Posamezna številka Din 1.- STEV. 222. LJUBIJANL pondeljek, dne 26. oktobra 1925. Poštnina plačana t gatorini. LETO O lakaja nwk dan opoldne, bvsemfi neddj in praznikov. Meaogna naročnina: V Ljubljani In po poiti: Din 20*—, inozemstvo Din 80—» ga Hasdvisei političen list mnism n umlatkibtvo* tnOH 6*BG0RCICHVA ULICA STEV. IS. fUNI trBY, 151 L Rokopisi m m vračajo. — Oglasi po tarifu. Plemeni* rpražanjem naj so priloži maiks ca odgovor. BaCoa pri poštnem ček. orada Slov. 12L63S. Nemoralna politika. Silno enostavno si predstavljajo politiko naši samostojni demokrati. Po njih mnenju ni treba drugega, ko da ima stranka močan tisk in da je v vladi, vse drugo pa je postranskega pomena. Zato je bilo tudi edino pozitivno delo — kolikor more mladinsko delo sploh biti pozitivno — njih tisk in zato so vedno poznali le eno skrb, da bodo v vladi. Če pri tem trpe njih načela in strankini program, pa jim je vseeno. Tako smo videli, da se naši samostojni demokrati niso niti najmanje obotavljali zatajiti načela demokratske stranke in pomagali razbiti demokratski klub, ker so samo tako mogli priti v vlado. Zato se tudi niti najmanje ne čudimo, če so takoj po izgonu SDS iz vlade pričeli govoriti samostojno demokratski veljaki, da treba prestopiti v radikalno stranko in priti tako v vlado. In niti najmanje se ne bi čudili, če bi samostojni demokrati nakrat propagirali vstop v Radičevo stranko, če bi bil to edin način, da pridejo do vladne moči. Je pač tako, da stranka, ki je živela le od vladne moči, ne more prenesti opozicije in da mora gledati, da pride za vsako ceno v vlado ali pa preneha obstojati. Kakor je to presedlavanje iz egoističnih strankarskih ozirov razumljivo, tako T>a Je nesprejemljivo s stališča javne morale. Če bi obveljal ta nazor, da je treba za vsako ceno biti z vladujočo stranko, potem mora zavladati v javnem življenju splošna nemorala. Zakaj načela so ona svetinja, ki daje narodu moč, da vzdrži vsako borbo in da uveljavi svoje pravice, kar je predpogoj ljudskega napredka. Če pa ne veljajo več načela, če velja le materialističen ozir, če je odločilen le strah pred vladujočim, petem mora posti borbenost ljudstva, potem mora zavladati najtemnejša reakcija. To dokazuje vsak list človeške zgodovine, to potrjuje še zlasti naša zgodovina. Kljub najhujšemu pritisku se je dvigal naš narod, ker je bil zvest svoji ideji, in kadar se je oddaljil od nje, tedaj je bil tudi njegov padec neizogiben. Tz splošno narodnih interesov ne sme zato nihče trpeti, da bi se iz presedlava-nja ter zaničevanja svetosti načel delale politične kupčije. In treba je takoj pribiti, da ni kriv samo tisti, ki za ceno politične moči skače iz ene stranke v drugo, temveč kriv je tudi tisti, ki tako presedlavanje trpi.in dopušča. Dosledno temu moramo reči, da nič manj od naših samostojnih demokratov ne bi bila kriva oua stranka, ki bi njih uskoštvo nagradila s podelitvijo politične moči, ker bi bila njena krivda, če bi moral narod nad poštenostjo v javnem življenju naravnost obupati. Samo pomislimo na posledice, Ki morajo nastati, če vidi narod, da ni važno, kakšna načela zastopa stranka, tem-\u, ca je odločilno le to, če v pravem trenutku presedla. Neizogibno je, da bodo primeru strank sledili še posamezniki in potem ni daleč čas, ko bomo mo-. ali molčati na očitek, da smo narod nlapcev. Vsakdo se lahko zmoti in tako tudi stranka. Kakor je presedlavanje napačno, tako je napačno tudi vztrajanje v zmoti in čim preje stranka svojo zmoto prizna, tem bolje in lepše zanjo. Toda 'l,di v tem slučaju mora stranka dokazi, da je res spremenila svojo politiko 'll da ni storila tega iz materialističnih ()zirov, temveč iz idejnih. Stranka mora Prestati preizkušnjo in šele potem ji mo-le zmota oproščena. Neprimerno težjo preizkušnjo pa mo- Grško-bolgarski konflikt. INTERVENCIJA ZVEZE NARODOV. London, 26. okt. Vse vesti, ki so prispele z grško bolgarske meje, pravijo, da postaja grško bolgarska kriza vedno ostrejša. Angleški diplomati pa so kljub temu zelo optimistični ter verujejo, da nevarnost ni velika, ker sta obe stranki pristali na to, da ustavita neprijateljstvo za časa konference Zveze narodov. Če ne bo konflikt potom intervencije Zveze narodov v kratkem rešen, je nevarnost, da izgubi Zveza narodov ves svoj ugled. Chamberlain potuje danes zjutraj v Pariz na sejo, ki se vrši ob 16. Edini sumljivi faktor je Italija, ki si hoče baje iz balkanskega kaosa pridobiti samo koristi. Vendar je gotovo, da bosta Briand in Chamberlain pridobila tudi Mussolinija za svoje stališče in ga pregovorila, da porabi ves vpliv, da se spor reši. GRŠKA - ODNEHALA. Atene, 26. oktobra. Zastopnik zunanjega ministra admiral Hadžikiriakos je sporočil inozemskim diplomatom, da je grška vlada izdala komandantom čet proti Bolgariji naredbo, da takoj ustavijo neprijateljstvo in umaknejo čete z bolgarskega ozemlja, toda le pod pogojem, ako Bolgarska evakuira grške obmejne stražnice. Ta popolen pristanek na premirje in popolno evakuacija bolgarskega ozemlja je bila predmet živahnih komentarjev v diplomatskih krogih. MIRNA REŠITEV SPORA. London, 26. oktobra. Tukajšnji krogi mislijo, da bo grško-bolgarska kriza trajala en teden ali pa samo še dva dni, dokler ne bo sestavljena anketa in končana pogajanja. Splošno mnenje pa je, da je najnevarnejša točka krize že minula. JUGOSLAVIJA OSTANE V GRŠKO- BOLGARSKEM KONFLIKTU NEVTRALNA. Beograd, 26. okt. Včeraj od 11. do 13. se je vr§ila plenarna seja vlade. Na seji je poročal dr. Niničič o situaciji na Balkanu. Vlada se je postavila na popolnoma nevtralno stališče v diplomatskem in vojnem pogledu, kakor ga je zavzela že od prvega momenta, odkar je nastal spopad med Bolgarsko in Grško. GRKI OBSTRELJUJEJO BOLGARSKE KRAJE. Sofija, 26. okt. Zunanji minister Kal-fov je tujim diplomatom izjavil, da so Grki včeraj po izjavi, da prenehajo z vojaškimi operacijami, nadaljevali z obstreljevanjem Petriča. Tekom včerajšnjega dne je bilo izstreljenih 150 granat raznih kalibrov. Sofija, 26. okt. Včeraj ob 4. pop. so Grki po relativnem zatišju ponovno obstreljevali selo Livonovo. Sofija, 26. okt. Včeraj ob 2.40 so Grki bombardirali en kvart Petriča in selo Marekostinovo. Bilo je več žrtev. Okoli 6. pop. je zgradila grška infanterija v bližini Petriča okope in jih obdala z bodečo žico. GRKI ŠE VEDNO PRODIRAJO. Slrumica, 26. oktobra. Nasproti vestem, da je neprijateljstvo med Grško in Bolgarske ustavljeno, se je čulo cel dan mečno streljanje v smeri Petriča. Grki s» ponoči in danes zjutraj fronto znatno razširili. Danes so Grki zavzeli selo Nevroko, ki se ni moglo braniti. Grška vojska nadaljuje operacije v smeri Mel-nika. Bolgari se zaenkrat še ne upirajo mnogo, vendar so pripravljeni, da odločno napadejo Grke, če bi ti nadaljevali s prodiranjem. V okolici Melnika se nahajajo močni vojaški oddelki. Vesti o zavzetju sela Nevroko se ne potrjujejo. Solun, 26. oktobra. Tekom včerajšnjega dne so bili poslani na fronto močni oddelki vojske in sicer: 2 pešadijska polka, en polk konjenice in pol polka poljskega topništva. STRAH GRKOV. Atene, 26. oktobra. Grška je uradno izjavila, da bi mogla umakniti svoje čete z bolgarskega ozemlja, toda samo pod pogojem, da bolgarske čete ne bodo na nje streljale. Grška želi popolno zaščito svojih čet pred eventualnimi incidenti v slučaju evakuacije. Solun, 26. oktobra. Sinoči so pripe-lja v Solun 4 grške oficirje, ki so bili ubiti v bojih okoli Petriča. KRALJICA MARIJA SE JE VRNILA V ■ BEOGRAD. i Beograd, 26. oktobra. Sinoči ob 9. je prispela v Beograd iz Rumunije N j. V. ! kraljica Marija v spremstvu dvorne svite. Nj. V. kraljica je takoj odšla v dvor. i i DELO SKUPŠČINE. Beograd, 26. oktobr*. Danes dopoldne se vrši seja skupščine, na kateri se bo nadaljevala diskusija o invalidskem zakonu. Istočasno bo delala tudi sekcija finančnega odbora na zakonu o carinski tarifi, ki bo do nedelje gotov in takoj predložen skupščini. VOLITVE V VARAŽDINU. Beograd, 26. oktobra. Včeraj so se vršile v Varaždinu občinske volitve, katerih rezultat je,sledeč: Hrv. blok Zajed- ] nica) 11 mandatov, HSS 9, SDS 5, radikali Davidovičevci 2. Volitve so vzbudile v zajedničarskih krogih silno zadovoljstvo." NOBENE IZPREMEMBE V POLITIČNEM POLOŽAJU. *'eo»1'ad> 26. okt. Včeraj ni bilo v pomičnem življenju nobenih važnih dogodkov. Politiki so izkoristili včerajšnji dan za ( d mor. Edino seja ministrskega sveta se je 'ršila, na kateri so razpravljali o situaciji, zlasti o •zunanji, ki je nastala po giško bolgarskem konfliktu. NEUSPEL SHOD PRIBIČEVIČA. I rnjavor, 26. oktobra. Včeraj se jo \ rsilo Utiraj zborovanje SDS, za katero ni bilo nobenega zanimanja. Na zborovanj11 je govoril g. Pribičevič. ra prestati stranka, ki ni bila samo v zmoti, temveč ki ima na svoji vesti celo I vopo grehov, ki je preganjala vsakogar, j kdor ji ni slepo sledil. Tu pa ne zado-i stuje priznanje zmote, ker grehi se odpuščajo le pod pogojem pokore. Ne zadostuje kes, ker se ni več v vladi, temveč potrebna je pokora za storjene grehe. In to pokoro more vršti stranka le v opoziciji. Tu se mora oprostiti vseh onih. ki sc preganjali, tu si mora osvoboditi vseh onih, ki so iz poslovnih interesov zatajevali načela, tu mora zopet s poštenim delom pridobiti veljavo svojim načelom. če pa te pokore ne stori, potem se tudi ne more priznati njenega kesa, potem se ji ne sme priznati dobre volje. Politika ni izkoriščanje vladne moči, temveč politika je delo za ljudstvo in zato proč z nemoralnim presedlavanjem! Kočaki ujeli ohridskega okrožnaga načelnika. Beograd, 26. oktobra. Na poti iz Debra do Ohrida pri selu Tušmuraništu so ka-čalci ponoči zajeli ohridskega okrožnega načelnika Laziča, predsednika duhovnega sodišča proto Miloševiča in šoferja. Zandarja, ki jih je spremljal pa so ubili. Vest o napadu je vzbudila v Ohridu veliko vznemirjenje. Takoj so bili poslani na vse strani zasledovalni oddelki, vendar o ujetnikih ni sledu. Ker je do albanske meje samo nekoliko ur hoda, se misli, da so bili ujetniki prepeljani v Albanijo. Beograd, 26. oktobra. Čim je dobilo zunanje ministrstvo poročilo o nenadnem dogodku, je takoj obvestilo albansko vlado in zaprosilo, naj ona preko svojih oblasti, stori vse, da izsledi kačake in osvobodi ujetnike. Sinoči se je vršila v notranjem ministrstvu konferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da odide v Ohrid žandarme-rijski komandant podpultovnik Tomič, ki bo osebno vodil zasledovanje ka-čakov. SAMOSTOJNI DEMOKRATI ZAPUŠČAJO VODITELJE Zagreb, 26. oktobra. .Včeraj se je vršilo v Gračacu zelo dobro obiskano radikalno zborovanje, katerega se je udeležilo 1500 oseb. V tem okraju samostojnih demokratov je bilo na zadnjem samostojnem demokratskem zborovanju navzočih samo 150 ljudi. Iz tega sledi, da Pribičevičevci prestopajo v radikale in radičevce. Na zborovanju je govoril tudi bivši minister dr. Peleš. GRŠKE VOLITVE. Beograd, 26. oktobra. Včeraj so -e vršile na Grškem volitve. V celi grški Makedoniji so dobili večino republikanski desničarji z begunci. Rezultat v Atenah še ni znan. USPEL SESTANEK HSS. Sušak, 26. oktobra. Včeraj se je vršil sestanek zastopnikov mestnih in okrožnih organizacij HSS. Bilo je prisotnih 160 delegatov, ki so zastopali 20 organizacij. Govorila sla Herceg in Predavec. JUSTIFIKACIJA VOJAKA SLADO-VIČA. Zagreb, 26. oktobra. Danes ob 6. zjutraj je bil justificiran vojak Sladovič, ki je 1. 1923 umoril Harndta iii ga oropal. Bil je. prepeljan na strelišče pred izkopano jamo. Na strelišču je bila postavljena četa pod poveljstvom podpolkovnika. Po prečitaui ohsodbi je pristopil svečenik .Sladovič je priznal svojo krivdo in prosil oproščenja. Nato je poljubil razpelo ter dejal: »Hvala Bogu! Sedaj sem zdrav. Daj mi, Boze, srečno smrt! Vojaki so izstrelili salvo in zdravnjk je ugotovil takojšnjo smrt. liuplo so odpeljali na Mirogoj. ŠPORTNE VESTI. ' Zagreb, 26. oktobra. Prijateljska tekma med GTadjanskim in Haškom je končala z zmago Gradjanskega v razmerju 4 : 3. Danes ob 11. odpotuje zagrebška reprezentanca v Prago. Beograd, 26. oktobra. Nogometne tekme: B. S. K : Sokol =1:1. Obilic : Bchemia = 11 : l, Breljanin : Srpsld match = 3 : 0. Jugoslavija je premagala v Subotici subotiškega prvaka S. A. N. s 4 : 3. Sovjetska Rusija-Jugoslavija. Na Dunaju, 22. akt. 1925. teristiške razmero niso, bile prav nič znane, zato neverjetno tavanje po temi. ; _N,'jprej sem raztolmačil državno oblik« »Svjuza soeialisličeskili sovjetskih republik (SSSR), t« ja zvezna- država, ustanovljena .30. decembra 1922, in jo tvorijo:".. 1. Ruska soeialistiška federativna soVjeiskn republika (RSFSR), ki obsega poleg^ jedra Rusije, gornje Kavkazije in Sibirije še več avtonomnih republik: Krim, Turkestan, Dagestan, Tatarsko, BaSkirig dela^sfcp £omji|i» . 'Nemcev ob Volgi iu še d$ug4 - D»??J l Aserbejždan, Armenija, Georgija (glavno my- Ukrajina je bila tista, ki je prva spoznala, da dotedanja pogodbena zveza ne zadošča za internacijonalno stališče in dilo na zunaj, zato so se izrekli za enotno zvezno državo v obliki Svjuza. Osrednji eksekutivni odbor je Po Locarnu ae Sovjetska Rusija poglavitna skrb diplomatov skoro celega sveta. Zanimivo je čitaiije izjav vseh udeležencev, da sklenjeni pakti-nikakor nlfeo naperjeni proti Rusiji.1 Najbolj’ resnične so itake izjave od strani Nemcev. Oni, sprejemajo vse, kar jim ugodnega nudijo'5,od vzhoda 'in zahoda, podpisali so pogodbe \ Locarnu, ali ostali so tudi pri Rapallu; zadovoljni so z doseženimi uspehi Briand, Chamberlain, Vandervelde, Mussolini, Beneš itd., 'ali'" tudi Cičerin se hudomušno smehlja; a najbolj sc zadovoljili. Nemci, dasi se med njimi nacionalci navi- in. konsolidaciji ruskega državnega, gospodarskega in narodnega življenja. Brez take&a1 pregleda’ne bi mogli razumeti n. pr. niti sedanjega potovanja Či-čerina, niti člankov Trockega, še manj naše docela napačne politike napram tej mogočni slovanski Rusiji, katere obstoj sam daje neprecenljivo -moralno oporo vsem manjšim slovanskim državam. — Tudi ne bo škodovalo, ako ponpvim vsaj bistvene temelje današnje Rusije. V uvodu svpiini člankom (»N. IV: 2. aprila 1924) sem dejal: »Pred kratkim časom se je vrnil iz Rusije amerikanski pisatelj France (ne zamenjati s francoskim .pisateljem Anatolom France), ki postavlja današnjo Rusijo v jako svetlo luč. Od izjavlja, da je današnja Rusija, najsrečnejša dežela med vsemi, ki so bile zapletene v svetovno vojiio. Oovori O blagostanju iu zadovoljnosti prebivalstva, o urejenih financah itd. — ppsedaj, pravi, so prihajale iz Rusije in o Rusiji tendencijozne informacije od ut ra ni oseb, ki so nosile pobarvana očala in so videle hoti? le slabo, nič dobrega. Rusija je sreČna-dtžeU;:/-'Ali ni tu#-ta |Amerika-nec gledal ruskih razmer skozi pobarvana očala? Kdo naj to' ve? — To pa je' gotovo, da današnjo Rusijo poznamo veliko preslabo «• —*tajil<, so ga privezali na vrv in obesili 7. glavo navzdol na neko kljuko. Visel je tako dolgo, dokler ni »priznal . Cela vrsta prič, ki naj izpove o krivdi obtožencev, je odločno izjavila, da ni med obtoženci niti enega udeleženca vstaje. V tem oziru je bila zlasti značilna izjava vdove od vstašev ustreljenega občinskega uradnika Sandru. Izjavila je namreč, da so morilci njenega moža že davno vsi postreljeni. In vendar bodo vsi obtoženci kaznovani, ker je ministrski predsednik Bratianu izjavil, da so obtoženi kmetje sami voditelji zemljo-radniške stranke in jih treba zato strogo kaznovati. Politične vesti slugo boljševizma, da so z odpravo carizma vrgli tudi Habšburgovce in Hohenzollerje, kajti z RomanOviČi v Petrogradu bi imeli še vedno Hohen7ollerje v Berlinu in Habsbur- i »ovce na Dunaju. Češkoslovaške in Jugoslavije bi ne bilo. -ti. Druga velika zasluga je, da poslej sploh imamo ruski narod, na katerega Sinemo računati, ako — bomo vodili pametno politiko. (ioVoril sem tudi o pi'vi ogromni koncesiji boljševizma našim demokratskim nazorom v gospodarstvu — o novi ekonomski politiki (Novaja ekonomičeskaja politika, kratko: NEP), ki pompni novo epoho v -dekadenci boljševizma oziroma, v zdravi evoluciji Sovjetske Rusije. — A. G. , ' (Dalj* sladi.) =: Neslanosti, ki bi se lahko nehale. V ^ociaiis.tu*: pi§<* nekdo o političnem položaju redno v 'ionu in na način, ki je morda za predpustno dobb primeren, ki pa je za socialističen list nedopusten: Kakor ni res, da je za otroke to, kar je neumno in za kmeta to, kar je robato, tako ni res, da je za socialista primerpu pocesten ton. I p y tem tonu razpravlja »Socialist«. Tako čitamo v zadnji njegovi številki: »Žerjav je prvi ponudil za to predstavništvo (da namreč on zastopa Slovence) svoj dokaz: šel je k Pašičevi gospej v siloiiski voz, pa dobil tam šalčo grohovega čaja! štnmfieiM nima in tri koščke sladkorja. Pucelj argumentira svoje poslanstvo, da zastopa Slovence v beograjski vladi s številkami. Vsaj se ravna 011 po domačem pregovoru: Kolikor repov imam, toliko mož veljam. Zato pravi: pudjeveev, radičevcev, Črhdgdfcfev, Rubov In simodolskih bikov je ! 100 milijonov Ergo,-gospod Pašič; samo mi, ki smo iz Lašč doma, jncyemo zastopati Slovence. In v tein tonu dalje. Če misli Socialist, da bo s tako pisavo vzgojil delavde k socializmu, potem je to dokaz, ‘hi nima »Socialist, o socializmu niti pojma. Mislimo, da ie življenje delavca pač tako resno in težko, da nišo zanj take giupe šale. Zato naj »Socialist s svojimi neslanostmi neha in se prične zavedati svoje miloge. V Narbilm socialisti o skupnem nastopu vseh slovenskih slrank. V uvodniku »Sporazum , iJi; ^loV?110.* piš«. ..Npva Pravda, o skepnega' naslova vseh slovenskih naprednili strank. Nobena izme» ’ obstoječih naprednih dajo v krog vladnih strank, priznavajo važnost doseženega sporazuma in ne odrekajo pripravljenosti sodelovanja. Volja je dobra, Sflnio konkretne oblike mora še dobiti. Te la bo dobila šele takrat, če bo dana možnost skupnega- nastopa vseh'slovenskih naprednih strank.•• Nobena izmed obstoječih naprednih strank si , ne sme domišljati, da je sama zmožna prevzeti vodstvo vladne politike v Sloveniji, 'Proti sebi bi ne imela močne SLS, ampak tudi vse ostale napredne stranke bi ji ne nudilo* absolutno potrebne zaslombe. Če ni mogoča slovenska fronta s SLS (ki bi biki klerikalna fronta), je mogoča slovenska Ir o n ta, ki bi se v imenu Slovencev nato priključila sporazumu med Srbi in Hrvati. — 2. el ime, da bi bile,.besede >Nove pravde upoštevane in da Se ne Di zamudilo ugodnega trenllkfe - - ■ Mussolinijevo dežele, N,a Tirolskem V je 'bilo te dni' odpuščenih hrez vsake pokoj-f niue iz službe M) učiteljev, ki so imeli že 20 do 30 službenih let. — i-Bozener Nadiricb-it;n , . ki izhajajo že 35 let, ,so prenehale. V ] oslovilnem članku pravi uredništvo, da je predpogoj, da ima list zmisel, ta, da dobe naročniki lisi \ roke in da more biti list tolmač želj prebivalstva. Dogodki sb dokazali, da list teh pogojev nima in zato preneha. =t Enotna nemška fronta pri češkoslovaških Volitvah pokopana. Nemški nacionalci so se silno trudili, da dosežejo enoten nastop nemških strank pri češkoslovaških volitvah. Poskus še je docela ponesrečil. Najprej so odbili udeležbo nemški socialni demokrati, nato narodni socialisti ;in kontno še krščanski socialisti. Nemški agrarci se še niso odločili, toda verjetno je, da bodo tudi oni odbili enotno fronto, ker so že sklenili volilni kom-pfemis dosežen, je nemški enoten voliven organizacijo Nemcev na Slovaškem in z madžarsko nacionalno stranko. Nemški na-cionalci vseeno upajo, da ' dosežejo volilen kompromis z agrarci. Pa tudi če bo ta kompromis dosežen, je nemški enoten voliveh nastop na Češkoslovaškem — pokopan. = Bluff ali -resnica. Nemški nacionalci so po dvodnevnem zborovanju glavnih svojih strankarskih organov sklenili, da odklanjajo Locarnski sporazum, ker da- je za stranko nesprejemljiv. Posledica tega sklepa bo naj-brže izstop treh nemško nacionalnih ministrov iz vlade. Ker so na drugi strani izjavili demokrati in socialni demokrati, da ne bodo glasovali za odobritev Locarnsk^ga sporazuma, če zanj ne glasujejo tudi nemški nacionalci, je nemogoče, da bi mogla vlada dobiti v parlamentu za ratifikacijo zadostno večino. Demokrati in socialni demokrati so sicer za sporazum, nočejo pa pripustiti, da bi nemški nacionalci uganjali z Locarnskim sporazumom isto komedijo in demagogijo ko z ! Davvesovim načrtom, ko so hoteli zvaliti vso : krivdo na druge. Vsled nastopa demokratov : in socialnih demokratov ter brezglave politike nemških nacionalcev je mogoče, da bo nemški parlament razpuščen in da se vrše v kratkom nove volitve pod geslom: za ali proti i^ti-nrnskemu sporazumu. Nad vse ve-r- jet.no je, da bi pri teh volitvah zmagala demokrati ja in da bodo nacionalci silno poraženi. V nasprotnem slučaju pa je gotovo, da bi Nemčija izgubila novo vojno in da bo ' za njo potem veljal Versajski mir v vsej ostrosti. j Vstaja v Damasku krvavo udušena. — j Vstaja v Damasku je1 udušena, vendar je položaj v Siriji še vedno precej napet. Vstaja : je izbruhnila radi tega, ker so francoske oblasti na glavnem trgu razstavile 24 trupel ubitih voditeljev Druzov. Meščanstvo je bilo ! tako razdraženo, da se je slepo zaupalo na-| cionhlističnim agitatorjem. Vstaši šo pričakovali pomoči družijskih čet, ki pa so se za-■ kasnile. Za časa vstaje so francoske čete bombardirale 'mesto in je bilo ob tej priliki ubitih nad 1001) oseb. — Francozi so postavili Damasku sledeče pogoje: 1. da plača- kontri-bucijo v.zoesku 40.000 egiptovskih lir, 2, da izroči vse orožje in 3. da traja nad mestom 14 dni obsedno stanje. Prosveta. UČITELJSKI PEVSKI ZBOR! Ustanovni 'občni zbor pevskega zbora slovenskih učiteljev bo v nedeljo 1.' novembra v Ljubljani v Ulasbeni Matici. Zelja, ki smo. jo gojili že toliko let, bo izpolnjena. Priglašenih je 120 učiteljic in učiteljev iz vseh krajev Slovenije. Ti navdušeni, idealni kulturni Inž. M. Klodič: (| Ž«Bii©25nt§!*€» : 'S S$ii.?£*.O.Jnf\r 4 (Proge; Kočevje — Staritrg—Lukovdo‘1 (\^rbovsko)^-Si p.-k* cigulin: Liuhlhni' nreuT (irosuplje^Trehnjc!;«, *fttajerski Moravice. Črnomelj- Vinica-Lukovdo! ... Sevnn a -ht. U«<.) ^ VbjSfc«^prednost bi bila. da bi, se Po teh korigiranih koeficijentil. meri virtuelna dolžina moglo v smeri iz Novega mesta vreči svoje moči naravnost »rose Kočevje - Stari trg - (Vrbovsko)-Srpske Moravice-- preko kočevskih hribov v Kočevje in na mejo. Brod Moravice 200 km. njenega novega dela Kočevje—Stari Ali neugodnosti te rešitve so gotovo večje. Saše morsko jr,. fVrbovsko) 1H6 km in Varijaiite Kočevje—Brod na Kupi izhodišče ne hoile Split, kakor siiio že omenili, torej je proga ^ ' . _ . * ■- - *- — - —i Ji »»».1 n (iw)i nnil —Brod Moravice z razloženimi vidiki bovškega ge 18 kni maiii,"namreč odpadel bi del Vrbovško sever—Brod "" prednost neugodnosti proge Kočevje—Brod Moravice in M< ravice. Za siner v Dalmacijo bi služila_železnica Črnomelj— ugodnosti zveze mimo Vrbovškega, ki jih označimo v dotič- »em poglavju. Vedno in vedno l.aglašamo: 1. Nove zveze Slovenije z morjem bodo aktivne le, ako morejo pritegniti nase dei tranzita centralne Evrope in naš tranzit na Kvarner. Da pojde kaj izdatnega prometa centralne E\rope po novih zvezah v Split ali Šibenik (mimo Trsta! m ________________________________________ J Kvarnera) to je zmota. Ako cenimo daljavo iz težišča cen- SfktfT kS« vidT, propade tudi pod < luomelj-Oguii,, vsajV ju^nein delu odveč. Ta pot ni v rela- tralnc Evrope (Češke etc.) v Split preko Črnomlja-Vimce- i ta varijanta proti projektu mimo Vr- ciji Ljubljana-Ogulin nič krajša kakor pot Ljubljana-,(Vr- (tg.ilina na 1168 km. pojde to malo-prometa ,bWn* 'fV 1, bovško)—Srpske Moravice—Ogulm, kar se vedno prezre! Akd tako lahko tudi čez Vrbovško po 1196 km • v i !J !. -- i»: i- i-.j: —jm! —; ...» i.rvomor rAoimn na niiWnr Ljubljane v Split pa je — poudarjamo Še enkrat . V il* Kfntanifii. ■•U.Vll/k I . • i V najuovejšcm času je nastala še druga ideja za zvezo Slovenije z morjem. Zgradila naj bi se namreč proga Kočevje Hrod Moravice, proga Črnomelj—Ogulili in Strajta-lop-ice —Kočevje. Prva naj ne teče po trasi dr. Musila, ampak naj ima od Kolpe do Brod Moravic uspon le 1B°/m»; dolžina bi hila približno ista To zahteva, da se progo preloži bolj proti vzhodu. Zaradi manjšega uspona bi sc tako ta železnica izboljšala. Ali izgubila bi na pomenu za kraje okrog Broda na Kupi dokaj, posebno ako bi hotelo izogniti sjabemu omlotuemu terenu ter položiti jo še bolj na vzhod, ker hi potem tekla skozi puste kraje bi jo tudi gradili, v smeri na Kvarner recimo pa ničesar, bi šel malodane cel naš promet vendar slej ko prej v Trst; kakor Kočevja—(Vrbovškega)— Hrpskih Moravic ravno » T^jul,- • jo to razvidno iz tabele daljav, iie p,a v Split. Pot Maribor- kakor preko Črnomlja+^Vinice—Ogulina! »H® JIIOuaj daljši Sevnica—Št. Janž-črnomelj-Vinica-Ogulin-Split pa bi Ijana Sušak preko Brod Moravic po položnejši Jej meril« S53 km terei le za pet odstotkov manj kakor preko varjanti za 7 km krajša, je ta razlika o« •> ' ^“““ U! iortTteft gO^OTO. p^ko BTO. 2. Graditi železnico ^»^"B^%riziral direktor geola na Kup. po terenu, kakor ga je k«r d j Vaz-mere lahkomiselnost (32 pr* __________ ,v torej mnogo boljša. Kar pa to hovt> idejo popolnoma uiiiči, Slednjič so tudi pri tem variranju Musilove proge ob- je dejstvo, da bi se moralo zgraditi 43 + 50 H 43 + 1» ± veljali interesi kraja okrog Brod na Kupi in prvotni projekt 149 km. novih železnic, da bi se doseglo nekaj slabšega, do- se je spremenilj« v toliko, da se je dalo delu proge Brod a~ x‘“ " 1 x " - s *----- "* ,Moravice uspon kar je podaljšalo traso Vrbovškega, »lede smeri štajcrsko-Kvarncr bi merila d*- Srpske Moraviee gotovo bre/pomembrn«^^,.,^ feo Bro(, Ijava Novomesto-Straža-Kočevje-Brod Moravice 96 km. 2. Graditi železnico kočevje-^^iziral direktor geolo- Novo mesto — Črnomelj — (Vrbovško) — Srpske Moravice— im Kum nn (nreim. kakor ca ., Brod Moravice pa 81 km; zmagana višina v dotičnih smereh bi bila p«. 625 oziroma le 525 m. Proga mimo Vrbovškega je na | m * . -»v» UUUtUIBdlll na 50 km. To je sama na sebi popolnoma upravičeno, ker bi se zmanjšali taki obratni stroški. A.H Število mostov in predorov se ne zmanjša,tudi leži trasa slej ko prej v istem že opisanem slabem terenu. Tudi tako ostane ta proga, težka gorska železnica, ki hi stala danes 380 milijonov dinarjev. čim čez Vrbovško le 44 + 29.5 + 13 ,=;. 86 5 km. Proga Straža—Kočevje bi Šla sicer skozi Šume, tudi tik mimo knez Auerspergovih, ali malo obljudene kraje. Ta proga1 bi Ae ;V”:*" ' ^” '"""iT<«lne razmere laliKonnselnost (32 pre- ^ večinoma v tak« slabem terenu') in lidor priporoča to gradbo, prevzema veli* kansko Sovoh.os.. Naj si to politične stranke, ki morda v teh vprašanjih tekmujejo, najprej dobro premislijo. Nikakor ne sinom«; izvesti tako nenavadno težke zgradbe, ke** je drtipa bolj S A možnost dana; torej ne obstoja nikak ♦nioraft«.' 3, jtoleziiirC) ki držijo več ali manj vštric, smeri Jadrana Štajerski bi pa služila zveza Straža—Kočevje—Brod Mo- mena za rentabiliteto nove zveze končno gotovo ne gradila, saj se že sedaj predlaga, naj se jo grad ikasneje, tp imeli bi le /vezi Kočevje Brod-Moravice i (ko«evjo-Brod-Moraviw in Črnomelj-Oguliii) naravno vfi - - vej!c Slovenije ž morjem, kakor 'ivrja najbolj zveza mimo in čez Vrbovško. Štev. 222. boritelii se ne ustrašijo nobenih žrtev na poti za svojimi ideali: ne plašijo jih stokilome-tei-ske razdalje; ne straši jih ogromen iro-šek, ne boje so truda, samo da pomorejo po svojih močeh naši pesmi do one višine, ki jo bo usposobila za tekmo na svetovnem podijo. Ti borci opravičeno pričakujem podporo vseh naših zavodov, vseh organizacij in društev ter vseh privatnikov, ki jim je mar naša kultura sploh, posebno še naša pevska, naša srčna kultura. Opozarjamo na to že danes vse navedene in jih najvljudneje vabimo, da pošljejo vsaj zastopnike k ustanovitvi zbora in otvoritvi prvega pevskega tečaja, ki se bo, vršila V nedeljo ob pol enajsti uri v pevski sobi Glasbene Matice. Vegova ul. 7. Intendanta opernega gledališča je dovolila vsem udeležencem pevskega tečaja zvečer 1. novembra 50% popustit:pri vseh vstopnicah. Kdor se misli predstave udeležiti, naj javi io najkasneje do srede 28-: oktobra na naslov: prof. Vedra 1. Emonska cesta 8, Ljubljana. Proslava čehaslovaškega narodnega praznika v našem Narodnem gledališču V sredo, dne 28. t. m. vrši se v operi proslava čeho-slovaškega praznika s sledečim sporedom: V prvem delu sporeda, ki je koncertnega značaja izvajajo se pod vodstvom kapelnika g. Balatka sledeče točke: 1. Narodne himne. 2. Smetana: Libuša, uvertura za veliki orkester. 3. Arija iz opere Dve vdovi, poje ga. Marija. Jenikova. 4. Smetana: Vltava za veliki orkester, o. Viloslav Novak: Balada, poje gdč. Božena Potučkova. 6. Zdenko Fibieh. Podvefier, simfonična pesem za veliki orkester. V drugem delu proslave pa se poje Ha-tzejeva opera: »Povratek«, ki je pri svoji pre-mijeri dosegla tako krasen uspeh. Vstopnice za to proslavo so od danes naprej v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. DELAVSKA AKADEMIJA. Sorazmerno z zanimivostjo predavanja raste tudi udeležba. Včerajšnje četrto predavanje g. dr. Tume o »Karlu Marksu in njegovi dob k je posetilo okroglo dvestopetdeset po-slušalcev, ki so z zanimanjem sledili izvrstnemu poljudnemu predavanju. V glavnih obrisih je očrtal g. predavatelj razvoj človeške družbe. Človek je družno bitje, ni bival v prvotnih časih nikdar posamezno, nego je nastopal v družini. Člani ene družine so se zbirali okoli matere, bila je takrat doba ma-Irijarhata, v kateri je človek samo užival plodove. Tej sledi druga, doba, v kateri je človek že nekaj delal, tudi je mesto matere zavzel oče, ki je postal gospodar družine. To je bila doba barbarstva. Sledila ji je doba, ko si je kako bojevito pleme podvrglo drugo manj bojevito, toda delavno pleme in ga zasužnjilo. Človeštvo se je začelo deliti v gospodarje in sužnje. Pozneje .se je to razmerje izpremenilo v fevdalno, katero je zaključila francoska revolucija. Ta je pospešila razvoj industrijalrzma in z njim nastalega novega sloja — delavskega, kateremu je postal glasnik in prvi njegov filozof Nemec Karel Marks. Pod njegovim duševnim vplivom se, je ustanovila prva internacijonala. Delavski razreu pa jo dobil novo proletarsko ideologijo. — Ob koncu tega nad vse zanimivega predavanja je »Delavsko pevsko in glasbeno društvd« zapelo »Delu čast . ' Naslednje predavanje bo 29. t. m. Predmet: »Zgodovina Rusije do danes . —1— NARODNI DNEVNIK, 2G. oktobra 1925. Stran R feevne vesti I redno ugodna prilika za nakup revije/. Od danes naprej se prodajajo različni čevlji za moške in ženske, zlasti pa se Prodaja velika zaloga otroških čeveljčkov OKfltlJSKE URITE tovarn in trgovin PEter KOzina pod lastno ceno samo v trgovini na BREGU, nasproti Sv. Jakoba mostu, dokler ta zaloga traja. KONGRES ŽELEZNIČARSKIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ. Dne 24. in 25. t. m, se je vršil v Ljubljani kongres železničarskih strokovnih organizacij, katerega so se udeležile vse organizacije iz Slovenije razen Jugoslovanske železničarske zveze in nekaj organizacij iz . Zagreba, Niša in ostalih južnih pokrajin. Prisotnih je bilo do 80 delegatov, ki so obravnavali vprašanje skupne organizacije in razne železničarske zahteve. V soboto ob 1-1. uri se je vršil delegatski zbor, ki ga je otvoril tajnik Pravovarsivene 7*e Blanko in na katerem je prišlo ,'ntiw®}!2! !io I)rece-i burnih scen z dele-svoie ndvnr (lelov države,* ki so zastopali volitev v iermkaSo 1« . W]a poročal Uratnik ^1»°' 'iakar Je predsednika£ venec Jernejčič Zagrebčan Korene''ter Jovanovič iz Nisa, ki je kasneje odstopil" in te bil potem mesto njega izvoljen MtkloftiA Ob 1&. uri je bil zbor prekinjen in se je nadaljeval db 15. uri. Izvoljena je bila lOčlanska komisija za predelavo pravilnika in resolucij. ■Stanko- je poročal o bolniškem zavarovanju delavcev, Kitek je imel zelo dober referat o strokovnih oiganizacijah, sledila so potem še razna poročila. V nedeljo 25. t. m. se je vršil kongres skupne »Železničarske strokovne organizacije Jugoslavije*. Ob pol 8. je bil sprejem gostov na 'kolodvoru, ki so odkorakali v povorki v »Ljudski dom«, kjer se je ob sviranju marsejez-e otvoril kongres. Govorili so Jernejčič, Bahuu, Felicijan, Kmet, Ogrin in Stanko. Izvolila se je nova uprava skupne ■organizacije, nakar se je kongres zaključil. DRŽAVA NAJ ZIDA! Te dni dobivajo podjetja od oblasti pozive, da morajo do konca i. 1. pričeti z gradnjo stanovanjskih hiš. Silno bi bili teh pozivov veseli, če bi veljali samo lem, ki morejo zidati, ker samo taki pozivi imajo zmisel. Toda pozive dobivajo tudi podjetja, ki so komaj "nastala, ki ne plačujejo nobene dividende in ki morajo zapreti svoj obrat, če bi bila res prisiljena pričeti z zidanjem stanovanjskih hiš. V tein slučaju bi bil rezultat pozivov samo ta, da bi poleg brezstanovanjskih ljudi dobili še kepo brezposelnih. Zato naj zida tisti, ki'kaj ima. in hvala bogu tudi brez teh nismo v Sloveniji. Tako bi bilo silno priporočljivo, da bi zidala tudi finančna delegacija hišo za svoje nameščence, da ji ne bi bilo treba odpovedovati svojim nameščencem stanovanja v lastni hiši. Poštni čekovni zavod je dalje brez vsega dvoma v stanu, da plača stroške za gradnjo, svoje palače. Naj ga prisili država, da izvrši svojo zakonito dolžnost. Ne moremo dalje soglašati, da je orožniška komanda v stanovanjski hiši in še manj je dopustno, da ima gradbena direkcija zasedenih 34 stanovanj, njeno stavbfsČe pa je neuporabljeno. Pa tudi Trboveljska premogokopna družba še ni zgradila za vse svoje nameščence stanovanj. Tudi tu naj poseže vmes država. Predvsem pa naj sama zida in sama zadosti zakonu. Če mora davkoplačevalec plačati vse do pičice in brez odloga, naj velja to tudi za državo! Reveže pa pustite pri miru! To so namreč danes tudi mnoga naša podjetja. — Ministrstvo prosvete je oprostilo rektorat ljubljanske univerze v procesu dr. Pestot-nik proti našemu glavnemu uredniku dolžnosti uradne molčečnosti. — Nov kovan drobiž. Te dni prispe v Beograd sest vagonov kovanih 1 dinarskih novcev, ki se izdajo takoj v promet. — Nove poštne znamke. Začetkom decembra pridejo v promet nove poštne znamke po 25 in 50 par ter po 1 Din. — Za ljudsko prosveto. Prosvetno ministrstvo je sklenilo nakupiti večje število novih knjig, ki jih razdeli brezplačno med ljudske knjižnice in čitalnice. Za izbero knjig je vzpostavljena posebna komisija. — Organizacija učiteljev. Uprava Jugoslo-venskega učiteljskega- udruženja dela naj-energičneje na to, da se učitelji v vsej državi čini najintenzivnejše organizirajo. Udruženje je pozvalo vse učitelje, da ustanove še do konca tega leta v vseh srezih učiteljska društva, kjer jih še ni. — Regulacija učiteljskih pokojnin. Prosvetno ministrstvo je izdalo poziv na vse vpokojene učitelje in učiteljice, da predlože v svrho regulacije pokojnin u veren ju o rnzre-šenju od službe in o razvršženju. U.verenja o službenih letih dobavi ministrstvo samo. — Ljudsko šolstvo v Sloveniji. Glasom v Beogradu objavljene statistike je po mestih v Sloveniji samo 53 ljudskih šol, ki so pač jako dobro organizirane, po deželi pa jih je vsega skupaj 766. Učiteljic je 1726, učiteljev pa samo 1252. Šolskega pouka se udeležuje 77.390 dečkov in 77.730 deklic. — Volkovi v Bosni so se tako razmnožili, da se pojavljajo že v neposredni bližini Sarajeva. Ceni se, da so raztrgali doslej 85 glav živine. — Razstavljanje blaga pred trgovinami. Mestni magistrat v Mariboru je opozoril trgovce na še veljavno naredbo, glasom katere je razstavljanje in razobešanje blaga pred trgovinami prepovedano. Samo trgovci, ki nimajo izložbenih oken smejo razstavljati blago na ta način, vendar pa morajo razobesiti v to svrho razstavljalne omare, ki ne 'smejo segati preko stavbene črte več kakor 20 cm. — Nove železniške proge. Ministrski svet je odredil trasiranje prog Kragujevac—Kraljevo — Raška — Kosovska Mitroviča — Kur-sumlija, Prokuplje—Priština ter Topola— Kragujevac—Mladenovac. V svojem budgetu predvideva prometno ministrstvo zgradbo i ,n?vih f’ro& v dolžini 200 km. Pri do-ocitvi, kje naj se z.grade te proge, se bo ozi- ministrstvo predvsem nn slnhe Dronret- — Nov kazenski zakonik v sovjetski Rusiji. Iz Moskve’ poročajo: Centralni eksekuiiv-ni odbor pretresa načrt novega kazenskega zakona. Krylenko je izjavil, da cilj novega zakona ne bo pobijanje individualne kriminalitete, temveč-zaščita novega revolucionarnega reda. Nekatere kazni se znižajo. Smrtna kazen ostane. Paradoksna je določba novega zakona, da so inozenu-i odgovorni za delikte zoper državni red sovjetske unije tudi, če se je zgodilo dejanje izven sovjetskega teritorija. — »Koroški dan«. Prispevke, ki so bili zbrani prilikom manifestacij za Koroško in ki so bili nakazani Jugoslovensld Matici, bomo objavili tekom prihodnjega tedna v skupnem izkazu. iv ■ • — Zahvala. Kakor vsako leio, tako je tudi te dni Uprava papirnice v Vevčah brez predhodne naše prošnje poslala zavodu za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani za seiz-mografske aparate kot darilo trake v skupni dolžini od K kilometra in širokosii od 15 cm. V imenu zavoda se ji kar najlepše zahvaljujem. Naj bi tudi druga domača podjetja posnemala primer omenjene papirnice in tako pomagala napredku tega zavoda. — Upravnik: Dr. A. Cavazzi. — »Uradni list« št. 98 z dne 24. oktobra objavlja pravila o državnih lekarnah in državnih lekarnarjih na ozemlju Srbije in Crne ‘ gore, učni program za stalno telegrafsko šolo ter izpremembo v pravilniku za založišča soli. — Izpremcinbe v držami službi. Imenovani so: pisarniški oficijal Henrik Toplak za višjega pisarniškega oficiala pri okrožnem sodišču v Celju; kancelist Josip Mesec v Kamniku za izvršilnega uradnika pri deželnem sodišču v Ljubljani; zvaničnik pri višjem sodišču v Ljubljani Janko Vakselj za kanclista v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani; žandarmerijski narednik Alojzij Šegula za kanclista pri okrajnem sodišču v Kamniku; žandarmerijski narednik Fran Lozar za kanclista pri okrajnem sodišču v Višnji gori. Premeščeni so: pisarniški oficijal Ivan Šemrov iz Laškega v Celje, kanclist Rudolf Schildenfeld od višjega deželnega sodišča v Ljubljani k deželnemu sodišču v Ljubljani ter kanclist Fran Blagotni-šek iz Metlike v Višnjo goro. Upokojen je davčni upravitelj Ivan Pibernik. — Razpisana službena mesta v sodili službi. Odda se: mesto pisarniškega oficijanta ali pomočnika pri okrajnem sodišču v Kranju; mesto pisarniškega uradnika III. kategorije pri okrajnem sodišču na Vranskem; mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Ormožu, v moški kaznilnici v Mariboru pa eno ali več mest paznikov-zvaničnikov. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 98 z dne 24. oktobra 1925. — Razpisano učno mesto. Na mestni ženski realni gimnaziji je razpisano učno mesto za slovenščino in filozofijo. Prošnje je vložiti do 10. novembra na kuratorij mestne ženske realne gimnazije- (magistrat). Podrobnosti glej v zadnjem »Uradnem listu«. — Pri državni borzi dela v Mariboru je razpisano mesto šefa. Prošnje je vložiti do 3. novembra. Podrobnosti glej v zadnjem Uradnem listu. V prilazito > edinost . ffi . ffi Gest mi i - sjosldvtm mu občinstvu il) Vljudno naz'-ai joti, da s 1. nov. mb. prevzamem in otvorim "t p-i poro; a m ■/. najodličnejšim spoštovanjem HEBVOJE TOMEC, liotolli- . , predvsem na slabe promet- ne, gotove krajevne ter gospodarske prilike, lakep se nahajajo v budgetu krediti za zgradbo prog v Bošni. Hercegovini, Črni gori lil Srbiji. Z zgradbo se pridne takoj, ko bo budget izglasovan v narodni skupSdini. — Škrlatica v Splitu. V Splitu je izbruhnila pred kratkim Škrlatica, ki se rapidno razširja. Do predvčerajšnjim je umrlo 5 oseb. Tudi v sosednjih vaseh se bolezen strašno razširja. — Prva lokomotiva iz tovarne za vagone v Brodu. V tovarni za vagone v Brodu se je pričelo zelo živahno obratovanje. Šievilo delavcev so pomnožili. Pred par dnevi so izročili v promet prvo lokomotivo, ki je bila zgrajena v tovarni. — Spalni vozovi III. razreda na Poljskem. V' poljskem železniškem ministrstvu se pretresa vprašanje uvedbe spalnih voz III. razreda. — Srebrno poroko je 25. t. m. praznoval v krogu svojih domačih g. dr. Janko Rajar, višji veterinarski nadzornik in veterinarski šef v Mariboru. Istočasno se je vršila poroka njegove hčerke Stane z dr. med. Tonetom Cizelj, rudniškim zdravnikom v Trbovljah. Vpokojena sta: davčna upravitelja Franjo , mole v Kamniku in Ivan Pibernik pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani. Ekshumiranje Aliagičevih kosti. Na grobu morilca ministrskega predsednika Dra-»Kovica, komunista Aliagiča, so prirejali njegovi somišljeniki vsako leto na dan vseh svetnikov vsakovrstne demonstracije. Zato je po-licija te dni kosti obešenca izkopala, jih po-oziia v novo rakev ter jih hoče pokopati —; , n>usliman — na muslimanskem po- kopal išcu y Bihaču. Aliagičevi sorodniki o eksnum iranju niso bili obveščeni. Naknadno je obe»enčey brat zoper ekshumiranje ostro protestiral, češ da mohamedanska vera ekshumiranje strogo prepoveduje. Radi ekshu-mi.ranja se nekateri listi zelo razburjajo. Ob priliki ekshumiranja ni prišlo do nobenih incidentov. ' Umrljivost v Pragi znaša na leio 1.1 pro mille, dočim odpade na 1000 oseb 14.7 živili novorojencev. Diferenca med nataliteto- Popolnoma novo! Kolosalna burka! Prvič v Jugoslaviji! ZI-ZI-ZIGOTO V ZADREGAH Smeh brez kraja in konca. ZI-ZI-ZI GOTO je edini kontik, ki se mu nikdar in nikamor ne mudi, za razliko od drugih komikov, ki iŠpejo efekte v hitrosti. Izvrstfta masaža za trebušne mišice. Predstave ob delavnikih: ob 4., pol 6., pol 8., 9.; ob nedeljah ob 3., pol 5., 6., pol 8., 9. Prvovrstni umdtniški orkester švira pri vseh predstavah. Elitni Ki,\o MATICA (tel. 124) in mortaliteto znaša torej na 1000 prebivalcev 8.7. Mortaliteta otrok je Še vedno prime-rcfnia visok«. Od-1000 otrok jih umre v pr-v.em letu starosti 97. število pribivalštVa je naraslo od 670.657 dne 15. februarja 1921 do 1. januarja. .1925 na 712.700, torej se je po« množilo v tem čagu za 37.00(1 oseb. Če bo naraščalo prebivalstvo v tem razmerju, bo trajalo pač še precej časa, predno bo imela Praga tričetrt miljona ■ prebivalcev. — Siamska kraljica degradirana. Kakor poroča -I)aily Maik iz Bangkoka, je bil tam proglašen kraljevski manifest, glasom katerega je siamski kraljici odvzet njen naslov. Manifest utemeljuje to odredbo s tem, da kraljica ni vršila dobro svojih dolžnosti napram državi. (Zakon siamskega kralja je bil doslej brez otrok, to je najbrže pravi vzrok degradacije.) — Mehika zoper inozenue. Senat v Mehiki je sprejel zakon, ki določa, da morajo vsi ihozeinri, ki imajo v Mehiki posestva, ta svoja posestva tekom treh let prodati ali na sedati naturalizirati. Vzrok te odredbe je bojazen pred ameriško-angleško intervencijo v prilog petrolejskim družbam svojih državljanov. — Ameriški založniki in ailtievolucioni-zem. Od 35 založnikov, ki izdajajo pretežno večino šolskih knjig, ki se rabijo v ameriških šolah, jih je odgovorilo na stavljeno jim vprašanje, če bi bili pripravljeni knjige v smislu antievolucionizma popraviti, 33 »ne-. Ena tvrdka je odgovorila izbegajoče, ena pa sploh ne. Odgovori so bili deloma zelo energični. Večinoma so založniki odklonili tudi založbo posebnih izdaj za ona polja znanosti, za katera je evolucijska teorija prejiovedana. — Velika nesreč«. Kakor poročajo iz Kaira, se je pripetila tam te dni ob prihodu ministra Rifaad-paše velika nesreča. Ko je hotela napraviti policija na konjih na nekem mostu preko kanala med množico pot, se je most nenadoma podrl. Pri tem je utonilo, oziroma bilo pohojenih 54 oseb, 43 jih je bilo pa težko poškodovanih. — Ustreljen bo danes v Zagrebu vojak Edvard Sladovič iz Bojačine. Sladovič je leta 1923 dezertiral od vojakov. Dne 22. novembra se je skril v hlevu Hinka Harndta, posestnika v Husarju, pričakal gospodarja ter ga ,s sekiro ubil, nakar je udrl v hišo, kjer je prisilil s krvavo sekiro v roki njegovo ženo, da mu izročila ključe od omar ter pokazala, kje ima shranjene dragocenosti in denar. Sladovič je odnesel 4000 Din gotovine in več drugih predmetov v skupni vrednosti 3390 Din. — Justifikacija hajduka Bojoviča. V petek je bil justificiran v Valjevu glasoviti hajduk in večkratni roparski morilec Dragomir Bo-jovič. Zadnjo noč je prebil veselo prepevaje pri vinu in pečenki. Predno je nastopil zadnjo pot, je izpil nekoliko žganja ter zopet zapel. Ko so ga prignali na morišče, se je smejal, gledal po zbrani množici radovednežev ter zaklical, da ni imel še nihče take poroke »z belo ženo smrtjo«, kot on. Oči si ni dal zavezati. Orožnike je prosil, da naj dobro pomerijo. Eksekucija se je izvršila brez incidenta. —Sadističen umor. V Strumnici pri Kumu je bil izvršen te dni strašen sadističen umor. Žandarmerijski narednik Milan Milanov je zasadil neki 61efni deklici v trebuh bajonet 'Z ?a V,Smu1 ,0,1'ko časa v rimi, da je deklica umrlo. Milanov je nato izginil brez sledu. —:. Reforendar — morilec svoje soproge. V Berlinu se je pričel proces zoper bivšega študijskega referendarja dr. Schneiderja, ki je ubil -meseca decembra lanskega leta svojo soprogo s kladivom. Obtoženec je trdil pred preiskovalnim sodnikom, da je ubil svojo soprogo v prepiru, ker je hotela, da bi ji bil kupil kožuh, česar ni mogel, ker je bil brez službe. Pri obravnavi pa je navedel drug vzrok. Dejal je, da si je hrepeneče želel sina. Leta 1916 se mu je rodil prvi. Ker je nenadoma umrl, je suinil obtoženec, da ni umrl naravne smrti. Vsled tega se ja udal pijači. Lela 1924 je pričakoval zopet sina, toda njegova soproga mu je očitaj«, da nima* službe ter izjavila, da. je že poskrbela, da sina -rre bo. Radi tega'je obtoženec pobesnel. Soproga mu je zagrozila z revolverjem. Ker ni vedel, da samokres ni nabasan, jo je udaril s kladivom po glavi. Ko je videl, da je mrtva, jo je nesel na posteljo ter jo okinčal s cvetlicami, ki so ji bile najljubše, z imortekrmi. Poskusil je parkrat izvršiti samomor. Ker so se mu poskusi ponesrečili, si je premislil kajti fatalist je, zato si je mislil: Usoda noje, da bi si končal prostovoljno življenje. V na- ‘ sprotju s tem fantastičnim zagovorom je ugotovljeno doslej, da je dr. Schneidefpo umoru truplo svoje soproge povezal v paket ter je položil v podstrešje na mesto, mimo katerega so hodili vsak dan ljudje, in kjer je bilo končno tudi najdemo že popolnoma mumificirano. , Obtoženec je bil med vojno oficir, bil je ope-tovano ranjen ter si je pretresel nekoč roož-. gane. i — Drzen vlom. Iz Berlina poročajo: V ' Charlottenburgu je bil izvršen te dni nena-} vadno drzen vlom. V stanovanje igralke ba-i ronice Barnikov je prišel pozno zvečer, ne-! znan moški, ki je popreje telefoniral, da pri-! nese za igralko paket. Ko mu je služkinja nič ! hudega sluteča odprla, je zahteval potrdilo, vstopil s paketom v sobo ter zaprl vrata za seboj. Takoj nato je potegnil revolver ter zagrozil prestrašenemu dekletu, da jo ustreli, če se gane. Nato jo je prisilil z revolverjem v roki, da mu je razkazala vse stanovanje, pri čemur mu je padel v roke plen 1500 mark. Ko je uvidel, da ne najde ničesar več, je peljal služkinjo v njeno sobo, ji zvezal roke in noge, jo privezal k postelji ter ji zamašil usta, nakr je odšel, si dal od vratarja mirno vrata'odpreti in izginil. Deklici se je kmalu posrečilo, da se je odvezala. Ker se je bala, da utegne biti ropar še v stanovanju, ali pa da ima|v veži pomagače, je skočila z balkona na ulico, kjer je obležala s polomljenimi udi. — Velik vlom. Te dni je bil izvršen v vilo zasebnika Brucknerja v Mbdlingu drzen vlom. Neznani storilci so vilo takorekoč popolnoma izropali ter odnesli dragocenosti v •kupni vrednosti najmanj pol milijarde avstr, kron, poleg tega pa v gotovini 1200 dolarjev in 6 milijonov avstr. kron. — Velikanska poneverba pri nemški Reichsbanki. Iz Berlina poročajo: Pri tukajšnji Reichsbanki so bile razkrite zadnje dni velikanske poneverbe. Blagajnik žiro-blagajne v Charlottenburgu je bil aretiran. Baje je poneveril v zadnjih letih nad 500.000 mark. — Porodila naekrat šest otrok. Iz Malage poročajo, da je porodila v vasi Barbella neka ženska naenkrat šest otrok. Otroci so zdravi, dočim se nahaja mati v nevarnem stanju. — 50. pravnuk. Kakor poročajo z Dunaja, je pozdravila vdova veleindustrijca Terezija Reininghaus te dni svojega 50. pravnuka, sina ritmojstra Tupaya, ki je poročen z eno od vnukinj gospe Reininghaus. 50kratna prababica je stara 95 let. — Kardinal se odpovedal dedščini 30 milijonov. Kakor poročajo iz Rima, je zapustila vojvodinja Sforza Fogliani vse svoje premoženje, v znesku 30 milijonov lir bolonjskemu knezoškofu kardinalu Nasalliju Rocci. Kardinal je dedščino odklonil, ker so hoteli sorodniki testament izpodbijati. — Karta železniške mreže. Generalna direkcija državnih železnic je izdala karto naše železniške mreže. Karta je izdelana specialno za potrebe železniško komercialne stroke. Dobiva se, skupaj z »Daljinarjem« (kilometrske razdalje na vseh železnicah v naši državi), za 180 Din komad pri blagajniku tiskanih knjig in kart v generalni direkciji državnih železnic, ali pa sama, skupaj z imenikom postaj v vseh knjigarnah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani po 35 Din komad. — »Gospodinjski koledar« 'za. leto 1926. Jugoslovenska Matica izda tudi za leto 1926 »Gospodinjski koledar«, ki je širom naše domovine zelo priljubljen in razširjen ter doslej vsako lepo popolnoma razprodan. Koledar izide pričetkom decembra, nakar že sedaj opozarjamo. Ljubljana. 1— Učni tečaji Trgovskega društva Merkur so se otvorili. Poučuje se: nemščina prvi in drugi tečaj, italijanščina prvi in drugi tečaj, srbohrvaščina in knjigovodstvo. Prijave se sprejema še do konca meseca oktobra. — Naraščaj »Ljubljanskega Bokala« priredi v četrtek 29. t. m. ob 8. uri zvečer svojo telovadno akademijo z izbranim sporedom. Ker je čisti donos namenjen za naraščajski zletni sklad v Prago, Vas vse brate in sestre in prijatelje sokolstva vabimo na to prireditev. Pokažite, da znate ceniti požrtvovalnost našega naraščaja. — Predprodaja vstopnic v društveni čitalnici vsak dan od 4.-7. ure zvečer. Sedeži 10 Din, stojišča 5 Din. — Zdravo! Odbor. Šport. Včerajšnja nedelja je potekla v športnem oziru zelo živahno in pestro. Poleg običajnega nogometa, je bila na programu tudi laliko-atletika in bazena. Kvalitativno največji uspeh tega dne beleži lahkoatletska prireditev, kjer se je prav izdatno zrušil, odnosno postavil en nov jugoslovanski rekord. V nastopnem rezultati. NOGOMET. Četrto kolo prvenstvenih tekem je poteklo povsem normalno ter ni prineslo nikakili iz-nenadenj. Vse tekme so se vršile na igrišču ASK Primorja ob srednji udeležbi občinstva. ILIRIJA : SLOVAN 11 : 0 (5 : 0). Rezultat je vsekakor previsok ter ne prikazuje dejanskega razmerja moči med obema moštvoma. Nepričakovano visok score gre na rovaš Slovanovega vratarja. Škofič ni bil nikdar vratar dobre kvalitete, vendar je za svoje razmere prav dobro in tudi srečno branil. Včeraj pa je ta mali mož popolnoma odpovedal. Nič manje nego 6 absolutno ubranljivih golov ima na vesti. V ostalem je pa nudil Slovan svojo običajno igro, ki pa ima premalo kvalitete v sebi, da bi lahko paralizirala igro Ilirije. Imel je tudi par prav izgledapolnih šanc, ki jih je pa vse zapacal. Ilirija se v svoji igri ni dvignila nad povprečnostjo. Še najboljša je bila napadalna vrsta, ki je izrabila pač vsako priliko za strel. Sodil je prav dobro g. Sternad. PRIMORJE : HERMES 4 : 0 (3 : 0). Z ozirom na že tradicijonahie neuspehe, odnosno polovične uspehe Primorja proti žilavim šiškarjem, je bil uspeh Primorja vnaprej vendarle nekoiiko negotov in dvomljiv, kljub njegovemu neoporečno boljšemu moštvu. Primorje je sicer zmagalo ter s tem po dolgem času odvzelo Hermesu celi 2 točki, vendar je to zmago izvojevalo v zelo, zelo slabem stilu. Krivdo na tem nosi v prvem polčasu v neobičajni postavi sestavljena napadalna vrsta, v drugem pa krilska vrsta. Zaslugo na tem rezultatu nosi le obramba, ki je bila ves čas na mestu. Žalostno sliko je nudila napadalna vrsta, ki ni pokazala skoraj nobenega smisla za skupno igro. Le odlična igra krilske vrste, v kateri se je Bulje-vtč, kot srednji krilec, izredno dobro uveljavil, je omogočila, odnosno naravnost vsilila, včerajšnjemu napadu Primorja 3 gole, potem ko je ista pustila desetine najugodnejših pozicij neizrabljenih. Hermes je v svoji formi nazadoval. Njegova najboljša, naravnost odlična stran pa je požrtvovalnost in žilavost, s katero igra vedno od početka pa do konca vsake tekme. V prvem polčasu je Primorje skoro v absolutni premoči. Krilska vrsta se bije kot prava celota ter zaduši skoro vsak odpor Hermesa že v kali. Tako pač napadalni vrsti Primorja kljub njeni slabosti ni preosiajalo drugega, kakor da je zabila 3 gole, od katerih je eden bil napol avtogol Hermesove obrambe. Takoj po pavzi zabije Primorje svoj četrti gol, nakar pa preide Hermes v občutno premoč. Buljevič zamenja mesto srednj. kriloa s Birso, ki je vodil preje napad vse preje kot ----v, unotttuo tunu V1A.C1 V lYlllUJIlr da Hermes gospodari na prostoru. Obramba Primorja se vendar bije tako dobro, da vzdrži rezultat na isti višini, dokler sodnik ne zaključi igro 20 minut pred koncem radi nastopajočega mraka. Tekmo je sodil g. Betetto prav dobro, le docela nerazumljivo se nam zdi dejstvo, da je tako prezrl grobo žaljivko od strani nekega Hermesovega igrača, ki je bila nedvomno naperjena na njega. Primorje rez. : Hermes rez. 10 : 2 (5 : 1). Izborna igra Primorjanske rezerve. * * * hazena. Medmestna tekma Zagreb : Ljubljana 11 t 2 (4 : 1). Nepričakovano lepa in živahna igra. O tekmi prinesemo daljše poročilo jutri. DISTANCNI TEK NA 10 KM. Slapničar Jože (ASK Primorje) postavi nov jugoslovanski rekord. Včeraj se je vršil distančni tek 10 km, ki ga je priredil ŽSK Hermes na cesti Ljubljana—Št. Vid, z obratom v Št. Vidu pri 5.200 km. Štart in cilj je bil na igrišču Ilirije. Star-talo je 5 tekmovalcev in sicer: De Reggi in Senčar (oba SK Ilirija), Berdajs (ZSK Hermes), Matejas (Jadran) ter Slapničar J. (ASK Primorje). Prva dva kilometra so tekli v skupini — menjaje se na vodstvu Slapničar in De Reggi — ki pa se tu polagoma odtrgata od skupine. Po drugem kilometru sledi prvima dvema kot tretji Senčar. Na obrat v Št. Vidu (5.200 km) so dospeli v sledečem redu: De Reggi, Slapničar (skppno) dalje Senčar, Berdajs, Matejas. — Slednji na povratku omaga. Boj med prvima od obrata se poostruje in po 7500 m se Slapničar odtrga in reže v lepem stilu in dobri telesni kondiciji kot prvi cilj v rekordnem času 34 : 51 in dve petini min. Kot drugi prispe 100 mbtrov za prvim De Reggi — in kot tretji 2 minuti zadaj, Senčar (H.), četrti pa Berdajs, — 5 minut za prvim. S tem je zboljšal Slapničar star čas za celo 1.39.5 min. (116) •• J ' i '*J& i- i - l SJ it £ £ ’ 'k UKiUrUh žl-fciSl* Spisal Kober! Kraft. »Ali ne bi morda tu počakali, da vidimo, kdo nam je to napravil, kdo pride za nami?« vpraša nekoč Georg. Toda resno zmaje Leonor z glavo. Bojevati se mora s sovražno silo — sicer pa se noče zanjo brigati. Volovsko juho so že porabili, zdaj je na vrsti grahova juha, te imajo le dvajset literskih doz, in ko porabijo te, še vedno niso napravili polovice poti. Potem bodo posegli po ostalih konservah, ki imajo več ali manj tekočine. Škoda pa je, da uporabljajo na ta način jedila, ki so vsaj izprememba v enostavni mesni hrani! »Ti si pač nor!« se zadere Adam na enega izmed monterjev, na Charlyja. »Take potrate pa še nisem videl!« »Kaj pa je?« vpraša Leonor. »Zakaj pa naj bi bil Charly potratnež?« »Le pomislite, ta človek je pljunil skozi okno. Pljuva naj tjale v aparat, pa pridemo zopet pol milje naprej.« V tem trenutku skoči Georg navzad, potegne svojo puško s stene, ustreli, in v ognju se zruši gnu, ki ga je prepodil avtomobil. To je skoro največja antilopa v Afriki, velika škodo kot mlado govedo. Ce gun ni morda slučajno malokrven, dobimo toliko tekočine, da dospemo do jezera.« Mrtvo žival obesijo ob strani avtomobila, z glavo navzdol, in ji odvzamejo kri, več polnih veder. Takoj jo pomešajo z grahovo juho in nepretgoma mešajo, da ostane tekoča dokler ni v aparatu. Plin se razvija prav tako, kakor če bi bila čista voda. Kar se ne razkroji, ostane kot prašek na dnu in čez nekaj časa morajo očistiti steklenico, sicer bi se zamašile cevi. »Mister Hartung, glejte sem, kako odstranim eks-plozicijo.« Georg se hoče odstraniti da ne izve te skrivnosti, toda Leonor se ujezi. »Potem gotovo menite, da vam ne zaupam!« Torej Georg ostane in gleda, kako razstavlja deklica steklenico. En sam prijem in nevarnost je odstranjena, a tega prijema ne ponaredi nepoučena oseba. Petem nadaljuje vožnjo, ko je v steklenici zadnja kri že vidijo v daljavi jezersko gladino. Ko pa je uporabljena tudi zadnja kri, so oddaljeni od brega še vedno nekaj sto metrov. Nočejo več rabiti vode iz jedi. Adam predlaga Georgu, kako bi še na drug način pridobil sile, a le na skrivaj in kolikor mogoče tiho; Leonor ni smela slišati. Teh par sto metrov ne petneni mnogo. Veder vode zadostuje. Georg se ponudi, da ga prinese. Če se vam pa kaj pripeti!« reče Leonor boječe. »Kaj pa naj se mi pripeti?« se smehlja Georg. »Sovražni Zamorci — divje živali!« ! »No, menim, s takimi stvarmi sem se seznanil v ; onih sedmih letih!« »A vseeno — potem vas vsaj spremim!« Vztraja pri tem, da gre z njim, in govori, kakor, da želi, da je ona: prva, ki se dotakne z roko vode, tega, še skoro popolnoma nepoznanega jezera. Spotoma ne govorita niti besede; tako molčeča se tudi vrneta. Potem je Maksimus na ravnem, nizkem bregu, izleže gumijevo cev, in stroj vsesava vodo. Dva dni ostanejo tu, zakaj toliko časa je treba, da napolni dinamostroj akumulatorje z elektriko. V tem času ne dožive nič posebnega. Domačini c stanejo v razdalji, boje se pač železne pošasti; popisovali tudi ne bomo posameznosti nadaljne vožnje preko Afrike. Če potniki v Maksintusu niso hoteli, tudi niso ničesar doživeli. V avtomobilu so bili kot potujoči, nevzavzetni trdnjavi. Zopet čez devet dni dospejo na mejo Kaplandije, naslednji dan bodo že v kultiviranem kraju. Slučaj je bil, da so nekoliko izpremenili smer, da so vozili v stran od Georgove nekdanje poti. Toda to ni bilo nič, vozili so proti Kaptotvnu po drugih potih. Morda se pa to vseeno ni zgodilo tako nename-nonta? Govorili o tem pač niso niti besedice, izprememba smeri se je izvršila navidezno slučajno. Prav gotovo niso slutili, kolikim nevarnostim so se izognili na ta način, kakšne strašne pasti so jim bile nastavljene, da izginejo z avtomobilom vred brez sledu. Toda svoji usodi vseeno ne bodo odšli. Tudi v južni Afriki jih že pričakujejo z dinamitom in drugimi lepimi stvarmi in končno, v Afriki so še vedno, dospeli niso še niti v Kaptoivn. mr je vend najbolji^ OH KAM PA? K ,TRI2JU!WI‘‘ po dvokolo, motor, šivam! stroj, otroški voziček, pnevmatiko. Tam je najceneje in največja zalogo. Prodaja na obroke. Ceniki Iranko. LJUBLJANA, Karlovška c. št. 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov. MAM OGtASI ipr-a besed« $ (vs;?0d den.č x u .„„„01 7 zdrav in pošten, vajen kmetije, ži v starosti 30 let »e leli seznaniti z vjne ter yseh ogtalih poljskjh del gospodično iz boljše rodbine. Zeni- • - tev ni izključena. Le reine ponudbe prosi na upravo liata pod »Značaj«. Stsnornja obstoječe is kuhinje in ene aobe ilie proti nagradi zakonski par. — Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovanje«. fibšoivenfinja trgovake šole teli vstopiti kot prak-Hkantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prod na upravo lista pod: »Marljiva«. išče primemo trajno službo. — Ponudbe z navedbo plače je poslati na upravo lista pod: »Vesten«. Proda se ceno 350 hi jabolčnika lanskega pridelka. — Ponudbe na upravo lista pod »Jabolčnik«. V modnem solono M. SEDEJ-STH!VA5> LJUttLJANA, Prešer«ov«» ulica St. 3 so cJošte saodnje ovosli v klobučevin stili (f.icast fn n aj m o cžer n*> | Žciltil lUobuki ved -o v Kalog!. Postrežba t*»tf:«***. - Cent asmernc. v vseh barvah In vrsluh od Din U naprej, moške nonovlce, otroške nogavice, dokolenke, volna, bomba/, .r. tč modni pasovi, toaletne potrebščine, s* «-lke Z« zobe. obleko in •‘‘•vije ild v naj-večji izbiri po nojnižjl ceni pri Josip Peteline LJUBLJANA blizu Praicmcvegi spomscika ob vodi Na vdiko. No malo. PREMOG Ufolfova ulica 1 II. ČEBIN Telefon 56. G m D i išče preprosto sobico za takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »Soba«. Gospodična srednje starosti, prijetne zunanjosti želi znanja v svrho ženitve. Gospodje z gostilniško obrtjo imajo prednost. Dopisi na upravo »Narodnega * dnevnika« pod »Gostilna«. . CUUUNSKO POSItEDNiSKI IN SPEDICIJSKI BUHr.Ad LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. KatftON brsojavkami Telefon Inlcrurbnn .OBOM*. »lev. 484. PODRUŽNICE:: Maribor, Jesenice, Rakek. Msvtla vsa v to stroko spadaJoCe posle najl.iuej« In pod kulantnlml pogrojl. Raitepnlkl družbe spolnih voas S. O. ®-■a ekspresne poSRJke. gbi Vrtnarske zadeve posreduj« drušfvo „Vrtna ska šola“ v Kranju- tsdsjatel] ta odferovsi RRLKZMIKAR ALEKSANDER. — Z* tiskamo »Metfkur« v Ljubljani: Andrej Sever.