&t. 14. Pest no tekoči račun St 24. V Goricč, dne 13. aprila 1921. Posamezna štev. — 20 stotink. Letnik IV. v . ^^ ~ v Izbaja v Gorki vraho sredo opoludue. Volja za celo loto 19 L, mcscCrio 1 L, za inozemstvo 16 L, Ha »aročila brez dopcBhme n;noČnino so rw homo ozirali. Po&amezne čievilke BÜuiejo v razprodaji aO fcloliuk. Ureduištvo: nlica Vf/tiurini 9; uprava: ulica V«tturini 9. — — _______ !—f-U-^'J1. '- :—...... ' —— - -~ ' '¦¦ " —.....¦"¦"¦¦¦ —¦•!. .......;-; i_»nii _ _____ Rokopisi 8C ne vračajo. N^fraokirana phma se ne sprejemajo. Oglasi, kalero jo troba vnnprej j!asiovani volili prvič svoje zastopnike v ; rimski pariament. Tega dejstva moramo [ biti veseli. Do dunes so zasiepljcni vladnl | <>rguni na cui in besni fašisti na drugi j strani znali dušiti vsak klic do pravič- j nosti, ki ie izšel iz našega ljudstva. Znalt i ¦so oslabiti naš glas. da ni prodrl do onih Plasti italijanskcga Ijudslva. ki bi raz- uniele, kako pravičen je naš bo.i za na- rodno iu sociaino enakopravnost v dr- ^avi. Volitve bodo ta položaj temeljito iz- } Premeiiilc. | Naši zastopniki bodo rnogli pred vso ; Haiijo (ibrazložiti, kako utemeljcne in pra- j v»čih; so '/aliteve naših knictov in delav- • cev. Primorski siovanski poslanci bodo j fnicii priliko. apeiirati na vsc Ualijaue, ki 1 •niajo dobro voljo, da radi ttglcda države / hi časti svoje domovinc ugodi.io našiin ] ^litcvani in tako ustvarijo trdcn temclj, da sc iiredc in umirijo rnzincro v de/,eli *h da lako postane .luliiska ^encčija krc- *ak most,' ki bo vczal jug z iztokom, Italijo z Hafkanoni. Svojim zastopnikom bo naše ^iutistvo dalo pa tudi pofno moč. da izja- ^io pred vso italijo in vso.Evropo, da bo- lnr> Primorski Jugoslovani vodili Uut in ¦epoajlrljHv boj, dokler lie doscžoiP"» '">ih Pr^-vic, ki jih uarektji;' uaravno pravo, dc- ^okracija in človečaustvo. Volttve bodo torcj za našc kmclsko ^ 'Jci;i.vsko ljudst\'f? sllno pomcinbne. "avno zalo imajo lUi^t kmetjc in dclavci pravico izvcdeti, kalto mislijo narodni po- ^lanci /astopati ::i!h kon'sti, predvsem sta- [tovi&ki;. koristi. v rimskt zbornici. Pravico" nn^jf» ivvcdeti. kak^cn je naš program. Korisien. notranje rcsničcn program *ü t-<.!stvo naiboli potre- bujc? l^oslaii ^-..i., div,.t\ ijani Italik. Plnču- ; iüino if dnvkf, dati ji bomo niorali v ar- ; •'Uado svüjo s;r;Dve. iirrumo vsc doižnosti ."'"^aviianov, a skoro «ikakih prnvlc. NI- |-uaoio .svoiiii io!: kn?ctski in ddavski si- n^>vi so obsojcni. cla ostanejo v tciui nc- r-'unja, Nimnmo nikakc politic"-" svobode. ^g snicHin zborovati i:i ustanavijati novili ^nštcv. šc naša z nutko pridoblicna last- nJr'.'', rjasi doFnovi, da celo naša življenja iisso vfcnu. v novi državi. Prva točka na^e^a proerama, prva n^OR;. lsaSJh bodočih pcslancev bo: ö{>.! ZA NfASE PRAVlCf: V KULTURI IN SOLSTVU. BO4 ZA POLITIČNO IN NARODNO SVOBODO! Vsa brerrena državljanskih doižnosti jiosinio liOLcmo iiTičti tudi vsc držav- •iansko i>ravice! Italfja si Jc naSo zcinljo podvrj;1a in nas napravii.; *..:. ,->vojc dr- ! /avljasic. Yo dcjsivo priznavamo. Toda : biti hočenio poJnopr^vnJ državUaiiii No- j č<.:!iio, da !:as poziia. država sanio takrat, ; ko išče pri nas denar in naše sinove. ! Poles boja za cnakopravnost našcga j naroda v Italiji nas čakajo §e drmre morda ? težje nalogc. ; \z üeSteüh ran krvavi nasc krnetsko i in delavsko Ijndstvo. Zasiužka :^ vcdno | tnanj. Tini delavci siiijo v dcžclo. Izvoz j \ina jc nciiio^oč, ker .je carina silno viso- i ka. Na stotine drnzin jc brcz streSic. ker \\\ : denarja za zidanje in popravo porušcnih • hiš; država skrbi pač raje zato, da ukroti ; stradajočc istrske knictičc. Da bi podprli I našc poljedelstvo, dvigniii živinorejo. iz- \ Iwljsiili obdclovanje zcmlje, — za vsc to j lii denarja pri vladi in tudi ne zmisla. Ta- ¦ ko polajfoma liira nas:> ^ospodarstvo. j ,A mnoKo loh ran bo zdrava sila na- i šejra kmetskcKa ¦ ljudstva mo^fa satna iz- ; coliti. ko preprezemo vso deželo z gosto ' Tiircžo kinetsko-delavskih zadniff. Ostala | pa bodo velika in težka zla, ki jih 5čitijo j danes Sc z^koni. Misliino predvsem na \?.~ j koriSčcvalr.o dclo kapitalizma. No eni j strani sc v rokah maloštevilnih liudi zbira j gromadno bogastvo, nti dru.u:i strani raste , nied tisoči dclavnih ljudi rcvščiua, beda, i pomanjkanje. Kapital se zbira v rokah ! malostcvilnili ljudi in knictje in delavci i plncujeio dan zn dnem krvni davck kapi- \ taiizmu. Tu, na eno izmed glavnjh korenin zl? mora na5e ljudskn gibanje nastaviti sckiro. Izvcsti hoOemo svoj nrihein: Zeni- Ijo onenui, ki jo obdehije! Zakonitim no- tr»!M nai sc omeji bo^nstvo in porabi za potrc-bc vso dnižbe! Kedni homo »no^li fovcsli te in še dru- vv. /Jvljcniskc zahteve naSesra ljudstva? Kcdaj bo u-oglo našc liudstvo saino odlo- čati o a^rarni roformi, o starostnem za- varovanju. o tisoč važnili vpraSanjih, ki jra zadevajo? Samo takrat. ko si bo SVOßODNO VOIJLO POSTAVE I v dezelnein zboru sYiniostojne dcžclc Pri- ] morskc. Zato bo nalojja nasih poslaucev, izbojevati nam široko samoupravo Pri- niorji». 0 zadevah. ki sc tičcjo nase^a ljudstva, naj odloča Jjudstvo po svojih j zastopnikih v dcželnem zboru — ne pa | rimski uradniki! Dcžclni zbor Primorja j bo oni prostor, kjer bodo kmetjc in delav- ! ci mojyli sklcniti postavc, ki bodo ščitile naSc narodno življenjc in zakone, ki bodo zadali kapitaliznin smrtcn udarec in dvig- ltili našc knictsko in-dclavsko liudstvo iz bode. Težak boj je pred naini. Desettisoči kinetov in delavcev od koroSkc meje pa | do Rekc bodo šli na voliščc z zavcstjo, da I ^rcdo v boj za staro pr:;vdo svojega rq- j ! du. 7,i\ narodno svobodo, za sociaino : : osvobojcnje, za samoupravo primorskega I ljudstva bodo oddali svoje ßiasove. Imeli ; bodo zavest, da je pctnajsti maj oni ve- j liki dan, ko naš trpinčeiii iiarod pred \sem svetoni brez stralui povc, da hoče /iveti in se sociaino preporoditi. Ta zavest, da gremo v boj za pra- vico, nam bo dala moč, da znia^anio. V znamenju zakonitosti. ! V zadnji stevilki smo princtfli Ic krat- . | 4to poročik) o občnem zboru pol. društva j I »Edinost«, k tcmu poročilu še pripomnimo, ( i da so bila to pot drustvena pravila spre- ' ' rnenjena v toliko, da je društvo za vse I ! Slovence in Hrvate, ki so pripadli k itali- | : jai|skcnui kraljcstvu j Tu podajamo v Klavncm govor dr. j ; Wjlfana. ki ya je ^ovoril na obenem zbo- j m in ki je po svojih izjavah tako va/.cn, j da bi ga moral poznati vsak naš volilec. •; i ' ^Današnje zborovanjc nase^a društva i ; je posebno pomembno vsled razmer, v j | kaierih živimo. V tern razdobju, odkar ni- j ; smo zborovali, so sc do^odilc vclikc stva- • ri. l^red vsem se moram spominjati časti- ] till mož in naših borilccv, ki so mod tern j | ociSli v večnost. Toda imenoma se hoče I I spomiujati le ciicga, či^ar imc jc tesno j ¦ spojeno z zgodovino našcj(a društvn in na- j šeira j?Iasila: pokojncua Antona Trobca j ; oil sv. Ivana. Y njcsrovi liisi je bila zibel I ; iK-išcKa druistva in našcjja lista. Vsikdar ! : je»bil pokojnik zvest in vnct branitelj našc } I stvari. Slava njegovemu spominu. (Zbo- I ¦ rovalci so sc dvi^nili in zaklicali -•• - ^las- j no: Slava mu!) Spominjati pa se mora- | mo tudi onih naših mož, ki žive danes — j po sili razmer — onkraj mcje. °-'lki so I tisti naši bojevniki, ki so odšli brez razlo- | ga. Danasnji zbor naj pošlje svoj pozdrav j tislim bratoi:i, posebno pa starini naSiin j bojevnikom dr.u Ribaru, dr.ü Trinajstiču. j - V tern času je moralo naso drustvo '< vetiko delatl. Yendar sc cujejo tu pa tarn ! očitanja, da sc ni vse storilo, kaf bi se bilo \ moralo. Uva/.evati pa je treba razmcrc. j j Vsi smo bili nekako dusevno potlaceni. i potrti, Ijndslvo je biio preplašcno. da se . , nismo niojjlf wveljaviti, kakor bi bilo po- ¦ \ trebno. Upoštevajte te težke razmerc! I ! Utegnejo nam priti šc tcžji časi. Tern po- J ! membncjše je, da smo se danes vendar j zbrali po dol^em presledku in ua tako ča- j stcn način, da si napravimo računc o pre- teklosti in da se pripravimo za bodočnosi. j Vzdigniti se hočemo iz stanja potlačenosti, j spopolniti hočemo svojo organizacijo in sc j vsi do ziuinjega strniti v nji. Današnie zbo- rovanje je dobcr znak za to: zbrani smo iz vseh delov našega Primorja. Uverjen j sem, da nas bo na prihodnjem zborovanjii j še več, da naša organizacija postane res" 1 močna. Živimo v velevažnem časn: volitve v rimski parlament so na pragu. In tu mora- I mo računati z dejstvom, da se je v deželi ustvarila silna or^anizacija,(- ki je izdaln parolo, da ne sme niti eu jugosloveuski poslancc priti v osrcdnji parlament, da naš narod nc sme imeti nobenega zastop- nika! (Oovornik je omenjal porazdelitev Primorja v tri volilna okrožja m napade, ki so bili naperjeni od italijanske strani radi te porazdclitve na načelnika »osred- njega urada za nove jiokrajinc«. Očitajo mu. da sc ne more otresti svojj — avstrij- ske minulosti. üovornik pa nicni, da se ravno tisti, ki to očitajo, ne morejo po- vzditfiiiti iz avstrijskih časov -— narod- nega boja Italijanov proti Slovencem in Mrvatom.) Ta boj je bil našini sodežela- nom laSkc narodnosli začetek in konce vse politične modrosti. Kako smešno, ka- ko malcnkostno! Bojijo se, da bi se slišal naš glas in udušiti hočejo svobodao bc- sedo. Ali ravno s tem priznavajo, da smo poincinbni. Uspeh je torcj ravno naspro- ten, uego bi ga hoteli doseči. Mi nc ßremo — (jc nadnl.ieval go vor- nik — ¦ v voljlno borbo v znainenj» narod- nega nasprotstva. Zaveda»- sc, v kaki. državi živmio. Vemo, da živimo v državt, ki je narodno enotna. Vemo, do. sta v Ita- li ii držnva in narod eu po.iem. Zavcdamo se. da «fuio mi malci nianjšina. 7.q zato se — podajamo v naroden boj. Tudi poprej ni bil nas boj naroden v smislu nasprot-, stva proti italijanskemu narodu. Nn§ boj je bil vedito le obramhen boj! Ustvarjat'l «j hočciiKi le mirno 5?i ucoviraiio življkvnje. Na podlasüi zakouov hoeemo jsovoriti r. italiüaiiskiin narodom! Naš današnji zbor nc ponicni tore] ne plebiscite ne demon- straeije. Hočemo, da nas Italijanl spozna- jo! A kdo naj jih pouči? Mari oni. ki se v razmerjn uapram našemu narodu ne mo- rcjo otresti svoje stare — avstriiske du- ševnosti?! Naš čfovck nai Um itmnistov. Velika večina teh našiih ko- : munistov ho brez vsakega dvoma glaso» vala za kandidatno listo jjiiKOslovenskcga naroda, kcr judoslovauskt komunist: bedo šele tiste zadnj«, odloeilne dneve cutWi, kaj bi pomenilo, če bi sc vcčina našega ; jugoslovanskega dclavstva izločila iz na- rcdnega telcsa. Prepricani smo mi in pre- pričani so tudi ltalijani, da nc vdobe itn- Ijanske liste slovanskih glasov, pa bi bile tc liste magari italiiansko-socijalističnc, konmnističnc. Mi pričakujemo tudi od vo- ditcljcv slow komunistov, da resno prcmi- slijo, ali je na niestu, da se oni izločijo in fldloeijo ocl eclokupnega jugoslov. naroda. Naše Jjudstvo naj pokažc pri teh voli- tvab resuo discipimo in politično zrclost. Dolžnost vsakega Jugoslovena je, da je de lavcn in agilen, da gre na volišče in skrbi. da pojdc tudi njegov prijatelj in soscd. DolŽTiost našuga ljudstva je, da do- ka/.e. da bo samo nasilje in krivice, ki so sc nam godile pri scstavljenju volünib irnenikov, v rcklainacijskcm postopanjii in ki se nam bodo verjetno šc j^odile pri samih volitvah, vzrok, čc.ne bo stcvilo oddanili ju.^oslovenskih nlasov polnoste- vilno. Ce sc je naše Ijudstvo odločilo za va- žen političcn korak, da se posluži italijan.- skega zakonika, ki nm priznava voliino pravico, pričakujc tudi z vso piavico in zahtcva od državnc oblasti ^«iraucije, da inu zajamči volilno in zborovalno svo- bodo. JtiROslovcnsko Ijudstvo sc je odloči- lo da s tern volilnim aktom prizua Italijo kot svojo državo. Zato pa tudi odločno zaliteva od držnve, da ona prizna Ju^oslo- vene za svojc polnovredne, cnakopravne držuvljanc, ki jim je dolzna braniti in za- jamčiti njil'Ova politična prava, braniti jim življenjft in imetje. V odločitvi juffoslov. naroda na Pri- morskeni je dokaz politične zrelosti, do- k;i7. c'a p/Oznair.o z.^odoviuo in zakone po katcrih gre razvoj narodov in držav. Nc priznavamo i>a s tcm, da izrabimo zakon in sc poslu/imo volilncs:a prava, da smo ] po pravici postali drj?avijani Italije. Tei^a nrizn-mja od nns tudi dr/.ava no iTiore za- Vasilij Kudrjašov. I-'riccl je nala^ati oče- tovc snope na svoj voz. Krščenec je postal rdeč od jeze in je vpil: »Očka, snope ti kradejo!« Njujrov očc se je prebudil iz spanja: »Sanjalo se rni je,« je dcjal, da mi kradejo snope. .Iczdil bom na polje in po- jrlcdal!« Oscdlal je konja in odjahal. * Ko jc dospcl na polje, ic videl Vasilija in pokiical sc driiffc ktnetc. .Ti so tatu prctenli, zvczaii «*'» in odpcljaii v temnico. Krsčenec je po^ledal v mesto, kjer je živela njcjrova botra. Videl jc, da je poročena z nckim tr- Kovccni, ;•! kako jo njen niož vara z dru^(\ Krščencc jc zavpi) svo.ii botri: »Pazi, tvoj niož hodi po slabih potili«. Botra se je prebudila, obickla, po- iskala rnoža, (ssrainotila nje«:ovo Ijubico in nato SDOdila moza iz hiše. Nato jc poglcdzil kr5čcn.cc še «>:> svuji matcri in vide! kako spi, medtcm ko se razbojnik pla/i v sobo, dn bi \plomi! v s*krinja Mati sp je prebudila jn začela kričali. Razbojnik je popadel 7A\ sekiro, za- mahi;i) z ''in ;--roii materi in jo hotel umoriti. Krsčc!!'.. ..: ni '"oeelveč piema.šo- v;iti, \vl?.Y}\ je z žczlom ra.zbojnika in nja zadcl r.asencii. da jc bil n;\'"mestu mrtev. (Dalje.) ! htcvaii, kcr bi s tcm zahtevala. da pri- znamo, da so vse ideje, kiživijo žc stolet- j je med narodi, prazne fraze, s katerimi se \ iffrajo moderni diplomat!. Sila razmer jc, ; ; vzrok, da je naš slovenski narod razsckan ' I na vse šfiri vetrovc in pridcljcn štirimi ; | državami ali zalitevati od naroda prizna- | : nje, da jc to razkosanje pravično. bi bilo | še liujsc nasilje. ' 1 Geslo nase jc in ostane eno, ki tea jc \ ozančil naš predscdnik in voditeij ih\ Wil- | fan: »Zvesti idcalom in pokorni zakonu.« j Zanruzni teoaj v HoftijužnL ! Vzorno vodena »Kmetska hranilnica« j \ jc priredila v Hildajužni v ncdcljo, 10. a- j i prila /adružni tečaj. Tečaja sc je udeležilo j I obilno število kmetov in delavcev iz Hu- j ! dajužne, Podbrda, Orahove^a in Bukoye- • I Ka. Vsi udcležcnci tečaja so bili razvese- j lieni nad obilno udclcžbo dcklct v lepi na- • rodni. noši. V'rcdavaiij-mi so udeležcnci z j velikim zanimanjeni sledili. Zlasfi so od(i- ; brav ali gospojlarski, zadr«žn? program, j ki ga jo razvijal VlrRlli Šček. Ijudstvo j nasih .tfor jc dokazaio, da razume zahteve j \ in polrebe nasih dni — želja našej^^ Und- | : stva po izobrazbj, znanju, or.^anizaciji je ! velika. Vsak udelez'enec.teKa tccaja se je prcpričal, da so in bodo brczuspesrii vsi poizkusi Ualiranov in tudi nekatcrifi Slo- i I vencev-komunb'tov, da bi razediniii nase ] : ljudstvio in Li\ odcepili od slovenskeca i izobraženstva. Primorski siovajiski narod \ ie v socialnem ozini izmed vseh i«arod'ov ; isajboü z((rav, izrastke kapitalizma, ki so . | tudi v njein, bo znal ta narod potom za- , I družuc orjjanizacije sam odpraviti, čc ran ; • bo nova država dovoli^a svobüdni gohpo- ; I darski, kulturni. narodn? razvoi in če si I ne bo prizadejala uslv.'.rjati tudi med na-, i ! sim uarodcmi neznosne j?cspodarske-s6- ! cialne razincrc. ki vladajo v njej že skoz | celo ZKodovino. Tcčaj je zaključil Vir;?;iij j Seek. I'Jrcd 400 leti so ječaii naši pradedi- j kinetic pod biccm Kroia in barona-tujca. i Naš praded-kmet je vstai in spodil tlačHe- 1 h'a Krofa-luica. Po 400 letill jecimo mi si- i novi in hčere teh kmetov, pod krnto silo j uašili sodržavljanov Italjanov. Ocslo, s i katcrim so sli naši pradedje v boj proti ; svojemu tlačitelju-jrrofu, naj bo tudi nase ! kcsIo. ko KTcmo v borbo za .svoje pravice I narodtic, u'ospodarske. kulturne. j »Le vkup, le vkup, ubo^a Ki'iajna,« I to naj bo geslo nascga ljudstva. Nato se je . izvolil Kospodarski svet, ki bo1 premišlje- ¦ val in skrbe!, da se proširi in poi>"Iobi za- j družna or^anizacija ter tudi skrbel zato, 1 da se priskrbi delo za tamkajsnje prebi- \ valsvo. I Po koncanem tccaju in shodm je za- j doncia v lepi pomladanski prirodi sloven- I ska ])csern. Simon Orctforčič jc v duliu ! oživel — miscl in sree njo^ove pesmi sin 1 spajali vse udeiežcnce v enotno družino, i ki danes sicer jcci ]wd krutitni udarci, ali l.zre v lepšo, solčnato l)odočnost. in se nc slraši trpljcnja, ki voxli k tcj bodocnosti. Slovcnska dekletaL Narodna noša naj bo Va5 kras -..... v narodni nosi udele- ' žujte se naših shodov in zborovanj. Slo- | venska pesem naj spremlja naše resno, j or^anizatorično delo. v njej oživijo spomi- i ni, v niih jc združitev z mislijo in r.vcein I naše pretcklosti.^z duhon» umrlih velika-' ¦; no.v naSega naroda. v njej pa živi tudi naš vniik do konca vseh dni. Dogodki v Istri. ' V Istri so se dogodili zadnjo d/ii ob- žalovanja vredni dogodki. Oborozcni I kmetje so se uprli fašistom, prišlo je voja- ! štvo in v znamcnju' sovraštva so se go- | dile stvari, ki jib mora obsojati vsak do, ] ki ima količkaj poštenost.i v sebi. Za »ka- j zen« so zažigali hiše, tekla je krL Italijati- 1 ski listi so princsii poročila, zclo pretira- | na, povcčana in zlagana sebi v prid, da se ! nanje nc inoremo zanesti. Izmcd vseh na- | sprotujočili si poročil prinasamo to uradno j obvestilo, ki pa tudi potrcbuie še tc all I oncj>ripombc. »V pondcljek okoli petnajste ure se jc I podala skupina vodnjanskih fašistov, se- ! stojcča \z 14 oseb, v vas Krnico, ki spada | k vödnjanski občini. Fašiste, ki so prisii | ua volihio agitacljo, (te besede smo mi i razprto tiskali) je nopadlo sto in petdeset j oboroženili kmetov hrvaske narodnosti. J Izmenjali so se strcli in prcniagani fa?.i- 1 sti, ki so imcli dva ranjenca. so poiskali ' zavetje v prostorih orožnikov. Knsetje so i obrnili oro/.je proti poslopju in prisiiiii ta- j ko oroznikc,- da sežejo po orožju. Odddi-i, i ki so hitcli takoj na r-oihoc, so iiasli na j nekatcrih cestali ovire. Nastali so spopa- | di v kuterih so bili ranjeni trije vojaki.1 | Eden i^med vojakov jc pozneje nrerninil. \ Zi'i.povrstj© so priliajali na lice mesta j vojaki, ki so se bližali Krnici po morju in na tovorriih avtomobilih. Sodelovalo jc 200 mo/, pehote. ki so zasedli vas in za- čeli skii.pno z orožniki čistiti kraj. Oboro- zeni kmeije so se tunaknili v bližnja polja. Med tern so dospeli fašisti v vas Še- gotiči. Padli so zopct streli. Da hi se ma- ščevali so v jutranjem s'viiu sežgaii faši- ' sti na vec mestili nuseU^ir.o. Sc/.tcala se jc mdi kaka. hiša v zapuščeni vasi N'arcski. i Vendar je javno oblastvo brzo poscglo vines in posrečilo sc nm je, da jc i-.i in tu- di drugod onemogočilo nadaljna i.iaščc- valna dejanja. J Tekom dneva sc ni j)ripctil noben i drug dogodek. | Ugotavljajo sc kri\ci in zapirajo sc ; l)ovzročitclji dogodkov. Poysod nastaja j polagoma rnir. . j V puljskib bohiišnicah ležijo tri ra- i ujenci. Dva sc nabajata \r težkem stanju.« J V })rvi vrsti je pazročilo dogodkc to, \ da so hoteli fašisti na vsak način dobiti T v roke visokosolca Ciligo, če^. ¦ smodnišnico. Nasilje jc rodilo nnsilje, i protizakonitost protizakonitost. Neizmer- : no, p.ekoče mora biti sovraštvo kmetskega ' ljudstva proti fašistom, da jc scglo po naj- ; obupnejših čJovcških sredstvih. Biti jc rno- | ralo razkačeno, razdraženo, nijano od sr- | da in ogorčenja. | Iznovedati hočemo pred italijansko - iavnostjo. da je ono. kar draži Ijudstvo I najbolj, neodgovorni. ^'CSpametni, izziva- I joči fasizem, ki ie pol'ozii oborozeno pest j na naiso deželo. Nase Ijudstvo jc miroljub- I no, privojeno rcdu, globoko je razvit nje- ! gov cut za zakonitost. Zastopnikom javne oblasti se nklanja. Razglašenim zakotiom se pokori. Njegova pravna zavest jc pa previsoka razvita, da bi brez najtrlobjega ogorčenja trpelo v svoji sredi protipostav- no, uezakonito, izzivalno početjc fašizma. I Kmetje se uklonijo zakouitosti, nika- i kor pa niso voijni, spoštovati nczakoni- I tosti«. I 1. »fidinost« prinasa razglas pol. dru- ! štva »F.dinost«, v katercm slika pomen voiitev in rise, kaj bodo morali naši po- slanci zabteva'.i in doscči: I »Nase narodno življenje se mora v j vseh ozirih zavarovati s popolnimi jam-.- ; stvi za ncprikrajSan obstanek in neovira» [A \ daljnji razvoj, .tako da bo tu na rodni naši \; j grudi. ki tin njej naš rod prebiva že naj- ' inanj trinajst stolctij, zagotovljcno za ved- I no. Jczikovnc pravice, narodno šohtvo, ß:ojitev narodnc kulture, spoStovanjc na- rodnega značaja ljudstva in zemlje, nedo- takljivost nase narodnc cnotnosti in skup- nosti z vsein Jugoslovenstvom: to niora- mo doseči-. Politični pressed. -~ Ustavni odbor v Beigradu je svofc delo dovršiL Po burni razpravi o kancct- | Piiragrafu jc spreje! ustavotvorni odbor j sc ostalc prehodnc odredbc glede stalnosti sodnikpv, gledc rcšitve agrarnega vpra- I Siinja in glede uslanovitve gospodarskega ] sveta. S tcm je delo ustavnega odbora do- vršeno in. težišče parlamentarnega /.iv- Ijtnja sc bo prene^lo zopet v plenarne seie. Siavka rudarjev na An^Ieškeui sc nadaljujc. Vlada se nahaja v hudi krizi kot še ni bila od 1. 1914. sem. Vlada pravi vseeno, da ne odnelia. Ponckodi branijo dfelavci pumpati vodo iz rudnikov in ne- varnost je, da postanejo rudniki dolgo ne- rabni. Dclavska trozveza je sklenila splo- šno stavko. -- Zavezniki so postavili carinsko nio.io c-b Renu. Vkorakanje jußoslov. čet v izpra- j ftii&RG Dalmacijo. Prcd par dnevi so ju- j ¦osl. j •*>rožiiistvo in čcte so že zascdle Knin, Ki- '; vvn. Drniš in Oklaj. Tja sta prispcla tudi : i>rcdscdnik pokr. vlade dr.* Desnica in gc- ! neral Milič, ki sta bila od Ijudstva biirno ! ^Oudr^vljcha. Ta dan dopoklnc so izobc- ^li uu trgovskili kuljali, ki pripadajo po M>»)raznmu z ltalijo Jug. na svečan načhi j •'«Jroslrivunskc zastovc. 14. t. 111. se sesta- ; jie v Zadru komisija. ki bo. določila način j :znrizniivc dniffe^a pasa, ki sc lio izvr- j ^1 "c? :>(\. t. ni. do 1. tnaja. ! Prcurcdha avstrijskih finauc. Za- j . vczniške viade so naprösilc jjospoda i 'Jlnchstadta, dobro zmmetfa iuuviicncga ! ^irokovnjaka. naj bi prcnrcdil avstrijskc j «ifiancc. Zavczniki niislijo. da je to važno \ nalojTi. trcba povcriti kakcinu odličncmu j ii'wiucniku iz ncvtralnili držav. Oospod' '¦^J'chsf.'idt jc ponudbo sprc.iel in pojde ; *>rihoo3fji tcdcn v Pariz sc posvctovat z i »osp«uhirskini odhorom. Nato bo šel na ! Omui.i . ¦ J Brat kraljii Konstantina oadeJ v j . uah A?JjL Turki javijajo, ua je princ An- I ^c.i. hrat krnl.ia Korisfniiiina bil pr.i umi-.j *ani» ranjcn in je imul. GeneralVlalio- i '¦"•''<¦¦> }v hi! iudi nbif. j Zftbajikafeka 'Ijjudovlada. Ustavo- j V(^Ma sknpščina rnske daljnovzhodne | ^nublike je cnoglasno sklenila, da bo I :)zenilje rcpnblike tvorila zabajkalska in ! *wu>rska pokrajina tcr scvcrna polovica ; J^>k;.\ Sahalin.1. (Južna polovica jc bila I ':)reru?seena Jnponski vslcd rnsko-.inpniiske v'>ine. 1. 1905). Vlada bo tenicljila na dc- ln<»^raiskih načclih. Državijani bodo ifncli svobi»(lo tiska. verc in bescde. Rcpnblika Prifcnava delavcem "pravico do stavke in svob.'Mli1cano in izvršili liisne prciskavc v. Caslclnuovo dcl'Abatc. Tržaški faši- ^« so ju> povratka iz Istre vdrli v hišo *>«chiBskc«st. načcinika Br^iča v Banji Br- Kl* ^' Kovtrcliicri pri Vcroni so zazguli ''°unsko liišo. Krvavi boji med fašisti in L°»mmisti so se vršili liicli v Toskani. Pri KLV;tvn> neniirili v Padovi je bila delav- ™u zbornica zažgana. Krvavi pretcpi so ¦¦'![» tm'i v Rcnetkali, 1 mrtcv, pct ranjc- Mir». v Zopet; fašisti. /adnje vcsti še pc- f>a0ih niccl fašisti in koniunisti v Imoli *ta b!I;> clva ranjena. V Ratjtisi v Sicilij stu bj!y dva rnrtva in več iežko ranjenih. .-,}' PoiLlel:!j,rosc!iro sta bila dva iašista ^jt«, ranjcna. --¦ V Arczz» je bil pri spo- 1 *J«u »ied fašisti in komnnisti cdcn mrtev. r. ,''0'cjj tejra so napadli fasisti župnika v ^JkovO^li v Istri in sleno streliali proti oh D .^wi«štvo k zasedlo premoKOvuike *k> "^* ^nc ^* ln1" lVl"e^no'e!nc so v<>Jst- , e V,cte iznenada nanadle raškc prcmo- ^...Vni^o in jj}i zavzclc. PrcniOROvniki so i |i{ . v ro^ali dclavccv, katcri so jih bili | •)()^!^!>ni zimncga spora z ravnajtcijstvom Vo •i^ zase('n že Jirec^ tedni. Čiin se jc zb'S -° IK)JaV1'0' so nidarji vcčinoma 'i)ad-:a^' *'° pr' ^trn)CU iC prišlo do spo- bil >:i'i Pri ,^atcrem s0 ^cte streljale ter n- Uep.V-il nu!ana in 3ili nckoliko ranilc. O- >.i\- aC'v' })ro^' premo«i-ovnikom sc jc ndelc- zaJ; V()Ji»a niornarica, ki jc iz raškcjra ^iV;» Poniajrala pclioti pri naskokn. Oomače vesti. I nrir i. ^»"Peisjca. Braluo drnštvo »Stol'< | "^ed' v ncdcljo, disc 17. t. in. ob 4. nri 1 Dr» i e^ovo ^ramo »Mati«. Isto ponovi sosk "J0 ncdclJ° oh isti lirl v Lojfu-Čcz- ^' cm- Vsebina jc vclczanimiva za ta tu ^atj> vabi k obilni udclcžbi. -- Odbor. ori n. ^mri«*> se je ponesrečil v Zasforju st »•;7kl J°žcf Penko iz Parij ' '-; ko i;: vozil les iz jjozda. vofkt ^rTecJava»k o zadrtižncni kiifaRo- zvcv " )d P°krovitcljstvoin »Ooriškc ^ulrn" Se c>tvori-io v Oorici predavanja o vodV* 10T" kn-"K°vodstvn. PoIck knjitro- nem •¦•? Sc bodc Predavalo tudi o zadruž- tfavn«• tneT" in s°cijalncni zakonu. Prc- nj|, (r1. se završijo v približno šestih tcd- t. f ,!h ?rOvanjc slusatcljcv bo 24. aprila stev J()- c]r>^- Kjc — sporočimo v prill. vv-Hioriske Stražc«. Ziiuhn 2r(llb|ie»o. Včeraj dnc 12. t. m. !c Car?!,a "xckil oscba v Oosposki iilici (Via 4' ',.? Z 24l) L»-. Kdor jc našd jc napro- n;i«V"?- Princ-'^' v nn^o upravništvo, proti l ¦|iui^ir^ofor: Kdor -^c ni' Pi-edložil na ii- I cenitv intC!Ulanco a'i liipotečni zavod I }Itve vojnih škod na nepremičnmah, t. j. (na poslopjili iu zeinljifičib), katcre so pripoznane od podpisanc^a izvedenca, naj to stori v svojo korist, da si preskrbi slcdeče listine v dveli izvodih: Domov- nico. drnžinski list, zcniljcknjižni izvle- čck in poscstnc pole. S tcnii navcdcnimi listninami naj se dotični blagoliotiio obrne v pisarno podpisane^a, katcri je priprav- ljcn prcskrbcti vsc potrcbno za prcdlojr. Prcvzamc cnako po drugib izvcdcncili izvršonc cenitve. -;¦ Lep dogodek. V novi državi doživ- Ijamo vsak dan polno novosti, ki so na- šenm disciplinirancnui Ijtidstvu ncrazum- ljive. Rcda, hannonijc, discipline, ki vlada v novi držav*i našc Ijudstvo nc raztnnc. Ali bi bi) niotfoč v drn^i niodcni državi sln- čaj, ki se jc ZKodil v pondeljck. dnc 11. aprik» na Tolminskeni?!? Mož-posestnik, ^re doniov iz Tolmina v kanalski Lom in sreča 3 ^ospodc oficir- jc. On tfre niimo njili brcz pozdrava, ker Civilist nc pozdravija v nobeni modcrni državi oficirjcv, in ta zakon moderne nljudnosti jc našcnm kmetu dobro znan. Ko sc jc Kmct oficirjem že oddaljil, «o po- slali za njim oficirskcjja slu^a, da sc mora vrniti, kar jc naš kmct tudi izvrsil. Ofieirji mil rcčejo: »Ko .i{reš miino jrošpodov, ki so oblečeni v nniforino in nosijo pozlačcno i čepico, je dolžnost, da se odkrijcš«. NaŠ | kmet seveda te irovorice Jii raztnncl, in $c | je počasi ])omikal naprcj: med potja jc ! razmišljeval in govorica oficirjcv inn jc ! postala razumljiva. | Mi pa svctiijemo j.TOspodom oficirjeni, 1 da nc vzncii'irjajo ljndi, ker drugace bi se I jiin oficirji drnj^ili držav niojdi smejati, če i zabtcvajo od civilista pozdrav, čcprav i krijiga o lepein vedenju tcga paragrafa nc ! pozna. H Kat. tisk. dnistvo ima 21. aprila ob H). nri i)redp. obeni zbor v Oorici, nl. Car- ducci št. 4, 11. Razposlali sino sicer vseni clanoni vabila po pošti, radi Rotovosti opo" j zarjaino pa še enkrat tem potoni. Prcd- » scdnik. Darovi. d Za »Sklad Goriškc Stražc«: Vcse- la družba Ajdovcev in Brcjccv pri sv. Martinu 40 L, g. Dcbelak Ant., ker je bil tako srečen, daje dobil slnžbo 3 L, po namenn Josipa Ötokulj iz Vel. Žabclj pla- ča Justina Paljk iz Vel. Žabol.i vslcd sod- ne poravnavc 20 LM K- Mihcli Anton iz Brji 1 L., skupaj (A L. Vescla družba pevk in pevcev v Toliuinu 80 L., N. N. v Borjaui 20 L., N. N. v Mcdaui 1 L., k. Fr. Bcrce I")ornberg I 1 L. skupaj 166 L. t Da se »Straža« oUrepi jej darujejo j .53.30 Lir slcdeči »narobcfašisti«: I Kofol .ložc, št. 51;; Scdcvčič Jože, št. 27; Sedevčič Lconold. ši. 24; Kofol Anton, št. 57;; Kofol Stanko. st. 79; Kofol Leopold, St. 79; Žbogar Andrcj, st. 77; Žbojrar Toinaž, št. 80; in Vn«;a Alojzij. I Zadnii izknz 1740 L 25 vin. Skupaj; j 1961 L 55 vin. | d. Za »Sloyensko sirotišče«: P. n. jr. Jenko Pisot zbirko povodom poj^rcba t Ivana Polj^ak iz Šmarij na Vipavskem 170 L. Pokojna Jera Stravs iz Cerkna št. 19 je v oporoki volila 300 L. j Pokojni kurat Simon Kos zapustii | 500 K. — Bo.q: poplačaj stotcro! Prispevki za NOS.: V Kanalu so na- | brali «fospodične L 804.—. Pri krstu dru- žine kr. Kozma in Figl iz Prvačine L 45.—. Poslano 1-) Preklicujem vse obdolžitve, ki sern jih izustil naprain gosp. Ausfustu Stanič, ker predmct kalcri je bil vzrok žalitve sc je dobii pri drugemu. AVČH, dne 6. aprila 1921. Leo Valentinčič. *) Za članke pod tem naslovom je ureduištvo odgovoriK) Ic toliko, kolikor /,ahtev;i tiskovni zakon. Proda se kmetsko — posestvo — v Vipolžah 5 gospodarskiiui poslopji vred. Pojasnila tlaje uprava lista. Na prodaj v Slovenlji Je lep grad z veliko vodomoč pri G^ljll žaga na volgalcr, elektrarna, 24 oral zemlje, pohiStvo, živi in mrtvi fundus '/M K 5 milijonov /ax lesno induslrijo ali lrgovino pripravljeno. One 15. aprüa t. I. otvorijo s estre UršHlinkB lc drugič trirrsesečni gospodinjski tečaj, v kalerctn se poučuje raznn predpisanih predmetov tudi kroj oblek in periia ter vsa (liuga ženskfl roČna dela. S potrtim sreern naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in zn^ncem. da sc je dne 'ö. t. m. naš preljublieni soprog ozir. oče JANEZ OBLAK, jetniški nadpaznik v pok. po kratki boiezni. previden s sv. zakramenti, presdi! s srečncjšo vcčnost . v visoki starosti 86 let. Pogreb se je vršil dne 8. t. »n. (v pelek) ob 9. uri v (iorjanskein. Priporoča se v pobožuo molitev. (3ORJANSKO, dne o. aprila 1921. Terezija Oblak, KaroS Oblak, kur.n, žena. _ sin. u Borici ppodaja umefno satje kg po 22 lir ' gosp. A. Sfiligoj v knjigurni K. T. 1). (Monlova hiSa). (|ostilna :-: :-: pri „BELEM ZÄJCÜ" ~ — v Gorici---------- Shajališče okoličanov in mešča- nov. Postrežba s svežimi do- mačinii, mrzlinii in gorkimi je- dili ter, z izvrstnim vipavcem, bricem in s Črnino. =i Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restavrater. Štedilnike, Ijubljanskega sistema, za vzidanje, izde- lujein in imam v zalogi. — Izdelovalnica Stediinikov KRANJKC LÜDOVIK, Trnovo pri 111. Bistrici. Lepo posestvo okoli 35 oralov pri Rogački- Slatini 3 hiSe ^'osp. poslopje vinska trgovina, vrclec za kisio vodo na ströje, pohištvo živi in mrtvi fundus za K 1,600.000. Na prodaj 5e druga velika in mala posesiva hii^e, vile, tovarne, ir#o- vina in gostilna. Karo/ ßreznik, Čelje til. Uolgopoljc 3. .Lepo kmeöko posestvo Že obdeiano, oddaljeno 10 minut od mesta na ü o r e n j s k e m poleg žeieznice SB vsl6d preselitvB preda z vsem orodjeui in titimi giavami živine. Natančen naslov pri upravi „G o r i š k e S ( r a ž e" Cene po doy:ovoru. Hcenca 11-15 ht a- ^"e- stva sprejme kleparski mojsier v (iorici. Kje pove uprava. Posestvo {30 oralov) kdor želi kupiti v Jugüslaviji, Vj ure od Celje na !>tajerskeiH, obstoječ^ iz vinograda, travnikov, sadonosnikov, njiv in jjozda, eleganfna vila, vin3ka kleU gospodarsko poslopje ter mrtvi in živi inventar. Ccr.a lir 100.O00. — Natančno s^ izve v Lokavcu pri Ajdovščini Št. 161. HRASTOVinJELOV (smrcka in bor) rezan in tesan ies v yseh dimenzijah, kakor tudi bakove deskr. tavolete in bukova drva dobavi vsako množino trgovina z lesom Julij Dernovšek - Maribor, MEL1SKA c. 41. (Jugoslavija). Nova knjio'a! Nova knjiga! Izšhi je v založbi „Tiskovne zadrngea v Ljubljani nova knjiga: Damir Feigl: Tik za fronto, (Prodaja se v knjigarni Kat tisk. društva v Gorici Montova hiša). PODRUŽNICA LJÜBLJANSKE KREDITNE BÄNKE :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom." Telefon St. 50. Brzojavnl naslov: Ljubljanska banka. Delniška giavnJea SHS kron 50 MILIJONOV. CENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS kron 45 MILIJONOV. PODRUŽNICE: Brežiee, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vioge na knjižice po 4Ü/O- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrbtne^a tnje^a denarja. - lavršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najknlantnej^e. Uradne ure za občinstvo 8' ,12 in od 3 5. Ob sobotah popoldue, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Zastavljavnica (TTJont) v Gorici. RAZGLAS. Lastniki oziroma inicjitclji zastavnih iistkov navadnih zastavil (perila), obleke i. t, d), ki so se izdali v drugem polletju lefa 1913 ter v letih 1914 in 1915 so va- blj'eni, da jili predložijo našetnu uradu v svrho vpisa najpozneje do 15. ma]a 1921. RAVNATHLJSTVO. I&POfYl Pr'd"O služkinjo, ki fe vešča aivt/Ill samostojiiega gospodinstva — — — in prodajalko. — — — Trgovina FERJANČIČ, Vipava (trg). Pravi vin ski ocet (jesib) prodaja :-: na DEBELO po Lir 7ß.— :-: G0K1CA - u!. Veltuvim fil. 17 - (JORICA. (EBELÄRJÜ Dutii satie p 20 Jir \i Podelava mnetnega satja 8 lir. Ekspprtni panji, rabljeni s 7 salniki racijonalne mire, z na- lepljeniini začctki iz umetnega satja od 20 do 26 lir oddaja Anton ŽniderSlč, Ilirska Bistrica. Pozor na domača tvrdka! Franc Saunig Gorica, išpoSria sedaj VSa Garduccl št, 25 blizo Korna Naznanja slavnemu občinstvu, da je jzopet došla Telika iabira šivalnih strojev več vrst za krojače. šivilje in jčevljarje iz najbo- Ijših nemških tovaren, katere jamčim do 10 let. Dalje veiika izbera dvokoles PUSH in drugih tovaren. Izjemno prodajam tudi na obroke. Geniki na zahtevo požtnine prosti. Lastna mehanična delavnica. * | Priporoča se: Franc Saunig. j SVOJl k SVOJIM ! -^8 Pozor mizarji! Tournir orchov, mahagoni itd. za pohištvo se dobi v vsaki množini tudi po posti pri tvrdki IVAN KACIN — siORKA Via della Croce št. 10 (za Kornom). KnJiiarna K. T. D. * Gorica M0NT0VA HIŠA. Velika zaloga šolskih in pisarniŠkih potrebščin na drobno in na debelo. so nepremočljivi možki in ženski plašči, 1 kje pove uprava. ' Gospodarska zadruga za Goriško okolico v Vf^TOJBI vabi svoje Clane na REPNIOBČNIZBOR, bi bo v NHDEUO dnc 24. aprila 1921 ob 2. url pop. v prostorih Občinskega d(Äna v VRTOJBI. Dnevni red; 1. Poročilo načcistva in nadzorslva. 2. Odobritcv lclne^a računa za upravno leto 1921. 3. V oli lev nadzorslva in krajevnih odborov. 4. Volitev 2 razsodnikov in 2 pregledo- valcev ra?unov. 5. Razni predlogi in nasveti. NAČELSTVO. Hišica z vrlom na prod a j pri južnem kolodvoru. :-: Pojasnjla ul. sv. Andreja 2i/A. :-: Harraonij SL'«3 kuratni urad na USTJU p. Ajdovščina. Sprejmem takoj dobro izurj nega črevljarskega poinoč- nika na slalno delo. :-: Anton Reščlč, Postojna. : ; Ženskollv(^i^^^ novo inožko in en šivalni stroj za krojače je na prodaj v (10RICI ul. CliSARE LAA1BR0SÜJ5. ' _ __ sibifurjent gimnazije išče primcrne službe. Cenj. ponudbe pod „Abituijent'4 na upravo. :-: :-: Via Ctsrducci (Oosposka ullca) BRUNO SAUNIG Via Cardnccl (Gosposka ulica) priporoča svojo bogalo zalogo vsakovrstnega usnja, nadplatov, črevljarskib potrebSčin in orodja, ličila, mazila, najboljših gumastih podpetnikov, sedlar- *-------!---------^= skega usnja in potrebščin i. t. d. ---------^=^------=^.--— Črevlji domačcga izdelka. Gonilni pasovi nn izbero in po naročilu. Sveče za cerkve, pogrebe in liomačo rabo vseh velikosti. Cen© Kmerue. Postnžba točna in solidua. »- Na debelo. in drobno - ^zprodajalcem primeren popusf TRGOVINA T^op. HRIBAR - i^^i ¦'&&• eorso Verdi St. 32. ^WI Se pnporočajo s!svnemu e^čJ^stvu v msstu in na de^e^i ^Q obHen obisk. 0LAGO SOLIDND. 6ENE ZMERNE. NAZNANILO. Naznanjam slav. občinstvu, da sem .___.-—~r odprl stavbeno ključavničarstvo ----- kjer izdelujem vseh vrst šiedilnikov, železnih ugraj ter vsa v to stroko spadajoča dela. Cene najniž|e. v ' Delo soliclno. Priporočam se za obila naročila. JOSIP STRUKELJ Gorica - Piazza Cristo St. 1 - Gorica -_• ¦ ...' tut"--""•ir1----•*¦>' o _ ^0 . ^» _ in*"" ¦¦wer • —ur ¦titw -«j*» —»» «¦>- ~»— »^.—-____,^____________ Tvrtta Euštrin & Marmolja, Gortei - m ^m % prodaja dobro jed'Irco olje brcz dulia . . . . po Lit. 7,— ?:a li-i-r I.a namizno oJje . . .......n n 6*60 ====== Nttdalje v prav konkurenčne cene =====; BovSki sir, gnjati, domače saiame, sardine, «no oljčno olje v vrčih po 1 in no 2 k<> sveče, milo itd. itd. " r Živinorejcem |>iiporočamo najlopleje Sezuinove tropin e (oljnate pogače), oves, ter pristne posevke drobne in debele po najnižjih dnevnih cenah. ----------- _______--- GORICA - Stolrti trg 9. Isvo - GOR!CA. Priporoča svojo bogato zalogo sedaj došlih šivalnih strojev if inozemskih svetoyno znanih tovarn. „Pfaff GritzneK-", „KaioerM' „Köhler, „Neuman", „Diirkopp" in I)u najskih prt-izvod „Ra$t & Gafsser**. Tv;dk