pred kratkim revizija, pri kateri se je našlo vse v najlepšem redu.
S tem je bilo poročilo g. župana izčrpano, nakar se je na predlog upravnega odseka sklenilo: Sreskemu cestnemu odboru se dovoli oprostitev uvoznine za uvoženi material, ki je potreben za vzdrževanje cest. Dovoli se   pavsaliranje trgovskega
Zanimanje za obrtno razstavo v Beogradu
Ljubljana. 17. septembra Slovensko obrtništvo si bo v velikem številu ogledajo 1. jugoslov. obrtno razstavo v Beogradu. Izleta; odbor ima tedenske seje, na katerih skrbno pripravlja in obravnava vse potrebno, da bo obisk razstave čim številnejši m udobnejši in da bodo izletniki v celoti zadovoljni. Preskrbel Je ugodno in ceneno vožnjo, kakor tudi prenočišča in prehrano. Vsem obrtniškim društvom in združenjem je razposlal prospekte s prošnjo, da se tudi ona temeljito pripravijo za oktobarski izlet in vzbudilo med obrtništvom potrebno zanimanje aa to razstavo. Odtor bo obvestil prija vijence o vseh nadaljnjih ukrepih z okrožnicami. Društva naj v svojem območju prav tako skrbno pripravljajo, kakor to deda izletni odbor, če hočemo, da bo izlet vsestransko dobro izvršen m da bo dosecrel uspeh, kar Je zelja poedinoev in celote.
Da se olajša delo odboru, je treba, da bodo vse prijave do 19. t m v pisarni Zveze obrtnih društev v Ljubljani, Sv. Petra o. 4. Naj ne bo društva, ki ne bi prijevilo vsaj 5 članov. Večji kraji kakor Maribor, Celje, Novo mesto, Kranj, pa morajo poslati seveda znatno več prijav.
Ponovno opozarjamo, da stane voenina z vlakom m avtobusom v III. razredu 196 din. v II. 270 din. Odgovarjajoče zneske je treba takoj s rjrijajvnieo poslati. V vlaku se bo treba pokoriti rediteljem in vodstvu. Njim naj se tudi prijavijo želje in pritožbe. Prav tako naj se že sedaj prijavljajo morebitne želje, da bi jih odbor po možnosti upošteval. Izleta Se lahko udeleži vsakdo.
Prijavite se še danes, najkasneje pa v po nedeljek 19. t. m. Kličite telefonsko štvilko 35-28.
Obrtniki, obiščite obrtne raastave, manifestirajte sa sve j stan!
Iz Ptnfa
Pred dnevi je v ožjem doznačeni krogu praznoval sptoftno znani in priljubljeni narodni borec g. milWsj» Jelše, davčni Inspektor v pok; svojo 00 letnico. JubBant, ki Je še danes čil in zdrav ter pri svojih letih naravnost mladeniškt je bil vedno zaveden naprednjak in Je nato moral marsikaj bridkega Občutiti pod rajnko Avstrijo. Se danes oe prav aglmo ta aktivno udejstvuje pri raznih narodnih. dLUštvfh ter Je svest član CMD let predsednik tuOoaJsnJaga krajevnega odbora JS. V Ktth 1981 do 1035 je bil tadl ftnpan mesta Ptuja ter ima veliko sesane, aa povsdigo mesta, slasti Je njegova lepa ureditev arvllakaga trgsk Za svoje snasnsjs Je Prejel tudi odlflrova-njs red 6V. Save. Jutfiaotu Mičemo: is na nsnoga leta! ^ ^
— HOv uatsvBl čas v pSujskta UtuiMfc. S 7. septensbrom so odprte v Ptuju trgovine zjutraj ob 7Jao do 32. m popoldne od 14. do ». uro. Ob nederjan vrne ves dan zaprta, m odprte od 7. do 12.
— 29* tomnofi p«*e esse v Ptojn je aSJJs kot glavna tosttboše pet kotes. Srečni Johttidki. ki se bodo lahko voaflH s kolesi, so MU JuHj Horvat is Vtoave, Franc Irgl ta Otmjena, Hedvflc Zamen is Brezna, Gtertruda Csaztf in Kristina Petek m Brega pri Ptuju. npjdSjSasa okraja.
prometa nekaterim tvrdksm v znesku 200 do 300 din. Zakupnik ribolova v Studen-čnici je napravil prošnjo, da bi se mu znižala zakupnina, katero pa mestni svet odkloni z motivacijo, da je zakupnik ob prevzemu tega vedel za vse razmere, katere pa se do danes niso spremenile. Obrtnemu društvu, ki si je nadelo nalogo, da preor-ganizira obrtna združenja, se dodeli v najem ena soba v veliki vojašnici, ki naj bi služila kot skupna pisarna z i. vsa združenja. Najemnina se določi na 50 din mesečno in se to sobo prepusti za dobo 10 let. Na prošnjo uprave prt se odobri vsota din 2087.75, ki še primanjkuje za napravo telefonske proge Ptuj—Jursinci—Polenšćak— Sv. Tomaž, da se tamošnjim prebivalcem omogoči ta prepotrebna telefonska naprava. Fantovskemu odseku se odobr* bre/nlačna razsvetljava v telovadnici v mestni deski šoli in to v obsegu, kot je bilo ugodno rešeno Sokolskemu društvu.
Na predlog pravnega odseka se izvolijo v upravni odbor drž. meščanske šole Rerlič Josip. Maleiič Peter, Križan Matija in Vav-potič Konrad. G. Sedlbauerju Ceneku. prof. glasbe, ki je bil do zadnjega uslužben \ Ptuju, se odobri sprejem v domovinsko zvezo, ker kot češkoslovašk. državljan op-tira za jugoslavensko državiianstvo.
Od leta 1931. do 31. 12. 1938 je občina zaradi neizterljivosti morala odpisati na najemninah za lokale in stanovanja znesek 48.000 din. Do 1.4. t. 1. znašajo še neodpisani zaostanki, ki pa ne bodo izterljivi, preko 40.000 din. Veliki so tudi zaostanki od 1. 4. do danes. To stanje je lc mestno upravo nevzdržno. Bili so sicer že sprejeti sklepi, da se nekaterim stramkam stanovanje odpove, vendar pa se pc/neje zaradi intervencij in prošenj niso izvršili. Ker se to ne more več prenašati, se po daljši debati sklene, da naj se za naprej brezpogojno vsakemu najemniku v mestnih hišah odpove, ako je nad 3 mesece v zaostanku ter se ne sme ozirati na nobene intervencije in prošnje. Sledili so še razni sklepi ubožne-ga sklada, nakar je bila javna seja zaključena.
Zgornjimi Halozami in bo za tujski promet velikega pomena, ko bo dograjena žal, da ravno za to ceslo stalno primanjkuje kredita. Cesta je v gradnji že tri leta. Most čez Poljskavo v tim banovinske ceste Ptuj—Djurmanec bo v kratkem dogotovljen in bo za tamošnji okraj velika pridobitev.
— Požar. Posestniku Frasu Janezu iz Grajenščaka je zgorela hiša. Vnelo se je v dimniku, iskre pa so padle na slamnato streho, j ki se je tudi vnela. Hiša je pogorela do tai in posestnik trpi okrog 15.000 din škode.
SOKOL
Soholsha tombola v štrigovi
Letošnja sokolska tombola v Strigovi je privabila mnogo ljudi ter je po obisku prekosila vse dosedanje. Ze mnogo pred napovedano uro so se začele zbirati množice ljudstva iz Dolnjega Medjimurja, Prekmurja in ostalih bližnjih krajev, da je bilo letno telovadišče nabito polno ljudi. Takoj v začetku tombole je nestrpnost naraščala, kajti šlo je za vedno lepše in dragocenejše dobitke, ki jih je bilo letos nad 1000, s čimer je postal sloves sokolske tombole še večji- Nervoznost je postala se večja, ko je Šlo za glavni dobitek v vrednosti 2000 din, ki ga je hotel dobiti neki tipograf iz Maribora s potvor-jenimi številkami, kar pa je spoznal tom-bolski odbor in ga izročil orožništvu. še dolgo potem se je javil za prvi dobitek v vrednosti 2000 din g. Marušič Anton iz Gibine, ki ga je tudi dobil. Ostale glavne dobitke moško in žensko kolo, moško obleko, plemensko tele in 85 kg fine moke so dobili: Vinko Ivan iz Ciganjščaka. Sedmak Karlo iz Pritoga, Sobočan od Sv. Martina na Muri, Klovar Franjo iz Hed-žet Albina s Safarskega.
¥
— Sofcofska javnost^ in sokolskim prijateljem! V Rogaški Slatini zidamo »Sokolski dam Viteškega kralja Aleksandra I. Zedmitelja« in ga hočemo ter moramo dograditi v dObt sokolake Pettrove petletke. Gradimo ga v Rogaški Slatini, najznamenitejšem zdravilišču Jugoslavije, kjer se zbirajo gostje iz raznih delov sveta. Zato hočemo, da ho ta novi dom v resnici predvsem najlepši spomenik blagopokojnemu kreJJu Aleksandru 1. Zediniteljii, našemu nesmrtnemu sokolskernu bratu, saj bo služil najlepšemu namenu vzorni odgoji ju-gostovenske mladine. T dni amo začeli razpošiljati na vse sokolske prijatelje, dmilva in ustanove prošnje, ki jim prilagamo sUko idejnega osnutka bodočega prnkoanrogn doma, ki ga društvo ž gradi. Ne aatiaite priložene postne položnice, kajti s hvaležnostjo sprejemamo tudi najmanjši dar, ki ga. polagate na oltar našemu Sokotskerrru domu. Zdravo!
_ Sokolsko društvo Lj«bUan*-Moste vabi v&e stoje Članstvo, da se udeleži proslave 20đe*nfce Jugoslavije, ki jo priredi Kolo ju-cesJovenekih sester v nedeljo 18. t. m. na letnem tek>v*di*5ču.    Zsjblene so narodne
prsfv dotiro naprevtoje.
Sedaj je urejuje prati Za-
vrta, kjer bo den cstnelK, M Je bil Da bo v prvi vtsJtl bflo gSedte i kl je na taj Nadaljuje sa tucB ne ceste
bo vezala Srednje
ta ovinek.
Je pitana t«
Ta
— Prosvetni odbor Sokola Vič vabi svoje člane, ki imajo veselje do petja, da se takoj prijavijo v pevski odsek, ki bo začel v prihodnjih dneh z rednimi pevskimi vajami. Petje bo vodil kakor lansko teto br. Albin Lajovic. Prijave članov v pevski odsek se sprejemajo vsak dan v tajniški sobi od 19. dalje. Dan in ura pevski vaj se bo določila naknadno, ko bo imel odsek vse prijave. Bratje, vabimo vas, da se v polnem številu prijavite v pevski odsek tako, da borne lahko kmalu pričeli z rednimi pevskimi vajami.
— Prednjaški zbor Ljubljanske** Sokola obveSča vse članstvo, naraščaj in deco, da je redna telovadba že v telovadnici. Od 19. septembra 1938 velja tale telovadni urnik: Ženski oddelki telo-
vadijo v ponedeljkih in četrtkih in sicer: ženska deca od 17. 30 do 18.30, žen. naraščaj od 18.30 do 19.30, članice in starejše članice od 19.30 do 20.30; moška deca, starejši člani in člani v torkih in petkih in sicer: moška deca od 18. do 19., starejši člani od 19. do 20; člani od 20.15 do 21.30; moški naraščaj v sredah in sobotah od 18. do 20. ure. Novi telovadci se vpišejo pred telovadno uro pri vodniku oddelka. Vpisovanje se zaključi pri vseh oddelkih s 15. oktobrom, nakar prednjaški zbor vse, ki želijo telovaditi prav posebno opozarja. Zdravo!
— Jutri društveni izlet Sokola Ljubljana—Šiška v Komendo.
Tovorni avto zavozil v jarek
Ptuj. 16. septembra Snoči je pripeljal neki tovorni avto novo pohištvo iz Ljubljane. V bližrni vasi Spuh-lje pa ie zletel v obcestni jarek, ki je na tistem me^tu približno 3 m globok. Uiko ia se ie s sprednjim delom avtomobila zaril v zemljo, a zadnja kolesa so ostala kraj ceste. Nesreča se je zgodila, kot se je do sedaj mokrio iiiiotoviti, na ta način: v bližini Spuiiel . nekaj kilometrov od Ptuja, je ponesrečeni avto dohitel drugi tovorni avto. ki ie dvigal pred njim cele oblake prahu, tako da je bil šoferju razuled popolnoma zapri. V Spuhlji je precej strni klanec, takoj pod klancem ie mostiček in zelo oster ovinek. č-;m je avto š pohištvom pripeljal pod dotični klanec mu je zmanjkalo ceste, podrl ie mostieek in se tam zaril v obcestni ja; bV Z velikim trudom in s pomočjo kakih 100 vašesnov ?o avto dvignili in prepeljali na resto. da Je okrog polnoči lahko nadaljeval pot v Dolnjo Lendavo, kamor je bil namenjen.
Čudno je pri tej nesreči, da ni bilo nobenih poškodb uiti pri avtomobilu, niti na liudeh. ki so se z avtomobilom peljali, pač na ie pohištvo malenkostno [^oškodovano. Krivda ne zadene nkonar. pač pa je vzrok nesreče oster ovinek ki je že marpiikotra spravil v večjo sij manjšo nesrečo. Samo v letošnjem letu so bile na tem kraju ie M:ri avtomobilske nezgode. Potrebno bi bilo, da če ta del ceste pie'oži. Tako da bo razgled po cesti odprt, pa bodo take nesreče izostale.
Iz Marl&sra
— Novi predsednik JC lige. Na snoenj-eni
občnem zboru JC Lige je do=?orlanji predsednik dr. Kukovec zaradi prezaposlenosti podal ostavko. Za predsednika je bil izvoljen g. Šedivv, za podpredsednike ravnate-li Mastnak, Pogačnik in dr. TominSek. za tajnico Rozmanova in za blagajnika dr. Dolenc. Liga šteje 90 članov. Dohodkov je iniola 2894 din. izdatkov 700 din.
— Nova licitacija za tlakovanje ceste Maribor—Pernica bo dne 11. oktobra v prostorih tehničnega razdelka tukajšnjega sreske-ca Dačel&tva.
— Komemoracija ob prvi obletnici Mas-a-rykove smrti je bila v sredo zvečer na pobudo takojšnjega Češkega kluba. Ob *ej priliki Je spregovoril tople, globoko zajete spominsko besede klubov predsednik Fra-nio Bureš.
— Mariborske  športne  novice.  Jutri bo
tretje kolo tekem za prvenstvo mariborskega okrožja LNP. Razpored je naslednji. V Mariboru na Rapidovem igrišču ob 15. ISSK Maribor : Čaikovački SK, ob 15. na stadionu ob Tržaški cesti SK Železničar : SK Slavlja. Tretja takma bo v Murski Soboti in sicer med SK Rapidom in SK Muro. V mariborskem drusem razredu bosta jutri dve tekmi, in sicer se srečata v Ptuju SK Drava in SK Ptuj, v Čakovcu pa SK ('iraidjanski in SK Lendava.
— Pobreške novice. Društveno življenje je pri nas zelo razgibano. Nedeljskemu krasno uspelemu nastopu našega agilno delujočega Sokola bo sledil jiitr; koncert domače, umetne in narodne pesmi v Renčijevi dvor rani. V nekaterih krogih govorijo o ajkciji, da bi dobilo Pobrežje svoj pošlni urad. ki naj bi oekrboval dnevno dvakratno dostavo pisemskh pošiljk. Pobrežje je po komasaciji 6 Teznom med največjim* podeželskimi občinami, saj šteje več kakor 9000 duš.
— O socialnih in narodnostnih obmejnih problemih bo predaval jutri v Narodnem domu s pričetkom ob pol 11. odvetnik dr. Stojan Pretnar. Predavanje se vrši v okviru Društva jugoslavenskih akademikov v Mariboru.
— Starokatoliška cerkvena občina vabi vernike in pri.:atelje na cerkveno preščenie v nedeljo 18. t. m. s službo božjo ob 9. v Narodnem domu. Do nadaljnjega bodo urad ne ure v dosedanjih prostorih v Tat tem ba-chovd ulici 27-2 tj sicer ob ponedeljkih od 10. do 12. in od 16. do 18., ob torkm od 9. <k> 12. in od 14. do 16. Ostade dneve od 14. do 15.
Iz Trbovelj
— Občinski dom se bo le gradil. Občina je sklenila, da v najkrajšem času pristopi k gradnji novega modernega občinskega doma, v katerem bodo vsi oddelki občinskega urada združeni. Občina je naprosila bansko upravo, da pošlje strokovnjaka, ki naj prouči, kje bi bil najbolj primeren prostor za občinski dom. Banska uprava je pred dnevi prošnji občine ugodila in poslala g. inž. Josipa Cernivca, svetoika gradbenega oddelka banske uprave, ki je kot arhitektonski izvedenec prisostvoval občinski komisiji, ki si je ogledala zemljišča za novi občinski dom. Tako tehnični izvedenec kakor ostali Člani komisije, ki ji je načeloval župan g. Klenovšek, so ugotovili, da pride izmed treh stavbenih parcel v poštev kot najprimernejša za gradnjo novega občinskega doma parcela, ki je last posestnika Pusta, p. d. Volaja v Lokah, katera leti nasproti bolnice bratovske sklad-nice pri trboveljskem Sokolskom domu. Čim bo sklep občine od banske uprave odobren, se bo s pripravljalnimi deli takoj pričelo, dom pa bodo začeli graditi prihodnjo spomlad.
— Smrt zaradi zastrupljenja. Pred 3 dnevi je uslužbenec tukajšnje železniške postaje Jože Eltrin lepil listke na vagone in si pri tem ranil prst desne roke na zarjavelem žeblju. Spočetka navidez neznatni rani ni posvetil posebne pažnje, skrbeti ga je začela ranica šele naslednji dan, ko ga je začela roka boleti in ote-kati. Tedaj je šel k zdravniku, ki pa pri prvem pregledu tudi ni mogel spoznati znakov zastrupljenja. Sele, ko je prišel Eltrin ponovno k njemu, je spoznal nevarno zastrupljenje in ga je napotil takoj v bolnico, toda bilo je že prepozno. Danes
J je Jože Eltrin vsled zastrupljenja umrl. Pokojni je bil zelo priijnbljen med svojimi stanovskimi tovariši, radi so ga pa imeli tudi njegovi predstojniki, ker je bil zelo marljiv in vesten uslužbenec. Ohranimo mu lep spomin, svojcem naše Iskreno so-žalje.
— Redukcije na dnevnem kopa Dobrna.
Dne 15. t. m. je podjetje Ing. Dukic in drug, ki obratuje na nadnevnem kopu Dobrna, odslovilo od dela 50 delavcev. Hkrati je odpovedalo delo še 110 delavcem, ki bodo koncem tega meseca storili zadnji šiht K temu koraku je bilo podjetje primorano, ker je obrat na dnevnem kopu Dobrna vsled manjše množine premoga potreben omejitve Po vsej priliki bo tekom prihodnjih mesecev Število na dnevnem kopu Dobrna zaposlenih delavcev še bolj skrčeno, ker se pričakuje da bo obrt na dnevnega kopa v d oglednem pospešenih ukrepov, da se delavce, ki bodo postali brezposelni, kjerkoli zaposli Težave pa bodo tudi radi tega. ker so iavna dela v zimskem času oteikočena. Želeti bi bilo, da bi se našla sredstva in nečin. kako bi se te brezposelne čimpre-je, t. j. še pred nastopom zime kjerkoli zaposlilo.
KOLEDAR
DANES: Sobota, 17. septembra katoličani: Lambert
JUTRI: Nedelja, 18. septembra katoličani: Jožef K.
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Donjuanke KINO UNION: Rasputin — demon Rusi-je
KINO SLOGA: Miaija poročnika reda KINO MOSTE: Žarah Leander  — Oolera KINO ŠIŠKA: Kirchfeldaki župnik
PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI ISTI SPORED OTVORITEV RAZSTAVE KIPARJA BORISA  KALINA ob  11. v Jakopičevem paviljonu
KOLO JUGOSLOVENSKIH SESTER MOSTE proslava 20-letnice Jueroslavije ob 15. na letnem telovadišču Sokola v Mostah
DEZURN E  L E K A K N F
DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62. Gartus. Moste — Zaloška cesta.
Tudi iaz imam najnovejši radijski aparat na ultra, hiperultra super vnlove. kakršnega ima baif samo Še Kinrenčko\^a Neža, in ga hodi poslušat tudi Frtavčkou Gust l. Na njem u jame m vse raz<*o\*ore< tudi tiste, ki se sicer nikjer ne slišijo, ker teko za štirimi stenami pri tkibno zaklenjenih vratih. Mnogo jih siištm in zanimivi so, da nikoli tega. pa sem primoran bete-žiti in spravljati jih za poznejše čase. Na moi aparat se sicer ne sliši, kako raste trava, ker prestreže te glasove konkurenca v Kopitarjevi ulici. A to nič ne de; da trava raste, vemo vsi in prepričani smo tudi, da bo prej ali slej nehala rasti, ker jo bo pomorila slana, če te že ni davi. Oni dan sem zasukal kolesce na Moskvo in čujte, kaj sem slišal:
~*'t , -/V. Želite najno-
vejše vesti? Tam pri vas imate židovsko deklo v arijski porodici. Služi ta dekla pohlevno, ponižno in potrpežljivo za vsako mezdo ali pa tudi brez nje. Kritf svoj tilnik in upogibi je hrbet, sprejema vdana v voljo božjo brce od vseh stran*', samo da sme služiti. In ta dekla vseh dekel je tako zabita, da ne ve, da bo nekega lepega dne kot židovska nadlega s svojo culo vred pod krepko brco zletela na cesto in obsedela pred razbitim koritom, kakor je c/o/g» in široka.*:
- f . * mtmmm j4*V    e*- - Samo
povejte mu prosim, koga -/nisflte pod to židovsko deklo v arijski porodici. Govorite kakor delfijski orakel. Ne razumem vas. rad bi pa vedel, kaj pomenijo vaše besede.
— O tem se bova pomenila prihodnjič. Zaenkrat samo tole:
V s jo harašo, čto harašo kančajetsja.
Iz Celja
—c Razne večerne tečaje (francoščino I. II. III., italijanščino I. II. III, nemščino I. II. III., angleščino I. II. srbohrvaščino, slovenščino za Slovence, nemško stenografijo, slovensko debatno stenografijo, socijalno ekonomijo, nauk o reklami, kartotečno knjigovodstvo, ter posebej tečaj za dopolnilni izpit in izpit čez 3. razred trgovske akademije) bode priredilo tudi letos Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Celju. Interesenti, tudi brezposelni naj se prijavijo v podružnici »Jutra«. Tečaji se bodo pričeli 1. oktobra. Vsa nadaljna sporočila dobe tečajniki pravočasno.
Iz Novega mesta
_ Krojaški modni atelje. Retelj Anton
izvršuje po meri vsa krojaška dela — solidno in točno po naročilu. Geslo tvrdke je: Poslužiti stranke z dobro kvaliteto blaga in staviti najnižjo ceno! Lična in brezhibna izdelava je za tvrdko najboljše reklamno in konkurenčno sredstvo. Posetite naJ salon še pred pravo jesensko sezono!
Naše gledališče
OPERA
Začetek ob 20. uri
Četrtek, 22. septembra: Car Fjodor. Premiera. Premierski abonma
Petek, 23. septembra: zaprto
Sobota, 24. septembra: Veriga. Premiera. Premierski abonma
Nedelja, 25. septembra: Car Fjodor. Izven.
Ponedeljek, 26. septembra: zaprto
Torek, 27, septembra: Žene na Niskavuo-riiu. Premiera. Premierski abonma.
Zgodovinska drama iz ruske klasične književnosti je A. Tolstega »Car Fjodorr, ki jo bodo vpriaorili v drami kot otvoritveno predstavo letošnje sezone. Delo, ki je pisano v stihih, je poslovenil Josip Vidmar. Rezijo ima Ciril Debevec. Premiera bo v četrtek, dne 22. t m.
Kot drago delo letošnjega dramskega repertoarja se bo vp rizo rilo delo domačega pisatelja F. S. Flnžgarja. ki nam prikazuje sliko iz kmečkega življenja. RezUJo ima režiser Skrbinaek.
Kipar Boris Kalin
razstavlja svoja dela
Jutri ob 11. bo o tvoril akademski kipar Nikolaj Pirnat njegovo kolektivno razstavo v Jakopičevem paviljonu
...•••v • v\- -v .....
Kolektivne razstave kiparjev so celo pri velikih narodih redki in pomembni kulturni dogodki, tembolj velja to za take razstave slo ver. skih likovnih umetnikov Od prevrata do danes smo videli v Ljubljani samo dve kolektivni razstavi kiparskih del, prva le bila Mestrovićeva. druga Gor setova. Drugi slovenski kipar, ki se je c-dlocil za kolektivno razstavo, je Boris Kalin, ki šmo ga poznali doslej le po posameznih delih čiste in dekorativne plastike, ko je razstavil s tovariši ob raznih prilikah ali dobil prve na-erade pri javnih razpisih. Jutri ob 11. uri bo akademski kipar Nikolaj Pirnat otvoril Kalinovo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Boris Kalin pe član reprezentativnega   >Kluba neodvisnih«.
Akademski kipar Boris Kalin je študiral najprvo pri Repiču v Ljubljani. Leta 1922. je začel študirati na akademiji v Zagrebu pri Valdecu, Kršiniču, Ker-dicu in v mojstrski. Me-štrovicevi . šoli- L. 1929. ie absolviral zagrebško akademijo.
Ko je Boris Kalin prišel v Ljubljano, se je moral lotiti dela pri kamnoseku    Kunovarju. ^ V oorbi za obstanek, ki je za  vse   umetnike težka m   nevarna   borba, mu ie  mojster Kunovar v vsakem pogledu poraa-cal. Znano je, da je Kalinovo sodelovanje v tej panogi   dvignilo dotlej v umetniškem pogledu skromen nivo naših nagrobnih spomenikov.
Dolga so bila leta, v katerih je kipar Boris Kalin služil svoj vsakdanji kruh pri kamnoseku, a kiparski genij v njem ni zamrl. Boris Kalin se je med tem neprestano iskal in se izpolnjeval ter si je naposled pridobil toliko moči, da se je odločil za kolektivno razstavo svojih kiparskih del. Velik je bil kiparjev pogum!
Na razstavi bodo študije aktov v naravni velikosti, draperirane figure, potreti, kompozicije, in sicer v mavcu, kamnu,
marmorju, lesu in pečeni ilovici. Pred Jakopičevim  paviljonom   stoji  »Splavar«, 2
metra visoka figura, predstavljajoča našega delavca, impozantna, docela kiparsko komponirana in vendar dinamična fieura.   Vseh   razstavljenih  del  bo okrog
štirideset.
— Kako je prav za prav s slovenskim kiparstvom? sem vprašal Borisa Kalina, ko sva se pogovarjala o njem in o razstavi.
— Lahko trdim, je odgovoril Boris Kalin, da so kiparji na nedavni razstavi i Kluba neodvisnih* na velesejmu pokazali dela. s katerimi je dograjena podla-
ga pravemu slovenskemu kiparstvu.
Kar so pri nas na področju kiparstva delali, je bilo pač iskanje nečesa, spreminjalo se je iz izma v izem. Nekater. so se skrivali za manirami, drugi za izmi in za »literaturo«. Tako iskanje je povzročilo brez dvoma pomanjkanje ob i: kovnih zmožnosti iskalcev.
Na razstavi »Neodvisnih« je opazil lahko vsak gledalec stremljenje po oblikovanju figure ali glave skoroda s klasično obliko. Potreti in kompozicije so bila iskrena dela razstavlja j očih kiparjev, dela brez laži in rebusov, kajti glavni smoter kiparstva je, s harmonijo linij in form oblikovati gmoto v življenje.
Za primer naj opozorim na vzoren Torzo«    kiparja Zdenka Kalina ali na
odlično statiko Putrihovega »Akta« in na naravnost klasično komponirano »Deklico z ogledalom« kiparja Smerduja.
Le na podlagi takega oblikovanja se moremo in se bomo tudi mi Slovenci izognili vsem izmom in pravljičarstvu v kiparstvu. Samo en prst ali samo ena roka. če je življenjsko oblikovana, je lahko velika umetnina. Dokazali so to veliki mojstri od Fidije do Bourdellea.
— nek.
I Harry Baur
v filmu o pretresljivi usodi Romanovcev
in   propasti   velikega   ruskegra carstva
DEMON RUSIJE
Predstave oh 16.. 19.15 in 21.15 uri KINO UNION — Tel. 22-21
Bolečine In čast pred sodnijo
Zanimive in nezanimive tiskovne tožbe — Težko je določiti, koliko je vredna v j ur jih izguba časti in ugleda
Ljubljana, 17. septembra
V zadnjem ča,su so skoraj na dnevnem redu   tiskovne   tožbe  po   zakonu  o tisku.
in sicer javne in zasebne. Zasebnih je seveda več kakor javnih. Skoraj vse so pa zanimive zaradi tega, ker tožitelji zahtevajo ne samo obsodbo, temveč tudi velike vsote za moralno ali gmotno škodo. Prav redki so primeri, ko je zahteva po odškodnini za gmotno škodo upravičena. Kazenski senat na srečo redko ugodi zahtevam po odškodnini, ki znaša skoraj vedno od 10 do 20 ali tudi več Jurijev. Kazenski senat se omeji na določbe zakona o tisku, po katerem more sodišče obsoditi krivca tudi na odškodnino, ki pa skoraj nikoli ne presega 400 ali 300 din. Glede mastnih jurjev, ki jih tožitelji zahtevajo, pa senat zavrne toži-telje na pot civilne pravde. Kakor nam je znano, se prav redko zgodi, da tožitelj »žene; zadevo naprej pri civilnem sodišču, da bi dobil visoko odškodnino.
V kazenskih procesih po kazenskem zakoniku se tudi zgodi, da prizadeti zahtevajo razmeroma velike vsote na primer za bolečine* zlasti v procesih zaradi prestopkov in zločinov zoper življenje in telo, torej v primerih, ko kdo koga lažje ali težje poškoduje, rani ali pretepe. Navadno imajo bolečine zelo visok kurz, čeprav še nimamo borze, kjer bi raznovrstne bolečine notirale in tudi ne aparatov, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti vrednost doživljene bolečine, kakor lahko strokovnjaki na primer lahko ugotovijo, kolika je škoda, ako pogori do tal kozolec. Tako je torej tedaj, ko kdo v resnici pretrpi določeno bolečino, ako ga napadalec zabode z nožem itd.
Mnogo težje pa je ugotoviti, koliko je vredna v metuljčkih in Jurijih izražena izguba na časti, na katero se mnogo sklicujejo v tiskovnih tožbah. Tožitelj, ki se zažene s tožbo v tožnika, je največkrat neke vrste junak in na časti in ugledu celo pridobi, ko obsojeni list objavi sodbo na vidnem mestu. Onečaščen je prav za prav obsojenec. Čast je oprana v takih primerih že z obsodbo, bolje rečeno, čast in ugled sta maščevana, pravici in
tožitelj u je zadoščeno, zakaj bi zahteval tožitelj še 20 jurjev za užaljenost in izgubo na ugledu. Čast in    ugled vendar
nista kakor krompir in repa na gospodarskem trgu. Kdor ima čast in ugled ju pač ima in nihče mu teh atributov ne more vzeti, še manj more kdo njuno »ceno« razvrednotiti, ali devalvirati, kakor pravijo borzijanci.
UREDNIK »SOBOTE« NAJ BI OBJAVIL. SVOJO OBSODBO V »GORENJCU«
Tednika »Sobota«, ki izhaja v Kranju, že nekaj tednov ni več, tednik je bil ustavljen. Njegov odgovorni urednik g. Lojze Čolnar pa je moral sesti na zatožno klop pred senat in se zagovarjati na zasebno obtožbo po zakonu o tisku, ki jo je preti Čolnarju naperil veleposestnik v Kranju g. Franc Gorjanc.
Tožitelja Gorjanca je na sodišču zastopal advokat iz Kranja dr. Megušar, ki je zahteval, naj se Čolnar obsodi zaradi prestopka po členu 52 zakona o tisku.
Čolnar je kot odgovorni urednik »Sobote« objavil dne 1. januarja člančič z naslovom »Da ne bo slepomišenj, ponovimo«. V tem članku so čitatelji tednika lahko čitali med drugim tudi tole: V soboto dne 23. oktobra je kupil g. Franc Gorjanc, cerkveni ključar, veleposestnik, veletrgovec z lesom in deželnimi pridelki, od mizarja Franca Juvana, Klane št. 54, hranilno knjižico Ljudske posojilnice in hranilnice na Jesenicah z vlogo 20.000 din za vsoto 14.350 din, to je po tarifi 70 za 100. Nadalje je res, da je g. Gorjanc prodajal iz svoje veletrgovine blago za hranilne knjižice istega denarnega zavoda, katerega predsednik je še vedno, česar večina drugih manjših trgovcev ali obrtnikov, ki niso predsedniki ali vplivnejši odborniki kakih denarnih zavodov, ni mogla ... itd.
Obtoženec se je zagovarjal, da je vse res, kar je napisal in je tudi dokazal, da je Gorjanc v resnici kupil knjižico od Juvana. G. Čolnar je izjavil, da se je pridružil tistim, ki so začeli borbo proti nemoralni in prav nič krščanski loipčiji in prekupčevanju s   hranilnimi knjižicami,
početje, ki ga je ob neki priliki tudi »Slo-venec« v uvodniku označil za pravcati zločin.
Gorjancev zastopnik dr. Megušar je zahteval obsodbo m 20.500 din odškodnine, katero bi pa veleposestnik Gorjanc dal v socialne namene. Nemalo presenečenje je bila tudi advokatova zahteva, naj urednik »Sobote«, ki je med tem bila od oblasti ustavljena, objavi svojo obsodbo v tedniku »Gorenje«.
Senat je izrekel obsodbo tako, da je Čolnar kriv samo za tisti del inkrimim-ranega članka, kjer namiguje, da je Gorjanc kot predsednik Hranilnice in posojilnice v Kranju lahko izrablja svoj položaj. Obsojen je bil na 320 din denarne kazni, plačati mora samo dve tretjini stroškov in ne vseh, kakor je zahteval tožitelj, glede odškodnine 20.500 din je bil Gorjanc zavrnjen na pot civilne pravde. Senat pa seveda nikakor ne more po zakonu o tisku ali po kakšnem drugem zakonu prisiliti Čolnarja, da bi objavil sodbo v »Gorenjcu«, ker njegova »Sobota« ne izhaja več. Urednik Čolnar obsodbe ni sprejel, prijavil je revizijo m priziv.
V dnevih sreče sa dneve grozote
Ljubljana, 17. septembra Kako je takrat, ko po zemlji zadivjajo z vso neusmiljenostjo potres, lakota, po-vodnji, bolezni? Kaj si preživel že dneve takih grozot? Strašne bo ure. ko nad človekom zavih ti meč neizprosna usoda! Bogastvo, dela, poštenosti in štedljivosti je v hipu v prah zdrobljeno in berač ali bogataš kliče ta na pomoč. In ako pomoči od nikoder ni? Srečen in preblažen si, ako takih trenutkov ne poznaš. Mati privija k sebi svojo deco, kateri drugega ne more več dati. kakor pojemajočo gorkoto svojega telesa in ves izliv ljubezni iz svojega srca. V objemu čaka na svojo in svojih otrok smrt. Sin gleda mater, ki obupno kliče, pa ji pomagati ne more. Mož gleda ženo, ki v poslednjih silah obupa ruje in grize, da u tolaži glad, pa ji pomagati ne more. Vihar divja zbesnelo po naravi, pa nikjer strehe. V temni noči pod zemljo potres tuli. drobi se zemlja, klici in rjovenje na pomoč. Pomoči od nikoder.
Samo za kratek hip se zamisli v te grozote! Že sama misel je strašna, da strese.
Na dneve takih grozot se pripravlja in misli društvo Rdečega krtža, ko stopa pred te in te prosi, da v sreči položiš skromen dan na oltar vseh tisočev in tisočev nesrečnih po potresu, povodnjih, lakoti in boleznih. Sebi pomagaš, kajti glej, s Tvojim prispevkom bo Rdeči križ Tebe varoval epidemij, da Te val strupenih bacilov ne doseže. V dnevih, ki so napram grozotam lakote, potresa in povodnji, dnevi prave sreče. Te prosi Rdeči križ, da odpreš srce in daruješ ter se s tem pokloniš veličanstvu neizprosne usode, ki morda tudi mimo Tebe ne bo šla neopažena. Varuj in čuvaj se pred tem veličastvom in v sreči ne bodi trd.
V dneh 18. do 34. septembra 19s8 je teden Rdečega krila. Usoda hoče od nas vseh. da je te dneve v naših dušah ljubezen in usmiljenje. To bodi veliki teden kulture. Ko je po naši dragi domovini že večkrat — tudi letos — divjala povodenj. kdo je čul klice na pomoč? Rdeči križ! Ko je
naše brate po Bosni. Hercegovini in Srbiji iz mebkih sanj budil potres, kdo je hitel na pomoč? Rdeči križ!
Rdeči križ je skrbna mati, ki zbira, da ima v urah, ko usoda udari, potrebna sredstva na razpolago. Prepozno je zbirati, ko je pomoč že potrebna!
Pristopi v tednu Rdečega križa k velikemu oltarju ljubezni in usmiljenja in daruj. Bogato boš naložil svoj dar! Odkupi se usodi!
Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije
K premovanju konj v Ljutomeru
Ljutomer, 16. septembra
V > Slovenskem Narodu« z dne 10. t. m. je bilo poročilo o lepo uspelih konjskih dirkah na Cvenu pri Ljutomeru pod spretnim in strokovnim vodstvom domačina g-sumaka. Danes pa -si oglejmo prem o vanje konj v Ljutomeru 7- t. m. pod vodstvom novega, predsednika konjerejakega društva g. Janžekoviča. Ze organizacija te prireditve je bila skrajno pomanjkljiva. Do se. daj se je prem ovan je vsako leto pričalo ob osmih zjutraj, letos pa proti deseti in je trajajo do poznega popoldne ~ako, da *o
mnogi konjerejci prišli v trdi noči domov.
Ocenjevalci konj so bili že imenovani — g. Janžekor.ič, g. agronom inž. Oblak od banske uprave iz Ljubljane — ki je imel glavno besedo in g. Bed jame od Središča, ki je menda še kratkoviden. Tem ocenjevalcem je bil dodeljen vodja ž^bčarne v Ponovičah g. inž. Hvast ja, ki pa se je bore malo gani«™*! za konje, ker ga večino, ma ni bilo zraven in domači živinozdrav. nik g. Jakelj. Gospodj > ocenjevalci so ime. li tako malo strokovnega znanja, da so se na mestu sprli s konjerejci in že lansko leto je zabrusil znan konje rejec g. Ob. laku, ki je že tedaj imel glavno besedo pri ocenjevanju: > Komisija, kje imaš oči, de se ne spozaas na konja, pa vzemi v po. svet kmeta-konj^rejca.«
Zgodilo se je tudi pri tem premovanju. da sta se ocenjevalca g- Janžekovič in g. Bedjanič šla krepčat, g. živinozdravnik pa pogovarjat z nekim Hrvatom in tako je g. Oblak sam v vsej naglici ogorčen ocenjeval in vsakega konja po lastnem izreku pred konjerejci ocenil s »trojko«.
Povedati tudi moramo konjerejci, ki se že 50 let pečamo s to panogo, da ie nismo nikdar videti kakega člana komisije, da bi počepal pred konje kakor je to delal g. Janžekovič in mislim, da vescak tudi stoje opazi vsako konjsko hibo. Prejšnji predsednik g. Lovro Pe tovar se je pri to. plokrvoih konjih odpovedal ocenjevanja, r:koč, da se ne spozna dobro na takega konja. To je bilo častno in polteno, a sedaj naj agronom in im—sfiiiia mrzlokrv-nih konj ocenjujejo toplokrvnega konja?
Le čevlje sodi naj kopitar.« Rečeno bodi, da smo konjerejci Tanroamll konjerej. ako društvo za vescaka k usačkih konj, pa ga ni bik>. In zakaj?
Konjerejci občutimo bridko pomanjka-nje vesčakov in ljubiteljev te lepe in koristne nase panog«, kakor so hm umrH g. vitez Rozmani t,  pl.  WarrenJJppit in «-
I vicozdrav n.'ka veščaka dr. Veble in Škof, ki ju baje sedaj >mraz v Pontu tare.
Sicer pa če se naša oblast prav kmalu ne zgane in nam ne preskrb: prvovrstnih plemenskih kasačkih zrebcev, oo naše plemenite konjereje hitro konec   — in r.dili
bomo buše.
Voboe je bil dogon mladih živali na pre-movanje obilen n prvovrs.en, medtem ko so kobil- z žre beti bile tako slabo prehranjene, kakor še nikdar do sedaj.
Konje rejec.
Tatova pred sodiščem
Ljutomer.   16. septembra Našim čitateljem so znane tatvine Jožka Stojka in njegove    pajdašice Feuš Kristine iz Mote. Oni dan sta se morala
oba zagovarjati pred senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti. Senatu je predsedoval s. o. s. g. Komatar Metod, pri-sednika sta bila s. o. s. gg. Moškon in Prohinar. obtožnico je zastopal državni tožilec g. dr. Juha rt. zagovornika obtožencev sta bila Stojka g. Bajlec, Feuso-ve pa g. dr. Pinter.
Feuševa, poročena in mati treh otrok, je svojega moža zapustila pod pretvezo, da ni skrbel za njo in svojo deco. Odšla je za deklo h g. Žitku na Moto. Ker se je službe kmalu naveličala, je odšla k svojemu priležniku Stojku Jožefu, znanemu delomrznežu. Mislila je, da bo imela pri Stojku boljše življenje, pa se je zmotila. Ker se je Stojko branil dela, živeti pa je bilo treba, sta skovala nov načrt, da bi g. 2itku, ki je imel vsega dovolj, nekaj ukradla. Feuševa je dvakrat vdrla na podstrešje ter odnesla prvič več suhega mesa in 120 kg moke. drugič pa so jo Zitkovi zasačili na strehi, dočim je Sto.iko pravočasno zbežal. Stojko je pri orožnikih in v preiskavi dejanje odločno zanikal, pa mu tega niso verjeli, ker je bil že večkrat kaznovan, zadnjič je bil obsojen celo na dve leti. Tudi Feuševa je skušala tajiti, kar pa se ji ni posrečilo. ker ima že dve kazni za seboj.
Senat je Feušovo obsodil na tri leta zapora, od tega na dve leti robije. Stojka pa na tri leta robije.
Knjiga vsebuje:
1. (jKAIOLOGUO
2. PSIHOLOGIJO, S. HIPNOT1ZEM.
4. HI ROM AN TU o
5. PRENOLOGU«)
6. ASTROLOG 1J o
7. spntrnzEM,
8. SAME,
9. 200 FOTOGRAFU.
Knjiga je tiskana v hrvatskem jeziku. Knjiira se pošlje takoj! Cena 30.— din. Denar naj se pošlje na ček. rač. 17.1 -V>
NA PLESI! Gospod pk-še valček. Ciovori s svojo plesalko in  ta ga vpraša:
— Ali radi p!c>etc valček?
— Zelo rad. — odgovori p'.o;»!ec.
— Zakaj sc ga potemtakem ne naučite?
Ceste na Gorenjskem kriče po obnovi
Osobito cesta skozi Jesenice in Javornik je naravnost
v obupnem stanju
Jesenice, 16. septembra Državna cesta, ki vodi skozi industrijski revir, že dolgo ne U3treza silnemu avtomobilskemu in vozovnemu prometu. Ogromni nemški in italijanski avtobusi, v katerih se vozi po 50 ali več oseb in težko naloženi tovorni avtomobili so v zadnjem času popolnoma zmleli in razorali cestišče, tako. da se že povsod kaže debelo kamenje, ki so ga pred dolgimi desetletji dali kot podlago, ko so gradili to cesto.
Po vsej dolžini in širini ceste je nešteto kot pehar velikih in globokih jam. kakor da so jih izkopale neštete granate. V deževnih dneh teče vzdolž po sredi ceste cel potok, ki je izkopal jarek. Jeseničani se v deževnih dneh pogreznemo v blato, v lepih dneh se dušimo v prahu, se pehamo po gramozu in moramo zelo paziti, da si pri belem dnevu ne polomimo nog in zlomimo tilnikov,  ko hodimo in se
vozimo po tej preluknjani cesti, ki ovira vsak promet.
Ta cesta ni morda lokalna cesta, ali stranska pot, ki veže središče s skrajnim koncem države. Po tej cesti je največji avtomobilski promet, saj spaja naša mesta in največja letovišča. Cesta veže vzhod z zapadom in je najbolj važna prometna žila med našo državo ter Italijo in Nemčijo, ki imata zgrajeno najboljše cestno omrežje v vsej Evropi.
še mnogo slabša kot ta cesta, pa je ce-
sta, ki vodi skozi Jesenice, Čez gorski prelaz Kočno. čez Poljane. Gorje na Bled in Bohinj. Ta komaj dobra dva metra široka cesta, ni cesta, temveč vijugast kolovoz, ki spaja največji industrijski kraj z najlepšimi letovišči v drŽavi in je najkrajša prometna zveza preko našega ozemlja z Italijo in Nemčijo.
To cesto bi morale naše oblasti zapreti za avtomobilski promet. Na nekem ozkem cestnem ovinku se je v tem poletju pre-kotalil neki nemški osebni avtomobil s petimi potniki v strugo reke Save. Neki veliki nemški avtobus, polno zaseden s potniki, je sredi julija pripeljal z Bleda. Poljan in navzdol po prelazu Kočna skoraj clo Jesenic. Tik pred mestom pa ni mogel
naprej, ker je Železniški podvoz preozek in prenizek. Ker je cesta na tem mestu
zelo ozka. ni mogel vozila niti obrniti in je moral navzad voziti vec kilometrov, da.
je vozilo obrnil in peljal nazaj čez prelaz Kočno na Bled in preko Lesc zopet na Jesenice.
Taki primeri postavljajo naše gospodarstvo v silno slabo luč. Tujci upravičeno zabavljajo čez naše prašne, blatne, ozke in vijugaste ceste. Skrajni čas je, da se ceste izravnajo, razširijo in asfaltirajo in zgradi čez Savo prepotrebni most, da se ne bomo pogrezali v blatu in stavili v nevarnost naših življenj na številnih hišnih oglih, vodnih strugah in prepadih.
Nakradena roba v gozdu
Ljubljana. 17. septembra V četrtek ponoči so vdrl? vlomilci v hišo posestnika Ivana Babnika v Dravljah Iz hiše so odnesli precej plena, zlasti obleke, perila in raznih jest vin. Babnikovi so seveda takoj naslednje jutro vlom prijavili m so prišli na poizvedbe detektivi. Ti so zaslišali tudi sosede in zvedeli, da se v gozdu nad Pržanom. mali vasici kraj Dra-velj, kaj radi skrivajo sumljivi postopači, ki tamkaj večkrat tudi kurijo ogenj in kuhajo. 2 detektiva sta odšla v gozd in na-5la pod izvirkom precejšnjo votlino, v kateri sta na svoje presenečenje naletela na celo zalogo nakradenega blaga. Zalogo sta zaenkrat samo pregledala in hitela nazaj k Babniku. kjer sta opisala nekatere predmete, zlasti obleko, o kateri se je takoj izkazalo, da pripada Babniku in da torej izvira iz vloma v njegovo hišo.
Policijska organa sta se proti večeru vrnila v gozd, kjer sta čakala v zasedi, prepričana, da se bodo kmalu pojavili tudi vlomilci. In res se nista motila. Kmalu potem, ko se je znočilo. je prikorakal po poti samoten popotnik, ki je smuknil v gozd in se jel bližati v zasedi čakajočima detektivoma. Neznanec je stopil naravnost do votline, kjer je jel spravljati nakradeno blago na kup. Tedaj pa sta priskočila k njemu detektiva in ga vklenila Preplašeni vlomilec je takoj povedal, da je vae skupaj njegov vlomilski plen, nakar sta ga detektiva odvedla s seboj na policijsko upravo. Poleg vlomilca sta vzela s seboj tudi nakradeno blago, obleko, posodo, perilo m druge predmete.
Na policiji so spoznali v a'e ti rancu 32-letaega Ludvika Kol mara iz Lesc na Gorenjskem, ki je zoan vlomilec in tet. Kol-man, ki je po poklicu delavec, je znan de-lumržnež in je takoj priznal, da se je zadnje g—e bavil atmo z vlomi in tatvinami na periferiji mesta. Vlamljal je najraje v spalne aobe in ponekod pokradel tudi denar, hrano pa si je priskrbel z vlomi v jedilne shrambe po Kosezah, Podutika ki Gtincah. Povedal je tudi, da je hodil večkrat prenočevat v skedenj posestnika Za leti j* na Pržanu, kar je dalo detektivom naslednji dan povod, da so ga tudi pretaknili v domnevi, da bi se utegnil tam najti del ukradenoga blaga. Računali so pravimo in našli v senu skrit kovčeg, prenatrpan z nakradeno obleko. Kolmarva na policiji še zaslišujejo, ker domnevajo,   da je imel
okrog sebe tudi še nekaj drugih tatinskih pajdaNev.
Zgradite silos v Veržeju
Verze j. 15. septetnJara
Iz časopisnih poročil je bik> rasvkmo, da se je ustanovila s pomočjo države detasMka družba »Silos«, ki naj v žatosodnah krajih zgradi potrebne silose. Silosi naj hI bih tudi shrambe za sadje. Naš., kraje s Prekmurjem vred kaj radi imenujejo :>Ma. li Banat«. Zato je vee kot opmvicijrvo, da
bi en silos zgradili v TV«-^"h lcrajtn. Srezi Ljutomer. EVolnja L ndava in Murska. Sobota 90 edini v dravski banovini, ki pridelajo žita preko lastne uporabe. Prt tem pa moramo primati, da je potreba T*ecja kakor poraba. Nada gospodarstva ao z malimi izje mejni v slabem stanju. Lansko deževja, letošnja, poplava m nato sada so na. še kraje hudo prizadeti. Vsak gospodar komaj čaka, da ovniatS m prodna žtfco aa vsako ceno. Razmere so take, da moča goapo. dar prodati po žetvi već, kakor bi smel pozneje pa kupuje drago moko. S afloeom bi vse to odpadlo. OdvSni paUgMl bi kmet vskladisčil in dobil na biapo poaoJDo. Pridelek bi prodal, kn bi bila na.jugodnej&a cena. Tudi v silosu shranjeno sadje hi ae pomladi dokaj borj, vnovctlo jnedtem ko se prodaja ob caou pospravljen)* aa im-lenkostno ceno. pomladi pa imžamo ja. bolka iz tujih držav.
Nenotrermo je nadaljnje dokazovanje po trebe silosa za naše kraje. Upamo, da so 9č. za to me roda jm eiratehji ze odkJetli, da se za vse Obmorje sezida sik« za žito in sadje, seveda s sumlraco. čistHnaco in vsemi prrrikStaaml Ker je Veržej osrednji kraj aa vse trt narvedene arene, pride pač zgraditev sOoaa v Veraeju v prvi vrsti v postev. Ob železnica postaji »o zelo primerna starvbisca. Gramoz hi pesek sta i*a mestu. Dovozne ceste so dobre. Opekarne so oddaljene komaj 3 do 5 km. El ktrieni dalkKVVod iz Pale gre v neposredni bližini železniške postaje. Delovne moči in dovozi so ceneni. Zemljišče daje tržani. Te dni doni Veržej tudi telefon. Ostali kraii v liu-tomerskem srezu ne pridejo v pošte v ker so preveč oddaljeni od Prekmurin, knii v Prekmurju pa so prebhzu mejo. T govore vas pogoji za to. da se s!V>s M ( a» murske kraje zgradi v Veržeju. ker govo-re za to tudi okoliški sadovnjaKi in i» Bansko upravo prosimo, da tspostujc 7 'T ^ -dttev silosa v Veržeju
Dorefte m »ZvoačUcv < sklad
RS? RASPUTIN - Demon Rusije
v napetem filma o tragični usodi carske rodbine in o propasti ruskega cesarstva!
Predstave danes ob 16., 10.15 in 21.15 uri, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21. uri.
Jutri (v nedeljo) ob 10.80 dop. pe mtfanih cenah isti film!    Kino Union, tel. 22-21
DNEVNE VESTI
— Resnici   na ljubo priznavamo, da
sta nam napisala včerajšnji članek »Ce-hoslovaška 14. septembra 1938.« ljubljanska  A vala  in  »Slovencev« repek.
— Turistična konferenca na Bledu. 21.
In 22. t. m. bo na Bledu turistična konferenca, ki Jo je sklicala generalna direkcija državnih železnic. Na nji bodo zastopani delegati jugoslovenskih. nemških, madžarskih in češkoslovaških železnic, pa-robrodnih družb ter turističnih zvez. Razpravljalo se bo o prometu jadranskih vla-kov. o takozvanih Čedokovih in dunajskih
posebnih vlakih v tujsko prometni sezoni.
— Nadaljevanje gradnje moderne ceste Zagreti—Ljubljana, Ker je nova moderna cesta od Zagreba skoraj do Samobora dograjena, začno zdaj graditi cesto od Samobora do Bregane. Načrti za novi del moderne ceste Zagreb—Ljubljana so bili poverjeni ing. Bedekoviču. Novi del ceste Zagreb—Ljubljana bo nekoliko širši od ceste Zagreb—Podsused—Samobor. Prva licitacija bi bila morala biti 10. septembra pa ni bilo nobenega ponudnika. Ponovna licitacija bo 3. oktobra. Stroški za cesto Samobor— Bregana so preračanjeni na 13 milijonov din.
— Mednarodna železniška konferenca. V Splitu se je sestala včeraj podkomisija mednarodne železniške unije, ki ji je namen določiti ukrepe za zboljšanje mednarodnega prometa. Konferenci predseduje direktor komercijalnega oddelka nemških železnic dr. Schoe, prisostvujejo ji pa delegati francoskih, angleških, švicarskih, bt?"!«^:jskih, madžarskih, švedsk h, italijanskih, nemških in jugoslovenskih železnic. Konferenca bo trajala do ponedeljka.
rs
f?ts se š*» prepričal
da Vam je »SLAVEN"« pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, emajliranih predmetov, steklenine, medenine, i.t. d. neobhodno potreben? »SLAVIN« Vam vse to osnaži brez drugih pripomočkov. Zahtevajte pri svojem trgovcu samo domače čistilo
»S LAV IN«
— Potniški zračni promet za letos zaključen. V kratkem bo na vseh naših zračnih progah letos zaključen potniški zračni promet. Na progah Zagreb—Sušak—Ljubljana in Dubrovnik—Sarajevo letala ne letajo več. na progi Sušak—Zagreb—Praga bo pa promet ustavljen danes, ko krene iz Zagreba zadnje potniško letalo v Prago. Do konca meseca bodo letala letala še na progi Milan—Benetke—Zagreb—Zemun—Bukarešta.
Vsak dan, do vključno dne 9. oktobra, sprejemajo vse biljetarne PUTNIKA prijave za poseben vlak v Trst, ki vozi 16. oktobra t. 1.
— Osebna vest. 5. t. m. je napravil izpit za specijalista za ženske bolezni in porodništvo g. dr. Ros Bogomil. ?ekun-darij ženske bolnice v Ljubljani
Ali se narava moti?£ioveku
če m u jih je tudi mauj dovolj? Gotovo ne! Dobro delovanje našega žvečilnega aparata je odločilnega pomena za naše splošno zdravstveno stanje. Vsi zobje so nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega s Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani zobe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre Chlorodontu zaradi   visoke   kvalitete.    Domači proizvod.
— Protituberkulozna zveza v Ljubljani prosi vse merodajne činitelje, predvsem uprave občin, da bi pri sprejemu v službe lažjega značaja, kakor vrtnarje, nadzornike nasadov itd., v prvi vrsti upoštevali na jetiki lažje obolele osebe. V tem oziru se je Zveza že obrnila na upravo občin in na bansko upravo, svojo prošnjo pa sporoča tudi splošnosti s pripombo, da imajo v modernih občinah vsega sveta na tuberkulozi ozdravljeni bolniki pri sprejemu v službo lažjega značaja brezpogojno prednost pred fizično zdravimi osebami. To načelo je tudi zdravo in v vsakem oziru humano. Svoje krajevne edinice naproša Zveza tudi tem potom, da to stran našega pokreta v polni meri podprejo z osebnim stikom pri odločujočih činiteljih občinskih uprav.
Naznanilo.
O BR ATO V ALNIC A
ŠIMENC FRANC
za kemično čiščenje in parno likanje oblek, pralnica in svetlolikalnica, je
otvorila tudi sprejemališče v palači Slon, Frančiškanska pasaža. Solidno tvrdko najtopleje priporočamo.
— Italijansko jugotJovenska trgovinska pogajanja. >Juaoslov©nski kurire poroča, da je bil dosežen 6rx)razurn o sestanku jugoskr vensko-italijanske ga stakiega trgovinskega odbora. Sestanek bo v drugi polovici oktobra v Rinui. Dan bo določil šef nase delegacije pomočnik zunanjega ministra Mibvoj Pil ja.
— Uvoz risa iz Italije. V Beogradu je bila včeraj konferenca veletrgovoev z rižem, zastopnikov luščiLnic riža in Zatvoda za po-**» asova ni zunanje trgovine. Obravnavalo &e je vprašanje organizacije uvoza riža iz I tati je v Jugoslavijo.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 75 z dne 17. t. m. objavlja uredbo o upravnih taksah za policijsko nadzoro-valno službo pri javnih prireditvah, pravilnik o izvrševanju  uredbe  z zakonsko
močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev, in pravilnik za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah.
— Direktorji Bat inih podjetjj se sestane -jo v Borova. Jutri se sestane v Borovu 80 direktorjev Bat inih podjetij z vsega sveta. Pamfik >KraIj Aleksanderc jih pripelje jutri popoldne v borov&ko pristanišče. V Borovu bodo gostje direktorja vseh Batinih podjetij v Jugoslaviji in generalnega direktorja za Balkan Tome Malfsimovifa. Konferenca bo trajala več dni. Seveda bo Borovo gostom na oast primerno okrašeno in pripravljajo vel?ke svečanosti.
ZVOČNI   KINO   SOKOLSKI DOM V ŠlšKl, TELEFON 41-7»
Nepozabni film
Kirchf eldski Župnik
predvajamo v soboto ob %9., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., ponedeljek ob ^9.
V dopolnilo: Paramountov zvočni
tednik in kulturni film. SOKOLU Posećajte  in podpirajte Sokolski kino!
Prihodnji spoied:
Mdlle Docteur ■
— Prijatelj našega sokolstva v daljnem Harbinu. Iz Harbina v držav, Man-džukuo nam zepet piše Slovenec g. Jože Pibernik. Zahvaljuje se za »Slovenski Narod« in pravi, da ga prejema redno. Zelo ga veseli, da naše sokolstvo tako lepo napreduje Tudi on je bil član Sokola v Mokronogu toda to je bilo pred 25 leti Našemu sokolstvu želi še novih uspehov
Prijavite se za izlet s posebnim vlakom v Trst, ki se bo vršil dne 16. oktobra, pravočasno pri vseh biljetarnah PUTNTKA
— V tednu Rdečega križa bo Radio Ljubljana uvrstila med svoj spored sledeča predavanja: V ponedeljek ob 19.50: O namenih Rdečesa križa in o samari-janskem delu Rdečega križa (g. dr. Fran ta Mis). V torek 20. septembra ob 19.50: Občine in Rdeči križ (g. prof. Janko Sever). V sredo 21. septembra ob 19.50: Podmladek in Rdeči križ (ravnatelj g. Ivan Dolenc)
IZLET V TRST
za Din 58.— s posebnim vlakom v nedeljo 9. oktobra. Avtobusni izlet 5. — 6. oktobra v Vipavo. Gorico, Doberdob, Trst za Din 120. Informacije m prijave »Tourex-Slovenija«, Tujskoprometna gospodarska zadruga z o. j. v Ljubljani, Masarvkova 12.
— Gradnja silosov * jadranskih pristaniščih. V Splitu se je pričela včeraj konferenca delegatov generalna in oblačnih železniških direkcij ter direkcije pomorskega prometa. Na dnevnem redu je vprašanje organi zaci je prevoza žita v novj sezoni. Obenem bo konferenca obravnavala vprašanje gradnje privatnih silosov v jadranskih pristaniščih. O tem :e razpravljala tudi konferenca na Sušaku in pozneje todo sklicane konference še v drugih jadranskih pristaniških mestih.
— Založba »Slovensko delo«, Karlov-ška cesta 18, prosi vse, ki so naročili Rudolfa Kresala izvirni roman »Študent Štefan« (Prepovedana mladost), da še nekaj dni potrpe Knjiga obsega polnih 716 strani in ne 580, kakor je bilo javljeno prvotno. Zaradi tako velikega obsega, ki ga po rokopisu ni lahko določiti, je bila tehnična zamuda neogibna. Hkrati sporočamo, da je ex libris za knjigo napravil akad. slikar Niko Pir-nat. Knjiga je na razpolago tudi v pol-usnju. Za knjigo vezano v polusnje doplačajo dosedanji naročniki, ki so podpisali vezavo v platnu, din 24. Spremembo javite do 25. t. m. po dopisnici. Vse knjigarne prosimo, da nam subskrib cijska naročila sporoče do tega dne, ker je dosedanja cena knjigi spričo naraslih stroškov nevzdržna in se po 25. septembru ne bomo na zamudnike več ozirali. Oprema knjige je vzorna. Broširanih ali mehko vezanih izvodov ni!
— Nova turistična organizacija. V Ljubljani je bila nedavno ustanovljena zadruga «Tourex Slovenija«, ki ima namen na podlagi načrtne tedenske ali mesečne štednje tudi najširšim slojem omogočiti udobna potovanja po domovini in v inozemstvo. Nova zadruga bo po Švicarskem sistemu prirejala tudi pri nas posebna mladinska potovanja, kar bo vsekako velika pridobitev na tem polju. Delo, ki si ga je naložila, je zelo obsežno, pa tudi zelo pomembno, saj namerava ustanoviti podružnice v vseh večjih občinah, da bi tako sčasoma pridobila za poučna potovanja tudi preprostega človeka. Nekaj zanimivih izletov bo priredila že v kratkem. Naše čitatelje opozarjamo na posebno notico v današnji številki našega lista.
_ Ne pozabite, da imate v Sloveniji največjo in najsrečnejSo kolektor© državne ras redne loterije > Vrelec srede«. Že v 36. kolu so dobili srečni najoenriki og^omne vsote v velikem številu na srečke, kupljene v kolekturi Alojzij Planinfeek. Poleg večjih dobitkov je zadela tudi srečka št. 32670 premijo milijon dinarjev, kupljena v kolekturi >Vrelec sreče«. Vljudno vas vabim, da kupujete srečke osebno, ali pa najpišite priloženo naročimioo in jo odpošljite po pošti. Srečke lahko plačate po prejemu. Dobitki se izola&ujejo takoj. Za izplačilo jamči država. Priporoča se Glavna kolektura drž. razredne loterije >Vrelec sreče« Al. Planin-šek. Ljubljana. Beethovnova 14.
KINO SLOGA, Tel. 27-30. Premiera danes ob 16., 19.15 In 21.15 url
DICK PORAN — pojoči cowboy v romantičnem filmu divjega zapada
MISIJA  POROČNIKA REDA
Najbolj napet film slavne pt* cowboya v katerem ae razkrivajo ipijonale in vojne tajne šem časa veliki. ^.cdov divjih lndlj^nsM?! plemen ▼
■■■MaMa^/c^JnlMn^anl
— Treme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno jasno, čez dan nekoliko topleje vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu, Sarajevu, Dubrovniku, na Visu in Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 26. v Splitu 21, v Ljubljani 20.3, na Visu 19, na Rabu 18, v Zagrebu 16, v Mariboru 19.6, v Sarajevu 15, v Beogradu 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.7, temperatura je znašala 4.8, na aerodromu 0.0* C.
— Nesreča češkoslovaškega tovarnarja.
Na cesti Varaždin—Čakovec se je pripeti, la v četrtek avtomobilska nesreča. Težko se je ponesrečil 45 letni češkoslovaški tovarnar Ivan Molnar. Vračal se je s pri. ja-telji z Jadrana, kjer jc bil tri tedne ra počitnicah. Nižje od Čakovca je pa na spolzki cesti za vozil z avtomobilom v ja. rek. Avto se je prevrnil. Molnarjevi pri, jatelji 9o se le n< koliko pobili, Molnar sam sj je zlomil desno roko in tudi sicer moč. no pobil.
— Roparski umor je fingiral, da bi ostaj v ječi. V slavonskem Brodu so imeli vče_ raj zamratvo obravnavo proti prebrisanemu ciganu Janku Mihaljeviču, ki j trdil, da je zakrivil lani roparski umor. Izkazalo se je, da to ni res in da si je cigan ro. parski umor samo izmislil, da bi lahko oetal v ječi Zato je bil oproščen kazni za umor, pač pa je bil obsojen zaradi posku_ šenega umora ciganke Kat- Nikoli^ na 7 let robije.
— Velik  požar - na  Dravskem  Polju. V
ZLatoličju pri Št. Janžu na Dravskem polju je izbruhnil oeenj, ki je uničil štirf gospodarska poslopja. Najbolj ie prizadet posestnik Štefan Čelan, k mu je zgorelo mnogo krme in tudi domači a. Zdi se, da ie WI osen j nod*akn jen.
— Žrtev domaČega prepira. Snoči so prepeljali v bolnico 31-letnega posestnika Jožeta Mestka iz Dednika pri Velikih Laščah. Mestek se je včeraj spri z domačimi in ga je eden sunil z nožem v desno ramo.
— Obupen kor:tk železničarjev«* žene. V rodbini že^ezirčaria Mnuna-je n-a postaji >e-nvzovflc pr[ Sarajevu se je odigrala prelros-1'ivn traaedija. 7i.ara<1i domaČih prop^rov je od?lia M«aunr.urova žena s svojini enomesečnim otočiokom na 80 m visoko skalo, oriko-deT je najprej vmla o!ror;xk-fl v prf-pad. potoni pa \p <p sama ckor-;la ta n/im Otro-čiček ie bil takoj mrtev. Ncsrt^no mater so pa težko ranuno pr^nrlj^lj v bo'nico kier jo v s;ln;b mukah izdihnila.
— KinHJe (hirali 'ijrane. Kmetje Gornje Posavine so se Že dotfjo pritoževali, 'ia V.m carini kraderjo konjp. Orožnik'" B$*0 mosrli ciganom do Sivega. PoUno sojnvi.i-v ie bil cigan Ivan .^ainovic. K meto so ken*-rw: .-^ m i onrn.ni7.ira!! poion na C'g-ane in ko so jih zasačili >o i;<h kratkomalo Hnčali. Zbrrlo se jp 300 kmetov, ki <*o z motikanii, koli. vil^mj m drn^rm omliem p-aparlli H-L'nne. &ainovića na mostu ubili. dTi:crc-Ha cicana Iv.-ma Nikolića pa tako težko ra-n:li. da  ;e v bolnin* umrt
Zahtevajte snorerie in informacije za posebni vlak v Trst, ki vozi dne 16. oktobra t. L. v vseh biljetarnah PUTNIKA.
— Žena vodila vlomilsko tolpo. Po Som-boru i,n okolici že dolero k radila nevarna vlomilska tolpa. Orožn-ki ?o konrno izsledili vlomilce in blizu midžar^ke meje so opazili sumljivo žensko, ki j-e hotela z dvema zavojema Čez meio. Ker ^e nI ustavM-a. so jeli fatreljati in so :o ubili. Dva moška sta pa pobetrnila. Ubita ženska le bila zona zlo^lasmesa rigam skecra vlomilca .Tamo&a Horvata m sama je vodila vlomilsko tolpo.
DR. IVAN PINTAR
specijalist za ženske bolezni in porodništvo GOSPOSVETSKA CESTA 1 TI.
zopet redno ordinira
Iz Ljubljane
—lj Francoski solunski bojevniki (Poi-lus d'Orient) se vračajo s položajev bivšega solunskega bojišča, kjer so 15. IX. ob 20-letnid preboja solunskega bojišča odkrili spominsko ploščo z napisom: »Ju-goslovenskim in franeoskim herojem padlim na Dobrem polju 15. septembra 1918.« Odlični borci prispo v Ljubljano jutri ob 20.20. V zahvalo na pieteten način, katerega so izkazali solunskim borcem, pozivamo vso našo javnost, da se udeleži njihovega sprejema, one pa, ki obvladajo francoščino vljudno vabimo, da ostanejo v njihovi družbi. Francoski bojevniki prenočijo v Ljubljani in odpotujejo predvidoma v ponedeljek 19. t. m. ob 10. v domovino. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in ostale bojevniške organizacije.
—lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljanj v av-srustu: 200 d itn zlata dajnaka zapestna ura na cmem traku, zlata zapestnica, zapestna ura podouzovata z zapestnico, zapestna doo-ble ura z verižico, damska zapestna crom-
uro z istoteko zapestnico, zavita v rjav svilen robec s temnimi pik«m;, zlata zapestna verižica a podolgovatim1 členi, zlata damska zapestna ura na črnem traku, zlat damskri prstan s svetlo modrim kamnom, denarnica v obliki podkve s 196 din. zelena denarnioa s 120 din. črna usnjata denam-ca z 220 din in neka i drobiža, mala usnjata denarnica s 130 din. mala u-njata rjava denarnica z OB din. mala Prna usnjat denarnica z 200 drin, rjava usnjata denarnica z ^70 din. usnjata Črna torbica v njej 180 din, železniška legitimacija na ime Mer Ana, 2 robca in rožni venec, mala ročna torbica « 43 din, črna usnjata torbica v niej lejritimaeija za nakup tedenskih delavskih kart na ime Pozi ep Marija, delavska tedenska karta in očala z rože-nirn okvirjem v etuiju. volnena jo-oica sive h-arve. na ovratn ku in prednjem delti rdeče in modre rože. damske svilena rožasta jopica z modrim robom, siva dam. ska jopa. plot ona mo£ka jopa in mala denarnica z okrojz 140 din. damski plašč vijoličaste !>ervp, po/polnoma nova bela damska bluza, pnpvmatika za motorno kolo, zavoj v niem črna halja in damski predpasnik, naočniki t rumenimi stekli in roženim okvirom, listnica s 350 din in pnslanom z rdečim kamnom, črna ročna torbica v njej 420 din. par zlatih uhanov, srebrn prstan, rožni vmec robec in 4 slike, 3 aktovke, 2 zastavna lista, delavska knjiisa na ime DŽOfrič Moho. prometna knjisa od kolesa na ime Skerlj Ludvik, evidenčna tablica 5t. 2-4250-1 88, deiav>ka knjtpra na ime Zaje Josip, evidenčna tablica osebnega avtomobila št. H. .1. oO.^M N. L. umetno zobovje.
—lj Proslava 20-letnice Jugoslavije. Jutri, v nedeljo dne 18. t. m. ne pozabite na proslavo 20-letnice Jugoslavije, ki jo priredi Kolo jugoslovanskih sester na letnem telovadišču Sokola v Mostah. Prlčetek ob 15 uri. K proslavi vabimo posebno naše narodne noše, ki se zbirajo ob 14. uri pred Mestnim domom ter krenejo točno ob pol 15. čez Zmajev most. po št. Petrski. Zaloški. Predovičevi, Pokopališki in Cigler-jevi ulici na prireditveni prostor. Narodne noše bodo ob tej priliki ocenjene po naših strokovnjakih. Po proslavi isto tam velika narodna zabava. Na prireditvi igra priznana godba iz Polj.
—lj Seja širšega odbora za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. V petek 23. t. m. ob 20. bo v sejni dvorani mestnega poglavarstva seja širšega odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedini-telju v Ljubljani. Na dnevnem redu je nagovor predsednika, poročilo in določitev mesta za spomenik in slučajnosti.
—lj Tihotapska afera. Policija je odkrila tihotapsko afero, v katero so zapleteni trije bivši obrtniki iz ljubljanske okolice in dva poklicna tihotapca iz oko-
Državna razredna loterija
žrctoaoje L
IZ. oktobra 1*38« L
Dobitki: 3,000.000,— 1,000.000.— 5O0.00O.— 400.000.— 300.000.— 300.000.—
i. t. d. v skupnem znesku
din 64 milijonov in 991*000
Cena srečk za vsaki razred:
Din 200.—
Din 1
Jo._
__V4
D*n 50.-
Izplačilo dobitkov takoj brez odbitka! Znano, solidno, strokovno in diskretno
poslovanje
Glavna  kolektura drž.  razredne  loterije :
A. Rein i drug
ZAGREB llica 15. — Gajeva 8.
lice Zirov. Tihotapca sta spravljala čez mejo pri 2ireh večinoma svilo, dežnike in slično robo, za kar sta zvedela neki Z. in B., ki sta oba tihotapca poiskala in se dogovorila ž njima, da jima bosta spravila pretihotapljeno robo v denar. Nekaj blaga sta res hitro razprodala in tihotapcema denar pošteno odračunala. Kasneje sta jima tihotapca zaupala še večjo količino blasa, pri izročanju pa se je nenadoma pojavil detektiv, ki pa ni bil detektiv, marveč zaupnik in pomagač obeh sleparjev Ta ie vtihotapljeno blago ^zaplenil«, nakar sn ga vsi trije razprodali. Za tihotapstvo je zvedela policija, ki je tihotapce aretirala, tri sleparje pa prijavila sodišču.
Zdaj pa še slana
Danes ponoči se je ozračje nenadoma močno ohladilo in je zunaj mesta padla temperatura pod ničlo. Jasno je bilo vso noč in zato je padla zjutraj huda slana. Redke slamnate strehe gospodarskih poslopij v okolici in zunaj na deželi so bile zjutraj vse beler bele pa so bile tudi sveze preorane njive. Na Gorenjskem, kjer je bila ajda še v cvetju, je slana napravila občutno škodo. Ajda je vsa posmojena, zaradi slane pa je tudi polegla in zvenela mlada detelja in zelena koruza za živinsko krmo. Precej škode je tudi na prosu, nezavarovano jesensko cvetje pa je uničeno.
Maribor, 17. septembra Po silnem nalivu v Četrtek zvečer se je včeraj popolnoma zjasnOo. Zapihal je močan sever in nastal je krasen solnčen dan, proti večeru se je pa ozračje tako ohladilo, da je nastal kar občuten mraz in ljudje skoraj niso mogli brez svršnika ali cek> plašča na cesto. Zavladala je bojazen, da bo ponoči pritisnila slana, kar se je žal tudi zgodilo. Živo srebro je zdrknilo pod ničlo in davi je bilo vse Dravsko polje daleč naokrog pobeljeno. Slana je posmo-dHa vso ajdo. ki je zlasti letos v krasnem cvetju, uničene so pa tudi druge nežnejše kulture na poljih in vrtovih. Prebivalstvo, ki ga je letos že zadela cela vrsta elementarnih katastrof, je obtspano. aaj Je za mnoge ajda najvažnejše žtvOo ces zimo.
Harry Baur v vlogi Grigorija Rasp
Sijajna kreacija slovečega francoskega karakternega
Ljubljana, 17. septembra V    številnih zgodovinskih esejih, v romanih in filmih so že  obdelali Rasputinovo življenje, ki je v resnici hvaležna snov glede na skrivnostno moč, ki jo je imel ta >čudodelni« mužik na svojo okolico in zlasti na dvoru ruskega carja. V francoskem filmu, ki teče zdaj v TJnionu, se Jb režiser držal v glavnem zgodovinskih dejstev, kakor jih Je v svojem romanu o Rasputinu popisal N. Neumann. Po romanih prirediti filmski scenarij ni lahka stvar. V tem filmu se je Francozom zadeva dokaj posrečila, dasi obširne in raznolike film ni izklesan v popolno celoto. Režiser si Je moral pomagati pri prehodih v poteka dejanja z vrivapjesn ki samo naznači jo faze, a so za logično nost in strnjenont flfeam potrebni.   Občudovanja medno popolnost pa doživljamo ▼ režijski  obdelavi  glavnih dramatičnih in odločilnih prizorov,   tako prvo Rasputinovo srečanje s carjem  in carico ter z njunim za hemofilijo trpečim sinom prestolonaslednikom.  Raspu trnovo razvratno življenje,   njegova obračunavanja z ljubosumnim knezom Jusupovim, ki so mu v filmu dali drugo ime, najbrž zaradi tega. ker se živi, nadalje prizori o zaroti proti Rasputinu in njegovi smrti. Vsebina filma je še aktualna, čeprav jo poznamo v številnih varijantah. Režiser se Je pa le zavedal, da more uspeti s tako znano in neštetokrat obdelano vsebino le z dobrimi igralci. Zato gledalca poleg mojstrske režije prevzema Se bolj morda odlfčna igra.
Veliki francoski karakterni igralec Har-ry Baur Je človeški in zato bolj verjeten Rasputin, ki pokaže svojo demonsko silo samo v nekaterih prizorih. Tudi igra ostalih Je dovršena in pripomore do pristnega doživetja svojevrstne atmosfere, ki Je vladala na dvoru in v njegovi okolici. V filmih, ki kažejo bolj ali manj znano vsebino ter po tej strani ne morejo zaradi tega privlači nase pozornosti, Je gledalec tem bolj občutljiv na kvaliteto igranja in podajanja posamenaJn tipov in igralskih celot. Baš ▼ ten fiksna se čhjrefc nato lažje prepriča,
da imajo Francozi igrate«, ki upravičeno
uživajo svetovni sloves. Seveda pravega ruskega miljeja tudi Francozi s svojim ne-dosegljrvim karakternim mojstrom Bau-rom v filmu ne morejo ustvariti, pač so se mu pa močno približali, neprknerno bolj kakor se približajo recimo Nemci aH Američani, ki pristno rusko življenje navadno samo popačijo.
Droga žrtev eksplozije v Rušah
Maribor, 17. septembra Strahovita eksplozija v Rušah, kjer je v tvornici za dušik razneslo jekleni val za polnjenje kisika in vrglo dva delavca ob * steno, je zdaj zahtevala ie drugo žrtev. Delavec Ivan Strnad je bil, kakor smo poročali, takoj mrtev, dočim so njegovega tovariša 40-letnega Hinka Ditmajerja vse-
ga razmesarjenega, zlomfjenih rok in nog prepeljali v bolnico. Zdravniki so se zelo zavzeli za nesrečneža in so sprva upali, da bo poekod.be prebolel, toda včeraj ob 15. je tudi Di trna jer podlegel poškodbam. Pokopali ga bodo v Rušah, kjer vse prebivalstvo sočustvuje z bridko prizadetimi svojci obeh delavcev.
Iz Škofje Loke
Rdečega križa prične jutri in bo trajal nse do prihodnje nedelje. Jutri ob 11. ari priredi godba I. plan. polka na Mestnem trgu vojaški koncert, od ž. ure dalje pa ss bodo prodajali odkupni znaki RK. Med tednom se bodo zbirali prostovoljni prispevki v mestu in okoHei! Prebivalstvo, brez Izjeme, vabimo, da se kfleu RK čtm dobrovoljne je odzove, saj gre za ! plemenito akcijo, katere l bsbmI ti ii ilani in
Zlitisko življenje pod Bat'ovim kopitom
Bat'a ima v Zlimi 64 tovarailkih poslopij, Id tvorlfo 5 aH* — Bafa je xa*etck in
^ , „ Zhn, 12. septembra O Zlmu pisati ni nikakor hvaležno delo že zato ne, ker je to edinstveno mesto v Evropi zelo popularno ter razkričano Vsi ga hvalijo, občudujejo njegov nagel razvoj in mu pripisujejo poseben pomen, ne le za Moravsko, temveč za vso Češkoslovaško, a nikakor tudi ni pretirano, da Zlin vpliva kolikor toliko na ves svet. Mi, mladi eks-kur2isti Akademskega odseka JC lige iz Ljubljane, smo se pripeljali v Zlin v pričakovanju, da bomo spoznali nekaj velikega in vsega občudovanja vrednega. Ko je avtokaro drčal po Bat'ovi avtostradi (delu velike avtostrade, ki hi naj držala skozi vso državo od Nemčije do Rumunije po načrtu dr. Jana Bafe), smo s svetim spoštovanjem gledali na velike oglasne deske, ki se vrste vzdolž ceste več kilometrov daleč in ki opozarjajo na Bafove izdelke. Naše občudovanje je raslo tem bolj, čim bolj je rasel tudi pred nami Bat'ov nebotičnik, visok 15 nadstropij in baje v Evropi najvišja železobetonska stavba. Ze prej, okrog 6 km od Zlina, smo občudovali Bat'ov novi industrijski okraj, kjer so velike tovarne kreme za čevlje, nogavic, itd. Pozornost budi tudi Bafova oddajna radijska postaja.
steljmo ne spada vzglavna bi a zrna, Postelje so bile za vse prekratke in preozke. Od 21.30 v teh spalnicah ni več luO. Ce ima kdo razburljive sanje, ga lahko posluša vec sto prenočevalcev po vanj dvorani. V umivalnici je bila samo mrzla voda. Ogledalo je samo v umivalnici. V dvorani ie nekakšen Mini oltarček s sliko T. Bate. Straniščne kabine so razdeljene med seboj le s nizkimi stenami, Id ne sevajo ne do tal in ne do stropa. Ob 6. je zvočnfk za grmel budnico in internisti, fantje, Id so uče v Bat'ovih tovarnah in le tudi dore-ščajo v akordante v starosti od 14 let na* prej, so vstali kakor na povelje ta skoraj brez šuma. Med seboj jih nismo slišali govoriti, kakor da so povsem tuji. Ob 7. Je zatulila močna sirena, da nam je Ho akoid ušesa. ze celo uro prej so se zlivale na* skcnčne množice ljudi v žrelo velikega tovarniškega kompleksa.
V ogromni trgovski hiši — seveda Bat'ovi — je naprodaj vse, kar pač prodajajo v trgovinah. Tu je tudi trlniea te predvsem velike jedilnice — v štirih etažah. V kletni jedilnici smo večerjali in za j tr kovari. Pri vhodu prejmeš listek, ki je nekoliko podoben listkom, za popravilo Čevljev v Bafo-vfh popra vi jamicah. Listek prejmeš brez*
Iz moravskih vasi in povsem poljedelske pokrajine prideš v značilno ameriško industrijsko mesto. Kontrast je prehud, da bi ne zapustil na tujcu že v prvem trenutku posebno močnega vtisa. Amerikanizacija se kaže najprej v avtostradi, ogromnih lepakih, živahnem, skoraj tesnem prometu, kakršnega ni niti vedno v Brnu, ki je skoraj desetkrat večje od Zlina. Sicer je pa vse presenetljivo na prvi pogled, čeprav ne moreš takoj opredeliti, kaj te tako preseneča. Gesla, ki so nekakšen evangelij batizma, izpisana z velikimi črkami po cestni ograji vzdolž tovarniških poslopij, ao nekakšne sugestivne formule, ki vplivajo — lahko bi rekel — mistično na tujca, čeprav so stvarna, hladna ter. razu-znarska vprav po bat'ovsko. Vsa poslopja »o vprav tako stvarna, recimo >suha«, vendar lepa in skladna, po večini v barvi opeke in cementa.
Ne smete si pa misliti Zlina kot pragozda tovarniških dimnikov, in mračnega, zakajenega zidovja. Ne. Zlin se mi zdi prav zaradi tega najbolj čudovit, da je tako vesel na zunaj; vesele so barve, poslopja dajejo dihati tudi drevesom, mnogo je zelenja — vse je življenjsko, a vendar tako strašno stvarno. V čem je kontrast, ne moreš takoj spoznati, a ga čutiš. In čutiš nekaj neopredeljenega, veličastno groznega, kakor da si se zagledal v vizijo bodočnosti v vročičnih sanjah.
O Zlinu bi bilo treba napisati debelo knjigo; toda ne propagandne knjige; Človeško bi se bilo treba dotakniti vsega tega, kar nastaja pod vplivom mogočne mehanizacije in kar ej treba imenovati socialno in človeško problematičnost. Reporter pa lahko samo reproducira nekaj bornih zapiskov.
Fantom so dali prenočišče v poslopju št 51 med tovarniškimi poslopji, ki jih je 164 in ki se vrste vzdolž avtostrade do 5 km daleč ter tvorijo 5 ulic. Morda je treba pripisovati naši utrujenosti, da amo bili nad tako zvanim internatom, kjer so nas nastanili, že v prvem trenutku razočarani V prvem nadstropju velikega poslopja, znotraj povsem podobnega skladišču, brez vsakih vmesnih sten — le umivalnica in stranišča so ločena z zidom od čudne dvorane — so nam določili »sobo«. Takšnih sob je več. Ločene so med seboj samo z omaricami. Kljub tako velikemu prostoru so železne postelje stisnjene tako, da med njimi komaj Živ zlezeš pod odejo. Postelje so pa razen tega še nadstropne kakor v ladjah. Tla so betonska, okna skladiščna. Med po-
plačno. Ce ne ješ, ga zopet izročiš pri izhodu ali pa plačaš 25 Kč, če ga izgubiš. Ce si pa poatrežeš (postrežnic ni, razen kuharic), ti presčipnejo listek pri označeni ceni. Pri izhodu plačaš. Nekateri naši fantje bi želeli, da bi jim pri izhodu preščip-nili še pasove. Sicer je pa hrana tečna in obilna v primeri s ceno — kosilo od 3 Kč, večerja pa od 1.50 Kč navzgor.
Toda vseh Bat'ovih podjetij ni mogoče niti našteti: trgovin, bifejev, kinematografov, jedilnic, kavarn. . . Bafa ima monopol nad vsem, Bafa je začetek in konec vsega v Zlinu. Vse pa je seveda namenjeno »batovcem«, ki so najboljši konzumenti. V tem je bistvo batizma, vsaj tako se mi zdi: Vsi Bafovi »sodelavci« so tudi njegovi najboljši konzumenti in njihove plače se ne morejo nikamor izmuzniti. Bafova podjetja pa rastejo. Naj omenim vsaj ša »Družabni dom«, hotel, namenjen turistom, obiskovalcem Zlina (pomislite samo. da prihaja v Zlin na dan okrog 30 ekskurzij!), a predvsem »sodelavcem«. V veliki francoski restavraciji se hranijo »boljši« in bolj izbirčni batovci, v tako zvani ljudski kuhinji pa jedo bolj varčni ljudje. Kosilo velja 5 KČ. Poslopje je 10-nadstropno in ima okrog 350 sob. V prvem nadstropju je velika kavarna, kjer mladi ljudje plešejo vsak večer. Vsi ti lokali so v resnici velemestni, cene so pa zmerne.
Najbolj vpliva na tujca pogled na reke ljudi, ki se izlivajo iz Baf ovih tovarn opoldne in zvečer. Okrog 30.000 ljudi hiti v pravem velemestnem tempu jest ali z dela — k drugemu delu. hiti in ne moreš najti primere za ta prizor, ki je v pravem pomenu besede veličasten, a te spreleti zona ob njem. ko začutiš, da je tako velika množica postala mehanizem, ki se giblje po vnaprej določenih kalupih. Večkrat se mi je vsilila asociacija o kopitu, o najčudovitejšem kalupu, ki oblikuje v Zlinu vse: Bat'ovo kopito.
Zlin je prečudno mesto. Velemesto je po svojih velemestnih trgovinah, trgovskih domovih, prometu, vrvežu na ulicah in v lokalih — a Zlin ima vendar le 40.000 prebivalcev. 10.000 več kakor jih je zaposlenih v Bat'ovih podjetjih. L. 1894, ko je začelo rasti ogromno Baf ovo podjetje z Zli-nom vred, je kraj štel 2970 prebivalcev. Tedaj je bilo izdelanih na dan 50 parov čevljev in zaposlenih je bilo 50 ljudi. Zdaj izdelajo na dan okrog 180.000 parov čevljev (usnjenih -in gumijastih). Povprečno velja par čevljev 33 KČ, med tem ko je L 1922 veljal še 200 Kč.
Kdo bi torej ne bfl radoveden, kako je za tovarniškimi zidovi. Vsakdanji ekskur-zisci seveda ne vidijo mnogo. Vidijo jih skozi eno ali dva poslopja, ko so jim dali posebne legitimacije za vstop in ko so eks-kurzisti izpolnili dolgo vprasalno polo. Nihče ne sme vstopiti s fotografskim aparatom. Preden vstopijo, jih podjeten fotograf fotografira in ko se vračajo čez dobre pol ure, jim te prinašajo nasproti fotografije.
Viđali smo delo ob tekočih trakih, v dvoranam, ki to prav tako ekonomično izrabljane frafrTT v internatih. Cela dlungla strojev; hrup; in sleherni gib je racionaliziran, tor nt nam zdi skoraj rokohitrstvo. Knkor M odrezal, je nastala tišina. Stroji so se hkrati ostavili in Iz zvočnikov je za-
donela godba. Delavci .dečki in ženske so odložili kose usnja in čevljev ter posegli po malici. Med seboj niso govorili Sicer pa za to ni bilo časa. Med pavzo moraš jesti in poslušati godbo ter najnovejše vesti, tudi politične, ki jih sporočajo delavcem Baf ovi uslužbenci. Po teh vesteh smo zvedeli, da so Bafove tovarne pripravljene na vse: pripravljena so zaklonišča za ke-zalkalije in drage surovine: delavci so se aaozfđl založiti s hrano najmanj sa mesec dni naprej; vsi imajo tudi Že plinske maske; okrog 800 delavcev je odšlo na vežbe.
V Zlinu je posebna prodajalna aa tako zvane ljudske plinske maske. Zlin je založen z živili za delj časa. Delavci so iz-vežbani za primer bombardiranja. Vse je v pripravljenosti Vsi obrati pa obratujejo T polnem obsegu brez vsakih motenj. Ničesar posebnega ne opazil na zunaj. Tudi v tem pogledu se kate Čudovita moč ter sposobnost batovske organizacije. Morda ji prav v tem največ pozitivnega v batov-skem sistemu.
„Tndi demokracija potrebuje kasemate"
Mtecfca JC Ugc is LjnbHanc Brna tudi Spilberk
•o al ogledan ▼
Brno, 14. septembra. Brno j« industrijsko in trgovsko mesto, a tudi turistu nudi dovolj zanimivosti, če ss zanima prod vsem za umetnostne spomenike, muzeje ter zgodovinske znamenitosti. Ljubljanski akademiki so imeli včeraj v svojem programu pri ogledu Brna obisk deželnega muzeja, sprejem pri župana in ogled Spilberka. Sicer smo pa dan zelo dobro izrabili, zlasti še, ker so že precej dobro odvadili spati. Zdaj se nam ne zdi nič več Čudnega, da sprejemajo župani največjih češkoslovaških mest; kdorkoli prihaja na Češkoslovaško kot prijatelj in kot zastopnik katerekoli skupine iz naše države, ga sprejmejo in pozdravijo kot prijatelja ter se pač tudi župan velemesta ne sramuje stisniti roke študentom Zupan dr. ing. Spa-rier je pozdravil akademike kot zastopnike nastopajoče generacije, ki bo morala prevzeti delo starejših. Izrazil je veselje nad njihovim obiskom in simpatijami do čs. republike ter jih opozoril, da Brno goji velike simpatije do Jugoslavije, kar se je posebno dobro izkazalo nedavno, ko so proslavili rojstni dan našega kralja.
Čeprav brnske tujsko prometne zanimivosti zaslužijo vso pozornost in občudovanje, vendar smo se nekateri bolj zanimali za sedanjost, življenje, kakor za okamenelo zgodovino. Takšen čas je pač, da mora človek v tem okolju misliti bolj na jutri kakor na prejšnja stoletja. Kljub temu je treba omeniti Spilberk in njegove kazemate.
Spilberk je v Brnu to, kar je v Ljubljani Grad, a ima veliko večje parke. Razgled iz našega Gradu je lepši in tudi naš grad sam na sebi je mnogo bolj mogočno poslopje. V poslopju je zdaj vojašnica, nekaj prostorov zavzema izredno zanimiv muzej revolucije, ki vsebuje mnogo lepih dokumentov iz bojev legionarjev za čs. državo. V svojih etažah so pa same kazemate, najbrž najstrašnejše v Srednji Evropi. Ječe v ljubljanskem gradu se ne morejo primerjati s tem peklom, prostori, ki so segali do 20 m pod zemljo. Deliti bi jih bilo treba na več kategorij: na prostore brez vsake svetlobe in prostore v zgornjih etažah, kamor se prikrade vsaj po nekaj žarkov dnevne svetlobe. V teh kazematah so umirali od 11. stoletja do L 1918 ljudje — bodisi prikovani ter obsojeni na počasno smrt ali vrženi v temnice, kjer človek lahko živi le pO nekaj ur. Med vojno so bile zgornje kazemate polne revolucionarjev, politikov in sploh ljudi, ki so »preveč« ljubili svobodo. Zato so kazemate prav za prav del muzeja revolucije — same na sebi. Najbolj mogočen vtis napravijo na obiskovalce po stenah temnic obešeni venci tako kakor na primer pri nas na Suhem bajerju tisti leseni križi. V teh temnicah so hirali tudi pesniki in pisatelji Veliki italijanski nacionalist in pesnik Sil vio Pellico je bil zaprt tu 9 let Ko je prišel iz joče, je napisal znamenito knjigo o Spilberku. Turisti, ki prihajajo v Brno iz raznih držav, Italije, Poljske in Madžarske, prinašajo v špilberške kazemate vence v počašče-nje svojih rojakov, mučenikov. Italijani so tudi postavili žrtvam avstrijskega nasilja lep spomenik na Spilberku. Najbrž so med vojno umirali v teh ječah tudi naši ljudje, a tega ne moreš spoznati po vencih iz naše države... Saj niti v ljubljanskih grajskih ječah ne obešamo vencev.
Nekdo je mimogrede pripomnil proti vodniku, ki nas je spremljal na Spilberk. da je paradoks proučevati v deželi demokracije kazemate. Domačin je odgovoril: »Tudi demokracija potrebuje kazemate ..« Zdaj, ko proučujemo Češkoslovaško neposredno, razumemo tudi globlji pomen teh besed. Samo zdi se nam, da je imela demokracija doslej premalo kazemat...
Ne, saj ne ogledujemo samo kazemat. Snoči smo bili v brnskem deželnem gle-
H. Zetterstrom
Cigara
Dopoldne sem stopil v trgovino z igračami in kupil umetno cigaro, podobno pravi tako, da sem se bal, da bi si ne opekel prstov ob njo. Cigara je bila namreč do polovice pokajena in žareča. Plačal sem za to večno cigaro 35 stotink naše krone in krenil proti najbližjemu postajališču cestne železnice, da bi se odpeljal do restavracije, kjer navadno večerjam. Kupil sem si večernik, vstopil v tramvaj in sedel v kot spredaj. Tam sem razgrnil no* vine in vtaknil umetno cigaro v usta. Čez nekaj časa sem pogledal čez rob novin. Oči vseh ljudi so bile uprte vame. Nihče ni črhnil niti besedice, toda oči so govorile: Tujec to ni, ker čita tukajšnji večernik. kadi pa cigaro v oddelku za nekadilce.
Kmalu je vstal splošno znani »prijatelj reda«, sedeč pri vhodu, odprl je vrata na ploščad in dejal sprevodniku:
— Ali ie dovoljeno kaditi v tem tramvaju?
— hJi. — je odgovoril sprevodnik.
— Nekdo pa kadi.
Sprevodnik je vstopil v voz. Napetost je bila velika. Stopil je naravnost k meni, rekoč: — V tem tramvaju ni
— Vem, — sem odgovoril. Sprevodnik se je vrnil na zadnjo ploščad, ker je moral ustaviti na postajališču. Cigare nisem vzel iz ust. Med potniki je bila dosegla napetost vrhunec. Neka stara dama je morala izstopiti, češ, da ne more več vzdržati v tramvaju. Čez pet minut je vstal »prijatelj pravičnosti«, sedeč nasproti »prijatelju reda«. Odprl je vrata na ploščad in dejal odločno: Sprevodnik mora pariti na to, da sc spoštujejo predpisi. Kaja v tem vozu je prepovedana in vendar onile gospod tam kadi.
Tedaj je pa stopil sprevodnik naravnost k meni in dejal glasno:
— Če ta gospod ne bo nehal kaditi, mora izstopiti.
Delal sem se, kakor da ne razumen njegovih besed, toda akrit za večernik sem mu zašepetal: — Gospod sprevodnik, to je umetna cigara. Ne gori in ne kadi se. .
Sprevodnik je odšel naprej m na obrazu se mu je>.poznal nadih blaženosti — v kolikor sc da to reci o sprevodniku. Ta čas smo se ustavili na postajališču. »Prijatelj reda« m »prijatelj pravičnosti« sta se prerinila skoti vrata do sprevodnika. Slišala ae je osorna izmenjava besed: — številko 309 imate. Ovadim vaal
hodnjem postajališču sem izstopil. Sprevodnik mi je prijazno salutiral, rekoč: — To bo zopet smeha! Tako dobro se nisem še zabaval, odkar sem bil zadnjič v cirkusu. Na ravnateljstvo se hočejo pritožiti — ha, ha, ha!
Zavil sem v restavracijo, tam sem večerjal in popil kavo, ob osmih sem pa odšel v gledališče. Igrali so veselo komedijo. Med prvim dejanjem sem se dvgkrat zasmejal, ko je pa padel za« s tor in ko so zažarele luči, sem potegnil iz žepa svojo cigaro in si jo vtaknil v usta. Zgodba iz tramvaja se je ponovila. Vsi ao ae ozrli name in pomislili: Ne, to je pa neverjetno! Ta človek sedi v gledališču in kadi! To
£a ne bo šlo kar tako! Veselimo se že, aj bo iz tega!
Kraj mene je sedel »prijatelj lepih manir«. Vstal je, odšel iz vrste, stopil k uslužbencu in jel razburjeno govoriti z njim. Uslužbenec je prihitel k meni. Pozornost občinstva je bila skrajno napeta. Uskrfbeo.ec je dejal: — V gledališču ni dovoljeno kaditi!
— Zares? — sem se začudil. — Zakaj pa ne?
— Ker je prepovedano.
— Zakaj je pa kaja prepovedana? Uslužbenec m mogel treanfeno najti
►rimernetfa odgovora. Položaj ton je
dališču pri predstavi »Carmen«. Predstava je bila na velemestni višini. Toda še bolj kakor predstava sama na sebi, razkošna oprema, dobri pevci in močan orkester, je napravilo na nas dober vtis občinstvo. Veliko gledališče, približno trikrat večje od ljubljanskega opernega, je bilo polno. Ljudi v večernih oblekah je bilo malo. Največ je bilo mladine. Sploh je bilo vse drugače kakor pri nas. Ljudje so ob odmorih klicali igralce večkrat pred zastor. Ploskali so jim tudi pri odprti sceni. Takšnih aplavzov naše gledališče ne doživi skoraj nikdar, čeprav predstava ni nič slabša od te. To se mi je zdelo dovolj značilno za Brno; tako Brn-čani manifestirajo svojo kulturno zavest: kakor so zavedni narodno, tako so tudi kulturno.
SPORT
Tretji športni dan v Radečah
Radeče, 16. septembra
Že ves teden se je z lepaki naznanjalo po Radečah, tla se bo vršrl v nedeljo tretji športni dan. pri kaitrem bo sodelovala tudi domača priznan*«. sodba >Savski vale Kljub slabemu vrtmenu se je zbralo na športnem i^rižču precej ljudi, ki so z zanimanjem sledili tekmovanju.
Ob 15. je krenila povorka z sodbo na čelu proti Njivicam, kjer je igrišče SK Radeče. >Vee, kar leze ino gre« je bilo na isrri-šcu. Ob pol štirih je pričela predtekma v kateri je igrala mladina KSK proti SK Radeče. Tekma je nudrla vseskozi precej zanimivosti, končala je z neodločenim rezultatom in sicer 1:1. Najbolj sta se odlikovala Pešec v vratih in srednji krilec Pehar, ki obetata spričo svojih sposobnosti postati prva klubska igralca.
Ob štirih popoldne se ie vršil brzoturnir klubov KSK, SK Hrastnik in SK Radeče za pokal ki ga je branilo moštvo SK Radeče. Po sporedu sta nastopila kot prva partnerja SK Hrastnik proti SK Radeče. Igra je bila vseskozi lepa in zanimiva in si je v njej SK Radeče priborilo zmago z rezultatom 2:1. V drugi tekmi sta igrala SK Hrastnik proti KSK. Igra je končala z zmago Hrastnika 5:3. V zadnji tekmi je nastopilo domače moštvo proti krškemu športnemu klubu. Ra-deoani so z lahkoto in visokim rezultatom 4:0 beležili to zmago v svojo korist ter si s tem osvojili pokal v trajno last. Moštvo SK Radeče je igralo to pot izredno dobro. Na mestu so bjK vei igralci z vratarjem Kosom na čelu. Vsa . enajstorica zasluži vso r/vivalo in nrirnonjof
Po tekmah se ie podpredsednik SK Radeče in načelnik sekcije g. Sabo iz Radeč zahvalil gostujočim moštvom za sodelovanje na športnem dnevu. Nato sta prejeta igralca kluba lindič in MUller pri znam i diplomi za odjgranie 60 tekem za SK Radeče. Tudi njima se je zahvalil pod predsednik g. Sabo. V lepih besedah ju je vzpodbujal k sportu in ju prosil, de bi z enako pridnostjo sodelovala pri SK Radeče še v bodoče.
Po končanem sporedu športnega dne so se množice polagoma razšle z igrišča. Moštvo SK Radeče pa je doma slavilo svojo zmago.
Kam s cigani?
Novo mesto, 16. septembra Vprašanje stalne naselitve ciganov na določenem in omejenem prostoru je postalo tudi pri nas, kakor po drugih krajih pereče. To vprašanje so že pred leti ob-ravnale okoliške občine in smo o rezultatih svoječasno tudi poročali. V novomeškem okolišu tabore cigani v onih krajih, kjer jih posestniki puste pri miru in pa tam, kjer se jim nudi priložnost zaslužka. Naši cigani, ki niso tako leni, kakor se jim to očita, so bili že mnogo let
prnnernc^i
šel, da bi poklical višjega gledališkega dostojanstvenika. Ko je odšel, sem spravil cigaro v žep. Ta čas se je pa zopet dvignil zastor. Kraj mene je sedela mlada dama, ki je videla, da sem spravil cigaro v žep. Prestrašeno je planila pokonci m dejala svojemu ženinu:
— Tu ni mogoče vec sedeti! Tlečo cigaro je spravil v žep. Boš videl, zdaj zdaj se mu vname obleka. Meni že smrdi tleče blago. Poj diva hitro proč, Adrianel
Seveda je nastala splošna panika. Izginil sem skozi izhod za silo na ulico. Hotel sem sesti v taksi in se odpeljati domov, ko sem zagledal prijatelja Viktorja.
— Kako dolgo se že nisva videla! Kje si bil?
— V gledalršču, — sem odgovoril, — pa nisem mogel ostati tam do konca. To je dolga zgodba ...
— Pojdi z menoj, pri meni na domu sc bova lahko nemoteno pomena« m. Moja žena bi te rada spoznala. Stanujem tu blizu. Pojdi na čašo groga.
Odšel sem z Viktorjem, rrnei je zelo lepo stanovanje, njegova *ma je bila dražestna. Sprejela me je zek> pti-' "1"    kjer sem
pred vojno in so tudi danes na glaau kot izvrstni predelovalci kamna v gramoz. Ta edini in pravi zaslužek pa so jim odjedli »troji drobilci, ki jih imajo skoraj Oe val
cestni odbori in pa tudi privatni dobavitelji. Ta edini zaslužek ciganom je s tem izgubljen. V novomeškem območju je nastanjenih pod šotori v gozdovih in bližnjih krajih mnogo ciganskih družin z nad 500 člani. Ker nimajo dela. jesti pa morajo, kakor vsak drug človek, so prisiljeni prosjačiti. Tega pa po starih cesarskih patentih ne smejo, trgovati s konji tudi ne, krasti še manj! Kaj sedaj? Kmetje so začeli poditi cigane s svojega ozemlja. Ko se preselijo drugam, se ponavlja ista pesem. Na prošnje in pozive morajo posredovati orožniki ali brez pozitivnih odločb. Njim se samo naroča, da se cigani od tega ah onega zemljišča morajo odstraniti, pa nič več. Oni dan j« ves zasopel prisopihal v mesto neki graščak z naročilom, da naj cigane takoj odstranijo z njegovega zemljišča. Kam naj IJt;Jl izze-nejo, pa mož ni povedal.
Tako gre ta igra z ubogo cigansko paro naprej brez določnih ukrepov. Mnogo se je govorilo in razpravljalo, da bi vse cigane, ki bivajo v novomeškem območju,
kolonizirali na naših Gorjancih. V tem pogledu si je mnogo prizadevala in to še prod leti šmihel-stop'ška občina, ki je hotela ta načrt tudi uresničiti, seveda s pomočjo Scntjemejske občine, katere občan! poseduieio na Gorjancih za to pripravno zemljišče. Proti temu načrtu pa so se pojavili razni pomesleki. ki so ga preprečili. Da bi do končne veljavnosti te ljudi pustili pri miru In da jih ne bi preganjali iz kraja v kraj. naj bi vsaka občina določila primeren prostor, kjer bi smeli bivati cigani. Malo je namreč občin, ki ne bi imele svoje tako zvane gmajnske parcele. S tem bi bilo nad cigrani tudi olajšano nadzorstvo, pa tudi zaposlitve ne ht bilo težko najti, saj je mnogo možnosti v tem pogledu.
Knjiga o slovenskem Jeziku
Ljubljana, 17. ser>tembra Slovenski jezi K. Letnik I. Ljubljana 19S8. lr dili dr. A. Rajec, dT. M. Rupel in J. šoiar. — Živo smo občutili potrebo po reviji, ki bi obravnavala vprašanja slovenskega jezika v najširšem pomenu, torej jezikoslovna, iiteramozgodovinska, estetsko kritična in šolsko didaktična. Taka rvvija je Sloveaakl jezik, ki ga je začelo izdajati Slavistično društvo v Ljubljani. Prvi letnik je izšel v eni knjigi (no. pič 1 — 4), a v prihodnje bodo izhajali snopiči po možnosti večkrat na leto.
Vsebina prvega letnika obsega razprave, zapiske, oc*me in društveni veatrak. Posvetitev spominu pok. dr. Ivana Prijatelja je napisal dr. Siocirijak. z natisom slavnostnega govora prof. Kobiarja pa se je časopis oddolžil za Jubilej Otonu Zupančiču. Dr. Grafenauer nadaljuje svoja raziskovanja o Brižinskih spomenikih m osvetljuje Vodnikov delež pri Kopitarjevi abeoedni preoanovi (a faksimilom). Dr. Breznik poroča o najdbi Kastelčevega sk>_ vega slovarja. Z daljšo razpravo razbira L. Legiša slovensko poezijo od Vodnika do Kranjske čbelice. O večjezičnosti govori članek A. S. Isačtfnka. S. Trdina je prispevala razpravo o Leno rini snovi v slovanskih literaturah. M. Boršnik prinaša Cankarjeva pisana urednici STIoveiake, dr. D. Lončar pa Kumšičejvo korespondenco. Dr. A. Ocvirk poroča o formalistični šoli v literarni zgodovini in B. Grafenaju**r o reformah Jožefa TJ. v hiči javnega mnenja. Z zapiski so založili letnik dr. Fr. Kidrič, dr. I. Grafenauer, dr. T. Debeljak, do*. S. Trdina, dr. A. Breznik in M. Borsntk. V oddelku Književnost ao ocenjena ta-te dela: Prijateljeva Borba, Ramovševa Kratka z^odjovina in Hist. gramatika, nova izdaja Brižinskih spomenikov in novejša pomagala za pouk slovenščine v srednji soli. Iz navedenega vidimo, da se je prvi letnik dostojno prestavil in dokazal! svojo upravičenost. Da bo mogel SJ uspešno nadaljevati svoje delo (v bližnji prihodnosti ob ta uredništvo nov letnik m prav talko tehtnimi novoetani, je potrebno, da vsakdo ,ki se zanima za izsledke sJo-venistdftne, naše najp^glavrtnejSe vede, pod pr0 izhajanje časopisa. Naroča se pri Sla. vtetičnem društvu (Ljubljana, Mestna ženska realna gimnazija, Bledweisova cesta) in stane letno 90 din.
Iz Zagorja
— Premeščena sta na In-:no prošnjo s meščanske šole K- Mihtdčič Alojzij rta gimna zijo v Maribor in gdč. Hermiina Hrovatova na meščansko šolo v Litijo.
— Obrtno nadaljevalna Šola v Toplicah pri Zagorju je pričela z rednim poukom pretekli teden in se pozivajo voi prizadeti, da prijavijo in vpišejo svoje vejeaoe v šolo.
»v isa ^ogai zait^Tm. t aw fe za Kip ustavil I
na kaminu m na cigari. Nekaj časa kar ni mogel odvrniti pogleda od nje, potem je pa vprašal:
— Ali je bil kdo tu?
— Ne. Zakaj pa vprašuješ? — se je začudila njegova žena.
— Tu leži prižgana cigara. Jaz ne kadim. Ne jaz, ne moj prijatelj nisva kadila, ko sva prišla.
— Ne, jaz nisem kadil — sem pripomnil po pravici.
— Torej je bil tu nekdo drugi! To je povsem logično.
— Kaj pa govoriš, dragi Viktor, nikogar ni bilo tu, — je ugovarjala žena.
— Aha, kaj pa cigara? Mora biti šc tu. Cigara še tli! Ga bom že našel. Take malenkosti vedno izdajo krivca. Povej, kdo je to!
— Kaj se ti meša, Viktor, — je vzkliknila žena užaljeno.
Viktor ie prerekal vse stanovanje, cek> kopalnico in shrambo jestvin. Za njim je pa hodila njegova žena, zagotavljajoč in roteč ga, da ni nikogar v stanovanju. Zame se sploh nista zmenila. Po prstih sem odšel v predsobo, vse! suknjo in klobuk ter odacl. Umetno cigaro sem pa postil na kaminu.
Včeraj sem zopet srečal Vfctorja, Pogledal rad Je naravnost v oči, poodra-
nY5 rrf. fc\r nanrej 1?» #al tako smešna*
Stran 6
»SLOVENSKI   NARO O«, sobota, iT. eeptcratra
Bolezen je dala Ameriki modrega
prezidenta
Pred 17 leti si }e nakopal
Pred 17 leti, ko mu je bilo 40 let, je zadel Franklina Roosevelta najhujši udarec v vsem njegovem življenju. Napadla ga je paraliza, ohromel mu je ves spodnji del telesa in obe nogi. Morda je hotela ne-preračunljiva igra usode, ds je šel Roose-velt nekega vročega dne v avgustu 1921 lovit ribe v Fundski zaliv, odkoder je krenil s svojim čolnom v ledenomrzle vode blizu  Campobello. To je bil zanj ueodni dan, ki je vplival na vse njegovo poznejše življenje. Roosevelt je pripravljal trnek, ko mu je naenkrat spodrsnilo, da je padel iz Čolna. Tri dni pozneje je poetal žrtev grozne bolezni — paralize, ki je takrat razsajala v New Yorku. In za Ameriko je bil ta dan  pomemben, saj je dal novo smer njeni  zgodovini in  politiki.    Eden njenih najsposobnejših mož se je bil znova rodil, ko je zna!, strt po eni na jstrašn ješih bolezni, visoko dvigniti glavo in izjaviti: »Smešno je govoriti mi, da odrasel al ove k ne more premagati otroške bolezni.«
Emil Ludvig citira v svoji knjigi »Roosevelt« be<iede sedanjega ameriškega prezidenta o nesrečnem naključju v Fundskem zalivu.
»Nikoli v zrvijen ju nisem čvtii nič tako mrzlega, kakor je bila ta voda. Potopil sem se samo za trenutek, komaj sem si dobro zmočil glavo, ker sem se takoj prijel za čoln. Toda voda je baa tako mrzla, da je bil njen učinek naravnost porazen v primeri z vročino. V ozračju samem in v bližini motorja mojega čolna je delovala le-denornrzlii voda strasno.«
Naslednjega dne je pomagal gasiti Roosevelt gozdni požar na bližnjem ptn kjer je delal ves dan. Ves blaten in izčrpan se je Sel pozneje kopat in v kopalnih hlačah je tekel po prasni cesti domov. Nisem pa čutil običajne reakcije segretja, kakor sem pričakoval, je pripovedoval Roosevelt. — Niti hoja niti tek mi nista mogla pregnati občutka mraza in ko sem pri hi tel domov, me je čakala pošta, poleg nje pa več listov, ki jih še nisem bil prečita!. Tako sem sedel in črtal nekaj časa. Bil sem preveč utrujen, da bi se bil mogel obleči. Še nikoli poprej nisem imel tako čudnega občutka. Naslednjega dne, ko sem vstal, mi leva noga ni več služila. Venda-sem se pa še malo premikal, vsaj toliko, da sem se ob ril. Hotel sem si dopovedati, da je to le v mišicah in da bo prešlo, ko se bom nekoliko razmajal. Kar mi je noga povsod odpovedala službo, potem pa še druga.
Tri dni pozneje ni bilo več dvoma o njegovi strašni usodi. Okolnosti njegove bolezni, piše Ludwig, so nekako zbrale skupaj vse karakteristične elemente Roosevelt ovepa življenja. Za vodo je bil vedno navdušen, prav tako tudi za vožnjo po morju in za ribolov. Otok, kamor se je bil namenil s svojim čolnom, je predstavljal n j epova srečna otroška leta. Stara očetova hiša je stala na Campobello. Gašenje ognja kaže njegovo prirojeno lastnost pomagati bližnjemu.
Roosevelt je praznoval 401etnico rojstva v postelji. Toda pogum ga ni zapustil. Nasprotno, zdelo se je, da so njegove opešane moči še vzpodbudile njegovega duha k živahni delavnosti. V dolgi, naporni borbi, ki se je zanj baš pričenjala, sta mu stala neprestano ob strani dva zvesta prijatelja, njegova žena in Louis Howe, — zvesti tovariš v najtežjih časih in globoko udani sotrndnik na Rooseveltovi poti do mesta prezidenta Zedinjenih držav. Novinar Hcwe. starejši od Roosevelta, je bil sko7i 7. let niegov tajnik v času, ko je bil bodoči prezident še pomožni tajnik v mornariškem ministrstvu. Ko je Roosevelt leta 1920 odložil to me?to, sta se prijatelja ločila tudi po poklicu. Čim je pa zvedel za prijateljevo bolezen, je Howe nemudoma prihitel na Campobello. Ko je spoznal resnost položaja, je opustil vse drugo in ostal ob Rooseveltovi strani nepretrgoma 13 let do svoje smrti.
Junaška borba se je pričela. Roosevelt je zapustil otok >ia nosilnici, obsojen na vedno ležanje ali sedenie. Smejal se je, kadil in ffovoril z novinarji, zbranimi okrog nieea. Ko ie l**al v newyorški bolnici, je skušal pozabiti na to. da mu je bilo nekoč v največie vesele, če se je mogel igrati s svoiimi otrori. čuditi se moramo, da krutost teffa pologa ia ni vzela temu prej povsem ^drav^mn ^agorelomu in za sport navdušenemu možu veselja do na-daljnega življenja.
Ko se je vrnil domov, si je po cele ure in celo dneve Driz^deval vrniti vsaj malo Živi jen ia ohromel'*™ udom. Nekoč je med
telovadbo vzd^hnil in potožil svojemu prijatelju: »Vi. zdravi, sploh ne veste, kaj pomeni premikati noge Ko so *?a mučile bolečine, da ni mogel spati, ie Howe večkrat sedel pri njem vso noč in mu čital knjige. Določen ie bil poseben program za ta novi način življenja. Dva človeka sta mu posredovala stik z zunanjim svetom, v političnih vDrašanjih je skrbel za to nie-gov prijatelj, v družabnih pa njegova žena. Po silnem naporu po mu je končno posrečilo premagati razdaljo med avtomobi-
nji del telesa ia obe
lom, dvigalom in sobo najprej v naslonjaču na kolesih, pozneje pa z bergija-mi. Tako je mogel preživeti večino dni v tednu v pisarni, kjer je jedel na pisalni mizi, kakor dela še sedaj. Seveda je bil v teh težkih časih povsem odvisen od svoje žene in prijatelja. Napisal je sto in sto pisem ter sprejemal množice Desetnikov. Zdelo se je, da njegova prirojena vljudnost in požrtvovalnost še naraščata. Čeprav se je bolezen vlekla že tri leta, ni bil nikoli slabe volje, nikoli se ni pritoževal, niti obupava!.
Potem je pa prišlo pismo mladega moža, ki je zdravil v toplih vrelcih nekje v Georgiji isto bolezen in ki je že lahko pokonci hodil s palico. Roosevelt je sklenil napotiti se v dotično zdravilišče. Našel je zelo tople vrelce v skali, o katerih so domačini pravili, da so zdravilni, čeprav jih ni nihče resno uporabljal. Analiza je pokazala, da so v vodi železo, magnezij in natrij, skupaj z njihovimi sulfati in kloridi. Nenaden padec v ledeno mrzlo vodo je povzročil ohromitev — šest tednov kopanja in plavanja v tej topli vodi je pa omehčalo ohromele ude bolj. kakor cela leta neumorne telovadbe. Iz hvaležnosti je investiral Roosevelt polovico svojega premoženja v nakup 120 johov okoliškega zemljišča in ustanovitev malega zdravilišča.  Zgradil je tu majhen Beli dom, kjer je preživel vsako leto nekaj mesecev m radevolje dajal nasvete ljudem, trpečim muke enake bolezni ter iščočim tu olajšanja in zdravja. Ko je izbruhnila sedem let pozneje epidemija otroške paralize in je bila potrebna kri žrtev te bolezni v znanstvene poskuse in za zaščitni serum, je dal Roosevelt radevolje kri med prvimi, da bi vzpodbudil s svojim zgledom druge.
Njegov mali Beli dom je postal prav za
prav simbol, kajti po svojem delnem ozdravljenju je obračal njegov gospodar svoje oči k washingtonskemu Belemu domu. Saj ni premagal samo svoje bolezni, piše Ludwig v njegovi biografiji, prinesel je tudi zmago nad obupom poraza, nad brezupnostjo svojih najbližnjih in najdražjih, nad pesimizmom zdravnikov. Taka zmaga je klicala po višjih ciljih. Roosevelt se je tega zavedal in odločil se je je za najvišji cilj Kakor se je v dolgih letih njegovega zdravljenja izredno razvila zgornja polovica telesa z neprestanim plavanjem (ta sport goji še zdaj, čeprav je star že blizu 60 let bolje od mnogih 40 let starih moških), tako so se izredno razvile tudi njegov značaj in duševne lastnosti v dolgih letih železne discipline in samoza-tajevanja.
Železna volia in pocum Franklina Roosevelta sta dala Ameriki enega njenih najslavnejših prozid^ntov in vrnila zdravje povsem ali vsaj deloma žrtvam podobne nesreče V 7draTii^p,, \~j ga ^ ii?=l-s»T-x<->'vi 1 Boo^velt. «o dosegli mnnro pve?°netliivih uspehov V nierr ie o^drpvel tudi neki deček, ki ffa ie bila n^pgd'^ paraliza in pozneje je coctal prvpk v r>'?vaniu Tako se ie razvil prav za n~av pa njegovo pobudo nov način terap*je te grozne bolezni.
Kako se je treba lepotičiti
O tem pripoveduje znana filmska igralka Dameile
Nikar ne mislite, da se mora Danielle Darrieux za svoj patetični obraz kakor ga vidimo recimo v »Mayerlingu«, za svojo nežnost, resnost in lepoto zahvaliti samo čarom kemikov in maskerjev. Ne, pozabiti ne smemo, da je Danielli šele 20 let, da je izredno nežen in simetričen obraz, zelenkaste oči, dolge trepalnice in svetlorujave lase z lahnim nadihom na zlato barvo. Ta srečna harmonija barv, ki jo nam dosedaj film še ni pokazal, daje tej mladi igralki vso njeno čudovito mikavnost.
če ji pa napravi člevek poklon, ki ga v polni meri zasluži, našobi svoja usteca in pravi:
— No, veste in vendar mora Človek nekoliko pomagati naravi.
— Pomagati? S čim pa?
— Z lepotičenjem. Jaz se lepotičtm vedno sama. Za gledališče in za film.
— Zakaj pa?
— Ker sem nestrpna. Masker se mi zdi kakor prevajalec, toda pogosto izdajalec,
kakor pravijo Italijani traduttore traditto-re. Bojim se, da bi ne vtisnil mojemu obrazu izraza, ki mu ne odgovarja. Bala bi se, da bi se v zrcalu ne spoznala. Zatorej ne trpim, da bi se mi kdo vmešaval v to.
Danielle je imela polno stanovanje mačk. Zdaj ima pa samo psičko Floro, ki gospodari po vsem stanovanju in neprestano moti svojo gospodinjo.
— Vsi vemo, da je neobhodno potrebno lepotičiti se. Jaz sem bila o tem prepričana že ko mi je bilo pet let. Mati me je nekoč zasačila pri toaletni mizici, kako sem preizkušala na svojem obrazu vsa barvila.
— In kaj je bilo potem?
— Našeškala me je. Toda resno govorjeno s petnajstimi leti sem že razumela, da omogoči lepotičenje ženski prikriti iz-vestne nedostatke in postaviti v ospredje prednosti obraza. Jaz posvečam vso pozornost svojim očem in ustam.
Novinar, ki to pripoveduje, se je pazljivo ozrl na mlado igralko. Opazil je pa, da so njene trepalnice in obrvi čiste.
— Danes da, toda ne vedno. Včasih si jih malo namažem s kremo barve svojih zenic. Zopet drugič jim pa dam nad trepalnicami temen nadih.
— Kaj pa obrvi?
— Pustim jim njihovo naravno obliko. Tudi barvo jim puščam naravno, samo nekoliko bolj jo poudarim.
Njene trepalnice dajejo njenim očem naiven izraz. Na sebi ima zeleno obleko, ki ji zelo lepo pristoje. Vprašam jo. če daje svoji polti kako barvasto podlago?
— Kaj se? Nikar nobeno podlage čez
dan. To je dobro zvečer, *o je neobhoono potrebno, cez dan pa nikar tega, samo krema in puder.
— Kakšnega odtenka ?
— To je barva, ki se da izraziti samo s številko?
— Ali se tepotičite različno za različno svetlobo ?
— Seveda. . . Toda vedno na isti način. Samo ton izpremenim, to je vse.
— Ali rabite tudi rdečik) za lica?
— Ne, nikoli!
— Kdo je vas naučil lepotičenja? Kateri umetnik je vam določil te lepe odtenke barv?
Danielle poči v smeh.
— Nihče.
Tedaj pa postane njen glas resen.
— Lepotičenje je zelo težavna stvar. Potrebna je velika previdnost in izkušenost, delati je treba počasi in začenjati večkrat znova. To, kar se je vam zdelo danes popolno, se vam zdi večkrat jutri slabo. Barvila ne reagirajo na polt s matematično točnostjo. Sicer pa koza tudi ni vedno enaka. V splošnem je pa treba imeti nekaj okusa, če se hoče ženska dobro lepotičiti.
Knjiga o Shawovi rodbini
Angleški listi so oni dan poročali, da izide v kratkem v Angliji nova knjiga pod naslovom »Bernard's Brethren« (Bernar-dovi bratje), ki bo odkrila čitateljem nekatere podrobnosti o rodbini in življenju slavnega pisatelja in dramatika Bernarda Shawa. Knjigo je napisal njegov v Avstraliji živeči bratranec Charles M. Shaw. Bernard te knjige ni nihče drugi kakor Bernard Shaw. Slavni pisatelj je dal svojemu bratrancu vse potrebne informacije, potem se je pa bratranec lotil naloge napisati knjigo o Shawovem rodu. Shaw si
rodbine mnogo zanimivejši od njega samega in knjiga naj v prvi vrsti obravnava to kar so storili. Nekaj teh Ircev iz Dub-Una se je izselilo v Avstralijo in Tasmanije pa tudi v druge kolonije, kjer so igrali večkrat pomembne vloge Bernard Sbaw je sam napisal uvod k tej zanimivi knjigi, ki jo angleška javnost že nestrpno pričakuje. _
Pametna prošnja
_ adaj že pozabljenih filmskih zvezd, ki so služile nekoč milijone in se zdaj komaj preživljajo kot statistke. je poslalo kalifornijskemu guvernerju prošnjo, naj bi bil izdan v Kaliforniji zakon, ki naj bi prisilil filmske igralce in igralke k varč-
Jean Acker Valentinova, ločena žena filmskega igralca Valentina, Harrv Mever. Bose Ifarie Tlebieva, Alice Lake je v a. Ann Luthrova, Mahlon Mamiltonova, Oetru-de Astorjeva, in Elinor Faireeva, k: so podpisale prošnjo, so imele po 2.000 do
SjOOO dolarjev tedenskih dohodkov. Bile so tako znane in priljubljene, kakor rta zdaj Clark Gable in Katarina Hepburn Zdaj pa žive kot rečeno v nudi stiski. Smo slabe trgovke, n'ir.uno urasta za denar kakor smo ga lahko zaslužile, tako smo ga tudi lahko zapravile, šel je nam iz rok kar v tisočakih pravijo bivše filmske igralke v svoji prošnji.
EHino praktično delo. ki so g* razumele, so bile kupčije na borzi. Toda baš pri teh večina filmskih igralcih izgubi vse, kor nimajo trgovskega smisla In tako jim je ostala od nekdanje slave samo le dobro založena garderoba, ki jim kolikor toliko lajša življenje, kajti z lastnimi oblekami zaslužijo kot statistke še vedno 15 dolarjev dnevno, dočim znaša plača navadnih statistov same 7 dolarjev. Omeniti je pa treba, da so zaposleni statisti samo nekaj dni v mesecu. Bivše filmske igralke prosijo guvernerja naj bi zakon izrecno določal, da morajo filmske igralke in igralci prihraniti najmanj lO'r svo.iih dobodkov 7a stara leta. čim prekoreno njihovi dohodki določeno meio.
Ruski letalec o novih velikih poletih
Polet okrog sveta v skupini letal — Iz Moskve v New
Tork preko severnega tečaja
Znani sovjetski letalec I- Spirin je objavil oni dan v moskovskih »Izvestjih« članek o možnosti novih velikih poletov v bližnji bodočnosti. Čas je že, piše Spirin. da se sproži vprašanje poleta treh do petih letal okrog sveta. To je povsem realna zadeva. Polet okrog sveta si mislim takole: Skupina letal se dvigne v Moskvi in preleti v pičlih 24 urah v veliki višini in i veliko brzino 6500 km dolgo pot ter se spusti v Habarovsku na tla. Tam letalci skrbno pregledajo letala, motorje in vse aparate, potem si privoščijo šest  ur počitka.
Iz Habarovska krenejo proti vzhodu, prelete z gozdovi zaraščeno pogorje, nadaljujejo pot nad vzhodno obalo, prelete Tatarski preliv. Sahalin. Ohotsko morje in Tihi ocean, krenejo ob Aleutskih otokih proti severoameriški obali k mestu Sitka. To pot prelete zopet v pičlih 24 urah. Tam zopet pregledajo letala in motorje in si privoščijo šest ur počitka, potem krenejo zopet na pot.
Od mesta Sitka do New Yorka rabijo dobrih 12 ur. V Ncw Yorku se dobro pri-
Z dolgim
je pa izgovoril pravico pročitati knjigo predno izide, ker hej ene želi, da bi bilo v nji kaj o njem samem. Shaw pravi; da so drugi dani njegove
ni me
Ameriške zavarovalnice so objavile nedavno zanimivo statistiko o povprečni starosti ljudi od začetka 19. stoletja do naših dni. Statistika je sestavljena zelo skrbno. Te številke pomenijo konec iluzije človeštva o dolgem življenju. Po skrbnem proučevanju poedinih primerov so zavarovalnice ugotovile, da v zadnjih stoletjih noben moški in nobena ženska ni živela nad 106 let. Vesti o večji starosti so navadno izmišljene. Na en milijon ljudi odpade povprečno samo 30 takih, ki dočakajo starost 100 let. V zadnjih 150 letih se je dalo zavarovati za življenje več milijonov Američanov, toda nihče izmed njih ni živel nad 106 let.
Na vprašanje, zakaj ljudje pretiravajo vesti o dolgem življenju, odgovarja uvod statistične brošure: Največje izmed vseh povpraševanj po svetu je povpraševanje po življenju. Ljudje nočejo verjeti, da ima življenje biološke meje in radi se oklepajo vsake še tako neverjetne vesti, ki jim daje upanje, da bodo tudi oni še dolgo živeli. Toda naj bo človeku prav ali ne, vedno ostanejo resnične besede nekega starega filozofa in pisatelja psalmov, da je bilo človeku usojeno živeti devetkrat deset let.
Novosti v tranfuziji krvi
Moskovski zavod za transfuzijo krvi dela zanimive poskuse z uporabo temeljnih sestavnih delov v zdravilne svrhe. Pojasnjeno je bilo že vprašanje možnosti
prelivanja plasme (redkega dela krvi). Akademik Bogomolec je pri svojih poskusih ugotovil, da povzroča prelita kri razen čisto nadomestnega učinka v organizmu pospešeno nastajanje krvi. Zavod je napravil tudi zelo zanimiv poskus z transfuzijo neznatne količine živalske krvi na človeka. Ta metoda se vedno bolj uporablja pri lečenju raznih bolezni, posebno čirov na želodcu in dvanajsterni-ku.
Zavod je nadalje določil posebno metodo za konserviranje in prevoz v najod-daljnejše kraje Sovjetske Rusije. Transfuzija krvi je v Rusiji zelo razširjena. V ta namen so ustanovili že 380 posebnih stanic, kjer so napravili lani 72.000 transfuzij. Sovjetski zdravniki si pomagajo s tem pri hudih opeklinah, nalezljivih boleznih, pri nekaterih živčno psihičnih obolenjih, da ne govorimo o primerih velike izgube krvi in različnih oblikah slabokrvnost. Zdaj dela zavod poskuse glede raznih važnih problemov kakor so boj z veliko izgubo krvi, uporaba krvi tako-zvanega univerzalnega darovalca, to se pravi možnost preliti kri darovalcu prve skupine v žile bolnikov ostalih treh skupin itd. Zavod proučuje tudi nove metode konzerviranja krvi._
Teorija nenadnega napada
Teorija takozvanoga nenadnega napada, nepričakovanega udarca* (Bttttkrieg) je v bistvu zalo stara ta za vojaške strokovnjake sama ob sebi umevna. Kateri vojskovodja bi ne računal s tem, da bi nenadoma presenetil in stri sovražiuKa? Drugi morda računa s tem, da bo sovražnika premagal počasi, toda zanesljivo. Toda kdo bi ne hotel izvojevan" čim hitrejše zmage? Teorijo nenadnega napada zagovarjajo zlasti v Nemčiji, ker ima že svojo tradicija K. Doderer opozarjana knji-gQ »Les grarjds pvrissances imlitaires,« staro že 50 let, v kateri je rečeno, da so v Evropi nekatera plamena zlasti Prusi naklonjeni politiki nenadnega napada. Lahko bi omenili tudi C3iurcnillovo »Svetovno krizo«, kjer pravi Churchill: Frie-driehove in Bismarcove vojne so pokazale kako strašno hitro ta nenadoma Je na-
pravijo /a polet čez Atlantski ocean. Na pot krenejo ob v*hodni obali proti Novi Fund'aiuli ji. V St. Johnsu naprav;jo OSttt ovinek in krenejo pTOti oba'i Anglije, od* tod pa preko Londona v Moskvo. Po rev dalji prekaša ta polet okoli sveta progo II-Hughcsa. ki je rabil za pot okrog sveta Oj ur. V skupini bi pa. lahko preletela letala okrog sveta v istem času ali pa se nekoliko prej. Realno sc da govoriti tudi o poletu skupine letal okrog sveta \t Moskve prek:* Severnega tečaja v Ameriko Ta polet hi bil še lažji, če bi se ustavili letalci med potjo na Rudotlfovem otoku. Ti samic ali tudi v skupini bi lahko sovjetska letala preletela tudi pot i/ .Moskve do New Torka preko Atlantskega oceana.
N'adalje piše Spirin, da je dozorelo tudi vprašanje poleta na južni tečaj. Tu hi i hko letalcem mnocjo pomagali Icdolomiki. stoječi pri Južni Ameriki in Avstraliji Z ledolomilcev bi pošiljali letalcem vremenska poročila in če bi bilo treba, bi njihova posadka pripravila zj i'ri l«**al*-*!*s RS ledu blizu ledolomilcev.
padel pruski narod svojega sovražnika in iz tega je Churchill sklepal, da je treba biti vedno pripravljen, da ne pride nepričakovano presenečenje, vedno osredotočen, da te napade sovražnik raztresenega, imeti čim močnejše brodovje in na najprimernejših krajih, ob najugodnejših pogojih in ob pravem času.
Ideja nenadnega napada ima svojo zgodovino. Toda. ta teorija je mogla v polni meri oživeti šele zadnja leta, ko tehnika omogoča nagel nastop vojske in ko pomagajo vojskovodjem izkušnje iz svetovne vojne, ko se je večkrat pokazalo, da je bitka izgubljena tam, kjer ni mogoče sovražnika premagati takoj. Ce ima država možnost držati se s svojimi rezervami nekaj mesecev, mora prevzeti teorijo nenadnega napada, če hoče imeti le malo upanja na zmago nad sovražnikom. Med nemškimi vojaškimi strokovnjaki pa izgublja ta teorija privržence, čeprav je nastala v Nemčiji. Nekateri strokovnjaki pravijo, da jo lahko smatramo že za zavrženo. To potrjuje tudi praksa. V Španiji se je pokazalo, da se civilno prebivalstvo koncem koncev vsemu privadi. Letalski napadi niso imeli pričakovanega učinka na civilno prebivalstvo. Glavno je pa, da računa s teorijo nenadnega napada tudi so vražnik, če se zanaša na njo ta ali ona država.
Odkod ime Notne?
Eno najvažnejših naselbin na Aljaski je mesto Nome. Vsak dan je njen pomen večji, kajti Zedinjene države so sklenile zgraditi na Aljaski in Al en tih najmodernejše utrdbe. Prebivalci meata Nome so se naenkrat spomnili, da bi bOo dobro dati mestu drugo ime. Zvedeli so namreč,
da je dobilo njihovo mesto svoje sedanje ime pomotoma.
Zemljepisec, ki je svojčas prvič pripravljal zemljevid Aljaske, je pozabil kako se imenujejo domačini in prisiljenci v to naselbino. Mislil je, da se bo spomnil pozneje in zato si je zabeležil na zemljevidu kar Nomen. Zemljevid je pa prišel tako v tiskarno, kjer je čital stavec Nome namestu Nomen in tako je dobilo to mesto
na Aljaski svoje ime res zgolj pomotoma.
Italija proti samcem
Italija napenja vae sOe, da bi povečala število rojstev, te zdaj so davki, ki Jm morajo plačevati samci m samtoe večji od davkov, ki jm plačujejo dnzzme s otroki. Toda,   to Se ne   zadostuje m italijanska
vlada se pripravlja na nove naravnost dra-konične ukrepe proti neporočenim državljanom. Ti ukrepi izvirajo iz hneusnje, da se ljudje na kmetih ženijo in množe bolj kakor po mestih. Zato namerava italijanska vlada izdati poseben zakon, po katerem bo v mestih z nad 50.000 prebivalci fantom in dekletom prepovedano bivanje čim dosežejo starost 25 let.
Praktično hi to pomenilo, da bi se moral last s 25 leti odločiti, da se bodisi oženi, ari pa zapusti svoje rojstno mesto in po-
kne ter si poišče novo eksistenco. Ta ukrep je sicer zelo strog m v nelth razmerah težko razumljiv. Ni pa nobenega dvoma, da bo dosegel zasoljeni uspeh.
NI NJEGOV SIN — AH vas ni sram, da jemljete a seboj s beračenje tudi ama?
Eh, gospod, to nt moj sto. tem-
VRAUA
v raflrjeeenoatt: Tako torej, dušica, adaj pa morava tudi delati. Vzemi blok. tt
kadi cigareto m se
— Dušica, povej mi, aH rom, če kadim?
— Ti si najobairnejel
ti odkrito — Dobro. —
fttev. 208
»SLOVENSKI HARODc, sobota, 17. septembra 1968.
Stran f
Iz Gornje Radgone
— Osebna vest. Vodja carinskega pododdelka v Gornjem Cm ureku g. Radivoj Mojsilovrč odhaja v petek 16. t. m. na lastno prošnjo   na svoje novo službeno mesto
▼ Caribrod. Ves čas svojega dolgoletnega službovanja ha naši severni- meji pri ca-rmarnici v Gornji Radgoni in Gornjem Gmureku je bil zaradi  svoje korektnosti
▼ službi, in izven nje splošno priljubljen v vseh krogih. Izven shiibe se je udejstvo-vml kot član obmejnega sokolskega društva ter v drugih nacionalnih društvih. Želimo mu na novem službenem mesru enake priljubljenosti in  mnogo uspeha.
— Podpora Sokolu Občina Gornja Radgona je iz svojega proračuna za leto 1938-39 odobrila tuk. Sokolskemu društvu podporo v znesku 1000 din.
— Ustanovitev nove gasilske čete v Apa-čki kotlini. V nedeljo se je vršil v gostilni Kem & rrobst v Lutvercih ustanovni občni zbor nove gasilske čete ob navzočnosti doslej 27 priglašenih rednih in 8 podpornih članov. Po kratkih poročilih, ki sta jih podala sklicatelja g. Simenčič Tomaž in Grand Franc ter kot zastopnik občine Apače Sčap Franc, je bila pri volitvah izvoljena sledeča uprava: predsednik Tomaž Simenčič star., tajnik Tomaž Simenčič mL. blagajnik Breznik Franc, po s. na Plitvici. poveljnik Probst Hinko, kolar v Lutvercih, njegov namestnik Adanič Josip. pos. sin istotam, odborniki: Probst Rupert. krojač v Lutvercih, Režonja Štefan, posestnik istotam, nadzorni odbor Probst Josip fn Taš-tam. nadzorni odbor Prost Josip m Taš-ner Anton, oba pos  v Lutvercih
— Šoferska $o/a> Pod okriljem Touring-khiba, podružnice v Ljubljani, bo v začetku oktobra ustanovljena v Gornji Radgoni šoferska šola, ako se priglasi vsaj 12 udeležencev. Pri manjšem številu udeležencev bo šola zopet v Murski Soboti skupno za vse. Šola bo trajala 3 tedne ter znaša šolnina ža teoretičen in praktičen pouk 1500 dinarjev.
_ Tu<h v obmejni G°r. Radgoni bo gTa-
dil Bata. Ob priliki zadnjih velikih proslav osvobojenja v Gornji Radgoni je član občinske uprave g. Joža HrastUj kot zastopnik občine v svojem govoru omenil, da Je postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem za leto 1939 zasigurana. Tozadevni pripravljalni odbor je ipo nasvetu strokovnjaka določil kot na.jprim rnejči prostor sejmiščni prostor pred farno cerkvijo, ki bo popolnoma preurejen. Odstranjeni bodo kostanji, poslopje mežnarije pa bo porašemo. Od glavne ceste bodo vodila navzgor- pred cerkev dvojna betonska stopnišča, med • stopnišči pa bo stal irhpozanten spomenik. S preureditvijo bo pročelje farne cerkve dobilo popolnoma novo lics, obenem pa bo postal ta prostor kot pravi tržni center našega obmejnega trga. S preureditvijo tega prostora pa so ostala sosedna stavbišča v ceni znatno pridobila. Pojavili so se številni reflektanti iz cbrtniških krogov za nakup stavbiSČ v tej bližini. Eno najlepših stav-bišč poleg vile dr. Breznika je kupil od r:uzarskega mojstra Karla Hajsa za tvrd-ko Bata' njegov poslovodja Plavčak Anton. Tvrdjka Bata namerava na tem mestu zsiraditi taikoj spomladi leta 1939 moderno dvonadstropno hišo,  v. kateri bodo. poleg
prostornih
te tudi komfortna stanovanja ščenee. Ta hisa bo stala neiprotl stavbi-
šču pred cerkvenim sejmiščem.
— Nujna potreba po strotJUi predpisih. Trg Gornja Radgona Je svoje obmejne lege in gospodarskega središča precej prometen kraj in zlasti po. K ti poln motornih vozil. Glavne prometne ceste skozi trg «o vijugaste m niso pripravne za dirke, kakršne prirejajo zlasti številni domači pa tndi tuji pomniki motornih vozil, Id se na tozadevne i^OiaocUne predpisne table v trgu spa* ne ozirajo. Vo večini vozijo po 40, 50 km, pa tudi Se več skozi trg z neznoanfan ropotom ne glede na to, da ografcajo tudi ves ostali promet. Da je temu tako. pričajo številni karam, horl v tukajšnji okolici koder vozijo isti motorni vozniki šv? mnogo hitreje. Na Spodnjem grisu so naptfjčeni večinoma val državni uradi, kakor sodišče, davčna uprava, postni urad, cartaarnioa, notari jat in drugI kjer je uradovanje zaradi neznosnega ropota nekaterih motornih voznikov pogosto celo ovirano da pa Je v nočnih mrah kaljen mir, je jasno. Med vozniki pa so v prvi vrsti taJd, ki sploh nimajo potrebne usposobljenosti za svoja vozila, kar je najbrž mrok preziranja polici jekjh predpisov. Potrebna bi bila strožja kontrola.
_ Alarmantne ▼eetl v zveri z začasno
ustavljenim rzvoaom Sadja. V tukajšnjih obmejnih krajih je letos po daljšem raz. dobju sadna letina izredno dobra ter. obeta marsikateremu obubožanemu kmetu lep vir dohodkov. Preko, tukajšnje obmejne postaje je šlo že nad 120 vagonov ranih ja-6olk v sosedno Nemčijo. Zaradi napetega razmerja med Nemčijo in CSR pa so izvozniki 13. septembra začasno ustavili nadaljnji nakup in izvoz sadja, dokler se T»a-petost v Nemčiji ne poleže. Zaradi začas* ne ustavitve izvoza so se tu včeraj 15. trn. raznesle alarmantne vesti, da je izbruhnila vojna.
Iz Krškega
— Kakšna bo letošnja letina? Grozdje v naših krajih uspeva povečini dobro. Že pred tedni je pričelo polagoma rdečiti in zoreti, če bodo še nadalje lepi solnčni dnevi, bo grozdje kaj lahko dozorelo ter bo imelo precej sladkorja, Posebno lepo obeta grozdja v Trški gori in pri Sv. Duhu. enako tudi v Sremču nad Rajne nbu rgorn. Tudi letina poljskih pridelkov je dokaj zadovoljiva. Lep je zlasti krompir in zelje na Krškem polju. Krompir so pričeli kmetovalci že pospravljati in so z njim prav zadovoljni. Bilo pa bi ga še mno^o več, da ni zgnil zaradi izredno obile moče. Tudi čebula je dobro obrodila. Cena vinu je še vedno od 5 do 6 din. Kakšna pa bo cena moštu, je težko reči. Verjetno je, da bo ista kakor vinu, če ne še višja, kar sporočamo gostilničarjem, ki prihajajo kupovat cviček v naše kraje.
STAVA
Dva moža sta se zabavala v Šotoru v Afriki.
— Stavim s teboj za tisočak, da lahko še danes ustrelim leva, če hočem.
.— Sprejemam stavo — odgovori drugi.
Prvi vzame puško m odide v tiho noč. čez deset minut pa pomoli lev glavo v šotor in pravi: .
.<*- Vaš tovariš vam dolguje tisočak.v
•••dokler ni videla njene iovarišice v Radion beli oblekil
Tudi drogi ljudje gotovo vidijo razloček. Kako neprijetno je to! Da se ji je moglo kaj takega pripetiti pri dolgoletnih skulnjah v pranju I S čim je samo oprana ta obleka, da je tako bleščeče bela?
Seveda z Radionom! Kar z navadnimi pralnimi sredstvi nI mogoče • odpraviti iz tkanine vse nesnago - to napravi Radion s kisikovim! mehurčki. Pri kukanju pronicajo SCHICHT^ skozi perilo tako temeljito, da izgine tudi zadnja sled nesnago. Zaredi tega je z Radionom oprano perilo tako čudovito bolo, kakor nobeno drugo perilo s Radio« belo.
RADION
NI ČISTEJŠE BELINE OD RADION BELINE
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—,
davek po se Dej.
Za pismene odgovore gieae malih oglasov je treba priložiti znamka — Popustov za male oglase ne priznamo
lillilUlllUliiiiiiiiiiMi!^ ' " i"'
V NEDELJO 18. T. M. priredi Rdeči križ vstopnine prosto zabavo s plesom pri Ja-nežiču na Pšati. — Postrežem boste tudi z domačimi krvavicami in novo potugalko. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo sanitetnih potrebščin, se vabijo vsi prijatelji Rdečega križa. Iz Ljubljane avtobusna Zveza. Odbor. 2224
Beseda 50 par, davek posebej.
LOKAL
za trgovino ali pisarno oddam. Vprašati Kolodvorska ul. 35/1. desno, pri D. ROVSEKTJ. 2211
DEŽNE PLASĆfc balon svila, vetrne suknjiče, obleke, perilo i.t.d. si nabavite najbolje ln najceneje
pri FRES KEBJD, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
50 PAK rlVlLANJ*.
ažuriranje, vezenje zaves, perila, m ono gram o v, gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijana«, Gosposvetska c 12.
Za Din lo.ooo.—
je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi |(q]q Prt
MAGDALENCU V Racah.
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLL Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
IZREDNA PRILIKA
lavna dražba hiše, garat, hleva, vrta itd., Vodmatski trg 4„ bo
2L septembra ob devetih, sodišče, soba 16. Ker delni prevzem rknjižb mogoč, potrebno le malo gotovine, poleg kavcije 16.000 Din. Ocenjeno Din 160.000.—
2160
KLIŠEJE
ENO
i im ^
VE'BASVNE
JilGOGBAflKA
INŠTRUKTORJI!
Brezplačno dam stanovanje z zajtrkom inštruktorju, ki bi poučeval dijaka za meščansko solo. Naslov pove. uprava »SI. Naroda«. 2220
PRODAM
00
Najmanjši
davek posebe}
s DtD .
STAVBISĆE 2*60 METROV v Mariboru, Tržaška cesta, s Stavbo, primerno za vsako obrt, proda Oset Andrej, Orožnova 6.
1AJVL
DOPISI
Beseda 50 par. davek posebej - Najmanjši znesek 9 Dto
LOČENEC akademsko naobražen, s stalnim položajem, želi resnega znanja s samostojno,, naobraze-no damo do 224 let staro. Ponudbe na upravo »SL Naroda« pod »Svobodno življenje«. 222$
STAnCVATlJA
ttesede 00 par, davek posebej. Najmanjši znesek •» Din
LEPO OPREMLJENO SOBO
zračno in čisto, a posebnim vhodom, po možnosti z uporabo kopalnice, iščem, najraje v Šiški. Ponudbe pod značko »Stalen« na upravo »SI. Naroda«. 2229
VISOKOŠOLCI!
Oddam' lepo opremljeno zračno wbo dvema' gospodoma pri stari šišenski cerkvi tik tramvajske postaje. Vodnikova c st. 12 X
2219
SOSTANOVALKO
dijakinjo, sprejmem k domači hčerki. Planino in kopalnica na razpolago. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2221
SIGUREN   USPEH S
I SLUŽBE 1	1 POUK 1
Beseda 00 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din	Keseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 DtB
KNJIGOVODJA korespondent   za   slov., srbo-hrvatski in nemški jezik, stenograf in strojepisec z dolgoletno prakso v trgovski pisarni in tudi v odv. pisarnah, želi primernega mesta. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi pod značko »Starejša, izvežbana moč«.	
	Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od 6 9. ure zvečer za začetnike ia iz-vežbance, pouk tudi po diktata. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Največja strojepia-lica, najrazličnejši pisalni stroji Priče te k p™'k* ^"»»"« a^i«ir»p zelo nizka. — Christof ov učni zavod, Domobranska cesta 16. Tel. št. direktorja 43-43. 2157
2-5O0 DLN potrebujete, da zasluzite 10O0 Din mesečno. Pišite: »ANOS«, Maribor.                        3 .M	
»t
SLOV. NABODU"
Makulaturni papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda44 Lftjbljana, Knafljeva ulica štmv. 5
NAJLEPŠE MODELE
JESENSKIH tS ZIMSKIH PLA6ČEV, KOSTUMOV IN
AAA
DAMSKA KONF.
PAULIN, LJUBLJANA, IELENB1JSGOVA UL. 1 IN KONGRESNI TBO i.
GEORGES OHN15T:
52
s
ergej ranin
Romun
— Včeraj zjutraj pred zajtrkom. Peter Delarue, ki baš dovršuje svoje delo v Alžiru in se namerava za vedno naseliti v Franciji, je prišel po slovo h gospe Desvarennesovi. Ta čas je pa dobila gospa princesino pismo. Jela ga je čitati, naenkrat se je pa ustavila in vzkliknila: — Cavrol in njegova žena sta'že dva dni v Niči!
S Petrom sva se začudila glasu, s sjetejtao je izgovorila te besede. Nekaj časa je stala zatopljena v svoje, misli, potem se je pa obrnila k Petru, rekoč:
— Ti odpotuješ nocoj v Marseille? Odpeljem se s teboj! Spremil, me boš do Niče.
In obrnjena k meni je pripomnila:
— Pripravite svojo prtljago, vzamem .vas s seboj. ^
Med pogovorom sta prišla do pokritega stopnišča
vile.
— Nič se he da pojasniti lažje od tega odhoda, — je dejala gospodična Herzogova. Ko je zvedela, da sta gospod in gospa Cavrolova v Niči s princeso, je gospa Desvarennesova še težje občutila svojo zapuščenost v Parizu. Zahotelo se ji je preživeti nekaj trenutkov v rodbini in odpotovala je.
Herzog je pazljivo poslušal, kakor da išče zvezo
med Cayrolovim prihodom in odhodom gospe Des- I varennesove.
— Najbolj razveseljivo pri tem je, da je prišel Marechal iz mesta, — ie vzkliknil Savinien. — Ah tako, bog odpusti grehe, ona dva sta še pri večerji, «f je pripomnil in stopil v salon, kamor so se slišali skozi široka vrata «yrnolMi glasovi in žvenket jedilnega pribora. ...
— No, pa počakajmo tu: v prijetni dražbi smo, — je dejal Herzog obrnjen k Marechalu, ki mu je odgovoril s hladnim kimanjem.
— Prosim vas, kaj boste pa počeli tu, dragi moj Marechal? — je vprašal Savinien. — Saj boste umrli od dolgega časa.
— Zakaj pa? Enkrat si lahko tudi jaz privoščim malo počitka in razvedrila. Živel bom potratno, vi me boste naučili tega, gospod Savinien; to vendar ne more biti težko. Zadostuje, da bom imel cel telovnik kakor vi, rožo v gumbnici kakor gospod Le Brede, nakodrane lase, kakor gospod du Trem-play in če še udarim na monaško banko...
— Torej ste tudi vi hazardist, kakor vsi gospodje? — se je oglasila Zuzana veselo.
— Se svoj živ dan se nisem rin^ir»»n; kart
— Vi bi torej morali imeti ogromno srečo, — je vzkliknilo dekle.
Pristopil je Herzog.
— Ali hočete, da postanem vaš družabnik in vas zalotim s denarjem? — je vprašal Marechala; — dobiček bi si delila:
— Preveč ste prijazni, — Je suho in mu obrnil hrbet.
Nikakor se ni mogel privaditi sladki Herzogovi zaupljivosti. A v bogataševem vedenju je bilo še nekaj, ne da bi prav vedel kaj, kar mu nikakor ni ugajalo. Zdelo se mu je kakor da so na njem sledovi kazenske policije. Nasprotno se je pa za Zuzano zelo zanimal. Mlada, preprosta, živahna in odkrita mladenka mu je bila všeč na prvi pogled. Rad je kramljal z njo in večkrat ji je delal družbo pri gospe Desvarennesovi. Tako se je spletla med njima prijetna vez, ki je pa nikoli ni mogel prelesti na očeta,
Herzog je imel tisto redko lastnost, da se ni čutil nikoli prizadetega, pa naj je slišal karkoli o sebi Prijel je smeje Sa vini ena pod roko.
— Ali ste tudi vi opazili, da je princ že več dni nekam čudno resen in zamišljen?
— In ne bilo bi nič čudnega, — je odgovoril Savinien. — Hudo smolo ima naš princ in če bi bila njegova žena, moja dražestna sestrična, še tako bogata, bo kmalu polom tu, če pojde tako naprej.
.Moža sta stopila k oknu. Zuzana je pa stopila k Marechalu. Bila je zamišljena. Videč prihajati jo in sluteč, kaj mu hoče povedati, je zašel Marechal v zadrego, kajti moral bi ji bil lagati, če ni hotel raniti njenega srca s kruto iskrenostjo.
— Gospod Marechal, — je začela, — zakaj ste vedno tako osorni in hladni z mojim očetom?
— Bože moj, gospodična, med menoj in gospodom Herzogom je tako velika razlika. Ostajam v svojih mejah, to je vse.
Mlado dekle je melanholično zmajalo s
— To ni tisto, kajti vi ste prijazni in celo uslužni kadar ste z menoj ...
— Vi ste ženska, najmanjša vljudnost...
— Ne, moj oče je vam moral storiti nekaj zalega gotovo brez slabega namena, ker je dobrega srca. Vprašala sem ga, kako je s tem, pa menda ni imel pojma, o čem govorim. Smatra vas za polnovrednega moža in bil bi srečen, če bi vas videl na mestu, ki bi bolj odgovarjalo vašim sposobnostim. Ali veste, da ustanavlja gospod Cavrol z mojim očetom ogromno podjetje?
— Credit Europeen?
— Da, imela bosta pisarne v vseh velikih trgovskih središčih Evrope, Ali bi hoteli prevzeti ravnateljsko mesto v eni teh pisarn?
— Jaz, gospodična? — je vzkliknil Marechal začudeno in se v duhu vprašal, kakšne račune more imeti Herzog pri tem, da bi ga izvabil od gospe Desvarennesove.
— Podjetje je ogromno, — je nadaljevala Zu-z*na, — tako, da me je včasih kar strah. Kaj je res nujno potrebno, da je človek tako bogat? Jaz bi želela, da bi moj oče končno že opustil te velike spekulacije, ki se jih loteva kar na slepo srečo. Jaz sem kaj preprosta in v dnu duše nosim plaha nagnjenja navadne meščanke. To veliko obvladanje kapitala me navdaja s strahom. Oče pravi, da hoče nakupičiti neizmerno premoŽenje. Vse, kar započne, stori zame, to vem. In zaman mu to branim. Zdi se mi, da se spušča v velike nevarnosti. In baš to me je napotilo k vam. Zelo sem zaupljiva in mislim, da bi se nnttHla sreča nri nas. če bi delali 3 nami jdL ^
(Potrebno obutev
kupujte $dajt
i lin gin
Gumijasti otroški čeveljčki, praktiitu la. šoloobvezne otroke, ki hodijo daleč v Šolo, za telovadbo t šoli, pa tudi izven nje. Podloženi bo s toplo flanelasto podlogo.
72*5-44
Lahko in udobne copat«? iz finega fUoa z lahkim nsnjrwifm podplatom hi filcastim medpodplatom.
5927-64627
Elegantni moški polčevelj štirioglate oblike, izdelan iz dobrega telečjega boksa z usnjenim podplatom.
S222-4&809
C-evcijćki iz močnega usnja, z neraztrgljivira. gumijastim podplatom. Najprikladniji za razposajene otroke za solo in igro.
ttmtii
Ženski gumijasti čeveljčki, izdelani U p. v o vrstnega lakiranega gumija. Za dež in blato *A\l**)i
s762-68801
Visoki Čeveljčki iz trpežnega kravjega usnja z neraztrgljivim in nepremočljivim gumijastim podplatom. Neobhodno potrebni za šoloobvezne otroke, ki hodijo po dežju, blatu in snegu. Od 81 do 84 Din 8».—, od 35 do 88 Din 49.—.
3967-38822
Moškim za itrapac priporočamo Oevelj iz moča«*** boksa z elastičnim gumijastim podplatom.
2925-64648 «
Fini čeveljčki na zadrgo. Pristajajo kostumu.
Posebno prikladni za izprehod.
-j
a« i
Iz Celja
»—c Letalski miting. Danes popoldne bodo začela prihajati v Celje letala, ki bodo sodelovala jutiri pri velikem letalskem mitingu celjskega Aerokluba na letališču v Levcu pri Celju. Dravi ob osmih se bo pričel koncert na balkonu iluminiranega mestnega načelstva. Jutri točno ob 14. bo na letališču v Levcu blagoslovitev m krst 2 brezmotornih letal, ki sta bili zgrajeni v Celju. Takoj nato se bo pričel letalski miting. Najprej bodo izvršili Člani celjske jadralne skupine nekaj avtovlekov s celjskimi jadralnimi letali. Nato bo avtovlek vi-sokozrnožnega jadralnega letala, s katerim bo g. Raznožnik iz Ljubljane izvajal akrobacije. Sledile bodo akrobacije civilnega in nato vojaškega lovskega letala Akrobacije z lovskim letalom bo izvajal znani pilot lovec in akrobat kapetan g. Djal. Nato bo izvedel sloviti skakač g. Svetislav Sajić iz Beograda skok s padalom. Sledilo bo skupinsko letenje in prestrojevanje bombnih letal. Kratko nato bodo priletela bombna letala ponovno na letališče in bombardirala improvizirano naselje. Izpred celjskega kolodvora bodo vozili avtobusi na letališče. Promet po državni cesti bo v času mitinga omejen. Ves spored bodo lahko videli samo oni, ki bodo na letališču. Za letalski miting vlada v Celju ter v bližnji in daljni okolici izredno zanimanje. Danes popoldne ter jutri dopoldne in popoldne bo-\ do poleti občinstva nad Celjem in okolico.
Jutri velik aeromiting. Na letališče Leveč vozi avtobus. Zadetek ob 14« uri.
—c Pester športni spored. V okviru športnega dne SK Olimpa bo v nedeljo 18. t. n.. ob 9. dopoldne v dvorani gostilne »Jugo . slo van« v Gaberju medklubsiki table-teniški turnir, na Olimpovem igrišču v Gaberju pa bo ob 10. lahkoatletski troboj v skokih in metih, ob. 13.30 prvenstvena nogometna
. tekma med mladinama SK Olimpa in SK Jugoslavije, ob 14.30 oldboyska tekma med SK Celjem in SK Olimpom, ob 16. pa se
- bo pričela zanimiva podsavezna prvenstv.
, tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavi-' jo. Izven športnega dne bo ob  10.30 na
I igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med SK Laškim in Atletiki, ob 9. pa bo pred tekma mladin obeh klubov.
—c Celjani! Letos 13. septembra je poteklo 30 let, odkar so Nemci v Ptuju napadli udeležence skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda. Nemška drhal je hotela
, pod zaščito tedanjih oblastnikov s silo preprečiti narodno zavedni šolski družbi, da poda obračun storjenega in smernice bodo-
. čega dela v težki borbi, da bi se slovenski Otrok učil v materinem jeziku. Kot odgovor na to nezaslišano izzivanje ronogatov v Ptuju se je dvignila 20. septembra 1906 vaa narodna Ljubljana, da pokaže priprav-
ljenost braniti našo pravico na naši zemlji. Avstrijske oblasti pa so poslale na ulico nemško soldatesko, da zatre narodno zavest in pritisne slovenskega človeka zopet ob tla. Padli so streli, izkrvavela sta nrvčen:ka LuroVv     Adamič. r
s * * ' —■
V spomin na žrtvi septembrskih dogodkov
in v oživitev naukov, ki jih črpamo iz njih, bo priredila Starešinska organizacija »Sloge« v Celju v torek 20. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma komemoracijo. Vabimo narodno zavedno občinstvo, da se udeleži te spominske svečanosti v čim večjem številu.
—c Teden Rdečega križa bo od nedelje 18. t. m. do vštete sobote 24. t. m. Darujte v tem tednu za Rdeči križ. Ne odklanjajte nabiralk in nabiralcev, ki bodo nabirali prispevke od hiše do hiše.
—c Glede gradnje justične palače v Celju je sporočilo ministrstvo pravde mestni občini celjski, da je določilo v to svrho zaenkrat 5.000.000 din. S tem pa seveda še ni rečeno, da je ta znesek tudi povsem zagotovljen.
—c Občinska akcija za gradnjo stanovanjskih hiš je zastala, ker so pogoji Pokojninskega zavoda za zadevno gradbeno posojilo pretežki. Obema bo zato svetovala interesentom, naj se glede posojila sami obrnejo na Pokojninski zavod ali pa na kak celjski denarni zavod.
—c Razširjenje električnega omrežja. Mestna elektrarna bo s prispevki. interesentov in lastnimi sredstvi napeljala električni vod k 15 posestnikom na Os t rožnem, k posestnikom za vilo »Fort u no« na Sp. Hudinji ter nekaterim posestnikom v Za-vodni tik ob občinski meji. —-
—c V članstvo mestne občine je mostni svet snoči sprejel orožniškega narednika v p. Josipa Goriupa, narednika-vodnika v p. Jakoba KrecenbaheTJa, trgovskega pomočnika Franca Sormana, železniškega uslužbenca Franca Jeršca, zlatarskega pomočnika Viktorja Kodreta m mestnega uslužbenca Alojza Dravinca.
—c Iz mestne službe. Občina je namestila magistralnega komisarja g. Viljema Korena pragmatično in sistem i zirala mesto konceptnega uradnika pri predstojništvu mestne policije g. Ivana Velcay*lia; V mestnem kopališču v novem Delavskem domu je nameščena kot blagajničarka Klara Planteu, kot strojnik pa je nameščen V-k-tor Cajhen. Občina je zvišala mezde vsemu delavstvu mestne elektrarne.
—c Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz celjskega, gornjegrejskega in šmarskega sreza bodo v Celju ▼ četrtek 6. oktobra ob pol 9. dopoldne. Zadevne prošnje je treba Čim prej vložiti na sreakem načelstvu v Celju.
—c Nočno lekarniško službo ima od sobote 17. t. m. do vštetega petka 23. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti.
—c Opeklinam je podlegel. Na Vrheh pri Teharju se je dveletni delavčev sinček Ivan Romih 2. t. m. doma polil s kropom in se hudo opekel po levi  strani tekat.
-ar
obroke dobite povsod!
Za isto ceno kot proti gotovini pa le pri
ANASTAS PAVLOV1Ć,
največje manufakturno skladišče v Jugoslavl£.
BEOGRAD   —   ZAGREB  — LJUBLJANA.
Ustanovljeno L 1844. Oglejte si našo zalogo v Gajevi ul. 5, pešata »Nebotičnika«!
ALOJZ SETIC, komis. trg.
Na
t
Zapomnite si!
Najugodnejši nakup manufakture
na obroke!
Vedno najnovejši vzorci! Ogromna izbira! Obrnite se tozadevno na našo pisarno
NABODNI MAGACIN, Sv. Petra c 37-1.
PO ZELO
»TRIBUNA« F. BATJEL
šesta 4 —
NAZNANILO.
Cenj. občinstvu vljudno javljam, da gostflno na Poljanski cesti ML Točna bom vrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago.
O L L A
l>o Ji. aecemord i*jc . t v uri finalni zavitek i tucata za isto ceno vloženih 13 komadov O L L a. torej 1 KOMAD V tC. Kupuite samo zavitke po 1 tucat, ker :matc t-letno garanciio w velik prihranek
•lUiciKhi^iitttuiiiiiiiiiii......m.u.....iiiiiiMttiHuitiiimusuiiiiiiiiminiiiiiHiiiH......imitiiiuflitmnnuium .;m„„um,mt. .-i
Se priporoča
aH penaton, dobro obiskano, z več sobami in vsem inventarjem dam tako j v najem ali prodam. Jožef Bedlez, Sv. Neža pri Tr-
ZNANJA SELIM z resnim boljšim gospodom, ki ima veselje do gostilne in trgovine s kapitalom do Din D0O000 Ponudba na upravo »Slov. Naroda pod >8totSeočc
NA LASTNI sa je le marsfkd. Avbelj t kopahaču urada v Ljubljani
Nabavite si ^daj
BOSCH
specijalne reflektorje ZA ZAVOJE IN PROTI MEGLI
Generalno zastopstvo:
Jugoslavensko industrijsko i trgovačko d* d*
17.
Telefoni: 22452, »-«51
Boa^-poetreSba Ljubljana:
Kraljic Jože,
Bosch-postrežba Maribor:
16
— Val v Izubijani