Leto XXIUM št 93
LJubljana, sobota 24« aprila 1943*XX1
Cena cent. 80
Upravniitvo: Ljubljana. Pucaoijm ali ca 5.
Telefon k. 31-22. 31-23. 31-24 Inserauu oddelek: Ljubljana, Pucdnijeva aH«
ca 5 — Telefon fe. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino pri po&no-čekovnem zavoda k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase n Kr.
Italije in inozemstva ima Union« PubblicitJ italiana S. A. MILANO
izhaja vsak d a o rmzen ponedeljka
Naročnina mata ob c s c ČOO lit llv-l ca inozemstvo vključno s »Poneddjskim crom« Lit 36.30.
UttdoiiiTOt Ljubljana. Puccinijeva ulica feev. 9. telefon feev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi »e ne n»ž» ja.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ia pri*
bliciti di provenienza italiana ad estera: U ni one Pubbliata Italiana S. A. MILANO
m
Hudi boji v Tunisti
Protinapadi na južnem od&dcn — Pohvala divizije „PIstoia" — 12 sovražnih letal uničenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil danes naslednje 1063. vojno poročilo:
Na južnem odseku tuniške fronte se je v teku včerajšnjega dne še ojačil močni pritisk nasprotnika, ki so se mu naše enote uprle v opetovanih protinapadih. Med temi četami zasluži posebno omenitev divizija »Pistolia« pod poveljstvom generala Falugija, katerega vojaki so z neomajno trdnostjo vzdržali ponovne napade nad-m<7Čnih britanskih čet.
Tudi na zapadnem odseku, kamor je sovražnik razširil svoj napadalni napor, so v teku hudi boji.
V zračnih dvobojih so nemški lovci zbili 6 letaL razen tega so naši lovci kot letalsko spremstvo nekega konvoja pokončali 4 Spitfire.
Sovražna letala so Izvršila polet nad Si-racuso, pri čemer so bile ubite 3 osebe, 13 pa jih je bilo ranjenih. Skoda je neznatna. Nadi Carloforte (Cagliari) ter v okolici Ca-tanzara in Raguse je bilo tudi vrženih nekoliko bomb, ki so skupno zahteva'e kot žrtve 4 mrtve in 14 ranjenih.
Obrambne baterije so uničile 2 letali. Eno je v plamenih strmoglavilo vzhodno Siraeuse, drugo Pa v morje v bližini Poz-zallo (Ragusa).
Čete Osi v Tuisisn mirno čakajo na svojo veliko uro
Rim, 22. apr. Kakor je že javH0 uradno poročilo, se je odmik italijansko-nemškin čet na črti pri Enfidavillu izvršil v popolnem: redu ter ga je smatrati za taktičen uspeh. Odmik je omogočil, da so se osne si le združile v zgoščeno skupino, da do skrajnosti branijo tuniško področje. O tem odporu piše »La Tradotta«, tednik italijanskih bojevnikov v Afriki, takole:
»Sovražnik hlepi po zmagi, ki bi mu dala videz uspeha, kakršnega ni ir-ogel ni koii doseči. Zato z vso svojo silo pritiska na obrambne črte c&i. Karkoli je moge, zbrati na afriškem bojišču, je vrgel proti italijansko-nemškim četam. Toda na trdi cesti, ki vodi k našim četam, je moral zaradi žilavega odpora osnih čet pustiti množice ljudi, oklopnih voz in avtomobilov, da se nam je lahko približal. Vse to bo gotovo imelo posledice v bodoči bitki. Na ozkem ozemlju, kj je posejano s topovi, pričakujejo osne čete svojo veliko uro bitke in slave. Zgodovina je dokazala, da sreča ni niti krivična niti slepa, marveč nagrajuje večino one. ki so se v najtežjih trenutkih znali zicperstaviti napadu s pogumom, hrabrim srcem ter z zaupanjem v usodo domovine. To se bo nedvomno zopet ponovilo, kajti Anglo-američani 9o naleteli v Tunisu na italijanske in nemške vojake. Naj si sovražnik dela še tako očarljive utvare, edina resničnost te ure je utrdba, ki jo ima sovražnik pred seboj ter železna volja za odpsr, ki preveva osne vojake. Bolj kakor kdaj-koli so se tu izkazale za resnične besede Mussolinija: V tej vojni velikega obsega, ki ga lahko imenujemo nadčloveškega, bo tisti> ki bo nudil odpor četrt ure dlje nego sovražnik, izšel zmagovit iz boja.« (II Pic-oolo.)
Nemško občudovanje
italijanskih lovcev
Berlin, 22. aprila, s. Večerni tisk objavlja obširne in navdušene komentarje k odlični zmagi italijanskih lovcev, o kateri je javilo včerajšnje poročilo oboroženih sil. Podrobnostim o akciji, med katero je bilo sestreljenih 17 Spitflrov in imenom pilotov, ki' so se je udeležili, slede brezpogojni izrazi pohvale italijanskih lovcev in njih visoke tradicije.
Okrepite? japonske vi
Pomen nedavne rekonstrukcije — Odobravanje v tisku
Toldo, 22. aprila, s. Ves japonski tisk v celoti odobrava preosnovo vlade, ki kaže sklep ministrskega predsednika, da hoče vlado, prilagojeno sedanjim okoliščinam. Listi komentirajo zelo ugodno imenovanje šigemicuja, čigar odlično kariero omenjajo in ga označujejo za najprimernejšega moža za prevzem odgovornosti za japonsko zunanjo politiko v tem trenutku. Tudi imenovanje Amava aa predsednika obveščevalnega urada se prikazuje kot praavično priznanje visokih sposobnosti tega odličnega japonskega diplomata.
Tokio, 22. aprila s. Politični konmenta-tar agencije Domei piše:
Reorganizacija Tojeve vlade se lahko smatra za željo ministrskega predsednika, ki je hotel ojačiti vlado, da bo lahko učinkovito kos sedanjemu položaju vojne za Veliko vzhodno Azijo, ki je vstopila v novo fazo. Pričelo se je drugo leto vojne. Od vsega pričetka je To j o vedno kazal svojo spretnost državnika ter se zdaj posveča z vsemi svojimi silami vodstvu narodne uprave. Z razvojem vojne je naravno, da postanejo spremembe v vladi potrebne v svrho obvladovanja spremenjenih okoliščin.
V tem smislu so spremembe v notranjem ministrstvu in prevzem ministrstva za vzgojo po ministrskem predsedniku učinek prizadevanja, da se vnese novo življenje v vlado in da se pospešujejo narodna uprava ter vzgojne reforme. Imenovanje To-daja Čase za ministra brez listnice, kakor tudi imenovanje Jamazakija za ministra za poljedelstvo in gozdove, naj se sprejme kot manifestacija vneme ministrskega predsednika, ki hoče ustvariti tesnejše sodelovanje med vojaško vlado in narodom. Mnogo se lahko pričakuje tudi od imenovanja Šigemica za zunanjega ministra zaradi globokega poznanja kitajskih in angleških zadev, katerega si je pridobil, ko je bil veleposlanik na Kitajskem in v Angliji. Končno je bilo ugodno sprejeto imenovanje Amava, bivšega veleposlanika Japonske v Italija in predsednika obveščevalnega urada, zaradi slovesa, k; si ga je pridobil povsod, ko je podal izjave ob priliki mandžuku j skega incidenta.
Cesarjeva zahvala Taniju
Tokio, 22. aprila, s. Cesar je davi sprejel štiri ministre, ki zaradi nedavne preosno-ve ne pripadajo več vladi. Cesar se je zlasti zahvalil bivšemu zunanjemu ministru Taniju za opravljeno delo.
Seja Japonske vlade
Tok^o, 23. apr. s. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Toja se je sestal ministrski svet. Tojo je obrazložil namen nedavne delne preosnove vlade ter je znova potrdil neomajno voljo do nadaljevanja vojne do končne zmage.
Popolno soglasje trojnega pakta
Berlin, 22. apr. s. Ves berlinski tisk objavlja s poudarkom gover novega japonskega zunanjega ministra Sigemicuja.
»Berliner Borsen-Zeitung« podčrtava one odstavke iz govora, ki izražajo neomajno voljo Japonske korakati skupno z italijanskim in nemškim zaveznikom. Zatrdila japonskega ministra izražajo trdnost bloka sil trojnega pakta. V odnosih, ki obstojajo med tremi državami, pravi doslovno berlinski list. ni pridržkov, ki bi se morali držati v tajnosti in medsebojnega nezaupanja ter nasprotujočih se interesov in stremljenj. Njih naloge in cilji so natančno za-
črtani in njih skupnost interesov ne more ovirati dejstvo, da italijanski in nemški državniki govorijo o novem redu v Evropi, Japonci pa o novem redu v Vzhodni Aziji. Najtrdnejša osnova edinstva sil trojnega pakta, je prav v samoločitvi njih življenjskih prostorov, kar kaže očitno, da nobena od treh sil posamezno in tudi ne vsi tri skupno ne izražajo svoje volje po obvladovanju sveta.
Najvišje tajsko odlikovanje za japonskega ministra
Bangkok, 22. aprila, s. Semkaj je prispel japonski minister za Veliko vzhodno Azijo Aoki. Na letališču so ga pozdravili zastopniki tajske vlade. Japonskemu ministru je bil za zasluge pri pospeševanju prijateljstva med Japonsko in Tajsko podeljen red belega slona prvega razreda, ki je najvišje tajsko odlikovanje.
Odlikovani japonski oficirji
Tokio, 22. aprila, s. Minister za mornarico je naznanil, da so bili odlikovani oficirji, ki so se izkazali na Kitajskem in v južnih predelih. Posebna odlikovanja so bila izročena 66 oficirjem, mel njimi vieeadmi-railu Tomonu Jamaguki in kontraadmiralu Tomelu Kaku, ki sta se udeležila raznih operacij v vodah Pacifika in v Indiji. Ostalih 64 odlikovancev je padlo v borbah na Kitajskem in na južnem področju .
španskih komunistov se branijo vse države
Tanger, 22. apr. s. Kljub opetovanim obljubam,. ki sta jih dali angleška in ameriška vlada alžirski vladi, se vprašanje ureditve položaja tisočev bivših rdečih španskih bojevnikov ne premakne z mesta. Večji del teh miličnikov, ki so po zmagi Fran-ta pobegnili v francoski Maroko in v Al-žir, je še vedno pod stražo v raznih taboriščih in zaporih. Na vprašanje nekega poslanca je britanski zunanji minister 21. t. m. izjavil, da je Mehika) edina država, ki je izjavila pripravljenost, da prevzame iz-vestiio število teh komunistov. Njih prevoz pa se ne more izvršiti zaradi pomanjkanja ladijskega prostora.
Tudi konferenca na Bermudih se je ba-vila z usodo teh rdečih bojevnikov. Obravnavala je predlog, naj se izpuste na svobodo, da počakajo na prevoz v one dežele, ki jih hočejo sprejeti. Dejstvo pa je, da niti Velika Britanija, niti Zedinjene države ne nameravajo odpreti svojih vrat španskim komunistom, ki jih Giraud noče izpustiti na svobodo, boječ se nemirov in neredov v itak dovolj veliki zmešnjavi v Severni Afriki. (Piccolo.)
Skrb za vojne sirote na Madžarskem
Budimpešta, 21. apr. s. Soproga madžarskega regenta Horthyja je po radiu imega govor, v katerem je izjavila svojo iskreno hvaležnost nad plemenitostjo, ki jo je pokazal ves madžarski narod, ko se je udeležil zbirke za peh možno akcijo siromašnim družinam v vojni padlih vojakov. Zbrana vsota je dosegla po besedah ge. Horthyjeve 16 milijonov pengov. ki bodo zadostovali za podporo prizadetim ter kažejo obenem neomajno zaupanje madžarskega naroda v svojo pravično borbo.
Nove težke izgube sovražnega ladjevja
podmornice so potopile 16 trgovinskih la ter 2 rušilca in 1 podmornico
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. apr Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo:
Sovražno trgovinsko ladjevje je utrpelo v Sredozemlju in na Atlantiku nove težke izgube V boju proti močno zavarovanim
konvojem so naše podmornice zopet potopile 16 trgovinskih ladij s 121500 tonami, med njimi več ladij, na katerih je bilo vojaštvo, ter 2 rušilca in 1 podmornico. Dve nada'j-nji ladji sta bili torpedirani.
a vzhodni fronti
ni bilo večjih bojev
Mud nočni letalski napad na sovjetsko oporišče Poti ob
obali črnega morja
Inserirajte v »Jutru«!
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. apr. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vsej vzhodni fronti včeraj nI bilo nobenega omembe vrednega bojnega delovanja.
Letalstvo je Izvedlo preteklo noč hud napad na oporišče Poti ob cbali črnega morja.
Na tuniški zapadnj fronti se nadaljujejo hudi krajevni boji. Pri uspešnem napadu, ki je bil javljen dne 22. aprila, je bilo privedenih več sto ujetnikov, razen tega pa zaplenjenih ali uničenih 5 baterij in 50 motornih vozil. Hitra nemška bojna letala so razkropila v nepričakovanih napadih iz majhne višine izhodiščne postojanke oklopnih voz in motornih vozil sovražnika.
Z znatno nadmoenimi silami izvedeni napadi proti nemško-italijanskim postojankam na južna tuniški fronti so se izjalovili tudi včeraj ob težkih izgubah za nasprotnika.
Sovjetska letala so metala preteklo noč brez načrta rušilne bombe na vzhodno prusko ozemlje. Dva Izmed napadajočUi bombnikov sta bila sestreljena.
Krajevni boji
Berlin, 22. apr. Iz vojaških krogov so se o dogodkih na vzhodni fronti izvedele še naslednje podrobnosti:
Na jugu cd Novorosijska so se ponesrečili nekateri krajevni napadi sovražnika. Pri zasledovanju umikajočih se sovražnih sil so nemške čete zboljšale svoje postojanke in razen tega zaplenile nekoliko topov ter veliko množino težkega orožja razne vrste.
Na zapadu od Kurska so nemške udarne čete kljub hudemu sovražnemu odporu po hudih bojih osvojile severni del nekega močno, utrjenega mesta. Na jugu Ladoškega jezera je nemško topništvo učinkovito obstreljevalo promet v sovražnikovem zaledju. Nemške težke baterije učinkovito razbijajo delavnice v Kirovu in povzročajo velike požare. (Picoolo.)
Sovjetske in angleške
letalske izgube
Berlin, 22. apr. s. Iz vojaškega vira poročajo, da je bilo včeraj v letalskih dvobojih sestreljenih 77 sovjetskih letal, od teh so sestrelili finski lovci 20. Pogrešajo 2 nemški letali. Ob obali Rokavskega preliva so nemški lovci zrušili 8 angleških letal, od teh 6 bombnikov, ne da bi sami utrpeli izgube.
Sijajni uspehi divizije „Gro$sdeutschlattd"
Berlin, 22. aprila, s. 838 sovražnih tankov in 757 sovražnih topov uničenih ali zaplenjenih ter 28.483 ujetnikov tvori odličen zapisek pohoda nemške oklopne pehotne divizije »Gross Deutschland«, ki je komaj leto dni stara. Delovanje te hrabre edinice, ki je bila ustanovljena pred enim letom ob Hitlerjevem rojstnem dnevu, poveličuje obširno berlinski tisk, ki prinaša podrobnosti o posameznih dejanjih divizije na vzhodni fronti.
Velika Skoda v Aberdecnu
Stockhoim, 22. aprila, s. Po vesteh »Af-ton-Bladeta« iz Londona je nemški napad na Aberdeen povzročil strahovito škodo in mnogo žrtev. Uradno označujejo ta napad
za enega izmed najbolj silovitih, ki je bil doslej Izveden nad Anglijo.
Berlin, 22. aprila, s. Glede napada nemškega letalstva na angleško mesto Aberdeen v pretekli noči se doznava, da je bil nemški napad izveden tako presenetljivo, da je sovražno protiletalsko topništvo nastopilo šele tedaj, ko so nemška letala žc odvrgla večino eksplozivnega tovora na za-padne in severne dele mesta. Hudo razdejanje je nastalo v zadetih objektih. Odlični pogeji vidljivosti ao podpirali nemške pilote pri nj;h akciji. Bombardiranje je trajalo okoli 20 minut. V glavnem so bile zadete velika elektrarna, pristaniški prede! in velika cisternska ladja v pristanišču. Vsa nemška letala so se zopet vrnila oa oporišča.
Najvišje romunsko odlikovanje za generala Paulusa
Bukarešta, 22. aprila, s. Kralj Mihael je odlikoval z vsemi tremi stopnjami najvišjega rumunskega vojaškega rela Mihaela hrabrega generala Paulusa, poveljnika junaške 6. nemške armade, ki se je tako slavno žrtvoval v Stalingradu.
Sovjetska podmornica napadla norveške ribiče
Berlin, 22. aprila s. Neka sovjetska podmornica je 12. aprila napadla, kakor se doznava iz vojaškega vira, skupino norveških ribiških čolnov pri Svejingramu, 15 milj severnozapadno od fjorda Gruyle. Med tem izdajalskim napadomm je bilo ubitih 9 Norvežanov, 4 pa hudo ranjeni. Dva ribiška čolna sta bila poškodovana, eden pa potopljen. Med to akcijo je 18-letni sovjetski mornar Aleks Libikijon padel v morje, boljševiška podmornica pa se ie zopet po-greznila pod vodo ne da bi se brigala za rešitev ponesrečenca, katerega sta nato rešila dva poškodovana ribiška čolna. Rešeni sovjetski mornar je izjavil nemškim vojaškim oblastem, da je napad na norveške ribiške čolne izvedla sovjetska podmornica »K-21« pod poveljstvom kapitana Popova.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 22. aprila, a. Finski glavni stan poroča:
V zadnjih 24 urah so finski protitankovski topovi in metalci plamenov obdelovali sovjetske postojanke ter uničili številne utrdbice in razpršili inženjerce pri poljskih utrjevalnih delih. Sovjetsko letalstvo je ponovno skušalo bombardirati Kotko, teda protiletalska obramba je poizkus prekršila.
Nad Francijo ponesrečena angleška večmotornika
Pariz, 22. aprila s. Pri Amiensu se je zrušilo večmotorno angleško bombno letalo. Posadka je bila ubita. Neki štirimotornik tipa Halifaoc je eksplodiral pri Mont Di-dieru, potem ko se je osvobodil svojih bomb, katere je odvrgel na neko hišo. Sedem članov posadke se je ubilo.
Brodolome! s potopljenega ameriškega parnika
Lizbona, 22. apr. s. V tukajšnje pristanišče je prispel portugalski parnik »Caritas« s 14 brodolomci z ameriškega parnika »Charles Pinkely«, katerega je na Atlantiku torpedirala neka podmornica Osi.
Dr. Gobbels o letalski in podmorniski vojni
Berfin. 22. apr. 6. »Das Reich« objavlja članek nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa o vprašanjih, ki so nastala z ojače-njem letalske vojne. Članek obravnava zlasti njen mogoč razvoj v bodočnosti Po brezpo» gojnem priznanju junaštva nemškega civilnega prebivalstva, ki je prizadeto po sovražnih terorističnih napadih, ugotavlja dr. Gobbels, da se sovražnik zelo moti v ocenjevan lu. če misli, da njegovi napadi lahko zrahliajo moralo nemškega prebivalstva. Tc prebivalstvo ve, za kaj gre, in je imelo razen tega priliko spoznati sovražnika ne po običajnih frazah človečanstva in lažne pravičnosti, temveč po vsej njegovi brutalni krutosti.
Minister Gobbels omenja, da se angleška javnost zaradi velikih izgub letal ob napadih zlasti v zadnjem času že sprašuje ali se izplača nadaljevati z napadi v sedanjem obsegu zaradi njih majhnega učinka. Dr. Gobbels trdi, da je Nemčija dokazala, da je pripravljena na vojno in da lahko zoperstavi podmorniške-orožje, ki zadeva Anglijo mnogo bolj kakor letalska vojna Nemčijo. Nato zatrjuje dr. Gobbels, da se pedmomiška vojna bije aa feceanih in torej izključno med možmi, teroristični na» padi sovražnika pa se raztezajo na civilno prebivalstvo in' v glavnem na ženske in otroke.
Naravno je. zaključeju minister, da se nemške mere proti letalski vojni Angležev ne omejujejo samo na obrambo. Ni ge prišla uri, da
bi govorili o tem, kar se pripravlia m dela za zadnji pravični in zasluženi odgovor sovražnikom na njih teroristične napade. Nemška vo» jaška poveljništva navadno ne razpravljajo o svojih namerah in dajejo prednost zgovornosti dejstev.
Nezadovoljstvo emigrantskih vlad v Londonu
Stockhoim, 22. apr. s. Kakor piše današnji »Manche6ter Guardian«, kažejo begunske vlade zasedenih držav, ki sedaj bivajo v Londonu, vedno bolj mrzlo in sovražno zadržanje nasproti svojim tako imenovanim zaščitnikom. Zdi se, da se te vlade v nekem smislu čutijo razočarane in osleparjene in ne skrivajo teh svojih občutkov. Male države so v zadnjem času povzdignile svoj glas in zahtevajo svoje pravice ter izpolnitev obljub ki so jih dobile od Anglije v slovesni oblik' pred začetkom vojne. Pač priznavajo zavezniškim velesilam vlogo vodnika, opazile so pa tudi. da imajo velesile namen enostavno diktirati mirovne pogoje ter zagospodovati nad Evropo, ako bi bilo njihovo orožje zmagovito. Proti takim namenom se upirajo vlade malih držav z vsemi silami ter zahtevajo polno priznanje žrtev, do» prinesenih za &lnqxx> stvar.
Papež pri obredih velikega četrtka
Vatikan, 22. aprila, s. Papež Pij XTL se je davi udeležil maše na Veliki četrtek, katero je opravil kardinal Granito di Bej-monte v Sikstinski kapeli. Po maM je Pij XIL za procesijo, v kateri so bili vodje verskih redov, škofje, nadškof je in kardinali, nesel najsvetejše ▼ Paolinsko kapelo, kjer je bil prirejen božji grob. Papež je stopal pod baklahinom, katerega je nosilo 8 škafov. Ljudje v procesiji so nosili sveče in prepevali. V kapeli je papež postavil kellh na oltar. Po petju »Tantum erga« in molitvah pred Najsvetejšim se je papež vrnil v svoje zasebne prostore. Razen kardinalov so se sv. obreda udeležili številni visoki prelati, diplomatski zbor pri sv. stolici, družina Pac-celli, zastopstvo malteškega reda, patricijl in rimslto plemstvo. V vojvodski in kraljevi dvorani je bilo ob prihodu sv. očeta navzočih več sto vernikov.
Princ Piemontski v neapeljski bolnici
Neapelj, 22. apr. s. Vis. princ Piemontskl se je podal danes v cerkev, nato je pa odšel v bolnico, kjer je obhodil razne oddelke. Vzvišeni princ se je pomudil ob zglavju bolnikov in jim želel zdravja in jih vzpodbujal.
Ducejeva čestitka nac. svet. Paceju
Rim, 22. apr. s. Duce je poslal nac svetniku Biagiu Paceju, arheologu, naslednjo brzojavko: »Želim Vam čestitati k nagradi, katero Vam je na Campidogliu podelila Akademija Italije. Mislim, da Akademija ni hotela nagraditi sa* mo 6lavnega arheologa in zglednega učitelja, temveč tudi sina otoka, ki je dokazal s pre-kaljenostjo svojega ljudstva pod neprestanim mučenjem sovražnih letalskih napadov, da jo resnično »junakov stara mati«, kakor ga v poveličevanju imenuje pesnik. — Mussoiini-c
Japonski veleposlanik za Rim prispel v Budimpešto
Budimpešta, 23. apr. s. Iz Sofije je prispel novi veleposlanik Japonske v Rim« Hitaha, ki bo nadaljeval pet v italijansko prestolnico v soboto.
Raport federacij poljedelskih delavcev
Rim, 22. aprila, s. Predsednik fašistične konfederacije poljedelskih delavcev je skfi-oail k raportu tajnike narodnih federacij t. kategorije, predstojnike konfederalnih uradov in šefe uradov za vzporejanje. V imen« poljedelcev je predsednik goreče pozdrav* novega tajnika Stranke Carla Zcorzo tn novega ministra za korporacije Tullaa CSa-nettija. Poudaril je, da se morajo navodila tajnika Stranke takoj izvesti v celoti ▼ okviru poljedelskega sinidikalizma, katerega. predstavniki morajo prilagoditi svoje življenje in svoje dejanje duhu in besedi objavljenih točk. Nac. svet. Bignardi je nato naznanil, da konfederacija zbira podatke • poljedelskih delavcih, ki so padli v vojni in ki so bili odlikovani za vojaško hrabrost, da bo ovekovečila dostojno njih spomin in da bodo njih imena za zgled poljedelskim generacijaan.
Posmrtna odlikovanja s srebrno kolajno za hrabrost
Rim. 22. apr. s. S srebrno kolaino za vojaško hrabrost so bili odlikovani po smrti kapitan Colosio Antonio Ernestov, rojen v Mila* nu. podporočnik Cartella Walter, Petrov, rojen v Castelletto Derro, Alessandrija. narednik Giudice Eugenio, Francov, rojen v Genovi, narednik Braghi Adelio, Ivanov, rojen ▼ Sarsini-Forli, korporal Perego Pacle, Jožefov, rojen v Merate Como. takovec Miliavacca Pietro pokojnega Josipa, rojen v Triulziu, Pa* via, pešec Faboadia Francesco, Rachela, rojen v Lenoji Vitt&ria, tankovec Pecorari Pietro pokojnega Danteja, rojen v Golese L. Parma, tankovec Panatcmij Romolo, O res ta, rojen v Castelvecchio Pascoli. Lucca, in tankovec Co-sono Mario, Pavla, rojen v Belgioosu, Pavia.
Razen tega je bilo podeljenih mnogo bronastih kolajn in križev za vojaško hrabrost padlim in ujetim.
t
Procesija za zmago v Turinu
Turin, 22. aprila s. Ob udeležbi kardinala nadškofa in prisotnosti 100.000 vernikov, je bila danes procesija za zmago. Iz stolnice sv. Ivana je odšla procesija po mestnih ulacah v baziliko, kjer je kardinal nadškof govoril množici vernikov in nato podelil škofovski blagoslov vsem navzočim in tistim, ki se bore za zmago Italije.	^^^^^^^^^
Tajsko priznanje Hrvatske in Slovaške
Bangkok, 22. aprila, s. šef obveščevalnega urada v Bangkoku je sporočil, da ja siamska vlada sklenila uradno priznati hrvatsko in slovaško vlado.
Vojni krediti v Turčiji
Budimpešta, 22. apr. s. Turška vlada predložila narodni skupščini v potrdilo noan. vojne kredite v znesku 90 milijonov turStkfli lir. Znesek ae bo v celoti uporabil za Oborožitev turške vojske.
Sprejemi pri Visokem komisarju
Eksc. Grazioli je sprejel dirigenta Šijanca ter predsednika Zveze prof esionistov in umetnikov
Visoki komisar je sprejel dirigenta Draga Marija Šijanca, ravnatelja Ljubljanskega simfoničnega orkestra, katerega je spremlja' prof. Franc Capponi Ušak, upravnik istega orkestra. G. Šijanec je poročal o dosedanjih ljudskih koncertih, ki so se vršili pod pokroviteljstvom Glasbene matice. Ekscelenca Grazioli je izrazil zadovoljstvo nad izvršenim delovanjem na umetniškem polju in nad sijajn:m uspehom dosedanjih koncertov. Podal je navodila za njihovo nadaljevanje z željo, da bi se obdr=
žali na isti umetniški višini. V ta namen je
dal svoj prispevek 15.000 lir.
* * *
Ekscelenca Grazioli je sprejel predsednika
Zveze profesicnistov in umetnikov ing. Pirk-majerja v spremstvu tajnika Prunka. Predsednik mu je poročal o vprašanjih, ki se nanar šajo na omenjeno Zvezo s posebnim ozirom na brezposelnost med profesionisti in umetniki Visoki komisar je za nastopajoče praznike podaril 25.000 lir, da jih razdele med najbolj potrebne.
Nagrada ob prflDd rojstva dvojčkov
Visoki komisar je iz Dueejevega sklada podelil zakoncema Fabjan Antonu in Ka~ rolini, Ljubljana, Celovška cesta 43, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znisku 600 lir.
Gospodarstvo
Položaj
vzhodu
Zmagovita japonska ofenziva cb Indijski meji — Ameriško-avstralske izgube na Pacifiku
Znane so sedaj podrobnosti o zmagoviti japonski protiofenzivi v Arakanu na mdijsko-birmanski meji, kjer so Japonci v kali zatrli britansko -bojevitost ob bengalsk: obali. Ozemlje je na tem področju zelo težavno, ker je le malo cest in je prostor proti vzhodu zaprt v gorskim grebenom Arakan. Angleži so tam vrgli v boje dve dobro opremljeni edinici- 14. divizijo pod poveljstvom generala Llovda n 6 avtonomno brgado pod poveljstvom generala Cavendisha. Obe edinici sta bih sestavljeni iz Angležev in Indijcev Znano je da so proti koncu lanskega leta sorazmerno majhne japonske sile zaustavile napredovanje teh bri* tanskih čet ob indijsko-birmanski meji na rekah Maju in Koladan. Wavellove edinice so ostale na teh položajih, ker se niso megle odločiti niti za napredovanje niti za umik.
V dneh od 24. do 26. marca so japonske edin:ce prekoračile reko Maju in ko so porazile 14. divizijo, se jim je posrečilo obkoliti še 6. brigado, ki je bila popolnoma uničena, njen poveljnik pa ujet. (Kmalu nato je umrl v neki vojni bolnišnici, zadet od britanske krogle.) Angleži so pustili na terenu 420 mrtvih, po večini Angležev. Japonci pa so ujeli 500 ujetnikov in zaplenili 150 topov in 50 tankov. Med operacijami so Japorici nadalje potopili še 5 prevoznih ladij, 29 pa poškodo* vali, medtem ko je bilo 460 britanskih letal sestreljenih ali uničenih na tleh. Pri tem so Japonci skupno utrpel! 400 mrtvih in 50 leta!. Bil je torej pravi poraz britanskih edinic. ki jim njihov poskus za vdor v Birmo in osvoboditev birmanske češite ni uspel.
Ko so tako Japonci na tem področju obračunali z britanskimi silami so Američani in Avstralci polagali obračun svojih izgub na južnozapadnem Pacifiku, pri Guadalcanaru in ob obali Nove Gvineje, kjer so z velikim ropotom začeli svojo ofenzivo. Neko ameriško nradno poročilo je namreč ugotovilo, da so Američani in Avstralci pustili v teh bojih na terenu nad 4500 mrtvih, izločenih iz borbe pa je bilo okrog 6000 vojakov, med njimi več ko polovica Avstralcev. V razmerju z izostaPm uspehom so te izgube zelo visoke. Mac Arthur je prepozno spoznal da je bil namen Japoncev na tem področju, kjer so zaposlili le majhno število svojih čet, pridobiti na času. da bi medtem utrdili svoje postojanke na drugih otokih v tem pasu, obenem pa. da bi ;zvabili ameriške pomorske sile v območje njihovega lahkega topništva m letalskih sil. pri čemer so sovražniku brez velikih lastnih tveganj pri zadejali hude izgube.
Sedaj je tudi sam Mac Arthur ki je sicer vedno optimist, resno zaskrbljen spričo dveh nevarnih razvrstitev japonskih letalsko=pomor-skih in kopnih sil na Karolinškem otočju in pri Rabaulu na otočju Bismarck. Posledice tega japonskega osredotočenja sil so se kmalu pokazale: japonska letala so dne 11. aprila t. 1. močno bombardirala Port Moresby in Oro Bay, pri čemer so bile potopljene štiri prevozne ladje in en rušilec, dočim je bilo sestreljenih 49 ameriških letal. Te izgube so se pridružile onim z dne 7 aprila t. L, ko so japonska letala v nekem ameriškem konvoju pri otoku Floridi potopila 10 prevoznih ladij, eno križarko in en rušilec. Pri luki Mullins v za- i livu skrajne vzhodne točke Nove Gvineje so japonska letala dne 14. aprila t. 1. presenetila in napadla neki drugi konvoj, od katerega ie bilo potopljenih 11 prevoznih ladij in več manjših edinie v spremstvu sestreljenih ali uničenih na tleh pa 54 ameriških letal Tudi tu so bile japonske izgube neznatne, omejujoč se le na nekaj letal.
Tako skuša japonsko vrhovno poveljstvo izolirati ameriške in avstralske čete na Novi Gvineji in Salomonih, ker j'h odrezuje od dobav in oskrbe Po japonskih računih je bilo samo v prvi polovici aprila potopljenih pri* bližno 100.000 ton sovražnega brodovja.
Po vsem tem je seveda razumljivo, ako so Avstralci zelo zaskrbljeni in vedno znova za-ntevajo ojačenja. preklinjajoč Rooseveltovo strategijo, ki zbira glavne zavezniške sile proti Evropi. Predsednik avstralske vlade Curtin je nedavno v svojem govoru, ki ga je imel na obletn:co padca ameriške trdnjave na Filipinih Bataana. dejal med drugim, da je postal Pacifik — bojišče ugodnih, a zamujenih prilik. Upajmo pa je pripomnil, da se ne bo spremeni) v bojišče, na katerem bomo izgubili vojno . Vojni minister Forde pa je v svojem opozorilu na zbiranje jakemskih sil v avstralski bližini dejal med drugim: »Vprašujem se, ali se tudi A.meričani. kakor mi v Avstraliji, zavedajo vedno bedj naraščajoče japonske moči. Nobenega dvoma namreč nj* da postajajo naši sovražniki strahovito močni«
Na dlani je. da ta položaj na južnozapadnem Pacifiku ne ostaja brez vpliva na položaj Čankgkaj^kove Kitajske, ki zaskrbljeno opazuje okrepitev nankinške vlade in njen vstop v vojno na strani sil trojnega pakta. Pri vsem tem pa ima Čungking še velike težave s pre* hrano prebivalstva, odkar je zlasti notranjost države skoraj popolnoma blok rana in izčrpana po dolgih letih vejevanja. ki je veljalo Kitajce toliko žrtev. Po neuspehu ameriške misije čangkajškove gospe se je sedaj tudi čungkinški vojni minister Sjung Šukaj po 'etalski poti vrnil v Čungking, ker ne veruje več v pomoč Zedinjenih držav Lahko si predstavljamo kakšno je sedaj razpoloženje v krogih okrog maršala Čangkajška,
•
Japonske pod. momtice
ob avstralski zbali
Lizbona., 22. aprila s. Iz Washingtona javljajo oživljeno gibanje japonskih podmornic ob avstralski obali. Neka ameriška trgovska ladja je bila torpedirana komaj 70 km od Sydneja.
Izbruh anglosaškega
onemoglega besa
Šanghaj, 22. apr. s. V zvezi z napadom, k. sc ga sovražna letala izvršila na japonsko bolniško ladjo »Fuzu Maru«. je zastopnik japon* ske mornarice naštel mnogoštevilne prece-denčne primere, ko so ameriške obrežne baterije, podmonrce in bombniki streljal na japonske bolniške ladje. »Fuzu Maru« je že sedmi primer te vrste, ki so ga zagrešili Anglo-američani. Zastopnik ministrstva se je nato spomn'1 hud'b porazov na morju in v zraku, k1 so jih pretrpeli Angleži in Amerioani ter pojasnil, da anglosaški bes ni le slučajno na» perjen na bolniške ladje, marve? se pojavljajo taki mednarodnemu pravu nasprotujoči čini pc vsakem anglosaškem porazu.
Novozelandski protest v Wasfoingtonu
Buenos Aires. 22. apr. s. Iz Wash ngtona poročajo, da je poslanik Nove Zelandije pri ameriški vladi Mash energično protestiral v zunanjem ministrstvu zaradi načina vojevanja na Pacifiku. Nova Zelandija zahteva naj se { operacije proti japonski takoj ojačijo. V ta j namen naj bi se ameriške s;le ojačile med i tem letom, da bodo lahko pričele z ofenzivo in odstranile japonsko nevarnost
Upor kognunfstfčniJi čet prsti čangkajšku
šanghaj, 22. aprila, s. Javljfejo, da je 2000 mož 4. k ta"'ske komunistične armade nezadovoljnih zaradi ravnanja čungk'nške vlade, ki jim je obljubila živež in strelivo, napadlo v okolici Laošikchna čungk'n^Ke sile. Izgube na cbeh straneh so bile izrad no visoke.
Jeruzalemski veliki militi © trpljenju muslimanov v Basni in Hercegovini
Berlin, 22. aprila, s. Veliki mufti iz Je-npalema je podal, ko se je vrnil s potovanja po Hrvatskem, nekaj izjav inozemskim novinarjem o trpljenju, ki ga morajo muslimani prestajati zaradi komunističnih in srbsk'h uponrških tolp. Veliki mufti je rekel, da je navezal stike s hrvatskimi oblastmi in da se je z njimi sporazumel glede ukrepov, ki bodo zajamčili varnost muslimanskega prebivalstva. Glede potovanja po raznih področjih Hrvatske je izjavil, da je bilo nad 100.000 muslimanov, moških, žensk ln otrok brez usmiljenja poklanih, nad 200 tisoč muslimanov pa je moralo zapustiti svoje hiše, njih premoženje pa so opusto-šile komunistične in srbske tolpe, ki ru-š'jo mošeje in svete kraje ter žalijo celo versko čustvo muslimanskega prebivalstva. To ima očiten namen uničiti islamsko prebivalstvo, kj prebiva na Hrvatskem, -kakor izhaja jasno iz izjav članov tolp, katere
vodi, kakor je znsno, general Mihajlovič. in iz vsebine letakov in zatrditev samega generala Mihajlov ča. Naravno, srbske in komunstične tolpe ne predstavlja;'© drugega kot izvrševalce uničevalnega načrta, za katerega s; v prvi vrsti odgovorni Rusi in Angleži, ki po izjavah angleškega zunanjega minstra v spodnji zbornici 27 januarja 1943 oskrbujejo z orožjem in strelivom komunistične in srbske tolpe. Vel kj mufti je zatrdil, da ves islamsk' svet s strahom sledi dogodkom v Bosni in Hercegovini m je rekel, da je ogorčenje muslimanov vseg& sveta proti srbskim in komunističnm *o',-pam zaradj krutega barbarstva v škodo prebivalstva teh pcdročj;h, ogromno. Velik-; mufti je zaključil s pozivom vsem muslimanom vseh držav, naj manifestirajo svojo vzajemnost z zatiranimi brati v moralni in gmotni oblaki, s katero se lahko pomaga ln olajša trpljenje teh muslimanov.
Odpor Arabcev prati Angležem
Ankara, 23. apr. s. V Libanonu ima stranka muslimanskega bloka vedno več pristašev navzlic težkočam, ki jih stranki delajo anglodegolistični organi. Propaganda zaveznikov skuša z vsemi napori zoperstaviti stranki take zvano libanonsko stranko, obenem pa podpira komunistično stranko, ki se ji zdi posebno pri.prfe.ven element za nevtralizacijo arabskega nacionalističnega gibanja.
Ankara, 23. apr. s. V Iranu so se pričela garadi številnejših sabotažnih dejanj in spopadov z angleškimi stražami pogajanja med iransko vlado in angleškimi oblastmi, lei so zahtevale učinkovitejšo akcijo vlade proti saboterjem. Angleško poveljništvo je
izdalo stroge odredbe za zaščito vojaških naprav. Objavljeno je bilo, da bodo odslej straže streljale brez opozorila na vsakogar, ki bi stopil na prepovedana področja Ankara, 22. aprila s. Jemenska vlada je odklonila ameriško ponudbo, da se pošljejo tehnični in poljedelski strokovnjaki za organizacijo gospodarstva v Jemenu. Zdi se, da je razlog za odklonitev v slabi iz-"kušnji. ki jo je napravila Saudova Arabija z ameriškimi tehniM, katerih delovanje je popolnoma zatrlo vsako domačs gospodarsko udejstvovanje. Jemensks oblasti so v svojem odgovoru navedle, da se bodo po strokovnjake obrnile na druge arabske države, ki so naprednejše in bolj razvite.
Prireditve Dopolavora za praznik dela
Rim, 22. aprila, s. Dopolavaro se je v proslavah 21. aprila z najbolj prisrčno vzajemnostjo pridružil tovarišem, ki so v obratih in na poljih z dnevnim delom dokazali svojo zvestobo delu na ta dan, ki ga je Duce hotel povzdigniti v simbol dela ln ga napravil za narodni praznik delavcev. Dopolavoro je sklical okrog sebe tako v velikih središčih kakor v majhnih naseljih tovariše, ki so se ponesre^li pri delu in v priredil zanje umetniške in razvedrilne prireditve.
Po smernicah nacionalnega predsedstva in v soglasju z odločbami tajnika Stranke je vsak pokrajinski Dopolavoro v podjetjih v plemeniti tekmi priredil posebne prireditve, ki so vbudile največje navdušenje pri tovariših delavcih. V podjetniških Do-polavorih v glavnih mestih so delavci med obedi proslavili obletnico 21. aprila. Orkestri so izvajali narodne skladbe in patrio-tične pesmi so peli zbori, v mnogih obed-nicah pa so sami delavci govorili o slavnostnem dnevu. V številnih menzah so do-polavoristi čitali svoje sestavke o zgodovinskem datumu. Jasne, preproste besede delavcev, zlasti starejših,' ki nadomestujejo z najmlajšimi v podjetjih svoje sinove, ki so na frontah in se borijo za veličino in neizbežno zmago domovine, so bile s posebnim zadovoljstvom sprejete od delavskih množic, ki so izražale z manifestacijami vero v fašistični narod
špand o pokolu
poljskih oficirjev
Madrid, 22. aprila s. Komentirajoč pokol 12.000 poljskih offe rjev v gozdu Katynu pišejo listi, da vzbuja gigantski zločin grozo, toda ne preseneča sveta, ker predstavlja del boljševiškega sistema. Kdor pozna, kakor Španija, ta sistem, pišejo »Informaciones«, se ne more čuditi, kajti mori'ci 12.000 poljskih oficirjev so isti. kakor so bil pri Čeki v Madridu in Barce-'cni. in sistem je tisti po kakršnem se ie delalo pri pokolu ofeirjev v gorskem predelu Paraquelsa v Jarani. Tisti, ki še veruiejo v hinavsko komunistično propagando. imajo zdai priliko, da popravno svoie mnenje spričo grozotne resnice Ob zaklinčku zatrjuje list. da čoka tragična usoda 12.000 oolj^kih oficirjev vsako državo. k; b; Drišla pod bo'iševiško oblast.
Obveznost popolne obdelave kmetijskih zemljišč radi oskrbovanja
Smatrajoč za potrebno, da se kmetijska zemljišča v pokrajini popolnoma in izčrpno izkoristijo za proizvodnjo in oskrbo, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o obveznosti popolne obdelave kmetijskih zemljišč zaradi oskrbovanja, ki je objavljena v »Službenem listu« 21. t. m. in je stopila v veljavo z dnem objave, ko so bile obenem razveljavljene vse njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe.
Člen 1. Vsa kmetijska zemljišča v pokrajini, ki se dajo uspešno obdelovati, se morajo izčrpno in umno obdelati.
Lastniki so zato zavezani poskrbeti, da se ta zemljišča kar najbolj obdelajo, ne da bi se kaj neupravičeno in na škodo opuščalo ali odlašalo.
Ce lastnikov ni, ker so oisotni ali iz kakršnega koli razloga ne morejo poskrbeti za obdelavo svojih kmetijskih zemljišč, zadeva ta obveznost njih domače, ki bivajo v pokrajini.
Člen 2. Ce bi lastniki za obdelovanje sposobnih kmetijskih zemljišč aOi njih domači ne spolnili ali ne mogli spolniti obveznosti iz prednjega člena, so okrajni civilni komisarji pooblaščeni izdati odlok, s katerim se iz javnih ozirov zasežejo zapuščena aJi zanemarjena zemljišča in se izročijo drugim v obdelavo. V odloku se pooblaste župani pristojnih občin, da izberejo tiste osebe, katerim se na prošnjo lahko od kažejo zasežena zemljišča proti plačilu primerne odškoJnine lastnikom. Odškodnino določi ravnateljstvo kmetijske in veterinnarske službe pri Visokem komisariatu ob koncu vsakega kmetijskega leta.
Zoper zaseženi odlok je dopustna v 15 dneh od vročitve pritožba na Visokega komisarja, ki odloči dokončno.
Člen 3. Lastniki, če so ti odsotni pa njih domači, ki bi brez opravičenih razlogov opustili ali zanemarili vzdrževanje, obdelavo ali ukoriščanje zemljišč, važnih za kmetijsko proizvodnjo pokrajine, tako da bi oškodovali njene proizvajalne potrebe, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do 2 mesecev in v denarju do §.000 lir, nokvarno zasegi zemljišč brez pravice do odškolnine.
Člen 4. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ob drugi obletnici priključitve Južnih krajev k Madžarski
»Pester Lloyd« piše v svoji izdaji od 16.
aprila:
Minili sta dve leti, o'.kar so bili po 23-letpem trajanju tujega gospodstva osvobojeni južni kraji, ki so sto in stoletja pripadali k Madžarski. V teh dveh letih je madžarska vlada rešila v prvi vrsti najbolj pereča vprašanja. Politika pomirjenja je bila nasproti nsirodnim manjšinam v vseh ozirih uresničena. Dr. Leo Deak, veliki župan v Bački je izjavil, da Madžarska vlada zisleduje politiko enakosti proti vsem ter ne otela nobene razlike mel svojimi državljani različnih narodnosti.
Južna dežela, ki je bila vedno trdni kamen Madžarske, je skozi stoletja izžarevala evropsko kulturo proti Balkanu. Srbski pisatelji in zgodovinarji priznavajo, da je bila ta dežela z:bel srbske literature. Priključitev teh krsjev k Madžarski ni prinesla nobene spremembe v kulturno življenje Srbov. V Novem Sadu imajo Srbi s'ej ko prej srbsko gimnazijo, prav tako nadaljujejo Laihko delo v svojih verskih, kulturnih in gospodarskih organizacijah Pravoslavna cerkev uživa vse svoboščine in srbski metrcpclit v Bački, dr. Irinej Cirič, je bil celo imenovan za člana mcdž~rske gosposke zbornice. Pod vodstvom komisarja, ki ga ji je dodelila vlada, dr. Paula B:Jle, je tudi Srbska Matica v Novem Sadu, ena najstarejših ust: nov srbskega slovstva in kulture, lahko obnovila svoje delovanje.
V ostalem so izza priključitve južnih krajev izšle v srskem jeziku mnoge knjige, med katerimi vzbujajo pozornost posebno Mikinove »Povesti«. Srbi vzlržujejo tudi živsihne ku i t urne stike s Srbi izven državnih mo"j. Tisk Srbov v južnih deželah je prav živahen in list »Nova Pcšta«, ki izhaja v Novem Sadu, je na visoki stopnji.
Iz izjav Srbov, ki pripadajo madž-irski agrarna stranki ter iz mirnega obnašanja srbskega prebivalstva je videti, da Srbi umejo ceniti politiko madžarske vlade.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9. ki velia po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljiainsko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 Hre za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, raažagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za sto t; mehki robi and (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestne skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za rtot; enotno milo, ki vsebuje 23^-27% kisline. 4.10 lire za kg.
Odbor za propagando iss turistično obveščanfe o Ljubljanski pokrajini
Glede na svojo naredbo z dne 8. februarja 1943/XXI. o prevzemu Potovalnega in turističnega urada v Ljubljani po družbi »Compagnia Ital ana Turismo«, je Visoki komisar p; zaslišanju prizadetih ustanov izdal odločbo o imenovanju odbora za propagandno in turistično obveščanje o ljuo-ljanski pokrajini, predvidenega v omenjeni naredbi.
V »Odbor za prepagano in turistično obveščanje « Ljubljanski pokrajin « se imenujejo:
1.	feš st odv. Karel Chersi, predsednik,
2.	fašist Gvidon Candrini kot predstavn k družbe »Compagnia Italiana Turismo«,
3.	dr. Franc Ratej kot pretistavnk ^o-kra insicega poverjeništva za tuj3ki promet,
4.	dr. Cir l Pavlin k: t predstavnik Pokrajinskega odbora CONI,
g. g. Jakob Birimiša kot predstavnik K. A. C. I.
6.	Ciril Majcen kot predstavnik Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine,
7.	dr. Milan Dular kot predstavnik Vzorčnega veleseima v Ljubljani,
8.	dr. Josip Fretnar kot predstavnik Hlc-venskega planinskega društva.
Ta odločba je takoj izvršna !n se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.	_
Nova nemško-turška trgovinska pogodba
Te dni je bila v Ankari sklenjena nova nemSko-turška trgovinska pogodba, k' ji posvečajo turški listi veliko pozornost. Nemčija je leta 1941. kmalu po skienitvi nemško-tur* škega prijateljskega sporazuma, sklenila s Turčijo trgov nsko pogodbo, ki je pomenila novo razdobje v nemško-turških trgovinskih odno-šajih Med obema državama je b 1 prej trgo* vinski promet razmeroma slab v letu 1941. pa zlasti tudi zaradi tega ker je bila po razstre-litvi mostu preko Marice ob turško-bolgarsk. meji prekinjena neposredna železniška zveza z evropsko celino. Ta most je bil spomlrd: lanskega leta zopet obnovljen in glede na bližnjo možnost vzpostavitve železniške zveze je bila v nemška-turški trgov nski pogodbi z dne 9. oktobra 1941 predvideni izmenjava dobrm v znatnem obsegu, namreč v višini 96 milijo« nov turških funtov (192 milijonov mark) za dobo poldrugega leta Ker se je v tei dobi izkazalo, da predviden obseg blagovne izmenjave ustreza potrebam in možnostim obeh narodnih gospodarstev, je bil v novi trgovinski pogodbi predviden obseg blagovne izmenjave v višini 62 milijonov turških funtov (124 milijonov mark) in sicer za dobo enega leta do 31. maja 1944 (kar ustreza 96 milijonom funtov za dobo poldrugega leta)).
V novi pogodbi so načelna vprašanja, ki se tičejo blagovnega prometa. ure;ena s po» sebnim sporazumom brez časovne omejitve, prav tako z drugim sporazumom vprašanja plačilnega prometa. Glede cen ie v novem sporazumu dogovorjeno, da se obdrži ureditev tega vprašanja na dosedanji način Tudi blagovni kontingenti se nanašajo na iste proizvode in skupine proizvodov kakor doslej kar pomeni, da bo Nemčija nadalje dobavljala Turčiji predvsem industrjske izdelke, tehnične in farmacevtske proizvode medtem ko bo Turčija uvažala v Nemčijo industrijske surovine, živila, tobak, bombažne odpadke, strojila itd.
Pogajanja je za Nemčijo vodil poslanik dr. Clodius. za Turčijo pa predsednik odbora za gospodarske in finančne pogodbe Burhan Sa-nus. Zunanji minister Menemedžoglu se je od početka pogajanj osebno zavzemal za uspešen potek, tako da je uspelo pogajanja zaključiti v dveh tednih. Nova pogodba jamči nadalje zdrav razvoj trgovinskega prometa v korist obeh držav.
Gospodarske vesti
= Obdavčenja vojnih dobičkov v Italiji. Kakor smo je poročali, je splošna proračunska komisija zbornice fašijev in kor-
poracij te dni odobrila proračun flnaačziega
ministrstva. Pri tej priliki je finančni minister Acerbo med drugim omenil, da je v novem letu povišek dohodkov pričakovati predvsem od večjega donosa davkov v znesku 4 in četrt milijarde lir. Novi davčni ukrepi se nanašajo predvsem na obdavčenje vojnih dobičkov. Kakor v drugih državah se morajo tudi v Italiji finance prilagoditi- novim razmeram. Postopno povišanje davčnih dohodkov je bilo doslej v Italiji manjše kakor n. pr. v Nemčiji, Angliji in Ameriki- Nova bremena bodo zadela predvsem one dobičke, ki izvirajo iz vojne konjunkture. Napovedani novi davčni predpisi so bili medtem že objavljeni v rimskem uradnem listu in prinašajo de-i loma povišanje neposrednih davkov, deloma pa nove davke.
= Sofijska mestna uprava Je naročila tramvajske vozove v Italiji in NemčijL Sofijska mestna uprava je te dni sklenila dobavne pogodbe za tramvajske vozove, ki morajo biti dobavljeni do jeseni Italijanske tvrdke bodo dobavile 12 vozov, nemške pa 16 vozoyv.
= Iz trg0vinskcg»a registra. Vpisala se je tvrdka žužek Jože, knjigarna v Ljubljani (založništvo, trgovina s knjigami, grafično artističnmi izdelka, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami). — Pri tvrdki Sa-turnus d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega sveta Vili Reeser, vpisan pa je bil član upravnega sveta Rudolf Stermeckl, veletrgovec, stanujoč sedaj v Poodrpeči, pošta Preserje. — Pri tvrdki Tvo?nica drož in špirita Mak30 ZaL: ker, d. z o. z. v Ljubljani, sta bili izbrisani poslovocgj. Makso Zalcker in Marija Zaloker, vpisana pa sta bila novo postavljena poslovodji Ivan Jela-čin, veletrgovec, in Anica škufca, trgovska prokuristinja in posestnica, oba v Ljubljani, = Novi nemški predpisi za promet s kmetijsi* mi nepremičninami. Te dni je bila izejana v Nemčiji nova naredba o omejitvi kupoprodaje kmetijskih nepremičnin, ki ima namen preprečiti spekulativne nakupe takih nepremičnin. Že leta 1938, torej pred sedanjo vojno, je nemška vlada v interesu zdravega razvoja kmetijstva izdala naredbo, po kateri je za nakup kmetijskih in gozdn h nepremičnin v obsegu preko 1 hektarja potrebno oblastveno dovoljenje, ki se lahko odkloni iz razlogov javnega agrar-nopolitienega interesa, predvsem v primerih. kjer gre za spekulativni nakup. Pozneje s; bili ti predpisi izpopolnjeni v tej smeri, da se nakup odobri le, če je kupec kmetovalce in mu je kmetijstvo gl3vni poklic. Nadalje so bili izdani predpisi proti razkosanja kmatij, obenem pa so bile cene maksimirane v predvojni višini, ker bi sicer dviganje cen dovedlo do nesorazmerja glede na dsnesno vrednost kmetij. Nadalje pa je ostala v veljavi določba, da se nanašajo te omejitve le na nakupe nepremičnin preko 1 ha, kar je imelo za posledico, aa se -je špekulacija obrnila na take majhne kmetijske nepremičnine. Zlasti v okolici mest so se množili taki nakupi, tako n pr. na Dunaju nakupi vinc-gradov do 1 ha, Z novo naredbo z dne 17. marca t. 1. je sedaj za vsak nakup kmetijskih nepremičnin tudi izpod 1 ha potrebno oblastveno dovoljenje. ki se i«daja po enakih načelih, kakor doslej. Omejitev pa se nanaša samo na kupoprodaje nepremičnin, ne pa na zakupe.
= Olajšave za potrošnjo fotografskega
materiala v Nemčiji. Kakor je znano, je nemški državni urad za kemijo v začetku marca izdal odredbo o omejitvi proizvodnje, prodaje in uporabe fotografskega materiala. Po tej odredbi se fotografski material ne sme več prodajati in trošiti za nepoklicne svrhe Prepovedano je tudi obrtno razvijanje in kopiranje za nepoklicne svrhe. Te določbe so bile sedaj nekoliko omiljene. Fotografski material, ki ga že imajo fotoamaterji, se sme porabiti, j razvijati in kopirati do konca junija t. L, tu.di če se material ne uporablja v poklicne svrhe. Vrhu tega so določene druga olajšave. Tako je dopustno razvijanje in kopiranje osebnih posnetkov, namenjenih vojakom na fronti, da se vzdržuje zveza med fronto in domovino. Amaterski pc sne tki sorodnikov, kj se pošiljajo vojakom* na fronti, se smejo torej nadalje razvijati in kopirati, kar pa ne velja za sikupoi*. ske posnetke družabnih prireditev.
= Poslovanje zastavljalnic v Nemčiji* Nemški državni gospodarski minister je dal navodila glede poslovanja zastavljal n c, p; katerih bodo navzlic ukrepom o usta* vitvi poslovanja obratov, ki v vojni niso važni, nadalje »poslovale one zasebne zastavljalnice, ki v večjem obsegu hrani J« vrednote pripadnikov vojske. V zadnjih tih s;> zaotavljalni posli nekoliko nazadovali, ebenem pa so nastali novi posli s tem, da so številni vpoklicani vojaki pred od«-hodom v vojsko spra^li svoje vrednote prt zastavljalnicah, kjer je dano jamstvo, da b:do dotične vrednote varne pred vlomom in ognjem. Obenem je ministrstvo odredilo, da se predmeti, ki so bili zastavljeni od vpoklicanih vojakov, do konca vojne M smejo dati na dražbo, razen če je dotičnl vpiklicanec ob shranitvi na to izrecno prestal. V vsej Nemčiji je bilo sredi leta 1938. 500 zasebnih zastavljalnic. V zvezi z ukrepi za izločitev Židov iz gospodarstva pa je njih število skrčilo na 350.
= Raei nlranje čokolade in slaščic V Švici, švicarski listi napovedujejo, da bO spričo omejene proizvodnje čokolaBe in sla«, ščic v kratkem uvedeno racioniranje čokolade in slaščic. Dotlej pa bodo prišle na trg le omejene količine blaga.
Razdelitev marmelade za mesec april
Prevod javlja:
Za mesec april se bo od jutri, 24. t. m, dalje ljubljanskim potrošnikom začela deliti marmelada po 250 g na vsako osebo. Ker so olrezki živilske nakaiznice že izčrpani, bodo morali trgovci pritisniti lastea žig na hrbtni strani nakaznice.
Potrošniki iz pokrajine bodo prejeli mar-melado v isti količini in na isti način, kap kor bodo to določale odredbe, ki jih bodO izdali civilni komisarji okolišev.
Marmelada se bo potrošnikom prodajaM po 16.35 lire za kilogram.
Razdelitev sardin
Za tekoči mesec april se bo od jutri, tj. 24. t. m., dalje delila dečkom in mladenl' čem od 9. do 1». leta, ki bivajo v mesto Ljubljani tar so v posesti predpisa*« do* datne nateaznlce GM/C, na odrezek V nakaznice po 1 škatlica sardin v olju ▼ ko» mPti teži 200 g po ceni 7.85 lire.
V spomin Rihardu Jakopiču
Naslednje vrstice nam je poslal v objavo pokojnikov prija-te'j g. Ivo Berščak namesto nagrobnega govora.
V dneh, ko me usoda najbolj bije, v tre-jotku, ko najbolj potrebujem Vašega jveta. Vaše tolažbe in Vaše bodrilne besede, ste me zapustili.
Ce Vas imenujem samo z Vašim pri-jiikom — je to veliko> saj Vam enakega ni več med nami. Predragi moj dobri, pre-oobri prijatelj! Vedno ste želeli, da Vas jagovarjam samo s priimkom. Vi edini •Viki Človek za našim Cankarjem, veliki mojster čopiča, največji sedanji filozof nagega naroda in človek v pravem smislu te •-e.-ede ste odklanjali vse posvetne časti in slavo. Odvratno Vam je bilo materialno tfgastvo, zato Vaše sočutje in usmiljenje io reveža nj poznalo meja. Danes se ne javedamo in nam še dolgo ne bo jasno, jai smo z Vami izgubili. Mislim predvsem vse one. ki pravijo, da so predstavniki na--oda in one, ki so Vam v Vašem vsestranskem preobilnem delu metali polena pod . ie! Toda že v trenutku, ko se je razširila vest o Vaši smrti, so srca neštetih revežev. <:arčkov. mamk in otrok, ki sva jih na <■'11 v Vašo delavnico in iz nje srečavala, vztrepetala in zajokala. Vsi ti nešteti reveži, ki jim niste nikoli odklonili pomoči tudi tedaj ne, ko se Vam je očitalo, da sta dva dinarja za berača preveč. V imenu vseh teh neštetih hvaležnih siromakov Vam izrekam najprisrčnejšo zahvalo! Kdor te prosi, daj mu; in kdor hoče od tebe na posodo, ne odreci mu« (Matevž p. 42. v.). Tega nauka ste se držali, in r dar ni vedela levica, kaj je dala desnica!
Ni tako dolgo od one srede, ko sva na p -tu, kjer je Vaše telo tako spokojno
zadnje ture ležalo, govorila, da bot kmalu
dvajset let. kar se poznava! Ali ste ob Svoji tožbi, da se ne počutite dobro, slutili, da Vas ne bom več spremljal v atelje? Pred mojimi duševnimi očmi gre vse to 20-letno znanje z Vami kot film, le žal, da ne morem — ker bi bilo predolgo in ni čas za to — navesti razgovorov, ki sva jih imela pod zelenimi kostanji, pozneje v Vašem domu na poti v atelje in iz ateljeja, napisati vse Vaše izjave velikega Modreca, velikega Človeka in velikega umetnika! Večkrat ste rekla: »Umetnik, ki ni obenem tudi človek, ni umetnik!«
V izredno čast si štejem Vaše neomejeno zaupanje, ko ste mi po Svoj j prvi bolezni izročili ključe Svoje delavnice, Svojega svetišča, da sem po Vašem naročilu izbral slike in Vam jih prinesel! In kolikokrat sem Vas tja spremljal. Vedno z novim veseljem, novim odkritjem in dokazom Vaše nezmerne stvariteljske sile! Še danes vidim Vaš nasmeh, Vaše sijoče prijazne oči, ko sem Vas ob nekem obisku, ko sva prekladala in izbirala slike, strmeče pogledal :n vprašal: »Gospod Jakopič, ali je to mogoče? Ali ste res Vi vse to ustvarili?!«
Sami ste vedeli, da naš rod svojih velikih mož v življenju nikdar ni dovolj cenil! Nihče, celo Sin Božji ni bil dobrodošel prerok v svoji domovini!
Blagohotno ste vsakomur in vsem odpuščali in šli Svojo pot do najvišjega cilja, ki ga je mogoče doseči, do velikega umetnika, filozofa in nesmrtnega človeka! Naj Vaše izmučeno truplo v miru počiva v rodni grudi, Vaša zlata duša raj uživa pri Bogu, Vašemu delu pa nesmrtna slava'
Hudo prizadete svojce naj tolaži zave' ■ da plakajo za Njim nešteti znanci, prijatelji, reveži in otroci ter da bo prišel dan, ko se bo zavedel smrti svojega Velikega sina ves narod!
Josip Ravnikar f
V torek smo spremili k poslednjemu po-c: :u uglednega ljubljanskega trgovca Josipa Ravnikarja Rodil se je 15. aprila 1880 v Pišecah na Bizeljskem kot sin tam-ks njega kovaškega mojstra in posestnika
efa Ravnikarja. V ugledni hiši Ravni-.oaijev na Bizeljskem je domoval številen, krepak rod. Skrbni starši pokojnega so r.-<vega sina Jožefa po končani osnovni poslali v Novo mesto, da se nauči trgo-Tu je spoznal svojo bodočo ženo Ma-- iz rodbine Premrujeve, ki mu je po-~ rvesta družica in skrbna sodelavka v vo ustanovljenem trgovskem podjetju. F svetovni vojni se je Ravnikar preselil Ljubljano in ustanovil veletrgovino z . '.fakturnim blagom. Z vztrajnostjo je ; rodil mnoge težave svojega stanu. V nejžih letih je imel detajlno trgovino z nufakturo v znani trgovini »pri Stajer-na Pogačarjevem trgu.
^okojni je bil po svojem značaju pristen sončnih vinskih goric Bizeljskega, kjer je tekla zibelka. Bil je vedre narave, rodušen, odkritosrčen in iskren. Imel je ogo prijateljev, ki so se zbirali okrog ga in ga čislali ne le kot izvrstnega ižabnika, temveč tudi kot značajnega ža. Bilje zaveden stanovski tovariš, po'n zajrmanja za napredek slovenskega gospostva in za procvit domače kulture ter poreč ljubitelj narave in naših planin.
Poleg obširnega kroga prijateljev in sta-rovskih tovarišev objokujejo njegovo smrt .i njegova vzorna družica in štirje otro-•Jože, Mica. Edo in Marta, katerim je bil ;ojni izredno dober in skrben oče. Sin -""do je znan v Ljubljani kot nadarjen mlad .ekt, čigar umotvori so dobili strokov-
no priznanje in uživajo sloves tudi v širši javnosti.
Hudo prizadeti rodbini izrekamo sožalje, dragemu pokojniku pa bodi lahka domača slovenska zemlja.
Koncert s kitaro
Dne 27. aprila bo v mali filharmonični dvorani komorni koncert z izredno kombinacijo glasbil. O tem zanimivem pojavu našega glasbenega življenja smo prejeli naslednji članek:
Prvič pri nas bomo poslušali koncert na flavti, violi in kitari v domači zasedbi. Podobna zasedba je pri nas že gostovala, samo da je zavzemala kitarino mesto harfa. Enake in podobne zasedbe sem poslušal v tujini. Posebno všečna je sestava flavte, viole, kitare in čela, ki je bila priljubljena nekaterim romantikom, zlasti Schubertu. Sicer pa so poleg številnih mojstrov, kd so komponirali le za te zasedbe, komponirali tudi svetovni mojstri, kakor Haydn in Boccherini ter najplodnejši in tudi najgenialnejši med vsemi — Paganini. Njegovo tovrstno zapuščino odkrivajo šele v zadnjem času. Velik del so našli pred leti v kolnskem muzeju in je delno še v rokopisih, delno pa je že izšla v tisku. To mi je potrdil tudi razgovor z monakov-skimi kvartetovci in Poltronierovci, ki imajo nekaj še neobjavljenih prepisov rokopisa Paganinijevih kvartetov z obliga-tno kitaro. Veliki umetniki so se navduševali nad lepotami teh kvartetov.
Hkrati omenjamo, da je komponiranje za kitaro bodisi solistično, bodisi v zasedbi, dokaj težko in skoraj nemogoče za onegia. ki je vsaj delno ne obvlada. Tako se octefoami marsikateri pomislek, zakaj niso za kitaro, ter za njo z zasedbami kom-
ponirali drugi veliki mojstri. Iz podatkov vemo, da so jo vsi. ki so zanjo komponirali. tudi obvladovali Isto so mi potrdila naši komponisti, ki bi pač radi pripravili kako Skladbo tudi za kitaro, če bi poznali dovolj tehnične in izrazne možnosti tega glasbila.
Ker leži težišče novosti našega koncerta zlasti na kitari, zato bom podal nekaj misli o nji kot komornem glasbilu.
Iz literarne zapuščine, poročil in slik sklepamo, kaj je nekoč pomenila kitara v domači in komorni glasbi. Ko še ni bilo današnjega klavirja, so uporabljali češče kitaro, lutnjo in harfo kot podlago v komorni glasbi, kajti zven slednjih je bil neprimerno daljši, svetlejši in plemenitejši od čembala ali spineta. Saj vemo, da je pri slednjih ustvarjalec tona po roki sprožen mehanizem, dočim je pr. brenka-lih roka neposredni sprožitelj strun. Tu leži bistvena razlika med akordičnimi strunskimi glasbili s tipkami in brenkali, ter tudi vrlina in nedostatek teh in onih. Brenkalo karakterizira intimnost, toploto ter neko religioznost tona. kar so zagovarjali zlasti Bach. Berlioz, Paganini in Wag-ner. medtem ko je današnji klavir sposoben ustvariti neprimerno večjo dinamično razsežnost (zaradi dolžine in pomnoženosti strun) ter virtuozne učinke, pa vendar v škodo intimnosti. Da se razumemo: s tem ne odrekam vrline klavirja, ampak samo ugotavljam razliko.
Mislim, da je kitara izmed vseh glasbil pri Grkih je bila kitara in nji slična lira najvažnejše glasbilo, ki je služilo za dosego notranjega ravnovesja. Zato sta io tudi Sokrat in Platon zagovarjala nasproti aulosu (pihalu, doma iz Azije) češ da le-ta prinaša preveč dionizijskih elementov v čisto apolonično glasbo. Z nastopom inte-lektualizma in z njim povezanega mate-rializma je prenehala tudi kitaristika. Ki-tarin zven je postal brezpomemben in v glasbi so iskali le še dražljivosti površnega značaja. Odslej je kitara še velikokrat oživela in zamrla seveda pri različnih narodih. Zadnji vel'ki vzpon je imela pred dobrimi 100 leti. Na te misli me je opozoril komorni virtuoz in pcmponist Heinrich Albert, ki mu gre glavna zasluga za zo-oetno oživljenje kitare in njene literature v vsej Evropi.
Dela, ki so na našem sooredu, so izšla v založbi Zimmermann, Leipzig v Albertovi izdaji s podnaslovom »Kitara v domači in komorni glasbi pred 100 leti«. Podnaslov točno prisoja mesto kitari, torej v domačo in komorno glasbo, saj kitarin ton ne odgovarja veliki dvorani, zlasti še ne ob neprimerni akustiki. Tako je že od vseh po-četkov t. j. od Egipčanov preko grških rapsodov, srednjeveških trubadurjev do pevcev in virtuozov Schubertovega časa vse do današnjih slavnih španskih mojstrov.
Tokrat bo občinstvo slišalo kitaro (po dveh letih) bolj kot harmonsko podlago k svetli flavti in žametni violi. Flavtovski pa rt bo odigral naš prvi operni flavtist in profesor za to glasbilo na Srednji glasb, šolii g. Slavko Korošec. Violo pa bomo slišali peti izpod prstov znanega umetnika g. prof. Karla Jeraja, ki je kljub svojim visokim letom še ambiciozen m duhovno svež. Sam je dejal: »Moramo se temeljito pripraviti, da mi ne bo kdo dejal glede na moja leta, da bolj spadam v Sv. Križu, kakor pa na koncertni oder«. Je pa prav za prav duša našega tria.
Na sporedu so zastopani italijanski, nemški in češki komponisti. Končno je naš namen pokazati kljub vsej zaposlenosti tudi to vrsto komorne glasbe, ki naj bi se razširila po našh domovih, ter nuditi utrujenemu duhu današnjega človeka lepote m miru, kj vejeta iz te glasbe.
Stanko Prek.
Od Leje na desno: Slavko Korošec, Stanko Preh, Karel Jeraj
Iz Hrvatske
Spremembe v novinarskih vrstah. Pri
vodstvu zagrebških časopisov in revij so bile izvršene nekatere osebne spremembe. Dosedanji vodja tiskovnega oldelka pri glavnem ravnateljstvu za propagando Ivo Bogdan je bil imenovan za ravnatelja »Hrvatskega Naroda«. Pri reviji »Spremnost« je bil dosedanji glavni urednik Tias Mcr-tagiia imenovan za ravnatelja. Pooblaščeni minister dr. Edo Bulat, ki je izdal te ukrepe, bo do imenovanja novega ravnatelja s=fm vodil dnevnik >Novo Hivatsko«. Minister za propagan 1 o je imenoval dosedanjega ravnatelja »Hrvatskega Naroda.« Danijela Uvanoviča za vcdjo dižavnega poročevalskega urada »Croatia«.
Poenotenje vojaškega sodstva. S Pcglav-nikovo odredbo je bilo ustanovljeno vojaško

' • '	• • VA*/ AW.'/>. C*. - • ...v.. »	^ i
. -	. - v*	.Jgj
-	v ' -	< " >'->Ny
, ■ '	■ ... ; , .. ^ ....... . . <v|
... ■ %	■	.... •'• <.•:•. "2
..'"i,:-":'".'.'	' << -----' * t' V
. . ,* •	' -V • . • -i-% ?4i.** ^	•• • . . • . ..: ', ' ifi
•	V-V ' t •	,;■■■ . ;

Iz Tunisa: z italijanske protitankovske postojanke opazujejo sovražnikovo gibanje
sodišče, na katerega so prešle vse kompe-tence dosedanjih vojaških in vojnih sodišč. Doslej so namreč poleg vojaških sodišč obstojala za ozemlja, v katerih so se vršile vojne operacije, tudi vojna sodišča.
Vojaško izobraževanje žensk. Prvi tedaj za vojaško vzgojo ženske ustaške mladine v Zagrebu je zaključen. Naloga tečaja je bila, izobraziti žensko mladino v pomožni službi za vojsko in letalstvo.
Nemški filmski igralci v Zagrebu. Za premier o nemškega filma »Skrivnostna grofica«, ki bo 24. t. m. v Zagrebu, bosta prišla v hrvatsko prestolnico Marta Harello-va in Wolf Albach-Retty.
Igralski tečaj za zasebne nameščence. Te dni se je pričel v Zagrebu igralski tečaj Združenja hrvatskih zasebnih nameščencev.
Markov sejem preložen. Zaradi velikonočnih praznikov je bil letošnji Markov sejem v Zagrebu preložen na 27. aprila.
Rudolf Predan pri Abrahama
Pisarna Rdečega križa je urad, kjer od jutra do večera vrvi življenje kakor v čebelnjaku. Tu najdemo slavijenca ob blagajni, vedno nasmejanega, uslužnega in pripravlje-
nega pomagati in svetovati vsak dan neštetim, ki prihajajo po nasvete in pomoč In kar ver= jeti ne moremo, da je poteklo petdeset let, odkar st je v Predanovi domačiji na Ptujski gori, tam, kjer stoji staroslavna romarska cerkev črne Matere Božje, rodil krepak deček
Preprosta kmetska hiša je bila miren in tih dom številni slovenski družini. Pr .rojena pridnost in nadarjenost sta bili najlepše darilo, ki so ga starši dali otroku na pot v življenje. 2e v ljudski šoli na Ptujski gori je fant kazal bister razum, tako da so ga starši po&lali v Maribor, kjer je obiskoval srednje šole >n učiteljišče. Tu je našel pravo torišče za svoje delovanje. Izbral si jt poklic, ki mu je ves čas vestno služil: poklic vzgojitelja našega malega človeka, da bi si s prirojenim razumom in trdim pa poštenim delom priboril v svetu boljše mesto.
Po prvih letih, ki jih ie ko* učitelj preb 1 v vinorodnih Haiozah jc bil imenovan za učitelja in pozneje za šolokega upravitelja v Rogaški Slatini. Na Slatni. ob vznožju pravljičnega Boča. ki ga je iz Ptujske gore od svo* jega doma v:del in gledal vsak dan. je vzgojil
K*
ULTURNI PREGLED
Matija Tome, »Križev pot"
iN'a
vokalno-instrumentalnem koncertu Glasbene Matice na veliki četrtek je bila zvedena Tomčeva kantata Križev pot, ve-iko, dve uri trajajoče delo za mešani zbor n dva solista g spremljevanjem orkestra. Pravično oceniti to obsežno skladbo je dokaj težka naloga. Predvsem omenjam, da je bila vsa prireditev od skladatelja m izvajalcev do organizatorjev pripravljena od domačih moči) kar je lep dokaz, slovenske sposobnosti, že brez ozira na kakovost dela samega. Podobne prireditve niso pogoste niti v velikih mestih v neprimerno večjem in zmogljivejšem kulturnem okolju kakor je naše. Slovenci lahko s ponosom pokažemo na svojo glasbeno kulturo, ki je ne precenjujemo na slepo, a o kateri vemo, da se v vseh svojih zvrsteh, tudi v najtežjih, lepo razvija.
Postaviti ob stran tistih slovenskih ve. likih kantat, ki že obstojajo, novo delo, ki naj uspešno z njimi tekmuje, je danes po tako močnih delih kakor je n. pr. La-jovčev Psalm seveda težka naloga. Tom-čovo delo je bilo svojčas vloženo za nagradno tekmovanje Glasbene Matice in je bilo odkupljeno po sklepu izbirne komisije. Skladatelj je zložil glasbo na besedilo Vide Tauferjeve, pesnica pa je spesnila besedilo k štirinajstim slikam Križevega pota, ki jih je naslikal pri Stični slovenski slikar iz 18. stoletja Fortunat Bergant. Med izvajanjem so bili predvajani v črno-belih diapozitivih posnetki Bergantovih umetnin in velika škoda je, da nam prilike, deloma pa tudi še ne docela razvita barvno-fotografska tehnika ne dovoljujejo prikazati slik v originalnih barvah. Kajti tisti, ki so ta Križev pot v Stični videli, pripovedujejo čuda o groznem, prepriču-jočem vplivu realističnega izraza Bergantovih podob. Besedilo k njim pa je bolj
lirično-opisovalno kakor prežeto s strahoto Kristusovega trpljenja. Nekam poni-žno-pobožno .te in se zato skladatelj ni mogel nanj kdo ve kako opreti in uspešno črpati pobudo za svojo glasbo. Iz lastnega doživetja, kolikor mu je to pač bilo mogoče, je moral prikazati Kristusovo trpljenje in človeško bol nad njim. V tem pa je bila tudi glasba preprosto religiozna. Motivika je lahko umljiva in docela dia-tonična, prav tako tudi akordična sredstva. Ponekod dosega skladatelj s temi sredstvi prav lepe detajle (zlasti četrta postaja), v vsem poteku pa postane le enoličen. Zborovski stavek je zvočno dobro postavljen, manj ugodno zveneč je solistični, ki se večkrat utaplja v nekoliko okorni instrumentaciji ravno na tistih mestih, kjer bi bilo treba največ pažnje zaradi [ i nizke lege pevskega glasu. Orkester sam | pa barvno ni izrabljen. Instrumentalni part je postavljen v nekakšnem vokalnem smi-; slu. Seveda je tako delal tudi Darok, a tu I so rabljene razmeroma dolge notne vred-i nostii ki delajo vtis počasnega orgelskega sloga, ne da bi bilo izrabljeno bogastvo različnega možnega fraziranja. Tak način se tudi med muziki rad napačno imenuje »koralen«, kakor da bi bil predpisani obredni koral katoliške cerkve temu kaj podoben. Ne, Tomčevemu delu je ponekod podobna sedanja umetna, ne obredna cerkvena glasba, samo da ji večinoma manjka tako sposobnega in pridnega oblikovalca. Gregorijanski koral pa je nasprotno psal-modičen in enoglasen. Pač pa je protestantski koral večglasen in periodično grajen, ker se je naslanjal na takrat visoko razvito poljudno svetno pesem in na poli. foni slog nizozemske šole. Na tega Tomce-va glasba tu in tam res spominja, dasi ni tako lapidarna v dikciji, sicer se pa drži
nekakega hotenega baročnega kontrapun-kta, ki ga večkrat uspešno prekinja ho-mofenija. Najveličastnejša k:ntrapunk'_ ska oblika, fuga, pa ni nikjer do kraja izvajana, ampak je le v začetkih nakazana.
Oblikovno se je Tome lotil skladanja po vzorcu starejših kantat in oratorjev, kjtr so posamezni deli docela Icčeni drug od drugega, pač pa imajo lahko podobno ali tudi isto motiviko, zlasti kjer gre za soroden izraz. V posameznih postajah Križevega pota je ta način tudi dobrodošel, dasi bi tu in tam zveza med dvema postajama nudila dobre prilike za ojačenja orkestralne strani skladbe. Posamezne kitice se — skoraj vse — delč na dva dela: s prvimi štirimi vrsticami je opisana slika, z drugima dvema pa je vernku podan poziv za sočustvovanje, premišljevanje in vživetje v Kristusovo trpljenje. Ta razae-litev se tudi v skladbi jasno kaže in čeprav d spušča snov največje dramatične razmahe, se je Tome tega menda namerno vzdržal. Skušal je podati nekg zgolj religiozno in premišlja ječo glasbo, ki se odreka vsem zunanjim močnim vzponom (razen na zaključkih posameznih delov) in išče izraza v nadčutnem, mističnem svetu. Kakor je na eni strani tako hotenje plemenito, talio je na drugi strani nevarnost enoličnosti jako velika, zlasti če vpoštevamo omenjene lastnosti motivike, akordike in instrument tacije. Gotovo pa je napak utrujajoče ponavljanje, v katerem je besedilo izdelano skoraj dosledno najprej v homofeniji, potem še enkrat v polifoniji. Tudi pretresljivi trenutek dvanajste postaje je, tako prikazan, ob vsak učinek, ker je predolgove-zen. Oe bi bili taki odstavki, ki niso ne formalno ne čustveno utemeljeni, primerno črtani, bi bilo delo bolj zgoščeno, prozor-nejše. Obsežna skladba pa kaže na Izrecmo voljo, s katero je skladatelj to svoje prvo celovečerno delo izpeljal do konca, naloga, pred katero bi spričo njene kočljivosti to grozeče enoličnosti marsikdo omagal.
Izvedbo je vodil dirigent Mirko Polic.
Zavzel se je zanjo kakor že za toliko drugih domačih del, katere je z dolgoletnim izkustvom in z dobro umetniško intuicijo izvajal. Prednosti njegove interpretacije so bile vidne zlasti v odgovornem zborovskem delu. kjer je bil besedni in muzi-kalrl poudarek jasen kljub rpjdlefcenirn k: ntrapunktem. Predvsem je v četrti postaji dosegel na nekaterih mestih z ženskim zborom posebno lep zrvok obenem s spremljajočim orkestrom. Zbor sam je hil solidno naštudiran, prav tako orkester, kl tako nima pretežke naloge in je bil povsem ustrezen. Harmonij, ki je nadomeščal močno zaželjene orgle, je igral Ciril Cvetko. Oba solista, Julij Betetto in Franja G o l o b o v a sta s svojima lepima glasovoma odpela težko vlogo. Posebno basovski part je napisan jako visoko in naporno, med tem ko so altistki pridržana bolj lirična mesta. Oba umetnika sta se izrazno in barvno-glasovno dobro prilagodila resnemu značaju skladbe, saj sta najboljša koncertna in specielno oratorlj-ska pevca, kar jih imamo.
Marijan Lipovšek
Krstna izvedba velike domače skladbe je napolnila veliko unionsko dvorano. V prvi vrsti so sedeli dostojanstveniki, na čelu jim Visoki Komisar Eksc. G r a z l-o 1 i z gospo in poveljnik XI. armadneg* zbora Eksc. general G a m b a r a. Občinstvo je z očitno zbranostjo poslušalo delo. ki se je s svojo vsebino in močnimi religioznimi poudarki skladno prilegalo razpoloženju velikega tedna. Po prvem delu kantate je bil ravnatelj Polič s sodelavci živahno aklamiran, ob koncu pa so ova-cije občinstva veljale zlasti prisotnemu skladatelju prof. Matiji Tomcu. Dirigent skladatelj ln oboje solistov so prejeli Šopke. Koncert se je zaključil nekaj minut po 21. uri.
celo generacijo mladine. — V šoli strog, a pravičen, dober pedagog, ki je kot človek naših malih razmer dddobia poznal dušo mladine. je vlival v mlada srca ljubezen do materinskega jezika in veselje do izobrazbe. Vea svoj prosti čas je uporabljal za dda v kulturnih organizacijah, posebno in najrajši se je izživljal pri telesni vzgoji in narodni pesmi.
Ko slavljencu ob življenj6ki obletnici iskre« no čestitamo, mu želimo, da nam ostane ohranjen še dolgo vrsto let in nam vzgoji se mnogo naraščaja takega kova. kakor je slav-ljenec sam.
Jnrjevo 1943
Sveti Jurij iz Ljubljane jaše belca čez poljane, podkev meri strme klance sa obiske čez Gorjance.
2e pred njim je Novo mesto, tam se združil je z nevesto, jo na sedlo k sebi dvignil, z belcem čez Gorjance švignil.
Je nevesta mlada Vesna, cvetje trosi roka desna, a zelenje pa levica, sveti v soncu se meglica, ki nad tiho Kolpo vstaja, Vesna širni svet pondaja.
Jaše belca sveti Jurij, deca k njemu se požari, se v velenje je odela in veselo ga sprejela.
Jurij Vesni cvetje trosi, belec ve, nevesto nosi in ponosno dviga glavo, ko čez mlado dirja trave.
Sonce vedno više kroži, drevje k Vesti vejo proži, ona s cvetjem jih obsuje, x Vesno Jnrij se radnje.
Daj, spodbodi belca v novo. da »dirja v vas Petrovo, tam je draga mi gomila v njej počiva mati mila.
Ji nesita pismo zlato čez velikonočno trato, da bo mati moja brala, ko o polnoči bo vsta'a.
Naj besede moje čaje. da srce pri njej vasaje in posluša žalostinko, ki jo poje vnuk, moj sinko.
Povabita ptičke v petje, dajta grobo nežno cvetje, da se njena vsa gomila bo v pomladnem cvetja skrila.
Konj že zopet mčri cesto čez Gorjance v Novo Mesto, tam zvonovi vsi veseli alelujo so zapeli, za vihralo marsiktero je v procesiji bandčro, cvetje, petje in zvonjenje je v Gospodovo vstajenje.
Zopet jaše čez poljane in čez klance do Ljubljane, z Vesno Jurij god praznuje, Marko z vuzmom se vezuje in vstajenje oznanjuje.
Mara Tavčarjeva.
Gradnikov prevod „Jori$eve hčere"
Pesnik Alojzij Gradnik si je že pred mnogimi leti zastavil zahtevno prevajalsko nalogo: dati slovensko podobo dramatski mojstrovini Gabriela d'Annunzia »La Fi-glia di Iorio« (Jorijeva hči). To nalogo je dovršil. Sedaj, ko se je v ljubljanski Drami pokazalo zanimanje za nje vprizoritev, je svojo prepesnitev še nekoliko predelal in ugladil. Kdor pozna zapleteno zgradbo in tanko lepoto d'Annunzijevih dramatskih stihov, bo prav tako zvedav glede prevoda, kakor glede vprizoritve; vsekako je slednja še težje in odgovornejše dejanje, zakaj verzi te pesnitve laže zažive na papirju kakor pa v človeških ustih, na odru, v ©stvaritvi pesnikovih presunljivih dramatskih vizij.
»Jorijeva hči« je po splošni sodbi eno izmed vrhunskih dramatskih del Gabriela d'Annunzia. Luigi Tonelli (II teatro con-temporaneo italiano) vidi viške d'Annunzi-eve dramatske tvorbe v žaloigrah »La citt4 morta«, »Francesca da Rimini« in »La Fi-glia di Iorio«, vendar mu je slednja med vsemi najbolj priznana mojstrovina (capo-lavaro). V zborniku »Teatro D'At»nunzi-ano« (Milano 1927) piše Ferdinando Paoli-eri v članku »La Poesia nei teatro D'An-nunziano«: ».Jorijeva hči' je tako delo. da ji tudi stoletja ne bodo mogia do živvga. Ko se omenja Aishilos. mislimo na »P«>-meteja«. ko je besede o Shakespearu. «e spomnimo »Hamleta«; tako bo nekoč ime Gabriela d'Annunzia obujalo v mislih z neubranljivo silo .Jorjevo hčer'. Ce sta »Pro-mete j« in »Hamlet« žaloigre človeštva, je »Jorjeva hči« žaloigra plemena; toda kakor imajo vsa plemena svojo zgodovino in vse vere svoj mit, v katerih spoznavamo po neskončni vrsti stoletij njih temeljno edfcv-stvo, tako ne more tudi tragedija plemena
Naročite se DOBRE KNJIGE!
♦
ika
*	Dan Italijanov v svetu bodo letos obhajali dne 9. maja z geslom »Italija in Afrika<.
*	Prvo predvajanje filma »Ljudje v zraku«. V rimskem kinematografu »Barberini« je bila te dni prva predstava novega filma »Ljudje v zraku«. Navzoč je bil poleg številnega občinstva tuli mnister za ljudsko ku'ituro, dalje minister za kolonije, državni podtajnik zco letalstvo ter mnogo mišjih častnikov Oborožene sile. Občinstvo je film sprejelo s toplimi simpatijami.
*	Otvoritev razstave v rimski galeriji. V
rimski galeriji so otvorili te dni 65. razstavo likovne umetn sti. Razstavljena so dela slikarjev Ocstalla, Gigotija, PizzaneHija, Ciarrocch a ter Borga Pisanija ter kipi De-fel ceja in Schiliroija.
*	Starši obhajajo zlato, hči pa srebrno porok" Zakonca Pietro in Rosana Oormo iz Castelletta pri Valenzi sta obhajala te dni zlato poroko v rodbinskem krogu, ki štDje osem sinov, 15 vnukov ter ogrcmno pravnu-kov. Na isti dan je obhajala srebrno poroko hči zlatoporočencev Eliza.
*	2015 poročnih posojil v januarju lz Rima por:čajo. da je bilo v mesecu januarju podeljenih italijansk m novoporočen cem 2015 poročnih posojil v znesku 3 rciH-
one 57.000 lir.
*	Javna dela v Dalmaziji. Takoj po zasedbi Dalmazije je italijanska vlada dala pobudo za zgraditev nekaterih javnih del. Do 15. februarja letošnjega leta je bilo zanje izdanih 90.8 milijonov lir. Med največji dela, ki so že končana, spada dovrši-tev pomola v Sebenicu, volovodi v Zari, Cattaru in Trau ter obrežna cesta iz Zare do Sprilata. V Spalatu je bila poleg tega zgrajena tudi velika bolnišnica.
*	Nevarna vožnja s čolnom. Neka gospodična iz Milana se je te dni podala s svojim zarc£?ncemyia izlet s čolnom v okolici kolonije Lindiari. Ker niti ženin niti nevesta nista bila vešča veslanja, se je čoln prekucnil ter bi bila oba utonila, da jima nista"prišla na pomoč dva v bližini se mudeča ribiča.
*	Pomilostitev po 49 letih. Po 49 letih življenja v ječi je bil pomiloščen zaradi lepega vedenja in delovnega življenja Lucio Pivetti, rojen leta 1871. v San Prosperu pri Modeni. Z?radi umora in ropa je bil obsojen dne 13. decembra 1894 na dosmrtno ječo. Ko je prišel po 49 letih iz zapora, se ni mogel načudiiti pridobitvam moderne dobe: električni cestni železnici, avtomobilom in ženskam, ki se vozijo s kolesi.
*	Smrt najstarejšega kolesarja. V bolnišnici v Utrechtu je umrl 941etni Vander-beld, ki se je nedavno poškodoval na vožnji z biciklom. Pokojnik je bil eden najbolj znanih kolesarjev ter med prvimi, ki si je nabavil bicikelj. Ko se je mož začel voziti po ulicah z dvokolesom, so listi zagnali velik krik, da je nastala nevarnost za pešce. Vanderbell pa se ni dal motiti in je ©staJ
zvest svojemu kolesu do smrti.
t
*	Izgubljeni testament. Iz Verane poročajo, da je obiskal S5-letno go. Critelli, ki je vse svoje življenje trdo delala, predstavnik davčne oblasti ter zahteval od nje milijon lir. Starka je debelo gledala,
Radio Ljubljana
SOBOTA, 24. APRILA 1943-XXI 730: Simfonična glasba. 8^00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester. 13.30: Znane pesmi izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Kramerja. 14 00: Poročila v italijanščini. 14.10: Operna giasba na ploščah. 14.25: Orkester pesmi, vod* d ngent Angelini. 15.00: Poročila v italijanščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Koncert sopra-nistke Pavle Lovšetove. 17.45: P;sana glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v-slovenščini. 20 00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.30: Devet Beethovnovih simfonij. Simfonija št. 8, vodi dirigent FailGni. 20.50: Pisana glasba 21.05: Predavanje v slovenščini. 21.15: Simfonični koncert vodi dirigept Argento. V odmoru: Zanimivosti v slovenščini. 22.20: Koncert orkestra »Annonia« vodi dirigent Segurini. 22.45: Poročila v italijanščini
od kod ta, zahteva ter je davčnemu izterjevalcu pojasnila, da se je najbr2e zmotil v osebi. šele pozneje je prišlo na daSi, čemu se je mož z davkarije oglasil pri starki. Critellijeva je v svojih mladih letih služila pri nekem bankirju v Napoliju, ki ji je zapustili vse svoje ; met je. Bankir je umrl že 1. 1907., njegov testament pa se je izgubil in so ga šele zdaj našli ter je izvedela za njegovo vsebino davkarija prej nego dedična.
*	Plemenita oporoka.. Nedavno je umrl v Firenzi skvadrist Siro ChilerL V svoii aporoki se je spomnil tudi delavcev in delavk, zaposlenih v njegovem podjetju. Zdai je pokojnikov sin Franc izročil po očetovi volji vsakemu delavcu podjetja po 500 lir, vsaki delavki pa po 250 lir.
*	Med iztepanjem preprog je padla s terase. V Mi'anu, via Garibaldi 35 se je primerila te dni huda nesreča. 251etna Magdalena Contini "je iztepala preproge, pri tem pa je palla s terase ter je dobila pri padcu hude notranje poškodbe, da so jo morali odpeljati v bolnišnico.
u— Nov grob. Med nebeške krilate* se je preselii, ko je komaj dobro zagledal luč sveta Petrček Anderlič. Hudo prizadetim staršem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Ali je že konec dežja? Spričo suhega lanskega vremena in letošnje pomladi bi že skoro pozabili na pomladna deževja, ki smo jih bili vsako leto do grla siti. Zdi se nam. kakor da smo prestavljeni v drugo podnebno območje. Navajeni na star red vselej mislimo, kadar se pooblači, da nas bo močilo teden dni ali še celo delj. Toda letos to ne velja več. Eden, dva dni kvečjemu, drži pusto oblačno vreme, potem pa že spet sonce začne preganjati oblake. Tudi zdaj je bilo tako. V četrtek zgodaj popoldne se je še_ ponujal dež, zvečer pa se je začelo jasniti in v petek na-vsezgogdaj je že sijalo sonce. Dopoldne se je začelo spet oblačiti, toda nič kaj ne kaže. da za delj časa. Najvišja temperatura v četrtek je znašala 15.2° C, v petek zjutraj pa je kazalo živo srebro 8.4° C. Danes praznujemo god sv. Jurija. O njem je zlasti med kmečkim ljudstvom razširjenih polno rekov. Med drug;mi tudi naslednji: Ako je na Jurijevo lepo vreme, bo dosti vina: Ce pred sv. Jurijem sadje cveti, mimo čajne leti: Ce se o svetem Juriju krokar lahko v žitu skMie. mlatič v jeseni mnogo cepcev razbijemo svetem Juriju visoko žito — leto plodovito; Svetega Jurija moča in svetega Petra suša, to da kruha.
u— Občinstvo opozarjamo, da si be lahko ogledalo najnovejše akvarele prof. Ivana K°sa, ki so postavljeni na ogled v izložbah umetnostnega salona g. A. Kosa v prehodu nebotičn ka, tudi čez velikonočne praznike. Razstava bo kmalu zaključena.
u— Miloš Brišnik je nov slovenski tenor,
ki stopa v naše koncertno življenje s svojim prvim koncertom, ki ga bo priredil v petek 30. t m. ob 7. zvečer v veliki^fil-harmonični dvorani. Miloš Brišnik je domačin, doma iz Mozirja, glasbene študije je dovršil leta 1935. z diplomo na našem Državnem konservatoriju kot gojenec prof. ge. Fodranspergove. Nato je študiral nekaj časa pri ge. Dolenčevi in dve leti v Milanu pri znamenitem pedagogu prof. Ghidottiju. Za časa svojega bivanja v Milanu je obiskal tudi Giglijev tečaj za so-lopevce, k; ga je priredil milanski konser-vatorij. Spored Brišnikovega koncerta bomo priobčili jutri. Predprodaja se bo začela danes v Knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah.
u— Kolektivna razstava del akad. slikarja Riharda Debenjaka v zgornjih prostorih Obersnelove galerije dokazuje, da je mlad; umetnik mojster kompozicije, odličen krajinar in hitro se razvijajoč portre-tist. Na ogled je postavil 58 olj. grafik in risb. Razstava bo odprta do 2. maja, razen na velikonočno nedeljo. Ogleda ne b; smel nihče zamuditi.
Q CVETJE, VENCI, ARANŽMAJI —
• »ROŽA« — CVETLICARNA
u— Koncert novega Komornega tria:
flavta, viola, kitara, ki bo v torek, dne 27. t. m. v mali filharmonični dvorani, nam prinaša najprej skladbo italijanskega mojstra Franca Molina. njegov Trio op. 45. Molino je bil mojster na kitari, istočasno pa gledališki kapelnik v Torinu, nekaj ča-
sa je delovni tudi ▼ Nemčiji. Poleg izvrstne šole za kitaro je napisal kakih 40 skladb za ta instrument, med njimi sonate. variacije duete in komorno glasbo, ki so izšli v nemški založbi Breitkopf und HarteL. Molinov Trio za flavto, violo in kitaro op. 45 je med najpriljubnejši-mi deli za ta sestav in sploh spada med najboljša komorna dela. V torek ga bodo izvajali gg.: Slavko Korošec, Karel Jeraj in Stanko Prek. Začetek koncerta ob 7. uri zvečer. Preprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Tarzan, kralj džungle v novi izdaji je pravkar izšel v Knjigarni Tiskovne zadruge, Selenburgova ulica.
u— Vsem tovarišem, ki so diplomirali lansko jesen na oddelku VPS filozofske fakultete kr. Univerze v Ljubljani. Po nalogu dekanata filozofske fakultete sporočam vsem tovarišem, ki so diplomirali lansko jesen na VPS. oddelku filozofske fakultete v Ljubljani, da so sedaj diplome v tisku ter da bo stala tiskovina predvidoma za vsakogar po 20 lir. kateri znesek naj m: blagovoli vsakdo nakazati osebno ali po pošti do 1. maja. Dipl. takso bo plačal vsakdo, ko bo dvignil diplomo na dekanatu. — Bratok Rudolf, Ljubljana VII, Ulica sv. Marka 22.
u— Rdeči križ poroča: V pisarni I. R. K a. s. Ljubljana, Via Ariella Rea (Gospo-svetska) 2/II, se nai med uradnimi urami zglase osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Kasi Adolf. Zupančič, Svajger Franc. Peterle Alojz, Peršin Gabrijel Za-lar Matic, Arko Anton. Spreicer Ana, Sta-ruša Ivan. Coo Franjo.
u— Prebivalstvu in lastnikom mlekarn. Mestni preskrbovalni urad obvešča vse lastnike mlekarn, da morajo biti po nalogu Prehranjevalnega zavoda Visokega ko-misariata na velikonočno nedeljo odprte ljubljanske mlekarne od 10. do 12 ure dopoldne. Edino mlekarne Doberlet. Jemni-kar. Vidmar. Potokar in Koplenik bodo odprte od 13. do 14. ure. Vsi potrošniki in upravičen ci naj zato gredo po mleko samo ob navedenih urah. sicer jim bo obrok mleka zapadel.
u— Za Veliko noč darujte otrokom knjige, ki jih dobite v bogati izbiri v Knjigarni T skovne zadruge v Šelenburgovi ul. 3. Opozarjamo z'asti na velik izbor slovenskih slikanic, ki jih izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge v »Polici za male«. Do sedaj so Izšle: 1. Princeska Zvezdana. 2. Kralj Debeluh :n sinko Debelinko. 3. Prigode nagajivega Pobija. Pravkar je v tej zbirki izšla kot četrta slikanica: »B'ba« Mare Tavčarjeve z bogatimi izvirnimi lesorezi inž. O. Gasparija.
u— Društvu »Dom slepih« v Ljubljani so darovali v počastitev spomina pokojnega gospoda gradbenega direktorja v pokoju inž. Antona Kl'narja njegovi nekdanji uradni sodelavci lir 500. Najlepša hvala.
u— Za Veliko noč so najprimernejša darila: lepo nalivno pero, jezik°vni tečaji na gramofonskih ploščah, elegantna harmonika, gramofon s ploščami, hladilna omara za živila itd. Ni Vam treba izgubljati fesa z iskanjem teh stvari, ker je tvrdka »Eve-rest« z vsem tem še najbolje založena ter Vam nuli veliko izbiro po zmernih cenah: Vabimo Vas na neobvezen ogled, dokler je lepa zaloga, ker je nakup najboljši tam. kjer je velika izbira! Everest, Prešernova ulica 44.
u— V četrtek popoldne in v petek dopoldne je bilo na klavnici živahno povpraševanje za prašičke tako da so bili v petek do 10. vsi prodani.
Z Gorenjskega
Zasedanje ženskih voditeljic v Radovljici. žensko okrožno vodstvo ter vse ženske krajevne voditeljice iz radovljiškega okrožja so se nedavno zbrale na zasedanje v okrožni hiši v Radovljici. Govorila sta ženska voditeljica Greta Mittervvallnerjeva in okrožni vodia dr. Hochsteiner.
V kranjskem okrožju so od 1. januarja lani žene napravile 6000 novih oblek. n3'l 1000 pa so jih popravile. V nad 10.000 delovnih urah v ženski pomoči in skoraj 8000 delovnih urah v gospodinjski pomoči so izvršile dr: igocer.o delo. Napravile so 4500 parov copa.t in 8000 ovratnih rut, napolnile 3300 1, poleg tega pa zbrale mnogo vkuha-nega sadja, perutnine, jajc in cigaret.
Oddaja avtomobilskih baterij In akumulatorjev. Gorenjski tednik objavlja razgla3, po katerem mora vsak lastnik v ustavljen položaj stavljenega motornega ve žila, o/--roma posestnik motorne baterije svojo baterijo, oziroma akumulator dati na razpolago vojaštvu. Baterije, cziroma akumulatorje je treba oddati do 25. t. m. Baterije
■ fM
Vittorio Emanuele ni ad una cerimonia militare — Fotografic a colori e riproduzioni fotogra-fiche della guerra — La Valetta senza flotta — La battaglia estenuante sui mari — Churchill e Roosevelt a Casablanca — Manuela Del Rio, la celebre dan-zatrice — Cabaret notturno per soldatl e molte altre interessan-ti documentazioni.
La storia di una rivoluzione troncata — Resoconto di una lotta senza esempio del Gruppo »Tirolesi« — Qualche cosa di interessante sul pane di guerra. Sulla prima pellicola a colori eseguita con trucco — »L'Euro-pa« non pid grande della Sviz-zera? Risposta ad una domanda che non č affatto ingenua come sembra e moltri altri interessanti articoli.
Provvedetevi aneora oggi dclPultima edizione della grande rivista illustrata europea.
In vendita ovunque a L. 3,—
Su richiesta otterrete un numero di saggio serivendo a:
Di Conno Milano, Via Settala 19
bodo prevzete proti plačilu kot last vojaštva.
Novi grebovi. Na vzhodni fronti sta padla 22 letni letalski naddesetnik Friderik Lakadell in 22 letni naddesetnik v gorskem topniškem polku Franc Hofme ster.
Mladinsko pravo razširjeno tudi na zasedene pokrajine. V uradnem listu šefa civilne uprave z dne 13. aprila je bila objavljena odredba o uvedbi predpisov na p^d-ročju mladinskega prava tudi na zasedenem ozemlju Korcške in Gorenjske. Odredba je stopila v veljavo 20. aprila.
V Kranj pride za veliko no# gostovat 13-članska godba. Izvajali bodo pester spored . priljubljenih melodij. Godbeniki iz Nerotha imajo zlati trak Ostmarke.
Nov čas odpiranja in zapiranja trgovin. Kranjski župan Morth je v gorenjskem tedniku objavil, da je po odredbi leže ln. svetnika za kranjsko okrožje poslovni čas za trgovine določen ol 8. zjutraj do 12.30 in od 15. do 19. ure. Odredbo, velja do 15. septembra.
N°v kino na Jesenicah. Okrožni vodja je na Jesenicah otvoril nov kino, ki se nahaja v enem najlepših poslopij na Gorenjskem. Za otvoritev so predvajali film »Staro srce je posUlo spet mlado«.
šolstvo v kranjskem okrožju. Po podat-kh »Karawanken Bete« je v kranjskem okrežju zdaj 61 šol in sicer 3 meščanske in 58 ljudskih. Da so bila šolska poslopja primerno, urejena, je bilo izdanih 100.008 mark za opremo pa nadaljnjih 200.000 mark! V Kranju, škofji Loki in nekaterih drugih krajih so bil pri šolah zgrajeni športni prostori.
Cene mladim prašičkom in sv'njam so z razglasom šefa civilne uprave za Koroško in Gorenjsko d ločene takole: za prašičke do 20 kg živa teže 3 maike za kg, za prašička dc 30 kg žive teže 2:70 marke za kg. Za ml2de svinje do 40 kg žive teže 2.30 marke za kg, za mlade svinje do 50 kg žive teže pa 2 marki za kg.
Obratna nezgoda. Pred dnevi se je pripetila na žagi v Komendi huda nesreča. 20-letni hlapec Julij Urankar je nakladal žaganje medtem, ko je žaga obratovala. Hlapec se je preveč približal nezavarovani transmisiji, ki ga je zagrabila in večkrat vrgla po zraku. Nesrečnega fanta so s polomljenimi rokami in nogami pripeljali v bolnišnico na Golniku.
n
Viktorja Emanuela m. pri vojaški proslavi — Barvaste fotografije in fotografične posnetke vojne — La Valetta brez mornarice — Deprimirujočo vojno na morju — Churchilla in Roose-vclta v Casablanci — Manuelo del Rio, slavno plesalko — Nočno zabavišče za vojake in mnogo drugih zanimivih dejstev.
Zgodovino o preprečeni revoluciji — Poročilo o breprimerni borbi edinice »Tirolesi« — Nekaj zanimivega o vojnem kruhu — O prvem barvastem., filmu izdelanem z montažo — Ali ni »Evropa« večja od Švice? Odgovor na to vprašanje nikakor ni tako preprost, kot izgleda, in mnogo drugih zanimivih člankov.
Preskrbite si še danes poslednjo izdajo velike ilustrirane evropske revije.


Naprodaj povsod za 3.— lire.
Na zahtevo boste prejeli poskus- jf no številko, če pišete na nasiov: U
Di Conno Milano, Via Settala 19
Spodnja štajerska
Odlikovan rudar. Na obratnem apel*, f Piršenbergu pri Brežicah je gauleiter rečil najuspešnejšemu rudarju v lans-letu Martinu Hodetu rudarsko obleko. Oo tej pril ki jie vodja delovno-političnega -da za brežiško okrežje podp.1 pregled o lu in dolžnostih nemških »udarjev v t -tem letu vojne.
Novi grobovi. V njegovem stanovanju na Pobrežju so našli 771etnega obfinskega veža Franca Ledinka mrtvega. V Mar -sta umrla 451etna gospodinja Jožefina T -j plakova in sinček barvarja Anton Kor V Celju sta preminila 721etni občinski kojenec Anton Golob in S41etni hišn. sestnik in sodni sluga v pokoju M špeglič. V Vuzenici se je smrtno pones v torelr inž. Franc Kollmann. — Na vz. ni fronti je padel 311etni planinski L c Ivan Jureš iz Ljutomera, na afriškem •» jišču pa je bil ranjen in je zdaj n ti podlegel planinski lovec Egon Meklenšek -Maribora.
Kulturno udejstvovanje mladine. D; v
18. t. m. je bila v Mariboru prva seja 1. turnega krožka za mariborsko okoii.v> področje. Zbrane je višji zastavni ve • Emst Schvveitzer opozoril na pevska, g 1 bena, lutkovna in diletantska gledalska tekmovanja, ki bodo 8. in 9. maja v Sic-venski Bistrici. Dr. Fritz Endres pa je pripeljal udeležence v literarni svet.
Mariborski jadralni rekord. Maribor^-dnevnik poroča, da je jadralec Berna: Livius nedavno dosegel nov jadralni r<-kord Obdržal se je v zraku 3 ure in 10 minut in dosegel viš no 1600 m. SpodnjeS4*. jersk. jadralci so po poročilu »Marburjcr Zeitung« lahko ponosni na ta uspeh.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota. 24 aprila: Zapito. Nedelja, 25. aprila, ob 15: V času obiskv nja. Izven. Cene od 20 Lir navzdot — Ob 18.30: Prava ljubezen. Izven. Znižane ceae od 15 lir navzdoL OPERA Sobota. 24 aprila: Zaprto. Nedelja. 25. aprila, ob 18: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdoL
nič ovirati, da bi ne postala nekoč, kakor vsi tudi plemenski izrazi, žalo gra človeštva,«
•
Na razvoj d'Annunzieve drama tske tvornosti je močno vplivalo pesnikovo potovanje po Grčiji. Na helenskih tleh, pod čistim atiškim nebom je vzplamtel tudi v tem poetu tisti čudoviti ogenj, ki je prižigal v tolikih dušah sen o grški antični lepoti. Brez te močne doživljajske izpodbu-de bi se pesnik takega kova, kakor je bil d'Annunzio, težko navdušil za tiste vrste tragedijo, ki nastaja — kakor je po Nietz-scheju nastala grška žaloigra — iz duha muzike, iz tragičnih zborov, iz dionizijske življenjske volje. Zakaj tudi d'Annunzieva tragedija, ta sočni sad novega »teatro di poesia«, ki se je začel upirati meščanski komediji, obvladujoči tedanje italijansko gledališče, je nastajala iz nekakega muzi-kalnega doživljanja sveta in je rastla od tod v plastične, monumentalne podobe. D'Annunzio je sploh hotel, da naj bi se tragedija začenjala s simfonijo, v kateri bi bili glasbeno naznačeni bistveni motivi poznejšega dramatskega dogajala. Tudi njemu in prav kakor Nietzscheju, je rastlo tragično iz konfliktov schopenhaueriansko pojmovane volje z naravo, z okoljem, z družbenimi normami
»Jorijeva hči« je izrazita spojitev antičnega vzora žaloigre in sodobnega, romantičnega in celo »dekadentnega« življenjskega čustva ter z njim združenega kulta sile in lepote. Zasnova te dramatske poezije, ni potekla iz resničnosti, kakor katera koli realistična drama, marveč iz sanje, tiste vizionarne pesniške sanje, ki je mati vs^h umetnostnih stvaritev. Ne te in ne drugih d'Annunzijevih drami tskih stvaritev ni mogoče doumeti in do kraja občutiti, če jih ne postavimo v ostro nasprotje z meščansko dramo realistično-psihološkega značaja in če ne pretehtamo v vsej teži žlahtnega elementa poezije, ki preveva delo v njegovi strukturi tja do rahlih vna-
njih podrobnosti. Ce je antična tragedija rastla iz nabožnih, kultičnih potreb grškega človeka in njihovih glasbenih izrazov, je vizija »Jorijeva hčere« pognala iz skrajnega, že do fin de sdecleskega nastroja stopnjevanega poetičnega doživljanja sveta, iz njegovega kulta Lepote in Skrivnosti kot simbolnih izrazov za magične življenj-ske sile.
»Jorijeva hči« je postavljena v Abruzze, med pastirske in kmečke ljudi, v primitivni svet, kjer se pod skorjo krščanskega verovanja izživljajo paganski miti, kjer vrtin-čijo duše temne strasti, prastari strah pred vsem neznanim in skrivnostnim, vera v moč zakladov in magičnih obredov, mržnja do čarovnic kot izvoljenk Satana, tega velikega borca z Bogom in neuklonljivega del^pnika v večnem boju dobra in zla, luči in teme. Glavna junakinja te pastirske žaloigre, Mila di C odra, je tragična postava ne v smislu tistega klasičnega pojmovanja, ki je oplodilo, postavimo, Racinove tragedije, niti ne v sofoklojevskem stilu, marveč v duhu Eurpida, pomnoženem z romantičnimi in folklornimi elementi ter z bledimi sledovi tega, kar je prispeval iz svojih misterijev srednji vek. Ljubezen, ki se razvije med to žensko in Aligijem, kmečkim sinom in pastirjem. Milina žrtev v trenutku, ko preti Aligiju strašna smrt zaradi očetomora, to oboje ima v zvezi s tolikimi značilnostmi patriarhaličnega sveta, s svatovskimi, žetven mi in mrtvaškimi običaji dih plemenske primitivnosti takisto kot neko občečloveško tragiko, izvirajoče iz večnih spoprijemov človeka z usodo.
D'Annunzieva žaloigra je pmv, kakor na pr. Vojnovičeva »Smrt matere Jugovičev«, spisana z naslonitvijo na simboliko narodne pesmi, na njeno baladno nazornost in njeno spevno liričnost, izražajoča se zdaj v slikovitih prispodobah, zdaj v posnemanju starih iger (med njimi je tudi »most«, kakor ga imamo Slovenci v nekaj Inačicah v Beli Krajini) in pa v vpletanju spevov,
ki nas spominjajo davnih obredij primitivnih plemen. Nje značilnost so zbori (sorodnikov, žanjcev, žalovalk), ki so tudi v tej sodobni žaloigri bodisi nosilci in lzra-ževalci sodbe rodovnega ali vaškega kolektiva, bodisi — kakor zbor žalovalk — organ obrednega običaja. Človek in narava, življenjski nagoni in magične sile, volja in moč, vse to in še drugo se medsebojno izprepleta v tej mogočni pesniški viziji, ki obseva realno življenje z magično lučjo Skrivnosti in Lepote. Tragedijo pa more iz polnega uživati samo gledalec, ki je pred gledališkim pragom stresel raz sebe prah vsakdanjih poti in navadnih življenjskih pogledov ter odprl *rce in duha občutju tajinstvenosti človeškega življenja
in posvečujoči sili poezije.
*
Pesnik Alojzij Gradnik je zastavil za prevod d'Annunzijeva mojstrovine svojo veliko zkušerost v prevajanju iz Dantejevega jezika. Ni lahko sloveniti stihov pesnika. ki je mojster v ustvarjaju melodičnega verza, v rabi bogatih in svojevrstnih metafor, v izražanju antičnih predstav in alegičnih čustev, ki se tolikokrat odmika-jo preozkemu in nejasnemu obsegu kon-vencionalnih besed in silijo pesnika k rabi nenavadnega, zdaj arhaičnega, zdaj na lastno pest skovanega ali vsaj po svoje uporabljenega besed ja. Uvažujoč različne stilne poudarke posameznih mest (narodni običaji, obredja, žalovalni zbori itd), je moral prevajalec iskati slovenščini ustrezajoči oblik in jih je večidel srečno našel. Dramatični lirizem, ki ga je polno d'An-nunzievo delo in katerega je skušal pisec kar moči objektivizirati (za razliko od lirike. kjer je lirizem prvenstveno subjektiven), nima v slovenskem slovstvu toliko tradicionalnih vzorcev, kakor drugod in ga za to tem težje obvladuje i prevajalec i igralec
Po pravici smemo s posebnim zanimanjem pričakovati v koliki meri bo bližajoča se slovenska premiera približala d'An-
nunzijevo žaloigro našemu občinstvu in mu dala občutiti v Prešernovem jeziku skriti vonj te dramatizirane pesnitve o plemenski duši gorcev v Abruzzih.
SSika? Ivan Kos
V salonu A. Kos razstavlja slikar Ivan Kos 18 akvarelov, portretov, krajin in tihožitja. Znano je, da pri nas akvarel še nima one cene in veljave kakor drugod, kjer se je akvarelna tehnika enako močno razvila kakor oljno slikarstvo. Kdor ima količkaj razvit čut za umetnost, temu ne more biti ni akvarel niti grafika manj vreden material. Vendar pa izginjajo predsodki take vrste polagoma tudi pri nas, odkar se je občinstvo bliže seznanilo z akvarelnimi deli M. Sternena, I. Vavpotiča. M. Gasparija, F. Zupana. A. Sirka in B. Vavpotiča, da omenimo nekaj izrazitejših mojstrov slovenskega akvarelnega slikarstvo.
Ivan Kos, ki je preje deloval v Mariboru, se je udeleževal ljubljanskih razstav ob različnih prilikah, a v manjšem obsegu. Zato bi ga morali v Ljubljani bliže spoznati tudi kot slikarja oljnih del in kot grafika, da bi dobili popolnejšo sliko o celotnem značaju umetnikovega dela. Kosova subtilna in tankočutna umetnost je polna lirične vsebine, resnobne, skoraj melanholično trpke narave, predvsem izraz duhovnih odnosov upodobljenih snovi. Te osnovne poteze se izražajo bolj ali manj enako v olju, akvarelu in grafiki. Morda učinkujejo tudi Kosovi akvareli prav zato mnoge težje in tu pa tam na videz manj akvarel-no kakor običajno prisojamo tej veselo razgibani in lahkotni vrsti slikarstva. Kosu ni toliko do bežnih vtisov zunanjih svetlobnih impresij, kolikor bolj do končne izgradnje motiva, ki ga razvija in spopol-njuje s formalnimi sredstvi višjeredne kompozic onalne preobrazbe, s tedenco moderne barvne dekorativnosti, s ploskovno povezanostjo grafičnega lineamenta in podobno.
Iskreno občuteni v duševnih značilnostih, statično umirjeni in v tipu poenostavljeni se predstavljajo portreti »Moja žena«, »Brat Franček«, »Profesor J. P.« in »Deklica«. Kosova ekspresivna in svojevrstna ubranosfizraza je najbolj vidna v oblikovanju portreta, ki je tudi v akvarelu dokaz umetnikove kompozicijske zmogljivosti v združevanju barve in linije. Med krajinskimi slikami so akvarelno najbolj sočne in nežne »Ob vodi«, polna fine prozornosti, globine in svetlobe, »Pokrajina s potokom« ia »Vas v jeseni«. Kakor v pokrajini tako so oblike predmeta tudi v cvetličnem tihožitju čiste in jasne, vendar je pa pomešano toliko rahločutne elegičnosti in poezije i vonjem slikarjevih skromnih in delikatnb cvetlic (»Anemone«, »Gladijole«, »Mak«, »Cvetlice«).
Kosova intimna in notranje doživeta za-mišljenost preveva slikarjevo občutje x iskreno ljubeznijo do nežnih in v tišini spočetih lepot poenostavljene prirode. Odkrivanje in oblikovanje takih strani življenja je bila in ostane Kosova umetniška p>-sebnost v celoti njegovega slikarskega dela, ki zasluži, da opozorimo nanj javnost tudi ob tej priliki.	F. S.
ZAPISKI
Češko ljudsko gledališče so nedavno otvorili v Brnu in sicer pod pokroviteljstvom organizacije »Radost in delo« (vx> vzoru nemške »Kraft durch Freude«). Glo-dališče je začelo izvajati obsežen progrant z dramatskimi in opernimi deli domačih in tujdh avtorjev. Namenjeno je predvs- ro delavstvu. Prvi predstavi so prisostvovali tudi predstavitelji nemških oblasti.
Nova madžarska izdaja Manzonijeveg» romana. Na Madžarskem so izšli Manzo-nijevi »Zaročenci« v novem prevodu znanega madžarskega tetinista Revaya. Man-zonijevi »Zaročenci« so bili že večkrat prevedeni v madžarščino, kar priča o tem de se je knjiga zelo priljubila.
Pokol} v stepi
Nemški vojni poročevalec Franz Mun-nich piše z vzhodnega bojišča:
Boljševizem, ki so ga Nemci in njegovi zavezniki označili za svetovno nevarnost, je nedavno na področju Vjazme doprinesel nov dokaz o svoji neskončni brutalnost in nenasitni želji po krvi.
V teku načrtne izpraznitve posameznih odsekov na srednjem delu vzhodnega boječa je bilo tudi prebivalstvo mest in vasi razdeljeno na razne kraje v zaledju in uporabljeno pri novih delih. Večina prebivalstva je bila skozi več masecev zaposlena v novih obratih, v bo^išnicah, pri železnici, v delavnicah, pri cestnih delih, pri gozdnih delih, pri vojaških kuhinjah in drugod. Povsod, kjer je bilo treba delati, so Nemci poskrbeli, da so delazmožni ljudje dobili zaslužek in kruh. Ti ljudje niso imeli i»ač nobene želje, da bi se vrnili pod varstvo boljševikov. Zaradi tega so se prostovoljno umaknili z nemško vojsko, ko je ta menjala svoj stan.
Med umikom, ki se je izvršil povsod v najlepšem redu, je bilo poskrbljeno za te civiliste v pogledu prehrane in prenočišč. Na zablatenih in zasneženih cestah so se opazovalcu povsod nudile slike civilnega prebivalstva, ki je korakalo med oddelki nemške vojske s svojimi konji, kravami, ovcami in kozami. Možje in žene z napol odraslimi otroki so sedeli na težko obloženih tovornih vozeh ter so pomagali pri kidanju sveže zapadlega snega na cestah V gozdovih so podirali drevje za kurjavo, čepeli pa so tudj ob kotlih poljskih kuhinj, kjer so čakali na toplo hrano. Vojaštvo, vrhovno poveljstvo in orožništvo je skr-bgjo, da niso begunci ostali brez pomoči. Toda vseh prebivalcev seveda nj bilo mogoče vzeti s seboj. Noseče ženske in mali otrbčički ter bolniki so morali ostati doma, ker z njimi ni bilo mogoče obreme-
njevati umika. Takšno prebivalstvo je ostalo v skupnih bivališčih, v Vjazmi n. pr. v domači bolnišnici in v nekem ločenem okraju.
Nekaj dni po odhodu nemške vojske so sovjeti vkorakali v mesta in vasi, kjer so bili uničeni vsi vojaški in obrambni objekti. Preostalemu prebivalstvu so boljševiki pripravili strašno usodo. Ljudi, ki se skoraj niso mogli premikati, so nagnali iz bivališč, jih mučili ter zasliševali. Hoteli so vedeti podatke 0 premikih nemške vej-ske. s katerimi jim pa zaostali seveda niso mogli postrečL Moške, čeprav niso prej imeli nikoli orožja v rokah, so pridružili delovnim oddelkom, kjjer so večinoma zaradi mraaa in naporov na zasneženih cestah umrli. Da so na ta način zaposlili vse za orožje nesposobne moške, o t9m pričajo dokazila, katera so našli pri padlih v nemških bojnih vrstah. V napadih so boljševiki te ljudi vedno tirali naprej.
V nekem odseku so opazovale nemške predstraže v bližini premikalne bojne črte. kako so boljševiki v svoji peklenski mržnji naganjali vpijoče ženske in plakajoče otroke proti miniranemu polju. Siromaki pač niso slutili, kakšna usoda jih čaka. Topo zroč okrog sebe so ti ljudje tapljali naprej proti nemški bojni črti. Čim pa so stopili na minsko polje so začele mine eksplodirati. Vpitje se je slišalo daleč naokoli. Seveda ie minsko polje pomenilo pokopališče za nedolžne ljudi. Raztrgana telesa so se vrtinčila po zraku, za civilisti nastopajoča vojska pa je motrila to dramo in si ni nič storila iz tega Pot je bila pač odprta. Zdaj ie bilo lahko prodirati preti nemškim postojankam, kjer so bili bolj' ševiki sprejeti kakor se spodobi Regljajo-če strojnice so kosile napadajoče boljše-vike, da so do vrsti popadali v mehki sneg. Tako se ie ta napad kmalu končal.
Dve sličici ii Aisieri
Argentinski list »La Nicion« objavlja iz peresa svojega severno ameriškega dopisnika poročilo o položaju v New Yorku. Čeprav se dopisnik na vso moč trudi, da bi prikazal veliko ameriško mesto v ugolni luči, se vendarle med vrsticami razbere, da se je podoba življenja na newyorških ulicah zarači omejene porabe bencina močno spremenila.
Današnji avtomobilski promet v New Torku se nikakor ne da primerjati s prometom v mirni dobi Broalway je ponoči po-poljionja pokojen. Samo ob zadnjih gledaliških in kinematografskih predstavah se ulice nekoliko razžive, drugače so popolnoma mrtve. Zaradi zatemnitve so izginili iz prometa vsi rleči svetlobni signali, katere so skrčili na majcene, jedva vidne križce. Racioniranje bencina je pometo zasebne avtomobile popolnoma z velikih avenij in danes vozijo po ulicah samo še taksiji. Srečavanje avtomobilskih vozil na cestnih križiščih, ki je bilo eno izmed najbolj bolečih ran ameriškega mestnega prometa, je popolnoma izostalo. Pešci lahko b*az nevarnosti za lastno življenje prečkajo
ulice in trge, kakor se jim poljubi.
Poleg bencina vlada v Ameriki še po-mankanje drugih industrijskih izdelkov. Najboljše ameriške nogavice, katere so nosile ženske iz boljše družbe, so popolnoma izginile s tržišča. Pojavljajo se celo lepaki s pozivi, naj ženske obdajo stare svilene nogavice državi, ki jih potrebuje za izdelovanje, pa 1 al.
List »E1 Pueblo« pa objavlja dopis iz Mehike, v katerem opisuje položaj v tej deželi. Tudi v Mehiki primanjkuje najrazličnejših predmetov in cene sil < jo nepretrgoma kvišku, življenjski stroški so seveda narasli. Najbolj so poskočile cene mesu. tolščam in zelenjavi. To je posebno značilno zategadelj, ker je Mehika agrarna država. Seveda sledijo dvigu življenjskih potrebščin tudi zahteve delavstva po mezdnih poviških. Dogaja se, da v glavnem mestu Mehike primanjkuje mesa, čeprav so pasejo na mehiških pašnikih ogromne črede goved. V Mehiki je zdaj največji promet z bencinom, kar je razumljivo, saj je Mehika tretja največja proizvajalka bencina na svetu
, ■
naši klopi imele kar tri gospodinje rdeče
prste!«
Mamica se je obrnila vstran. Odgovorila
mi ni nič.
Pozneje, ko sem doraščala, je večkrat omenila o tem. In povedala je tudi, da mi tedaj le zato ni odgovorila, ker jo je tako lomil smeh — ker sem se smatrala že za
gospodinjo.
Uganke za mladino
1.	Crn stražar
v rovih podzemskih je gospodar.
2.	Bedaček,
jaz nisem krojaček. Res polno jaz iglic imam. a tebi nobene dam, drugače bi kužek me »ham«.
3.	Po pečini plezam,
z brado v travo drezam.
4.	Pri Metki
je zlata ptica v kletki.
5.	Palček skakalček v gozdu živi, mu kapica zlata na glavi iepL
6 Mrcvar nabada na črne trne urne murne, kobilice, miške in polže brez hiške.
7.	črni petoki iz dalje glad za sabo vlačijo, po vaseh beračijo...
8.	Ptičica kraljičica. to naša je .. ?
9.	V kletki zlati piška kolovrati.
10. V klinu se peljejo, snežec steljejo.
Rešitev ugank
1. Krt. — 2. Jež. — 3. Koza. — 4. Kanarček. — 5. Kraljiček. — 6. Srakoper. — 7. Vrane. — 8. Siničica. — 9. Prepelica. — 10. Žerjavi.
Manica:
Ko sem barvala pirhe
Velika noč in pirhi — to dvoje spada skupaj prav tako, kakor na primer nos ali oči k obrazu. Hej, to je bilo žgolenja med nami otročaji, ko je mamica izlila sdečo tekočino v lončeno posodo in pripravila kuhana jajca!
»Jej, mamica, ali jih bomo? Pirhe bomo barvali, jelite?«
»Bomo, bomo. Ampak, otroci, zdaj pa mir! Da si ne pordečite obleke! Le bolj vstran od mene!«
In mamica je vzela jajce, ga potopila v rdečilo — in pirh je bil gotov.
Ah, kakšna radost za nas. neugnane drobljančke!
Na neko veliko soboto — morda mi je bilo tedaj sedem let — sva bili z mamico sami doma. Mamica je porpivala posodo, katero sem ji jaz pomagala spravljati v kraj.
»No, ker si danes tako pridna, boš pa ti barvala pirhe. Samo pazi na obleko!«
In že je mamica postavila predme posodo z rdečilom i« jajca. Jaz pa — v devetih nebesih! Takšno imenitno opravilo, to ni kar si bodi. Oj, s kakšnim veseljem in ponosom sem se lotila dela!
In to častno delo sem opravila kar dobro Pirhi so rdeli kot rožni evet. Tugi obleke si nisem nič onečedila. Le palček in kazalček sta ostala trdovratno rdeča. Niti milo. niti vroča voda nista odpravila rdečila s prstov. Mamica me je potolažila, da bo to izginilo samo od sebe.
Drugi dan. to je na Veliko nedeljo, sem šla v cerkev in sedla v našo cerkveno klop. Ko se je klop napolnila, sem opazila, da imata tudi moji sosedi, obe premožni gospodinji, prav tako pordečene prste kot jaz. To me je navdalo z neizmernim ponosom. Na široko sem razprla roke po klopi. Naj sosedi vidita, da znam tudi jaz barvati pirhe!
Ko sem se vrnila iz cerkve, sem brž zaklicala mamici: »Mama. danes smo pa v
Veliki petek
Bilo je na Veliki petek. Mojček seizbija in kriči, da gre skozi ušesa Babici, ki je z njim sama doma. je končno le preveč.
»Čuj. Mojček.« ga pokara, '»ali te nj sram, da si tako glasen? Ne veš. da je danes umri Bogec?«
Mojček pogleda babico, se zamisli, »ato pa odgovori s posmehljivim nasmeškom:
»Ne boš. babica! Bogec je umrl že lani.«
Spretnim risarjem

Nariši vsako teh podobic na skupni sliki z eno samo potezo!
Zanimivosti
Poslabšano zdravstveno stanje Uanskeg» kralja. iz Kodanja javljajo, da se je bolezen danskega kralja Kristijana vnovič poslabšala. Kralj ležj v postelji ln je okrog njega stalno zbran zdravniški konz:lij.
Predstava »Rigletta« v Odest. V opernem gledališču v Odesi ,Je te dni italijanski dirigent Franeesco Molinari-Fratelli dirigiral predstavo Verdijevega »Rigoletta«, nato pa je nastopil še na koncertnem odru, kjer je dirig ral simfonični koncert s sodelovanjem italijanskega violinista Cilaria.
Poseben poštni žig na letošnji Hitlerjev rojstni dan. Ob let.šnjem rojstnem dnevu nemškega kancelarja Hitlerja so uporabljali poštni uiadi v Berlinu, na Dunaju, v Braunau in Niirnbergu poseben poštn žig z geslom: »Naš vodja zatira boljševizem.«
V nemških tv:r"icab in gozdovih s« ne sme kaditi. V Berlinu je izdal polici skt načelnik odredbo, ki določa posebno kazen za osebe, k bi jih zasačili pri kajenju v tvci-nicali :n gozdovih. Kadilcem, ki bi zagrešili prekršek bo v bodoče edvzeta nakjz-nica za tobak.
Prebivalci berlinskega živalskega vrta. Iz Berl'na por čajo, da šteje berlinski živai-ski vrt 2732 ž vali, akvarij pa obsega 6600 primerkov iz življenja v rnerju.
Deževje v Cartageni. Iz španske province Cartagene poročajo o hulem deževju, ki je povzročilo veliko škodo. Zaradi nalivov se je mnogo hiš zrušilo, vihamo vreme pa še sedaj ovira reševalna dela.
N°va ležišča železne rude v Turč'jl. Preko Aten poročajo, da so v Turčiji odkrili i dve novi ležišči že ezne rude. Ležišči so nahajata v bližini Divrika Poleg tega so zasledili v o k ulici Vilajeta Hata.a sledove rude, iz kstere pridobivajo krom.
Rumunski pridelek kromp:rja. V Bukarešti računajo, da bo vrgla letošnja krompirjeva letina v Rumuniji 70.000 že'ezniških vagonov krompirja.. To pomeni, da bo Rumunija leto? pridelala 72«/» več krompirja kakor lansko leto.
Dvakrat več riža v Rumuniji. Rumunsko ministrstvo za poljedelstvo je izlalo odlok, ki predvideva n3jmanj dvojen pridelek riža. Posebni odpos^ci ministrstva bodo kmetom tolmačili pomen stoodstotnega povišanja riževe letine.
Izumi zadnjib p^tih let. Iz Curiha poročajo, da je bilo od leta 1937. d« leta 1942. na področju vsrga sveta patentiranih 5 milijonov novih iznajlb
Racioniranje mesa v Budimpešti. Budim peštanski ž.i'psn jc izdal odlok, s katerim stepi dne 1 maja v veljavo raeioni-rsnje mera Za prodajo mesa bo:!o veljale posebne naksznice.
Uso<ln»» posledice •režnja « l;*tc». Jz Stockholm* poročajo, da se je nrki švedski kitolovec v Arktičnem morju srebal z ogromnim kitom. Kit je spal in se pi>z'ba-val na valovih Ladja je zavoMla v ž'va! s takfno silo, da se je v trenutku rtzb;la in posadka kito'ovca je z največje težavo rešila lastna življenja
Morilec T_ockega obsojen. Jacqu?s Mor-nard. ki je umoril Leva Trockega. je bil od mehiških )blasti zradi zločina 'bsoj-n na 20 let ječe.
Prve smrtnr ebaodbe v Sofiji zaredi *rnF borze. V potok so bile v Sofiji izvršen« prve tri smrtne obsodbe zaradi spekulacii Industrijca Leon in Rafael Ar e ter trg-.-vec Slavkov so bili zaradi navijanja a«»-»? milu obešeni.
Pes je kradel jajca. Marija Angeli Via-nelo v Banetkah ima kokoši ki znesejo vsak dan precej jajc V zadnjem čssu je ženska opazila da se je število jajc znatno skrčilo. Najprej je osumila služk njo. d*i ji krade jajca toda kmalu se je prepričala, da je njen sum krivičen Nekega dne je namreč zasačila domačega psa ki je vzel prav kar znešeno kuije jajce v gobec ter ga ou-nes?) v posjak Ko s pesjak preiska'1 so res našlj v n-'em nad 100 jajčnih lup n. S tem je bilo dokazano, da se je čuvar kokoši že dolgo gostil z jajci.
Hud potre« v vzh°dnem Alžiru. Iz fao-gerja poroča-©, da se občutili v Costanci na czemlju vzhodnega Alžira več močrjn potresnih sunkov V naselbini Megianj * jt zruš;l9 več hiS ter s« bie ubite tri 'sebe. Pcškedevanih je ve# javnih zgradb in tudi železniški promet je začasno prekinjen.
WH.KIF. COLLINS
j Nezadosten dokaz
34
Detektiv akt
»Pa naj bo,« je dejal nejevoljno. »Izročen sem vam na milost ln nemilost.«
»Lahko rečem le to, da se moram vrniti k predmetu, ki je vam tako mučen.«
»Nevedna ženska sem, toda v procesu mojega moža je neko mesto, s katerim se nikakor ne morem strinjati. Po mojem mnenju je bila obramba v zmoti.«
»V zmoti?«
»Ne dvomim o tem, da ga je prva žena zares prosila za arzen, ne dvomim, da ga je res uporabljala za nego polti, ne verjamem pa, da bi pomotoma vzela preveliko dozo, ki naj bi povzročila smrt.«
Tako naglo je postavil kozarec na m!zo, da je pljusknilo vino na mizo. Njegove oči so se srečale z mojimi, a jih je takoj povesil.
»Kako torej mislite, da naj bi bila umrla?« je vprašal tako tiho, da sem ga jedva slišala.
»Nekdo jo je zastrupil,« sem odvrnila.
Zganil se je na svojem vozičku, kakor da hoče skočiti na tla, a nepričakovano je omahnil nazaj.
»A ne moj mož,« sem naglo dodala. »Saj veste, da sem trdno prepričana o njegovi nedolžnosti.«
Zgrozil se Je. Z rokami se je krčevito oprijel naslonjala. V tem kritičnem trenutku me je zapustil pogum.
»Ali ne uganete?« sem dejala.
Nastala je tišina. Nenadoma je ves vztre-petal; predrami se je iz omrtvelosti, oči so se mu znova čudno zasvetile. AH je uganil mojo misel? Da, uganil jo Je.
»Povejte mi po pravici, m'slite neko žensko?« »Da.«
»Prva črka njenega imena? Ali nI B ?«
»Da.«
»Beauly?«
»Da.«
Dvignil je roke nad glavo in se nebrzdano zasmejal.
»Oh, dovolj časa sem žive)! Našel sem človeka, ki vidi jasneje kakor jaz. Okrutna gospa Valerija! čemu ste me tako dolgo mučil!? Zakaj mi niste takoj razodeli vaše misli?«
»Torel tudi vi sumite gospo Beau!yjevo?«
»Sumim!« je ponovil zaničljivo. »Zame nI niti najmanlšpga dvoma: gospa Beauly-jeva je zastrupila prvo Evstahljevo ženo.«
Dvajsetdrugo poglavje
OBTOŽBA ZOPER GOSPO BEAULT
Vstala sem in gledala Miserrimusa Dexterja. Preveč sem bila razburjena, da bi mogla govoriti. Nisem pričakovala, da bo tako prepričan o tem. Dexter sploh nI dvomil!
»Sedite!« je mirno dejal Dexter. »Nikar se ne bojte V tej sobi naju nihče ne more slišat!.«
Sedla sem in se nekoliko zbrala.
»Niste nikomur povedali tega kar ste pravkar dejali meni?« je vprašal.
»Nikomur.«
♦Tudi advokatom ne?«
»Tudi ne Ne obstoja noben zakonit dokaz zoner gospo Beaulvievo. Na nič stvarne t* se ne moreno sklicevati. Toda vi bi gotovo lahko nr'«M"kaJ obremenilnega zanjo. ako bi hoteM.«
Zasmejal se jp moji misli.
-Poglejte! Kako naj bi mogel vršiti raziskovanja človek, privezan na voz<ček? Z drvre stran' pa je nreveč mano moie sovraštvo do gospe Beauljrfpve. Ona je bila vedno oprezna pred menoj. Ne bi vam
mogel popisati vse njene prevejanoetL Povem vam, da sem jaz enkrat, hudič dvakrat, gospa Beaulyjeva pa trikrat preve-jana. Ne, nikdar ne bo mogel noben moški odkriti njenega zločina, odkrila ga bo lahko le ženska, ki jo bo vedela zasledovati s potrpežljivostjo lačne tigrice, ne da bi vzbudila v nji sum.«
»ženska, kakršna sem jaz!« sem ga prekinila. »Pripravljena sem.«
»Mislite zaires?«
»Zamislite se v moj položaj, s trdnim prepričanjem, ki ga imam o tej stvari... in videli boste.«
»Razumem. Toda povejte ml, kako ste mogli vi, ki ste tuja v tem kraju, priti na tako misel?«
Odgovorila sem mu, kolikor sem najbolje mogla, kako sem našla sumljive okoliščine, ko sem prebirala poročilo o procesu, zlasti bolničarkine izpovedi.
»Vi ste to opazili?« je vzkliknil Deseter. »Občudovanja vredna ženska ste! Kaj je počela tistega jutra pred smrtjo gospe Macallanove, ko je odšla bolničarka k zajtrku? Lahko vam povem po pravici: ni bila v svoji sobi.«
»Ni bila v svoji sobi,« sem ponovila. »Ste trdno prepričani o tem?«
»Trdno sem prepričan v resničnost svojih besed, kadar govorim o gospe Beaulyjevi. Nikdar ne pozabite tega. Zdaj pa me poslušajte. To je drama in jaz znam s posebno spretnostjo pripovedovati drame. Presodite sami. Datum: 20. oktobra zvečer. Prizorišče, hodnik imenovan hodnik gostov v Gleninchu. V eni steni okna, ki gledajo na vrt; na drugi strani vrata štirih spalnic s kopalnicami. Prvo sobo ob stopnišču Ima gospa Beaulyjeva.. Druga soba je prazna. V tretji sobi je Miserrimus Dexter. Četrta soba je prazna. Ura je enajs* zvečer.
Dexter je v svoji sobi, slečen. Vstopi Ev-stahij Macallan in pravi: .Dragi prijatelj, skušaj biti to noč miren in nikar ne prevažaj sv >jega vozička po hodniku, ker je bila gospa Beaulyjeva na kosilu v Edim-burgu, pa je prišla rilno trudna nazaj; šla je naravnost v svojo sobo in je takoj legla'.
Dexter ironično: .Kakšna je, kadar je tako utrujena? še vedno tako lepa?'
Evstahij: ,Ne vem, nisem je videl, šla je v svojo sobo, ne da bi s kom govorila-'
Dexter: ,Ako ni z nikomer govorila, kako potem veš, da je trudna?'
Evstahij: ,Našel sem tale listič na mizi v pritličju. Priporočam ti tišino. Lahko noč.'
Evstahij odide. Dexter gleda listič in bere naslednje vrstice:
,Ta trenutek sem prišla. Oprostite mi, da grem spat, ne da bi vam želela lahko noč. Do smrti sem utrujena. Helena.4
Dexter, ki je že po naravi nagnjen k sumnjičenju, sumi tudi gospo Beaulyjevo, vseeno, iz kakšnega razloga, in si zastavi vprašanje: ,Ali bi utrujena ženska res napisala tak listek?' Zdelo bi se ji manj naporno, enostavno potrkati na vrata salona, ko je šla mimo ter se glasno oprostiti. Ta zadeva mi ni jasna. Prebil bom noč na svojem vozičku.
Dexter skuša izpolniti svoj sklep. Odpre vrata, nalahno potisne svoj voziček na hodnik, zaklene vrata dveh sosednjih sob In se vrne nato v svojo sobo.
Zdaj,' pravi samemu sebi, ,ako slišim, da se odpirajo vrata na tej strani hišo, bom vedel, da je to gospa Beaulyjeva.'
!K< A J VEM? IKAJ Z1NAM?
1S5. Kako se 'menuje očesno zdravilstvo s strokovnim izrazom?
196.	Kako se imenuje delovno področje kakšnega škofa z domačim in tujim izrazom?
197.	Kaj je »Afriška Niagara«?
198.	Kdo je Izrekel besede: »Ne hvali dneva pred večerom«?
1?9. S tremi dvojkami.
S iremi dvojkami (2. 2, 2) je sestavu; tri števila, in sicer tako. da daje prvo število vsoto Vt, drugo število vsoto 1. tretje število pa vsoto 2.
*
200. Križanka.
žensko ime; a, e, 8. pas (tujka); grič, t. žensko ime; sorodnik, 10. moško ime, IL prilikovanje.
* # *
Rešitev nalog 22. t m.:
191.	Roman »Don Kihot« je napisal špan-ski pisatelj Miguel Cervantes de Saave-dra (1547—1616).
192.	Znameniti fizik Otto von Guerick« je bil župan v svojem rojstnem mestu iMagdeburgu.
193.	Šahovska igra izvira iz Indije, svoje ime pa je prejela po naslovu »šah«, Id pomeni gospoda ali kralja, torej »kraljevska igra«.
•
194.	Štirikrat 7 Je 1.
7/0.7X7/0.7 je 100.
6 7 8 9 10 11
Vodoravno: 1. razprava (tujkal. 2. trd les. 3 »duša« v sveči, letopisi (tujka). 4 trdovratnost. država v Aziji. 5. poveličujoča pesem, strast: prijatelj (franc.). 6. nji; reka. ki se izliva v Riški zaliv; kratica za »nižjo« stopnjo svetnika. 7. itevnik: oče. tuje žensko ime. 8. vaba za past; gorovje v Nemčiji (fonetično). 9 ljudski izraz za debeluha (od zadaj naprej); konice. 10 nabirajo čebele: ženski glas. 11. predlog oblika glagola lagati: znak za prvino.
Navpično: 1. ruski pisatelj. 2. priimek in začetnica imena slovenskega pisatelja. 3 pregled, očrt: prvi človek. 4. tuje žensko ime: brat ga 1e ubil. 5. paradiž: oblika pomožnega glagola: pritrdilnica. 6. redko drevo s trdim lesom brez samoglasnikov: neglobok. 7 družinski poglavar:
IzSel |e novi roman DK:
»Prišlo je deževje44
ZA MEH IN KRATEK ČAS
PRED SODIŠČEM
»Obtoženec, imate kaj pripomniti v olajšavo kazni?«
»Hm .. če bj bilo možno, bi prosil, da
postavite naslanjač v mojo celico...« *
MED ZALJUBLJENCI
»Dragi moj, razume se. da sem vsa tvoja, izvzemši čevlje, katere sem si izposodila od sestre, ker imajo moji raztrgane podplate ...«
•
ASTRONOMIJA V KRČMI
—	Veš. Boštjan ko te takole gledam, se mi zdiš kakor luna.
—	Zakaj pa? Saj vendar nimam tako okroglega obraza.
—	2e res, toda ko te gledam takole v krčmi pri litru vinčka: s prvim »firkel-čkom« začneš, potem pride na vrsto drugi, a pri tretjem si — poln. a
ŠPORT
Tekallšča vabijo!
Poziv ljubljanski športni mladini — Razpis novega tekmovanja v teku na l«®o m
Spet so ozeleneli travnik', spet se začenja nova sezona za mladino, ki želi krepiti telo in duha v aportu na prostem. Mnogovrstno je lahko udejstvovanje v športu, toda izmed vseh panog, ki 90 znane pri nas ali na svetu sploh, gre prvo in najvažnejše mesto vendarle lahki atlet:ki aH kraljici športa, kakor jo imenujemo nekoliko pesniško, ki bi jo moral gojiti razen svoje posebne stroke sleherni športnik, pa naj bo samo igralec še take nenap0iT.e igre v športu. Še bolj kakor za aktivne pristaše raznih športnih paneg pa je lahka atletika s svoj'mi raznimi koristnimi vajami za razvoj telesa edina prava pcdlaga za vsakega mladeniča ali dekle, ki se želi resno posvetiti športu od prvih začetkov.
V svesti si tega je tudi prestavnik vrhovnega športnega foruma pri nas, zaupniK CONI-a v Ljubljani letos, ko se spet budi življenje na naših spojnih terenih, posvetil svojo posebno skrb baš lahki atletiki, ki jo hoče obogatiti s čim številnejšim naraščajem. Pri tem mu ne gre samo za to, da bi v teh mladih močeh dobili naslednike za. nekdanje in vsako leto starejše slovenske rekorderje in prvake, temveč prav tako tudi za to, da bi v atletskih vrstah imeli glavni vir dobrih mladih športnikov, ki bi se pozneje pesvetili kateri koli drugi posebni športni panogi. V nizu številnih korakov za čim širše udomačenje te najlepše in najbolj zdrave športne panoge je lahkoatletska zveza — gotovo na pobudo zaupnika CONI-a, ki je začasno tudi sam njen predsednik — izdala naslednji proglas, namenjen ljubljanski športni mladini:
LJUBLJANSKI ŠPORTNI MLADINI!
Lahkoatletska zveza ima v programu več mladinskih tekmovanj. Pozivamo športno mladino Ljubljane, da goji lahko atletiko z vnemo, kajti ta šport je podlaga fizičnemu razvoju mladega telesa. Da mladino zainteresira za lahkoatletska tekmovanja, je zveza organizirala dve propagandni tekmovanji: eno moško in eno žensko z naslednjim sporedom:
a)	moška mladina:
teki na: 100 m, 300 m, 1000 m; skoki: v višino, v dolžino; meti: krogla (5 kg), kopje (600 gr); dne: 23. maja
b)	ženska mladina: teki na: 60 m, 100 m; skoki: v dolžino, v višino;
meti: krogle (4 kg), kopja (600 gr); dne 30. maja.
Teh tekmovanj se lahko udeleže tudi tisti, ki nimajo športne izkaznee; starost ni določena, pripadnost športnim klubom ni obvezna. Pogoj je le, da tekmovalci niso bili že prej vpisani v lahkoatletski zvezi. Podrobnosti o vpisovanju, udeležbi na tekmovanjih in o nagradah bodo objavljene v časopisih.
Mladeniči in dekleta, ki žele gojiti lahko atletiko, naj se vpišejo v športna društva, ki jim bodo nudila športne učitelje in vo-
dje, orodje, opremo itd. V Ljubljani goje lahko atletiko naslednji športni klubi:
Moški klubi: Ilirija, Hermes, Planina.
Ženski klubi: Hermes. Planina, Dop. tobačna tovarna.
V nadi, da bo mladina z veseljem pozdravila organizacijo mladinskih tekmovanj, želimo, da vstopi v vrste mladih la-hkoatletov.
Obenem smo prejeli s prošnjo za objavo naslednji razpis za novo atletsko tekmovanje, ki bo v nedeljo 2. maja popoldne na stadionu v šiški:
Izbirno tekmovanje za veliko nagrado na srednji progi
Lahkoatletska zveza v Ljubljani bo organizirala na pobudo »Gazzette dello Šport« m s sodelovanjem podrejenih klubov, pokrajinsko predtekmovanje za »Veliko nagrado za srednjo progo« (Gran Pre-mio del Mezzofondo). Tekmovanje bo 2. maja na Hermesu ob 16.45. Dolžina proge je 1000 m. Zbirališče tekmovalcev, razdelitev številk in poziv je ob 16. Prijave se sprejemajo do 30. aprila do 18. pri lahkoatletski zvezi Bleiweisova la. Vpisnina je 1 Liro. Pri vpisnini mora tekmovalec izjaviti, za katero društvo, ustanovo, šolo, oddelek, Dopolavoro bo tekmoval. Označiti mora številko svoje športne izkaznice.
Tekmovanja se lahko udeleže atleti, vpisani v katero koli kategorijo lahkoatlet-ske zveze v Ljubljani, kakor tudi atleti III. serije Fidala. Dostop je dovoljen tudi atletom, ki nimajo športne izkaznice; v tem primeru si morajo preskrbeti provi-zorično izkaznico, ki jo bo izstavila lahkoatletska zveza v Ljubljani po vplačilu vpisnine 1 Lire. Po pozivu bodo razdeljene številke, za katere se mora položiti 3 Lire. Vplačana vsota bo povrnjena po končanem tekmovanju in predaji številke.
»Gazzetta dello Šport« določa naslednje nagrade: prvemu: danilo v vrednosti 50 Lir. drugemu: pozlačeno bronasto medaljo, tretjemu: posrebreno bronasto medaljo, četrtemu: bronasto medaljo, petemu: medaljo iz pozlačenega brona 32 mm. šestemu: medaljo iz posrebrenega brona 32 mm, sedmemu, osmemu in devetemu: medaljo iz brona 32 mm. CONI je podaril pokai, ki ga bo dobilo društvo, ustanova, oddelek, šola ali Dopolavoro, ki bo imelo največje število plasiranih.
Za primere, ki niso v tem pravilniku Dredvideni, so odločilna pravila lahkoatlet-ske zveze. Morebitne pritožbe je treba oddati vrhovnemu sodniku najmanj 15 minut po tekmovanju ter priložiti takso 25 Lir, ki se vrne. če bo pritožbi ugodeno. Tekmovalci, ki se ne odzovejo poklicu, ne bodo pripuščeni k tekmovanju. Ob pozivu morajo tekmovalci pokazati sodniku izkaznico ali provizorično izkaznico Lahkoatletska zveza ne odgovarja za poškodbe, ki bi jih mogli dobiti tekmovalci ali ostali pred, med ali po tekmovanju.
Živahno bo na zelenem polju
Turnir štirih za pokal CONI-a, jutri ln pojutrišnjem v šiški
Prijateljem nogometa je Hermes za praznike pripravil lep spored. Jutri in v ponedeljek bo na šišenskem stadionu tekel pokalni turnir štirih moštev, ki bodo gotovo zaigrala z vsem ognjem, saj se bodo pomerili med seboj za lep pokal ki ga je za zmagovalca poklonil CONI.
Prvi dan bosta ob 15. nastopila Tobačna tovarna in Hermes. Ze ta tekma bo vse prej kakor ponižna. Hermežani hočejo na vsak na« čin popraviti neuspeh prejšnje nedelje in pravijo, da morajo zmagati. Radovedni smo, kaj menijo Dopclavoristi o tem; verjetno je, da se tudi ne bodo dali kar zlahka. Za njima bosta ob 17. nastopila Ljubljana in Mladika, dva, ki se bolj poredkoma srečata na zelenih tleh. Zmago bi prisodili Ljubljani toda papir je le papir, žoga pa je okrogla. Primer zadnje nedelje med Hermesom in Tobačno tovarno je št v živem spominu.
V ponedeljek bosta najprej, in sicer tudi ob 15., zaigrala oba premaganca prvega dne, ob 17. pa oba zmagovalca. Oba dneva je poskrbljeno tudi za predtekmi, v katerih bosta nastopila para Hermes rez. — Ljubljana iez. in Hermes mladina — Ljubljana mladina, tako da bo vsakdo lahko na lepem stadionu in ob le^ pem vremenu imel športnega užitka in raz« vedrila več ko dovolj.
SLUŽBENE OBJ AV E Iz urada CONI-a
IZ LAHKOATLETSKE ZVEZE Objava št. 9.	Ljubljana, 23. aprila.
Prevzem nagrad. Obveščamo prve tri plasirane atlete v teku čez dm in strn. ki je bil dne 18. t. m., da so nagrade dospele in jih lahko dvignejo v tajništvu zveze. Bleiwedsova c. l/a, dnevno od 18.30 do 19.30.
Voščilo. Zveza želi vsem športnim delavcem, atletom in športnemu občinstvu zadovoljne velikonočne praznike.
s— Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Naprošajo se vsi gg. sodniki, naj pošljejo svojo sliko in L 5 za sodniško izkaznico. Slike je treba poslati na naslov zbora. Bleiweisova c. l/a. Vsem gg. sodnikom želimo zadovoljne praznike.
s— HrvatsKi avtomobilisti, združeni v Avtoklubu Nezavisne Države Hrvatske pod predsedstvom župana mesta Karlovca dr. Franja Deaka. so imeli pretekli teden svoj občni zbor v Zagrebu, na katerem so pregledali delovanje kluba v minuli sezoni, lu je bilo zaradi splošnih razmer nekoliko manj živahno. Avtoklub NDH šteje sedaj 372 članov, v gospodarskem pogledu pa je njegovo poslovanje nadvse zanimivo; v okviru danih možnosti je klub sklepal pogodbe za izmenjavo mednarodnih prometnih listin. V novi upravni odbor so bili razen predsednika dr. Deaka izvoljeni še mestni tajnik Dostal, gradbeni podjetnik
Res, veleposestnik v Pregradi baron Otten-
fels,' ravnatelj zagrebškega, tramvaja inž. Mayer in še nekateri drugi. Za častnega člana kluba je bil na tem občnem zboru izvoljen državni športni vodja Miško Zsbič.
a— Lep uspeh Jeseničanov v nogometa.
Glavno srečanje gorenjskih nogometašev ;e bilo zadnjo nedeljo na Jesenicah, in sicer v obliki prvenstvene tekme med starima nasprotnikoma Jesenicami in Kranjem. Zanimanje za ta nastop je bilo izredno veliko m je bilo na tekmi nad 1000 gledalcev. Domačini so to pet zaigrali zelo dopadljivoj in so si tesno, toda zasluženo priborili zma- i go. Izid je bil 2 : L	!
MALI OGLASI
ggi (tožbe plača m rsako besedo Z, _jo, es dri. tn prov. takso —.60, sa dajan)« naslova ali Cifro L 2.—. Najmanjši Iznos sa te oglase Je I> 7.—. — Za ženltve la dopisovanja Je plačati a vsako besedo X, l.—, ea vse drage oglase L —.60 sa besedo, ma dr*, tn prov. takso —.60. ea dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši tznot sa te oglase Je L 10.—.
Mojstrski Izpiti v Novem mestu
Hišm posli
dobijo službo
Hišnika,
poštenega in zant*l_ivega z
ženo. ki bi bila poldnevno za-
Po preteku enega leta so se v Novem mestu posiena kot postrežniea za de
na sedežu poverjeništva Združenja obrtnikov la r hiši in na vrtu, iščem
. , ,	T .... , i „•:__________________(za nastop s 1. !tia;cm. ;':•■ <
in industnjcev Ljubljanske pokrajine ponovno . enwnbno ftanovrinie g klJhi.
vršili mojstrski izpiti. Zaradi velikega števila j nj0. pia?a « postrežniška de-
Nov motor 125 ccm,
izvrstne znamke, za in i model prodam za 6500 lir. Su-
šteršič. delavnica tTicikt.« -Bldweisova 13 (Figovee. levo dvorišče).	6744-10
kandidatov so se izpiti vršili dva dni. Prijavljenih je bilo zelo veliko novih kandidatov, zlasti iz čevljarske stroke. Skupno je delalo in tudi napravilo mojstrski izpit od 60 prijavljenih kandidatov 53. Dolenjsko je tako dobilo spet lepo število novih mojstrov.
Odkar je stopil v veljavo obrtni zakon, so postali mojstrski izpiti življenjsko važni za vsakega mladega obrtnika, česar so se le*ti v polni meri zavedali. Novo mesto, glavno obrtniško središče Dolenjskega in Bele Krajine, je v zadnjih letih dalo lepo število novih obrtnikov, ki so preživljali sebe in svoje družine s trdim obrtniškim delom ter se obenem vsa dolga leta neizprosno borili proti šušmarstvu, ki je po Dolenjskem menda najbolj cvetelo. Boj proti šušmarstvu je trajal vse do zadnjih časov in šele racioniranje in zapora nekaterih surovin je v veliki meri zatrla šušmarje. Zaradi zatrtega šušmarstva pa je posebno v čev* ljarski stroki nastalo po Dolenjski in Beli Krajini veliko pomanjkanje čevljarjev. Ljudje so morali po ure daleč nositi čevlje v popravilo. Vse to je napotilo zlasti v čevljarski stroki mnoge pomočnike, ki so morda doslej šušma-rili, da so se prijavili k mojstrskemu izpitu. Tako bodo ti ljudje zdaj lahko kot legalni obrtniki upravičeni do nabave usnja in podeželski ljudje jih bodo sprejeli z odprtimi ro* kami.
Izpitni komisiji je predsedoval in vodil potek izpitov odposlanec Pokrajinskega sveta in urada korporacij g. dr. Pretnar Jos. Praktično so kandidatje delali izpite že teden dni prej po novomeških obrtnih delavnicah. V soboto dopoldne pa je pred izpitno komisijo vseh zastopanih strok delalo teoretske izpite 15 kan* didatov iz čevljarske, 12 iz mizarske, 4 iz krojaške. 3 iz pekarske, 3 iz brivske, 3 iz mesarske, 3 iz strojno-ključavničarske, 3 iz splošno ključavničarske, 2 iz kleparske, 2 iz klobasičar* ske ter po 1 kandidat iz damsko-krojaške, ko-larske, mehaniške. sobeslikarske, sedlarske in mlinarske stroke.
Mojstrske izpite so napravili: iz čevljarske stroke: Baje Anton iz Sel pri Ratežu, Grahek Anton iz Vojne vasi, Kocijančič Rudolf iz
la po dogovoru. Ponudbe z navedbo starosti, družinskega stanja io relerene na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«.
6753-18
Uradništvo
išče službe
Lesni strokovnjak
z oolgojftno prakso za pisarno ali skladišč« za prejemanje ali oddajo išče službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Skromen pošten«. 6655-2
mn±
Gramofon
ln plošče m izposodite proti mali odškodnini pri tt. »Eve-reste Prešernova 44. 212 M-J
Mrčes
;uši, stenice, bolhe itd.) za nesljivo uničite t »Toxin« praškom Drogerij* Kane Zi dovska ulica" 1. 6533-6
Fižolove prekle
dobite v skladiščiti Uospodar-ske rveze, Maistrova 10.
6663 6
Bramorje
in voluharje unič preizkušeno sredstvo Bramorin. Z navodilom v drogeriji Kane, Židovska ulica 1.	6534-6
Čevljarski stroj
za zgornje dele in otruški športni voziček, prodam. Vin cek, Arielle Rea 42. 6668-6
Otroški stolček,
premakljiv, se proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 66S5-6
Kupujem
krojaške, šiviljske in tekstilne odpadke. Ribja ulica 8 ali Cankarjevo nabrežje 3. J-229-M-7
V komisij, prodajo
sprejemamo fotoaparate umetnine ter starinske in razne dragocene pre-imete. l*arfume-rija »Venus«, palača Bata.
6682-7
Perzijsko preprogo
Bergama, 3.90X1.ln po ugod-ni ceni prodam. Tržaška 5, Trebče vasi, Koncihja Franc iz Zahsc. Kotar , priti.	6715-6
Alojzij iz Gabrovke, Kovačič Ivan iz Žuzem- ' berka, Malnerič Franc iz Črnomlja, Milek Nikolaj iz Gribelj pri Gradacu, Plot Karel iz Žužemberka, Širne Janez iz Vinje vasi. Šterk Karel iz Kočevja, Zeljko Jakob iz Vojne vasi, Žlemberger Franc iz Gabrovke, Modic Franc iz Mokrega polja in Jakše Jože iz Novega mesta; iz mizarske stroke: Dernovšek Alojzij iz Črnomlja, Doltar Jože iz Črnomlja, Gašper« šič Jože iz Irčt vasi Junko Radivoj iz Loke, Kocijan Leopold iz Dolenje vasi, Mušič Franc iz Čudnega seLa, Nahti Franc iz Novega mesta. Štraus Jože iz Novega mesta, Švajger Karol iz Črnomlja, Prše Ignacij iz Birčne vasi, Kalčič Jože iz Gotne vasi, Jerman Štefan iz Broda; iz krojaške stroke: Prijatelj Alojzij in Dre-novec Vladimir iz Novega mesta. Puterle Drago iz Gornjih Sušic, Žval Stanko iz Št Jerneja; iz pečarske stroke: Retelj Alojzij, Pcvše Marko in Zupančič Stanko, vsi iz Novega mesta; iz brivske stroke: Rutar Mirko in Klančar Vladimir iz Novega mesta, Rus Franc iz Treb= njega; iz mesarske stroke: Koncili ja Franc, Ferlič Ljubi in Ptrše Jože, vsi iz Novega mesta; iz strojno-ključavničarske stroke: Cigoj Henrik. Intihar Ivo in Mrvar Stanko, vsi iz Novega mesta; iz kleparske stroke: Brodar Miha in Fink Ivan iz Novega mesta; iz kloba-sičarske stroke: Koncili ja Franc in Perše Jože iz Novega mesta: iz kolarske stroke: Klobučar Avgust iz Boričevega; iz mlinarske stroke: Kovačič Franc iz Novega mesta in iz damsko* krojaške stroke: Golob Bronislava iz Št. Jerneja.
Mojstrske izpite je v nedeljo zaključil predsednik g. dr. Pretnar ter je vsem polagal na srce, naj se vedno in povsod zavedajo, da so danes prejeli časten naslov mojstra, ki naj ga nikoli z nobenim dejanjem ne zlorabijo ali omadežujejo. Obenem je g. predsednik vsem kandidatom iskreno čestital k napravljenemu izpitu in se tem čestitkam pridružujemo tudi mi z željo, da bi mladi dolenjski mojstri delali vselej in povsod v prid in ponos svojega naroda.
Kolesa
Tricikelj za 1500 lir
dobro ohranjen in več bici kijev za zelo nizko ceno naprodaj. Sušteršič, tricikelj delavnica, Bleiweisova 13 (ti-govec. levo dvorišče). 6743 ll
Moško kolo
»Diamant«, stara roba, skoro popolnoma nerabljen, komplet z dinnmo-svetilko, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2000«.	6725-11
Kapital
Kupim delnice
Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe z navedbo cene in številom komadov na ogl. odd. JutTa pod »Kupoprtnlaja«.
66?4 16
Posojilo išče
drž. upokojenka za kratko dobo in proti dobrim obrci-tira. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro dejo«. 6708 16
Zemljiški kompleks
v izmeri ca. 29-000 kv. m v bližini glavne carinarnice naprodaj. Zajec Andrej, re-alitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10.	6524-20
Vilo z vrtom
kupim takoj neposredno. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo do 500.000«.
6676-30
Kupim
dvo- do trisianovanjsko vilo z lepim urejenim vrtom za Bežigradom. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Via 66«. 6706-20
Lokali
Lokal,
obstoječ ir dveL velikih 60b, stanovanje se odda. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Lgodaa prilika«. 67Č2-19
222EEZJ22
odda
Takoj oddam
enosobno stanovanje z vrtom na Brdu 52. Naslov v vseh posl. Jutra. 6664-21
2 sobno stanovanje
zamenjam pri sv. Jakobu za eno»obno, najraje za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maločlanska dru žina«.	6724-21a
Sobo odda
Lepo opremljena
soba s posebnim vhodom se odda. Naslov: Poljanska c. ■JO, priti, desno. 6673-23
Opremljeno sobo
alt prazno, s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe z navedbo cene ns ogl. odd. Jutra pod »Center«. 658123
r!±l
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice m s hrano, išče gospa, ves dan odsotna, v centru mesta. Po-nuibe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 6ti72-33a
Opremljen kabinet
v centru išče ves dan odsotna uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša družina«.	6662 23a
Opremljeno sobo
z 1 ali 2 posteljama in štedilnikom iščs zakonski par brez otrok za 1. aH 15. maj. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod »Mirna in točna stranka«.
6608-23a
Prazno sobo
ja shranitev pohištva iščem za takoj. Pcnndlv- n.-i odd. Jutra pod »Shramba«.
6716-281
Glasbila
Prodam
dve klavirski harmoniki, dovi, ena 80 besov, druga 12 basov. Kokalj, Nunska 3.
6630 06
Živali
Hudega psa-čuvaja
kupim. Vblika Čolnarska al.
31.
6729 87
Koza z mladiči
naprodaj. Gilenškova nI. 25,
Moste
6714-28
Izgubljeno
Denarnico
z vsemi dokumenti eem izgubil. Pošten najditelj se na proša, naj jo odda proti lepi nagradi v upravi Jutra.
6697-28
Zaslužek
Iščem za takoj
dobro moč. ki tna delati na čevljarske stroje: »Ausputz Schnittfress« — po možnosti tudi na »Aufdoppel« stroj. — Plača dobra. Ješe Bogo. Cesta na Loko 20. 6740-1
Pisalni stroj
dobro ohranjen, po motnosti novejšo tlpo, kupim. Ponuditi: A Kova-čiC. Prešernova 44.
211 -M-J
Rabljene stroje
kakršnekoli vrste vnovči-te najbolje, ako jih ponudite strojno tehnični pisarni Ludvik Eeršlč, LJubljana. Rimska 13.
6429 29
Singer šivalni stroj,
pogrezljiv, še skoraj nov, se proda. (Trnovo), Mndelčeva ni. 1 II — VerstovSek. 6633-29
Pridelki
Seno
nekaj vagonov zdravega sen* še dobi Uospodarski i\■:■:<.. Bletveisova ?J.	5626-33
Suho sadje
prodaja Gospodarska zveza. B!eiweisova 29. 6625-33
Razno
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Selenburgova ul. 4
Rožičevo moko
in prave Liebig-ove nrene m zelenjavne kocke, dobite pri Verbič u v Stritarjevi nI.
6671-37
Umrl je naš dobri oče, stari oče ln tast, gospod
FRANC ALBREHT
POSESTNIK EV BIVŠI ŽUPAN
dne 22. aprila 1943 v 95. letu starosti.
Pogreb bo na Veliko nedeljo ob 4. uri popoldne na farno pokopališče sv. Janeza v Hotedršici.
Naj mu Večni da plačilo, ki si ga je zaslužil s svojim plemenitim srcem. Hotedršica, dne 22. aprila 1943.
Žalujoči:
IVAN, književnik, sin; IVANKA, hči; MARIJA in MARA, sinahi, ter vsi vnuki in vnukinje z ostalim sorodstvom
A. ALEXANDER:
24
OZABLJENI
ROMAN
»Če podeduje Dora,« je zašušljala z zmagoslavnim nasmeškom, »nu, tedaj se z njo poročiš, pa bo vse v redu.«
Wilbur je osupnil. S polodprtimi usti je pogledal mater in za trenutek pozabil žvečiti.
»Da ... kakopak ...« je odvrnil nato. Ko pa je prestregel materin strogi pogled, je hlastno dodal: »Seveda: vzameva jo, dear mother, in stvar bo v redu... To je preprosto kakor enkrat ena!«
Gospa Isacik se je že pripravljala, da bi nadrobno razložila sinu svoj vojni načrt, ko je zbudilo njeno pozornost glasno premikanje stolov. Vrata so se odprla in v sobo je stopil notar, ki je z nemim priklonom pozdravil rajnikove sorodnike; le-ti so spoštljivo vstali. Za njim je vstopil detektiv in se takisto nalahno priklonil. Notar je položil svojo rjavo usnjeno aktovko na mizico, sedel in pogledal na uro. Vsi, ki so imeli ure, so nehote storili po njegovem zgledu: še tri minute so manjkale do polnoči.
Tri minute moreče tišine. Ko se je oglasila stara nihalna ura na steni in jela odbijati polnoč, je
vsem odleglo. Vsi so šteli udarce, kakor bi jih skrbelo, da se ura ne bi zmotila.
Odmev zadnjega udarca še ni zamrl, ko je notar odločno vstal, odprl aktovko in vzel iz nje velik rumen, s pečati pokrit ovoj. Nalahno se je odkaš-Ijal ter izpregovoril:
»Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Ni treba, da bi vas spominjal vzroka, zaradi katerega smo se zbrali, saj vsak izmed vas dobro ve, za kaj gre. Torej se lahko brez nadaljnega lotim svoje naloge.« Hitro je raztrgal rumeni ovoj, nato pa dodal: »Prečital bom poslednjo voljo svojega kli-enta, gospoda Fredericka Manhattana ...«
Navzočni so zadržali dih, ob viseli z očmi notarju na ustnicah in prisluhnili, da ne bi izgubili kake besedice.
Notar je z enoličnim glasom prečital običajne uvodne stavke, kakor bi hotel poudariti, da gre za nevažne stvari. Potem je prešel k bistvenemu delu oporoke in s počasnim, slovesnim glasom nadaljeval :
»... Pred dvema letoma, ko sem se umaknil iz poslovnega življenja, sem naložil večino svojega denarja v varne vrednostne papirje, največ v delnice ,Baltimore and Ohio'. Te delnice, kakor tudi velik znesek v devizah, so spravljene v varnostnem predalu pri banki Abrahama Rubinsteina v New-yorku. Želim, da odpre ta predal, čigar ključ je priložen oporoki, samo notar, in to potem, ko bo moj glavni dedič neoporečno ustregel spodaj navedenemu edinemu pogoju ...«
»Glavni dedič!« je z očitnim zadovoljstvom vzklik-
nila gospa Isacik. »Kaj ti nisem zmerom pravila, Wilbur? Ti in nobeden drug...«
Nestrpni vzkliki ostalih sorodnikov in notarjev strogi migljaj so vzkipljivi gospe zavezali jezik. Notar je nadaljeval, poudarjaje vsako besedo:
»... Moje premoženje znaša okrog deset milijonov dolarjev...«
A spet je moral prekiniti čitanje. Odobravajoče mrmranje, ki se je vzdignilo z vseh strani, je dokazovalo, da so Manhattanovi sorodniki zadovoljni z obsegom zapuščine. Notar je moral še in še mahati z roko, preden se je nemir polegel.
»... Razen pologa v varnostnem predalu imam pri banki Abrahama Rubinsteina tudi tekoč račun v dolarjih. Od tega računa naj se vzame vsota po tisoč dolarjev, ki jo je neutegoma izplačati vsaki izmed tu navedenih oseb: mojima nečakinjama Dori in Evelini Elmhurstovi; moji popolisestri Ma-ryji Isacikovi in njenemu sinu Wilburju; mojima nečakoma Franku Leroyu in Charlesu de Woodu; in končno mojima svakoma Rolphu Wubbelsu in Henryju Snyderju. Takisto naj se neutegoma odšteje pet in dvajset tisoč dolarjev mojemu staremu sobarju Jacku Hunterju ...«
Tu je izbruhnil vihar ogorčenja. Wood, Wubbels, Snyder in gospa Isacik so poskočili, kakor bi jih bila pičila kača, in mahaje z rokami obstopili notarja.
»Protestiram!« je zagrmel Wubbels s svojim debelim basom.
»Ta človek je moral biti blazen!« je kokodajsala gospa Isacik.
»Predlagam, da se oporoka razveljavi, o poročnik pa razglasi za neodgovornega!« je za vpil de Wood, od jeze rdeč kakor rak.
»To so vam muhe z onega sveta!« je siknil Sny-der, strupeno streljaje z očmi po Luxu. »Navadnemu slugi daje prednost pred lastnimi sorodniki!...«
Notar se je nadčloveško trudil, da bi pomiril duhove:
»Ali, gospoda moja ... Rotim vas!«
Bob v steno: krik in vik je bil čedalje hujši! Menda se je prvič dogajalo, da so bili vsi Manhattanovi sorodniki enih misli.
Sredi obče zmešnjave sta samo dva ohranila oblast nad svojimi živci: Jack Hunter in Huntington. Detektiv je mirno kadil cigareto in ravnodušno blodil z očmi po razburjeni družbi. Na njegovem brezbrižnem obrazu ni bilo videti nikakega presenečenja, niti ne pritrjevanja ali graje. Lux po svoji strani je udobno zleknjen, z rokami prekrižanimi na trebuhu sedel v širokem naslanjaču in pobožno strmel v veliko oljnato sliko pokojnega gospodarja.
»Ali, gospe in gospodje!« je za vpil notar kar so mu dala pljuča. »Saj še nismo prišli do bistvenega dela oporoke! Dovolite mi torej, da nadaljujem!«
Vsi so utihnili kakor začarani. Samo gospa IsaciJc je še enkrat zamrmrala: »Oh, ta stari bebec!«
Nato je tudi ona utihnila, in notar je končno lahko nadaljeval:
»... Ker je moje življenje že nekaj časa ogroženo od skrivnostnih nevarnosti in ker imam — tako mislim — upravičen vzrok za stra"h, da bom umrl nasilne smrti, zato določam naslednje:
Urejuje: Davorin Ravljes — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja: Fran Jeran — Za Uaaeratni del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi ? Ljubljani