CP^Jo:, NO, 35 Ameriška Domovina AM€RŠCAH EN SPIRIT FOR€l©.N EN LANGUA©^ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€N!AN MORNING N6WSPAP6R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 19, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Novi grobovi Dogovor s Kubo prvi uspeli v naporu ZDA Anton Mežnaršič Po dolgi bolezni je umrl v so- | boto v Veteranski bolnišnici 79 let stari Anton (Tony) Mežnaršič s 5902 Bonna Avenue, rojen v Gor. Gradišču pri Delenjskih toplicah v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1910, veteran prvo svetovne vojne, moz Mary, roj. Krese, oče Josephine Kuk, Antoinette Kuk, Mary Ann Minich, Dorothy Arson (Kalif.), Leone Brunswick in Rose Anno Walter (Columbus, G.), 12-krat stari oče. V Sloveniji je zapustil dva brata in pet sestra. Bil jo 25 let zaposlen kot strojnik Pri Gaberial Co., zadnjih 10 let ZDA se že leta trudijo, da bi na nek način preprečile ugrabljanje letal. Dogovor s Kubo je prvi večji uspeh v tem boju. WASHINGTON, D.C. — ZDA in Kuba sta pretekli teden podpisala 50-letni sporazum za postopanje z ugrabitelji letal in ladij, ki bi iskali zatočišče v eni izmed obeh ob pobegu iz druge. Pogodba določa, da bosta obe podpisnici ugrabitelja “kaznovali z največjimi kaznimi“ ali pa jih vrnile v sodbo in kaznovanje pued svojo upokojitvijo pa je bili državi, kjer so svoj zločin stori-osknbnik Slov. narodnega doma na St. Clair Avenue. V pokoj je Prav tako se obe podpisnici sel, ko je bil star 6i let. Bil jej obvezujeta, da bosta takoj vrnili c an SiiPJ št. 147 in Kluba slov. ! ugrabljena letala in ladje, pa upokojencev za senklersko okro- | tudi vsako odkupnin0) ki bi jo Leta 1953 je bil zelo dela- j Ugrabitelji izsilili in dobili. Poleg tega se tako ZDA kot Kuba žje. ven pri zbiranju sredstev za kirurško in drugo opremo za bolnišnico v Novem mestu. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb-hega zavoda na 6592 St. Clair Avenue jutri, v torek ob h., v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Ail Souls pokopališče. Mary Nekic V St. Vincent Charity bolniš-nici je umrla 68 let stara Mary Nekic, 1210 Norwood Rd., roj. Udovič v Clevelandu, vdova po pok. Franku, mati Franka, Mary Febbo, Helen, Johna in Lucilre Cooper, 16-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Anne Legan, Agnes Sullivan, Rose ■lunghans, Johna, Josepha. Bila K članica ADZ št. 4. Pogreb je danes, v ponedeljek, ob 9.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., hato na Kalvarijo. Robert Vragovic V soboto je bil po nesrečči ubit D let stari Robert Vragovic s 5407 H Osfrejii nadzor nujen KDO JE SESTRELIL PRI AN L0C HELIKOPTER ZDA? obvezujeta, da bodo kaznovale vsakogar, ki bi na ozemlju ene od njih pripravljal napad na drugo. Obe strani bosta postopali s tistimi, ki pridejo na njena tla z ozemlja druge, po svojih zakonih, obe si ohranita pravico podeliti politično zatočišče v določenih slučajih. Državni tajnik Rogers je po podpisu dogovora dejal, da upa John Sten o is JE LE OBSTAL — Sen. John Stennis, demokrat iz države Mississippi, je bil od dveh mladih črncev napaden in oropan v Washingtonu pred svojo hišo, ko se je zvečer vrnil domov in stopil iz avtomobila. Roparja sta ga brez vzroka ustrelila in težko ranila. Sedaj se je njegovo stanje toliko popravilo, da upajo, da bo obstal in se pozdravil. Jupslavlja izpstiia državljana IM, zaprtega zaradi delovanja v lil BEOGRAD, SFRJ. — Jugo- Mmla v prepričanju, da se bodo Zadnje z n i ž anje vrednosti dolarja je prepričalo Kongres, da je še vedno potreben trden nadzor nad cenami in plačami. WASHINGTON, D.C. — Kongres je postal resnejši v svojem gledanju na potrebo ostrejšega nadzora nad cenami in plačami v fazi 3, ki jo je predsednik Nixon objavil v začetku tega leta in ki naj bi bila delni vzrok ali vsaj povod za zadnjo dolarsko krizo. Povišanja cen bodo morala podjetja objaviti v naprej in jih bodo mogla izvesti šele po javni razpravi in zaslišanjih, ki naj pokažejo, ali so utemeljena ali ne. Prav tako je verjetna obnova nadzora nad stanarinami, ki so ponekod močno poskočile. Bela hiša prejema menda okoli 600 pisem tedensko z zahtevo po ponovni uvedbi nadzora nad stanarinami. Kong. Patman bi rad uvedel tudi nadzor nad obrestno mero, kar pa izgleda ne uživa dovolj obsežne podpore. Zvezna vlada bo morala določiti tudi mejo za dovoljeno povišanje plač, ki jo je zadnjič u- Zastopnik ZDA pri Skupni vojaški komisiji gen. Woodward je zahteval preiskavo o tem, kdo je sestrelil pretekli petek ameriški helikopter, ko je ta odletel z An Loca, kamor je prinese! oskrbo za Skupno vojaško komisijo. — Boji v Južnem Vietnamu še niso popustili. I Iz Clevelanda in okolice SAIGON, J. Viet. Ameri-. Preteklo soboto je Skupna ski helikopter CH47 Chinook je vojaška komisija pozvala znova pretekli petek ponesel v An obe strani; naj se določil o kon-Loc SJkupni vojaški komisiji po-:cu sovražnosti držita, pa pravijo trebsčine, pa se dvignil, da sej v gaigonu, da se tudi za ta poziv vrne na svoje oporišče. Nenadno rcjeoj ne zmenijo. Še vedno sku-lbodo pobirali. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena so vabljeni jutri, v torek, ob sedmih zvečer v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlega člana Franka Swegla. Washingtonov rojeni dan— Danes je rojstni dan prvega predsednika ZDA G. Washing-tona, zvezni praznik in dela prost dan. Odpadkov danes ne so začeli nanj streljati in helikopter je treščil na zemljo. Njegova posadka, pet mož, je bila ranjena. Očitno je, da so helikopter sestrelili rdeči, ni jasno le, ali so bili ti Vietkongovci ali Severni Vietnamci. Ko je zastopnik ZDA pozval rdeče v Skupni vojaški komisiji, naj sestrelitev helikopterja preiščejo, je zastopnik Viet Konga dejal, da nimajo za to potrebnega o-sobja. Vodnik ameriškega zastopstva v Skupni vojaški komisiji, v kateri so še zastopniki Saigona, Hanoia in Viet Konga, se je nato obrnil na kanadskega poslanika Michela Gauvina, načelnika Mednarodne nadzorne komisije. slovanske oblasti so izpustile a- podjetja sama držala v primerni Gen. Gilbert H. Woodward je v meriškega državljana Georgea meji. Zdaj bo Kongres verjetno pismu ugotovil, da je predhodna da bo učinkovito sredstvo proti Sodica iz Chicaga, lil., ki je bil pritiskal na zvezno vlado, da tu- preiskava “strokovnjakov ZDA ugrabljanju letal v ZDA, od ko- prijet in zaprt 7 mesecev zaradi dj na tem polju postavi jasne in dognala, da so za sestrelitev in Italijanska vlada v nevarnosti padca RIM, It. — Vlada predsednika bila pre- helikopterja pretekli petek južno od Al Loc odgovorni neposredno Vietkongovci”. Streljanje še ni prenehalo Helikopter ni imel oranžnih barvnih pasov, ki so znak Skupne vojaške komisije, in rdeči so der so ugrabitelji bežali z redki- svojega “p r o t ijugoslovanskega yj^ne mejnike, mi izjemami na Kubo. Zdaj te- delovanja” v ZDA. ga zatočišča ne bo več na raz- Poslaništvo ZDA je objavilo, polago — brez kazni. Sicer ni da je bil G. Sodic izpuščen na dosti verjetno, da bi Kuba ugra- “odločno prizadevanje” ZDA in bitelje vrnila ZDA, četudi to ni se je vrnil domov v Chicago po-izključeno, bo pa jih sama kaz- tem, ko je prizivno sodišče v novala. Vojvodini. 9. februarja “suspen- Guilia Andreottija je Dogovor s Kubo je le prvi, ki diralo” njegovo kazen. Obsojen!tekli teden v parlamentu pora-j streljali nanj v veri, da je heli- naj bi bil nekak zgled in primer je bil zaradi “povezave protijžena> ko 3° Je pustila na cedilu kopter last saigonske, vlade, za slične sporazume z drugimi ljudstvu in državi Jugoslavije; skupina levega krila krščanskih^ Čete na tleh se namreč na sploš- državami, ko ni nobenega med- ter zaradi sodelovanja v sovraž-j ctemokrat°vi ki j® postala ne-jno še ne menijo dosti za konec za obrambo ni propagandi”. j strpna in bi rada obnovila po- sovražnosti, četudi je od njegove Michaela, Bruna in Dunije Krn-?recl to vrsto nasilja. ! G. Sodic, star 54 let, je prišel J vezavo 3 socialisti. j proglasitve minilo že več kot tri dia. Pokojnik je bil rojen v Puli ' ------°------- 'T/ P° drugi svetovni vojni1 Na seji vodstva krščanskih tedne. v Istri in je prišel v ZDA 1. 1969. Veliki kanjon 1 in postal njihov državljan. ObL demokratov teden preje je ibiloj Vlada v Saigonu dolži rdeče P°greb bo iz Zakrajškovega po- KANAB, Colo. — Veliki ka- tožen je bil članstva v društvu sklenjeno, naj ostane Andreotti: obsežnega kršenja določil o kon-gretmega zavoda v sredo ob nion reke Kolorado je dolg 278 Sv. Sava v Chicagu, ki ga srna- na vladi do časa po strankini Čanju sovražnosti. Po njenih 10.30, v cerkev sv Vida ob 11., mii.i- na najširšem kraju 13 milj trajo jugoslovanske oblasti za konvenciji, ki bo v letošnjem podatkih so bili v zadnjih treh uato na Ali Souis pokopališče, širok in na najvišjem 6,000 čev- srbsko nacionalno in protijugo-. maju. Sedaj izgleda, da utegne tednih na večini področij Juž- sajo zavzeti nova področja, s silo ali s podtalnim delom razširiti svojo oblast nad novimi vasmi. Vladna stran dela nemara isto, četudi tega javno ne priznava. Rdeči omejeni v gibanju Rdeči zastopniki v Skupni vojaški komisiji se drže na Tan Son Nhut letalskem oporišču, ki jim je bilo določeno za bivanje. So pod stalno južnoviet-namsko vojaško stražo in nihče ne sme k njim. To velja tako za predstavnike Hanoia kot za preastavnike Viet Konga. Ko so skušali rdeči zadnji teden organizirati nekak sprejem za časnikarje in ugledne domačine, so varnostni organi to pre-prečitili in zadržali celo člane Kanadske in indonezijske skupine Mednarodne komisije, ki so se vabilu odzvali. omer Avenue, sin Alfreda Marije, roj. Antončič, brat | narcdnega zakona Hanoi načrtno ljubezniv WASHINGTON, D.C. — Hanoi je prešel načrtno od zagrizenega bojevanja v spretno u-stvarjanje dobrega javnega razpoloženja z ZDA. Cilj tega naj bi bil na vsak način preprečiti obnovo letalskih napadov na Severni Vietnam, če bi se kršitve dogovora v Parizu nadaljevale. Predstavniki Severnega Viet- Seja— St. Clair Business Ass’n bo imel jutri, v torek, v torek, ob 8. zvečer, redno mesečno sejo v Slov. nar. domu (staro poslopje). Ustreljen v trgovini— Robert Vragovic, 17 let stari sin Alfreda in Marije s 5407 Homer Avenue, rojen v Puli v Istri, je šel v ^soboto popoldne kupit nov radio v Olson Electronics na 2020 Euclid Avenue. Tam je prišlo nenadno do prepira in streljanja med 41 let starim B. Greenom, 2434 E. 86 S:., in 22 let starim A. Freemanom, 7724 Trenton Avenue, ki sta se tam slučajno srečala. Freeman hodi z Greenovo hčerko, kar temu ni menda všeč. Pri streljanju med tema dvema je bil smrtno zadet v glavno 17 let srari Robert Vragovic. Freeman je v resnem stanju s petimi ranami v bolnišnici, Green, ki je bil zadet v prsi, pa je izven nevarnosti. iesfa v IM so boif iiiiiš@na kol v Vietnamu? • WASHINGTON, D.C. — Sen. Humphrey je dejal pretekli teden, da “imamo v Ameriki mesta, ki so bolj opustošena” kot nama hočejo ustvariti vtis, da se , , J . . ona v Vietnamu, ko so razprav- trdno drže dogovora in ga izpolnjujejo, da bi lahko to zahtevali tudi od ZDA. Saigon jih ne skrbi toliko. Na nocoj ob 7. Frank L. Swegel ^ k mrl je (54 let stan I rank L. Nvegel, rojen v Clevelandu, stanujoč na 6095 Greene Rd., Lrookpark, Ohio, mož Helen, 5°L Stražišar, oče Franka, Mary-Gnezda, Helen, 7-krat stari C<^e’ Lrat Albina Stopar in pok. eyja Stopar. Bil je član Stani. Baragovega dvora Kat. boršt-narjev št. 1317 in Društva Naj-sve tej šega Imena fare sv. Vida. ^0gteb bo iz Zakrajškovega po-fVebnega zavoda v sredo ob 9., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na P°kopališče Sv. križa. Saharin le nevaren? WASHINGTON, D.C. - Prvi Preskusi, ki jih je naročila zvez-ia vlada, so pokazali, da ustvar-3aio večje doze saharina pri ži-JMih nevarnost raka. Zdaj bo arodna akademija znanosti pregledala ves zbrani material cbjavila svoja dognanja. ' aharin predstavlja glavno nega Vietnnama težki in številni boji. Rdeči so imeli v njih mrtvaški oder >oo položen , k)ev globok. ' . slovansko. Sodic, po poklicu je-'vlada pasti preje. Po slovensko imenujemo ka- klarski delavec, je šel lani na -—...... —7 njon deber ali vintgar. To je obisk v domačo vas pri Novem sodišče mu je to kazen znižalo preko 6,800 mrtvih, vladne sile globoko rečno korito, ki se le tu Sadu, kjer so ga prijeli. Obsojen na 18 mesecev in njen ostanek pa okoli 1,175. Ranjencev je in tam nekaj malega razširi. je bil na 5 let zapora. Prizivno po 7 mesecih suspendiralo. bilo na obeh straneh na tisoče. JUGOSLOVANSKI DELAVCI BODO ŠLI GRADIT IA ZSSR V SIBIRIJO! sladilo Za razne vrste pijač. bremenski prerok Večinoma oblačno z možnostjo; aletavanja snega. CLEVELAND, O. — “Slo-boda”, glasilo Srpske narodne odbrane v Americi, ki izhaja v Chicagu, 111., prinaša v svoji zadnji številki od 16. februarja letos na prvi strani pod velikim naslovom članek “Radnici za Sibir” — Delavci za Sibirijo. V članku pravi, da je bilo v dogovoru o velikem sovjetskem posojilu Jugoslaviji lani zapisano tudi. da bodo “podjetja iz Jugoslavije gradila razne objekte v Sovjetski zvezi”. Tedaj so pravili, da gre za gradnjo hotelov na obali Črnega morja in “komunikacij” za napredek turizma. Nekdo je na te besede v poročilu o sovjetskem posojilu Jugoslaviji kasneje posebno zapičil svoj pogled in začele so se širiti vesti med jugoslovanskimi delavci v Zahodni Nemčiji in drugod v svobodni Evropi, da bodo ti delavci, v kolikor in kadar se vrnejo domov, poslani “na delo v Sovjetsko zvezo”. To je povzročilo pravi preplah med temi delavci, ko je vest o tem objavil znani nemški časopis “Quick”. V omenjenem sestavku trdi ta list, da naj bi v vrstah samih teh delavcev obstojali podatki, da bodo morali tisti, ki se vrnejo domov, iti v Sovjetsko zvezo gradit ne hotele na obalah Črnega morja, ampak železniške proge v Sibirijo, to naj bi bile “komunikacije”, ki jih omenja poročilo o sovjetskem posojilu SFRJ. Gradili naj bi drugi tir prekosibirske proge in potrebne stavbe ob njej za boljšo povezavo Sibirije in sovjetskega Daijnjega’ vzhoda z Rusijo. Delavce naj bi pošiljali v Sovjetsko zvezo postopoma na ta način, da ne bi obnavljali dogovorov o njihovi zaposlitvi na Zapadu in delavcem ne bi podaljševali viz za bivanje v tujini, ko bi se vrnili domov v Jugoslavijo. Namesto nazaj na Zahod bi jih poslali na delo v Sovjetsko zvezo. Da odhajanje velikega števila .zlasti mladih ljudi na de- lo na Zahod jugoslovanskemu režimu ni všeč, je povedal sam predsednik Tito, ko je svaril, da je tam na delu mladih ljudi za cele tri polnoštevilne jugoslovanske armije z oficirji vred. Posebno ga skrbijo ti zadnji, saj je dejal: “Zunaj so tudi rezervni častniki in to ne malo. Kako naj se tem da jutri enote, da jim bodo poveljevali, ko ne vemo, kaj se je z njimi godilo?” — Res neredna zadeva! Preplašeni delavci se za božične in novoletne praznike niso tokrat vračali domov v takem številu kot prejšnja leta. Na počitnice domov jih je prišlo le okoli eno desetino, trdi “Sloboda”. Na tisoče železniških voz naj bi bilo v posebnih vlakih, ki so običajno vozili jugoslovanske delavce domov, ostalo praznih. Jugoslovanske oblasti so vest nemškega lista in vse druge govorice zanikale, ven-c!ar jugoslovanskih delavcev v zahodnih državah niso prepričale, da v njej ni resnice. Nezaupanje do komunističnih oblasti je tolikšno, da še tako odločnim izjavam in zagotovilom nihče ne verjame. Bili so prevečkrat razočarani, ko so jim verjeli v preteklosti. Skozi 27 let dajejo komunisti obljube na obljube, stavljajo in uvajajo vedno nove rešitve in načrte, ki pa položaja ne spremenijo. Na zahodu je znano, da je Sovjetska zveza zgradila drugi tir prekosibirske železnice že pred leti, zgradila je tudi nove dopolnilne proge, ki o-lajšujejo in izboljšujejo prometne zveze. Seveda je sistem potreben novih izpopolnitev in za to so delavci potrebni Pred leti so Rusi odhajali v precejšnjem številu v Sibirijo in Sovjetsko Azijo sploh, ker so jih obetali in tudi dajali večje plače in še posebne u-godnosti. V zadnjih letih se sovjetsko časopisje pritožuje da v Azijo nihče več ne mara, da se še tisti, ki so šli tja pred leti, vračajo, ker je življenje, v Sibiriji pretrdo. Ladu je vesti CLARK AIR BASE, Filip. — Sinoči je priletelo sem iz Hanoia 20 ameriških vojnih ujetnikov, druga taka skupina, ki jo je Hanoi izpustil predčasno v znak dobre volje ob Kissin-gerjevem obisku v Severnem Vietnamu. SANTA CRUZ, Kalif. — V soboto so odkrili 4 nova trupla, doslej skupno 13. V zvezi s temi umori naj bi bil prijet neki 25 let stari Herbert W. Mullin. Obtožen je 6 umorov, pa utegne biti v zvezi tudi z ostalimi. WASHINGTON, D.C. — Predsednikov tiskovni tajnik je ob- Kong. Albert odločnejši javil, da se je dr. Kissinger razgovarjal v Pekingu dve uri Ijali o Nixonovern načrtu za a-meriško pomoč pri obnavljanju Indokine s Severnim Vietnamom vred. Liberalni demokrat sen. Pa-store z Rhode Island sedi, da je najprej "potreben Marshallov načrt za Ameriko”, konservativni republikanski senator Brock iz Tennesseeja, je povedal naravnost: “Jaz ne morem podpirati predloga za pomoč Hanoiu. To je narobe.” Nasprotniki pomoči Hanoiu pravijo, da hoče Nixon vzeti sredstva za podpiranje Hanoia iz domačih socialnih programov, kar da je nesprejemljivo. Nekaj pripravljenejši bi bili na tako pomoč, če bi šla iz sredstev, ki bi jih prihranili pri narodni o-brambi. tudi z Maom, ki je naročil pozdrave za predsednika Nixena. To naj bi pomenilo, da je bil Kissingerjev obisk v Pekingu zelo uspešen. S Kitajske je Kissinger odletel na Japonsko, od koder se bo po razgovorih z vodniki vlade vrnil v ZDA. WASHINGTON, D.C. — Jugoslavija bi, kot trdijo tu, rada izdala in prodala na ameriškem denarnem trgu svoje bonde in z izkupičkom kupila ameriško tehnologijo, stroje in drugo, kar potrebuje za svoj gospodarski razvoj. Naj WASHINGTON, D.C. — Lani so posebno liberalni demokratski kongresniki očitali C. Albertu, predsedniku Predstavniškega doma, da je preumirjen in da ni dovolj odločen. Ko je novi Kongres začel svoje zasedanje, je postal C. Albert veliko pogumnejši in tudi bojevitejši. Njegovi tovariši pravijo, da je to “Novi Albert”, ki kaže veselje in vnemo za boj z republikansko administracijo. Gradnja cerkva V ZDA zgradijo skupno na leto novih cerkva v vrednosti o-bi imeli ti bondi še tako visoke koli enega bilijona dolarjev. V obresti, jih ne bo nihče kupil to so vključene cerkve vseh ve-brez jamstva vlade ZDA za' roizpovedi in tudi judovske sinje. I nagoge. 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ta Združene države: $18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 meseca ■a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ni ted States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months anada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO S'l*, 83 No. 35 Monday, Feb. 19, 1973 Uporabnost komputerjev omejena Ni še dolgo tega, ko je vsako podjetje in vsaka šola hotela imeti svoj elektronski računalnik. Rabili jih niso samo za izračunavanje težkih nalog, za knjigovodstvo in za druge koristne namene, ampak tudi za igrače. Ko so spoznali, da komputer more dati od sebe samo to, kar je prejel od človeka, se je začel konec “computer-crazy” dobe. Sedaj so v Nemčiji že redki voditelji podjetja, ki bi se želeli posluževati elektronskega računalnika, da bi jim dal v delcu sekunde odgovor na razna vprašanja. Kdor bi to priznal, bi se izpostavljal zasmehu. Nagle, važne odločitve so možne samo na podlagi najnovejših podatkov, ki jih pa komputer navadno nima. Komputerji so še važni za informacije podrejenim uslužbencem uprave. Zastopnik Siemensa, ki izdeluje elektronske računalnike, skuša bojazen direktorjev pred komputerji takole pojasniti: Človeško je, če si nočemo preskrbeti informacij od strojev, ampak v osebnem razgovoru, ki ga nobenemu računalniku ne moremo programirati. Seveda se nekateri direktorji tudi boje, da bi jih popolna mehanizacija omejila v odločitvah, njihovo vodstvo pa podredila absolutni kontroli. Sredi 1. 1972 je bilo v Zapadni Nemčiji v obratu 12,000 komputerjev v vrednosti preko 14 milijard mark, razen tega pa še 35,000 manjših računalnikov. Vendar so za upravljanje podjetij uporabljali le majhen del teh strojev. James Martin in Adrian R. D. Norman sta v knjigi ‘Polbog komputer” ugotovila podobne skušnje v Ameriki. Stotine podjetij je dalo svojim komputerskim sistemom nova imena, svoje posle pa spet vodijo s starimi, preizkušenimi metodami. Priznati moramo, da so se elektronski računalniki marsikje obnesli. Vsemirski poleti bi bili sploh nemogoči brez njih. Vendar je navdušenju zanje kmalu sledilo iztrez-njenje. Prvo je bilo potrebno, da se je voz sploh začel premikati, je rekel Jurgen Virgin od nemške IBM. Sedaj preizkušajo razne nove sisteme, ki bi mogli dati podjetjem najnovejše, bolj utemeljene informacije. Napredek je v zadnjih 5-8 letih kljub vsem omejitvam očiten. Izdelanih je cela vrsta delnih sistemov, ki se bodo dali v bodoče porabiti v splošnih sistemih. Ta napor bi lahko v prihodnjih letih zrevolucioniral vse vodstvo podjetij, je rekel Manfred P. Wahl, podpredsednik evropske IBM. Upravno-informacijske sisteme bi potem lahko imenovali “Sistem popolnega, urejenega zbiranja, sortiranja in izkoriščanja podatkov iz vseh virov za pomoč vodilnim močem na vseh ravneh poslovanja”. Cilj je nepretrgan informacijski sistem s centralnimi možgani, ki bi mogli dajati podatke na najrazličnejša vprašanja. Glavni problem je sedaj v tem, da komputer ne more dati točnega odgovora na pritisk gumba, ker se položaj stalno spreminja. Pri vsakem podjetju so tudi razmere drugačne in vsak upravnik ima svoje predstave. Tudi če bo uspelo razviti standardne programe za posamezne veje podjetništva, potrebuje vsaka tvrdka “po svoji obliki urezano obleko” in en program ne bo nikoli odgovarjal vsem. Ker so podatki za planiranje in vodstvo posameznih podjetij zelo špekulativnega značaja, bo treba na “strojne” informacije še dolgo čakati. 1 Skepsa, ki se je glede informacijskih sistemov razširila, ne sme voditi v odpoved. Razvoj in vpeljava takega sistema vzame pet do sedem let. Važno pri tem je, koliko je v kakem podjetju dosedaj novi sistem uspel. Enega se moramo zavedati: stroški informacijskega sistema ne smejo presegati 1% vsega prometa podjetja. Informacijski sistem lahko samo odstrani nekaj nejasnosti, ne more pa nadomestiti odločitev. Od generalnega direktorja ne moremo zahtevati, da bi znal ravnati s kom-puterjem, vedeti pa mora, kako se dajo te naprave najbolje uporabiti. Nekdo je rekel: “Predpostavljeni se bodo zopet morali usesti v šolsko klop!” Pri nas je vzbudilo precej hrupa odkritje, da zbirata FBI in armada podatke o vseh državljanih, podobne “karakteristikam” v komunističnih državah. Banke in večja trgovska podjetja se že lahko poslužujejo zaupnih gospodarskih podatkov, ki so zbrana za večino državljanov. Vse to je omogočil komputer. Mnogi so pritožujejo, da so že davno plačali svoje dolgove, pa jih komputer še vedno terja. Gotovo ste že kdaj slišal' o ločencih, ki so pri komputerju iskali nasveta, s kom n::' se drugič poročijo? Seveda jim je svetoval prejšnjega T. on:a. Ali o revežih, ki prejemajo od welfare mnogo višj' oodporo, kot jim pripada, pa je ceneje, nadaljevali s plačevanjem previsoke podpore, kakor poiskati napako in prepričati, komputer, da se je zmotil. Najtežje je, če si stroj vtepe v glavo, da je kak upoko- jenec umrl in mu noče izplačevati pokojnine. -Tudi to se večkrat primeri. Ali naj komputerju na ljubo upokojenca ubijejo? Ni treba! Če nima drugih dohodkov, bo sam umrl za lakoto, preden se bo komputer premislil in popravil napako. # I BESEDA IZ NARODA I Joliet, jll. — Nič kaj posebnega nimam za omenjati. Dnevne novice, kdaj posredovalec Kissinger presede z enega busa ali letala na drugega, ki ga odnese en dan v Saigon, Hanoi, in drug dan v Pariz, to zveste vsi vsak dan sproti. Tudi vremena prerokujejo vnaprej — tako pisati o tem je le potrata črnila. Le nekaj bi pripomnil k temu o napovedovanjih vremen. Da se glede tega strinjam z mojim prijateljem Juretom in tudi z Nickom, da sedanji napovedovalci vremen še nimajo pod kapami ali pa pod svojimi dolgimi lasmi, kateri jih izmed njih ima — to Vsega točnega in zanesljivega znanja in poznanj vremen. Modri hočejo biti in taki tudi mislijo, da so. Ali so? V nekih slučajih z napovedmi zadenejo — v mnogih pa tudi ne. Seveda moramo razumeti, da v vseh slučajih malokdo na pravo ‘struno’ zabrenka, kadar kaj za prihodnost napoveduje in prerokuje. Vsak se rad postavi, da nekaj ve. Taki smo pač več ali manj vsi...” Ko smo pri Juretu o tem se pogovarjali, je nam Jure o vsem tem podal svoje mnenje. Dejal je meni in Nicku: “Fanta, ljudje, ki tvorimo javnost, navadno vedno žanjemo, kar sejemo. Sejemo na vsi tisto, kar žanjemo — največkrat sejejo to drugi za nas. V javnem življenju sejejo to največ, če ne vse — politikarji. Ti so znani sejalci takih semen, da na vrtovih naših uprav nikdar ne usahnejo rastline, na katerih cveto, rastejo in zore davki. Če kje kaka korenina kje usahne, hitro zasa-de na desetine drugih korenin — tako, da kislih in nepriljubljenih davkov nikoli ne zmanjka. Kdor kaj potoži glede tega, ga znajo potroštati, da tako je na svetu vedno bilo in da takih “sladkih hrušk” se ne smemo braniti, ampak jih z “veselimi o-brazi” sprejemati.” Nick je pri tem zakašljal in zraven še krepko kihnil in z glavo odkimal in malo zabrundal: Videlo se mu je na obrazu, da taki nasveti, da se je treba davkov veseliti, njemu niso ljubi. In to je takoj tudi temeljito pojasnil, zakaj mu niso ljubi in sicer takole: “Takih potroštanj”, nasvetov m pojasnil, da davki so potrebni in da brez njih nobena dežela ne more dihati in da jih moramo prispevatelji z veselimi obrazi sprejemati, jaz poslušam že dolgo, dolgo vrsto let. Priznam, do neke višine so potrebni, kakor vode v potokih in rekah. A če so previsoki in to navadno vedno so, vsaj za nekatere, tedaj pa taki davki vsled naraščanja s svojimi tokovi zalijejo naše žepe in iz njih odneso vse, kar je okroglega in “zelenkaste metulje” in od vsega ostane le praznota, kakor na poljih, s katerih poplave odneso, kar se odnesti da. Ostane le praznota. Ta pa nikomur ni ljuba, prav tako ne, kakor vinskim bratcem ni ljubo sedeti pri praznih “bokalčkih in glaž-kih”. Bara se je tej Nickovi pripombi glasno zasmejala in rekla: “Nick! To si dobro povedal. To bi moral iti glasno povedat tistim, ki okrog naših mest, o-krajev in države te davčne poplave povzročajo — a jezov in ograj okrog njih, da ne bi naprej in naprej naraščale in se razrastle, pa ne znajo graditi!” Jure in jaz sva Nicku in Bari prikimala, da imata oba prav. Je res, nekaj takega in podobnega, kakor sta omenila ... Tako vidite nas tu v Ameriki mučijo razne gospodarske in druge skrbi. Drugod po svetu pa mučijo ljudi druge skrbi. Nekdo je pravil pred nedolgim, da Vietnamce najbolj skrbi, kako bo tam, ko bodo Amerikanci odšli. Ni še dolgo tega nazaj, ko je bilo tam nad pol milijona Ame-rikancev. In ti so dobri potrošniki, ki so tam potrošili mnogo dolarjev za to in ono. Vietnamcem, ki niso bili preje navajeni dobronosne trgovine, je to ugajalo. Vsakega groška so bili veseli. Zato o odhodu takih dobrih potrošnikov nič kaj radi ne slišijo. Iz starega kraja se zadnje čase čuje, kako tam skušajo po komunističnih gospodarskih ideologijah utrditi gospodarstva, da bi odgovarjala ciljem takih zadovoljivih in zaželjenih ciljev in okoliščin, v katerih bi bili siti in zadovoljni volkovi in koze. Poslužujejo se Marskovih, Leninovih, Stalinovih in največ pa seveda Titovih slovarjev pri tem. Uspehi pri vsem pa taki, da po vseh takih posvetovanjih in proučevanjih in načrtih ni žarkov kakih uspehov ne po vhodih in ne pri izhodih. Zakaj ne? Menda za to ne, ker ne preteklost ne sedanjost in najbrže tudi prihodnost ne bo rodila preveč takih mater, ki bi rodile svetu preveč navdušene sinove in hčere, ki bi imeli topla srca, za nekaj takega, kar ponuja narodom komunizem. To bo prej ali slej enkrat potrdila tudi zarja prihodnosti, po dolgi temni noči, ki zna biti še dolga za ubogi narod. Pozdrav, pa še drugič kaj! Tone s hriba Podprimo Slovenik Washington, D.C. — SLOVENIK je danes največje in najpomembnejše slovensko pod-vzetje, ki je v osnovi nepolitično; zaradi te posebne in istočasno izredno važne okolnosti so domala vsi Slovenci z izjemo komunistov in nekaterih njihovih maloštevilnih somišljenikov, ki mu oboji nasprotujejo načelno, zavzeli do Slovenika na splošno naklonjeno stališče. Drugače res ne more biti, saj si je težko predstavljati, da bi se ravno v vprašanjih vere in Cerkve katoliški Slovenci pridružili slovenskim komunistom in skupno z njimi odklanjali naše verske ustanove ter ovirali, kolikor se da, naslonjenost Slovencev na zahod. Slovenci se radi ponašamo s svojimi vrlinami in poudarjamo —- morda celo preveč — svojo krščansko preteklost in svoj krščanski svetovni nazor. Prav, saj krščanstvo je del naše narodne dediščine. Prav tako je del naše dediščine naša povezanost z zapadnimi kulturami. Slovenik je tedaj samo naraven izraz te naše dvodelne biti. Njegova vloga je v prvi vrsti uprta v bodočnost: zagotovilo, da se bosta naša krščanska kultura in naša krščanska narodna dediščina razvijali in rasli, kot sta bili ustvarjeni in spočeti. Piscem o Sloveniku iz Ame- rike se je pridružil nedavno dr. Kazimir Humar iz Gorice, sam | gojenec raznih neslovenskih za-1 vodov v Rimu, ker v času njego-1 vega bogoslovnega študija Slo- j venika ni bilo. Dr. Humar je jasno in prepričljivo popisal pomen Slovenika in njegovo nad vse važno vlogo za bodočnost. Slovenik je ustanova, nevezana na to ali ono osebo, in je njen pomen očit in trajen. Vzgajal bo slovenske duhovnike Slovencem širom po svetu, ne le v Sloveniji. S tem bo vez, katera bo slovenski živelj, kjer koli že, družila in mu posredovala vse slovenske vrednote narodne in krščanske dediščine. Odveč je, da skušamo drug drugega prepričati, kako potreben in pomemben je Slovenik; nujno pa je, da ga podpremo in sicer gmotno, ker to je vse, kar zmo-i’emo in mi v Ameriki najlaže in v naj večji meri premoremo. Slovenik je tik pred posvetitvijo in potrebuje še izdatne pomoči. Krajevni odbor za Ameriški Vzhod je pred kratkim razposlal nekaj sto kopij lične brošure o Sloveniku z naslednjim osebnim pismom: Dragi slovenski rojaki in prijatelji! Junija letos bo v Rimu slovesno odprt slovenski bogoslovni kolegij “SLOVENIK”; denarne potrebe za odplačilo gradbenih stroškov in za nabavo opreme in pohištva pa so še nadalje velike in nujne. Kot ste morda brali v slovenskem ameriškem tisku, je bil v Washingtonu ustanovljen krajevni odbor za vzhodno Ameriko z namenom, da organizira širšo akcijo za zbiranje denarnih prispevkov za Slovenik in da posreduje Amerikancem slovenskega porekla in njihovim prijateljem razumevanje in zanimanje za to prevažno slovensko ustanovo v Rimu. Slovenik bo v središču krščanstva dom vsem Slovencem, ki bodo študirali bogoslovje v Rimu. Odveč je, da poudarimo, kako važen je ta zavod za bodočnost krščanstva in vere v Sloveniji, pa tudi za poznanje Slovencev v svetu. Zamisel Slovenika, ki so jo sprožili slovenski škofje v času, ko Cerkev v Sloveniji preživlja hude težave, zasluži vso našo podporo. Zato je naloga nas vseh, da bo ta zamisel čim prej uresničena. Pomagaj mi vsi, vsak po svojih močeh. Prosimo, da pomagate. Izstavite, prosimo, ček na ime “SLOVENIK” in ga pošljite na naslov: Vladimir Pregelj 237 9th Street, S.E. Washington, D.C. 20003 Imena darovalcev nameravamo objaviti, razen, seveda, če darovalci žele drugače. Pismo gotovo ni prišlo v roke vsem, niti ne v naši bližnji okolici, ki bi lahko Slovenik podprli v tem njegovem ključnem obdobju pred posvetitvijo. Prosimo, da se mu odzovete. Prošnja za prispevke velja tako vam, ki ste pismo prejeli, kot vam, ki ga berete danes v tem dopisu. Vaša nakazila naslovljena na “SLOVENIK” (čeke) pošljite Monsignorju Bazniku ali pa na naslov našega pododbora v Washingtonu navedenega v pismu zgoraj. Za vaše razumevanje in vaš dar hvala v naprej. Krajevni odbor za Slovenik za vzhod ZDA yr gYl ZA DOBRO VOLJO ‘Sita sem te,” je vrgla žena moižu v obraz. “Grem nazaj k materi?” “Zakaj.” ji je oponesed mož, “boš kaznovala mater, saj ni ona nič kriva?’ “To ni res, da bi rdeča barva dražila bike. Le krave pobesnijo ob rdeči barvi.” “Zakaj pa potem bik pobesni, ko mu bikoborec maha z rdečim ogrinjalom?” “Ker je užaljen, da ga imajo za kravo.” V Sloveniji 10 od 100 največjih podjetij v Jugoslaviji Na 10. mestu med največjimi podjetji v Jugoslaviji je “Iskra” v Kranju, ki je lani zaposljevala v svojih tovarnah 17,000 ljudi in je napravila za 3260 milijonov novih dinarjev blaga. Druga slovenska podjetja, ki spadajo med največja, so “Gorenje” v Velenju, “TAM” v Mariboru, Združene elektrarne Slovenije, “IMV” v Novem mestu. “Tomos” v Kopru, “Gradis”, ki povezuje 8 največjih gradbenih podjetij v Sloveniji, “EGM Maribor” in “Litostroj” v Ljubljani. Naj večje podjetje v Jugoslaviji je “INA” v Zagrebu, ki je imela lani preko 7 bilijonov novih dinarjev dohodka in zaposluje okoli 17,000 ljudi, nekaj malega manj kot kranjska “I-skra”. Skupno je 10 podjetij, ki imajo več zaposlenih kot “INA”, pa imajo manjše dohodke. Promet v Sloveniji v bodočnosti Prometni strokovnjaki računajo, da bo promet v Sloveniji leta 1975 za 40% večji kot je bil leta 1970. Da bo Slovenija kos naraščajočem prometfi, mora poskrbeti za izboljšanje prometnih sredstev in predvsem tudi organizacije prometa. Treba je graditi in izboljševati ceste, izboljšati in pospešiti promet na železnicah in prekladanje blaga na postajah, skladiščih in seveda v pristanišču Koper. Tako mislijo povečati tonažo slovenske trgovinske mornarice za 70%, letalski promet pa naj bi porastel za 50% tako v pogledu tovora kot v pogledu potnikov. Kopersko pristanišče naj bi bilo zmožno po prenovah in razširitvi v teku prihodnjih treh let sprejeti do 80% več prometa. univerz, 45 univerzitetnih kolegijev, 380 visokih in 4,300 drugih šol. Davčna politika Tudi letos 25,000 ND letnega skupnega dohodka ne bo obdavčenih. Olajšave za vdrževanje družinskega člana pa se bodo povečale za otroke od dosedanjih 8,000 na 12,000 ND, za druge vzdrževane družinske člane pa. na 10,000 ND. Kdor ustvarja večji dohodek od zgoraj omenjenega, je dolžan vložiti davčno napoved. V zadnjem času se je kontrola zelo poostrila in proti mnogim osumljencem je uveden preiskovalni postopek. Dražja stanovanja Skupnost slovenskih občin je na svojem posvetovanju v Velenju ob udeležbi sindikatov in stanovanjskih podjetij določila, da se najemnine za stanovanja povečajo za 70%, pri stanovanjih preko 140 točk pa se stanarina zviša za 90%. Novi predpis je stopil v veljavo s 1. januarjem letos. Vsepovsod varčevanje V zadnjem času velja varčevanje za prvi pogoj ob stabilizacijskih ukrepih. Delovne in samoupravne organizacije so sprejele celo vrsto sklepov, da bi ss položaj gospodarstva normalizi' ral. Ob novem letu so bile omeje' ne izmenjave daril ni čestitk p°' slovnim partnerjem. Vodi se kontrola uporabe materialnil1 stroškov, uvaj a se s k r a j n 3 smotrnost v uporabi poslovni*1 sredstev, ukrepi za povečanj6 individualne o d g o v o rnosti $ programsko načrtovanje upora' be vseh sredstev so vedno moc' nejši. Pokojnine za kmete Z novim letom je v Slovenil’ prvič dobilo pokojnino 16,0^ kmetov. To so na j starejši kme*' ije, kajti zakon, ki je bil sprej6 Duhovniški jubileji Biserno mašo bodo letos obhajali, “če bo Gospod hotel”, na-j slednji duhovniki ljubljanske1 nadškofije: Anton Hafner, Jožeja bo celoti zaM *• Poje, Franc Lovšin, franc Ko-|ljati Ieta 1975 ^ o . , , ,. , ! Do tedaj bodo dobivali pok^J Zlatomasniki bodo v ijublian- . . ,. , • go . -r, v -1 nmo najprej tisti kmetje, ki 5 skl nadškofi,!: Anton Pogačnik, že stari ,5 nato ]etnlki Ivan Sladic, prof. Matija Tomc, , . .v . . . . -r v t, 70 m keneno vsi upravičenci- Andrej Križman, Jože Rott. „ , , , ,. uef / v ■ A a - 1 Za kmete-borce velja praviu Zlatomasniki za A. A. Sloven- , , , , . . r A p , „ . . : da dobe pokojnino 5 let preu sko Primorje (Koper) bodo: , .. . .v . „ . „ - TT , ' T,. , stalimi upravičenci. Prejen1 Franc Hrovat (Trnovo-Ilirska1 , , . . . , , e" r,. ,. . TT., , ,, , za starostno pokojnino bodo Bistrica), Viktor Kos (Šempe-1. ter), Franc Lavrenčič (Kam- nik), p. Albin Škrinjar S J (iz Sežane). Srebrno mašo bodo obhajali: Marjan Kožlin (Podmelec), Ivan Mavrič (Sežana), Franc Rupnik (Kobarid), Albin Germek (Dolina), Rudolf Bogateč (Konto-vel), Anton Prinčič (števerjan). msgr. dr. Frančišek Šegula (Rim), prof. Rafko Vodeb (Maribor). Cerkev v Indiji Po podatkih indijske škofovske konference je v Indiji sedaj približno 8 milijonov katoličanov, za katere skrbi 9,211 duhovnikov. Indija ima sorazmerno veliko redovnic in sicer 33,-595. V zadnjih desetih letih se je število redovnic povečalo za 53%. škofij je 87. Vsi škofje razen štirih so domačini. Indijska Cerkev ima za vzgojo duhovnikov 65 semenišč ter skrbi za 310 bolnišnic in za 603 zavetišča za otroke. Jezuitska družba v številkah Jezuitska družba je izdala svoj letopis, iz katerega je razvidno, da šteje družba trenutno 31,861 redovnikov. Jezuiti posvečajo veliko skrb šolstvu in vodijo 53 notni v višini 250 ND. Načrtovanje družine v ustavi V poglavje o človekovih P’5, vicah bodo na predlog zvezi16® sveta za načrtovanje druZ1 vključili naslednje besedi*. “Temeljna pravica človeka 6 f roma staršev je, da odločaj0 številu otrok in o časovnem miku med porodi. Ta njih0,, pravica je obenem tudi dolzh, Sv spoštovati humane medčlov^ odnose, odgovornost do otlA ki ima pravico, da se rodi želen; to pomeni, da starši spjf jemajo svoje roditeljstvo vorno in so pripravljeni skr?6 da tako v družini kot v svoj1 moupravni družbeni dejav110' zagotove čim boljše možnost vsestranski fizični in psi*1’ razvoj otroka.” \i 0 Dan čebelarjev , i Po vsem svetu se praznuj jj dan 13. decembra. Čebelarji riborskega društva so ob tej if liki imeli slavnostno prireh* Govorili so o opravlj enetf1 -f lu, o načrtih in o povečanj0 , belarske družine. Trenutno \(l jo 755 članov in 11,828 Pri kmetijski tehnični šoli 1 ^ jo poseben institut, kjer se ,; znanjajo s teorijo in praks° belarstva. K. MAY: ZAKLAD ¥ sem mm Njegov obraz, — da, tisti obraz i “Sijajno —!” se je nasmejal Pa je bil pravzaprav čuden. Kar I nevidni človek. “Ampak pustiva Neumno je namreč gledal v svet in njegovega neumnega obraza ni bil kriv samo nos, ki je bil na vsaki strani drugačen. Leva stran je bila navadna, vsakdanja, kakor jo vidiš na poprečnem človeku, in nos je bil nalahno zakrivljen kakor orlovski kljun. Desna stran pa je bila otekla močno otekla in take bar-Ve. da se ni dalo ugotoviti, ali Je rdeča ali zelena ali sinja. Ob-dnjali pa so tisti neumni obraz 2alisei, ki so mu štrleli še izpod krade. Vrat je tičal v ogromnem trdem ovratniku iz belega gumija. K stremenicam sta bili pritrjeni dve puški, ena na desni, ena levi, s kopitom sta stali na širokih, črevljem podobnih stremenih. Na sedlo si je mož pri-vezal pločevinasto tuljavo, ki bi 0 njej človek zaman ugibal, čemu jo rabi. Na hrbtu je nosil Srednje velik telečnjak, pločevinasta posoda je bila na njega Pritrjena, vrvi, žice in razne kruge nerazumljive reči. In ši-r°k usnjat pas je imel zanimivi jezdec, mošnjički so viseli ob Ujem, ročaji samokresov in no-za so gledali iz njega. In na rktu pod telečnjakom, sta viseli dve torbici, naboji so men-Qa kili v njih ali pa kaj podob-Uega. Njegov konj je bil čisto nava-n° kljuse, ne preslab in ne pre-Gober za divji zapad, nič poseb-Uega mu ni bilo videti, le pod sedlom je nosil pisano odejo, ki je bila gotovo zelo draga. uezdec je bil menda mnenja, a se njegov konj bolje razume Ua prerijo ko on sam, vsaj videti ui bilo, da bi ga vodil, šel je, mor se mu je zljubilo. Štor- je po dolinicah, plezal na | ^ ka kljal §riče, se spet spustil v dolinico, m nekajkrati iz lastnega nagiba °gnal v zmeren tek, pa se spet remislil in stopical počasi, — atka, mož z neumnim obra-k°m je jezdil, se je zdelo, po ^ezkcmčni preriji brez cilja in rez namena. Ali pa se mu ni mamor mudilo. str' ^°ma Pa Je konj obstal, po-v z ušesi in pomahal z mr-lap101 rePom in jezdec se je na-zin^0 zdrznil, ko je nekje v bli-Ije- Za^one^° ostro, rezko pove- sj ^l°j —! Niti koraka dalje, bom streljal! Kdo Jezde šalo na stran! Prijezdili ste po tejle blagoslovljeni stari preriji in gotovo tudi poznate njene navade in običaje. Potika se namreč tod okoli toliko sumljive sodrge, da si mora pošten človek vsakogar pošteno ogledati, ki ga sreča. In zato sem vas tudi jaz ustavil in vprašal po potnem listu. Nazaj lahko jezdite v božjem imenu, če hočete, če mislite jezditi dalje, pa mi bodete odgovorili na moje vprašanje! In sicer po resnici! Torej na dan z besedo! Odkod prihajate?” “Iz gradu Castlepool,” je odgovoril jezdec in se držal ko potopen šolar, ki stoji pred strogim učiteljem. “Tistega gradu ne poznam. Kje ga je najti?” “Na zemljevidu Škotske,” je dejal mož in še bolj neumno gledal v svet ko prej. “Bog naj vam razsvetli pamet, sir! Kaj mene briga Škotska! In kam ste namenjeni?” “V Kalkuto.” “Je tudi ne poznam. Kaj pa je tisto?” “Mesto.” “Kje?” “V Indiji.” “Lack a day —! Nemara res mislite tega lepega solnčnega dne prijezditi iz Škotske v Indijo —?” “Danes še ne čisto.” “Tako —? Bi vam menda tudi ne uspelo! Anglež ste seveda? “Yes!” “Poklic?” “Lord.” “Vraga —! Angleški lord—! Hm —! Natančneje si bom ogledal tegale angleškega lor- P0- mali pa je bil grbast in zakri-ubrrfl Pred sebe, se vljen nos je imel, oster in koni- der 1 Pogledal nazaj, odko- čast ko noževo rezilo. Dolge, po/'. Prišel, pogledal na desno, stare puške sta nosila, mali jo kilo^H^^ ^ev° — žive duše ni je postavil s kopitom v travo, He d-ldeti' Pa ^ ravnodušno in Pa mu je segala daleč črez klo-a ^ Pmnil odvezal pločevi- buk. Menda je bil tisti, ki je jpi °/-javo, snel pokrov, obr- govoril za oba. Dolgi vobče ni g^ecjU ^avo m izsul iz nje daljno- zinil besede. raj ’ ^a razgrnil, da je bil sko- Postavila sta se torej drug po-n// d°ig, zatisnil levo oko, leg drugega na vrhu griča in okoaVd d£djn°gled na desno grbasti je začel: hjjo’ faa °drnil k nebu pa resno-1 “Stojte, master, sicer bova Viga ln tehtno opazoval zračne streljala! Nismo še opravili!” I / ! “Stavimo —?” je vprašal An- že va° Ve’ kako dolgo bi se bil glež. Studdajal takim astronomskim “Kaj?” ihel 1''ain’ da se te glas P03- “Deset dolarjev ali petdeset iji\o zarežal: ali sto, kolikor hočeta!” Hia +6 sdratete tisto svojo cev, “Na kaj?” j/ ®r- Ne sedim na mesecu, “Da , Pa^ tule na stari materi zem-1 vidva FEBRUAR 24. — Štajerski klub priredi PREDPUSTNO ZABAVO s kolinami v veliki dvorani SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. zvečer. Igra Sonet. 25. — Perry Home Owners Association priredi večerjo in ples v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. MAREC 3. — Dramatsko društvo “Lilija” priredi maškarado na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 4. — Fara Marije Vnebovzete priredi predpostni bazar v dvorani stare cerkve, od 5. pop. do 9. zvečer. 10. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slov. delavskem domu na Waterloo Road. 10. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom. 11. — Slomškov krožek bo postregel z golažem, polento in štrudljem od 11.30 do 2. popoldne v avditoriju pri Sv. Vidu. 18. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket praznovanja izbranih Slovencev preteklega leta. 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani kosilo. 25. — Društvo Najsv. Imena pri! fari sv. Vida priredi svoj vsa- j koletni zajtrk s klobasicami | in omletami v farni dvorani i pri Sv. Vidu od 8. zjutraj do I. popoldne. APRIL 1. — Misijonska znamkarska akcija (MZA) bo postregla s j kosilom v šolski dvorani pri ■ Sv. Vidu od 11.30 do 2. ure popoldne. 1. — Društvo Blejsko jezero št. 27 ADZ priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue ob praznovanju 50-letnice svojega obstoja. Igrajo Dave Wretschko in the Rivieras. Večerja na razpolago od 4. do 6. 15. — Materinski klub pri Sv. Vidu pripravi običajno letno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo bodo delili od II. 30 do 2. popoldne. 28. — DSPB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30 zvečer. 29. — Koncert Mladih harmoni- ' karjev v farni dvorani pri Sv. Vidu. Po koncertu domača zabava. MAJ 5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St, Clair Avenue. 13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO. 19. — “Slovenski fantje” priredijo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. 20. — Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca ob 11.30 dopoldne in z slavnostnim obedom v Slov. narodnem domu na E. 80 St. ob 1. popoldne. 27. — Društvo SPB Cleveland— Slovenski Spominski dan: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, za žrtve vojske in komunistične revolucije. 28. —SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi SPOMINSKO SVEČANOST z mašo v kapeli v parku Triglav. Začetek ob 11. dopoldne. JUNIJ 3. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 10. — DSPB Tabor priredi na NOVEMBER, 10. — Belokrajnski klub priredi svojo vsekoletno Martinovanje v S.N.D. na St. Clairju, v veliki dvorani. Igrajo Veseli Slovenci. DECEMBER 16. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert. 31 — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. Odškodnina za žrtve nacizma Leta 1961 se je Zahodna Nemčija zavezala, da bo izplačala odškodnino Poljski, Češkoslovaški in Madžarski v zvezi z žrtvami, ki jih je povzročil nacizem v teh državah. Od vseh treh držav je bila prav Poljska najbolj prizadeta. Nemški zdravniki so delali nad Poljaki najbolj različne poskuse, tako npr. o odpornosti človeškega telesa proti mrazu in zadušitvi; drugi poskusi so se nanašali na mehanično sterilizacijo žensk ali pa z žarkovnim obsevanjem. Slovenski prislovi SPOMIN- ^ axp-/^i oaptpvs a TvrmQ'T' „„ nega oanora naecega Kriza j bila nato ustanovljena posebna komisija, ki so jo sestavljali zdravniki in pravniki in ki je SKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945. 22., 23. in 24. Farni karneval jzvrgiia več preiskav na Polj- pri Sv. \ idu. skem, kjer je zaslišala okoli 24. — SKD Triglav v Milwau skem, kjer je 1.400 žrtev. S posredovanjem tega med-, , narodnega odbora je že izplačala T ; Zah. Nemčija 40 milijonov mark poljskim žrtvam nacizma. Sedaj je bil sklenjen med Poljsko in Zah. Nemčijo še en sporazum. V smislu tega sporazuma v . . bo Zvezna nemška republika Wis. praznuje zegnanje kape- ačala konec t leta poljski hce Sv. Cirila m Metoaa v še gto milijonov mark_ To vsoto svojem parku Triglav. | bodo porazdelili med 6.ooo oseb, 15- - Misijonska znamkerska ki g0 kljub strahotnim poizku- kee, V/is., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav. 27. jencev za Waterloo Road okrožje priredi piknik na SN PJ farmi. JULIJ 4. — SKD Triglav v Milwaukee, som ostale pri življenju. S tem izplačilom bo Zah. i Nemčija.poravnala ves materialni dolg, ki ga je imela v zvezi z nečloveškimi zdravniškimi po- akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 22. — Misijonski piknik v parku Triglav v Milwaukee, Wis. AVGUST 5. — Društvo Najsv. Imena pri . . . , fari sv. Vida priredi družinski lzkusl do Poljskega prebivalstva. piknik na Saxon Acres farmi Se vedno Pa je odPrta zadeva ’ glede poravnave izplačila odškodnine jugoslovanskim žrtvani nacizma. Jugoslovanska vlada bi hotela, da Zahodna Nemčija ves denar njej izroči in ga ona potem deli, Zahodna Nemčija pa je za to, da pride denar prizadetim naravnost v roke. Ža- na White Road. 12. — DSPB Tabor priredi piknik na Slov. pristavi. 12. — Športni dan v parku Triglav v Milwaukee, Wis. SEPTEMBER 14. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi | kartno zabavo v Euclid Park Club House. Začetek ob 7. zvečer. 16. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v novi dvorani pri Sv. Vidu. 22. — “Kres” priredi zabavni večer v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. OKTOBER 7.—Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave. 20. — Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester. radi tega nesporazuma je vprašanje še vedno odprto, žrtve umirajo druga za drugo, denar pa čaka v nemških bankah, da bi prišel v roke tistih, ki jim pri tiče. Vlada Zahodne Nemčije dobro ve, kako je jugoslovanska vlada “delila” pomoč UNRRE, ki je takoj po vojski prišla iz Amerike. Kar je UNRRA darovala za težko prizadete ljudi v Jugoslaviji, je jugoslovanska vlada svojim državljanom drago prodajala. Še bolj bi za jugoslovansko vlado bilo nerodno, če bi Nemčija izplačala odškodnino direktno jugoslovanskim žrtvam nacizma. To bi bila prehuda bla- 27. _ DSPB TABOR priredi! maža za jugoslovansko vlado. “ svoj jesenski družabni večer; Ljudje bi namreč videli, da so v Slovenskem domu na Hol-jv premnogih slučajih žrtve names Avenue. Igrajo “Veseli; cizma po “osvoboditvi” leta Slovenci”. Začetek ob 7.30. ^ 1945 postale tudi žrtve komu- Iji! Da vaju jaz prej ustrelim ko mene.” | Grbasti se je nasmejal. p1 P°vejte, odkod prihajate!” j “Izgubili bi!” n/ orno je jezdec zložil dalj-1 “Mislite —? Well, pa naj bo sk/^’ P°rteil v tuljavo, jo ^ sto dolarjev!” Se ‘jil0 in počasi zaprl, kot da! Segel je za hrbet po torbico, / z odgovorom prav nič ne jo potegnil pred sebe na sedlo Pok ^ °0esd tuljavo na sedlo pa in vzel iz nje šop bankovcev. “r,Z,ai £ Pteoom črez ramo. ,Ud tamle!” m/ 36 ie rezal skriti glas. idim, mož! In kam ste na-teenjeni?,, je pokazal pred sebe. Tjale!” Dolgi in mali sta se začudena spogledala. “Master,” je dejal spet mali, “kar polno torbo bankovcev nosite s seboj po preriji—?” “Da.” (Dalje prihodnjič) gk/j — PRI VOJAŠKIH VAJAH — Slika kaže prizor z vojaške vaje izraelske Golani brigade pri “napadu na utrjene položaje” v dolini Jordana. nizma. Še hujše bi bilo spoznanje, da je sedanja nemška vlada pripravljena popraviti nacistične krivice, dočim je komunistična jugoslovanska vlada svojim državljanom krivično zaplenila premoženje in še do danes teh krivic ni popravila. Med njimi je mnogo takih, ki so se vrnili iz nemških ječ in koncentracijskih taborišč, ali ki so jih Nemci že leta 1941 izselili ter jim že takrat zaplenili vse premoženje, če se je kdo preglasno pritoževal, so ga povrhu še zaprli. -----o----- Ljudska fronta se v Francij! dalje krepi Eo se biižajo v Franciji narodne skupščinske volitve Ljudska fronta socialistov in komunistov trdno vodi. PARIZ, Fr. — Po zadnjem povpraševanju, katerega izide je objavil ta teden konservativni list L‘Aurore, podpira degauliste le 35r/( volivcev, Ljudsko fronto socialistov in komunistov kar 47%, 17% pa se jih je izjavilo za razne sredinske skupine. Predsednik G. Pompidou je s takim razpoloženjem zelo nezadovoljen in se trudi za zmago vlade. Tako je v govoru vsej deželi preko televizije zadnji teden to svaril pred diktaturo, ki jo utegne prinesti zmaga Ljudske fronte pri volitvah, ki so določene za 4. in 11. marec. Taka zmaga bi pomenila konec vsega, za kar so se trudile gaulistične vlade skozi 15 let. Predsednik republike je dejal, “naj ne računajo nanj, da se bo odpovedal vsemu, v kar verjame”, če bi pri volitvah zmagala opozicija. Vodnik Ljudske fronte Francois Mitterrand je v tem videl grožnjo, da Pompidou ne bo imenoval vodnika zmagovite Ljudske fronte za predsednika nove vlade in je predsednika republike javno posvaril: ‘Mi imamo samo enega suverena v Franciji g. Pompidou, oba, Vi in jaz in to je ljudstvo ...” Notranji minister sedanje gaulistične vlade R. Marcellin je v nekem volivnem govoru na deželi trdil, da predsednik Pompidou ne bo izročil vlade v roke Ljudske fronte, če bi ta pri volitvah zmagala. Ce ne bi imel drugega izhoda, bi skupščino razpustil in objavil nove volitve. Če bi Ljudska fronta ponovno zmagala, bi sam odstopil, četudi mu sedanja poslovna doba poteče šele leta 1976. Vse to bi povzročilo v Franciji politično napetost, ki bi. imela brez dvoma slab vpliv na njeno gospodarstvo. Zdi se, da vsa svarila in vsa vladna propaganda niso posebno uspešna. Ljudska fronta še vedno raste in se krepi, ko podpora vladi peša. —----o—---- Poenostavljena diagnoza Zdravniki so povsod zelo zaposleni, da bi jim olajšali delo, je Zveza nemških zdravnikov prišla na izvirno misel. Sestavila je vprašalno polo s 724 vprašanji, na katera bo moral vsak bolnik odgovoriti, preden bo šel k zdravniku. Na vsa pvrasanja, ki se tičejo zdravja, oz. bolezni bolnika samega, pa tudi njegovih staršev in sorodnikov, se bo lahko odgovorilo za “da” ali “ne”. 30 strani obsegajoča vprašalna pola bo olajšala zdravniku, pravilno ugotovitev bolezni (diagnozo). Preden bo bolnik spregovoril z zdravnikom, bo ta že vedel, če je kdo v družini imel jetiko, revmo, naduho, srčne bolezni, če nima teka, če ga muči glavobol, kje in kdaj in vse drugo. Samo za glavobol je 30 vprašanj. Izpolnjeno vprašalno polo bo zdravnik poslal na Društvo za zbiranje in ocenjevanje medicinskih podatkov v Koelnu. Tam bodo vse podatke ocenili s pomočjo komputerja, ne da bi vedeli, čigavi so. S tem bo zdravniška tajnost zajamčena. Ta način uporabljajo že na Diagnoski kliniki v Wiesbadenu in pravijo, da z dobrim uspehom. Prednost ni samo v tem, da se prihrani drag (oceni) čas zdravnikov, ampak tudi v večji gotovosti, ker temelji diagnoza na širši podlagi. Če je poštna služba v Nemčiji kaj bolje urejena, se bo novost morda obnesla. Tu bi dočakali diagnozo samo tisti dve tretjini, ki si bolezen samo domišljata. ® Potovanja skupinska in poedinci • Nakup ali najetje avtov o Vselitev sorodnikov o Dobijanje sorodnikov za obisk e Denarne nakaznice ® Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M, L Trave! Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 Help Wanted — Female HELP WANTED - FEMALE General housework, no laundry. 5 days per week — 1:30 to 5:30 pm. Congenial family. Heights area. Bus stop. 321-3576 after 7 p.m. (39) Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (35) Helper for sheet metal fabricator, for lamp manufacturer. Steady work. Hourly rate. Apply ACME LIGHTING PRODUCTS 1667 E. 40 St. (35) “MALI OGLASI Pozor dvojica! Rad bi dvojico, ki bi si delila stanovanje stroške in hišno delo z menoj. Kličite po 6. uri 943-3660. —(14,16,19 feb V najem Fet-sobni apartment zgoraj v Gollinwoodu blizu cerkve St. Jerome. Kličite 531-6680. Po 6. uri pa 481-5437. (39) ŽENITEV Priden, pošten in trezen SLOVENEC star 37 let želi spoznati v svrho ženitve pošteno SLOVENKO, 28-40 staro. Ponudbo s sliko in mogoče tudi telefonsko štev. pod štev. 35 na Ameriško Domovino. -(38) PnJafeFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A v«. * F.. 68 St. 361-4212 Odda se tri opremljene sobe na E. 67 St. privatni vhod, kopalnica, Kličite RE 1-5513 (39) NAPRODAJ V bližini E. 185 St. in Lake Shore Blvd. “Semi-bungalow” hiša, 6 sob, v lepem stanju, garaža. Cena $17,900. KNIFIC REALTY 820 E. 185tli St. 481-9980 Išče stanovanje Slovenka v pokoju išče eno veliko sobo s kuhinjo, zgoraj, fur-nez na plin. Blizu cerkve sv. Kristine ali Marije Pomočnice na Neff Rd. — Kličite 431-6584. Dve sobi dajo v najem Dve sobi, kopalnico in kuhinjo, spodaj, oddajo v najem starejšima zakoncema ali novopo-ročencema (tudi z detetom) v bližini Sv. Vida. — (19,23 feb) do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida. Boleslav Prus: STRAŽA To diši po Židu ... Morala sta vrnil kmet. — Obrnil se je s tre-ga pregovoriti Jozel in Hiršgold, buhom k tlom in še bolj poteg-oba lumpa, ki sta nas vse po- nil kožuh čež glavo, tegnila v nesrečo.” | “Rakev je treba kupiti.. . Žup- Polž je razdražen zaloputnil niku naznaniti...” vrata hleva. Nemca sta povz-, “Naj pa drugi naznanijo.1'' dignila glas: j “Kdo?.. .” je kričala baba. “Poplačaš nam to goljufijo!...” | “V vasi pravijo, da vas je sam “Zemlje ti bo manjkalo...” j Beg kaznoval za Ovčarja in si-“Videi boš, kako ti Židje povr- roto... Nemci se maščujejo nad nejo.” | vami, da ha!.. . kajti tisti de- “Gladu pogineš, ali boš pa iz-1 beli mlinar iz Voljke se je sprl tegoval roko pred cerkvijo.” . z njimi in odšel. . . Celo Jozel “Pišita me...” jima je kriknil | mi je prepovedal hoditi sem in Polž v odgovor. | pravi, da vam sedaj kar od stra- Obrnila sta se in odšla proti; ni valijo kure, ki ste jih ona leta naselbini, grozeč s pestmi in zmerjaje sedaj po poljsko, sedaj prodajali železničarjem. Nesramni žid, malo da mu nisem po nemško. Ko so utihnili njih ! obraza s kropom polila ... No, jezni glasovi, je Polž odšel iz j zganite se, Polž!...” je dejala hleva in začel stopati semintja; baba in ga potegnila za kožuh. po dvorišču, prisluškovaje, če ne! “Ej!. . . pusti, me,” se je odz- gre morda kdo po cesti. I val kmet s pritajenim glasom, “Nič ne pomaga,” je pomislil,; “kajti če te brcnem, vsa vodka “treba bo iti po kako žensko in | izteče iz tebe ...” po zdravnika...” j “O ti brezbožnik!... pasjeve- Včasih je odprl škripajoča rec! ... odpadnik od božje Cerk- hlevna vrata in pogledal po ženi. ve! ... Kaj si res izgubil vso Zdelo se mu je, da spi, malo vest, da ležiš, ko tvoja žena čaka umirjena, ker ni več hropla. ; krščanskega pogreba ... Izpame- Tako se je potikal okoli do tujte se, Polž.. .” jutra. Po solnčnem vzhodu je; “Piši me...” je vrisnil kmet vrgel kravama klaje in ji napo- in mahnil po zraku z nogo, da je jii, ko se je pa čisto zdanilo, je ^ar zavelo nad Sobjesko. Baba šel v hlev, ker se je hotel malo Je dvignila roko in tarnaje zbe- naspati. zala v vas . .. 01 , , .... Polž je zaprl vrata in se zopet Skrbelo ga je, da je zena tako pokril s kožuhom. Njegovo srce mirna. Zato je kljub temu, da je obvladala neupogljiva, kmeč- so se mu oci spnjemale m mu ka trdovratnost, ker je bil nje-je bučalo v g.av!, stopi! k nji in gov sklep že t da je po jo ogledal, zbravsi zadnjo pozor-injenii brez rešitve_ Ni tožik ni_ nost Prijel jo je za roko, se do- česar ni obžaloval; mislil je taknil ust - m se zganila. Biku samo 0 eni stvari; da w za j je mrtva m že čisto mrzla. j in umrl v spanju_ Sovražniki so • Apa imas!'" ^ zagodr"'ga prekleli, znanci zapustili, naj-njal. A...a... vsenajževrag;bližji legli y grob Ničesar in vzame----- i nikogar ni imel; kakor je svet Zaprl se je v hlev in nastlavši; veiik; ni bilo človeške roke, ki malo slame v kotu, legel nanjo, j bj ga vzdignila iz obupa, ali mu Cez nekaj minut je trdno spal. ; V3aj podala čašo vode; četudi je Bilo je ze popoldne, ko ga je v vročini hrepenel po nji. Rešiti zdudda sveP°da in krik. Odpri; ga je mogio samo usmiljenje je oči in zagledal nad seboj staro j božje; toda on tudi v usmiljenje Sobjesko. “Vstani, Polž!.. . Saj je vendar vaša umrla.. . čisto je umrla...” “Kaj morem pomagati?” je od- i božje ni več zaupal. (Dalje prihodnjič.) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Re^, Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, častni predsednik John Pez-dirtz, predsednik Eugene Kogovšek, poupredsednik John Habat, tin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362; pomožna tajnica Daniella Žnidar; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Anthony R. Kushlan; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Joe Ferra, Gary Koketne, Mary Okicki Vratar; Frank Su-panick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu oh 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo. od 1. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo oa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta n-ez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2,00 bol-riške podpore na dan. drugo sredo v mesecu ob 7:30 v in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Či- Persia, Henry Gilles. Govornik: naslednji ponedeljek zvečer. Seje SND na St. Clair Ave. — Za prei- ’ talnico Louis Mrhar, za Dom osta- John Persin; Mladinski nadzornik: so vsak drugi ponedeljek v mesecu skavo novega članstva vsi slovenski! relih na Neff Rd. Matt Martinčič Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. ob 7:30 zvečer v Slovenskem društ- ! zdravniki. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Ra v. J. Celesntk predsednik: Anton Tekavec; pod oredsednik: Frank Drobnič; tajni ca: Jennie Gustinčič, 18200 Abb> Ave., tel KE 1-8325' biagajnii'. Matt Tekavec: zanisnikarira Atv Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha: poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki; Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. 1MU Vrv O KRISTUSA KRALJA VT 326 KSKJ Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, ^euseumca J05epnme Muln; PodPredse^ Frances Lindic: AlbinPOrehe£'l8144 LaS sh. Blvd ‘*Ca J°Sephine Wlnter’ 3555 E' 80 tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki: Frank Zupančič, Joseph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Go-Zastopnik za SND Maple Hts.: St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Prances Lindich, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 16. do 60. leta. Nudi naj novejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macetui, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Mary D o r o t h y Strniša, in dec J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko ,____ in booster club: Joseph W. Kovacb j Jeraj,_______ in Ralph Godec. Zdravniki: dr. An-| Anna Godlar. Reditoljica ° Jennie thony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, j Feme. Zastop. za ženske in mladin. dt. J. Folin in dr. F. Jelercic. —j aktivnosti Frances Nemanich, Za-Društvo zboruje vsako drugo ne-1 stopnice za Ohio KSKJ Federacijo-deljo v mesecu ob eni uri popol- Marjanca Kuhar, Antonia Turek, dne v SND na 80. cesti. — Spre- | Frances Nemanich, Anna Godlar. _______ jema članstvo od rojstva do 60 let Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Starosti. Bolniški asesment 65c na — Seje se vršijo vsako prvo sredo mesec in plačuje $7.00 bolniške ! v mesecu v spodnjih prostorih šole podpore na teden, če je član bolan 1 sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pel liti* ali vec. Rojaki v iNcwbur- pobira vsakega 25. v mesecu od 6. Slovenska ženska zveza POORUŽNH A ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celes nik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra: zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar. podpredsednica Sylvia Plymesser, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Dežolan. Nadzorna od bor: Jennie Femee in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šob sv. Vida eh 1:30 uri pop. članice sprejemamo j v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 Slovenske ženske zveze Duhovni vodja Rev. Joseph Ce-lesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Alma Eppick, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg. PODRUŽNICA ŠT 17 PŽ7 Duhovni vodi a Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk: pod- preds. Julia Mezgec, tajnica Jen-lio Ptltrelv. I (17^4 PlVTTM'l'th A-.-f Garfield Hts., O., tel. 587-4230: blagajničarka Mary V 1 c e k , zapisnikarica Jennie Praznik, narivv.-.. nice: Anne Kresevic. Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsed. Frances Zakrajšek, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave. tel. 881-4879, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Mihaela Zakrajšek, zastop. za SND in I za Klub društev Frances Kodrich, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi torek v mesecu v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje sobe št. 2, ob 1.30 popoldne. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik iri blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Rudolph Kozan, Frances TaVzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Rev. Rudolph Praznik; nadborštnar: David J Telban; podborštnar: Anthony Babic. bivši borštriar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar; Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958: nadzorniki: Albert Marolt, Joseph Saver, Anthony Vidmar, sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, SND Ivan Cendol, za Društveni dom 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 na Recher Avenue, Joseph Perko (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray I * i*. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue 431-0628 lili I VESELA ZABAVA NA LEDU Fantiči v Sandusky v državi Ohio so se spravili polni zimskega veselja, in prešernosti na za-mrzlo ježevce drsat. V troje ni šlo predobro, kmalu so se znašli vsi trije na tleh. Eden od trojice je ostal kar na ledu, ko druga dva skačeta preko njega, pa se pri tem tudi večkrat znajdeta v njegovi družbi na tleh. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. J Al)/ Predsed. Pauline Strnad, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Draženi-Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Frances Okorn, in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako