' j iv/ zv."
.ki
v LJUBU;
Poštnina plačana v gotovini.	   ^	h	O&lfa Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven	    ^^SjB	Rokopisov ne vraifimo.
v ponedeljkih in dnevih po	Jgf*BBS šBB	B	°filaSi P° ^ *" dogovoru-
praznikih. — Posamezna Ste-	RbsM Jmjjs	JSpf	fSŠk,	» M/m jBSr^&jkBS H ijisr ffifPr	Uprava
vitka Din 1'—; mesečna na-	J3M	MfM	BSm	JSffl	M	BS	SB	BHH	&ŠmI	BS	BS	Wm	v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68.
ročnina Din 20-—, za tujino	UT ffiaff	gM	MS	$§&	E	SBS	BWSk	jFšm	ti&ffl	BBS	Podružnica v Mariboru, Alek-
Din 30-—. Uredništvo v Ljub-	JHv	ttHatJjf	_	Jwf	ffFF	sandrova cesta št. 24. tel. 29-60.
ljani, Gregorčičeva 23. Telefon	BB0	9KB0	V	Celju:	Slomškov trg 4.
uredništva 30-70. 30-09 in 30-71.	Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15,621.
Št. 13	Ljubljana,	sobota,	dne	17.	januarja	1931	Leto	II.
Otvoritev panevropske konference v Ženevi
konferenco je oboril včeraj Brland v prisotnosti zastopnikov 27 držav : ,,Evropa se mora zedinili, da bo mogla živeli“ - Stališče Hemčije in llalije - Skupna sovjelsko-faSislovska ofenziva proti konferenci
Ženeva, 16. januarja. AA. Pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Brianda se je sestala danes komisija za evropsko zvezo. Seje sc udeležuje 27 držav. Med delegati je 23 ministrov, med temi pet ministrskih predsednikov. V otvoritvenem govoru 'je francoski zunanji minister Briand naglasil važnost evropskega sporazuma za evropsko in svetovno gospodarstvo in vse bolj naraščajoče zanimanje javnosti v korist evropske zveze. Briand je končal s pozivom na konstruktivno in plodno delo za ustvaritev prvega praktičnega poskusa za evropsko sodelovanje.
Ženeva, 16. januarja. AA. Briand je v svojem govoru pozval vse vlade Evrope, naj se združijo in naj sodelujejo. Francija bo storila vse, da omogoči dobre mednarodne odnošaje in da odstrani težko o-zračje, ki je sedaj nad Evropo. Francoska vlada bo olajšala koordinacijo stališč, ki jih bodo zavzele posamezne države.
Ženeva, 16. januarja. AA. Nemški minister za zunanje zadeve dr. Curtius in italijanski zunanji minister Grandi sta se izrekla pripravljena, sodelovati na gospodarskem polju, pri ohranitvi miru in obnovi Evrope. Zahtevala pa sta, naj bi bile vse države enakopravne. Grandi je še posebej zahteval, naj sodelujejo tudi države, nečlanice Društva narodov kakor na pr. Turčija in Rusija.
Govor g. Brianda
ženeva, 16. januarja, d. V svojem govoru, ki ga je imel francoski zunanji minister Briand pri otvoritvi zasedanja študijskega odbora za evropsko zvezo, je izrazil nado, da bo novo leto državnikom prizadejalo manj skrbi kakor preteklo. Velike gospodarske težave, vsled katerih je trpel svet, posebno zadnje leto, so se posebno ostro uveljavile v Evropi. Skoro nobeni državi ni bilo prizaneseno. Narodi morajo vedno bolj zavedati, da jo ta gospodarska kriza resna politična in so-crjalna nevarnost.
Prisotnost tako velikega števila državnikov na današnjem zasedanju je dokaz važnosti, ki jo splošno pripisujejo prizadevanju konference, da se oživotvori boljše sodelovanje med evropskimi državami. Evropa se mora zediniti, da bo mogla živeti. Milijoni ljudi pričakujejo resnega truda in prizadevanj, da se izvrši novo obnovitveno delo in da se ustvari prvi načrt za evropsko sodelovanje.
Vse države so poklicane, da se udeleže tega dela. Storiti se mora metodično delo, pri čemer pa je treba v prvi vrsti upoštevati nujne potrebe sedanje ure, ne da bi se pri tem končni cilj kdaj izgubil izpred oči. Francija je marsikaj storila, da s svoje strani pripomore k delu, ki bi napetost v Evropi ublažilo in Evropo ujedinilo. Zato Francija upa, da njena pripravljenost m pomoč ne bo zastonj.
Briand je opozarjal nato, da je tajništvo Društva narodov izdelalo spomenico o delovanju Društva narodov na gospodarskem, finančnem, prometno-tehničnem in higijenskem polju, kolikor se to tiče posebej evropskih dežel. Nekatere vlade so dalje poslale vloge o svojem stališču. Druge so si pridržale, da naznanijo svoje stališče v teku sedanjih posvetovanj. Briand je predlagal, naj se predsednik gospodarske konference, ki se je vršila lani v Ženevi, g. Colijn povabi, da pred zbranimi ministri poroča o uspehu le konference. Končno je Briand opozoril na potrebo, da sc pomore težko prizadetemu kmetijstvu srednje- in vzhodno evropskih držav. Sovjetsko-fašistična kampanja
Rim, 16. januarja, n. Fašistovski tisk je še pred konferenco pripravljalne komisije za panevropsko unijo kratkomalo napovedal neuspeh te konference. Pri tem se vsi fašistovski listi v svojih izvajanjih tako strinjajo, da je očvidno, da jim je kampanjo narekovala višja instanca.
»Tribuna« prinaša historijat pripravljalnih del za ustanovitev panevropske unije in pri tem pravi, da se je takoj ob začetku, ko je Briand dal idejo, pojavila bo-
jazen, da bi prišlo med evropsko unijo in Društvom narodov do nasprotstev zaradi inkompatibilnosti njunih kompetenc v raznih evropskih vprašanjih. Tajnik te komisije, ki ima proučevati načrte o panevropski uniji, je Sir Erick Drummond. On pa je istočasno tudi generalni tajnik Društva narodov. Na ta način so odstranili bojazen eventuelnih nasprotstev med Društvom narodov in snujočo se evropsko unijo.
Toda tedaj so nastopile nove bojazni. Tičale so v tem, da bi moglo priti pri razpravi o ustanovitvi panevropske unije do opasne diskusije o reviziji mirovnih pogodb. Zaradi tega je sam Briand smatral za potrebno, da za enkrat molči. Verjetno je, da bo na zasedanju te komisije pustil, da bodo drugi govorili, čeprav bi načrti, o katerih bodo razpravljali, ne bili baš v skladu z njegovimi interesi. Po vsej priliki izgleda, da bo delovni program te komisije zelo skromen. Nekateri trde, nadaljuje list, da je Briand v zadnjem času pri svojih prijateljih zagovarjal potrebo, da se pri razpravi o ustanovitvi evropske unije vzamejo v poštev izključno gospodarska
Ljubljana, 16. januarja. AA. Gosp. ban dr. Drago Marušič je dal po svojem povratku s službenega potovanja uredniku Avale nastopno izjavo:
»Predvsem moram s posebnim poudarkom ugotoviti, da se je povsod, kjer sem stopil v stik z ljudstvom, jasno videlo, da se narodna in državljanska zavest prebivalstva vedno bolj jača in da so vsi sloji z radostjo sprejeli manifest Nj. Vel. kralja od 6. januarja, ki jih je rešil pogubo-nosnih in za obstoj države nevarnih strankarskih borb. Razveseljivo je bilo to dejstvo v Prekmurju, kjer so manifestacije za kralja in državo zavzele naravnost impozanten značaj in kjer so me zlasti tudi vse deputacije preprostega naroda zaprosile, da sporočim na merodajnem mestu njih zagotovilo popolne udanosti do Nj. Vel. kralja in do kraljevske vlade. Zelo značilne so bile tudi izjave zastopnikov prebivalstva nemške in madžarske narodnosti, ki so se povsod potrudili, da govore
Beograd, 16. januarja. AA. Kot znano, je bilo leta 1928 osnovano v Beogradu dečje zavetišče ruskega Rdečega križa. Potrebno vsoto je dal na razpolago ameriški bankir Edvin Gould iz Ne\vyorka. Častna predsednica je Nj. Vis. kneginja Olga. Nedavno je upravni odbor zavetišča imel sejo, ki ji je predsedovala Nj. Vis. kneginja Olga. Na njen predlog je bil izvoljen ta-le odbor: Za predsednika Edvin Gould; podpredsednica je ga. Prince, soproga ameriškega poslanika. Dalje sta podpredsednika dr. Matko Leko, šef Jugoslovanskega
Pariz, 16. januarja. AA. Minister za delo Grinda je objavil v listu »Le Motivu:, da je v Franciji 175.000 brezposelnih, ki prejemajo podporo. Minister pravi, da je zajela Francijo svetovna gospodarska kriza mnogo kasneje in mnogo mileje kakor druge države. Kriza ni tako huda kakor leta 1926 in 1927. Grinda dodaja, da bo vlada storila vse za ublažitev brezposelnosti.
vprašanja, med tem ko naj bi se politična odložila na kasnejši čas.
Ta skromni program ni v skladu s tako velikimi pripravami za svečano otvoritev ženevskega sestanka, na katerega se bo zbralo okrog 20 zunanjih ministrov iz raznih evropskih držav. »Tribuna« meni, da je prihod tolikih ministrov na zasedanje te komisije docela slučaj, ker si ni mogoče razlagati njihovega prihoda v zvezi s tako skromnim pomenom konference same. Pač pa bodo, kot vse kaže, govorili o mnogih političnih vprašanjih, ki so vsekakor velike važnosti, in to je bržkone pravi razlog njihovega prihoda v Ženevo.
Končno napoveduje »Tribuna«, da bo takoj ob svojem začetku konferenca naletela na težave predvsem pri sestavljanju dnevnega reda. V najboljšem slučaju, meni list, bo uspela Briandova inicijativa toliko, da se bo ta komisija, ki jo bodo morda še razširili, perijodično sestajala. Ta komisija bo sporedno z Društvom narodov reševala razna nujna gospodarska in tehnična vprašanja, ki se tičejo izključno evropskih držav. Naravno, da bo pri izvajanju slde-
v državnem jeziku in so z ostentativno odločnostjo izrazili svoje zadovoljstvo z 6. januarjem. Vsi brez izjeme so izjavljali svojo pripravljenost, da z vsemi svojimi silami sodelujejo pri pričeti konsolidaciji države.
Presenetilo me je naravnost, s kakšno prisrčnostjo je bil manfest Nj. Vel. kralja povsod sprejet ocl županov in zastopnikov javnih korporacij, kakor tudi od zastopnikov kmečkega ter delovnega ljudstva. — Zlasti prijeten vtis je napravilo, s kakšno uvidevnostjo in zaupanjem so zastopniki kmečkih občin, ki so me povsod posetili v izredno velikem številu, iznašali svoje želje in vedno upoštevali težkoče, zaradi katerih je takojšnja rešitev enega ali drugega vprašanja nemogoča. S tem so zopet pokazali, da je in ostane kmečki narod steber Jugoslavije, na katerega sc je vedno mogoče zanesti. Prav tako pa so tudi zastopniki delavcev pokazali polno razumevanje za prizadevanje sedanje vlade
Strandman kot zastopnik ruskega Rdečega križa, tajnik je Ursapij, pomočnik delegata ruskih beguncev, blagajnik Sagnovski, predstavnik ruskega udruženja. G. Strandman je podal poročilo o delovanju zavetišča v minulem letu. Na predlog N j. Vis. kneginje Olge je odbor sklenil vzeti pod svojo zaščito tudi ustanovo ruskega Rdečega križa: »Skladišče za prodajo po ceni oblek za ruske begunce«, ki ga zalaga z oblekami znana ameriška filantropka Lo-oniis.
Pariz, 16. januarja. AA. »Le Matin« priobčuje izjavo ministra za delo Grinde o brezposelnosti. Vlada je morala po tej izjavi ministra za delo reducirati kontingente inozemskih delavcev, ki se smejo naselili v Franciji. Po drugi strani je vlada sklenila z železniškimi družbami pogodbe o prevozu tujcev. Francoskim konzulatom pa jo bilo dano navodilo, naj inozemskim delavcem odsvetujejo naselitev v Franciji.
pov te konference kot edino kompetentno nastopalo Društvo narodov.
Vprašanje takozvanega evropskega premirja, ki naj bi bilo prvi temelj panevropske stavke, je po mnenju rimskega lista prav tako komplicirano, in zaradi tega o njem na konferenci ne bodo mogli resno razpravljati.
.V zvezi s tem prinaša fašistovski tisk nekaj člankov nemških in sovjetskih listov. Med drugim je treba opozoriti, da so objavili vsi današnji fašistovski listi članek moskovske »Pravde«. Sovjetski tisk razpravlja o načrtu evropske unije. Ta načrt je po izvajanjih tega lista prav navaden političen manever Francije, ki si hoče ž njim zagotoviti svojo hegemonijo v Evropi. »PraVda« dalje pravi, da se je MacDonald iz gotovih tehtnih razlogov pridružil tej francosk inicijativi, čudno se pa zdi sovjetskemu listu, da se Nemčija ni odločno lipida Briandovemu načrtu. Končno je edinole Italija, pravi list, energično nastopila proti tej francoski ideji in postavila Briandovemu načrtu nasproti vprašanje revizije mirovnih pogodb.
Narodna in državljanska zavest raste
Han Jv. Drago Marušič o svojem potovanju - Povsod postaja ritem narodnega udejstvovanja vedno živahnejši
Dečje zavetišče ruskega Rdečega križa
Važna seja upravnega odbora pod predsedstvom Nj. Vis. kneginje Olge
Rdečega križa in ravnatelj zavetišča, ter g.
za konsolidacijo države kakor tudi za njen trud za socijalno izboljšanje delavskih prilik.
Smatram zato za svojo dolžnost, da poudarjam na tem mestu vseskozi patrijo-tično čustvovanje vsega naroda ob severni meji in v Savinjski dolini.
Prav tako za pasluži moje zaupanje tudi uradništvo, ki se trudi, da živi v dobrih zvezah z narodom. Želel bi, da bi se ti stiki še bolj poglobili, kar velja zlasti za učiteljstvo, ki mora voditi prosvetno, kulturno in gospodarsko delo med narodom. Zlasti pa se mora učiteljstvo udejstvovati v sokolstvu, ki je tudi o priliki mojega poseta pokazalo svojo neizmerno in požrtvovalno ljubezen do naše svobodne domovine. Z zadovoljstvom sem se prepričal, da se sokolstvo lepo razvija in da se dnevno opaža porast njegovega vpliva med širokimi plastmi naroda. Vse povsod se vidi, da postaja ritem narodnega udejstvovanja vsak dan živahnejši.«
Odhod angleškega prestolonaslednika v Južno Ameriko
London, 16. januarja. AA. VValeški princ in princ Georg sta danes ob 13. uri odpotovala z letalom v Pariz. Odtod se bosta napotila v San-tander, kjer se ukrcata na vojno ladjo »Orope-sa«. Princa bosta potovala v Južno Ameriko. Waleštoi princ bo na turneji po Južni Ameriki 14. marca otvoril v Buenos Airesu velerazstavo angleške trgovine.
Jugoslovanski pokret na Bolgarskem
Sofija, 16. januarja, k. Uprava mladinskega odseka »Slavijanskega Družestva« je sklenila ojačati akcijo za kulturno zbližanje s slovanskimi narodi, posebno z jugoslovanskim. Sklenili so pričetkom tega letu prirediti več ekskurzij po jugoslovanski državi. Podrobnosti svojih potovanj bodo določili na prihodnjih sestankih. Med tein bodo stopili v stike z jugoslovanskimi organizacijami, da jim preskrbijo olajšave za pot in oskrbo.
Srednjeevropska agrarna konferenca
Beograd, 16. januarja. A A. Avstrijska pokrajinska zveza agrarnega društva je obvestila jugoslovanski narodni odbor MTZ, da je sklicala za bližnji čas srednje - evropsko agrarno konferenco, kjer pridejo v razpravo vsa vprašanja, ki se nanašajo na krizo agrai nih pridelkov. Odbor vabi vse gospodarske organizacije v naši kraljevini, da se udeleže te konference. t
Naraščajoča brezposelnost v Franciji
Tujim delavcem se odsvetuje naseljevanje na ozemlju republike
Prvi slovanski kontingent it. šole v Julijski Krajini
Osemletnica Gentilijeve ljudske šole — Slavospevi in načrti tržaškega »Piccola« — Besedo bo imela tudi še bodočnost
Beseda o davkih |
Občine, javni zastopi, banovine in državni uradi sestavljajo nove proračune in po-vsodi so vidi prizadevanje, da se davčno breme čim bolj mogoče zniža in varuje interes davkoplačevalcu. Vse, kar ni neob-hcdno potrebno, se biv/. usmiljenja črta iz proračuna in ponekod gre to prizadevanje celo tako daleč, da se ne morejo izvesti niti najnujnejše stvari in tudi ne takšne, ki bi morale biti že davno gotove. Niso pa se izvršile, ker je bil premočan strah pred demagogi, ki so cd nekdaj znali najsijajnejše izrabljati ravno davčno pesem. Sedaj, ko je postal ta strah čisto nepotreben in ko mora odločati samo čut odgovornosti do davkoplačevalca in do celote, ne bo odveč, če izpregovorimo čisto odkrito in brez ovinkov svojo besedo o davkih.
Predvsem treba konstatirati to, da bodo davki obstojali vedno, dokler bo obstojala človeška družba. Le tedaj, kadar bi anarhizem objel vse človeštvo, bi mogli tudi odpasti davki. Ali tudi tedaj bi si ljudje hitro želeli nazaj nekdanje čase in sami od sebe bi pričeli plačevati davke, samo da se obvarujejo onega silnega nereda, ki bi v anarhističnih čašah nujno nastal. Kajti nikdar se ne plačuje tako velikih davkov, kakor takrat, ko vlada nered, ko je vsakdo izročen samovolji močnejšega. Zato so davki vedno bili in bedo vedno ostali in kdor se noče s tem dejstvom sprijazniti, ta se sploh noče sprijazniti z resnico.
Druga enako jasna resnica je, da more čim več storiti za celoto tisti, ki ima več denarja, več davkov na razpolago. Občina, ki se mora zadovoljiti le s sila skromnimi dohodki, ta se mora zadovoljiti tudi s sila majhnim delom. Cim več pa ima občina denarja na razpolago, čim večji so njeni davčni dohodki, tem več more storiti za svoje bčane. Vsled tega ne morejo majhne podeželske občine nuditi svojim vaščanom prav nobenih udobnosti, zato se začenjaj) vse udobnosti šele v občinah z večjimi proračuni. Prav iz tega razloga je tudi stara resnica, da. so bile najboljše državne oeste, za njimi deželne in najslabše občinske, ki so bile pravzaprav le še pota. Samo od višine davkov je odvisen napredek krajev.
lazu me pa se samo po sebi, da ne sme iti višina .'.avlrov nikdar tako visoko, da b; davkoplačevalec davkov sploh več ne zmogel in pod njimi omagal. Davek, ki davkoplačevalca ubija, je nezmisel, ker ne izpolnjuje svojega glavnega namena, da za-eigura davkoplačevalcu miren razvoj. Zato srno naglasili, da se mora tisti, ki nalaga davke, zavedati, svoj© odgovornosti do davkoplačevalca. Splošno se tudi more reči, da pri nas povsodi opaža ta čut odgovornosti in zato se skuša tudi čim bolj znižati davke.
Ne sme pa iti ta ozir do davkoplačevalca tako daleč, da bi trpel interes celote. Javna dela, ki so nujna, se morajo izvršiti, pa naj bo potem še tako mnogo govorenja zaradi davkov. Če hoče postati Slovenija dežela dobiSkanosnega tujskega pjometa, potem mora dobiti nove ceste, potem mora izdati desetine in desetine milijonov _ za ceste. Če hoče postati Dravska banovina dežela žive gospodarske delavnosti, potem se mora izvajati v vedno večjem tempu elektrifikacija, pa naj velja to tudi težke milijone. Prav tako je s kmetijstvom, trgovino in obrtom, ki vsi morejo napredovati le, če se za njih napredek nekaj stori, če se poskrbi za denar, s katerim je mogoče kriti te potrebne izdatke. Brez denarja ni nobene muzike! Kdor hoče od občine, banovine in države nekaj imeti, mora tudi .poskrbeti, da bodo občine, banovine in država tudi nekaj imele, da bodo lahko dajale.
Saj se na vse zadnje ne pobirajo davki zato, da bi se kje gromadil denar, temveč da se ta denar porabi za potrebe ljudstva.
Zlasti pa gre ves občinski in banovinski davek takoj nazaj med ljudstvo in tu je davek prav za prav le posojilo občini in banovini, da ga z obrestmi vred vr»e davkoplačevalcem čim preje. To se zlasti vidi pri raznih investicijah, ko se vsled povečanega donosa izplača vsa investicija že v dveh letih.
Samo od višine davkov je odvisen gospodarski napredek ljudstva in čim višji je proračun, toliko več se tudi stori za ljudstvo. S tem pa seveda ne mislimo zagovarjati nobenega nepotrebnega navijanja davčnega vijaka, temveč poudariti^ le to, da je ozir do oelote vsaj tako važen, ko ozir do posameznega davkoplačevalca. Če bi veljal vedno le ozir do davkoplačevalca, še danes ne bi imeli v Jugoslaviji nobene socijalne zaščito in vsi naši znanstveni in učni zavodi bi bili neobsegljive sanje. Prav tako pa bi naše kmetijstvo in vse naše gospodarstvo bilo še čisto nerazvito, ker ne bi bilo tu prav nobenega denarja za njih razvoj.
Davki so potrebni in nujni in zato bodo vedno obstojali. To iz ozira do celote, ki je več ko vsak posameznik. Da pa je pri tem treba tudi gledati, da se varuje davkoplačevalec, je jasno, in kjer je dosežen kompromis med ozirom do davkoplačevalca in celote, tam* je že davek tudi pra-
Trst, 16. januarja, v. Letos poteče 8 let odkar so po Gentilijevi šolski reformi uvedli v ljudskih šolah na ozemlju slovenskih pokrajin v Italiji izključno italijanski šolski pouk. »Piccolo« p”»vi, da je bila s tem generacija, rojena leta 1917, vzgojena v »muzikalni domovinski govorici« in da ji bo sedaj po 8. letih neprestane italijanske vzgoje mogoče izražati se tudi o Višjih abstraktnih pojmih v »domači italijanski govorici«. Vse pa kaže, da tržaški list ni prav preveč prepričan o takem namenu slovenske generacije iz leta 191.’: To svojo trditev kar sam v i'tem članku izpodbija. Pravi namreč, da je treba za popolno italijanizacijo te mlade generacije sredstvi, predvsem z nadaljevalnimi tečaji, sredstvi, predvsem v. nadjevalnimi tečaji, z ozkimi stiki med učitelji in učenci, s pritegnitvijo mladine v fašistovske kulturne organzacije itd.
Deloma je zato režim že poskrbel. V štirih »italijanskih« pokrajinah ob vzhodni meji je režim v poslednjem času otvo-ril 62 šolskih nadaljevalnih tečajev: 18 v tržaški, 16 v goriški, 23 v pulski in 5 v reški pokrajini. V načrtu je 74 tečajev, 11 za tržaško, 23 za goriško, 30 za istrsko in 10 za reško pokrajino. Tako bo 136 šolskih nadaljevalnih tečajev skrbelo za na-daljno italijanizacijo nove slovenske ge-
Briand in Henderson v Ženevi
Ženeva, 16. januarja. AA. Snoči ob 21 35 sla prispela Briand in Henderson. Na postaji so ju pozdravili njihovi številni prijatelji.
Francosko-angleški finančni sporazum
London, 16. januarja. AA. Angleški zakladni minister je javil, da so prispeli v London zastopniki francoskega finančnega ministrstva ter da bodo nadaljevali pogajanja z angleškimi finančnimi delegati glede sklenitve francosko -angleškega finančnega sporazuma.
Netočne vesti o sklepih posl^niške konference
Pariz, 16 januarja. AA. Iz dobro poučenih krogov, ki so blizu Quaiju d’ Orsay, se doznava, da so netočne vesti listov, da bi bila veleposlaniška konferenca na svoji zadnji seji izdelala okrožnico, da bi se vse vlade-podpisnice versajske pogodbe izrekle za to, da Nemčija ne izpolnjuje obvez zastran razorožitve.
Zadnja žrtev lyonske katastrofe
Lyon, 16. januarja. AA. V ruševinah predmestja, kjer se je nedavno tega utrgala ogromna zemeljska plast, so našli 41. žrtev. Sodijo, da je to zadnja človeška žrtev te nesreče.
vičen. Samo s tega stališča pa je tudi presojati vse davke, kor na drug način jih presojajo le demagogi in ljudje slabe volje. Na kritiko teh ljudi pa se res ni treba ozirati!
neracije. Vsekakor je bilo 8 let popolne italijanske vzgoje premalo za njihovo kulturno regeneracijo v italijanskem duhu.
Drugo sredstvo so kmetska fašistovska kulturna društva. V teh društvih se bo morala zbirati šoli odrastla mladina. Tu bo našla italijanske knjižnice, tu se bo vživela v italijanski družabni ambijent. Tu bodo fašistovsko naobraženi učitelji in organisti širili koralno glasbo, ustvarjali diletantske odre, sploh izobraževali v zmi-slu italijanstva in fašizma vso slovensko mladino.
Učitelji in učiteljice bodo morali ostati še po šoli v tesnih stikih z mlado generacijo, dajati ji bodo morali italijansko čtivo, prirejati bodo morali z njimi izlete po
deželi, skrbeti za njihovo literarno, seveda italijansko, znanje.
Takšen je po sto propalih najnovejši načrt italijanizacije slovenske in hrvatske mladine v Istri in ob Soči. Doslej ni po-pomagalo ne premeščanje intelektualcev in državnih nameščencev, ne osemletna docela italijanska šolska vzgoja, ne načrti o prisilnem odseljevanju jugoslovanskega elementa in priseljevanju italijanskega, ne kampanja proti slovenščini v cerkvi, ne gospodarski in niti politični pritisk. Videlo se bo, kolikšen uspeh bo dosegel ta poslednji fašistovski asimilacijski načrt.
Konferenca o bratovskih skladnicah
Beograd, 16. januarja. 1. Danes dopoldne se je nadaljevala konferenca zastopnikov Bratovskili skladnic, lastnikov rudarskih podjetij in rudarskih delavcev. Konferenca je sprejela nekaj resolucij, ki jih bodo predložili ministru za gozde in rudnike ter ministru za socijalno politiko.
Nato so izbrali delegacijo, ki je poselila najprej ministra za gozde in rudnike inž. Serneca in ga prosila, naj se zavzame za Bratovske sklad-nice, ki naj ostanejo še nadalje in ki naj jih v slučaju potrebe nadzoruje ministrstvo z.a gozdove in rudnike. Enako naj bi v zakonu za socijalno zavarovanje Bratovske skladniee ostale §e nadalje nedotaknjene, t. j. delovale naj bi pod istimi pogoji kot do sedaj. Minister je obljubil, d;, se bo zavzel za upravičene zahteve rudarjev. Zatem so delegatje posetili ministra za socijalno politiko g. Preko, kateremu so prav tako obrazložili svoje želje in zahteve. Tudi minister Preka je obljubil, da bo, kolikor je v njegovi moči, podprl njihove peticije.	_	/
Popoldne so na konferenci izbrali posebne ne-putacije, ki bodo gg. ministrom izročile resolucije, ki jih je izglasovala konferenca.
Samomor madjarskega državnega tajnika
Bruselj, 16. januarja. AA. Iz Budimpešte poročajo, da se je državni tajnik in bivši generalni ravnatelj madjarskili železnic Keleti ustrelil z lovsko puško. Kaj je gnalo pokojnika k temu koraku, ni znano.
Nesreča ali samomor
Chicago, 16. januarja. AA. Z okna svoje hiše je padel Edson \Vhite predsednik »Armour Comp.« Menijo, da se je zgodila nesreča. Edson se je pri padcu ubil. V torek so javili, da dmžba »Armour« prvič ni mogla izplačati dividende.
Strokovni svet pri ministrstvu za gradnje
Beograd, 16. januarja. AA. Iz strokovnega sveta ministrstva za gradnje: Na podlagi čl. 129 zakona o uradništvu in ostalem uslužbenstvu civilnega reda je minister za gradnje postavil za člane strokovnega sveta pri ministrstvu za gradnje prvega pomočnika ministra za gradnje Mikajta Kneziča, načelnika splošnega oddelka Vladimirja Novakoviča, načelnika arhitektonskega oddelka Jovana Čikadišo, načelnika oddelka- za ceste Slano ja Josipoviča, višjega svetnika ministrstva Tasiča.
Novi načelnik prometnega oddelka
Beograd, 16. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog prometnega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je postavljen za načelnika prometnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu Lazar Miloševič, dosedanji referent tega ministrstva.
Ureditev ministrstva za gozdove in rude
Beograd, 16. januarja. AA. Ministrstvo za gozdove in rudnike ie izdelalo načrt uredbe o organizaciji tega ministrstva. Načrt je predložen v proučitev posebni strokovni komisiji, ki dožene njegovo dokončno besedilo.
Imenovanja v letalstvu in mornarici
Beograd, 16. januarja. 1. Po naredbi ministra vojske in mornarice so bili nastavljeni po potrebi službe: za pilota I. letalskega polka letalski podporočnik Štrus Ladislav, za pilota III. letalskega polka letalski podporočnik Stcbcr-njak A. Alojz, Ožbalt I. Slavko in Klavora S. Niko. Za vršilca dolžnosti poveljnika kraljevske ladje »D Ilc je bil postavljen poročnik vojnega broda II. razreda Cvirn F. Adolf poleg redne dolžnosti, na kraljevem brodu »Hvar« inteu-dantski podporočnik Bcgo I. Vinko, na kraljevskem brodu torpedovki »T 5« strojni podporočnik Dominek I. Marijan, na kraljevskem brodu »Sitnici« korvetni poročnik Vrtačnik I. Jože.
Velisav Vulovič f
Beograd, 16. januarja. 1. Davi ob 4. uri je preminul v 60. letu starosti Velisav Vulovič, minister v pokoju.
Minister Vulovie se je rodil v Beograd«. Študiral je na tehnični visoki šoli v Gantu. Postal je inžener. Leta 1912. je bil prvič izvoljen za poslanca, kar je ostal do leta 1920. V novembru leta 1918. je po osvobojenju postal prometni minister, leto nato minister za javna dela. Februarja leta 1920. pa so ga postavili na razpoloženje in končno dve leti kasneje v pokoj. Minister Vulovie je bil državni svetnik.
Komemoracija pok. Jovana Cvijiča
Beograd, 16. januarja. 1. Danes dopoldne so as ozirom na četrto obletnico smrti velikega znanstvenika Jovana Cvijiča proslavili na njegovem grobu njegov spomin. Svečanosti so se udeležili poleg Cvijičeve družine vsi profesorji beograjskega vseučilišča z rektorjem Mitrovičem na čelu, zastopniki znanstvenih društev in mnogi pokojnikovi spoštovalci.
Novi parnik »Jadranske plovidbe«
Split, 16. januarja, k. V Glasgovvu so pred nekaj dnevi splovili novi potniški parnik »Bakar«, last Jadranske plovidbe. »Bakar« je dvojnik parnika »Rab«. »Jadranska plovidba« je naročila pri angleških ladjedelnicah še pet drugih parnikov, ki se bodo imenovali: »Prestolonaslednik Petar«, »Metkovič«, »Bosna«, »Vojvodina« in »Šunmdija«.
Velik uspeh jugoslovanskega umetnika v Parizu
Zagreb, 16. januarja. A A. Naš znani goslar Ljerko S p i 1 e r je priredil te dni v amfiteatru Sorbonne v Parizu koncert, na katerem je izvajal skupno z orkestrom Poullet Schumannovo lantazijo. V dvorani je bilo okoli 3000 poslušalcev, ki so izvajatelja burno aklamirali.
Solno skladišče na Sušaku
Beograd, 16. januarja. AA, S sklepom ministra za gradnje je odobren elaborat za zgradnjo solnega skladišča na Sušaku po revidirani proračunski vsoti 1,080.824 80 Din s tem, da uprava državnih monopolov v Beogradu razpiše in izvede licitacijo v skrajšanem roku 20 dni.
Dodatek k lokalni tarifi
Beograd, 16. januarja. AA. Generalna direkcija državnih železnic je obvestila gospodarske kroge, da je dodatek lokalni tarifi jugoslovanskih državnih železnic za prevoz blaga z dne
1.	marca 1929. izžel v tisku in da se dobi za 30 Din pri vsaki železniški direkciji.
Podaljšanje roka prijav za dopolnilne takse
Beograd, 16. januarja. AA. Ministrstvo financ je odredilo, da se rok za prijave odmere dopolnilnih taks za leto 1931-32, predviden v oddelku XII. taksnih tarif, podaljša do vštevši 15. februarja t. 1. (Iz oddelka za davke finančnega ministrstva.)
Žrebanje državne razredne loterije
Beograd, 16. januarja. 1. Pri današnjem žrebanju srečk Državne razredne loterije je v I. razredu XXI kola številka 95.763 dobila prefnijo
200.000	Din, štev. 16'670 glavni dobitek 80.000 Din, štev. 41.880 pa dobitek 60.000 Din.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 16. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Južne Alpe: Pooblačenje kasneje od časa do časa padavine južno vreme.
Mussolini mora popuščati v borbi proti trgovcem
Značilna izjava korporacijskega ministra Bottai-a — Razmerje 1 : 4 se ne sme jemati dobesedno — Smernice glavnega tajnika
Giuriatija
Rim, 16. januarja, p. Dasi se načrt fašistične vlade za ozdravitev italijanskega narodnega gospodarstva krepko dalje izvaja, je vendar opažali, da je Mussolini sklenil nekoliko popustiti od strogosti svoje začetne zamisli. Kot znano, je bilo tedaj izdano geslo: razmerje 1:4. To se pravi borba proti trgovcem mora trajati dotlej, dokler se vse cene ne prilagodijo omenjenemu razmerju 1 :4 v primeri s predvojno vrednostjo lire.
Sedaj pa je objavil milanski gospodarski list >11 Sole« značilno izjavo korporacijskega ministra Bottai-a, ki je v rezkem nasprotju z gori omenjenim geslom.
Minister Bottai je najprej naglasil, da predstavlja znižanje mezd v vseh področjih proizvodnje prihranek v vrednosti 2600 milijonov lir na leto. V to svoto niso vključeni prihranki države, ki bodo izhajali iz 12 odstotnega znižanja uradniških plač, ki so znašale prej 7000 milijonov lir.
Nato se je minister Bottai doteknil formule 1 :4 ter rekel o tej stvari: Nekateri ljudje so navodila načelnika vlade slabo tolmačili, ker so mislili, da bo proporcija 1:4 t primeri s predvojnim časom začetek in konec sedanjega gospodarske politike vlade in da se mora tej proporciji takoj prilagoditi vse italijansko gospodarstva. Minister je pripomnil, da so delavske mezde določene po »delovni listini«, katera zahteva, da morajo biti delavske plače v sorazmerju z zahtevami normalnega življenja.
Ducejevo opozorilo — je nadaljeval minister Boitai — ima le namen preprečiti pretirano višanje cen življenjskih potrebščin, ki bi nikakor ne bilo v razmerju s
sedanjo gospodarsko krizo. Drugi Mussolinijev cilj je, da sc manj premožni sloji prisilijo k skromnejšemu življenju, kakršno je v skladu z ne prav bogatimi viri narodnega gospodarstva. Ni šlo za to — je zaključil minister Bottai — da bi se krenilo z vrtoglavo naglico po poti nižanja plač in mezd. Potrebno je le bilo dati znamenje za pričetek borbe za nižanje cen in to se je napravilo.
Ta izjava se tolmači, kot da je bila dana v svrho pomirjenja vseh slojev, ki so prizadeti po sedanji gospodarski bitki in ki se jih je bila polastila nekaka panika. Obenem kaže ta izjava, ki je pač bila dana v soglasju z Mussolinijem samim, da jo bil Sduce« prisiljen znatno modificirati cilje svoje sedanje gospodarsko bitke.«
Ilim, 16. januarja, p. Predsednik italijanske poslanske zbornice in glavni tajnik fašistične stranke Giuriati je razposlal vsem pokrajinskim tajnikom okrožnico, ki vsebuje sledeča navodila za gospodarsko bitko: 1) paziti morajo, da se noben družabni sloj ne odtegne žrtvam, ki jih zahteva sedanji gospodarski položaj; 2) izčrpno morajo proučevati vprašanja nakupovanja in prodaje; 3) javno pohvaliti in eventuelno tudi nagraditi one trgovine, kjer se prodaje dobro blago in poceni; 4) pomagati oblastim pri preganjanju sleparij na škodo konsumentov; 5) organizirati direktno prodajo blaga konsumentom povsod tam, kjer se izkaže, da priča prevelika razlika med cenami na drobno in na debelo o pretirani pohlepnosti trgovcev; 6) ukreniti vse potrebno po osebni pobudi, kar narekuje položaj, da bo načrt vlade v celoti ostvarjen.
ČEVLJI
PO
INVENTURI
IlUAO T1MILJVO ilMMIMmi
Pcicvia, Ljubljana, Dunajska cesta l\a
Spektorski v francoskem institutu o dveh stoletnicah
Ljubljana, 16. januarja.
Sinoči ■« je vršilo v prostorih Francoskega instituta zanimivo predavanje, ki mu je prisostvovalo obilo odličnega občinstva s francoskim konzulom g. Neuvilleom in njegovo soprogo na čelu.
Predaval je novi profesor juridične fakultete ljubljanske univerae g. Spektorski, Rus po rodu, ki je odličen strokovnjak v filozofiji prava ter na tem področju uživa mednarodni sloves.
Predmet njegovemu predavanju je bilo raz-motrivanje duhovnega obraza dveh značilnih osebnosti francoskega kulturnega sveta, katerih lOOIetnieo obhajamo: Benjamina Constanta in Faustela de Coulauge«. Prvi, ki je zlasti znan ko' prijatelj Madame de Stael in Madame de Recainier, j" bil literat, politični mislec in filozof. Jedro njegovega političnega in svetovnega nazora tvori doslednja afirmacija svobode. Bil je glasnik liberalizma. Študiral je uredbo antične države — oite anti.ue in je zvest svojim načelom prišel do zaključka, da jo moderna doba mora odkloniti, saj je bil antični človek svoboden le pri izvrševanju administrativnih poslov, dočim je bil kot privatnik suženj svoje zajednice. Na duhovit način je predavatelj pokazal, kako je Fustel de Coulages, nadaljujoč in razvijajiv id ogijo B. Constanta, prišel ■> bistveno drugih zaključkov. Osrednje delo, ki je utrdilo Fustelovo slavo, je njegova »Citč anti-que«. Neumorno proučavanje tekstov in istočasno primerjanje s sedanjostjo ga je privedlo do zaključka, da se socijalni obraz modernega življenja odločno približuj*' bistvu antičnega, ki je slonelo na principu bratstva-fraternitč. Država je bila za antičnegn človeka očetr' a, državljani pa otroci enega očeta in med seboj bratje. Zato je bila v »Cite antique« ukoreninjena zavest skupnosti in socijalne vzajemnosti. Liberalizem ne ustreza več ustroju naše dobe, celo ne v anglosaških deželah, odkoder je prišel. Ideje, ki snujejo, niso zanj. Fustel de Coulauges je opazil prihod novega socijalnega mišljenja in je opozoril nanj. Danes njegovi nazori že triumfirajo. Individualna svoboda, izražena v geslu »laisser faire« in ki jo je oznanjal Costante, se je morala umakniti ideji socijalne zveze. V tem znamenju se ie rišejo konture nove države, v kateri ima poglavar očetovsko oblast, dočim tvorijo državljani bratstvo. Tako se vračamo k idejni podlagi antične države.
Predavatelj je žel za svoja izvajanja prisrčen aplavz.
Akademska bolniška blagajna začne poslovati
V ponedeljek 19. januarja začne poslovati Akademska bolniška blagajna (ABB).
Po zakonu z dne 30. avgusta 1930 ostane 50% prispevka, ki se vplačuje na univerzi v »Fond za zdravstveno zaščito učencev«, univerzitetni upravi v prosto uporabo za nujne zdravstvene »vrhe. Univerzitetna uprava je na prošnjo Sveta slušateljev stavila ta dohodek v uporabo Akademski bolniški blagajni, ki Vkljub dolgoletni nujni potrebi zaradi pomanjkanja primernega denarnega vira nii mogla poslovati. Ta čin je omogočil pripravljalnemu odboru ABB, da je pripravil vse potrebno za dejansko ustanovitev in poslovanje ABB.
Dohodek ABB za leto 1930/31 znaša približno 50.000 dinarjev iz »Zdravstvenega fonda« in
10.000	dinarjev od reprezentančnega plesa. Spričo velikih in nujnih potreb je ta vsota majhna. Zato bo morala biti skrb odbora ABB, da sii za stalno zagotovi krepkejše denarne vire. Pri svoji skromni finančni s.posobnositi bo morala članom bolniško oskrbo omejiti iaprva na najnujneše, pa še to bo mogla storiti v primerni obliki samo zaradi posebne naklonjenosti ki požrtvovalnosti gg. zdravnikov, ki so obljubili, sodelovati pri ABB brezplačno ali le za majhno odškodnino.
Vse slušatelje in shišateljdce, ki postanejo Slani) ABB že z vpisom na univerzo, -bo seznanila ABB z njihovo prvo skupno aocijalno
Kullupa
Zvonček prinaša v svoji 4. številki pesmi Griže, Alfonza Gspana, Špur — Muropoljske in črtice in povesti dr. Koruna, Romanove, Tratarja, Gangla, Strniše, Andersena (prevedla Prunkova), Ossendowskega (prevaja dr. Mole), Prennerjeve, Vašte-Burgerieve, prof. Nardina. — Zvonček ureja dr. Pavel Karlin in se naroča: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
»Meščanska Šola«. — Leto II. štev. 4. Od širše javnosti skoraj neopaženo izhaja v Mariboru list >Meščanska šola». Je to glasilo »Saveza udr. nastavnika i nastavnioa gradanskih škola u Jugoslaviji«. List izhaja mesečno na 32 straneh vel. četrti tike in je tiskan v slovensko-hrvatsko-»rbskem jeziku. Splošno je list strokoven, je pa v njem tudi mnogo člankov, ki bi zanimali tudi širšo javnost. Naj navedem samo nekaj iz zadnje številke:	»Gradanske škole I gimnazije«
(Bož. Dordevič); »Nove smeri v šolski telovadbi« (Lavrenčič Iv.). Polne zanimivosti so tudi rubrike: Iz školskog rada, Pedagoški r>a'berki, Školstvo na strani, Belešlte. List upravlja in urejuje ravnatelj me®£. šole v Mariboru Drago Humek. — D. B.
Iz sodobne židovske literature. V zagrebški biblioteki »Židov« so kot 3. knjiga izšle Četiri novele: Jehuda Burla, »Sudbina« in »Ludjakinja« ter Avigdor Hameiri, »Tri brata« in »Da se stni-
institucijo z objavo pravil in bolniškega reda na svoji deski na univerzi. Bolniški red predpisuje obseg ugodnosti, ki jih more nuditi ABB v letu 1931, in način, kako se obolel član poslužuje teh ugodnosti.
ABB prosi vse člane, da se ločno ravnajo po predpisih in navodilih ter se v skupnem in-
Reševalci
Gasilski urad in reševalna postaja
Ljubljana, 16. januarja.
Ljubljanski gasilci so pomagali v letu 1930 pri 35 požarih in pri 18 nezgodah, in sicer so bili 3 srednji požari, ‘21 malih, 4 dimniški in 7 mišljenih. Velikih požarov lani ni bilo, ker so bili gasilci vedno pravočasno poklicani in so ogenj že v kali zadušili. Pač pa so z velikim uspehom sodelovali pri treh večjih požarih izven mesta, in to pri požaru gospodarskega poslopja Šmarje-Slap, žganjarne v Št. Vidu in pri požaru tovarne »Pekatete« na Viču.
Z rešilnimi vozovi in avtomobili so lani prepeljali 2917 bolnikov iz Ljubljane in iz drugih zelo oddaljenih krajev Dravske banovine; torej 287 več kot leta 1929. Plačanih je bilo voženj 502 v znesku 77.650 Din, neplačanih pa 2.415 v znesku 279.545 Din. Te neplačane vožnje še izterjujejo. Kakor znano, stane vožnja z rešilnim vozom 50 Din, z rešilnim avtom pa 80 Din. Izven mesta stane vožnja z avtomobilom 10 Din od km. Mimo tega je treba plačati osnovno takso 80 Din, za vsako uro čakanja pa še posebej 100 Din.
Zelo zanimiva je statistika bolezni, ki izkazuje: 820 prevozov notranjih bolezni, 587 telesnih poškodb, 319 porodov, 22!) splavov in krvavljenj, 156 slepiča, 56 umobolnih, 43 poskusov samomora, 44 primerov mrtvouda, 49 reume in išiasa, 26 zastrupljenja krvi, 11 primerov opeklin, 36 primerov živčne bolezni, 13 primerov kile, 41 primerov bolezni v glavi, 5 poškodb po elektriki, 2 primera spolnih bolezni, 1 tetanus, 10 primerov zaradi pijanosti, 13 primerov epilepsije, 5 utopljencev, 2 primera pasjega ugriza, 19 primerov nalezljivih bolezni, 6 primerov zastrupljenja s plinom, 424 primerov raznih prevozov iz bolnice na kolodvor ali na dom itd.
Te številke kažejo, da je bilo skoro polovico nujnih prevozov, posebno še, če se upošteva, da kličejo stranke rešilni voz, če le mogoče, zadnji trenutek in ponoči. Dogodilo Se je tudi, da rešilnega voza sploh ni bilo treba.
Gasilski urad ima sedaj v službi 1 poveljnika, 1 telefonista, 8 gasilcev in 3 šoferje, rešilna postaja pa 1 telefonista, 2 šoferja in 6 reševalcev. Vsi gasilci in reševalci so bili celo leto, v kolikor je to dopuščala gasilska in reševalna služba, zaposleni v delavnicah pri raznih delih za mestno občino. Tako so vse avtomobile popravili v svoji režiji, kakor tudi ostalo orodje in gasilske priprave.
Prostori, v katerih sta sedaj nastanjena ga-
ri majka«. Novele je prevedel Samuel Romano, predgovor je napisal dr. Cvi Rotlimiiller. Knjižica — dasi drobna — nudi razveseljiv vpogled v snovanje moderne hebrejske književnosti.
Knjiga o Koroški. V založbi Slomškove družbe je pravkar izšla — za desetletnico koroškega plebiscita — lična drobna knjižica: Gremo v Korotan, čitanka o Koroški za mladino, ki jo je priredil Rudolf Wagner. Knjiga vsebuje vse polno izredno zanimivih prispevkov: predvsem koroškega narodnega blaga, narodnih pesini in pravljic, zemljepisnih člančičev in črtic, ugank itd. Iz knjige veje duh koroške zemlje in davne Slovenske zgodovine na nji. Mladini, ki ji je namenjena predvsem, prinaša zelo zanimivega in koristnega čtiva, prav tako pa utegne zanimati tudi vsakogar odraslih, ki ima količkaj smisla in čuta za naše domače probleme — koga izmed vas vseh pa bi Koroška ne mogla zanimati! Lepo opremljena knjiga, obsega 88 strani in velja 20 dinarjev.
Plauinski vestnik prinaša v svoji januarski številki naslednje članke: dr. Oblak, Priroda — naša učiteljica; A. R., dr. Dušan Mitrovič; Potočnik, Varijanta v Triglavski steni; Iglič, Severna stena Kranjske Rinke; ing. Šega, Les Ecrins in drugo; dr. šašelj, Imenoslovje koroških Karavank. Člankom sledi raznovrsten, pester drobiž. Naroča se: Osrednji odbor SPD, Ljubljana.
teresu izogibajo vsaki zlorabi nove ustanove. S tem bodo koristili rednemu poslovanju ABB, njenemu napredku in svojemu interesu.
Mladi instituciji, ki pomeni od začetka do danes eno naj realnejših in na jpomembnejših d ,’anj vsega organizacijskega delovanja naših visokošolcev, želimo tudi mi popoln uspeh.
Ljubljane
sta imela tudi lani dela čez glavo
silski urad in rešilna postaja, so gotovo premajhni. Prostor, kjer so n. pr. shranjeni avtomobili in vozovi, je prenatrpan pri poklicnem in prostovoljnem društvu. V garaži gasilskega urada je prostora samo za 4 avtomobile, jih je pa 6. V garaži prostovoljnega gasilskega društva pa tudi ni prostora za vse vozove in je garaža zelo natrpana.
Razumeti se mora, da je potrebno, kakor za požar, tako tudi za rešilne vožnje, če se je zgodila nesreča, odriniti prvo minuto kolikor mogoče hitro na lice mesta. In da se to zgodi, so potrebni službeni prostori v neposredni bližini telefonske sobe ter razne moderne naprave, n. pr. nova motorna »Magirus« lestva, ker sedanja, ki je v porabi že 30 let, ni več sigurna in je tudi neokretna. Potreben bi bil tudi še 1 rešilni avto.
Zanimivo je, da imajo danes v Ljubljani od gasilstva največ koristi zavarovalnice, ker izmed vseh mest za gasilstvo ravno v Ljubljani najmanj prispevajo.
Slovesna otvoritev nižfe gozdarske šole v Mariboru
Edina šola te vrste v državi
Maribor, 16. januarja.
že od osvobojenja so si naši gozdni posestniki, lesni trgovci in industrijci prizadevali, da bi se pri nas ustanovila nižja gozdarska šola. V tem smislu so bile izvršene akcije, ki so naposled le dosegle uspeh. Kakor hitro pa so sklenili, da ustanove šolo, so se pojavili razni interesi in mnenja, ali naj se šola ustanovi v Mariboru ali katerem drugem kraju Dravske banovine ali Jugoslavije. Davi pa so bila vsa ta prizadevanja postavljena pred dejstvo. Bila je slovesna otvoritev šole, ki je našla prostore v bivšem dvorcu oblastne samouprave. Otvoritve se je kot zastopnik banske uprave udeležil višji gospodarski svetnik g. inž. Urbas, za Trgovsko akademijo je bil navzoč ravnatelj g. Dolenc in zbral se je tudi ves učiteljski zbor pod vodstvom ravnatelja inž. Zmagoslava Ziern lelda, ki je po pozdravu govoril o pomenu in namenu šole, o zgodovini njenega nastanka, nato pa predaval o statistiki našega gospodar stva. Za njim se je oglasil g. inž. Urbas, ki ima največ zaslug za ustanovitev šole ter šolo
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer.
Soboia, 17. januarja: »Glavni dobitek«. Red A.
Nedelja, 18. januarja ob 15. uri: »Princezka in pastirček. Izven. — Ob 20. uri: »Mercadel«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Ponedeljek, 19. januar.: »Sveti plamen«. lied C.
Torek, 20. januarja: Zaprto.
Sreda, 21. januarja: »Trije vaški svetniki«, premi jer a. Red E.
Opera
Sobota, 17. januarja: »Nina nana, punčka moja«. Mladinska operna predstava. Figurina, ba-" let. Red B.
Nedelja, 18. januarja ob 20. uri: »Faust«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 19. januarja: Zaprto.
Torek, 20. januarja: »Mignon«. Gostovanje Julija Betetta. Red A.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sobota, 17. januarja ob 20. uri: »Odgodena noč«.
Premijera.
Nedelja, 1.8. januarja ob 15. uri: »Lutka«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Odgodena noč«.
Ponedeljek, 19. januarja: Zaprto.
Torek, 20. januarja ob 20. uri: Plesni večer Olge Solovijove. Izven.
formalno otvoril s trikratnim »živio« klicen Nj. Vel. kralju.
V novi šoli, ki je edina te vrste v Jugosla viji, je vpisanih 22 gojencev iz vseh delov na še domovine. Od teh so se vsi, razen enega udeležili otvoritve. Ravnatelj zavoda je, kakoi že omenjeno, g. Ziernfeld, namestnik ravnate lja inž. Vodopivec. Ostali voditelji -pa so gg prof. Mravljak, prof. Struna in trije člani učitelj skega zbora tukajšnje Sadjarske in vinarsk« šole.
Obnovitev premogokopa pri Poljčanah
Poljčane, 15. januarja.
Na Stanovskem, naselju tik Poljčan, je pre mogokop, ki je nekaj let zapuščen, V njem s« nahaja prav lepa plast premoga in bi bilo vs-. v redu, če ne bi v rudnik takp rada uhajala vo da. Zato je tudi vsak prejšnji lastnik dobivanj, črnega dijamanta iz tega rudnika opustil, ke’ ga je to odvajanje vode preveč obremenilo Ljudi, povečini domačine, ki so bili zaposlen v tem domačem podjetju, je opustitev obrat; takrat močno zadela, kajti četudi težko prislu žen, je denar le nekaj zalegel. Zato se zda.i ko se je razširila novica, da se bo pridobivanji premoga tod zopet obnovilo, vsi zanimajo ii sprašujejo, če je to res.
Kot smo izvedeli, je obnovitev dela v premo gokopu že zagotovljena. V ta namen je že po slala družba, ki je premogovnik prevzela, veli! parni stroj (sedaj se nahaja na Baumannoven dvorišču v Peklu), ki bo gonil sesalko. ki b. odvajala vodo iz jame. in tako bodo bržčas n: spomlad pričeli z delom. Mali kmetje, ki se l težko preživljajo s tem, kar jim da rodna zem lja, se že vesele na ta zaslužek.
Regulacija Save Bohinjke
Bled, 16. januarja.
Sava Bohinjka se pri Ribnem venomer bol zajeda v svoj breg, odkoder odnaša zemljo in s tem dela občutno škodo. Ker na tem prostori' sploh nima stalne struge, osobito v deževnem vremenu ko narašča, bi bila nujno potrebm čim prejšnja regulacija Save Bohinjke. Ribnani so dobili pred leti okoli 40.000 Din denarm podpore od države za to regulacijo. Ker je biln podpora očividno premajhna, so jo Ribnani vr nili.
Večkrat se je že pripetilo, da je narasla vod* odnesla mostove, zato imajo Ribnani na ten mestu kar tri zasilne mostove.
Pred zgradbo velike translormatorske postaje na Črnučah
Zgradba daljnovoda Velcnje-Crliuče lipo na ireJnje.
V okviru elektrifikacijskega programa Drav ske banovine je gradnja 65 km dolgega dalj novoda Velenje-Crnuče gotovo največje in naj važnejše delo.
Minuli četrtek so pričeli postavljati pri Crnu čah lesene drogove, dočim so od Velenj do Št Petra v Savinjski dolini že postavljeni. Vseh lesenih drogov bo 340. Stali bodo na železo betonskih podstavkih sistema Ritter.
Pretekle dni so pričeli postavljati pri Velenji tudi že železne drogove, ki jih bo skupno 114 Betonske temelj" za te drogove so zgradili d( božiča. Pri njihov: gradnji je bilo zaposlenih 15( do 200 delavcev. Stroški so znašati 1,700.00' dinarjev.
Na črvfčah bodo v 'iratkem začeli g.aditi ve liko transformatorsko postajo, kjer bodo elek trie« tok, ki bo prišel po glavnem daljno rodi iz Velenja zaenkrat z uapetostjo 35.000 voltov (pozneje pa 60.000 voltov), translormirali m
20.000	voltov. Od te transformatorske postaj« bodo izpeljani vodi s to nižjo napetostjo prot Domžalam, Kranju in Litiji. Od teh daljnovodov z napetostjo 20.000 voltov bo mogoče na poljub nih mestih priklapljati lokalna omrežju z manj Šimi transformatorji.
Ko bo dograjen daljnovod Velenje-Crnuče kar se bo predvidoma zgodilo do aprila t. I. prično graditi daljnovod iz Črnuč do Završni« (za 60.000 voltov), kar bo omogočilo sodelova nje završniške in velenjske elektrarne.
2>zievne vesfz
— G. ban dr. Marušič Drago in g. pomočnik bana dr. Pirkmajer Otmar v torek
20.	t. m. in v petek 23. t. m. zaradi zasedanja banskega sveta ne bosta sprejemala strank.
— Nj. Vel. kralj kuni 11. sinu. V vasi Poč.i-valici v srezu Brn javor so krstili 11 sina Alekse Mičiča, težaka. Kum otroku je bil Nj. Vel. kraslj, katerega je zastopal podpolkovnik Radoslav Janičevič. Otrok je dobit ime Aleksander. Kraljev zastopnik ga je bogato obdaroval, kakor tudii njegove bratce in sestre, katerih ima 5.
— Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 4 z dne 15. januarja 1931 ima sledečo vsebino:	Zakon o občnem upravnem postopku. — Zakon o davku na ne oženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z 9 ali več otroki. — Naredba ministra za poljedelstvo z dne 22. septembra 1930 o prevozu živali, živalskih delov itd., ki morejo biti nosilci klic živalskih nalezljivih bolezni, iz Romunije čez ozemlje Jugoslavije v Italijo. — Izpremeniba člena 12. uredbe o razvrščanju uslužbencev državnih prometnih ustanov. — Dopolnitev o raz pisu glede odvzemanja papirja za analizo. — Navodilo za izvrševanje odločbe o oproščanju uvozne carine na kemikalije za koncentriranje rud s flotacijo. — Objava glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931. v občini Rdeči breg. — Objava glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931. v občini Gornjigrad.
— Promocija. Koncem tekočega meseca ho promoviral na univerzi v Zagrebu g. Vito Lavrič iz Ljubljano za doktorja vsega zdravilstva. Mlademu doktorju iskreno čestitamo!
— Imenovanja. Za arhivskega pripravnika pri carinarnici v Mariboru sta imenovana gosp. Mirko Stajič in Gjorgje Apostolovič. Za glavne arhivarje v Mariboru ipa Oroslav Rakuš in Miroslav Kramar, v Ljubljani pa Leona«! Grilanc, Franjo Burovac in Josip Srnec.
— Smrt poveljnika zagrebškega letalskega polka. V vojaški bolnici v Zagrebu je umrl poveljnik zagrebškega letalskega polka podpolkovnik pilot-lovec g. Stanko lirašič. Smrt tega odličnega letalca je hud udarec za naše letalstvo. Podlegel je operaciji na slepiču.
— Šahovski mojster Aljehin zopet v Beogradu. Iz Sarajeva je odpotoval dr. Aljehin zoipet v Beograd, kjer bo imel v nedeljo popoldne v dvorani Ruskega doma simultanko proti 35 ša-hiistom.
— Aljažev klub SPD Maribor obvešča. O priliki banovinskih smučarskih tekem v nedeljo 18. t. m. bo služba božja na Klopnem vrhu ob 6-30 pred startom seniorjev, pri Pisniku ob 7-30 pred startom juniorjev, v župni cerkvi v Ribnici ob 7-30, takoj po prihodu funkcionarjev in gostov.
— Povečanje eksistenčnega ininima. TOI zbornica v Sarajevu je prosila finančnega ministra, naj bi veljal letni prihod 5000 Din kot eksistenčni minimum, za katerega ne bi bilo treba plačati pridobninskega davka.
— Ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice SLD. Dodatno k včerajšnjemu poročilu sporočamo, da so bili izvoljeni v odbor podružnice poleg predsednika dr. Iva Tavčarja: mg. pharm. Bakarčič, trgovec Filip Bizjak, višji sodni svetnik dr. Erik Eberl, trgovec Pavle Fabiani, notar Mate Hafner, preparator Viktor Ilerfort, mesar Ivan Javornik, odvetnik dr. Krejči in prof. dr. France Novak; revizorja trgovec Jurij Verovšek in ravnatelj Josip Malenšek. V centralni odbor so bili izvoljeni: ravnatelj Karol Ceč, notar Mate Hafner, insp. Feliks Justin, višji sodni svetnik Anton Mladič, inž. Fran Tavčar, predsednik dr. Ivo Tavčar in ravnatelj Ivan Zupan. Občni zbor je sklenil, da imenuje namestnike članov centralnega odbora odbor in prav tako 29 delegatov za občni zbor centrale, ki naj bodo med njimi tudi vsi odborniki. Odbor bo tildi imenoval zaupnike izven Ljubljane.
— Starešinska zveza »Jadran« vabi vse gg. starešine na današnji Slovanski večer, posebno pa še na jutrišnji občni zbor Zveze ob 10. uri v prostorih Zveze kulturnih društev ter na skupno kosilo po občnem zboru.	466
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
6602
— Velik ples Jadranske straže v slovanskih narodnih nošah bo 24. januarja 1931 v Unionski dvorani v Ljubljani.	305
— Zaročenki je odgriznil nos. V Subot' je odgriznil nos svoji zaročenki neki Velimir To-palovid, narednik. Sprva mu je vračala ljubezen, potem se ga je pa naveličala. To je narednika tako razburilo, da se je na pravoslavno novo leto z zaročenko sprl in jo napadel z besedami: če nočeš biti moja, ne bo nihče srečen s teboj. Pri tem je odgriznil nos. Morala je v bolnico.
— Svetovni šahovski kongres v Sarajevu. Ob priliki Aljehinovega obiska v Sarajevu so sarajevski šahisti sprožili misel, naj bi se prihodnji svetovni šahovski turnir vršil v Sarajevu. Občina bi ga omogočila z znatno podporo. Dr. Aljehin je obljubil, da se bo pri šahovskih mojstrih zavzel za to, da bo aprila ta kongres v Sarajevu.
— V' Beogradu je bilo lani (58 konkurzov. Po
statistiki beograjskega trgovskega sodišča je bilo lani v Beogradu 08 konkurzov, a meničnih protestov za 2239 manj nego predlanskim.
— Blagajnik bivšega Oblastnega odbora v Sarajevu pred sodiščem. Kot nekak epilog k nekdanjim str” -sitim režimom je pri" ' v
Sarajevu proces proti bivšemu tajniku Oblastnega odbora v Sarajevu Teofiku Logu, katerega je državno pravdništvo obtožilo, da je kot tajnik in blagajnik poneveril nad 300.000 Din ter ponaredil tudi razne službene listine. Razprava bo trajala še nekaj dni.
— Smrtna nesreča francoskega mornarja, V Šibeniku se je pripetila na francoski ladji »Pd-cardie • ' i je priplula iz Genove v Šibenik, težki'	\<i. Mornar Josef Guillermic, star
42 1(	.noglavil	v skladišče ladje, 12 me-
trov g i in obležal na mestu mrtev. Šibe-niški mornarji ga bodo svečano pokopali.
i— Smrtna obsodba. Niško prvostopno sodišče je obsodilo Bogomira Nikoliča iz Dolenje Trnave na smrt, ker je ubil opankarja Dušana Manojhoviča. Počakal ga je v zasedi in ga udaril s hrbtiščem sekire po glavi, da je bil Dušan na mestu mrtev. Svojo žrtev je zabodel tudi z nožem.
— Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7. v Ljubljani 706.5, v Mariboru 766'3, termometer v Ljubljani ob tej uri — 3, v Mariboru pa — 2. V Ljubljani je bilo mirno, v Mariboru je pihal zapadnik. Megleno je bilo povsod v državi. Deževalo je v Sarajevu (02 mm). Najvišja tem peratura je bila v Ljubljani — 0-7, najnižja pa — 4, v Mariboru — 3, v Zagrebu 0, v Beogradu — 2, v Sarajevu — 1, v Skoplju 5 C.
Cjuhljemci
Sobota 17. januarja 1931, Anton. Pravoslavni: 4. januar, 70 apost.
Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
*
■ Ban g. dr. Marušič v Beogradu. Ban
Dravske banovine g. dr. Drago Marušič je sinoči službeno odpotoval v Beograd.
■ Predavanje pisatelja ^Finžgarja o slovenskem kmetu. Pisatelj Finžgar, ki nam je v svo jih pripovednih spisih ustvaril že toliko nepozabnih slik iz življenja na slovenski kmetiji, nam bo jutri v obliki strnjenega, znanstvenega predavanja podal svojo analizo duševnosti na šega kmeta. Glede na to, da še nimamo znan stvenih razprav o tem važnem kulturnem vpra šanju in glede na globoko poznavanje slovenske ljudske duše, ki ga kažejo njegova literatu rna dela, lahko pričakujemo od njegovega predavanja mnogo zelo zanimivega, in lepega. Predavanje bo v kino Matici, začetek ob pol
11.	uri. Vstopnine ne bo.
■ Bogojavljenje v Ljubljani. Za pravoslavno cerkev je praznik sv. Bogo javljen ja eden naj-največih praznikov. Ta dan po odsluženi liturgiji odide litija (procesija) do najbližje reke, kjer se izvrši blagoslovitev vode. Litije se poleg vojaštva udeležijo tudi predstavniki najviš-jih oblasti in oficirji garnizona. Tudi v Ljubljani se bo praznik proslavil po običaju. Na sv. Bogojavljenje v pondeljek 19. t. m. se bo vršila ob 10. uri dopoldne liturgija. Po liturgiji gre ob 1110 uri litija po Majslrovi ulici v vojašnico vojvode Mišiča, kjer se bo-izvršilo osve-čenje bogojavljenske vode. Litijo spremlja godba in odredi vojske. Z gradu bodo v času posvetitve vode oddane tri salve. Po blagoslovitvi vode se vrne litija v kapelo, kjer se zaključi cerkvena slovesnost.
H Mnogokratnik davščine. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je v smislu § 5 naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne
21.	oktobra 1922, Uradni list štev. 365/113, določila mnogokratnik za mesec december 1930 na 9126 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi.
H Reprezentančni ples, ki ga prirede slušatelji Aleksandrove univerze pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I., se bo vršil dne 31. januarja v Unionski dvorani.
■ Gostovanje Julija Betetta v naši operi. Prvi njegov nastop bo torek 20. t. m. v operi Mignon, v kateri poje naslovno vlogo ga. Gjun gjenac. Predstava bo za red A.
M Prvi nastop gospe Zlate Gjungjcnac - Ga vella kot stalne članice ljubljanske opere v naši operi. V nedeljo poje gospa Zlata Gjungje nac Margareto v Gounodovi operi Faust. To je ena izmed njenih najboljših partij, kar bodo potrdili vsi poslušalci radija, ki so čuli prenos opere Faust iz beograjske opere, v kateri je nastopila tudi gospa Gjungjenac-Gavella. Me-fista poje g. Križaj, Valentina g. Janko, Fausta g. Kovač, Šibla ga. Poličeva. Opero dirigira kapelnik dr. Švara. Predstava je ljudska po znižanih cenah.
83 Zglaševanje mladeničev in vojaških obveznikov bo na Ambroževem trgu štev. 7/1. — Berite tozadevne razglase po mestu, da ne zamu dite prijave, sicer boste občutno kaznovani. Opozarjajo se na zglasitev zlasti tudi v letu 1913 rojeni mladeniči, ki se morajo letps prvič prijaviti.
H Odprta noč in dan so groba vrata! V Rož ni dolin:	!:i ga. Jožica Železnikova, sopro-
ga pose:. . m sodnega sluge v p., v starosti 59 let. Pokopali jo bodo danes ob 15. na pokopališče na Viču. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
S® V ljubljansko splošno bolnico so prepeljali
5 ponesrečencev: Jože Turšič, 27-letni posestnikov sin, Kožlek 18, občina Begunje pri Cerknici, je iz gozda vozil drva. V mraku so konji zapeljali voz v jarek, kjer se je voz prevrnil in je poškodoval Turšiču desno roko. — 8-letna
Marija šušteršičeva iz Tacna pod Šmarno goro je pri sankanju padla in si zlomila levo roko. — 3 in pol-letnega psoestnikovega sina Alojzija Klemenčiča iz Dola pri Ljubljani je prijel stroj za rezanje slame za levo nogo in mu jo zmečkal v členku. — Anton Majer, 21-letni šofer, Tržaška cesta 19, je zaganjal motor, pri čemur mu je ročica zlomila desno roko. — 57-letni posestnik Franc Jager iz Sostrega, občina Dobrunje, je pred tedni koval konja, pri čemer ga je konj brcnil v levo koleno. Noga mu je postajala čedalje slabša, tako da se je moral zateči v splošno bolnico.
'■ Karambol na Cesti na Kodeljevo. Ivan Janežič, 27-letni žagar, stanujoč v Hradeckega vasi 7, je prijavil policiji, da je 14. t. m. vozil ob 9'30 z dvovprežnim, z drvmi natovorjenim vozom po Cesti na Kodeljevo od vojnega slagali-šta proti mestu. Pred prihodom do Potočnikove ulice, ki veže to od Poljanske ceste, je po Potočnikovi ulici od Poljanske ceste privozil z vojaškim tovornim avtomobilom šofer - redov avtoodelenja in zavozil v njegovega konja. Avto je ranil konja na levem plečetu do kosti. Stražnik je na licu mesta ugotovil, da sta vozila oba voznika pravilno. Nesreča se je pripetila, ker je zadnji del avtomobila radi poledenele ceste na ovinku iz Potočnikove ulice na Cesto na Kodeljevo zadrsal na levo.
■ Nezgoda pred Zadružno gospodarsko banko. Profesorju v pokoju Francu Koprivniku iz Vošnjakove ulice 7 je p-ed Zadružno gospodarsko banko spodrsnilo, da je padel in se hudo poškodoval na glavi. Prepevali so ga 7 rešilnim avtomobilom domov.
H Zopet nesreča na ledu. Na drsališču »Ilirije« je zadel nespreten drsalec z drsalko v brado 51etnega Vaša Samca, sinka trgovca Ivana Samca, stanujočega v hiši Vzajemne zavarovalnice na MasarykoVi cesti. Dečka so morali prepeljati z rešilnim vozom v splošno bolnico.
■ Pri delu se je ponesrečil. 361etni hlapec Ivan Volč z Viča št. 40 je vozil z dvovprežnim vozom kamenje iz Podpeči za novi Gasi.ski dom na Viču. Pri razkladanju se je tako neprevidno z 'kamnom v roki okrenil ..a mu je počila kost desne noge nad členkom.
■ Krvine za sanke ukradene. Inženjerju Vladimirju Remcu iz Kersnikove ulice 7 je bilo ponoči ukradenih iz veže 7 parov lesenih krvin za sanke, v vrednosti 105 Din.
5MeEE?ife©a?
m Železniški osebni promet v letu 1930. V
letu 1930 je prišlo preko Glavnega kolodvora v Maribor 559.195 oseb, preko Koroškega kolodvora pa 69.730 oseb, skupaj tedaj 628.025. Ma ribor je zapustilo preko Glavnega kolodvora 549.915 oseb, preko Koroškega kolodvora pi> 65.672 oseb, skupno 615.587 oseb. Dopotovalo je tedaj 13.338 oseb več kakor odpotovalo, to pa zato, ker so te zapustile Maribor z drugimi vozili ali pa peš. Stalno jih je ostalo v Mariboru malo. Ves osebni promet na Glavnem kolodvoru je znašal 1,109.110 oseb, na Koroškem kolodvoru 135.402, na obeh skupaj pa 1 milijon 244.512 oseb.
m Zborovanje mariborskih učiteljev. V četrtek je imelo mariborsko učiteljsko društvo običajno stanovsko zborovanje z razmeroma dobro udeležbo. Poleg predavanja g. Kutina o dečjih domovih, so razpravljali zlasti o depresiji, ki se je polastila učiteljstva zaradi vedno slabšega gmotnega položaja.
m Smrt učitelja Jakoba Kovačiča. V Sveti Trojici v Slovenskih Goricah je v četrtek zvečer po kratki bolezni 74 letu starosti umrl vpokojeni učitelj g. Jakob Kovačič, oče staroste mariborske sokolske župe prof. dr. Makso Kovačiča ter polkovnika v Prizrenu Viktorja Kovačiča. Pokojni je bil kremenit značaj in je svoje otroke vzgojil v zavedne narodnjake. Pogreb bo jutri 18. t. m. ob 15. uri.
m Zimskošportni odsek SPD Maribor - Ruše poziva vse svoje članstvo, tudi ono, ki se ne udeleži podsaveznih tekem, da se udeleži v smuški opreui sprevoda po mestu iz Glavnega kolodvora ob 18-30.
m Prijave za Bohinj. Zimskošportni odsek SPD. Maribor - Ruše ponovno poziva vse one člane, ki se nameravajo udeležiti mednarodnih tekem, bodisi kot tekmovalci ali kot gledalci, da se prijavijo najkasneje do sobote 17. t. m. dopoldne pri g. Burešu v Vetrinjski ulici in izjavijo, koliko postelj in za kateri čas potrebu-jejejo. Pozneje prijavljenim odsek ne bo mogel preskrbeti prenočišča. Postelje stanejo 10, 15 in 20 Din, prebrana pa po 30, 40 in 50 Din.
m Povratek vseli udeležencev z velike smuške tekme za dravsko prvenstvo iz Ribnice bo s posebnim vlakom, ki pride v Maribor v nedeljo'18. januarja ob 18-30. Na kolodvoru pri čakuje vojaška godba ter se razvije od tod ma-nifestacijska povorka po Aleksandrovi, Sodni, Tattenbachovi ulici, Glavnem trgu, Gosposki in Slovenski ulici na Grajski trg, kjer je razhod. Vsi udeleženci se podajo v restavracijsko dvorano hotela »Orel«, kjer bo razdelitev daril in razglasitev rezultata. Naprošamo cenj. občinstvo, da prisostvuje tej povorki ter se udeleži večernega slavja, da s tem veličastveno manifestira za propagando zimskega športa v našem okolišu. — MZSP.
m Otvoritev II. gostilničarskega gospodinjskega tečaja. V četrtek dopoldne je bil v tukaj šnjem zavodu »Vesni« v prisotnosti starišev gojenk otvorjen II. gostilničarski gospodinjski tečaj Zveze gostilničarskih zadrug. V tečaj je bilo sprejetih 19 gojenk iz vseh delov banovine. Učni program so razširili na 10-tedensko dobo. Posebno se je razširil gospodinjski pouk, ki je jedro tečaja.
m Plesni večer Olge Solovjeve, ki je z velikim uspehom nastopila te dni v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, bo v tukajšnjem gledališču v torek 20. t. m. Za ta izredni nastop je že sedaj veliko zanimanje.
m K današnji preniijeri »Odgodene noči«. Burka »Odgodena noč«, ki se bo nocoj prvič igrala v našem gledališču, je namenjena tistim, ki se hočejo nevezano zabavati, zato se tudi ne bo igrala v abonmaju. Gledališko vodstvo jo je izbralo za predpustne dni, ko človek hoče času primerne zabave, smeha, komike in pozabljanja na vsakdanje skrbi. Ta svoj namen je »Odgodena noč« še vedno in povsod dosegla. Zrežiral jo je g. Trbuhovič. Prva repriza te burke bo že v nedeljo, torej jutri zvečer, do-čim se bo popoldne ponovila Audranova opereta »Lutka«.
m Priglašeni tujci. V prvi polovici meseca januarja je bilo pri tukajšnjem zglaševalnein uradu prijavljenih 824 oseb, med temi 232 tujih državljanov. Največ, 117, je bilo od teh zopet Dunajčanov, 42 Gradčanov, 73 pa od drugod.
m Trg za ribe. Na včerajšnjem trgu za ribe je bilo zelo mnogo blaga, prodajali pa so se: krapi po 22, šleje po 24, polenovke po 13, sardele po 16 in škombri po 24 Din kg.
m Kap. V četrtek popoldne je zadela kap 34-letno, v Slovenski Bistrici zaposleno služkinjo Marijo Podteuškovo. Istega dne popoldne so 45-letnemu, v Kocenovi ulici stanujočemu delavcu Ivanu Velaku odpovedale noge. Oba je rešilni oddelek prepeljal v bolnico.
m Padec po stopnicah. V hiši št. 2 v Grajski ulici je v četrtek padla po stopnicah 20-letna trgovska pomočnica Erna Fajnčeva ter si zlomila levo roko pod komolcem. Pozvani zdravnik je odredil prevoz v bolnico.
m Nesreča v Limbušu. Pri rezanju slame je ostro rezilo slamoreznice v četrtek popoldne nevarno ranilo na levi roki 28-letuega hlapca Alojzija Dajčmana. Moral je v mariborsko bolnico.
m Nezgoda. V četrtek zvečer se je na Trgu kralja Petra vsled epileptičnega napada zgrudil na tla 30-letni invalid France Križanič. Rešilni oddlek ga je odepljal v bolnico.
m Tatvina odeje. Posestniku Miroslavu Puče-liku iz Frama je v četrtek zvečer ukradel neznanec iz avtomobila, katerega je pustil pred neko hišo na Trgu kralja Petra, 300 Din vredno odejo.
m Aretacija in prijave. V četrtek je policija aretirala: Josipa B. radi prepovedanega povratka in pijanosti, Marijo B. radi delomržnosti in suma tajne prostitucije, Jožeta P. radi nadlegovanja gostov v javnem lokalu in Konrada F. ter Franca M. radi pijanosti. Prijav je bilo 8, poročili 2.
m Po »rotaciji vlomilca Josipa HUnigmainiiv.
Kakor smo že obširno poročali, je bil te dni v Leobnu na Gornjem Štajerskem aretiran nevarni mariborski vlomilec Josip Honigmann. Policija ga je našla v stanovanju mizarskega pomočnika Lampla in njegove prijateljice Julijane Wieserjeve. Honigman je priznal, da je pobegnil iz vojaških zaporov v Tivtu v Dal-ciji, da je v Mariboru ukradel kolo, obleko in gramofon s 14 ploščami, vse drugo vlome in tatvine pa zanika, čeprav so nedvomno dokazani. Ker ga leobenska policija dolži, da je vlomil tudi v tamkajšnjo tiskarno Horst in odnesel 935 šilingov, ga je izročila domačemu državnemu pravdništvu, ž njim vred pa tudi pet zavojev obleke in drugih pri njem najdenih predmetov.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je 16. t. m. umrla 551etaa delavka v Majdičevi tovarni Mežek Elizabeta, doma iz Škofje vasi.
* Nočno lekarniško službo ima od danes sobote 17. t. m. do prihodnjega petka 23. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
Nocoj vsi na plesni venček sokolske plesne šole v Narodnem domu. Pričetek ob 20. Sviral bo orkester »Merkur« iz Lj ,ljane. Posebnih vabil ni.
* Požar v Prcšniku. V vasi Prešnik blizu Galici'? je v torek ponoči nastal požar pri posestniku Štamolu. Hiša je pogorela do tal in je bila vsaka pomoč zaman. Kako je požar nastal, ni znano. Škoda je velika.
* Občni zbor krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov se je vršil 6. t. ni. Udeležilo se ga je precej Član o . Iz poročil funkcionarjev sledi, da šteje odbor 254 rednih in 82 izredni1' članov ter 134 rednih in 40 izrednih članic. Svojim članom bo odbor preskrbel premog po znižani ceni 34 Din za 100 kg, ki ga bo dobavljala tvrdka Oswatitsch. Na podaljšku Aškrčeve ulice se bo postavil paviljon za trafiko, ki se b dala v najem invalidu. Paviljon bo st.1 okoli
13.000	Din. Lanskoletna loterija je zelo uspela, pi danih je bilo 5589 kart, celjske tvrdke r>a so p.darile skoro vse dobitke. Pri produkcijah prof. Strohscbneiderja so člani pobirali vstopnino in dobili za blagajno 10 odstotkov od pobranega denarja. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor.
Laško
Prevzem cestnega odboru. V soboto so gg. vladni svetnik Pinkava, dr. Fran Ros in Jos. Osolin prevzeli od prejšnjega gerenta cestni odbor za srez Laško. Novi načelnik cestnega odbora župan in banski svetnik gosp. dr. Roš je novo službo že nastopil.
Sprememba posestva. Hišo gospe Marije Rebolj v Delnem je kupil železničarski kretnik g. Martin Jančič.
Preselite v pošle. Dne 26. januarja se preseli poštni in telegrafski urad v novo zgrajeni hiši gosp. Jos. Osolina v Marijagraški ulici, nasproti bivše nemške šole. Kakor se sliši, nameravajo v sedanje poštne prostore pri g. Derganu nastaniti cestni odbor.
Mesini avtobusi y liltvi-cHsncigi
Ljubljana, 16. januarja.
Danes se je po Ljubljani raznesla vest o prodaji, ki je bila izvršena med MaloželezniSko družbo v Ljubljani in avtoipodjetjam Weisba-cher na Vrhniki. Gre za avtobusno koncesijo na progi Ljubljana—Mengeš—Cerklje Kranj, katero je od Maloželezniške družbe kupilo Weisbacherjevo podjetje za 170.000 Din.
Na tej progi je Maloželezoiška družba izvrševala avtobusni promet nekako dve leti ter je znano, kakšni boji so se vršili med njo in drugimi privatnimi avtopodjetji. Ta proga je bila edina rentabilna, vse druge, ki jih je to podjetje vzdrževalo, so bile zelo pasivne.
Govori se, da se je Maloželezniška odločila za popolno likvidacijo avtobusnega podjetja, ker se promet vsiled visoke režije in slabih cest sploh ni izplačal. Avtobusi so polomljeni, bila bi potrebna temeljita obnova vseh vozil ali pa nakup novih avtobusov. Maloželezniška se je raje odločila za prodajo koncesij In likvidacijo.
Za iprogo Ljubljana—Cerklje—Kranj, ki je zdnj prodana, pride menda na vrsto tudi proga Grmiče—Vič. Na Vii« bo namreč že spomladi stekla električna železnica,- do črmič pa se bo proga po načrtu tudi kmalu gradila.
Vlom v župnišče na f ežici
Ježica, 16. januarja.
Nocojčnjo noč je bilo vlomljeno v pisarno tu* kajšnjega župnega urada. Vlomilec, doslej še neznan, je vlomil v stransko sobo župnišča z vrta. Z demantom je urezal šipo ter jo nato utrl najprej v zunanjem oknu, nato pa še v notranjem. Skozi odprtino je nato odznotraj odprl okno ter zlezel v sobo, kljub temu, da so v oknih železne palice, štiri navzgor in dve počez.
V sobi se je vlomilec lotil najprej male omarice v kotu, v kateri je župnik Košir hranil manjše zneske denarja ou raznih nabir, tako od maš, od Mohorjeve družbe, od farne cerkve ter podružnice v Stožicah. Vlomilec je nabral v omarici, katero je najprej načel z nekim železjem, nato pa odprl s ključem, ki je visel poleg omarice na oknu, okrog 2000 Din, večinoma drobiža ter papirnate desetake. Iz omarice je vzel tudi zlat prstan, ki ga je župnik hranil že več mesecev ter je bil namenjen neznanemu zgubitelju.
Vlomilec je nato prebrskal tudi druge miznice in omare v pisarni. Iz župnikove suknje, ki je \isela na steni, je vzel listnico, v kateri je bilo 200 Din ter druge listine z legitimacijo vred. Listnico z legitimacijo in listinami je pustil ob odhodu vlomilec na oknu, denar pa je seveda vzel. Razen tega je poliral podjetni vlomilec tudi nekaj znamk, dočim mu drug denar, ki ga je še bilo v sobi, ni prišel pod roke.
V isti sobi ima tudi domača hranilnica svojo nisuino, ki jo tudi vodi župnik. Toda hranilnic-n,'Ra denarja, zaradi katerega je bil vlom po vsej verjetnosti izvršen, v sobi ni bilo. Tega hrani hranilnica drugje v župnišču, trenotno pa je bilo čez 20.000 Din. Do tega denarja vlomilec ni mogel.
Zjutraj je imel župnik Košir kaj gledati, ko je stopil ob' pol šestih v pisarno. Vse razmetano, denar pobran. Po maši je vlom takoj naznanil po telefonu ljubljanskim orožnikom in policiji. Preiskava se je takoj začela ter je prišel na Ježico tudi detektiv Podobnik s policijskim psom. Sled je vodila proti Tomačevem, vendar uspeh preiskave še ni znan.
župnik Košir ima svojo spalnico na nasprotni strani župnišča ter je v noči okrog ene čul neko prasketanje ter tudi renčanje psa. Temu pa ni pripisoval nobene pozornosti, ker domači pes, ki leži v veži, večkrat renči, kadar gre ponoči kdo mimo župnišča.
Po^«»r Gia Boiiravi po-
{jasngen
Jeseniški orožniki so izsledili požigalca
Jesenice, 15. januarja.
Kakor smo že v »Jugoslovanu« poročali pred par dnevi, je uničil požar na Novega leta dan v jutranjih urah poslopje KID na Jesenicah.
Prvotno se je domnevalo, da bo ostal požar nepojasnjen, vendar so javorniški orožniki izsledili storilca Janeza Koselja. Janez Koselj je bil namreč zaposlen kot hlapec pri g. Fullerju. Spal Pa^ je v pogorelem gospodarskem poslopju. Na racuu Silvestrovanja je prišel vinjen domov. Ker je hotel založiti želodec, je odložil cigareto na kovceg, v katerem je imel potice. V • stanju vinjenosti je pozabil na gorečo cigareto, ki je povzročila požar. Dejanje je priznal odkrito s pristavkom, da se je že mislil sam javiti, ker ga je preveč pekla vest, vendar iz bojazni, da izgubi eksistenco, tega ni storil.
Izročili so ga v sodne zapore v Radovljici. Naj bo to drugim resen opomin, da pazijo na cigarete in da naj v tekem stanju na takih mestih ne kade!
Smola cfšvjie^a Sovca
Lilija, 14. januarja.
Vedno češre se pojavljajo v tukajšnjem okoli* tatvine divjačine in rib. Divji lovci in ribiči delajo lovskemu društvu v revirjih ogromno škodo. Da jim pa pridejo zakupniki na sled, pri-rede od časa do časa takozvano «divjo racijo« po gozdovih in vzdolž Save.
V nedelio 11- t m- je odšel Član-zakupnik K. tovarnar Pavle knaflič iz Šmartna in tokrat ne brez uspeha. V gozdu Kostrivnico začuje pasje lajanje, k muhi mu o pa že poči strel in lepo re-zajček se nedtdee, za bukvo skritim g. Kna-fiičem, prekopicne in obleži. Trenutek za tem že tudi prihiti po bregu navzgor človek s puško, hoteč of-vidno pobrati plen. Vendar pa je obstal k?'.kor okanicnel, ko ga* nenadoma prestraši od nekod v bližini glas, ki ga je pozval, naj le počaka, saj ve, da je to Maufiov Janez. Janez jo je urnih krač ubral skozi strn in drn, kar se je le dr.Io, čeprav brez zajčka — ko so pa še istega
dne kmalu na to malo bolj natančno pregledali njegovo sobo, so našli kar tri puške, vojaško pištolo in še marsikaj drugega. Tudi je Janez kaj rad ribaril, saj je imel tako lepi mrežici, da bi
Poskus samomora v Dal-malinovi ulici
Ljubljana, 16. januarja.
Včeraj ob 13'30 je skušal izvršiti samomor 19-letni vajenec klišarne Stanko Deu v Dalmatinovi ulici. Ko je bil sam v delavnici, je dal v usta plinsko cev in odprl plin. Nezavestnega in ležečega na tleh je našel gospodar g. Deu, ki je hitro zaprl plin in poklical rešilno postajo. Zupana so takoj prepeljali v splošno bolnico, kjer mu je nudil prvo pomoč dežurni zdravnik. Proti večeru se je Zupan že zbudil iz omotice. Kaj je gnalo nesrečneža v obup,
Ptuj
VEČER »JADRANSKE STRAŽE« se vrši v soboto 17. januarja 1931 v vseh prostorih Društvenega doma v Ptuju. Na sporedu so razne zanimive točke. Opozarjamo posebno na dekoru-cije, ki jih oskrbijo strokovnjaki. Dvorana bo izpremenjcna v vojno ladjo, na kateri bo svira-la priznana narodna železničarska godba »Drava« iz Maribora. — Posetite vsi to prvo večjo patri-jotično prireditev!
Slovenska Bistrica
Cene kruhu so padle. Po novem krušnem ceniku je postal tudi pri nas kruh cenejši, oziroma pecivo večje, ko je pri nas bilo zadnje čase že tako drobno, da je bilo lulteus kupovati ga. Znižane oene bodo gotovo omiljevalno vnli-vale na krizo, posebno bo pa treženo revnejšim, ki jim najbolj primanjkuje denarja.
Kmetijski nadaljevalni tečaj. Razpisu se je odzvalo tako malo število, da se skoraj ne izplača vodili tečaja. Tečaj se pa vendar pričenja z rednim večernim poukom. Vanj se je vpisalo največ iz okolice mesta. V mestu samem ni zanimanja, kar ne odgovarja gospodarskemu položaju naših posestnikov, ki se morajo trdo boriti v tej občutni krizi.
Skupščina Sokola kralj. Jugoslavije v Slovenski Bistrici bo danes 17. januarja 1931. v dvorani okrajne hranilnice v Slov. Bistrici oh 20. uri. Dnevni red je bil oznanjem na vabilu, ki ga je dobil vsak član posebej v podpis. Udeležba za vse člane obvezna. Zdravo!
Izredno mnogo obolenj za davico je letos v našem šolskem okolišu. Pred dnevi je zbolel sin Lndustrijalca I. Žuraja na Zgorni Bistrici.
Prva prireditev Sokola v Slov. Bistrici bo ples dne 1. februarja' zvečer v dvorani okrajne hranilnice. Isti dan namerava tudi gasilno društvo v Zgornji Bistrici prirediti svoj tradicionalni pile« v vseh prostorih gostilne Verhovšek v Zgor. Bistrici. Sploh opažamo letos v našem kraju, da je klub denarni in gospodarski krizi izredno mnogo prireditev.
Novo tovarno za gumbe, katero so mislili, ka-k smo poročali, inštalirati v pritličju hiše št. 92, katero so pozneje kupile nune, bo v hiši trgovca g. Šligerja, prej ilast mesarja g. Štamp-fl Novemu podjetju v našem mestu obilo s reče t	„
Sevnica
V nedeljo se je vršil v dvorani hotela Triglav občni zbor SK Save iz Sevnice, na katerega sta prišla kot delegata sevniškega sokolskega društva tudi starosta g. Kladnik Josip in g. Krulej Ernest. Od 100 članov je bilo navzočih 52. Po uvodnem govoru predsednika g. Jakila, ki je pozdravil oba delegata Sokola, je takoj prešel na dnevni red. Po poročilih funkci jonarjev je starosta g. Kladnik v lepih besedah orisal načrt za fuzijo SK Save s Sokolom. Med drugim je povdarjal željo, da naj se združijo vsi duševni in kult. delavci vseh društev v Sevnici in se tako vzajemno podpirajo drug drugega pri narodnem prosvetljcnju, ki naj hi se vršilo po programu kraljevega manifesta. V debato so posedli gg. Gabrič, Šroll, Šoster, Ma-russig, dr. Jesenko, Kastelic in Krulaj, ki so idejo enoglasno pozdravljali, vendar pa končno ni bilo mogoče uresničiti idealne zasnovitve fuzije, ker mora biti za to, po pravilih SK Save, vsaj dve tretjini članov, navzočih pa je bilo le 52. Sklenilo pa se je, da se ta ideja širi med članstvom, da bo čimpreje dozorela in tako bo preje ali pozneje res prišlo do združitve omenjenih društev. Vsi oni pa, ki bi ovirali to misel, naj se pri obeh društvih izločijo, ker slabo ne more z dobrim. — Sledila je volitev odbora. Predsednik g. Jakil, podpredsednik g. Kastelic, tajnik g. Gorjane, nam. gdč. Golobova, blagajnik g. Smodej, nae. nog. sekcije g. Šoster, načelnik baz. sekcije g. Gliha, načelnik smuške sekcije g. Ročnik, odbornika g. dr. Jesenko in g. Senica Jože, revizorja g. Grutschreiber in g. Šroll.
delala skomine še tako razvajenemu ribiču. Če ni šlo z mrežo, je vzel pa še osti in gotovo je kar nabadal sulčke z njimi. Zdaj bo za njega prišel na vrsto samo ričet mesto okusnih zajčkov.
Še o uvedl»i motornih vlakov na savinisLi progi
Šoštanj, 14. januarja. Na tem mestu je bila povdarjena potreba uvedbe motornih vlakov na savinjski progi namesto ukinjenih izletniških vlakdV ob nedeljah 'n praznikih. Še večje važnosti in koristi pa bi bili motorni vlaki za šolarje, ki se vozijo iz šaleške in Savinjske doline v razne šole v Celju. Ti revčki, ki se. vozijo sedaj v šole z jutranjim vlakom, ki odhaja iz Velenja že ob pol 6., morajo dan za dnem vstajati že ob 5 zjutraj, ko bi njih razvijajoča se telesca še najbolj potrebovala počitka, da pridejo pravočasno do vlaka, v Celju pa potem postopajo celo uro do pouka.
Motorni vlak pa bi mogel odhajati iz Velenja malo pred sedmo, bi spotoma pobral vso to mlado čivkajočo armado in bi jo pravočasno pripeljal v Celje, po pouku pa jo takoj zopet spravil nazaj na njih domove.Tako bi vsa daljna okolica mahoma postala predmestje ali bližnje zaledje večjih mest, kakor če bi bila združena ž njimi s tramvaji.
Šoštanj
Doba občnih zborov in prireditev. Občni zbor Krajevnega odbora Bdečega križa v Šoštanju bo z običajnim dnevnim redom v četrtek 29. t. ni. ob 20. uri v zgornjih prostorih gostilne Mravljak — Rajšter. Sokolski orkester pod vodstvom g. bančnega ravnatelja Luce Koritzkega pa bo imel svojo prvo prireditev v soboto 24. t. m. v Sokolskem domu.
Komisija za promet z zemljišči. Na mesto umrlih članov Franca Grebenska in Mihaela Cerovška sta imenovana v komisijo za promet z zemljišči pri okrajnem sodišču v Šoštanju gg. Jakob Klemenčič, posestnik in trgovec z usnjem ter Josip Medič, ekonom, oba v Šoštanju.
Guštanj
Občni zbor krajevnega odbora društva Rdeči leriž bo v nedeljo 18. januarja ob 16. uri v prostorih gospoda Cvitaniča v Guštanju. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za delovanje Rdečega križa..
EPOHALEN DOGODEK je doživela jugoslo-vanska Ljubljana: švedska »sfinga«, »božanstve-na« Greta Garbo je — izpregovorila, in sicer nemški! Zemlja je za trenutek zastala in pričela se .je nova doba v naiji kulturni zgodovini. Pomislite: doslej nema diva je izpregovorila nemški! Ali ni to za ljubljansko publiko epohalen dogodek? In s pomočjo »tam — tam« reklame se dela kričava propaganda za vsak nemški zvočni film. Besnemu človeku se že gabi, e kako žlo-budravostjo se vsilj ijcjo pri nas filmi te vrste. Nedavno so nudili našemu pohlevnemu občinstvu film iz nemškega študentovskega milijeja. Bridka ironija, da v neposredni soseščini slovenske ali jugoslovanske univerze brijejo filmske norce nemški »buršaki«. Kvarne posledice tega židovskega importa lahko že povsod opažamo: v narodnem gledališču in v koncertni dvorani zevajo praznine, nemški »Singerji«, ti ocvirki zvočnega filma, hre-šče v gramofonih in mladina jih zna bolje kakor katerikoli narodno popevko. V našem kulturnem življenju se pojavlja nevarna kriza, ki kakor strupena megla kuži vse ozračje, da narodni ponos in smisel za pravo umetnost vedno bolj gineta. »Liga za propagando nemštva« bi lahko odlikovala takšne propagatorje z zasluženimi diplomami, gmotne nagrade za tujerodno propagando pa ei zaslužni »kulturni delavci« - itak že med seboj razdele iz bogatih dohodkov, ki jih doriaša do-hičkanosno podjetje. Zanimivo bi bilo ugotoviti, v koliki meri kvari ta import nemške robe narodno zavednost pri starih in mladih in koliko iežko zasluženih dinarjev gre v nič za to pulilo kinematografsko zabavo samo v Ljubljani. Kake 'Je posledice v nacionalnem oziru pa se bodo iz tirni le v še nemškutarsko nadahnjenih krajih, n. pr. v Mariboru in Celju! Gospodje, ki nemško plažo (te vrste) propagirajo, so preširokogrudni, da bi take »lapalije« v poštev jemali. Pride dan.
t	—x.
Op. uredništva. Kakor je nam znano, je sama domovina Grete Garbo odklonila ta njen film.
Schdslvo
Skupščina Sokola Gorenja vas — Poljane
Poljane nad Škofjo Loko, 15. jan.
Vzporedno s sokolsko manifestacijo v Sovod-njem se je vršila v obsežnem in lepo urejenem Sokolskem domu v Gorenji vasi, jako prisrčno in učinkovito, glavna skupščina, ki je najbolje ovrgla brezsmiselne upe poedincev po razpadu dolgoletnega sokolskega društva. V dvorani se je zbralo prav zadovoljivo število članstva, ko je br. starešina s pozdravom na navzoče, prečitanjem poslanice starešinstva SKJ in markantnim očrta-njem društvenih dogodljajev predal besedo ta j. niku, šolskemu upravitelju na Trati br. Franju Rebolju; iz njigovega podrobnega poroč. posnemamo, da ima Sokol redne seje, okoli 70 članstva in da je poslovanje v vsakem oziru aktivno. Načelnik, okrožni zdravnik br. dr. Milan Gregorčič je s tehniškim odborom skrbel za redni potek telovadbe v vseh oddelkih, ki se je vršila po dva do trikrat na teden. Društvo je sodelovalo v Žireh, Škofji Loki, na župnem in na vsesokolskem zletu. Tudi prosvetno delo se ni zanemarjalo. — Vprizorjenih je bilo šest iger, predavanj je bilo troje in prav toliko svečanih proslav državnih in sokolskih praznikov. Prosvetarica, s. Pavla Koširjeva je pač pohvalno delovala. Kakor drugje, tudi v Gorenji vasi obisk knjižnice ni zadovoljiv in se vse premalo čita. Društvo je v preteklem letu precej olepšalo Dom in se je marsikaj preuredilo iif nabavilo. Posebni odsek je šel gospodarju br. Cirilu Jerebu v vsakem oziru na roko. Blagajniško poslovanje br. Martina Tavčarja je bilo v vsakem oziru vzorno in natančno, ter je br. Pavel Debeljak izlahka predlagal tudi soglas-no sprejeti absolutorij vsem funkcijonarjem društva. Župi je z malenkostnimi izpremembami predlagana v odobritev dosedanja uprava. — Poljanskemu Sokolu je organizatorična misija lepo uspela. Saj sta iz matičnega društva izšli dve novi sokolski postojanki. Prva, že osamosvojena v Sovodnjem; a druga v Leskovici, čisto ob državni meji. Bratje in sestre Sokola Gorenja vas— Poljane so imeli vselej dela čez glavo; ako ne doma, pa v brigi za skrbljenca. Roka je bila srečna, bodi tako tudi v bodoče.
Sokol v Dobu pri Domžalah
Sokolsko društvo v Dobu je imelo svojo glavno skupščino pri bratu starostu Iv. Matičiču 10. t. m. Članstvo je bilo skoraj polnoštevilno prisotno, a Sokolsko župo je zastopal brat tajnik FleflUr. Brat starosta je otvoril skupščino z lepim nagovorom, polnim ljubezni do doma in roda. Krepke sokolske besede je povedal tudi brat župni tajnik, ki nas je navajal k štednji za vsesokolski zlet v Zlato Prago. Brat Urbančič je prebral poslanico Saveza SKJ in tolmačil pravilnik v onih odstavkih, ki določajo posle glavne skupščine. Izvoliljeni so bili soglasno overovatelji, revizorji in razsodišče. Določila se je vpisnina in članarina. Brat Sangre nam je podal razveseljivo blagajnikovo poročilo. Brat Urbančič je pojasnil odobren proračun za t. 1. 1931. s prometom Din 21.192 50. — Tajnikovemu in načelnikovemu poročilu je sledilo zanimivo pripovedovanje brata prosvetarja Mayerja, ki nam je opisalo prosvetno delo našega zavednega sokolskega učiteljstva v
1.	1930. Sprejelo se je mnogo lepih predlogov za razvoj sokolskega dela med našim narodom. Hranilna vloga 6280 Din pri Kmetski posojilnici v •Ljubljani sc dvigne in vloži v Poštno hranilnico, kjer se koncentrira ves društveni denarni promet. S štednjo pri Poštni hranilnici naj si tudi vsak Sokol privarči zletni fond za vsesokolski zlet v Prago.
Po končani glavni skupščini se je posrečil zabaven družabni sestanek, pri katerem se je vpisalo tudi nekaj novih članov-Sokolov v naše društvo. Z bratsko ljubeznijo in strpnostjo se oživi med našim rodom sokolsko delo in okrepi sokolska misel. Basti, cveti in množi se!
Občni zbor Sokola v Laškem
V ponedeljek dne 12. januarja se je vršil v veliki dvorani hotela Savinja redni letni občni zbor telovadnega društva Sokol ob lepi udeležbi. Starosta brat Križnik Otmar je uvodoma pozdravil vse navzoče člane, delegata celjske župe brata dr. Bajha in dr. Nendelna. Nato poroča obširno o delovanju društva od časa osvoboditve in pa do danes. Prečita programatično poslanico Sokola in v izvajanju se spomni umrlih brata dr. Drukarja in sestre Kati Cilenšek. Dne 8. marca se je vršila proslavitev 80-letnice prezidenta Masaryka na prav slovesen način. Priredila se je skupno z društvom »Blago srce« tudi prav dobro uspela božičnica. 1. tnajnika se je moralo društvo izseliti iz dvorane hotela Henke. Sokol v Laškem šteje 21 moških in 12 ženskih članov ter 24 članov naraščaja. Od teh članov so se udeležili razni oddelki 11 nastopov, med tem 13 vsesokolskega zleta v Beogradu. V zadnjem letu je pristopilo 39 članov. Blagajniško poročilo je podal br. Furlan, gospodarsko br. gospodar Stanič. Sklenilo se je. da ostane članarina pri starem. Prav zanimiva je bila točka o svojem društvenem žarišču in postavitev Sokolskega doma. Občina je v principu že sklenila odstopiti Sokolu brezplačno del šolskega vrla bivše nemške šole. Tozadevno poseduje odbor tudi že nekaj načrtov. Eden od istili je izdelan od tvrdke Ciuha iz Trbovelj: vsebuje prav moderne in praktične osnove za skupno stavbo sokolskega in gasilskega doma. Stavba hi stala po vsem kompletna 400.000 Din Tombola se zaenkrat opusti. Nato sp izvoli v celoti ves stari odbor. V razsodiški odbor-so iz volijo bratje dr. Boš, dr. Pernat, dr. Šmit, dr Jerina, inž. Homan, Jerše. Kislinger in Stanič Kot delegata v Savez se izvolita brata Križnik in Saks. Godbeno društvo se v celoti in z vsem inštumentom inkorporira v godbeni odsek. M ga bo vodil br. .Tos. Kokol. Vsestransko nrav zanimiv občni zbor ie zaklinJHT starosta Križnik.
Občni zbor Sokola Maribor I. bo v soboto 17. januarja ob 20. uri v telovadnici podoficirske šole z običajnim sporedom. Udeležba obvezna. Po občnem zboru družabni večer. — Odbor.
Agitirajte za »Jugoslovana«/
Bohinj pred zimsko olimpijado
Vojaštvo že vežba — SK Bohinj najmočnejši podeželski smuški klub — Velike priprave za zimsko olimpijado
Bohinjska Bistrica, 14. januarja.
V veliko veselje smučarjev je danes začelo snežiti. Pa čeprav je bilo dosedaj komaj dovolj snega za smučanje, so bile vendar vse dni, tja od zadnjega neusmiljenega dežja, poljane, dobrave in rovti polni smučarjev.
Vojaštvo je dospelo 10. jan. in so vojaki pod vodstvom častnikov vaditeljev takoj pričeli s smuškimi .vežbami V nedeljo 11. t. m. pa je bilo v Bohinju še posebno živo. Smuški klub »Bohinj« je imel svoje tekme. Ves štab častnikov je prisostvoval tem tekmam, in so se di-vili posebno deci in damam. Tekme so po številni udeležbi in doseženih rezultatih pokazale da je SmKB najmočnejši podeželski smuški klub. - Velika vnema tekmovalcev in njih vestna priprava je znak, da se zavedajo letošnjih mednarodnih smuških prireditev.
Priprave za zimsko olimpijado v Bohinju so v polnem teku. V ta namen se vrše redne županske seje, kjer se porazdeljujejo razni delokrogi bohinjskim interesentom. Okrašena bo vsa Bo-
hinjska dolina. — Glavna cesta od kolodvora, do izhoda iz vasi Boh. Bistrice, bo v nebroj zastavah in razsvetljena. — Hansenova skakalnica bo okrašena z lepo razsvetljavo in številnimi mlaji. — Sneg na skakalnici teptajo vedno sproti tako, da bo za časa v najlepšem redu. — Avtomobilski park je lepo organiziran. Vozovni parki bodo na Boh. Bistrici — pri Sv. Janezu — v Fužini in v Bohinjski Srednji vasi. Tako bo za prevoz gostov, ki bodo stanovali po vaseh, dovoljno preskrbljeno. — SmKB pripravlja skupne smuške ture pod vodstvom klubovih članov vodnikov, da bodo na ta način v času od 25. jan. do 8. febr. razkazali prelepe planine Bohinjskega kota tujcem-gostom. — V to svrho bo informacijski urad SmKB za ture v občinskem domu na Boh. Bistrici. — Številne častitke iz Goriške in Avstrije, ki jih je SmKB prejel za svojo akademijo, ga še bolj vzpodbuja v nkcijah, da pridobi čim večji sloves svojemu kraju.
Gospodarstvo \ področju Zbornice TOI
Podg
Poročilo Zbornice ca TOI ▼ Podgorici daje kaj žalostno »liko o gospodarski delavnosti črnogorskega dela zetske banovine. Vse gospodarske panoge se nahajajo takorekoč v r.t/.su-lu.
Poljedelstvo je še vedno na nnj;.rimitivuej5i stopnji. Prinos ne more kriti lastn h ;wtrubščin, zato je potrebno primanjkljaj uvažati. Živinoreja je popolnoma degenerirala in Mto ne predstavlja	one važnosti,	ki bi	ji po	svojih
ugodnostih pripadala. Tudi sadjarstvo in vinogradništvo nazaduje in ne prikazuje prav »kakega 'Zboljšanja, čeravno bi baš ti dve pan .gi lahko doprinašali narodnemu gospodarstvu tega dela prav velikih koristi. Ribolov se nahaja še vedno v skrajno neracijonelnem izkoriščanju, hišna industrija pa čedalje bolj izumira. Obrtništvo životari, možnosti izpopolnjevanja v posameznih strokah so kaj minimalna, dasi se v zadnjem	času prirejajo	razni	obrtni	tečaji.
Ustanavljanje obrtnih zadrug ni rodilo usprha radi obče konservativnosti	prebivalstva.	0 industriji ni	govora, razen	pičle	lesne	indu-
strije, ki pa se le težko uveljavlja. Trgovina je dstotako mlačna. Izvaža se nekaj volne, surovih kož, meda, voska, zdravilnih zelišč in žive klavne živine Tudi uvozn trgovina' je vsW splošne gospodarske krize, ki vlada v tem predelu, v stalni stagnaciji. Prometne prilike so zelo neugodne. Transporti z avtomobili so razmeroma dragi, ceste so zanemarjene, dasi so dobro trasirane in izpeljane. Promet na barski železnici (edina črnogorska železniška proga) tudi ne konvenira, ker so turifne postavke previsoke. Promet na skaderskem jezeru se vrši normalno, čeravno se čuti potreba po čiščenju kanalov, ki vodijo do posameznih pristanišč. Poštni promet se dobro razvija, tudi brzojavni promet še nekako odgovarja prilikam, medtem ko telefonski promet še vedno ni urejen.
Denarništvo je zastopano s sledečimi denarnimi zavodi: Črnogorska, Trgovska, Podgoriška,
orici
Nikšička kreditna banka ter Uraduiška hranilnica. Vsi ti denarni zavodi razpolagajo s približno 90 milj. dinarjev razpoložljivih sredstev. Od teh sredstev je mobiliziranih preko 80 milj. dinarjev. Obrestne prilike so še vedno nenormalne. Za vloge se še vedno plačujejo obresti po 10 do 12%, medtem ko znašajo,,debetne obresti 18 do 24%. Kreditna politika teh denarnih zavodov se pretežno naslanja na menične in kontokoreotne posle.
Poročilo zaključuje: Niti ena gospodarska panoga ni pokazala toliko delavnosti, da bi opravičevala rentabilnost in doprinašala gotov gospodarski efekt.
Kljub vsem tem gospodarskim neprilikam je Zbornica v teku svojega obstoja proučevala in intenzivno analizirala gospodarske prilike na »vojem področju in postavila konkretne predloge. V prvi vrsti se je zahtevalo: a) izsušenje velikih močvirnatih kompleksov, b) nadaljevanje in pričetek stvarne gradbe projektiranih železniških prog, c) izplačilo dveh zaostalih re-paracijskih kvot, č) dovoljevanje rajnih prometno tarifnih ugodnosti za olajšanje siromaštva med prebivalstvom, d) otvarjanje raznih strokovnih in sličnih šol.
Med drugim opozarja zbornica na velika bogastva rude, ki se nahajajo na njenem področju. Ležišča svinca se nahajajo pri Mojkovci (Ko lašinski srez), bauxitna ležišča pri Ulcinju, rted Risno in Nikšičem, manganove rude se nahajajo pri Starem Baru, železna ruda pa na Sozini planini.
Poleg tega pa se nahajajo še druga bogata skladišča, ki pa še niso dovolj raziskana.
Zbornica se je obrnila s konkretnimi predlogi na geološki zavod v Sarajevu, s prošnjo, da se v kratkem preide na snimanje geoloških zemljevidov na področju zbornice in se izvršijo tudi geološka raziskovanja, ki bi nudila industrijski podjetnosti dovolj opore.
Gospodarske vesti
X Občni zbor Odseku za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani. Z ozirom na okolnost, da se nahaja večina članov odseka v bivši mariborski oblasti, se je določilo, da se vrši občni zbor odseka v Celju, in sicer na Svečnico, 2. februarja 1931 točno ob desetih dopoldne v hotelu Evro/Mi. — Spored: 1. Otvoritveni nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Naloge odseka. Poročevalec g. Kafol iz Ljubljane.
4. Predavanje i> rjavi štajerski kokoši. Predava g.
I.	Gosak, šolski upravitelj iz 'IVIiarjev. 5. Debata o tej kokoši. 6. Volitev novega odbora. 7. Določitev članarine pri odsekih kmetijskih podružnic.
8. Slučajnosti. Na občnem zboru se bo razpravljalo zlasti vprašanje nabave jajc za valjenje od rjave štajerske, kokoši. Zborovanja se lahko udeleže tudi nečlani. — Tajnik.
X Rentni davek — prijava. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal davčnim upravam naredbo, kako naj izvedejo kontrolo nad davčnimi prijavami t podlagi čl. 105 zakona o rentnem davku. Kedni rok za prijavo tega davka je od 20. januarja do 20. februarja. Prihodnji podaljšani rok je do 28. marca, in davčne uprave morajo na podlagi spisov, ki jih dobe od občinskih uprav, kakor tudi na podlagi njim direktno prispelih prijav prekontrolirati popise davčnih oh-vezancev in obvezance individualno v zmislu zakona pozvati na prijavo. Ves posel z odmero davka na rento mora biti gotov do 30. aprila t. 1. Pri tem morajo davčne oblasti upoštevati tudi predpisani davek na neoženjene, zlasti pri osebah, ki dobivajo tantijeme in pri katerih morajo izkazati in izplačati sama podjetja, pri katerih imajo posamezni obvezanci tantijeme.
X Dodatni razglas o zatiranju šmarnice. Sre-eko načelstvo v Murski Soboti je poslalo vinorodnim občinam, lokalnim listom iu kmetijski podružnici v Murski Soboti tale dodatni razglas o zatiranju šmarnice: Če se ne bo porabil v m razložljiv kredit za zeleno preceipljenje šmarnice, se podeljuje iz ostanka kredita tudi prispevek za nabavo cepljenega traja za šmarnici« nasade, v katerih se je izkrčila šmarnica pozimi letošnjega proračunskega leta. V ta namen naj vložijo posestniki šmarni čilih nasadov z Din 5 kol e kovane prošnje za prispevek, da si nabavijo cepljeno trs je za izkrčeno šmarnico, preko sreskega načelstva pri banski upravi. Prispevek za vsak trs znaša Din P50, kakor je cena trs ju v banovinskih trsnicah. Podpora se dovoli le tedaj, če je prošnja potrjena od pristojnega občinskega urada, ki se je prepričali po svojem zastopniku na licu mesta, da je prošnji]; izkrčil v resnici navedeno število šmar-mičnih trsov in da bo zasadil na istem prostoru odgovarjajoče število cepljenega traja, v neprimernih položajih na sadno drevje, oziroma, da bo uvedel drugo poljedelsko kulturo. Prošnji je priložiti originalni račun za naročeno trsje. sadno drevje, oziroma za^ naročeno semensko blago. Prispevki se izplačujejo po redu, kakor so vložene pravilno opremljene prošnje in do višine še razpoložljivega kredita.
X Angleške plemenske svinje. Po poročilu banskih uprav so svinje yorkshirske pasme, nabavljene v Angliji, prispe v našo državo. Transporte go prevzele posebne komisije banskih uprav. Komisije morajo o prevzemu teh pošiljk izdati potrdila, ker je bila živina med transportom zavarovana. Svinje bodo sedaj imunizirali, oziroma cepili, da na bi podlegle kugi.
X Naša mornarica — umni sadjar! Pred par dnevi je prispela v Zagreb večja pošiljka svežih in lepih pomaranč iz južne Dalmacije, tam nekje iz okolice Ercegnova, kjer so se nekdaj nahajale velike plantaže pomaranč, pa so jih posestniki s časom povsem zapustili. Sedaj pa so se pojavili novi sadjarji, ki so pričeli čistiti stara onemogla drevesa, zasajati nova, okopa vati nasade, gnojiti jih in sploh umno obdelo-
Oslo 13802, Kopenhagen 138, Sofija 3 7375, Praga 15*29, Varšava 57*85, Budimpešta 90 225.
Vrednostni papir ji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 16. jan. Drž. p o s. 1% inv. pos. 86 do 86*50 (86), vojna škoda ar. 418—419 50, vojna škoda febr. 415—417, vojna škoda marc 415—417, \% agr. obv. 51 bi, 7% Bler 79'25—79*50 (79*50), Bler 91 75—92 125 (92), 7% pos. liipot. 79 25 do 79375 (79*75). — Banke: Hrvatska 50 d, Prašlediona 960—970, Uilružena 191—193, Ljublj. kred. 125 d, Medjunarodna 68 d, Narodna 8000 do 8250. — In d.: Šeeerana Osijek 265—275, Trboveljska 314—316, Slavonija 200 d, Vevče 128 d.
Beograd, 16. jan. 1% inv. pos. 87—8825, 4% gar. obv. 50—51, 7% pos. drž. hip. b. 79‘15, 1% Bler 79*50, 6% begluške obv. 63*75, vojna škoda 420, Narodna banka 8130—8140.
Dunaj, 16. jan. Bankvrrein 16 50, Kreditni zavod 16*85, Dunav-Sava-Adria 13*41, Prioritete 89 60, Trbovlje 38*50, Leykam 3.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet 3 vag. pšenice.
Novi Sad, 16. jan. Pšenica: 145—1475, ostala neizpremenjena. Koruza:	baška, sremska nova
garant. 75—80. Moka: baška 8. 100—115 ostala neizpremenjena. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 16 vag., ječmen 1 vag., koruza 23 vag., moka 2 vag. Tendenca neizpremenjena.
Sombor, 16. jan. Pšenica: baška Tisa šlep 80 kg 155—160, baška okolica Sombor 78 kg 140 do 145, baška okolica Indjija 78 kg 145—147'50, gornjebaška 79-80 kg 150—155, sremska 79-80 kg 132 50—137 50, slav, 78 kg 130—135, ban. Bega in Dunav šlep 140—145. — Ječmen: baški 64-65 kg 110—115, baški 69-70 kg 140—150, baranjski 70 kg 170—175. — Koruza: baška, sremska posušena 85—90, baška, sremska garant. 75—80, baška, sremska januar 77'50—82‘50, baška, sremska februar 80—85. — Fižol: baški »usano« 230—240, mešani 135—145. — Moka:	baška Og, Ogg 245—255,
2.	215—225, 5. 185—195, 6. 165—175, 7. 120 do 130, 8. 100—110. — Otrobi: pšen. baški 92’50 do 97*50. Tendenca mirna, promet 406 5 vagonov.
Budimpešta, 16. januarja. Tendenca .slaba, promet miren. Pšenica: marc 14*50—14*53 (14 50 do 1451), 'maj 14'86 (14*87—14*88). — Rž: n.arc 10*71—10*75 (10*71—10'72). — Koruza: maj 12*56 do 12*62 (12*55—12*57), trans, maj 10*15—10 20. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno slaba, brez prometa.
vati. Ti novi sadjarji so — naši mornarji. Ta zelo uspeli poizkus naj bi si ogledali vsi naši gospodarji, kakor tudi pristojne oblasti in pričeli z intenzivnim delom, ki bo gotovo že v par letih bogato poplačano. Pa ne samo to, vse one ogromne vsote, ki jih plačujemo tujcem za južno sadje, bi ostale doma, pa tudi tujskemu prometu bi tako delo zelo koristilo, ker si marsikateri tujec želi, da sam utrže sočno pomarančo ali sladkor duhtečo limono z drevesa.
X »Lloyd Triestinoc bi hotel izpodriniti »Jadransko plovidbo«. Kakor je znano, Jadranska plovidba uspešno tekmuje z ostalimi parobrod-nimi društvi v državi, pa tudi z inozemskimi. Posebno se je med Jadransko plovidbo in družbo Lloyd Triestino pojavila tekma za prevoz blaga v grške in levantske luke. Stremljenje Jadranske plovidbe in njenega ravnatelja Dur-bešiča je šlo za tem, da si v prvi vrsti pridobi Jadranska plovidba zaupanje grških in le-vantsldh trgovskih in pomorskih krogov. Ko je to dosegla, je družba vedno bolj usmerila svoj promet v grške in levantske luke. Minulo leto je Jadranska plovidba v tem pogledu zaznamovala zelo lep uspeh, ker je začela prevažati v Grčijo in Levant češkoslovaški sladkor. Prevoz češkoslovaškega sladkorja je bil dozdaj naravnost monopol družbe Lloyd Triestino. Lloyd je napel vse svoje sile, da si zopet pridobi prevoz sladkorja, ter je znižal prevozne cene za sladkor z vsemi taksami na 650 Din za vagon. Tukajšnji trgovski in pomorski krogi pričakujejo z največjim zanimanjem, kaj bo ukretiila Jadranska plovidba. Če bo našla podporo pri merodajnih mestih, bo z uspehom vodila borbo za našo zastavo. Opirala se bo lahko na sloves, ki ga uživa v Grčiji in Levanti.
X Finančni položaj v Nemčiji. V svojem govoru o drž. proračunu za 1.1931 je finančni minister Dietrich navedel, da bo znašal primanjkljaj 300 milijonov mark. Vlada ne bo krila tega primanjkljaja z novimi davščinami, pač pa namerava črtati razne izdatke. Nedotaknjeni ostanejo v vsakem primeru prejemki uradnikov, vojnih poškodovancev, pokojnin itd. Finančni minister je poudaril, da je finančni položaj odvisen od razvoja gospodarstva in delovnega trga, ki mora ž njim računati vsaka nemška finančna politika. Naposled je Dietrich izjavil, da je bil dosežen sporazum s pokrajinami in da bo to sodelovanje okrepilo nemški kredit.
Borzna poročila
dne 16. januarja 1931 Devizna tržišča
Ljubljana, 16. jan. Amsterdam 22*77, Berlin 13*4375—13*4675, Bruselj 7*8877, Budimpešta 9*8877, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 7*9412 do 7 9712, London 274 80, Newyork 56*50, Pariz 220*86 do 222*86, Praga 167*19—167*99, Trst 295*20 do 297*20.
Zagreb, 16. jan. Amsterdam 22*74—22 77, Dunaj 794*12—797*12, Berlin 13*4375—13*4675, Bruselj 786*77—790*77, Budimpešta 988*77 bi, London 274*40—275*20, Milan 295*23—297*23, Newyork ček 56*40—56*60, Pariz 220*86—222*86, Praga 167*19 do 167*99, Curih 1094*40—1097*40.
Beograd, 16. januarja. Berlin 13*4375—13*4675, Bruselj 787*27—790*27, Budimpešta 987*27—990*27, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 794*12—797*12, Lon don 274*40—275*20, Newyork 56*40—56*60, Pariz 220*86—222*86, Praga 167*15—167*95, Bukarešta 33*45—33*95.
Dunaj, 16. jan. Amsterdam 286*18, Beograd 12*567, Berlin 169*06, Bruselj 99*12, Budimpešta 124*19, Bukarešta 4*225, Kopenhagen 189*95, London 34*5313, Madrid 72*70, Milan 37*23, Newyork 711, Pariz 27*87, Praga 21*05, Sofija 5*1530, Stockholm 190*25, Varšava 79*70, Curih 137*70.
Curih, 16. jan. Beograd 9*1270, Pariz 20*24, London 25*0725, Newyork 516*50, Bruselj 71*98, Milan 27*0325, Madrid 52*30, Amsterdam 207*7725, Berlin 122 74, Dunaj 72 62, Stockholm 138 225,
Speri
morali boriti z vso energijo, ako hočemo do seči uspehe, toda to nas ne straši. Igralci so pripravljeni dati iz sebe vse, da bodo čim čast-nejše zastopali jugoslovanski nogomet. Sporo čite, prosim, pozdrave vsem vrlini slovenskim nogometašem.«
G. Poduje nam bo poslal prvo pismo iz Pariza. Orisal bo potne vtise in dogodke od naše meje do Pariza. Tu se bosta priključila ekspediciji še Sotirovič in skoro gotovo tudi Bek, dočim je za Sekuliča stvar še nesigurna.
Pred vagonom so se med tem zbrali igralci Hajduka in splitski akademiki ter vojaki-dijaki. Gromko je zadonela znana splitska: Ca je silna Londra contia Splitu gradu... Sprevodnik jo silil k vstopu. Še zadnji stiski rok in želja k dobrim uspehom in vlak se je začel pomikati. Gromki trikratni zdravo je bil pozdrav Ljubljane našim vrlim Splitčanom.
Hajduku želimo na njegovi dolgi in težki poti obilo sreče in uspeha!*
Table tenis sekcije SK Ilirije sklicuje za danes
*,*' m- °b 18. uri sestanek sekcijskega članstva v damski sobi kavarne Emone. Dnevni red: vo-hlve članov načelstva, sestava letnega proračuna,
smernice za novo sezono. Številno in točno!
Akcijski, odbor table tenis saveza za Dravsko banovino. Radi verifikacije turnirja za prvenstvo Dravske banovine sklicujem za ponedeljek 19. t. m. ob 18. uri sestanek odbora v kavarni F.moni.
Vremensko poročilo
Ljulljana, lfi. januarja. AA. JZSS je izdal « snežnih razmerah po stanju 15. januarja tole poročilo :
Kateče-Planica: —5 stopinj, snega na stari podlagi 40 cm, pršič, smuka idealna, izgledi za ne-dclj.) el o dobri;
Kranjska gora: položaj isti;
Valvasorjeva koca pod Stolom: sneg zmrzjen, smuka po planinah ugodna;
Zelenica: —3, snega na podlagi 15 cm, pršič, smuka idealna, izgledi za nedeljo dobri;
Bohinj: —10, vre le jasno, smuka zelo ugodna; Rakitna: + 7, vreme južno, smuka neugodna; Pohorje: —5 do —8, do 20 cm pršiča, na stari podlagi, vreme oblačno, smuka povsod zelo u-godna, enaki izgledi za nedeljo.
‘Radio
Tekma za prvenstvo Pohorja
Mariborski zimskošportni podsavez.
K smuški tekmi dne 18. januarja na Pohorju: Prevoz udeležencev iz postaje Brezno-Ribnica do Ribnice, kjer je cilj za vse tekmovalce, bodo oskrbovale številne sani, ki jih dostavijo domačini trga Ribnica. Prevoz stane enosmerno 10 — Din. Tamošnji pripravljalni odbor z ozirom na prijuvljeni prihod banu Dravske banovine in vršečih se tekem si prizadeva nuditi največ ter vrši obsežne priprave. Odbor, združena občina pod vodstvom delavnega g. župana Franz Witzmanna in tujsko prometno društvo pod vodstvom g. dr. Paul Vouška se zaveda velike važnosti, ki je doletela ta skriti, pravi zimski raj v vznožju pohorskih velikanov, ter je za zmagovalce podsaveza poklonil posebna častna darila. Vsi faktorji so spoznali važnost ter s tem pokazali. pravo uvidevnost.
S tem je dosežen res velik interes za tekmo, a iz prijav sodeč bo tekma največjega pomena glede obega za mariborski zimskošportni podsavez. Naj ome: imo samo prijave obeh gg. Janše, Godec, Arh, Jenko, Zore, Banovec, iz Maribora Dolinšek, Neumann, Juritsch, Vodenik itd. S temi prijavami se bode gotovo samo podžgalo naše domače smučarje, ki naj si merijo svoje, moči na strani teh prvakov.
Rali hitrejše objave rezultatov bo v Ribnici poslovala pošta celi nedeljo.
Opozarjamo pred vsem publiko, naj ne zamudi prisostvovati izredni priliki, prvim velikim smuškim tekmam v Ribnici, a na večer naj s pohodom v povorki pokaže solidarnost z zimskosport-
niki.	,	. .
V soboto popoldne odpelje iz glavnega kolo-dvora izpod Velike kavarne tovorni avto ob 14. uri v Ribnico, avto je iz prijaznosti dostavil g. čopič, a za kritje stroškov se računa na osebo minimalna cena Din 25 —. Prijave »prejema g.
Eureš.	•
Vodstvo frd vseh vlakov na Klopni vrh iz postaje Fala prevzamejo funkcijonarji podsaveza.
Radi prenočišč, v Ribnici in radi prehrane so vsi tam. faktorji pokazali veliko uvidevnost ter nudijo največje ugodnosti. Najbolji prihod v Kib-jiico je z zadnjim vlakom v soboto.
Omenjamo, da je prevzel zdravniški pregled poleg g. dr. Sekule iz prijaznosti v Ribnici tudi g dr Paul Voušek, za kar se mu izreka iskrena zahvala.	MZSP>
Turneja Hajduka v Južno Ameriko
Včeraj smo poročali, da se je peljala ekipa Hajduka skozi Ljubljano. Malo pred prihodom zagrebškega brzovlaka je zavladalo na peronu glavnega kolodvora neobičajno živahno vrvenje. Veliko število športnikov, od teh pretežna večina visokošolcev iz Splita, ki ^udirajo v Lj b-ljani, in številna deputacija SK	je	Pr!"
čakovalo prihod Hajduka. Točno ob -0. je Povozil brzec in iz jedilnega voza so izstopili dobro znani obrazi igralcev Hajduka. 1 oliko je bilo objemanja, da so se nepoučeni pošteno čudili. V imenu SK Ilirije je pozdravil Splitčane klubov podpredsednik dr. Lapajne.
Od ljubljanskih časopisov je bil navzoč samo poročevalec našega lista, ki je porabil priliko za kratek razgovor. Podal se je v jedilni voz, kjer so bili igralci ravno pri večerji. Ni bila baš skromna.
G. Veljko Poduje, ki bo pošiljal za »Jugoslovana* s turneje redna poročila, je dal našemu uredniku za »Jugoslovana« naslednjo izjavo:
»Vsi igralci se dobro zavedamo velike, toda nad vse častne naloge, ki jo imamo izvršiti na naši turneji. Je to najdaljša turneja, ki jo je kdaj naredilo kako moštvo. Vemo. da se bomo
Ljubijaua, sobota. 17. januarja: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (gradova Preželi in Vrhovo). 18.30 Radio or-kesler. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Dr. Franc Veber: Poglavje iz filozofije. 20.30 Prenos iz opere iz Beograda. 22.30 Poročila in časovna napoved, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, nedelja, 18. januarja: 8.00 Kmetijska ura. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, g. Jagodic. 10.20 1. Kaiser: Pregled evro,pskega trga. 11.00 Radio orkester.
12.00 Čaaovna napoved in poročila. 15.00 Kmetska žena: Spoštovanje v treh smereh, gdč. Lebar. 15.30 Plošče. 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 16.30 Radio orkester. 20.00 Prenos iz Prage (Beethoven: IX. simfonija).
22.00 Poročila in časovna napoved. 22.15 Hawai-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sobota, 17. januarja: 12.20- Kuhinja. 12.30 Sneg in vreme. 12.35 Plošče. 13.30 Novice.
17.00 Pojx>ldanski koncert. 18.30 Novice. 20.00 Prenos opere. 20.00 Pren >s opere iz Beograda.
Zagreb, nedelja, 18. januarja: 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Zvonenje. 12.05 Opoldanski koncert. 12.30 Kuhinja. 17.00 Godalni kvartet 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Praga. 22.00 Novice. 22.10 Lahka glasba.
Beograd, sobota, 17. januarja: 11.25 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 10.00 Plošče. 17.00 Radio orkester. 18.00 Plošče. 19.30 Predavanje o otroku. 20.00 »Toscat, opera.
Beograd, nedelja, 18. januarja: — Spored ni dospel pravočasno.
Cthfi
Oglasi socijulne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmunj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: nujmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Telelon 2059
Premog suha drva
Pogatnik, BoliorHe»a ulica 4
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Zakoni v knjižicah:
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Upr% va »Jugoslovana«, Gradišče 4.
Zlaio dragoceno zapestnico 41,5
sem zgubila v nedeljo,
11.	januarja 1931. Najditelj iste se naproša, da jo odda proti dobri nagradi: Lešnik, Maribor, Orosnova 4.
Gg. odvetnike, notarje in trgovce
opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«:. — Cena Din 0—.
Makulaturni
pap-r
po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana., Gradišče 4.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
II. No 1300/1.	141
Razpust društva.
Društvo »Socijalno gospodarsko Ln kulturno društvo v Ljubljani« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 12. januarja 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 933/30—7.
141
Dražbeni oklic
Dne 13. februarja 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, gozdov, njiv in travnikov, zemljiška knjiga Otovci, s/4fiink vi. št. 26, ^inka vi. št. 28, 53, 217.
Cenilna vrednost: 36.925 Din; najmanjši ponudek: 24.611 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, 'd je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 5. januarja 1931.
•j;
E IV. 2822/30-5.	103
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. februarja 193 1. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Magdalena, vi. št. 351.
Cenilna vrednost: 207.241 Din; najmanjši ponudek: 103.620 Din 50 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, 5« priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. *
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
E 605/30—7.	140
Dražbeni oklic
Dne 2 3. februarja 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Staranovavas, vi. št. 17, 25, 92, 166; zemljiška knjiga Vučjavas, vi. št. 114, 118; zemljiška knijga Selišči, vi. št. 105.
Cenilna vrednost: 67.005 Din 05 p; najmanjši ponudek: 44.670 Din 35 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, j priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 13. januarja 1931.
*
ražben! oklic.
135
E 1134/30-^
Dne 2 7. februarja 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše z gosp. poslopjem, vinogradov in njiv, zemljiška knjiga Ivanovci, 6/8 vi. št. 248, 31, 157, Kukeč 6/8 vi. št. 153, 135.
Cenilna vr.inost: 74.175 Din 50 p;
najmanjši ponudek: 49.450 Din 34 p.
Pravice, katere bi ne prinuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku prea začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega bodišča
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 17. decembra 1930.
E 866/30.	127
Dražbeni oklic.
Dne 5. m a r c a 19 31 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba ne-ptemičnin: zemljiška knjiga Litija, polovico vi. št. 305.
Cenilna vrednost od polovice 43.625 Din;
najmanjši ponudek te polovice: 21.813 dinarjev.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Litiji, dne 5. januarja 1931.
$
E 464/30.	129
Sklep.
S tusodnim sklepom E 464/30—3 dovoljena prisilna dražba nepremičnin vi. št. 3 k. o. Dolsko se v smislu § 200 št. 3 izvrš. reda ustavlja.
Pred potekom pol leta po ustavitvi se radi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II., dne 9. januarja 1931.
L 3/30-29.	136
Sklep.
Oven Franc, rojen 13. julija 1869 v Mar-tinjivasi, pristojen v občino Prapreče, srez Litija, posestnik v Martinjivasi št. 12, se radi zapravljivosti omejeno prekliče.
Za skrbnika mu je postavljen Kastelic Franc, posestnik in mlinar v Martinjivasi štev. 18.
Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 13. junija 1930.
Konkurzni razglasi
Sa 1/31—1	132
922.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini dolžnika Uhler Ludvika, trgovca v Mariboru. Glavni trg.
Poravnalni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj dr. Gozani Leon, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 2 6. f e-b r u.a r j a 19 31 ob desetih.
Rok za oglasitev do 21. februarja 19 31. pri podpisanem sodišču.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. januarja 1931.
S 4/30-70	87
923.
Odprava konkurza.
Prezadolženka zapuščina Martinoviča Milana, restavraterja v Rogaški Slatini.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom, opravilna številka S 4/30—2, o imovini pre-zadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po §u 139 k. r.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 7. januarja 1931
Nc I 560/30—3.	120
?24	Sklep.
Predlog upnika Janisch Franceta, trgovca z lesom v Gortini, da se naj o imovini tvrdke Engelbert Devetak, lesne trgovine, poprej v Breznem ob Dravi, tedaj v Mariboru, Kettejeva ulica št. 4, uvede konkurz — se zavrne in se konkurz ne uvede radi tega, ker dolžnica nima zadostne imovine.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. decembra 1930.
Sa 7/30-3 925.
*
79
Sklep.
V poravnalni zadevi Tvornice zamaškov »Veha« se poravnalni upravitelj dr. Ažman Josip z ozirom na interesno kolizijo, ki jo je javil, razreši svoje dolžnosti in se postavlja poravnalnim upraviteljem dr. Fet-tich-Frankheim Oton, odvetnik v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. januarja 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 342/11.	138—2—2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika v Velenju razpisuje za na dan 9. februarja 1931. ob enajstih nabavo:
180 m Mannesmann-cevi 100 mm notranjega.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 12. januarja 1931.
•j*
Štev. 341/11.	137—2—1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika v Velenju razpisuje za na dan 17. februarja 1931. ob enajstih nabavo:
stroja za mešanje betona, ca 6 m8/h. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 13. januarja 1931.
Št. 2 in 3/31.	74
Objava.
Gospod dr. P o ž r u Josip, advokat v Črnomlju je umrl dne 1. januarja 1931.
Na osnovi § 44/f adv. zak. postavlja podpisani odbor za začasnega prevzemnika pokojnikove pisarne gospoda dra. Tusu-1 in a Rasta, ki je bil dne 7. januarja 1931 vpisan v imenik advokatov s sedežem v Črnomlju.
Advokatska komora v Ljubljani, dne 8. januarja 1931.
*
Stev. R U 359/20—18.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega pašnika posestnikov iz Gorenjega vrha.
Nažrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Korita ležečih parcel št. 999, 1000, 1056, vpisanih pri vi. Sl. 540, in v kat. obč. Ponikve ležečih ter pri vi. št. 90 vpisanih pare. rt. 1234/2 1234/3, 1234/21, s. o. Trebnje bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887 dež. zak. št. 2/1888 od dne 2 2. januarja 1931. do vštetega dne 4. februarja 19 31. v občinski pisarni Dobmiče razgrnjen na vpogled vsem udelencem.
Obmejitev načrta s koloi na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 2 4. januarja v času od 8. do 9. ure v občinski pisarni Dobrnič.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoner ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalie. t. j. od dne 2 2. januarja 1931. do dne 2 0. f e -bruar;a 1931. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Liuibljaoi vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Komisar za agrarne operacije: v Ljubljani, dne 13. januarja 1931.
*
Štev. R U 345/19-23.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnih zemljišč posestnikov iz Sp. Mladetif.
Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Pijavice ležečih parcel, in sicer štev. 1018/35, 1019/37, 1019/39, 1020 in 807/1, vpisanih pod vi. ftt. 233, sodni okraj Mokronog, V) na podstavi § 96 zakona z dne 26. oktobra 1887. dež. zak. št. 2/1888 od dne 2 2. januarja 1931. do vštetega dne 4. februarja 1931. v občinskem uradu Tržišče razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s koloi na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 2 2. januarja 1931. v času od 1. do 2. ure v hiši Alojzija Berk, Gabriiele hšt. 20.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalie, t. j. od dne 2 2. januarja 19 3 1 do dne 2 0. februarja 1931. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Liuibljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Komisar za agrarne operacije: v Ljubljani, dne 13. januarja 1931.
Razne obfave
139
Razid društva.
Akademsko društvo v Kočevju se je na svojem III. rednem občnem zboru dne 27. novembra 1930 razšlo.
V Kočevju, dne 12. januarja 1931. Šeško Josip, s. r., Benulič Rudolf, s. r., bivši j predsednik.	bivši	tajnik.
Ouida:
Kneginja Zurova,
Vera ni zinila besedice, da ne bi izdala svojega ganotja.
»Gotovo ste že slišali Corršza,« je nadaljeval starec. >Pravijo, da je brezbožnik in lahkomiseln kakor metulj. Zame je angel, brez njega bi bil v sirotišnici ali pod lemljo.«
Tedaj je vstopila Felicita.
»Felicita,« je rekel starec, »daj gospe kneginji vejico heliotrope. Gotovo ima v svojih toplicah šume he-liotrop. Toda to vejico sprejme. Saj je od Corrtaa.«
Ko je Vera stopila v svoj voz, se ji je zdel svet malo manj temen.
Zvečer je šla v opero. Sedla je v ozadje lože. »Ubogega slepca se je spomnil,< je pomislila. »Kdo ve, če se včasih mene spomni?«
Večkrat ga je videla v gozdiču v družbi, toda nikoli se ji ni približal, še tega ni razbrala, če jo sploh še pozna. Če so se v družbi njune oči srečale, je vselej neopazno umaknil svoj pogled. Njegovo življenje je bilo pač razgibano in morda jo je res pozabil. Včasih so se v njeni navzočnosti pogovarjali o njem ter pripovedovali vsakovrstne stvari, kakor govore pač o umetniku, ki je oboževanec občinstva in lepih gospa. Večkrat ji-je pri teh pogovorili srce močneje zabilo, včasih je zardela, včasih pa jo je celo zabolelo, da sama ni vedela zakaj. Edina tolažba njenega življenja je bila ta, da je mogla občudovati njegov dar in prisostvovati njegovemu zmagoslavju. Od vseh prednosti, ki jih je bila deležna po
svojem bogastvu, je cenila samo to, da je imela ložo v operi. Ker je bilo znano, da ljubi glasbo, ni nikomur padlo v oči, da tako pogosto poseča opero. Mnogoštevilne družabne obveznosti ji niso dopuščale, da bi vselej do konca ostala v operi, toda malo je bilo predstav, v katerih je on nastopal, da bi ne bila navzoča.
»Kako da ne poznate kneginje Zurove?« so ga nekoč vprašali prijatelji. Skrbno se je izogibal vsaki priliki, da bi ji bil predstavljen.
»Mislim, da ji ni dosti na tem, da bi se seznanila s pevcem,« je bil njegov odgovor. »Tudi veste, da imam svojo trmo. Kjer nisem iz srca dobrodošel, tam se ne vsiljujem.«
Tako so minili tedni in meseci, ne da bi prišli v stik. Vera je poslušala Correza v poltemi svoje lože. Correze je skušal včasih z odra ujeti njeno podobo, to je bilo vse.
Kneginja Nalagina je dejala nekega dne bratu: »Preveč zneinarjaš Vero. Vedno je sama. Še za to se ne zanimaš, kaj počue ves svoj prosti čas. Mislim, da bi moral biti mož s tvojimi izkušnjami previdnejši.«
Zazehal je: »S svojim prostim časom naj počne, kar ji drago,« je rekel. »Ne oziraje se na to, koliko jo cenim, v tem pogledu ji zaupam. Svoje prostosti ne bo izrabila.« — Še nikoli ni spoštoval nobene ženske, toda Veri je zaupal.
»Ne,« je rekla gospa Nalagina sama pri sebi, »zdaj te še ne vara, toda kdo jamči zanjo, če bo imela za seboj pet, šest let šolanja v družbi, kamor si jo ti postavil?«
Glasno pa je rekla: »In dopuščaš, da občuje z Jean-ne pl. Sonnaz?«
Zurov se je zasmejal, nato je namrščil čelo: »Vse gospe družbe se dnevno sestajajo. Tega ni mogoče preprečiti.«
»Toda dragi brat —«
»Bodi vendar pametna,« je rekel. »Ali ji morem reči: ,Ne sprejemaj markize?’ Zakaj bi si nakopal Je-annino jezo. Boga hvalimo, da se razumeta.«
»Markizino prijateljstvo se i ' zdi sumljivo, ne glede na to, da ni primerna družba za tvojo ženo. Ljudje se ti smejejo za hrbtom.
»Se bodo že naveličali. Kako pa da si ti tako hkratu občutljiva? Ali te je Verina družba okužila?«
*
Ko je Vera tiste dni prišla nekoč domov, je našla pismo od nekega visokorodnega gospoda, za katerega so se pulile vse svetske gospe Pariza. V pismu ji je namignil, da jo obožuje in da je pripravljen poklekniti pred njo samo za en njen prijazen nasmešek. Vzela je pismo, ki bi utegnilo kompromitirati bodočega kralja, ter ga vrgla v ogenj.
Tistega večera se je na nekem poslaništvu vršila plesna prireditev v maskah. 2e nekaj mesecev so govorili o tem plesu, ki da bo najsijajnejši izmed vseh v sezoni. Knez in kneginj Zurova sta p-išla nekoliko pozneje. Knez je imel na sebi kostim iz časov Ivana II., bil je obrobljen s kožuhovino in posut z dragulji. Njegova žena se je na njegovo željo oblekla v snežno vilo. Od glave do nog je bila pokrita z lesketajočimi se brilanti. Njen vstop je vzbudil splošno pozornost. Zurov se je prevzel. Zenska, ki so jo vsi proglašali za najlepšo med le pimi, je bila njegova!«
»Da, prav imate, je v resnici lepa, zelo lepa,« mu j^ šepetala v uho Jeanne pl. Sonnaz. »Njen značaj se ba} prilega za snežno vilo.«
Vera je silno malo uživala svoje zmagoslavje. Ko si je iz radovednosti ogledala pisano, sijajno množico, bi se bila najrajši vrnila domov.
• '
’
'M &> ^
'	•	%■1 'V'
•>.
Novi nemški poslanik sta Poljsko
Vodja političnega oddelka za vzhodne dežele v ministrstvu za zunanje zadeve von Moltke je imenovan za nemškega poslanika v Varšavi.
Zlatfa ura za — smo ILo
Artur Heink je bil sin nekdaj slovečo nemške pevke Ernestine Heinkove. V svojih mladih letih pa je odšel v Ameriko, kjer ga je zalotila svetovna vojna. Ko je Amerika vstopila v svetovno vojno, je odšel tudi Heink na francosko bojišče.
Njegovemu oddelku se je pri neki priliki posrečilo ujeti več Nemcev. Ujetniki so povedali, da bi silno radi kadili, ker že več mesecev niso dobili nobene cigarete. Neki ujetnik je tudi Heinka zaprosil za cigareto. Ker je pa ni imel, mu je ponudil smodko.
Ujetniku se je kar videlo, s kakšno slastjo vleče opojni dim v sebe. Ujetnik je nekaj časa kadil, potem pa je segel v žep in dal dobremu Heinku svojo zlato uro v zahvalo za smodko.
Nedavno pa jo prišel Heink, ki je med tem postal mornariški častnik na neki trgovski
Tak hotel imajo seveda v Zedinjenih državah,
Zmaga kanadskega liockey-moštva v Berlinu
Kanadsko liockey-moštvo — vjseučiliščniki iz Manilo be — so zmagali v Berlinu s 5:1,
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar MihAlek. - Urednik Milan Zadnck. - Za inseratni del odgovarja avgust Kozman. - Vsi v Ljubljani."
Hotel za pijance
čeprav je tam uživanje alkoholnih pijač prepovedano.
Na ameriško-mehikausld meji se je namreč udomačila navada, da ljudje kaj radi uhajajo »preko«, kjer se opijajo do nezavesti. Ko pa zapijejo zadnje novčiče, poženejo Mehikanci gospode Amerikance zopet čez mejo nazaj domov.
Tako se vozi čez mejo dan na dan na stotine avtomobilov; ker pa so \ ači večinoma dobro okajeni, se dogaja vedno dosti nesreč.
Da nesre' prepreči, se je ameriška vlada odločila, da aezida na meji moderen hotel, kamor pošiljajo pijance, da se prespe. Soba stane 10 dolarjev. Kdor pa nima več denarja, temu naplenijo avto, njega pa pošljejo po železnici domov.
Pravijo, da ta hotel sijajno uspeva.
Maršal |oflre — abstinent?
V raznih časopisih je stala kmalu po smrti maršala Joffre-a vest, da maršal svojih zadnjih 80 let nii pokusil niti kaplje vina. Ta vest ni
resnična. Res utegne biti pač to, da maršal Jof-fre zadnje čase ni pil nobenega žganja, vino je pa se vedno visoko cenil. Rad je pil pa le stara vina, zlasti španska, in sicer vedno pri jedi. Vina ni nikdar mešal z vodo, pač pa je rekel svojim prijateljem: »Vodo je treba piti čisto, še bolj čisto pa mora biti vino!«
Mol sme odpirati pisma svoje žene
Po izreku francoskega sodišča v Bordeaux-u je zakonski mož opravičen, da sme odpirati pisma, ki so naslovljena na njegovo ženo. Sodišče je svojo sodbo utemeljilo z določbo zakona, ki pravi: »Kot glava družine in zaradi svoje veljavnosti v družini, ki mu jo jamči zakon, ima mož pravico nadzirati dopisovanje svoje Jene.«
Ta izrek sodišča v Bordeaux-u je izzval v francoski javnosti veliko pozornost. Postava jamči sicer za tajnost pisem in določa, da je pismo zasebna last prejemnika, toda po francoskem tolmačenju državljanskega prava tvori zakon v tem oziru izjemo, kajti mož mora imeti možnost braniti svojo čast in se upirati vsem intiigam, ki bi utegnile škodovati njegovemu zakonskemu življenju. Mož je varuh in zaščitnik cele rodbine in zato mora imeti pravico storiti vse, da brani rodbinsko čast. Ne sme pa se polastiti nobenega na ženo naslovljenega pisma brez njene vednosti, ampak sme njena pisma prebirati le v njeni navzočnosti. Na drugi strani pa ni nobene postave, po kateri bi bilo prepovedano ženi preiskovati žepe svojega moža.
- Zn kratek fas.
»Slišala sem, da si se zopet omožila. Ali si srečna?«
»Izredno srečna!«
»Kaj pa tvoj mož?«
»Ta šele, ta! Ta naj se le upa biti nesrečen!«
Letalska nesreča na Angleškem
‘T° ""Z' n’eSt0'", Norbh-Weald prometno letalo ob vojno letalo. Prometa, lelalo se je pa kmalu vjelo in prišlo v ravnotežje, vojno letalo pa je padlo na tla in se razbilo. Pilot vojnega letala je mrtev. Slika nam kaže razvaline razbitega letala.
ladji, nazaj v svojo domovino v Hamburg, kjer je ogledoval razložbe. Kar nenadoma ga pa nekdo prime za ramo. Heink se je ozrl, ni pa mogel takoj spoznati prijaznega obraza pred seboj. »Ali imate še mojo uro?« — ga je vprašal neznanec. Sedaj ga je tudi Heink spoznal. Heink je segel v žep in inu je hotel uro vrniti. Mož je uro nekaj časa ogledoval, potem pa mu jo je dal nazaj in tako nosi mornariški častnik še danes zlato uro, za katero je dal le skromno smodko!
Prestrašil se je _ . .
V oddelku drugega razreda sta se peljala mož in žena z brzovlakoin proti Dunaju. Oba sta bila že precej priletna; ona je bila precej debelu-šasta, on pa visok in suh.
»Ali se še spominjaš,« je začela ona, »da sva pred leti med železniško vožnjo doživela nekaj romantičnega?«
»Kaj? Nekaj romantičnega?«
»»Da — in tisti dogodek je bil vzrok, da sva se vzela!«
»O tem mi nisi pa še nikdar nič povedala!«
»Je že mogoče. Ampak tega se pa gotovo še spominjaš, da sem ti dala pred 30 leti za božič lepo vezene copate. To-je bilo moje zadnje božično darilo za tebe pred poroko. Takrat še niti poročena nisva bila. In ali se spominjaš, kako je bila mera pravilna? Takrat, veš, sva se vozila ravno tako kot danes po železnici. Tikala se tudi še nisva, ampak sva se vikala. Ti si imel v trgovini silno dosti dela in si bil truden, pa si položil nogo po dolgem na klop in si zadremal, nisi opazil, kako sem ti jaz nogo zmerila. Če ti ne bi bila dala takrat copat, morebiti danes ne bi bila mož in žena.«
Nasproti obema zakoncema pa je sedel v vagonu mlad par, ki je to povest nehote poslušal. Ko pa je ženska svojo pripoved končala, je hitro potegnil svojo nogo s klopi...
Ruska zabavišča
V mestu Pokrowsk, ki je središče precej velike nemške kolonije v Rusiji, imajo devet zabavišč: kinematografov, klubov in pravih gledališč. Največje gledališče je železničarsko gledališče »Proletarec«, kjer je prostora za 800 ljudi. Dva kinematografa imata prostora za 650 oziroma 510 oseb, klub za telesno nego pa ima prostora za 300 ljudi. Druga zabavišča in klubi so manjši, vsi skupaj pa imajo 3243 mest. Policijska ura za zabavišča je določena na polnoči, posebno dovoljenje pa mora dobiti, kdor hoče imeti odprto do treh zjutraj. Če v zabavišču pozvoni, mora takoj vsak na svoje mesto. Orehe treti je prepovedano, pa tudi ostankov svalčic ne sme nihče metati na tla. Na klop ne sme med predstavo nihže stopiti, pa tudi psa ne smeš s seboj pripeljati. V gledališču morajo biti vsi ljudje odkriti. Kdor se tem predpisom ne pokori, tega kaznujejo na licu mesta na 50 rubljev. Za kadilce pa mora uprava vsakega zabavišča skrbeti s tem, da določi kraj, kjer se sme kaditi.
Drage pravde
Tudi pni nas vemo dobro, da je pravdanje in tožarenje precej draga stvar, toda tudi drugod ni dosti boljše.
V nekem londonskem tedniku beremo o pravdali, ki so .(* znatno dražje, kakor pa pri nas.
Nedavno so razpravljali pred višjim sodiščem v Londonu o neki pravdi, kjer je šlo za več kot za 1 milijon funtov šterlingov (okoli 300 milijonov dinarjev). Kot priča je bil zaslišan neki bančni uradnik iz Portugalskega. Njegovo zasliševanje je trajalo cele 4 minute; spregovoril je vsega skupaj 149 besed, vsaka beseda pa je veljala anglešk: državni zaklad 12 šilingov. Priči so morali namreč izplačati potnlno za prvi razred od Lizbone do Londona in pa hotelske
stroške za mesec dni. — Pri neki drugi pravdi so morali zaslišati bogatega Holandca, ki živi na otoku Java. Pričo so zasliševali 14 minut, izplačati pa so ji morali 28.000 šilingov pričnine. Stroški za priče pa znašajo le majhen del vseh stroškov.
Tudi sloveč'' odvetniki dobivajo visoke nagrade. V pravdi, ki jo je začel neki Whyles proti tvrdki Levic v Londonu, so dobili trije odvetniki za vsak dan po 3400 do 32.600 avstrijskih šilingov (1 šiling — 8 Din). Samo priprave za tožbo so pa požrle nad 1 milijon angleških funtov. Stenografski zapisniki so veljali 120.000 avstrijskih šilingov, vsi pravdni stroški skupaj pa 2,720.000 šilingov, ali 21,760.000 dinarjev.
Dostikrat se zgodi tudi to, da je pravda precej dračja kakor pa je vreden sporni predmet Pr' neki pravdi, ki jo je začelo neko industrijsko podjetje proti neki inženerskd tvrdki, je trajala razp-iva 55 dni in 66 prič je v tem i&su odgovorile na 26.252 vprašanj. Stroški: 5,408.000 dinarjev! Take vsote dostikrat tožeče se stranka tako oplače, da s rajši poravnajo. Tako je v Londonu neka premogovna tvrdka ugotovila, da bi jo pravda veljala na minuto . o 120 šilingov, in ker bi se bila pravda vlekla bogve kako dolgo, se je tvrdka rajši poravnala V nek' pravdi med angleško telefonsko družbo in poštno upravo so pripeljali pred sodišče trd tone spisov in neko pričo so z- liševali 11 dni, ker je morala odgovoriti na • ->8 kot na 25.000 -prašanj. Pravda, ki je trajala "1 dni, je požrla skoro 100 milijonov dinarjev na stroških.
J25 dežele sužnosli
Društvo narodov je poslalo na pritisk vlade Zedinjenih držav pred več meseci tročlansko komisijo v republiko Liberijo v Afriki, da preišče tamkajšnje razmere na delovnem trgu, zlasti pa se naj zanima za sužnje. Člani komisije so bili Anglež Cutbert - Christi, Amerikanec Johnson in Liberijanec Barclay. Po preiskavi je komisija setavila poročilo o razmerah v Liberiji, ki obsega 130 strani, in ga predložila Društvu narodov.
Poročilo natančno opisuje strahovite razmere, ki vladajo v tej afriški republiki. Moške in ženske delovne moči nasilno gonijo na delo; delavce in delavke pretepajo do krvi, kazni pa so nad vse trde. Mezde, ki bi jih morali dobiti delavci, si pridržujejo vladni komisarji za sebe.
Posebno trdo in grdo so ravnali z delavci v ameriški fabriki za izdelovanje gumija Fire-stone. Če so se delavci javili za delo prostovoljno, so dobili še neko plačo; toda vladni komisarji so prostovoljno javljanje za delo znali hitro preprečiti, kajti delavce so hoteli določati oni sami, da so lahko spravljali njihov zaslužek v svoje žepe. Naravno je, da se je končno vsak zamorec branil, da bi ga poslali v to fabriko, kjer bi ostal brez plačila. Brez zamorcev pa fabrika ni mogla delati, ker je priseljevanje tujih delavcev v Liberijo zabra-njeno. Zato je zahtevala ameriška vlada od re-
publike Liberije že prej svoboden dohod belih delavcev v deželo.
Iz poročila je nadalje razvidno, da so vladne čete na povelje raznih komisarjev obkoljevale kar cele vasi in vse prebivalstvo odganjale s seboj. Ljudi so potem prodajali v sužnjost v sosedne pokrajine. Ženske so plačevali bolje kakor moške. Plačila ti siromaki niso dobivali nobenega, ampak samo hrano. Tudi vse javne ceste so delali sužnji. Sužnja ali sužnjo so tudi lahko odkupili, toda odkupnina je bila navadno tako visoka, da je do odkupa le redkokdaj prišlo.
Republika Liberija ima 2 in pol milijona prebivalcev, od teh pa je moralo suženjsko delati cela 2 milijona ljudi. Otrok ljudje niso smeli pošiljati v šolo, ker so se vladni komisarji bali, da ne bi otroci postali prepametni, pa bi utegnili priti oni ob svoj denar in ob svoje lepe dohodke. Ljudje niso smeli za sebe obdelovati niti koščka polja, tako da so živeli kot na pol sestradana živinčeta.
Poročilo o razmerah v republiki Liberiji kaže, da smo mi z vso svojo civilizacijo in s svojo kulturo še jako daleč zadaj; podobne razmere kakor v republiki Liberiji poznamo tudi drugod, pa se nihče ne zgane, da bi jih odpravil. In prav ta molk je največja kulturna sramota naše dobe!
Otvoritev švedskega parlamenta
Po starem običaju otvarjajo švedski parlament z veliikini sijaijem. Prvo sejo otvarja kralj v
svečani obleki ob navzočnosti vlade.