ssr*" i ; GLASILO OBČINE RIBNICA 29, september 2005, letnik IX Št. Na Ugarju prestižna konjeniška tekma Zablestela stara ribniška oblačila 30. RIBNIŠKI SEJEM Konjeniški praznik na Ugarju 80 let meščanske šole Pogled v babičino skrinjo Piše: Alenka Pakiž se moje oziranje v preteklost Ribniške doline, z namenom, da bi pridobila znanje za predstavitev oblačilnega videza njenih : prebivalcev pred sto leti, je / povezano s prijetnimi srečevanji z j. njenimi sedanjimi prebivalci. Z h. možem Filipom Pakižem, Ribničanom po rodu, sva jih začela l i obiskovati pred desetimi leti. Žal J danes nekateri od njih ne bodo ™ mogli prebirati teh vrstic, ki so jih s 12j svojimi pripovedmi pomagali oblikovati. Od ljudi, ki so bili čustveno in ne materialno navezani na prednike in njihovo izročilo, sem prejela največ besedne in blagovne snovi za obuditev preteklosti. Vsem se iskreno zahvaljujem. Naj njihovi spomini in fotografije, zbrani z mojim prizadevanjem, spregovore. Pričela bom z babičino skrinjo. Skrinjo in spomine nanjo je hranila Marija Lovšin v Zapotoku pri Sv. Marku. Podedovala jo je po stari materi, Krnčevi mami iz Zapuž, kjer je preživela mladost. Ko se njen oče Janez Pavlin ni vrnil z ruske fronte, se je morala njena ovdovela mati preživljati z delom za Ion in ni mogla imeti Marije pri sebi. Pustila jo je pri svoji materi na premožni Krnčevi domačiji, kjer je Marija živela do sedemnajstega leta. Potem je služila še v Vinicah, Jurjeviči in pri dr. Finkovi v Ljubljani, nato pa spoznala Franca Lovšina in se pri enaindvajsetih letih primožila k Šuštarjevim v Zapotok. Pogovori pri Šuštarjevi Micki so bili nekaj posebnega, ker je iz njenega pripovedovanja velo toliko radosti ob spominih na prednike in mladost. Zanjo, ki je vse življenje dihala z rodno domačijo, so spomini ostali živi. Malo je še ljudi, od katerih danes še izvemo toliko o nekdanjem življenju v vasi, druženju vaščanov ob skupnih opravilih, petju in plesu pred mnogimi leti. Šuštarjeva Micka pa je znala zapeti marsikatero staro melodijo in pokazati, kako so včasih plesali. Peti se je naučila pri svoji stari materi. Marijine besede so stekle takole:" Moja mati so delali za ion. Za mernik koruze (1 mernik je 501) so delali dva dni. Bili so skromni pri hrani, pa tudi pri obleki, čeprav so bili navajeni prej boljšega. Zrasli so v dobro stoječi družini pri Klunovih -Krnčevih v Zapužah, ki so posedovali velik del gozda pod Malo goro, ogromne sadovnjake, sušilnico za sadje sredi vrta, z volmi so opravljali storitve tudi za druge, kašča je bila zidana, močno polna in so jo stara mati zmerom zaklepali. Za košnjo v Mali gori so najeli dvanajst koscev, ki so začeli z delom zarana zjutraj. Za malico so stara mati pripravili prvovrstno hrano, tudi klobase, ki jih za dom ni bilo. V jerbasih smo nosile bel kruh, kuhano svinjino, za pit pa mošt in hruškovo vodo. V belih predpasnikih smo prišle grabit po opoldanski malici. Posušeno seno pa so povezali z žrdjo in z volmi in odpeljali. Dela je bilo veliko, zato smo morali poprijeti tudi otroci. Od malih nog sem s staro materjo delala v hlevu, na njivah. Skupaj sva hodili k maši in prepevali ob delu in v dolgih zimskih večerih. Še vedno rada zapojem pesmi: Kot ptičica sem pevala, Od kod si, dekle, ti doma, lepo je pomlad na svet1, Le predi, dekle, predi in še druge pesmi. Dobro pomnim, kako sva se oblekli za vsak dan. Po jutranji molitvi je bilo na vrsti hitro umivanje in česanje. Med tem ko so si stara mati česali lase, si po sredi naredili poteč (prečo), spletli kito in si jo zvili zadaj na temenu v svitek, sem jih opazovala in si razčesavala lase. Potem so tudi meni naredili poteč in spletli dve kiti, ki sta mi prosto padali na hrbet. Za delo in praznik so si pokrivali glavo z ruto, poleti s svetlimi tanjšimi, pozimi z debelejšimi volnenimi, za nedeljo pa s svilnato. Tudi meni so naročali, naj se pokrijem. Poleti sva si ruto pri delu pomikali nad čelo, da sva obraz skrili pred soncem. V hudi vročini je bombažna ruta popila ves pot. Za delo sva oblekli bluzo iz bombažne tkanine, čez pa kiklo z živofm iz domačega barvanega platna. Pod kiklo so stara mati potegnili precej nabrani capec (spodnje krilo) iz belega bombaža, pozimi pa še iz črtastega barhenta. V mrazu so si ogrinjali preko hrbta, pa tudi preko glave, toplo pisano ogrinjalo kostihel. Brez firtaha (predpasnika) se stara mati niso lotili nobenega opravila. Imeli pa so zmerom pripravljene vsaj tri; in to najbolj grobega za v hlev, barvnega iz platna za delo na njivi in malo tanjšega, iz potiskanega perkal.a za gospodinjstvo. Menjali so jih, preden so začeli drugo delo. Kadar so hiteli, pa so si nadeli kar drugega nad prvega in so včasih nosili vse tri hkrati. Vsi so bili veliki, da so pokrili večji del ki ki e in bokov. Za kuho je bil narejen s prsnim delom v enem kosu in širokimi oprtami (naramnicami), na hrbtu prekrižanimi, in sem jih stari materi zadaj ob pasu zapela pa še zavezala malo pod pasom. Kikla jim je segala do gležnjev, firtah pa je bil malo krajši. Poleti sem nosila kiklo iz tankega cica, ki mi je segla do gležnjev, potem pa je bila vsako leto toliko krajša, za kolikor sem zrasla. Nekaj časa so mi jo podaljševali tako, da so od parali gube nad robom, potem so spustili rob in zapognili z drugim blagom, nazadnje pa mi je bilo vse pretesno in prekratko. Tisto leto sem dobila drugo. Sešila jo je teta iz svoje stare obleke. Kadar sem pomagala v hlevu ali na njivi, sem si morala zavezati predpasnik in kiklo v pasu v pasu spodrecati (upogniti v gubo in zavezati). Ponavadi sem tekala bosa, stara mati pa so si obuvali pošlingane čižme ( visoke čevlje z vezalkami). Težko sem čakala nedelj in praznikov. Takrat so stara mati vzeli ključek od skrinje, jo odklenili, dvi- gnili pokrov in počasi jemali ven same lepe stvari. Zasvetila se je boljša, žitne barve svetleča se ruta iz satena in temna iz tafta. Najlepša je bila poročna obleka iz atlasa, ker se je na pravi strani bleščala temno zeleno, na narobni strani pa je bila temnejša, mat. Kadar so jemali poročno obleko iz skrinje, so mi radi pripovedovali, da je blago za obleko prinesel sorodnik z Dunaja, kjer je bil tam kostajnar, sešila pa jo je njena sestrična, ki je bila izučena šivilja in je znala šivati po zadnji modi. Krilo je bilo rezano na več pol, zadaj malo nagubano, v pasu pa ozko. Zgornji del je bila opri- Šuštarjevi Micki (1913 - 1999) je ostalo prepričanje mladih dni, da je ruta del obleke in žensko naredi ta pravo. Ob naših obiskih nas je pričakala v taki opravi. jeta kratka jakna iz enakega blaga. Okrašena je bila s temnim žametnim trakom okoli rokavov, na ovratniku in ob širšem, valovitem robu jakne. Zapenjala se je spredaj z zapenci. Poročno obleko so stara mati oblekli samo ob velikih praznikih, hranili so jo do konca življenja in so jih na njihovo željo v tej obleki pokopali. V skrinji je bi spravljen tudi velik bel prt iz zelo finega popelina, okrog in okrog obšit s tankimi, na roke delanimi špicami. Ko je bil v fari velik praznik, so stara mati v roke vzeli prt. V vogalu je bil izvezen z belim cvernom (nitjo). Pripognili so ga na polovico v trikot in si ga položili preko las do čela. Lasje niso nič gledali izpod pokrivala. Desni in levi vogal so spodaj nekako prekrižali, povili in stisnili ob glavi, na vrhu glave pa zavezali, da so konci s špicami gledali navzgor. Zadaj so zapeli štajnščo (iglo), da je vse še bolj držalo. Ko so videli, kako začudeno jih gledam, so še dejali, da si velja za tako velik praznik zavezati pečo, ki so jo dobili od matere in jo drugače hranijo za spomin. Zapuška mati so se strašno držali pri obleki. Imeli so še močno nabrano rdeče rjavo kiklo. Barva se je spreminjala, ker je bila vtkana vmes rjavkasto rumena nit. Vse ta buli za obleč so hranili v skrinji." Marija ■ Šuštarjeva Micka - Markova mama je delala na kmetiji in skrbela za cerkev pri Sv. Marku do konca življenja. Vsi, ki so jo poznali, so jo imeli radi, ker je po svojih močeh pomagata vsakomur, če drugače ne, pa z dobro besedo. Babičina skrinja sedaj sameva v hiši v Zapotoku. V njej ni več oblek iz tafta in svile. Marija bi bila vesela, da boste prebrali spomine na njeno mladost in babico. SEPTEMBRA PIŠEMO: Dogodki meseca Jubilejni sejem v samih presežnikih Po dolini Landskrona, Arcevia in Ribnica ZA turizem 6 V vrstah LDS Janez Pucelj 7 Kulturne drobtinice Ribniški ciklus v Lendavi 100 let čebelarjenja Gradi se nov čebelarski dom Po poteh dediščine 3. fižolov dan Novo-stara oblačila že na ogled Razpis Štipendij Zabavne strani V političnih krogih Pobude svetnikov Od tu in tam Pornografija na TV, morala na zatožni klopi 28 Od vrtca do šole ä ^ 80 let meščanske šole Vzgoja zahteva čas in potrpežljivost h ms 29 Radio Mlajkuje dobru vlaaajku 30 Športni utrinki Bojan Čebin 3. na svetu Prvi veteranski turnir rokometašev H 32 32 K Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/8372 023 fA Metka Tramte - članica E-pošta: reseto.ribnica@siol.net n Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, 28. oktober 2005 M Majda Vrh, Pavel Hočevar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 0 Lektorica: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. fi' Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si -L’/ Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si M1 KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. oktobra 2005 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Sejemska fotografija na naslovnici: (Marko Burger) V novodobnega zdomarja odet župan Arcevie Silvio Purgatori ‘::s$xaB*nee™e*e*i 3 mmmmm ima« Q Orjaška lesena žlica, konjeniška tekma na Ugarju in *J Urbanova noč zaznamovali "Sejem je turistična in kulturna prireditev, ki za Gospodarsko ter Obrtno zbornico predstavlja zelo pomembno dejavnost na simbolni ravni," je dejal predsednik GZS Jožko Čuk. Medard mu je zato predlagal, "naj bo suha roba še po davčni plati bolj na simbolni ravni"... 30. ribniški sejem Ob koncu lanskega sejma je bilo toliko obetajočih besed o tem, kaj vse nas bo šele čakalo ob jubilejni, največji enodnevni etnografski prireditvi v Sloveniji, da smo vsi zavzeto pričakovali dan D. Še pred njim so se porušile neke sanje, toda namesto njih vznikle morda še boljše, kot bi bile, če bi se v Ribnici zbrale mednarodne folklorne skupine. Imeli smo priliko opazovati sprevod, ki je naravnost navduševal ljudi, saj smo bili seznanjeni z vsemi dosežki naših društev (18), ta pa so se opremila tudi z vsemi rekviziti, po katerih so prepoznavna. Hrovačani gojijo vaško tradicijo in so uprizorili svatbo ter prevoz bale, podeželske žene so se odele v 19 novih ljudskih oblačil, posnetih po starih arhivskih fotografijah, čebelarji in lovci so se napravili v svoje prepoznavne obleke, mažorete so s paličicami pozdravljale svoje nove uspehe, kinologi so se sprehodili s svojimi zvestimi prijatelji, pustno društvo nas je navdalo z upanjem, da se bo tu še kdaj odvijal veliki karneval... Po trgu so vozili orjaško leseno žlico, katere nastanek smo spremljali že v prejšnji številki, tokrat pa so jo slavnostni govornik Marjan Rožič, poslanec Jože Tanko in župan Alojz Marn natančno izmerili in njenih 10.26 cm bo morda zasijalo v Guinnessovi knjigi rekordov. Ta dosežek pa še vedno ni našel svojega mesta v parku poleg gradu, kjer bi se lahko razkazoval, "ker jo je doma itak najtežje postaviti", je komentiral na sejmu neprekosljivi Medard. "Vprašanje, če bo komunalna inšpekcija dovolila, ko pa je treba upoštevati tiste, ki gor letajo, pa one, ki dol rinejo..." S 'prižnice' so želeli nagovoriti obiskovalce mnogi protokolarni gostje, med katerimi je kot prvemu čast pripadla dolgoletnemu predsedniku Turističnega društva Andreju Klemencu. Zahvalil se je vsem, ki so bili skupaj z njim in s sejmom v vseh teh 30 letih; najprej bratoma Starc, Stanetu Miheliču, Jožetu Pelcu, Anki Debeljak, Janku Troštu, bratoma Bregar, Franju Matohu in Janezu Debeljaku ter vsem sedanjim, ki bodo morda sejem pripeljali do njegove 50. obletnice. Župan Alojz Marn je v svojem govoru opomnil na 400 zaščitenih izdelkov, ki imajo pravico prodajati se pod geografsko označbo "suha roba", letos pa je bil sprejet tudi pravilnik o pogojih za uporabo tega imena, ki ga bomo videvali v obliki žigov, nalepk in obešank. Govor župana je vseboval presenečenje ob samem koncu, ko je ljudi pozval k udeležbi na referendumu in jim svetoval, da "podprete možnost, da bomo lahko vplivali na vsebino RTV in poslovanje te ustanove". Politični prizvok govora je presenetil v toliko, ker se organizatorji sejma izogibajo govornikov iz političnih vrst, da bi sejem ostal zgolj trženjsko in turistično naravnan dan. Iz tega razloga je bil menda večkrat zavrnjen tudi sedanji minister za delo Janez Drobnič, čeprav trdi, da mu je bilo mesto na "prižnici" obljubljeno ravno na tokratno jubilejno leto sejma. Kdo je komu kaj obljubljal, se zdaj točno ne da ugotoviti, toda minister je bil toliko prizadet, da se sejma namenoma ni udeležil. Za politično opredeljene posameznike je bila zavoljo politične preteklosti sporna tudi izbira slavnostnega govornika Marjana Rožiča, ki pa je nastopal zgolj v vlogi predsednika Turistične zveze Slovenije. Ob 100-letnici Zveze je poudaril, da bodo morala društva še uspešnejše tržiti turis- tične produkte, Slovenija zagotoviti dobre prenočitvene zmogljivosti, "potrebujemo pa tudi več prireditev, dobrih gostiln in gostoljubnega vzdušja med ljudmi". Vsi zainteresirani naj bi se povezovali v partnerstva v zanimivih projektih, ki omogočajo turistu doživeti deželo ali dogodek. Protokolarni gostje so se po odprtju sejma napotili v častne lože na Ugar, kjer je v kratkem času nastal eden najsodobnejših konjeniških centrov v tem delu Evrope. Finale državnega prvenstva v preskakovanju ovir je navzoče presenetil z dovršeno organizacijo, ki so jo obiskovalci opisovali v samih presežnikih. V tolikšnih, da naj bi se tekme v prihodnje odvijale samostojno, ne na semanji dan. Zdaj je za mnoge, ki so se udeležili tekme, le-ta zasenčila sejem, saj jih je na Ugarju zadržala preko celega dne in sejemskega vrveža niti občutili niso. Prava zabavnjaška stvar je bila tudi Urbanova noč v petek zvečer, ki je v Grad privabila 3000 ljudi in 20 estradnikov. Takega izbora glasbenikov Ribnica še ni videla, množica pa je pokazala, da bo tu svoj "dom" vedno našel Pop design, ki je ljudi naravnost obnorel s svojimi starimi hiti in jih vračal v čase dobrega veseljačenja. Radio Urban je svoje prvo leto proslavil še z žarometom na nebu - velikim ognjemetom- ter s torto in kupom čestitk kot popotnico za prihodnost. "Prisluhnite govorici prodajalcev in ne pozabite na glihanje", je v semanji dan obiskovalce napotil predsednik TD. Ta dan je bil raj za več kot 30.000 ljudi, kolikor naj bi se jih iz cele Slovenije zbralo pri nas, bil pa je tudi za Rome, ki so kradli vse-povprek. Prodajalci pravijo, da se to dogaja vsako leto, letos pa so bili Romi še bolj pogumni, menda tudi zaradi pomanjkanja prisotnosti policije na ulicah. Pokradli so blago kar cele stojnice, se stepli s prodajalci, posredovala je policija, vozili rešilci. Lokali so ta dan, kaže, dobro zaslužili, ker so svoja vrata večinoma pozaprli kar ob 20. uri, zunaj pa je bila le ena sama veselica. Drugače pa je vreme vabilo ljudi na ulice, ki so bile prepolne, ponudba široka, zanimiva na 35 rokodelskih stojnicah v gradu in privlačna tudi na osrednjem trgu, kjer so prodajali suhorobarji 400 tipičnih izdelkov, ki odslej lahko nosijo oznako suha roba. Mladi so se zabavali na divjem zahodu in se šli rodeo drive, s smehom zvrhana kapa pa je bila napolnjena že dopoldne s prireditvijo Ribniški vsakdan, kjer sta v širok nasmeh spravljala Radio Mlajku iz Hrovače in igralska skupina KUD France Zbašnik iz Dolenje vasi. Tujci izven ribniških meja so imeli sicer težave pri razumevanju naše govorice, toda pogled na ljudi, ki so se skoraj držali za trebuhe od smeha, jih je takoj prepričal, da tukaj šala žalost jemlje. .IsSsro Od velikega smeha so tekle solze... ... portretisti - nekaj novega na sejmu Divji zahod ribniških študentov Duhovitost, izvirnost, navezanost na tradicijo in iznajdljivost so bile izrazite odlike 30. jubilejnega sejma, pomnili pa ga bomo tudi po nekaterih presežkih: orjaški žlici, vrhunski konjeniški tekmi in zabavni Urbanovi noči. Tekst in foto Alenka Pahulje .Isšsro KONJENIŠKI PRAZNIK NA UGARJU V enem najsodobnejših konjeniških centrov potekalo finale državnega tekmovanja V finalni tekmi Pokala Slovenije je med mladinci v soboto zmagala Mirjam Vesenjak s Candyfloss, v nedeljo pa je z enkratno predstavo v članski kategoriji S** presenetila Jasmina Kapetan (La nina ruella) in osvojila lovoriko. Kapetanova, ki v finalu ni prejela nobene kazenske točke, je zmagala tudi v skupnem seštevku za Pokal Slovenije. Le za točko je prehitela drugo uvrščenega Primoža Riflja in za dobrih pet točk Ireno Drobnik, vodilno do zadnje tekme. Pokal Slovenije namreč obsega šest tekem. Oblikovalec parkurjev, Nizozemec Častni pokrovitelj tekme, nizozemski veleposlanik, čestita zmagovalki Častne lože so zasedali pomembni gostje (levo lastnik posestva Jurij Rudež, poleg stoji Janez Škrabec, sledi Jožko Čuk, predsednik GZS, kot zadnji pa nizozemski veleposlanik) Konjeniška tradicija rodbine Ugar sega že 200 let nazaj, leta 1991 pa sta se pod nekdanjim lastnikom Jurijem Rudežem st. začela obnova posestva in obujanje stare družinske tradicije. Danes je Posestvo Ugar eden največjih in najsodobnejših konjeniških centrov v tem delu Evrope, kar priznavajo strokovnjaki doma in v tujini. V hlevih je vedno okoli 60 konj, na posestvu pa imajo tudi izredno uspešno lastno rejo KWPN nizozemskih kraljevskih toplokrvnih konj. Ugar je od nedavnega opremljen tudi s kvalitetnim tekmovalnim prostorom velikosti 5000 kvadratnih metrov, ki s spremljajočo infrastrukturo in objekti omogoča izvedbo konjeniških tekmovanj najvišjega nivoja. Eno takih je bilo organizirano v dneh od 2. - 4. septembra, ko je bil Ugar prireditelj finala Pokala Slovenije v preskakovanju ovir. Na tridnevnem turnirju v izvedbi Konjeniškega kluba Ugar Ribnica so se tekmovalci na novem tekmovališču pomerili v preskakovanju ovir, v nedeljo pa tudi na finalni tekmi za Pokal Slovenije. Obiskovalci so bili navdušeni nad urejenostjo tekmovališča ter okoliških objektov, nad domiselnimi ovirami z ribniškimi motivi, pa tudi nad spremljajočim programom. Med drugim je Vaško etnološko turistično društvo Hrovača prikazalo stare običaje, povezane s kmečko ohcetjo (šranganje, prevoz bale...). V treh dneh so si obiskovalci, bilo jih je okoli 3000, lahko ogledali blizu 200 konj in več kot 200 Startov. "Odziv slovenskih jahačev nas je prijetno presenetil, saj se jih toliko ni zbralo še na nobeni tekmi v Sloveniji. Res pa je, da podobne tekme v naši državi tudi še ni bilo... Delali smo po vzoru iz tujine, saj smo si ogledali tekme v Avstriji, Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Tako smo znali poskrbeti tudi za VIP aranžmaje in goste," je razložil Zlatko Polajžar, direktor tekme. Častni pokrovitelj tekmovanja je bila njegova ekscelenca, John C. M. Groffen, veleposlanik Nizozemske v Republiki Sloveniji, med gosti pa so bili med drugim tudi: predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk, ribniški župan Alojz Marn, gostujoči delegaciji iz Italije in Švedske, direktor Riko hiše Janez Škrabec, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But ter drugi drugi slovenski podjetniki in sponzorji tekme. movališča, saj le-ta celo v nedeljo po sobotnem neurju ni kazal nobenih posledic ali škode. V prihodnosti si na Ugarju želijo še kake velike mednarodne tekme, ki bi štela za točke svetovnega pokala. Prav tako bodo za ljudi, ki si želijo posestvo in tekmovališče na Ugarju videti od blizu, organizirali dneve odprtih vrat. Zdenka Mihelič Foto Gorazd Svete 5 arMi^iocs Landskrona-Arcevia-Ribnica 0 TRI OBČINE SE ŽELIJO ODPRETI TURIZMU VERI se je preimenoval v RIVE d.o.o. in italijanska, med ogledom podjetja Riko hiše. V času sejma sta Ribnico obiskali tudi delegaciji iz pobratene Arcevie, s katero naša občina prijateljuje že 33 let, ter švedske Landskrone, kjer vezi trajajo 5 let. Delegaciji imata obisk v svojem rednem letnem planu, enako pa se njihovim povabilom odzivajo tudi predstavniki iz ribniške občine. Medtem ko je spomladi v Landskroni gostoval naš župan, je vikend okrog 25. septembra skupaj s še dvema občinskima uslužbenkama preživel v italijanski Arcevii na njihovem znanem prazniku vina in grozdja. Sestanki z obema tujima občinama so postali bolj pogosti in tako naj bi se župan Marn v Arcevii srečal z ljudmi iz cele province, ki jo sestavlja 45 občin. Župan Silvio Purgatori upa, da bo lahko razširil sodelovanje na področju prodaje bio izdelkov, želi pa si tudi izmenjave turističnih delavcev. Nove turistične programe, ki bi morda vsebovali še potovanje v Ribnico, bi sprejeli tudi v omenjeni južni švedski občini, so dejali njihovi zaposleni z direktorjem občinske uprave Sergiom Garayem na čelu. Švedi so pripravljeni na usposabljanje na prijavo za evropske razpise sprejeti kakega ribniškega človeka, kar po županovem mnenju kaže na dobro voljo za nadaljevanje odnosov. Kakega prijateljskega sporazuma se med občinama, ki ju deli več kot 2000 km, še ne bo podpisovalo, saj naj bi se najprej zastavilo konkretne projekte, je bilo rečeno na novinarski konferenci. Štiridnevni obisk je bil precej turistično naravnan; poleg sejma so si tokrat predstavniki obeh občin prvič dodobra ogledali Dolino in njene znamenitosti, z gospodarskega področja pa letos podjetje Riko hiše. Enega izmed sestankov sta se udeležili tudi direktorica Miklove hiše Vesna Horžen in Alenka Henigman, direktorica Zavoda PO PPD od Idrijce do Kolpe. Delegaciji sta želeli domov odnesti čim več informacij o dogajanju pri nas, izvedeli pa smo, da Arcevia trenutno 70% svojih investicijskih sredstev vlaga v turizem, Landskrona pa je v zadnjih letih precej vlagala v športne objekte ter lani uredila nov arheološki muzej. Zdaj se največ denarja vlaga v gradnjo stanovanj, ker je občina lastnik stanovanjskega podjetja in ureja infrastrukturo, medtem ko se gradi z zasebnim kapitalom. Purgatori, ki se že šest let udeležuje ribniškega sejma, opaža, da je Ribnica veliko sredstev vložila v kulturo, šport in turizem, "kar me spominja na Arcevio”. Italijanski župan je bil posebej navdušen nad športnim centrom, "tako da sem svojim pred- stavnikom rekel, da mi lahko o čem podobnem le sanjamo". Švedski direktor občine je menil, da ima Ribnica "zanimive načrte za prihodnost" in meni, da imata z Landskrono enake cilje: razvoj, privabiti čim več priseljencev ter postati atraktivna občina za naselitev. Zato gradnja stanovanj, razvoj turizma in kulture. obvešča: SREČANJA SKUPINE ZA SAMOPOMOČ Z nastopom jeseni se začenjajo redna srečanja Skupine za samopomoč žensk z rakom dojke Ribnica v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Vsak četrti ponedeljek ob 17. uri v kletnem prostoru ZD Ribnica bo namenjen bolnicam z rakom dojke. Prisrčno vabljene! Družba z imenom VERI že obstaja, zato se je za gradnjo doma za ostarele moralo najti novo ime družbe. Za koncesijo se tako zdaj poteguje RIVE d.o.o. (Ribnica / VEgrad), rok za vložitev vlog pa je že potekel 27. septembra. Izbran je tudi direktor nove družbe, bivši direktor doma za ostarele v Horjulu, Franc Vetrih. V domačem okolju je takoj poraslo zanimanje za delo v domu, kjer naj bi zaposlitev našlo ca. 65 ljudi, toda prošnje za delo se še ne sprejema. Direktorica centra za socialno delo Majda Vrh je dejala, da se bo to urejalo po pridobitvi koncesije, ko bo znano ali, in koliko mest bo v domu sploh odobrenih. Ribnica je ena izmed dveh upravnih enot v Sloveniji, ki ni zmogla poskrbeti za svoje starostnike z nekim institucionalnim varstvom, zato naše politično in strokovno vodstvo meni, da bo tokrat koncesijo zagotovo dobila, saj so tudi potrebe izjemno velike. Medtem ko so nekateri kraji po Sloveniji dobivali koncesije kljub temu, da niso zmogle s svojimi domačimi starostniki zapolniti niti desetine mest v domovih, ima Ribnica že zdaj 91 starostnikov razporejenih po domovih drugod po deželi. Večina bo bržkone ostala na starih mestih, nekaj pa jih bo razporejenih v novi dom, če se bo ta začel kmalu graditi, je dejala Vrhova. Letos je na naš center prišlo že kar 30 prošenj za vstop v dom, prosilci pa morajo izpolnjevati dva osnovna pogoja: da so stari 65 let in več ali pa so invalidi. Gradnja domov se očitno mnogim županom zdi zelo dobra naložba, saj se za dom potegujejo Velike Lašče, ki so si našle istega investitorja kot Ribnica, Osilnica je šla do dom kar na svoj način, Loški Potok pa bi želel imeti vsaj podružnično enoto ribniškega doma. Kolikor je veliko pričakovanje ob tem, da bi dom Ribnica vendarle dobila, toliko je tudi neformalnih razprav o tem, kako bi si v prihodnje občina lahko zagotovila večji solastniški delež ter s tem večjo možnost soupravljanja doma. ROŽNATI OKTOBER Mesec oktober je mednarodni mesec oza-veščanja o raku dojke, zato ga bomo obeležili tudi v Sloveniji in seveda v Ribnici. V okviru projekta Rožnati oktober bomo članice Društva onkoloških bolnikov v drugem tednu meseca oktobra v zdravstvenem domu delile zloženke o samopre-gledovanju dojk in mamografiji. Za prostovoljni prispevek 1000 Sit bomo delile tudi razpoznavni znak roza pentljo v obliki broške. Zbrana sredstva bodo služila za izvedbe novih skupnih projektov v gibanju Rožnati oktober. .Reš s m Alenka Pahulje Alenka Pahulje Foto Marko Burger Društvo onkoloških bolnikov Slovenije Skupina za samopomoč žensk z rakom dojke Ribnica 5 Vrste LDS naj bi zapolnil Janez Pucelj Liberalna demokracija je našla nadomestnega svetnika, ki naj bi prevzel mesto v občinskem svetu, nekdaj namenjeno Marku Obrstarju. Ta je izstopil zaradi novega zakona o preprečevanju korupcije, po katerem podjetje Gramiz d.d., v katerem je Obrstar več kot 2Qprocentni lastnik, ne bi smelo sklepati poslov preko javnih naročil. Obrstar je menil, da bi svojemu podjetju Gramiz d.d. lahko s političnim udejstvovanjem v OS nakopal veliko poslovno škodo, in tako 17. maja odstopil. Iskanje primernega kandidata se je začelo takoj, toda vsi naslednji kandidati na listi LDS so se novi funkciji odpovedovali - v začudenje vseh, ki so postopek ponovnega imenovanja spremljali. In ko so v mandatni komisiji že mislili, da bo po petih zavrnitvah potrebno najti kandidata iz druge volilne enote, je mesto svetnika prevzel Janez Pucelj, ki mu je s tem prenehal mandat predsednika nadzornega odbora. Mandatna komisija ga je potrdila 15. septembra, predlog pa bo šel na naslednjo sejo OS 13. oktobra. V političnih krogih je bilo kar nekaj polemik okrog tega, kako nihče od kandidatov LDS ne želi prevzeti politične odgovornosti in da so bili bržkone na listi LDS le zato, daje omenjena stranka lahko stopila v volilni boj. Dušan Erčulj, vodja svetniške skupine LDS, je pojasnil, da je šlo za politični dogovor s kandidati, ki so svoje mesto predali Janezu Puclju. Njega ribniška LDS smatra za enega najperspektivnejših ljudi stranke. Pucelj bo tako skupaj z Markom Obrstarjem tudi v igri za mesto župana, je dejal Erčulj. LDS je tako postala prva stranka, ki je (ne) uradno že napovedala kandidata za lokalne volitve 2006, politična situacija pa bo pokazala, kateri izmed njiju je tudi najprimernejši. A. Pahulje 300.000 SIT za varovance VDC Radio Urban se je ob praznovanju prve obletnice odločil za dobrodelno gesto: zbrano vstopnino podelil Varstveno-delovnemu centru Ribniški svetnik na črni listi antikorupcijske komisije Drago Kos je storil, kot je napovedal, in objavil seznam vseh političnih funkcionarjev, ki niso pravočasno prijavili svojega premoženja njegovi antikorupcijski komisiji. Izkazalo se je, da je šlo večinoma za občinske svetnike in tako so občine konec avgusta prejele dopis, v katerem jih Kos poziva, naj ukrepajo proti njim na način, da jih izločijo iz občinskih svetov. Na seznamu se je znašel tudi Tomaž Arko, SLS. Pravočasno se je sicer pozanimal na občini, kako tečejo postopki za oddajo podatkov o premoženju, toda kasneje zamudil rok, ko bi moral ta podatek posredovati neposredno antikorupcijski komisiji v Ljubljano. Zadeva je zdaj rešena, Arko pa tudi ne bo izločen iz OS, so povedali na občini, saj so mu mandat neposredno podelili volivci na volitvah in ne obči- Z ŽUPANOM O... Obnova strehe na vrtcu Obnova dotrajane strehe je bil že večkrat sprožen problem, toda do realizacije ne pride. Ali naj bi bila to v celoti občinska investicija in če da, zakaj ni nikoli uvrščena v prioritetni plan? Občinski svet Občine Ribnica je sprejel sklep o generalni obnovi vrtca v Ribnici. Občinska uprava je Vrtec že dvakrat pozvala (enkrat ustno in drugič pisno s povratnico) za pripravo strokovnih izhodišč za pripravo projektne naloge, vendar Vrtec do danes, 22. septembra 2005, strokovnih izhodišč ni posredoval. Ko se bo obnavljalo vrtec, se bo obnovila tudi dotrajana streha. Pripravila AP Ob predaji čeka se je moderatorju Marku Modreju zataknilo in ušlo, da je bilo zbranih 30.000,00 SIT, čeprav jih je bilo v resnici 10-krat toliko. Direktorica Centra za socialno delo Majda Vrh, kamor sodi tudi ribniški VDC, se temu spodrsljaju ni začudila, "ker ponavadi za dobrodelne namene tudi zberemo komaj 30.000 tolarjev". Ob Urbanovi noči zbrani denar pa bo pomagal kriti potrebe varovancev, ki jih država pojmuje kot nadstandard in jih ne plača. Varovancem bodo tako na zelenici za poslovnim prostorom uredili zelenico s klopcami, kjer bodo lahko uživali spokojnost narave. "S tem jim bomo lahko popestrili njihov vsakdan, ki ga preživijo v delavnicah, zato smo počaščeni, da se je radio spomnil na naše varovance," je ob predaji čeka v studiu dejala Vrhova. Vodja VDC, Nanča Mohar, meni, da se varovance iz vsakodnevnega dogajanja v občini pogosto izzvzame, zato je veselje nad tako gesto toliko večje. Podobno je bilo tudi spomladi, ko je trgovsko podjetje Spar občini v znamenje dobrodošlice poklonilo ček v višini enega milijona tolarjev, ta pa je nato romal v VDC. Tekst in foto A. Pahulje Predaje čeka so se udeležili tudi štirje varovanci: Andrej, Tatjana, Mojca in Marija, ki smo jih fotografirali skupaj z Markom Modrejem (skrajno levo), Majdo Vrh, Nančo Mohar Opeka ter ribniškim županom. .RaŠEFO mmmm 7 313> 11%I I JLSi 0>1 1 n JLTI JSKD Ol Ribnica vabi na Razstava Bojana Golijo Ribniški ciklus v Lendavi Vsakoletno srečanje malih pevskih skupin Zahodne Dolenjske Petek, 7. oktober ob 18.30. uri, v cerkvi sv. Jožefa na Velikih Poljanah Miklova hiša vabi RIBNIŠKA OBLAČILNA KULTURA Petek, 28. oktober ob 19. uri, Miklova hiša Podeželske žene se vam bodo predstavile v oblačilih, ki prikazujejo našo staro tradicijo na področju oblačilne kulture. Deležni boste tudi strokovne spremne besede. VABILO Umetniško društvo Župnijskega pevskega zbora Ribnica vas vabi na LETNI KONCERT, ki bo v soboto, 29. oktobra, ob 19. uri, v župnijski cerkvi sv. papeža Štefana v Ribnici. Zborovodja bo Alojz Osvald, dolgoletni organist in zborovodja Župnijskega pevskega zbora Ribnica. VAB UENI! KONCERT NONETA VITRA in LOGAŠKEGA OKTETA nedelja, 23. oktober, ob 16. uri v cerkvi v Goriči vasi. Lepo povabljeni! V Lendavi je bila 18. avgusta odprta razstava Bojana Golije Ribniški ciklus. Umetnik je v sinagogi postavil na ogled okrog 180 del, ki so povezana z Ribniško dolino. Zaslužni profesor Pedagoške fakultete v Mariboru Bojan Golija se je v letih 1981 do 1985 udeleževal likovnih srečanj v Ribnici. S seboj je prinesel že izoblikovan odnos do etnologije, spoštovanje in občudovanje ljudske ustvarjalnosti, podeželske samobitnosti in ustvarjalnosti. Vse to je spoznaval, se s tem soočal in si za vedno vtisnil v spomin, ko je po naročilu Pokrajinskega muzeja v Mariboru risal kmečke hiše za potrebe etnološkega oddelka. Ob prihodu v Ribnico na likovna srečanja ga je navdihnila ribniška pokrajina, ljudsko izročilo, naravne lepote in začel je raziskovati, zbirati ribniško suho robo in lončarske izdelke, razmišljati, kako vso to lepoto prvobitnosti prenesti na grafični list. Uspelo mu je. Nastali sta v začetku dve grafični mapi, in sicer Loški Potok, - zgodovinska pričevanja o preteklosti, ter Ribniški biseri, ki so stilizirani ribniški izdelki suhe robe in lončarstva. V Ribniških biserih so ovekovečeni izdelovalci suhe robe in lončarstva, "zdumarji", pa tudi intelektualci. Rezultat neposrednega stika Bojana Golije z značilnostmi ribniške tradicije je Ribniški ciklus 1982 - 1988, obsežna serija unikatnih grafik. Na bogato strukturiranem ozadju v močnih, pretežno temnih barvah, se pojavljajo predmeti ribniške dediščine, izdelki suhe robe in lončarstva. Vse to je umetnik odtisnil s pomočjo posebej za ta namen izdelanih šablon. Glinaste piščalke v živalskih podobah in izdelki iz lesa so poudarjeno tridimenzionalnih oblik. Rešeta in podna pa so ga pritegnila s svojim preprostim, a likovno učinkovitim rastrom in z dvodimenzionalnostjo, ki so postali vodilni likovni motiv Ribniškega ciklusa. Rešeta, podna in vitre so ga prevzeli do te mere, da se je odločil za njihovo odslikavo na grafičnem listu in z njimi je dosegel učinek reliefnosti, prostorskih plasti in igre senc. Tokratna razstava ni zgolj prikaz zaokroženega ciklusa izpred dvajsetih let. Leta 1998 je Bojan Golija obudil misel na Ribniški ciklus in na sporočilnost ribniške suhe robe in lončarstva. V novih unikatnih grafičnih listih so rešeta in podna dobila prvotno obliko, nekdaj močno obarvana ozadja pa so zamenjali znaki - križi, krogi in polkrogi, ki pa so vsi reducirani elementi iz narave. Ti zadnji grafični listi imajo do najznačilnejših elementov iz zakladnice ribniške ljudske dediščine drugačen odnos kot prvi. Bojan Golija je ustvaril zanimive, razgibane - predvsem pa izvirne grafične umetnine, ki se bodo slej ko prej prav gotovo uvrstile v antologijo najvrednejših del iz sodobne grafične tvornosti, je zapisal Franc Zalar ob razstavi Ribniškega ciklusa v Kranju v letu 1999. "Številni predmeti suhe robe, ki so nekdaj romali in še danes krožijo po svetu, se počasi preoblikujejo v duhovne profile, in z najrazličnejšimi obrazi odkrivajo nov svet ribniškega človeka. Ribniška krošnja ni več samo predmet, gledati jo moramo kot duhovno vrednoto, brez katere bi na obrazu slovenskega naroda nekaj manjkalo." Te besede, ki jih je napisal prof. Debeljak, na grafični list pa prenesel Golija, pospremijo obiskovalca po razstavi Ribniški ciklus. Razstava v Lendavi je bila posvečena našemu rojaku, prof. Janezu Debeljaku, prijatelju Janezu, ki je Bojanu odkril ribniško posebnost, smoter in namen ribniške suhe robe in mu za vedno vcepil ljubezen do ribniškega sveta in vseh posebnosti Ribniške doline. Ob odprtju razstave je mojster Golija vsem udeležencem prikazal nekaj diapozitivov in v besedi predstavil Ribnico tako plastično in oprijemljivo, da ga je bilo veselje poslušati. Bolje pozna zgodovino in utrip Ribnice kot marsikdo od nas. Posledica znanja o Ribnici je Ribniški ciklus, Ribniški biseri in grafična mapa Loški Potok. Za tako veliko delo je slikar leta 1985 prejel najvišje občinsko kulturno priznanje -Urbanovo nagrado. V premislek vsem tistim, ki vodijo in kreirajo kulturno politiko v Ribnici, pa naj bo tole: Razstavo Ribniški ciklus je treba postaviti v Ribnici in se začeti dogovarjati o odkupu in njeni stalni postavitvi v Ribnici. Dogovoriti se s slikarjem o ponovni izdaji Ribniških biserov in mape Loški Potok. Sedaj je čas, da ne bomo pozneje jadikovali, kakšna škoda, da ni Ribniški ciklus v Ribnici. Tako smo v Ribnici zamudili Goršeta, Bernika, Miheliča in morda še kakšnega umetnika, ko se nismo o pravem času zmenili zanje. Svet se ne bo podrl, če ne bo Ribniškega ciklusa v Ribnici, bo pa zagotovo Ribnica prepustila dragoceno zbirko, ki bi jo lahko pokazali vsem, ki obiščejo Ribnico. "Starodavna ribniška domača obrt je tako v slikarju in grafiku Goliju dobila enkratnega poeta," je v zapisu o Ribniškem ciklusu in umetniku zabeležil prof. Janez Debeljak. Klub prijateljev Miklove hiše je organiziral obisk ob odprtju razstave v Lendavi, sam umetnik pa je Ribničane z radostjo sprejel in popeljal po razstavi. Vsem Ribničanom je podaril grafiko, ki prikazuje življenje v Novem Tomažu pri Lendavi. Hvala zaslužnemu profesorju, umetniku in grafiku za vso prijaznost in gostoljubnost, ki smo ju bili deležni. Lojze Marolt Foto Staša Ivanec S ifiŠSiVj NEW SWING KVARTET ZAKLJUČIL POLETJE NA ŠKRABČEVI DOMAČIJI "Ljubezni ni nikoli preveč, zato odprimo svoja srca" Poletje se je skoraj žalostno in deževno prevesilo v jesen. Za vse, ki so želeli in imeli priložnost obogatiti svoje glasbene čute, pa je bilo poletje kljub mnogim nič kaj poletnim temperaturam prav pisano in sončno obarvano..., če so se le prepustili z glasbo izraženi domišljiji, radosti, strasti in ljubezni. Na Škrabčevi domačiji so pripravili pester program prireditev skozi celo poletje, nekaj prireditev, koncertov, tudi v sodelovanju z Imago Sloveniae, Podobo Slovenije. Dogajalo se je na vedno zeleni Škrabčevi domačiji, v cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti, podružnični cerkvi Sv.trojice v Hrovači in ribniški farni cerkvi sv. Štefana. Med drugim smo lahko uživali v izvedbah del nadarjene skladateljice Nine Šenk, pa v ruskih pesmih slovitega zbora semeniščnikov kurske nadškofije iz Rusije pod vodstvom Alexandra Beletskega (zbor je pel tudi na svečanosti pri Ruski kapelici na Vršiču), z Rožmarinkami smo zavonjali in okusili utrip morja, uživali in se čudili Deškemu zboru Zborovske šole M. 1. Glinka iz St. Peterburga... In za konec so prihranili za marsikoga najboljše, New Swing Qu artet, ki je nastopil 28. avgusta v cerkvi sv. Šte- fana papeža v Ribnici. Čeprav je sloviti kvartet, ustanovljen leta 1968, na začetku marsikoga pustil mlačnega in nepotešenega ob razsežnosti duhovne glasbe in gospela, pa so se Dare Hering, Oto Pestner (oba tenor), baritonist Tomaž Kozlevčar in basist Marijan Petan v drugem delu bolj razživeli in nabito polna ribniška cerkev je navdušeno ploskala in skupaj z njimi pela. Skoraj vsako pesem so nastopajoči pospremili s kratkim uvodom o njenem pomenu ter o zgodovini svojega prepevanja. Prvi pesmi, ki so se ju naučili, sta bili Down by the Riverside in svtopisems-ka pesem Jeriho, so nam zaupali, pesem Stand by Me pa so posvetili Elvisu. Vse te pesmi so izvedli tudi na tokratnem koncertu. Ljubezni ni nikoli preveč, pravijo pevci. Zakaj ne bi res torej odprli svoja srca, pa čeprav je življenje včasih pretežko in bi najraje kar zbežali in odleteli daleč proč... Toda vredno je - že zaradi takih lepih trenutkov in dnevov, kot je bil včerajšnji in bo jutrišnji. Vredno je živeti, ker te nekdo potrebuje, te ljubi in ti zaupa. Na Škrabčevi domačiji so pokazali in dokazali, da se da narediti tudi doma poletje zanimivo in sončno toplo, številni poslušalci pa, da si želijo dogajanj, ki bi jih posrkala vase vsaj ob nekaj poletnih večerih. A ni nekako smiselno potegniti iz tega kaj dobrega, stopiti skupaj, združiti moči vseh odgovornih za dogajanje v Ribnici in presenetiti vse morda že drugo leto? Zdenka Mihelič Foto Alenka Mohar - Mihajlovič Ugodne kritike ribniškega župnijskega zbora Tretji program Radia Slovenija in Radia Ognijšče sta kot vsako nedeljo tudi v nedeljo, 11. septembra, prenašala sv. mašo iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru. Toda tokrat je mašo daroval ribniški kaplan Matej Pavlič, peli pa so pevci Župnijskega pevskega zbora Ribnica. Pohvale so pevci in kaplan Pavlič slišali že takoj po maši, ko je kar nekaj ljudi pristopilo k njim in jim čestitalo k lepemu bogoslužju in zares lepo zapetim pesmim, odzivi pa so deževali tudi potem. Tako je v župnišče priromalo celo pismo profesorja Janeza Boleta, dolgoletnega glasbenega ustvarjalca in zborovodje številnih odličnih zborov. Moški del zbora na koru v Ljubljani Spoštovani gospod Pavlič, kot vsako nedeljo sem tudi 11. septembra poslušal prenos sv. maše na 3. programu RS. Bil sem na moč prijetno presenečen. Tako lepe pridige in tako ubranega in vseskozi muzikalno oblikovanega petja in orgelske spremljave že dolgo nisem slišal (če sploh kdaj). Iz srca in res iskreno Vam in izvajalcem glasbe čestitam. Škoda, da se odgovorni za te stvari premalo zavedajo, kako pomembna je KVALITETA vsega bogoslužja za bolj doživeto spremljanje vernikov! Še enkrat: prisrčna hvala za lepo doživetje in lep pozdrav vsem, prof. Janez Bole Profesor Bole je na koncu pisma dodal, da bi se s pevci želel tudi srečati, v spomin pa je poslal tudi knjigo, izvod kritik vseh zborov, ki jih je v 50-letnem delovanju vodil. Večer folklore na Velikih Poljanah Zdenka Mihelič Foto Metka Lesar Športno društvo Velike Poljane je 26. avgusta organiziralo prvi Večer folklore na Velikih Poljanah. Dogodek se je odvijal na športnem igrišču poleg gasilskega doma v pretežno oblačnem vremenu. Nastopila je folklorna skupina Tine Rožanc (FSTR) iz Ljubljane, ki sodi v sam vrh slovenske folklore. Začelo se je z gorenjskimi plesi, ki so najbolj znan slovenski ples v tujini. Sledila je krajša predstavitev folklorne skupine in gorenjske narodne noše, dokler se niso začeli prekmurski plesi, pri katerih je zelo opazna pisana noša. Vrhunec plesa je ples z robčki, ko fantje plešejo po krogu in si med nogami predajajo robčke iz desne v levo roko in obratno. Predstavo so zaključili bloški plesi, ki so prav zaradi svojih posebnosti dobili naziv najbolj izvirnega plesa na letošnjem mednarodnem folklornem festivalu na Portugalskem. Glede na to, da je bila prireditev na prostem, smo imeli veliko srečo z vremenom, ker je deževalo vse okoli, samo na Velikih Poljanah ni. Prav zaradi nestalnega vremena se je prireditve udeležilo manj ljudi, kot bi se je sicer, vendar je bilo kljub vsemu blizu 100 gledalcev, ki so z navdušenjem opazovali razgibane koreografije in usklajenost plesnih parov. Upamo, da bomo prireditev izvedli tudi drugo leto in povabili še kakšno drugo folklorno skupino. Jože Andolšek ...._____IsalzEsSr Bloški plesi s palicami, kolebnicami in hoduljami .Kbšbto 3 a*>ivi5-i«m>e 100 let organiziranega čebelarjenja na Ribniškem ČEBELARSKI DOM ZA DRUŽENJE IN PRENAŠANJE ZNANJA Izvorno in izvirno Riko hiša za ohranjanje raznolikosti slovenskega prostora Vabimo vas na odprtje razstave arhitekturne delavnice študentov Fakultete za arhitekturo UL v četrtek, 6. oktobra 2005, ob 19. uri, v podjetje Riko hiše v Ribnici. Slavnostni govornik na odprtju bo minister za okolje in prostor RS Janez Podobnik. Razstava bo na ogled do 24. oktobra 2005 v skednju Skrabčeve domačije v Hrovači. VABILO Vabimo vas na predavanje Škodljivi organizmi in njihovo biotično zatiranje v Dinaridih Predstavljeni bodo gospodarski in karantenski škodljivi organizmi, ki se pojavljajo tako na ekstenzivnih kot tudi na intenzivnih zemljiščih. V okviru predavanja bodo prikazane nekatere možnosti uporabe biotičnih agensov, ki bi se lahko uporabljali na območjih velike biotske pestrosti, ki je v Dinaridih še posebej pomembna. Zaradi zgodovinskega nastanka tega gorstva je potrebno upoštevati njihovo smotrno uporabo. 11.10.2005 ob 19. uri Miklova hiša, Ribnica Predaval bo univ. dipl. ing. agr. Primož Pajk. Društvo Dinaricum Nekdaj so imeli čebelarji glavni dohodek iz prodaje čebeljih družin, danes pa se denar drži le medu in ostalih čebeljih proizvodov. Kljub državnim obljubam o pomoči za sofinanciranje nakupa čebeljih družin, se te niso uresničile, in Nov čebelarski dom v Žlebiču Ivan Šega pri predstavitvi knjige Obiskovalce so pričakali slastni medeni izdelki France Lesar, predsednik društva APIS Ribnica, je prepričan, da se premalo zavedamo, kako pomembno je opraševanje čebel za naravo. "Čebelar vzdržuje naravo in ironično je, da je lahko med II. svetovno vojno dobil brezplačen sladkor od okupatorja, danes pa tega ni moč dobiti." V Ribniški dolini imamo malo čebeljih družin, le 15, je dejal Lesar 26. avgusta v govoru ob 100. obletnici organiziranega čebelarjenja na Ribniškem, imamo pa ljudi, ki so s svojo zag- nanostjo zaznamovali minulo stoletje. Poleg ustanovitelja prve čebelarske podružnice v naših krajih Mihajla Verbiča so bili še: Stane Mihelič, ki je društvu predsedoval 30 let in spisal knjigo o znamenitem čebelarju Janši; France Gradišar, po vojni glavna sila in starosta ribniških čebelarjev, ter tajnik France Levstek. Slednji je tako vestno beležil dogajanje v društvu, da so njegovi arhivski zapisi služili Ivanu Šegi, ki je pripravil 124 strani obsegajočo brošuro o 100 prehojenih letih. "V arhivu sem naletel celo na zbornik, ki naj bi šel med ljudi, in v njem sem našel mnogo uporabnega gradiva," je na predstavitvi v centru Ideal dejal Šega, sedanji tajnik društva. Še največ pa se je med dveletnim trudom lahko naslonil na beležke Franceta Gradišarja, ki je po vojni izrazito skrbel za društvo, zato je Šega predlagal, da se nov čebelarski dom poimenuje po Gradišarju. Dom je že pod streho, gradbeno dovoljenje zanj pa so čebelarji dobili šele po petih letih, ravno 26. februarja, ko je bila dejanska stoletnica društva. Stoji ob koncu naselja Grič, ob napisni tabli za Dolenje Laze, tik ob magistralni cesti. Praznovanja obletnice se je udeležil tudi Marjan Papež, vodja čebelarsko svetovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije, ki je društvu podelil odličje A. Janše 1. stopnje. Priznanj so bili deležni še: Anton Govže s 60-letnim čebelarskim stažem ter Stane Lesar, Jože Andolšek, Dušan Jamnik in France Lesar, ki zavzeto pomagajo pri gradnji doma. Posebno priznanje je društvo dalo Petru Levstku zavoljo urejanja potrebne dokumentacije za pridobitev dovoljenj. V preddverju Centra je bila pripravljena manjša razstava ter miza, obložena s pecivom iz medu, ki je vabilo obiskovalce, med njimi tudi tečajnike, ki se potegujejo za naziv čebelarja. Iz Doline je takih 6. Zbrane na slovesnosti pa je nagovorila tudi vnukinja Mihajla Verbiča Elza Leskovec, ki je društvu podarila družinsko drevo rodbine Verbič in orisala značaj in čebelarsko zagnanost svojega deda. Njegov trud, ko je vnukinjo vpeljal v svet čebelarstva, sadjarstva, vrtnarstva, se je obrestoval, saj je Leskovčeva kot edina izmed 9 vnukov šla po dedovi poti in dokončala agronomijo. "Delo mojega deda, ki je posebej lepo skrbel za vrtnice in z njimi osrečeval ljudi, ki je 50 let čebelaril, se učil govorice gluhih, ob večerih pa sedel za klavir in pel, je bilo plodno. Njegovo seme je padlo na plodna tla." Tekst in foto Alenka Pahulje 10 Rešem Sonce nad Hrovačo in rdeče beli ribnčan privabila množice Vabimo vas na svečano podelitev štipendij izbranim študentom slovenistike, slavistike in klasične filologije Za neumorne Hrovačane in ostale člane Vaškega etnološkega turističnega društva Hrovača idej in dela nikoli ne zmanjka. Če niso pridni na vasi ali pri kmečkih opravilih, pomagajo na Škrabčevi domačiji, zaradi svoje iskrivosti pa sodelujejo tudi pri drugih prireditvah. Tako so sodelovali pri sejemskem dogajanju v povorki in na prireditvi v Gradu, niso manjkali pa niti na Ugarju na tridnevnem konjeniškem turnirju, finalu Pokala Slovenije v preskakovanju zaprek. Tako smo že mislili, da morda ne bodo premogli energije za že 3. tradicionalni Fižolov dan v Hrovači. Ma, kdor je tako mislil, se je pošteno zmotil. Fižolov dan je bil, in to živ! Kuharski mojster Adamlje Dogajanje Ribniške doline se je 10. septembra spet strnilo v Hrovači. Čeprav je padalo skoraj do samega začetka prireditve ob treh popoldne, se je na veselje vseh, predvsem pa skrbnih organizatorjev, nebo tik pred začetkom razjasnilo. Čudovitega popoldneva in večera se je v lanskoletni najlepši slovenski vasi zbralo ogromno ljudi, ki si v čedalje bolj naglem življenju današnjega časa in pozabljanju starih običajev ter domače hrane želi takih prireditev - prireditev, ki bi jim pokazale vrednost druženja na vasi, pa otrokom preprostih in zabavnih iger, ki ne stanejo nič, ženam pa pripravo najrazličnejših jedi iz fižola. Toda ne iz kakršnega koli fižola, ampak iz rdečega z belimi lisami, avtohtone vrste ribnčan, za katerega se VETD Hrovača prizadeva, da bi ga zaščitili, kar je tudi glavni motiv te prireditve. Pridne gospodinje in celo možje so pripravili več kot trideset vrst najrazličnejših slastnih fižolovih dobrot, pripravljenih po starih receptih vaških gospodinj, seveda ni manjkala tudi zdaj že znamenita torta iz fižola. Manjkal pa ni tudi vedno dobrovoljni kuharski mojster Slavko Adamlje, ki je za tokratni Fižolov dan pripravil dušene lignje s fižolom. Kot je bilo videti, so bili slastni, saj so ljud- je kar cmokali od ugodja. Obiskovalci so lahko po simbolični ceni preizkusili tri vrste fižolovih jedi. V začetku programa je navzoče pozdravil predsednik VETD Hrovača Ivan Prelesnik, ki je s svojim hudomušnim govorom in ostrim jezikom že takoj vse spravil v dobro voljo. Nastopili so tamburaši iz Sodražice, ki so postali že prav nepogrešljiv del hrovaškega dogajanja. Zapele pa so tudi vaške pevke, ki so se prvič zbrale, je povedala Petkova oz. Gornikova gospodinja, leta 2003, ko je vas obiskal takratni ljubljanski nadškof Franc Rode in mu zapele v dobrodošlico, ter letos novomašniku Tadeju Kersniču v slovo. Prvič so na Fižolovem dnevu sodelovale članice Društva podeželskih žena Ribnica, ki so se predstavile v novih oblačilih ter tudi same zapele nekaj šaljivih domačih. Med prireditvijo je občasno oddajal tudi Radio Mlajku, ki je obiskovalcem natrosil vse 'ta frišne' vaške čenče. Navihane in prave kmečke obrekulje ali 'šavre', kot jih je imenoval edini možak v zasedbi, so razkrile tudi javno skrivnost, da dr. Hazler iz Ljubljane hodi po vasi od hiše do hiše in zbira recepte starih hrovaških jedi, da bo naredil raziskovalno nalogo in morda napisal celo knjigo o njih. Vse to in še več je bilo slišati. Poskrbljeno je bilo tudi za otroke, ki so z lepljenjem različnih vrst in barv fižola ustvarjali krasne slike; najlepše so bile tudi nagrajene. In ker je jesen še posebej zanimiva tudi zaradi koruze in slastnih buč (nagradili so največjo), so otroci z animatorji ali starši izrezovali buče in se igrali stare vaške igre. Ampak kako je nenadoma zadišala pečena koruza, ki jo je po starem receptu, ali morda svoji domislici pekel Zoki. Koruzo je namočil v slano vodo in jo šele nato na žerjavici stare peči dišeče zapekel. Gornikova družina je prikazala še vrsto opravil, povezanih s fižolom: mlatenje fižola s cepci, pajtlanje v pajtlu (iz leta 1905) ali v ta velikem računalniku, kot se je pošalil predsednik Prelesnik, in prebiranje fižola. France Petek oz. Gornikov oče je med tem razložil, da so rib-nčana včasih sadili med koruzo, ker sta tako lepo rastla v simbiozi. "Včasih je bila Slovenija gosto naseljena, to pa zato, ker so fižol radi jedli. Sploh je bil popularen ribnčan. Torej, če hočemo povečati družine, je treba jesti fižol, ki je tudi afrodiziak," je povedal France morda rešilni recept slovenskega naroda. Kot se za pravo kmečko prireditev spodobi, se je ta končala pozno zvečer z veselico ob zvokih ansambla Tineta Stareta. Kar pa je morda skazilo občutke zadovoljstva prizadevnih organizatorjev, pa je to, da so jim iz aranžmaja pred odrom neznanci ukradli dve veliki košari, zmanjkal je dežnik, nekaj velikih buč... Če človek pomisli, so bili lahko to le ljudje, ki kmečkega dela in vloženega truda ne poznajo in ne cenijo ter so se prišli samo malo pozabavat, kar je prav, toda da si potem na tiho vzamejo še nekaj ne-spominkov za popestritev svojih domov?...Hm... Kramljata, se nasmejala in fotografirala Zdenka Mihelič .Rešeto v četrtek, 13. oktobra, ob 19. uri, v cerkev sv. Stefana v Ribnici. Ob tej priložnosti bo premierno predvajan dokumentarni film o patru Stanislavu Skrabcu, ki je nastal v produkciji Vizualnega laboratorija in ob podpori Ministrstva za kulturo ter podjetja Riko d.o.o. Vljudno vabljeni! Ustanova patra Stanislava Skrabca OBVESTILA ZA CLANICE DRŽ Ribnica POSTAVITEV JESENSKE RAZSTAVE, ponedeljek, 17. oktober Vabim vas k sodelovanju pri postavitvi jesenske razstave. Priredile jo bomo v centru Ideal, v bivših prostorih trgovine Solarček in Krošnjar. Na razstavi bomo prikazale vse pridelke in jedi- peciva iz njih (iz sadja, razne zelenjave, gob, buč, žita, itd) ter razne predmete (prte, košare, orodja ...), ki nas ob pogledu nanje spominjajo na jesenski čas. Postavitev bo potekala od 17. ure dalje. ODPRTJE RAZSTAVE "JESENSKE DOBROTE", torek, 18. oktober ob 19. uri Lepo vabljeni vsi ljubitelji dobrega, lepega, predvsem pa prijetnega! SREČANJE KMETIC LJUBLJANSKE REGIJE, četrtek, 20. oktobra K sodelovanju lepo vabljene članice s peko peciva in dobro voljo. Srečanje bo potekalo od 12. ure dalje. Sprejem gostov bo v gradu. Prijave za sodelovanje posredujte na tel. 031 881-281 ali 040 876-963. Lep pozdrav! Predsednica DPŽ RIBNICA: Marinka Vesel tmmmm 11 31 ISJigPSKGH 31 ca 1131 JL««di 1> K 1>ISK31[XJ E % TIHE ZELJE SO POSTALE RESNIČNOST -e In že je bil tu 4. september, ko se je Ribnica prebujala v mračnem oblačnem jutru, pa vendar vsa živahna, saj se je pripravljala na 30. ribniški sejem. Po skoraj neprespani noči sem vznemirjena in zaskrbljena ob misli, da bomo tudi me, žene skupine ljudskih pevk " Vesele Ribnčanke", prispevale del k slavnostnemu sprevodu s svojo prisotnostjo, v čisto novi podobi. Hvala bogu, uspelo nam je, sem si dejala; moje želje in načrti so se uresničili!... Kmalu v začetku, ko sem sprejela mesto predsednice Društva podeželskih žena Ribnica in smo med članicami izoblikovale skupino ljudskih pevk, se mi je porajala zamisel, da bi bile ob naših nastopih doma in zunaj naše občine oblečene v , take obleke, kot so jih pred 100 leti nosile naše babice in prababice. < In začela sem poizvedovati. Imela sem veliko srečo, ko sem mojo željo omenila Nadi Arko iz Dan. Napotila me je k zakoncema Pakiž iz Ljubljane. Povedala mi je, da je gospod Filip po rodu iz Dan in da skupaj z ženo Alenko raziskujeta in zbirata slike starih modelov ter materiale ribniških oblačil in čevljev. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je ob pogledu na oblačila dejal: “To je življenjsko delo za Ribnico.” Ustvarjalka Alenka Pakiž pa dodaja: “To je šele začetek, ne konec.” Veliko lažji pa bodo koraki v prihodnost, če bo kdo, poleg veselja, s podeželskimi ženami delil še 3 mio SIT stroškov. (Op. ured.) Moja želja je postala še večja. Kaj hitro sem stopila v stik z zakoncema, ki sta me prijazno sprejela na svojem domu v Črnučah. Moj namen kratkega obiska se je podaljšal v debeli dve uri, saj sem med pogovorom ob risbah, skicah in zbranih materialih čisto pozabila na čas. Ob odhodu sem bila vesela, da sem spoznala dva tako čudovita in dosledna človeka, ki imata toliko ljubezni in spoštovanja do ribniške preteklosti. S svojo zamislijo sem se znašla v mozaiku njunega dela in zavesti. Postali smo prijatelji s skupno željo in ciljem, da /t? se ljudske pevke "Vesele Rib'nčanke" predstavimo v novih oblačilih in čevljih po starih modelih že na ribniškem sejmu. Do ponovnega srečanja je minilo kar nekaj časa, vendar je tokrat šlo zares. Pred nami je bilo naporno in zahtevno, vendar prijetno delo. Najprej je bilo treba poiskati primerno šiviljo in dobrega čevljarja. Glede na ponudbe in priporočila smo se odločili za dve čudoviti šivilji; za našo članico, Magdo Šmalc iz Dolenjih Lazov, in Jožico Koželj iz Spodnje Slivnice, ki nam je obleke sešila v glavnini. Že pri prvem merjenju se je videlo, da sta obe šivilji z dušo in srcem. Tudi s čevljarji smo imele srečo. Gospod Jereb iz Šentjakoba, gospod Dremelj iz Ljubljane in gospa Štajnar iz Škofljice so prisluhnili našim željam in nam izdelali udobne starinske čevlje. Za pokrivala, predvsem rute, pa smo poskrbele kar same, saj smo uporabila že stare, rabljene rute. Na novo sta bili izdelani le dve peči, ki ju je čudovito izvezla Francka Bojc iz Prigorice. Posebno vlogo pri celostni podobi pa ima tudi frizura. Za to je poskrbel frizerski salon Fantazija. Unikatni izdelki so bili gotovi, potrebni so bili še zadnji popravki in dodatki. Veselje, da bodo Alenkine skice in risbe zaživele na pravih modelih, je bilo veliko, še večje pričakovanje in vznemirjenost pred samim sprevodom. Oblačile smo se vsevprek, saj je moralo biti 19 "manekenk" napravljenih čim bolj pristno, vsaka z značilnim predmetom, ki je prikazal, za kakšen namen in priložnost je služilo njeno oblačilo... Kasneje smo bile gostiteljice pri naši stojnici, kjer smo prodajale pecivo in druga ročna dela. Mnogi so nam izrazili priznanje nad našim videzom, ki je prikazal izročilo naših prednikov - oblačilno kulturo-, saj do sedaj na tako pristen način kaj takega v Ribniški dolini še nikoli ni bilo predstavljeno. S pesmijo, oblačili in pečenimi dobrotami smo predstavile del naše dediščine, nad katero so bili mnogi presenečeni. Vesele smo bile, da je bila naša stojnica ponos ribniške gostoljubnosti in domačnosti. Privabila je vse pomembne goste, da so se nam ob njihovem priznanju odprla srca in roke, oni pa so zadovoljni odšli od naše stojnice. Sejem je minil, me pa smo se znašle pred novimi nalogami, ki so močno povezane z našimi novimi oblačili, saj smo povabljene že na več nastopov izven ribniške doline. Izpeljava tega projekta finančno pomeni za naše društvo kar velik zalogaj in hvala vsem sponzorjem, ki ste nam s svojim prispevkom že izkazali zaupanje in potrditev, da naš trud ni bil zaman. Marinka Vesel, predsednica DPŽ Ribnica Foto Marija Miklošič Od Idrijce do Kolpe Z OBISKA PRI SVETOVNO ZNANEM EKOLOŠKEM KMETU Konec avgusta se je v okviru Zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe na ogled PERMAKULTURNE VIŠINSKE KMETIJE SEPPA HOLZERJA odpravilo blizu 60 znanja željnih ljudi z območja med Idrijco in Kolpo. Na posestvu Krameterhof v bližini Salzburga, Sepp Holzer na svoji višinski kmetiji na 1500 m nadmorske višine in na 45 ha s permakulturnim načinom kmetovanja goji češnje, jabolka, vinsko trto, breskve, buče, sladki krompir in ostalo sadje ter zelenjavo. Na kmetiji je urejenih 25 km poti in teras, več kot 70 ribnikov in mlak ter raste preko 14 000 sadik sadnega drevja. Holzer pravi, da za kmetovanje ni ugodnih ali neugodnih položajev, so le bolj ali manj sposobni ljudje, ki živijo v sodelovanju z naravo, ali pa ji nasprotujejo in jo želijo obvladati. "Poslušaj svoje srce in se poveži z rastlinami. Vse odgovore boš dobil z njihove strani. Pusti, da narava dela zate, jo opazuj, se pogovarjaj z njo - obrestovalo se ti bo z bujnim rastjem. To te bo naredilo neodvisnega, tako po strokovni kot finančni strani." Sepp Holzer nas je vse pritegnil s svojim prodornim razmišljanjem o naravi in njenih zakonitostih. Tako tudi Mojco Dolenc iz Kmetijsko svetovalne službe v Logatcu, ki se zaveda, da je Holzerjevo posestvo takšno kot je danes, nastajalo 40 let, z veliko poguma, iznajdljivosti, trme, vztrajnosti in predvsem znanja in občutka do narave in njenih zakonitosti. Zanjo je bilo nepojmljivo, da na gozdni cesti raste solata, zdrava, vabljiva in gotovo okusna, da ob robu gozdne ceste oz. terase raste druščina najrazličnejših rastlin: koruza, sončnice, krompir, repa, grah, različno cvetje in zelišča, za katere je očitno, da drug drugega spodbujajo v rasti. Nepozabno doživetje za vse nas pa je bilo tudi obiranje češenj in višenj ( konec avgusta I) , rdečih, črnih , belih, drobnih, debelih... Ivanu Ogrincu, ekološkemu kmetu iz Ribniške Ko smo Holzerja vprašali, kakšne usmeritve predlaga slovenskim kmetom, je bil njegov odgovor ta, da naj vsak tolar, ki ga dobimo od EU vložimo v ekologijo in v spodbujanje ekološkega kmetijstva. doline, se je najbolj vtisnila v spomin njiva, polna osata. Raste tam, kjer zemlji primanjkuje fosforja in kalija. Ko se bo zemlja izboljšala in zasitila s kalijem in fosforjem, bo osat izginil, tu pa bo prav dobro uspeval krompir, mu je povedal Holzer. Ko je Ivan doma svojo zemljo, na kateri raste osat, poslal v analizo, ji je resnično manjkalo kalija. Zanimivi so tudi Holzerjevi tržni prijemi. Visoka vstopnina, ekološko kosilo, kava, sladica - za Holzerja ima vse to svojo vrednost, in mu ni nerodno zaračunati svojega znanja, ki si ga pridno pridobiva že preko 40 let. Nadaljevanje na strani 25 HEšem Za vedno si se poslovila, kot blisk si usahnila, v srcih naših pa vso ljubezen si pustila. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše zlate, drage mame, stare mame, babice in prababice ANTONIJE ŠEGA iz Grčaric se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo v neskončnem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Žalostna je pot človeka, ko ugasne življenje tistega, ki smo ga imeli vsi radi. Veliko prehitro si odšel, a zdaj vemo, da za vedno boš zapisan v naših srcih. Bil si človek, vreden zaupanja, sinonim poštenja in dobrega človeka. Hvala ti za vse, kar si storil za nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža in očeta MARKA BEGIČA se globoko iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, gospodu župniku Tonetu iz Ribnice za opravljeno molitev in sveto mašo, gospodu župniku Ivanu iz Fare za lepo opravljen obred, pevcem, otrokom iz Ribnice in Žlebiča, znancem, delavcem zdravstvenega doma Ribnica, CIT-u Ljubljana, rokometnemu sodniškemu zboru Ribnica, Mlajšim veteranom Rokometnega društva Ribnica, Radiu Urban in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Naj dobri Bog povrne vsem, ki boste pokojnika ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Dragica, otroci Nataša z Mitjem, Darko in Igor Niti zbogom nisi rekel Niti roke nam podal. Smrt te vzela je nenadno, V srcih naših boš ostal. ZAHVALA N Ob nenadni smrti ALOJZIJA PINTARJA (strica lojza) iz Ribnice se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem,vaščanom in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Polje, kdo bo tebe ljubil, kadar bom jaz v grobu spal? Ljubil žar me bo spomladi, ki nad mano bo sijal. Jaz pa bom pomlad naprosil, naj gre mimo tvojih tal. Ljudska ZAHVALA Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in drugim, ki ste ob smrti naše ljube mame in stare mame Frančiške Trdan, roj. Oberstar iz Brež 38 (1920-2005) sočustvovali z nami in nam izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od naše mame in jo spremljali k zadnjemu počitku. Hvala za cvetje, sveče in svete maše. Prav posebna zahvala dr.Lidiji Šmalc, domačima duhovnikoma za lepo opravljeno pogrebno sveto mašo in molitve, še posebej iskren boglonaj gospodu kaplanu mag.Mateju Pavliču za molitve in ganljive tolažilne misli ob smrtni uri naše mame. Hvala pevcem za izbrane pesmi, gasilcem PGD Jurjeviča za izkazano čast. Hvala tudi gospe Anici Škof. Še enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izraze sožalja, spoštovanja in sočutja za našo pokojno mamo. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ariwyike-i" BAI 1ISJ f‘<»l O * V SPOMIN FRANCETU VIDERVOLJJß. V 95. letu starosti se je letos končala življenjska pot Francetu Vidervolu iz Rakitnice. Svoj življenjski jubilej bi dosegel 8. avgusta, vendar ga je smrt prehitela. Malnarjev France, kot se je reklo po domače, je preživel mladost v domačem kraju, na malem otočku v Rakitnici. Bavili so se z mlinarstvom. Njihov mlin je bil zadnji - peti ob potoku Rakitnišca, - od Obrha do požiralnika pod vasjo. France je bil najstarejši izmed otrok in je bil prvi v pomoč očetu. Pri 12-tih letih, ko je uravnaval mlinske kamne s klini, tako imenovanimi "pauci", je segel z levo roko k vrtečim se kamnom, ki so mu zgrabili roko in jo trli po dolžini, zato so mu jo morali amputirati med ramo in komolcem. Tako je Francetu ostala le desna roka, a doraščal je v postavnega in močnega fanta. Že pri 16-tih letih se je zaposlil na žagi v Jelendolu. Med II. sv. v. je ta pogorela in tako je prenehalo tudi delo na njej. Po končani drugi svetovni vojni se je zaposlil pri Gozdni upravi Grčarice kot gozdni delavec. Najprej je kot preddelavec vodil skupine frontnih delovnih brigad pri gozdnih opravilih. Kasneje se je vključil v redne skupine gozdnih sekačev. Ko so se organizirala tekmovanja gozdnih delavcev v spretnosti, količini in kvaliteti izdelave gozdnih sortimen-tov- kleščenje, lupljenje posekanih dreves, je bil France Vidervol 3 krat proglašen za najboljšega udarnika. Vsi smo opazovali in občudovali njegovo delo, požrtvovalnost, uspešnost in voljo do vsakršnega dela. Pozneje je prevzel delo gozdnega manipulanta. Vodil je delavske skupine, prevzemal izdelane Sortimente. Pri svojih 44-tih letih se je poročil in ustvaril družino. Za sopotnico si je izbral 14 let mlajšo vaščanko Julko Henigman-Koškeno. Imela sta dva sinova in dve hčeri in za Franceta je bila največja sreča, da se je vsak otrok iz njegove družine postavil na svoja trdna tla. Sam v mladosti kot invalidni deček zase tega ne bi zmogel. Vzdrževal je trdno vez med vsemi družinami svojih otrok. Bil je steber družine. Okolica ga je poznala kot skrbnega gospodarja, moža in dobrega očeta. Živeli so v medsebojni slogi in prijateljstvu. Dobrih 14 dni pred svojo smrtjo je nepričakovano izgubil ženo. Zaradi močne skleroze ni mogel dojeti bolečine njene izgube. Skrb zanj so prevzeli domači. Pogrešali ga bodo: domači, sorodniki, prijatelji in znanci. Mirko Oražem gozdar, Ribnica Podjetniški center Novo mesto Svetovanje in razvoj,d.o.o., Ljubljanska c. 26, SODO NOVO MESTO tel.: 07/ 33 72 300, 07/ 33 74 580, 07/33 74 581, tei./fax: 07/ 33 72 381 E-mail: podjetniski.centcr.nm@siol.net Podjetniški center Novo mesto d.o.o., kot štipenditor, v sodelovanju z delodajalci, lokalnimi skupnostmi in Agencijo RS za regionalni razvoj objavlja razpis štipendij Štipendijske sheme za Dolenjsko v letu 2005 Delodajalci s sedežem v občini Vrsta strokovne izobrazbe/smer in stopnja šolanja/študija Št štipendij Črnomelj univ.dipl. pravnik, VII. 1 univ. dipl. inž. arhitekture, VII. 1 dipl. inž. računalništva in informatike, VII. (vs) 1 Kočevje dipl. inž. strojništva, VII. (vs) ali univ. dipl. inž. strojništva, VIL 1 diplomirani ekonomist, VIL (vs) 1 Loški Potok strojni tehnik, V. 3 strojnik gradb. mehanizacije, IV. 1 elektrotehnik telekomunikacij, V. 1 MO Novo dipl. medicinska sestra/ dipl. 3 mesto zdravstvenik, VIL (vs) lesni tehnik, V. 1 mizar, TV. 1 Ribnica univ. dipl. inž. strojništva, VII. 1 dipl. inž. strojništva za konstruiranja in gradnjo (vzdrževanje) strojev, VII.(vs) 1 univ. dipl. inž. gradbeništva, VIL 1 dipl. inž. gradbeništva, VIL (vs) 1 strojni tehnik, V. 1 ključavničar, IV. 1 Škocjan profesor športne vzgoje, VIL 1 Trebnje dipl. inž. lesarstva, VIL (vs) 1 Žužemberk elektrikar elektronik, IV. 1 Prijatelju MATJAŽU LESARJU v spomin Siv jesenski dan. Iz megle prši, lica nam vlaži, sled solza izmiva. Kot iz sanj v ta mračni dan priplava orglic melodija: “Kaj ti je, deklica, da si tak žalostna?” In spomin izriše znan obraz -svetel, miren, nasmejan, od prijateljev obdan, ki igral je svetle melodije. Nosi toplino prijaznih večerov, trosi podobe prijateljskih dni, skupnih kramljanj in pesmi vesele... Iz megle pa ledeno prši. Dragi prijatelj tako se poslavlja, miren, spokojen njegov je obraz. Ni bolečine več, ni več trpljenja, ko sila skrivnostna ga trga od nas. Senca prijatelja v megli se tanjša, zdi se, da roka se proži v pozdrav, izginja v obzorja neznana, se manjša... V srcih naših pa živ bo ostal. Cm jesenski dan. Megla se solzi, glas orglic žalostno zveni in preplavlja srca razbolena. Tanja Debeljak Podjetniški center Novo mesto d.o.o. objavlja ponovni poziv delodajalcem za zbiranje vlog - potreb za razpis štipendij Štipendijske sheme za Dolenjsko v letu 2005, ki imajo sedeže v občinah Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč, Osilnica, Semič, Sodražica, Škocjan, Trebnje in Žužemberk. Namen poziva je ugotoviti kadrovske potrebe delodajalcev, za katere bomo razpisali štipendije in šolnine iz štipendijske sheme. V primeru izkazanih potreb delodajalcev, ki jih ni mogoče kriti na trgu dela, bo lahko podeljenih še 36 štipendij. Delodajalec zagotovi 50% zneska štipendije za celotno dobo šolanja, delovno mesto štipendistu po končanem šolanju in izbere štipendista. Vse ostalo opravi zanj Podjetniški center Novo mesto s pomočjo lokalnih skupnosti in Agencije RS za regionalni razvoj. Ponovni razpis štipendij bo objavljen po uskladitvi kadrovskih potreb delodajalcev z možnostmi ŠSD konec oktobra 2005. Celotno besedilo javnega poziva delodajalcem in javnega razpisa štipendij Štipendijske sheme za Dolenjsko ter prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani www.pc-nm.si/stipendijskashema/. Vloge morajo prispeti najpozneje do srede, 05.10.2005 do 14. ure na naslov: Podjetniški center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto oz. morajo biti s tem datumom priporočeno oddane na pošti. Oddane morajo biti v zaprti ovojnici, pravilno naslovljene in označene, na hrbtni strani pa mora biti izpisan poln naslov pošiljatelja. Dodatne informacije dobite na Podjetniškem centru Novo mesto d.o.o. pri Darji Gazvoda ali Miljani Surudžič na tel. št. 07 33 72 980 in na e-naslovu: podjetniski.center.nm@siol.net. RES5T9.!?!RWA1iJ||'W'WT REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA RIBNICA Gorenjska cesta 9, 1310 Ribnica Telefon: 01/837 27 10; faks 01/836 22 07 e-naslov: ue.ribnica@gov.si http://upravneenote.gov.si/upravneenote/ribnica/ *Tu se opravljajo tudi naloge s področja informatike in področja posredovanja informacij javnega značaja. ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE Gorenjska cesta 9,1310 Ribnica, prvo nadstropje, desno. Tel.: 01 837-27-21 Telefax: 01-836-13-98 Vodja: Stanislav Kromar E-mail: Stane.Kromar@gov.si - Izdajanje izpiskov iz matičnih knjig - Izdajanje potrdil o državljanstvu - Sestavljanje smrtovnic - Potrjevanje obrazcev o živetju (za izplačevanje pokojnin iz tujine) - Prijava stalnega prebivališča - Prijava začasnega prebivališča - Izdaja potrdil o družinski skupnosti - Izdaja potrdil o stalnem prebivališču - Izdaja drugih potrdil, o katerih organ vodi evidenco - Sestavljanje zapisnikov v ugotovitvenih postopkih - Overitev podpisa Upravna enota Ribnica ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR, KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO Gorenjska cesta 9,1310 Ribnica, drugo nadstropje levo Tel.: 01-837-27-33 Vodja: Peter Levstek, univ.dipl.inž. E-pošta: Peter.Levstek@gov.si Na oddelku lahko uredite naslednje upravne zadeve: • na področju urbanizma in gradbeništva: - Pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo - Pridobitev uporabnega dovoljenja za objekt -poslovni prostor - Izdaja odločbe za degradacijo in uzurpacijo prostora • na področju gospodarstva: - Izdaja ugotovitvene odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti za s.p. in d.o.o. (4.člena ZGD)-gostinstvo - Izdaja dovoljenja za občasne prodaje izven poslovnih prostorov (akcijske prodaje) - Pridobitev dovoljenja za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov na prireditvah (veselice...) - Kontrola cen - Prijava poslovnega časa trgovin - Izdaja potrdil za osebno dopolnilno delo - Presoja zakonitosti in registracija pogodb o zaposlitvi pri zasebnih delodajalcih - Izdaja odločb o določitvi kategorije prenočitvenega obrata - E-VEM (vse na enem mestu) vpis ustanovitve in sprememb s.p. v register s.p. - Svetovanje s področja ustanavljanja in začetka opravljanja dejavnosti (s.p. in družbe) • na področju kmetijstva in gozdarstva - Reševanje zahtevkov za izdajo odločbe, da je fizična oseba kmet oz. pravna oseba kmetijska organizacija - Ponudba za prodajo in zakup kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije na podlagi 23. člena zakona o kmetijskih zemljiščih - Reševanje zahtevkov za odobritev pravnega posla pri prometu s kmet. zemljišči v skladu z 19. členom zakona o kmetijskih zemljiščih - Vloga za izdajo potrdila o medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč - Pridobitev odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji - Izdaja odločbe o razglasitvi zaščitene kmetije na področju denacionalizacije in premoženjsko pravnih zadev: Reševanje zahtev za vračilo podržavljenega premoženja stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč - Reševanje zahtev za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov Na oddelku lahko uredite naslednje upravne zadeve: • na področju državljanstva in matičnih zadev: - Sprememba osebnega imena - Pridobitev državljanska po rodu - Pridobitev državljanstva z naturalizacijo - Pridobitev izpiskov iz rojstne in poročne matične knjige ter matične knjige umrlih - Pridobitev potrdila o državljanstvu - Sestava smrtovnice - Sklenitev zakonske zveze • na področju registra prebivalstva, javnega reda in miru ter tujcev: - Pridobitev osebne izkaznice - Prijava in odjava stalnega in začasnega prebivališča ter spremembe naslova stanovanja - Pridobitev potrdil iz registra prebivalstva - Pridobitev potne listine - Potrditev dovoljenja staršev za potovanje otrok v tujino - Pridobitev obmejne prepustnice - Pridobitev osebne izkaznice in potne listine za tujca - Podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujcev - Vlaganje prošnje za stalno prebivanje tujca - Prijava in odjava tujca - Registracija društev - Pridobitev dovoljenja za javne prireditve in javne shode - Pridobitev dovoljenja za nabavo orožja in streliva ter listin za orožje - Pridobitev dovoljenja za nakup in prevoz eksplozivnih snovi - Pridobitev dovoljenja za nabiranje prostovoljnih prispevkov - Pridobitev dovoljenja za opravljanje verskih obredov zunaj prostorov, ki so za to namenjeni in pobiranje prostovoljnih prispevkov v verske namene • na področju prometa: - Registracija in podaljšanje veljavnosti registracije motornih in priklopnih vozil - Izdaja novega prometnega dovoljenja - Pridobitev preizkusnih tablic - Vsek številk - tip motorja in številke šasije - Zamenjava registrskih tablic - Odjava vozila - Pridobitev vozniškega dovoljenja - Podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - Zamenjava vozniškega dovoljenja - Pridobitev posebnega znaka za voznike invalide za ustavljanje in parkiranje vozil • naloge na krajevnih uradih: - Vložitev vloge za izdajo osebne izkaznice - Vložitev vloge za izdajo potnega lista ■ Potrditev dovoljenja zakonitega zastopnika za potovanje otrok v tujino - Prijava rojstva in vpis v rojstno matično knjigo - Prijava smrti in vpis v mrliško matično knjigo načelnik, Janez Henigman (01) 837-27-37 Janez.Henigman@gov.si Oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo in gospodarstvo (01)837-27-30 Oddelek za upravne notranje zadeve (01) 837-27-20 Oddelek za občo upravo, skupne in splošne zadeve (01)837-27-10 uradne ure poslovni čas Ponedeljek 8.00 -12.00 in 13.00 -15.00 8.00 -15.00 Torek 8.00-15.00 Sreda 8.00 -12.00 in 13.00 -17.00 8.00 -17.00 Četrtek 8.00-15.00 Petek 8.00-13.00 8.00-13.00 POROKE Sobota in sreda - po dogovoru Glavna pisarna sprejema vloge ves poslovni čas. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, SKUPNE IN SPLOŠNE ZADEVE Gorenjska cesta 9,1310 Ribnica, v pritličju, levo in desno Tel.: 01-837-27-11 Telefax: 01-836-22-07 Vodja: Viktorija Šmalc, univ. dipl. ekon. E-pošta: Viktorija.Smalc@gov.si Na oddelku lahko uredite naslednje upravne zadeve: • glavna pisarna in skupne zadeve - Strokovna pomoč pri sestavi vlog in sprejem vlog - Upravne overitve - Izdaja zemljiškoknjižnih izpiskov - Zaračunavanje obrazcev in taks - blagajna - Sprejem in odprava pošte - Evidentiranje zadev in dokumentov ter njihovo arhiviranje - Vodenje in vzdrževanje zbirk dokumentarnega gradiva • vojni veterani, invalidi in žrtve vojnega nasil- ja - Pridobitev statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - Pridobitev statusa in pravic vojnega invalida - Pridobitev statusa in pravic vojnega veterana • kadrovske zadeve - Izdaja delovne knjižice in vpis sprememb v delovno knjižico - Vpisovanje podatkov o opravljanju samostojne obrtne dejavnosti, umetniške ali kulturne dejavnosti, kmetijske dejavnosti in statusa vrhunskega športnika - Hramba statutov sindikatov - Kadrovske zadeve za zaposlene v UE Ribnica *Tu se opravljajo še naloge s področja financ in splošnih zadev za potrebe UE Ribnica —/5 SIC)J..N3T IJLS a « i«i«drzr Podjetniške informacije Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI - javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja vam npr. lahko pomagamo tudi pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, pomoč pri izdelavi poslovnega načrta...). Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2005, Ul RS, št. 26-28. Neposredni dolgoročni investicijski krediti (200 mio SIT), ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad. Investicija do 30 mio, obr.m. do 3% nominalna. Rok prijave je do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma: 25.10. 2005. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=2507. Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov (2.250 mio SIT) s subvencijami (270 mio SIT) v 2005, Ul RS, št. 30-31. Investicija do 90 mio SIT, euri-bor+1,8%, subvencija do 12% od glavnice. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev, do vključno 10.11.05. Vmesni rok: 10.10. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2540. Oba gornja razpisa: Za mala in srednja podjetja razpisuje Slovenski podjetniški sklad z bankami. Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 34PO05A, U. list RS, št. 15-16/05, st.134. Sredstva: 5 milijard SIT. Krediti so namenjeni lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom za naložbe oziroma zaključene faze naložb. Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2005. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2394. Javni razpis: Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo za neposredne spodbude za investicijske projekte malih in srednje velikih podjetij (MSP) v letih 2005 in 2006, Ul RS, št. 65-67/05, Kontakt: Slovenski podjetniški sklad, tel.:02/234-10-31, 234-12-74. bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Subvencije se odobrijo za upravičene stroške investicije, nastale od datuma oddaje vloge prosilca ali info najave za Neposredne spodbude do 15.10.06. Na razpis se lahko prijavijo: gospodarske družbe (MSP) in sp. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 18.6.06. Vmesni roki so: 1.12.05, 18.2.06, 1.4. in 18.6.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=2944. Popravek.: Ul RS št. 79/05. V razpisu se spremeni: Skupna višina razpisanih subvencij je 2.330,000.000 SIT. Od tega za leto 2005 največ do 1.130,000.000 SIT z možnostjo koriščenja do 28.10.05, in za leto 2006 1.200,000.000 SIT, z možnostjo koriščenja do 15.10.06. Javni poziv delodajalcem za izvedbo programa usposabljanja na delovnem mestu za obdobje 2005 - 2007. Kontakt: 75 www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/10-07-05/SeznamKontaktnihOseb.htm. Predmet poziva je zbiranje predlogov programov za izvedbo usposabljanja brezposelnih oseb na delovnem mestu. Usposabljanje na delovnem mestu traja od enega do šest mesecev. Poziv je odprt od objave do porabe sredstev. Podrobnosti: Spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2911. Najava objave javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Ukrep 1.1: spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, Objavljeno: Uradni list RS, št. 71-72/2005, stran 5789. Rok: Razpis bo v Uradnem listu RS predvidoma objavljen v mesecu septembru. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=3017. Za naslednje razpise: kontaktni naslov Mojca.Ulaga@ess.gov.si ali po pošti na naslov Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (Mojca Ulaga), Glinška ulica 12,1000 Ljubljana. Javni razpis za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk, Uradni list RS, št.78/05,19.8.05, stran 6287. Na razpis se lahko prijavijo neprofitni delodajalci s sedežem na območju z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v RS, ki bodo za obdobje najmanj enega leta zaposlili dolgotrajno brezposelne ženske, ki so že več kot dve leti prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Rok: drugo odpiranje 13.1.06; tretje odpiranje 14.4.06. Podrobnosti: Spletna stran PCMG http://www.pcmg.si/index.php?id=3094. Javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov, Uradni list RS, št.78/05. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljnih skupin, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela. Pogoji: Neprofitni delodajalci s sedežem na območju z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v RS, ki bodo za obdobje najmanj enega leta zaposlili brezposelne osebe, prijavljene v evidenci Zavoda iz ciljnih skupin, in sicer: dolgotrajno brezposelni, mladi, ki so opustili šolanje, etnične skupine (Romi) in druge skupine, ki jim jih bo posredoval Zavod. Rok: drugo odpiranje 13.1.06; tretje odpiranje 14.4.06. Podrobnosti razpisa: Spletna stran PCMG http://www.pcmg.si/index.php?id=3095 Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših, Uradni list RS, št.78/05. Predmet javnega razpisa je subvencioniranje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb, ki so starejše od 50 let.Pogoji: delodajalci s sedežem na območju z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v RS, v profitnem in neprofitnem sektorju, ki bodo za najmanj eno leto zaposlili brezposelno osebo, starejšo od 50 let. Rok: prvo odpiranje 16.9.05; drugo 13.1.06; tretje 14.4.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=3096 Javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu in integrirani programi usposabljanja za invalide, Uradni list RS, št. 79/2005. Kontakt: dominik.presen@ess.gov.si. Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev usposabljanja na delovnem mestu in integriranih programov usposabljanja za invalide (delodajalec). Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje. Rok za oddajo prijave: za drugo odpiranje do 30.9.05; za tretje do 20.1.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=3115. Javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih, Ul RS št. 79/05, kontakt: dominik.presen@ess.gov.si. Predmet: izbor izvajalcev usposabljanja na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih. Namen javnega razpisa je dvig usposobljenost in zaposljivosti invalidov in drugih brezposelnih oseb z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo... Usposabljanje na delovnem mestu traja do največ 6 mesecev. Na razpis se lahko prijavi vlagatelj, ki izpolnjuje: da je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti v RS, da ima sedež organizacije ali podružnice na območju z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v RS... in ostali pogoji po razpisu. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Rok za oddajo prijave: za drugo odpiranje do 30.9.05, za tretje do 20.1.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=3117. Javni razpis za dodeljevanje posojilnih sredstev, namenjenih za namen "B" - spodbujanje razvoja turističnih destinacij - financiranje turistične infrastrukture in namen "C" - prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Ul RS, št. 82/05. Kontakt: razpisnik: Javni sklad RS za regionalni razvoj..., Ribnica, Katja Zgonc, tel.: 01/836 19 53, e-pošta: katja.zgonc@rdf-sklad.si. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil za: "B" -investicije na področju turistične infrastrukture, ki bodo vplivale na razvoj turistične destinacije (gostinske nastanitvene zmogljivosti 3* in več, mladinska prenočišča, izrabo termalnih in zdravilnih voda za razvoj turizma (bazeni), kongresne centre, izgradnjo in prenovo žičniških naprav in umetno zasneževanje v centrih nacionalnega in regionalnega pomena, igrišča za golf (kot manjkajoča dopolnilna dejavnost v večjih turističnih centrih namenjenih pretežno turistom). "C" - za investicije v pripravo in opremljanje poslovnih con - prenova, modernizacija ter izgradnja javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.3.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=3146 Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ljubljanska cesta 5, 3000 Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na številke 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.rib-nica@amis.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. re$etc>.i?!EN!C?a OPEL Avtohiša Zalar Vaš pooblaščeni prodajalec In serviser za vozila Opel. RAZPISUJE DVE DELOVNI MESTI: - PRODAJALEC NOVIH IN RABUENIH VOZIL zahtevana izobrazba najmanj V. stopnje, izkušnje s prodajo, angleški jezik, vozniški izpit B kat, računalniška pismenost; Word, Excel, Internet Explorer, Outlook, zanimanje in poznavanje avtomobilizma, vestnost, natančnost, veselje do dela, pozitivna naravnanost - AVTOMEHANIK OSEBNIH VOZIL zahtevana izobrazba IV. Stopnje, izkušnje, pasivno nemški jezik, vestnost, natančnost, SAMO PISNE PRIJAVE POŠUITE NA NASLOV: AVTOHIŠA ZALAR D.O.O. MALE LAŠČE 105, 1315 VELIKE LAŠČE Prijava naj vsebuje; življenjepis, delovne izkušnje z referncami, telefon in e-m naslov. Obravnavane bodo vse prijave, ki bodo na zgornji naslov prispele do 15.10.2005. VABLJENI! *■............-X-............................. inles VRHUNSKA KAKOVOST • lesena okna in vrata • les/ aluminij okna in vrata • pvc okna in vrata e aluminij okna in vrata • pvc/ aluminij okna e polkna, rolete, komarniki • Svetovanje - izmera - montaža - servis e brezplačen prevoz do 100 km 5% gotovinski popust BaDsOiezucheh Nizkoenergijsko les-aluminij okno INLES d.d., Kolodvorska 22, 1310 Ribnica www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 33 I mmMM NEPREMIČNINE Franc TSHKO s p Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - KOČEVJE • center, starejša stanovanjska hiša ,14x12 m, zgraj. 1932, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani 22,6 mio SIT (94.000 EUR). - RIBNICA, DOLENJA VAS, center, Starejša stanovanjska hiša, z gospodarskim objektom ter garažo, takoj vseljiva, zgrajena pred letom 1967,12x10 m .velikost parcele 770 m2, klasično ogrevanje, cena 10.500.000,00 SIT ali 43.750,00 EUR. - LOŠKI POTOK, Gora-Kržeti • Stanovanjska stavba 11x12 m, zgraj. 1980, III. grad. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.00 EUR. • SODRAŽICA - center, starejša stan hiša z poslovnim prostorom 37 m2 • trgovina, 10x11 m, zgraj. 1930 in gospodarskim poslopjem, 10x22 m, vel par 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el., voda, cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gosp. poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. STANOVANJA: - NOVO V RIBNICI: več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za m2 po dogovoru, rok vselltveiirlbllžno 4 mes. - RIBNICA - center, dvosobno, 59,51 m2, IV. nadstropje, zgrajeno 1979, kompletno opremljeno, CK, tel, KT, cena 12,6 mio SIT. - RIBNICA - center, dvosobno, 57,10 m2, v 3. nadstropju, zgrajeno 1978, kompletno opremljeno, vpisano v ZK, CK, KT, tel. cena 12.4 mio SIT. POSLOVNI PROSTORI: • KOČEVJE - industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2, 14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mirno dejavnost, 14 park. mest, vsa infra struktura cena 63, 95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. • KOČEVJE • center, obnovljen poslovni prostor v izmer ca 120 m2, pisarne v prvem nadstropju, delno opremljene, zgrajene pred letom 1967, takoj vseljive, cena 21 mio SIT ali 87.500 EUR. • KOČEVJE • industrijska cona, novejši poslovni prostor, velikost 104,44 raz, zgrajeno 1996, urejena dok., III. gradbena laza, cena 18 mio SIT ali 75.000 EUR. GRADBENE PARCELE: - RIBNICA - ORTNEK gradbena parcela, velikost 1.158 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.600,00 SIT ali 20 EUR. - RIBNICA - Goriča vas, delno gradbena, delno kmetijska (ca 220 m2), parcela v izmeri 2.023 m2, cena za m2 je 3.968,00 SIT ali 16,50 EUR. - RIBNICA • Hrastje, več gradbenih parcel različnih vekikosti, cena za m2 3.200 SIT ali 14 EUR. • GROSUPLJE • Čušperk, gradbena parcela v izmeri 983 mz, na zanimivi lokaciji, sončna lega, voda na parceli, elektrika v bližini, cena za mz 9.600 SIT ali 40 EUR. •RIBNICA-Velike Poljane, gradbena parcela na lepi lokaciji, vel. 1457 mz, cena 3.6 mio SIT ali 15.000 EUR. VIKENDI: - OSILNICA - Padovo, Kmetijo primerno za vikend- stan. hiša 6x7 m, zgraj. 1931, in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri cca 8,5 ha. Cena 9.988.000,00 SIT ali 44.000 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: • RIBNICA-strogi center, tri lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 75 m2 , vseljivo takoj cena najema po dogovoru. - KOČEVJE - dve pisarni, opremljeni, varovani, v pritličju, vel. cca 63 m2 in 16 m2, CK, vsa dokumentacija - uporabno dov. Cena najema po dogovoru. - KOČEVJE - center, obnovljeni poslovni prostor v izmeri cca 120 m2-pisarne v 1 nadstropju, delno opremljene, zgrajene pred letom 67, takoj vseljive, cena 21.000.000,00 SIT ali 87.500 EUR. KUPIMO: STANOVANJA: -LJUBLJANA-Kodeljevo, Prule, kupimo dve garsonieri do 20 m2,1. ali II. nadstropje in dve dvosobni stanovanji do 60 m2, gotovinsko plačilo, od 13.2 mio SIT do 24.5 mio SIT, vseljivo v štirih mesecih. UREDIMO VAM VSO DOKUMENTACIJO, SVETUJEMO IN SE ZA VAS STROKOVNO IN SRČNO POTRUDIMO PRI PRODAJI IN NAKUPU VAŠIH NEPREMIČNIN, POKLIČITE NAS IN NAM ZAUPAJTE VAŠE ŽELJE iSTERflUB OKNA IN VRATA PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: ht^ralta d.o.o., Ljubljana S V Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si hlpqk L/tVUTN Tone Pogorelec Blesk 2 d.o.o. Čistilni servis in slikopleskarstvo Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net lzd.l.vaW"k,'dn . P0lag*nle laminato''' vseh vrst stanovanj • TedenSk ,Sen e preprog .* G'0bitLtš"tanaravne9a GOSTINSTVO - TVRIZEM - ^ Lepovce 23, 1310 Ribnica PVGELJ ,a^t,ZTZT Sprejemamo rezervacije za družinska srečanja °G3527 °GEQ5Zj!jS? IZVAJAMO: BARVE ULICA TALCEV 28,RADIZEL,2312 OREHOVA VAS TEL/FAX:02/605-6001, gsm: 070/409-525 _j IZDELAVA VSEH VRST FASAD □ SANACIJA FASAD BARVANJE LESA (napušči, vrata, balkoni...) [3 ANTIKO ROZI JSKA ZAŠČITA STROJNI OMETI □ MONTAŽA MAVČNIH PLOŠČ DELO OPRAVLJAMO PO CELI SLOVENIJI. ZAGOTAVLJAMO STROKOVNO IN KAKOVOSTNO IZVEDBO DEL. ZA OPRAVLJENO DELO DAJEMO GARANCIJO Pekarna HVM Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept tel: 8955-558 Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.:01 8364-533 fj » > .../*■ . i-r'*.‘ GSM:041 712 103 AS'\ : SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 t meritve TV signalov L dograditev ali izboljšava POP TV, A kanal, HRT, TV3... 4 montaža SAT sistemov: (analogni - do 100 programov) (digitalni - do 2000 programov - srbija, filmi, erotika, šport...) PO> .TV «■■««j* % 1 «»•imiiviiu« Huevinu» MOBITEL & debitel zastopstvo SERVIS GSM / UMTS MicroERA Jože Šilc s.p. Merharjeva 3 (Poleg iNies-a) 1310 Ribnica Tel.: 01/ 8373 116 FAX: 8373 117 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera.si Pri sklenitvi nove naročnine MOBITEL al pri selitvi NMT/GSM vas čaka lepo darij ter popust 20% na dodatno opremo! l AKCIJA do 15.10.2005: T + 1 SIT Zastopstvo za MODRI ADSL! novi akcijski aparati na zalogi! Imejte tudi vi ADSL internet BREZ ISDN 7.200SIT/mesec Www.microera.si AI Pacino, Kylie Minogue, Tom Cruise, Madonna, Dustin Hoffman, Asterix, Napoleon Bonaparte, Bruce Lee, Frank Sinatra, Danny De Vito, Marilyn Monroe, Maradona, Woody Allen, Shakespeare, Mahatma Ghandi, Charlie Chaplin, Prince, Michael J. Fox, Volkswagen Fox. Novi Fox. Mali veliki frajerv Že od 1.820.000 SIT. Za moderne. Zabavne. Za mlade po srcu. Za tiste, ki radi pritegnejo poglede. Za aktivne in prilagodljive. Trendovske. Za tiste, ki zahtevajo od avtomobila kakovost, varnost in zanesljivost, a nočejo, da se to pozna na njihovem bančnem računu. Novi Volkswagen Fox je kot nalašč za vse ljudi z okusom. Bodite med njimi! Iz ljubezni do avtomobila VOZILA NA ZALOGI WV Polo Comfortline 1,2 47kw, 1,4 55 kw, klima climatic, daljinsko centralno zaklepanje, el.pomik prednjih stekel, ABS, meglenke, radio beta VW NOVI Polo Comfortline 1,2 47kw, 1,4 55kw, 1,4 IDI 70kw VW Golf Trendline "Champion" 1,9 TDI 66kw-90km, pet vrat kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo VW Golf Trendline 1,9 TDI 77kw, 1,6 75kw VW Golf Plus Trendline 1,9 TDI 77kw, zasilno rezervno kolo, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", el.paket, naslon za roke VW Bora 1,9TDI 74kw, tehnik paket, avtomatska klima, paket el. VW Passat var. Trendline 1,9 TDI 96kw, exclusive, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic" VW NOVA Jetta Trendline 1,9 77kw, avtomatska klima VW NOVI Fox 1,2 40kw, 1,4 55kw VW NOVI Passat lim. Sporline1,9 TDI 77kw-105km, radio ROD 300+, krom letve, tempomat, parkirni sistem, naslon za roko VW NOVI Passat var. Comfortline 2,0 TDI 103kw, meglenke, pritrdilni sistem v prtljažniku, večfunkcijski prikazovalnik, radio ROD 300 plus VW Touran Trendline 1,9 TDI 77kw VW Sharan Trendline Family 1,9 TDI 96kw Dan odprtih vrat 07.10 - 08.10.2005 z predstavitvijo NOVIH modelov F0X, JETTA, PASSAT VARIANT PREDSTAVITVENA VOZILA VW Golf Plus Trendline 1,9 TDI 77kw, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", el.paket, naslon za roke, usnjen volan, paket luči in vidljivost VW Touran Trendline 1,9 TDI 77kw, klima "climatronic" VW NOVI Passat var. Sportline 2,0 TDI, kromirane letve na strehi, meglenke, več funkcijski volan, več funkcijski prikazovalnik, radio ROD 300 + VW NOVI Fox 1,4 55kw, el.paket, klima climatic, paket Color, radio ROD 200, VW NOVA Jetta Trendline 1,6 75kw, avtomatska klima RABUENA VOZILA Škoda Octavia var. 1,8, letnik 1999, naslon za roko, el.paket, potovalni računalnik, klima mehanska, alu platišča VW Polo 1,4 comf., letnik 2002, pet vrat, meglenke, centralno zaklepanje VW Golf II11,4, letnik 1993, pet vrat, centralno zaklepanje, el. pomik zunanjih ogledal Renault Clio 1,4 16V, letnik 2001, pet vrat, štiri zračne blazine, ABS, potov.rač., daljinsko centralno, ročna klima, EPS, ogrev. zun.ogledal Na zalogi zimske pnevmatike, ob gotov, plačilu 20% prihranek. Akcijska ponudba določenih litih in jeklenih platišč v vrednosti do 15% prihranka. RJflkN D E L Ji Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: daml|an.randelj@porsche.»l salon In delavnica pon,- pel. od 7. do 18. ure sobola salon od 8. do 12. ure PORSCHE KREDIT IN LEASING 1.6, 75 kW, 102 KM od 3.806.000,00 SIT Ugodne cene vozil SEAT Joras Center SEFIT POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT in ŠKODA Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure HOHMANN garažna in industrijska vrata 2375 x 2000 -♦ 2375 X 2125 -» 2500 X 2000 -»2500x2125 nudimo že za neverjetnih 209.990,00 SIT Cena zajema izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, woodgrain), motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV. Starc Matjaž s.p. Geriča vas 86 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 MOTOMAN d.o.o. Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: O OBLOČNEGA VARJENJA o UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETIRANJA O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN öSSSSSSdo» Lepovče 23,1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-moll: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.sl PONUDBA SOCIALNIH STORITEV KOT DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIH Članek je v bistvu vabilo, namenjeno vsem vam, ki iščete in razmišljate, kaj bi na svoji kmetiji poleg pridelane hrane še lahko tržili, da bi vaša kmetija lahko preživela še kakšnega člana družine. Verjetno se vas bo večina strinjala z mano, da je zaradi nezadostnega dohodka na večini naših kmetij in vedno manjših možnostih zaposlovanja izven kmetijstva na kmetijah še kako pomembno iskati priložnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Poleg tega ne smemo mimo dejstva, da ima kmetijstvo razen ekonomsko-pridelovalne, tudi okoljsko in socialno funkcijo. Zakonska podlaga Sodoben koncept in cilje trajnostnega razvoja kmetijstva in podeželja v Sloveniji na podlagi njegove večnamenske vloge opredeljuje Zakon o kmetijstvu. V podzakonskem aktu pa novo sprejeti Pravilnik o dopolnilnih dejavnostih dovoljuje poleg ostalih tudi socialne storitve kot eno izmed oblik dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Skriti potenciali kmetijstva - dobrodejen vpliv dela z rastlinami in živalmi Ime samo pove, da se na kmetijah, poleg pridelave in predelave hrane, lahko dogaja tudi marsikaj drugega. Na Nizozemskem danes uspešno deluje že več kot 400 terapevtskih kmetij. Prve so se pojavile pred 10 leti na pobudo kmetov, ki so iskali nove poslovne priložnosti. Vstop v EU je namreč tudi pri njih zelo zaostril situacijo in preživeli so res največji pridelovalci. Ciljna skupina ljudi, katerim so terapevtske kmetije namenjene, je zelo pestra: to so osebe z motnjami v duševnem razvoju, pa tudi od stresa načeti poslovneži in starejša populacija prebivalstva. Gre za osebe, ki potrebujejo pomoč pri vključevanju v družbo, pri vstopu na trg delovne sile ali le kvalitetno sprememba življenja. Kmetije nudijo lahko le prostor, delo, občasne aktivnosti ali pa le sproščeno preživljanje prostega časa in obiske, tako otrokom, mladostnikom, odraslim in starejšim osebam. Seveda za ustrezno plačilo, ki ga zagotovi država. Izkazalo se je, da so najprimernejše tiste kmetije, ki lahko ponudijo več raznovrstnih dejavnosti, predvsem pa zadostno količino enostavnega ročnega dela, zato so se začele preusmerjati v različne oblike sonaravnega oziroma ekološkega kmetovanja. Kaj se na tem področju dogaja pri nas? Zelo na kratko: Leta 2001 je stekel projekt z naslovom Ocena izvedljivosti in razvoj modelov zaposlovanja oziroma oskrbovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Nosilka projekta je dr. Katja Vadnal z Biotehniške fakultete v Ljubljani, partnerji v projektu pa so še Fakulteta za socialno delo, društvo Sožitje in CUDV Draga, (Center za usposabljanje, delo in varstvo oseb z motnjo v duševnem razvoju). Ankete med starši varovancev (izpeljana s starši ki so člani društva Sožitje) in kmeti v okolici Ljubljane so pokazale, da interes za tako obliko socialne ponudbe obstaja z obeh strani. Verjetno je večina med vami, ki spremljate kmetijsko oddajo ob nedeljah, zasledila prispevek o kmetiji Potočnik na Gorenjskem, ki jo obiskujejo tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju. Tudi prvi pilotni projekt na Kozjereji Brdca v Kozini je dal dobre rezultate. Se vam zdi ta možnost zanimiva? Bi želeli še kaj več izvedeti o tej vrsti dopolnilne dejavnosti? Se vam porajajo vprašanja? Ideje? Pokličite v CUDV Draga ( Center Dolfke Boštjančič) na Ig. Iščemo tako kmetijo v naši bližini in predvsem ljudi, ki bi bili pripravljeni zaorali ledino na tem področju. Seveda ob vsej naši strokovni pomoči in pomoči drugih strokovnjakov s področja kmetijstva in sociale, ki se ukvarjajo s tem projektom. Za CUDV DRAGA Irena Borštnik, univ.dipl.inž.agr. Za vse informacije smo vam na razpolago na sledečih naslovih. CUDV DRAGA, DRAGA 1, 1292 IG Alenka Mercina, tel.: 420 -26-70 E-mail: alenka.mercina@center-db.si Irena Borštnik, tel.: 420 -26-50 E-mail: irena.borstnik@guest.arnes.si LesEnDemo l Kočevje, 1. oktobra 2005 Les predstavlja enega najpomembnejših obnovljivih virov energije v Sloveniji. Raba lesa v energetske namene ima številne pozitivne social-no-ekonomske in okoljske vplive in predstavlja novo priložnost za razvoj. Naj navedemo 10 razlogov za uporabo lesa kot goriva ( Kranjc, N.; Kopše L: Les - domač, obnovljiv in okolju prijazen vir energije): 1. Les je domač vir energije. Več kot 57% površine Slovenije pokrivajo gozdovi. 2. Les je obnovljiv vir energije. V Sloveniji vsako leto v povprečju priraste 6,2 m3 lesa na 1 ha gozda. Trenutno posekamo le 37% prirastka. 3. Les je CO2 nevtralen. Pri izgorevanju lesa se v ozračje sprošča ogljik, ki je del naravnega kroženja ogljika, pri izgorevanju fosilnih goriv pa se sprošča ogljik, ki je bil vezan v fosilna goriva pred milijoni let. 4. Raba lesa je okolju prijazna in ne more povzročiti ekoloških katastrof. 5. Les omogoča samooskrbo gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd, in veča energijsko neodvisnost. 6. Les je lokalno oz. regionalno dosegljiv. Transport lesne biomase je enostaven in poteka na majhnih razdaljah. 7. Les je poceni energent. Z uporabo domačega vira zmanjšujemo letne stroške ogrevanja. 8. Sodobna raba lesa je udobna. Sodobne peči na les z delno ali popolnoma avtomatiziranim procesom gorenja omogočajo primerljivo udobje ogrevanja kot kurilne naprave na olje ali plin. 9. Pridobivanje, predelava in raba lesa v energetske namene zaposluje 15 - krat več ljudi kot fosilna goriva. 10. Les prispeva k skladnejšemu razvoju podeželja. Pri pridobivanju, predelavi in transportu lesa uporabljamo domačo delovno silo, denar kroži in ostaja doma (na kmetiji, v regiji in v državi). V prizadevanju za širitev in popularizacijo pridobivanja, predelave, rabe in trženja lesne biomase v energetske namene Zveza združenj za med-sosedsko pomoč - strojnih krožkov Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor v letošnjem letu že drugo leto zapored- organizira več regionalnih predstavitev. V letu 2004 je bilo organiziranih 6 lokalnih predstavitev sodobnih tehnologij za pridobivanje, predelavo in rabo lesne biomase. Zaradi velikega zanimanja se tovrstne demonstracije izvajajo tudi v letošnjem letu. Na prav takšno demonstracijo, ki bo potekala v soboto, 1. oktobra 2005, vas vabimo v KOČEVJE. Prireditev LesEnDemo bo potekala pri novozgrajeni kotlovnici na biomaso na Trati oz za LIK - om, (dostop bo označen s smerokazi "SK DEMO"). Vodeni prikazi se bodo pričeli ob 11. uri. (Za tiste, ki se ne boste mogli udeležiti demonstracije v Kočevju, pa si to želite, bo priložnost že naslednji dan, 2. oktobra v Metliki, na travniku pred mejnim prehodom). Andrej Andoljšek El M S F» FML C» LK- r KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev: Ime in priimek: Ulica:__________ Pošta:__________ Tel.:___________ *** Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 15. oktobra 2005. Pravilna rešitev iz 8. številke Rešeta je: RIBNIŠKI SEMENI Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: 1. majico, ki jo poklanja RADIO URBAN, prejme: BRIGITA AMBROŽIČ, Sušje 6,1310 RIBNICA 2. majico, ki jo poklanja RADIO URBAN, prejme: KRISTJAN KOZINA, Hrovača 58/a, 1310 RIBNICA 3. majico, ki jo poklanja RADIO URBAN, prejme: ANDREJA PETRIČ, Vintarji 3,1315 VELIKE LAŠČE 4. majico, ki jo poklanja RADIO URBAN, prejme: VIDA ADAMIČ, Trata V/18, 1330 KOČEVJE 5. majico, ki jo poklanja RADIO URBAN, prejme: HELENA KERSNIČ, Nemška vas 8,1310 RIBNICA °T> Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. JESENSKA KOŠARA (dobrin in potrebščin) Drage so postale naše potrebščine, da ne govorimo o dobrinah, za katere so bili še pred desetletji mnenja, da so luksuzne. Začnimo kar pri najmlajših. Šolska košara z vsemi učbeniki, zvezki in ostalimi potrebnimi stvarmi, s kakšnim novim puloverjem, da bo naš talent v 'trendu', znaša že blizu 100.000 SIT. Za nekatere kapljica, za večino dobršen zalogaj v družinskem proračunu. Zatem vse dražje gorivo, s tem posledično javni prevoz in kurilno olje, in že smo pri polletni plači večine, seveda ne poprečne plače, ker manjšina precej dviga večinsko podpovprečnost. Sicer pa, saj so nam obljubljali Evropo, njen blišč in standard in nekje je treba začeti, pa pričnimo pri cenah, plače že pridejo z leti. Res je tudi, da smo postali precej razvajeni in če primerjamo življenje naših staršev, njihovih prednikov, ki so shajali z nekaj goldinarji in dinarji, potem zdaj živimo v neprimerljivem luksuzu. Resnica z druge plati pa je, da dandanes, v tem tempu življenja, kratko malo potrebujemo od avta, nekaj hišne tehnike, tople hiše, stanovanja, do mobilnega telefona, računalnika itd., in to pač stane. Kar nenadoma so postale luksuzne dobrine potreba oz. osnovne potrebščine. Verjetno sploh ni treba omenjati dobrin, kot je naša draga javna RTV - hiša, o kateri oz. na kateri so se v preteklih dneh lomila kopja naših politikov. Pozicija nam je v zadnjem trenutku, ko je morala nekaj ponuditi, obljubila znižanje obvezne naročnine, opozicija pa jo je s stroški referenduma znova podražila (hišo namreč). Kar nekaj let sem se sprehajal po labirintih RTV, trkal na številna vrata pisarn, hodil z ekipami na teren in prepričan sem, da bi hiša ravno tako, kot vtem trenutku, s polovico zaposlenih, kot jih ima, nemoteno delala. Gre za čisto realsocialistično utrdbo, kjer je jasno, da se bodo uprli, če bo kdo dregnil v njihovo skrivališče. Toda, če je kapitalizem, je kapitalizem za vse, če moramo vsi iz dneva v dan trepetati za delovna mesta, delati od prihoda do odhoda iz službe, pa še potem, naj to počnejo tudi 'holywoodarji'. Pa ne gre za nobeno zamero do kogarkoli v tisti hiši. Če bi šlo, bi imensko navedel, s kom nisva bila na isti valovni dolžini. Nekako se do sedaj politiki niso upali tako dregniti v medije, kot se je zdaj odločila vlada. Vemo, da mediji delajo politiko, politike, ne nasprotno, in jasno, da se ni dobro zameriti novinarjem (pravemu se lahko), ker mora biti neodvisen, nezamenljiv, takšne pa lahko v Sloveniji preštejemo na prste. Če beremo Delo recimo, vidimo, da novinarji niso naklonjeni vladi in natanko se vidi, s kom novinarji 'simpatizirajo'. Da ne govorimo o Mladini ali na drugi strani Demokraciji. Če so našteti mediji neodvisni, enakopravni do obeh političnih polov, potem bo Tone Berčan naslednji papež v Rimu, Branko Potočnik pa Uranov naslednik. Meje pa v Trenjih na POP TV zelo zmotilo tudi navajanje dejstev g. Grimsa o vulgarnosti ene od novinark. Če je kakšna zadeva resnična, potem moraš operirati z imeni (če si prepričan, imaš dokaze lahko). Novinarka Rita Opletajoča je nadrla politika Zvezdana Užaloščenega itd. V nasprotnem primeru pripetljaja pač ne moreš jemati resno. Brez imen si lahko izmisliš čuda stvari. Skratka, kot večina referendumov, je bil tudi ta metanje denarja skozi ekran, pritrditi pa gre argumentom obeh strani, tako predlagateljem referenduma kot zakona. Da je medij za politike strateškega pomena in se bodo vtikali vanj, pa je bilo, je in bo (zato tudi toliko čustvenega pompa v zvezi s to temo). Novinarjev pa, če so iz pravega testa, ne more in ne sme podjarmiti nobena stran. So pa naši kravatarji enotni vsaj pri ekološki coni. Bravo! Uf, spet smo tam, kjer ni prostora za okrogel prometni znak z rdečo obrobo, s prečrtano sekiro v sredini. Gremo raje polnit našo pleteno košaro z jesenskimi dobrinami, darovi matere narave, pridelanimi na zdravih tleh in splaknimo vse skupaj z belino, prehajajočo iz zelenega preko seskov v belo. Dober tek in na zdravje! Marko Modrej S!C>t.,N5T JESENSKI KVIZ (s pridihom svežine) Pripravil Marko Modrej Bilje lep jesenski dan, z mozaikom barv gozd obdan. Se pričeli šolarji v klopeh so potiti, saj listkov pod rokavom uspeli niso skriti. Da leto bo dolgo in zahtevno, škrabljalo na sosednji veji ptiče je revno. Pa so rekli naši talenti mladi, da pred bojem s kohčki bi še jesen zaužili radi. In šli so po plodove matere narave, nabrali hrušk in slive zdrave. Se okrepčali z vitamini in v knjigi leta se lesketali petorčki so fini. Tako, z zvrhano mero domišljije rešite tale kviz, kjer vam na vsako vprašanje ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj povezano s/z.... 1. Skoraj je že mesec dni od letošnjega semnja, pa so spomini na letošnji živ žav še kako živi. Ne bomo ugotavljali, kdo, zakaj je sodeloval na sejmu, temveč odkrivali dan, ki je povezan s to prireditvijo in je nosil predvčerajšnji datum. Bil je namreč mednarodni dan... O turizma Č meteorologije S sadjarjev 2. Za sejmom, na katerem so prevoz bale uprizorili člani VETO Hrovača, so se Hrovačani slab teden kasneje potrudili še z odlično organizacijo... B Srečanja ljubiteljev koruze D Fižolovega dne T Množičnega tlačenja zelja 3. Planinci, ravno tako sodelujoči na sejmu, pa so nas to soboto, 24. septembra, popeljali na zanimivo planjavo na Gorenjsko, kjer je pozimi lepo urejeno smučišče, in sicer na... K Krvavec B Stari vrh R Vogel 4. Tam gori komarjev ni bilo. Je pa zanimiv podatek, da imajo miniaturne tečnobe na dolgih nogah zobe. Drži ali ne drži? Z NE I DA 5. Pa se vrnimo na Gorenjsko in ostanimo pri dolgih nogah. Letošnja miss Slovenije, ki nas bo zastopala decembra na Kitajskem, v kraju Sanya in bo lento nosila zgolj 10 mesecev, prihaja iz Kranja in nosi ime... B Sanja Grohar I Nataša Bokal H Romana Kranjčan 6. Pa še malce na Štajersko. Vsakoletni legendarni festival narečnih popevk je več ali manj domena Štajercev in Prekmurcev. Letos pa so se v stilu 'veni vidi vici1, festivala udeležili in zmagali... O Slatniški fantje Z MPZ Lončar N Prifarski muzikanti 7. V času boja in pogajanj o novem, prepotrebnem domu za ostarele v Ribnici, bomo v soboto, 1. oktobra, praznovali mednarodni dan... U pokojnin C starih Ž legend 8. Le nekaj dni zatem, v sredo, 5. oktobra, pa praznujemo nasprotje prejšnjega praznika, mednarodni dan... A štipendistov C peskovnikarjev E otroka Ko se že oziramo po prihodnjem mesecu, kako ta mesec imenujemo po starem? A Vinotok O Kostanjevec P Meglenik 10. Pa še malo k naravoslovju. Kako imenujemo stalen, suh tropski veter, ki piha iz subtropskega v ekvatorialni pas? Č Polo K Pasat P Golf 11. Za konec pa še ena matematična percepcija. Katero število pri številu vprašanj v tem kvizu močno vodi? Največkrat se je torej kviz končal pri številki... A 12 S 10 T 11 ^ 1]^ (šMeto . AMPM. SONČEN OKTOBER žeoeo, mm m druoače - na nebo t • mmmm H i rxtw>e jl1» ai rsj/w*B 2 s v S fl r E : R MALI OGLASI PRODAM Prodam kombiniran otroški voziček INGLESINA, otroški stolček za hranjenje - peg (Prima pappa). Tel.: 031 / 566 052. Prodam nov, močan bakren kotel (2001) z velikim robom. Izdelan je iz 12 kg bakra. Cena po dogovoru Tel.: 01 / 836 03 54. Prodam kamp prikolico ADRIA za 4 - 5 oseb. Lahko jo dostavim. Cena 250.000 SIT. Tel.: 041 / 840 241. V Otavicah prodam staro hišo, z elektriko in vodo (števec), ter gospodarsko poslopje. Površina parcele 3114 m2, poslopja 679 m2. Tel.: 041 / 479 898. Prodam električni cepilec za drva, ležeči (1500 W/ 220 V). Maks. vpenjalna dolžina 52 cm, batni pritisk 5 ton. Prodam tudi vrtni traktor za košnjo zelenic. Cena po dogovoru. Tel.: 041 / 734 158, 031 / 784 617. Prodam pribl. 1000 komadov opeke (modularni blok). Ugodno. Tel.: 031/ 405 350. ODDAM Na Merharjev! ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070 / 345 404. V centru Ribnice oddam stanovanje. Javijo naj se samo resne osebe z rednimi dohodki. Plačilo po dogovoru. Tel.: 031 / 792 763. RAZNO Iščem varstvo na domu za dve deklici (4,5 in 1 leto). Tel.: 031/ 540 970. URBAN ©Qt© ::: Program: Telefon: 836 98 16, Trženje: 041 633 415 041 320 651 SMS nabiralnik: 051/ 220 220 E - pošla: info@radiourban.com, studio@radiourhan.com, marketing@radiourban.com od ponedeljka do petka 6.30 - 9.30 Informativni jutranji program sobota od 8.00 -12.00 brezplačni mali oglasi (v torek ob 17. uri in v soboto ob 10. uri) aktualne novice gospodarske novice na današnji dan policijsko poročilo (Ribnica, Kočevje) malice horoskop obvestila zanimivosti komercialno predstavitvene oddaje (pon., tor, čet., pel, med 9. In 10. uro) aktualna vprašanja, kramljamo z župani (sreda, med 9. In 10. uro) Podjetni Urban (vsako sredo ob 11. uri) 16h ■ 19h razvedrilno Informativno popoldne športna oddaja (ponedeljek, med 16. in 18. uro) Radio Urban lahko poslušate v živo tudi na www.radiourban.com 19h - 22h zabavni večerni program Glasbeni paradiž (pon., sre., čet.) Zlata 80. leta (nedelja) Rešeto domačih (torek med 19. In 21.) Športno zabavni večer (sobota med 17. In 21.) ■ infcnet NOVICE vsak dan ob polni uri, med 6. in 20. uro - Lokalne novice (Velike Lašče, Sodražica, Loški Potok, Ribnica, Kočevje), vsak torek In petek, ob 11.20 In 16.20 - Podjetniški utrip, vsak dan ob 12.50 - MIKROSVET, oddaja o računalništvu, vsak dan ob 10.30 in 19.07 - Lestvica mobilnih melodij Planet 10, vsak dan ob 18.50 - oglasi vsakih 15 minut čez in 15 minut do polne ure 6LASBENE ČESTITKE (nedelja, med 12. In 16. urol cena čestitke 3.000 SIT (2 skladbi) (če želite čestitko shranjeno na CD je cena čestitke 3.500 SITI IN ŠE: - strokovno narejeni režirani oglasi - možnost oglaševanja na 30 drugih radijskih postajah in ostalih medijih - prevzamemo organizacijo manjših in večjih prireditev - poskrbimo, da je dogodek slišen in viden povsod po Sloveniji - če vas zanima še kaj, se oglasite pri nas in izvedeli boste resnico! ZAHVALA ob izvedbi Prvega tradicionalnega enodnevnega veteranskega rokometnega turnirja v Ribnici Pri izvedbi so nam izdatno pomagali: Janez Zajc s.p., B Inženiring, Filles d.o.o., Iztok Pucers.p., Herbby Avtošola, Kuss d.o.o., Miran Turk s.p., D&D Bujo g.m.b.h, France Pajnič, A-D-F Impex d.o.o., Picerija Harlekin, Slovenijales Ribnica, Čistilni servis Blesk, Megatron d.o.o., Markline, okrepčevalnica Vinija, Ideal Ribnica, KZ Metlika, Tamis d.o.o., Sandi d.o.o., Linear, Janez Poznič s.p., OOZ Ribnica, J-Les d.o.o., Avtoklub, Vrh s.p., Zavarovalniško zastopanje Leon Jakšič s.p., Avtopub Ribnica, Elmat, trgovina z elektromaterialom, Y Bar, Pivovarna Laško, Fructal Ajdovščina, Trgovina Najk, Gozdarstvo Grča, Zavarovalnica Triglav, Inotherm, Radenska tri srca, Ribnčan Pub, Leka d.o.o., Pivovarna Union, Bistro Amadeus, Trimsport, Abakos, Grafika Kvm, Leka Bar. Za pomoč se zahvaljujemo tudi vsem sodelujočim. Hvala vsem, brez vas prvi veteranski rokometni turnir ne bi uspel tako, kot je. Mlajši veterani RD Ribnica POŽARNA OPREMA V BLOKIH JE NEUSTREZNA Avgusta smo bili s Centra za obveščanje napoteni na ogled požara, ki ga je povzročil pralni stroj v stanovanju na Knafljevem trgu v Ribnici. Na kraju samem so gasilci ugotovili, da je ogenj ponehal zaradi prisebnosti oz. prisotnosti lastnika stanovanja, ki je enostavno izklopil stroj iz električnega omrežja. Potem je aktiviral gasilni aparat, ki ga je prinesel s hodnika. Žal pa ta ni deloval, ker ni bil servisiran, oziroma gaje nekdo že aktiviral in takega pustil na hodniku. Gasilci ugotavljamo, da je požarna oprema po večini blokov porazna. Gasilni aparati in hidranti niso pregledani in so na hodnikih zgolj za okras oziroma v napoto. Ko bi jih morali rabiti, pa stvari ne delujejo. Ob tej priložnosti bi stanovalce oziroma hišne svete opozoril na to, da so po zakonu dolžni enkrat letno dati gasilne aparate in hidrante na kontrolo. Vse to lahko opravimo v Ribnici, saj ima Gasilska M zveza servis gasilnikov, PGD Ribnica pa skrbi za pregled hidrantov in hidrantnega omrežja. Za opravljanje tega imamo oboji državno koncesijo. Zato pričakujemo, da bodo stanovalci in hišni sveti poskrbeli za svojo varnost in za okolje, v katerem prebivajo. Zažiganje gum v romskem naselju Naša petnajsta intervencija je bila 5. septembra malo pred dvajseto uro v romskem naselju na goričevskem Brezju. Tu je gašenje zahtevala policijska patrulja. Romi so zakurili kup avtomobilskih gum na platiščih. Ker se jim ni ljubilo gum demontirati, so jih enostavno zažgali. Seveda se pri gorenju gum sprošča veliko črnega dima in strupenih snovi. Prav zaradi tega dima so krajani obvestili policijo, ta pa preko Centra za obveščanje ribniške gasilce. Ti so ogenj pogasili in razmetali ostanke, da ponoči ne bi prišlo do ponovnega vžiga in nove intervencije. Za PGD Ribnica Matjaž Virant UPRAVNA ENOTA RIBNICA Občane obveščamo, daje na okencu Upravne enote Ribnica v glavni pisarni postavljena informacijska točka za stranke. Ha njej si lahko ogledate državni portal, e-portal, portal Upravne enote Ribnica, ustanove državne in javne uprave in pridobite še druge informacije. Janez Henigman, univ.dipl.org., načelnik RESET9.RIBN1QA SIpL.NET Nadaljevanje s strani 12 Se izjemno spoštuje in ceni, k njemu pa hodijo ljudje s celega sveta, tudi študentje kmetijstva, biologije in preživijo na posestvu tudi po cel mesec. Koristen napotek vsem nam, kako je danes znanje res lahko visoka dodana vrednost pri prodajanju turizma. Drži, da se ne more kar prekopirati nekega primera kmetovanja v domače okolje, saj je v prvi vrsti pomembna struktura tal in predvsem vlažnost območja. Na Holzerjevem posestvu je vsekakor ogromno vlage in granita v tleh, kar mu že na začetku omogoča boljše pogoje. Vsekakor se pa da dobiti pri njem ideje in motivacijo za svojo inovativnost in kreativnost, ki je poleg srca, ki ga moraš vložiti v svoje delo, ključ do uspeha na dolgi rok. Alenka Henigman Zavod PO-PPD Od Idrijce do Kolpe Pogled dr. Ivana Kosa, docenta na biotehniški fakulteti, na kmetovanje Seppa Holzerja Kmetovanje je poklic, kjer smo v neposrednem stiku z živimi bitji in njihovimi združbami. Na žalost pa kmetovanje pogosto postaja brezoseben poklic, v katerem je življenje le nujen produkt pri iskanju možnosti za dober zaslužek denarja. Kakor pravi Holzer, kmetovanje mora biti prijetno in polno doživetje, kar pa pridobivanje denarja samo po sebi ni. Mislim, da bi morali evropski in tudi slovenski politiki imeti to pred očmi, če jim je res v interesu skrb za evropskega kmeta. Sam imam vsekakor rad celovit pogled na določena področja. Zaradi tega sem po naravi skeptik, saj vem, da enkratni izumi in nova odkritja ne pomenijo dosti. Jasno, so izredno pomembni, vendar le kot del celote, ki nastaja z razvojem. Tu sem opazil veliko ujemanje s pogledi Holzerja, saj mora človek ohraniti inovativnost in raziskovalno žilico. Na žalost imam tudi sam vse prepogosto opraviti z ljudmi, ki želijo svet postaviti na glavo na osnovi majhne resnice. V današnjem času pogosto to delajo z neživljenjskimi predpisi, ki ničesar ne urejajo, le življenje razvrednotijo. Tako kot na primer Nitratna direktiva, predpis, ki temelji na majhni resnici, da nitrati obremenjujejo vode. A celovito gospodarjenje z dušikom je mnogo več, predvsem pa je mnogo bolj kompleksno. Kmetovanje Holzerja in njegove družine je zelo napredno, saj je z opazovanjem okolja in življenja prišel do spoznanja, kaj je pravzaprav biotska raznolikost. Še posebej pomembno je njegovo spoznanje, zakaj je biotska raznolikost pomembna za človeka, še posebej za kmetovalca in njegovo družino. Nepregledna množica različnih češenj sama po sebi govori v prid raznolikosti in z njo pogojeni stabilnosti, navsezadnje tudi družinski ekonomiji. Holzer je nekako posebnež, pa vendar le ni Cankarjev Martin Kačur. Danes je znanost in tudi razgledanost ljudi le bližje idejam Seppa. A kljub številnim spoznanjem o kratkotrajnosti industrijskega kmetovan- Sepp Holzer, pionir ekološkega kmetovanja ja in s tem pogojenega onesnaževanja okolja je vseeno pionir. S svojimi idejami in dejanji vsekakor odpira nove poti, ki so pogosto zaraščene z zelo trnatimi robidami. Trne predstavljajo togi in neživljenjski predpisi. A prepričan sem, da Seppu kot zdravemu kmečkemu sinu ne bodo prišli do živega. Gozdni jereb in divji petelin - vrsti Nature 2000 Območje ribniške Velike gore je prebivališče divjega petelina in gozdnega jereba ter hkrati del varovanega omrežja Nature 2000 Kočevsko -Kolpa. Obe vrsti sta na slovenskem seznamu ogroženih vrst in v prilogi evropske Direktive o pticah, ki je bila ena izmed osnov za določitev območij Nature 2000 v Evropski uniji. V začetku prejšnjega stoletja sta bili obe vrsti precej številčni. Lov nanju je bil nekaj posebnega, saj je zahteval kar nekaj lovskih spretnosti, kljub relativni pogostnosti. V drugi polovici stoletja je povsod zelo upadla številčnost populacije teh ptic. Vpliv lova je bil zanemarljiv. Bistveno se je spremenil življenjski prostor in gostota posameznih plenilskih vrst. V osemdesetih letih je bilo po vrhovih in grebenih opazno sušenje jelke. Vsaka leto se je delež jelke v gozdovih zmanjšal najmanj za odstotek. Po grebenih in vrhovih so se takrat najbolj spremenili sestoji drevja na rastiščih divjih petelinov. Vrzeli, ki so jih pustile jelke, je zapolnilo bukovo mladovje. V takšnih sestojih so divji petelini in kure bistveno bolj ranljivi. V njih imajo skrivališča lisice, divji prašiči in drugi plenilci petelinov in njihovih gnezd. Razmere za letanje teh velikih ptic pa so v gostih mladih sestojih velikokrat nemogoče. Pred leti se je začelo vsako leto polagati lisicam vabe s cepivom proti steklini. Preživetje lisic in drugih plenilcev je s tem večje, zato pa je verjetno manjše za nekatere druge vrste, med njimi tudi za jereba in petelina. V Sloveniji se je najbolj zmanjšalo število aktivnih rastišč na kočevsko - ribniškem območju. V zadnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je to število razpolovilo. Po Evropi je do lokalnih izumiranj prišlo v številnih državah zahodne Evrope. Ponovno naselitev so v devetnajstem stoletju izvedli na Škotskem. Bila je ena najuspešnejših. Populacija divjih petelinov se je obdržala do danes. Podobno so poskušali v Harzu in drugih nemških deželah, na Češkem v Krkonoših in drugod. Uspeh je bil razmeroma skromen, večinoma pa neuspešen. Gozdni jereb je nekoliko bolj razširjen. Naseljuje zlasti gozdove, kjer je veliko grmovja in predvsem leske, breze ali jelše. Podobni sestoji ustrezajo tudi srnjadi, divjim prašičem, lisicam, kunam in drugim vrstam divjadi. Upadanje populacije jerebov v nižinskih predelih je bilo največje predvsem po dolgotrajnih žledolomih. Če v ledenem objemu ostanejo dalj časa popki in moški cvetovi leske, breze ter jelše, jim v hladnem zimskem obdobju zmanjka ključne hrane. Naloga omrežja Nature 2000 je, da ohrani ugodno stanje za varovane vrste. V varovanih območjih je potrebno zagotoviti, da se razmere zanje ne bodo poslabšale. Za posamezna varovana območja bodo v prihodnje izdelani upravljalski načrti, ki bodo morali omogočiti ohranitev ugodnega stanja varovanim vrstam in varovanim habitatom. Izginotje posameznih vrst ne bo močneje prizadelo okolja. Vendar izginotju ene sledi druga, in sproži se erozija izumiranja vrst. Temu smo danes priča na svetovnem nivoju. Največje izumiranje vrst je v tropskih predelih. Vpliv vedno močnejšega poseganja človeka v okolje se najbolj kaže v spremenjenih klimatskih razmerah. Suše, močna neurja in druge ujme so vse pogostejši in po mnenju mnogih znanstvenikov le odsev našega netra-jnostnega dela z naravo. Divji petelin in gozdni jereb sta izredno občutljiv barometer stanja v okolju. Izgubljanje teh in drugih vrst je opomin, da moramo kljub hitremu tehnološkemu napredku prisluhniti naravi in trajnostno gospodariti z njo in z vsemi naravnimi viri. Pri varovanju okolja in trajnostnem gospodarjenju moramo razmišljati globalno in delati lokalno. Omrežje Natura 2000 nas opozarja, da smo dolžni ohraniti ugodno stanje za varovane vrste v okviru Evropske unije. Delo v gozdu v zgornjem delu Velike gore opravimo izven gnezdilnega obdobja divjega petelina, ki traja od začetka aprila do konca junija. To naj bo naš prispevek k ohranjanju te vrste. Dinarski prostor je bogata zakladnica raznolikih življenjskih okolij in redkih vrst. Naj tako ostane tudi v prihodnje. M. Perušek Društvo Dinaricum Rešeto BS Oy%V>l^lXI C>I/*If~r»>*V/V F»0 l.l T B c: PXJ111 K KO C-111 wm&i-'- < Umik države iz gospodarstva Splošno razširjeno je mnenje, da je država slab gospodar svojega premoženja in da država - Vlada in Državni zbor - v nadzorne svete in v uprave družb, v katerih sta ; udeležena, kadrujeta predvsem politične in mnogo manj strokovne kadre. Vendar pa je to mnenje, ki ga razširjajo nekateri "menedžerji" in tudi politiki in ki ga mediji radi povzemajo, zelo splošno, površno in včasih tudi ne ustreza resnici. Država je s svojimi predstavniki v nadzornih svetih, upravnih odborih in/ali skupščinah udeležena tako v celi vrsti dobrih družb (Mercator, Telekom...) kakor tudi v številnih slabih družbah. Več kot očitno je, da si vodilne strukture družb želijo izgona države predvsem tam, kjer so družbe uspešne. Tam pa, kjer so vodilne strukture neuspešne, kjer se jim je zalomilo, kjer je breme dediščine Poslančeva zaplsnica težko, pa je država še kako zaželen partner. Želijo si je vsi: uprave, zaposleni, lokalna politika... V zadnjem času so mnogi ekonomski strokovnjaki začeli poudarjeno zagovarjati, da je potrebno preostanke državnega premoženja v gospodarstvu kar najhitreje s privatizirati in omogočiti "pravim" lastnikom, ponekod naj bi bile to kar uprave, kar najboljše pogoje za nadaljnji razvoj. Pri privatizaciji pa se največkrat postavi vprašanje, na kakšen način to storiti, pod kakšnimi pogoji in za kakšno ceno. V naši kratki zgodovini privatizacij je bilo kar nekaj poskusov prodaje, v katerih so bile udeležene pretekle vlade in paradržavna sklada Kad in Sod. Vsi se spomnimo primera Banke Koper, od katere je država s posebnim zakonom prevzela nekaj več kot 70 mio $ neizterljivih terjatev do Splošne plovbe Piran v svoj javni dolg, s čimer se je ekonomski položaj banke v hipu izboljšal. Vrednost kapitala koprske banke se je s to posredno sanacijo čez noč izboljšala za 10 krat. Lastniki, primorska podjetja, so sanirano oziroma očiščeno banko kmalu prodali Italijanom, državljanom pa je ostal javni dolg, ki ga še sedaj plačujemo. In reakcija stroke in medijev? Bila je precej medla, čeprav je bilo očitno, da so nekateri, države ni bilo med njimi, pri tej preprodaji bajno zaslužili. Nekaj podobnega se je zgodilo s Tobačno, ki je bila prodana strateškemu tujemu partnerju. Ta je kasneje tovarno, kljub nizki ceni delovne sile, zaprl, poslal delavce na cesto in je oziroma bo samo za zemljišča iztržil nekajkrat več, kot je plačal za celo tovarno. Pred leti je zelo odmevala tudi prodaja Leka. Spomnimo se samo igric, povezanih s prevzemom, od odkupne cene delnic do razrešitev. Povezava s Krko takrat ni bila mogoča, ker se dve poslovodni strukturi nista ujeli, pa čeprav je bila država v obeh podjetjih pomemben lastnik in čeprav bi združeno podjetje lahko postalo pomemben proizvajalec zdravil. Lek sedaj ni več slovensko podjetje, ključne odločitve so v rokah tujcev. Prav tako dobiček iz poslovanja, ki je morda že v dveh, treh letih pokril kupnino. Pa vendar se trdi, da je bila prodaja racionalna, ugodna in celo odlična. Zadnje tedne je "v špici" prodaja Mercatorja. Po zapisih in objavah v medijih sta se paradržavna sklada, Kad in Sod, odločila, da svoja deleža prodata po borzni ceni 38.000 sit za delnico. Po isti ceni, kot jo je nadzorni svet določil za dokapitalizacijo, v kateri bi bila s 50 % obsega dokapitalizacije udeležena tudi Mercatorjeva uprava. Ta cena (38.000sit/del-nico) naj bi bila po navedbah podprta s strokovnimi študijami. Predvsem opozicijska politika je to prodajo raztrgala. Morda predvsem zaradi tega, ker sta pomembni oziroma celotni delež, ki se je prodajal, kupili dve uspešni domači družbi, sicer pomembni dobaviteljici Mercatorja, ki sta si z nakupom verjetno zagotovili prednost prisotnosti svojih živil na policah najboljšega soseda. Kar ni nič neobičajnega. Ob tem pa je pomembno vedeti še nekaj. V ponedeljek, 12.9.2005, je poslovni časopis Finance objavil, da naj bi se uprava Mercatorja pred volitvami "pogodila" s tedanjim direktorjem Soda Kušarjem za odkup delnic Mercatorja po ceni 36.000 sit za delnico, pa čeprav se je takrat borzni tečaj Mercatorjeve delnice gibal med 40 - 42.000 sit. Torej naj bi Sod prodal svoj delež za 4.000 do 6.000 sit nižjo ceno za delnico, kot je bilo tedaj potrebno zanjo odšteti na borzi. Pogodba kasneje sicer ni bila podpisana, ker so volitve prinesle nepričakovano spremembo, vendar pa ta "načrt" pove izjemno veliko o namerah in skrbnosti predhodnikov, ki so do tedaj upravljali z državno lastnino. Rop se na to resnično porazno informacijo ni odzval. Prodajo, ki sta jo pred dnevi po borzni ceni izpeljala Sod in Kad, je opozicija opredelila kot veliko oškodovanje državnega premoženja. Prav zanimivo pa bi bilo vedeti, kako bi prav ta opozicija opredelila prodajo delnic Kada in Soda Mercatorjevi upravi za 4 -do 6.000 sit nižjo ceno od borzne, ki bi se najverjetneje realizirala, če ne bi bilo volitev in bi ostala na oblasti. Rop, Cvikl in ostali bi skoraj zagotovo to ocenili kot odlično potezo, kot so to storili v zgoraj navedenih primerih. Jože Tanko, poslanec SDS v DZ NOVA JESEN, NOVO ŠOLSKO LETO, NOVE OBVEZNOSTI, NOVI DOGODKI - STARI RIBNIČANI Staro vino pomeni kvalitetno vino, če je pravilno hranjeno. Stara hiša pomeni varnost, če je prav vzdrževana. Stara knjiga pomeni modrost, če je njena vsebina kvalitetna. Starost pomeni nenadomestljivo vrednost, če jo spremljajo zdrava pamet, sveže ideje in neustavljiv pogum. Torej je starost kvaliteta le v primeru, ko sledi novostim časa, v katerem živi. Starost je v tem primeru bogastvo za sedanjost, iz katere se rojeva težko pričakovana prihodnost. V nasprotnem primeru govorimo o zanemarjenosti, tej pa sledi pozaba in končno izginotje. Kaj torej pomenijo "stari Ribničani", omenjeni v naslovu? Kvaliteto, po kateri vsi hrepenimo? Modrost, ki si je vsi želimo? Varnost, ki smo je vsi potrebni? Ali pa to pomeni zastarelost, ki je obsojena na životarjenje in končno izginotje? Na ta vprašanja si boste morali Ribničani odgovoriti sami. O čemer bom govorila v nadaljevanju, ne bom govorila iz želje po moraliziranju ali obsojanju, tudi ne bi rada podlegla skušnjavi po nepremišljenem vrednotenju naše stvarnosti. Govorila bom iz osebnega uvida in čutenja, brez prevzetnosti, da zaključujem vso resnico. Peto leto sodelujem z vašim rojakom in v prejšnjem mandatu poslancem v DZ RS, danes pa ministrom za delo družino in socialne zadeve mag. Janezom Drobničem. Menim, da sem ga v teh letih kar dobro spoznala. Ob njem sem se marsičesa naučila. Med drugim tudi in predvsem, kako pomembno se je zavedati svojih korenin. Nemalokrat me je jezil in mi povzročal glavobole (kar uspešno počne še danes), da o delu pozno v noč niti ne izgubljam besede. Najbolj pa me je jezil, ko mi je podiral tako težko uskladljive umike z nenehnimi telefoni, osebnimi pogovori in nedogovorjenimi aktivnostmi na terenu. (Veste, tako zasedeni ljudje imajo pač urnik, in javne obveznosti imajo pač prednost pred osebnimi in zasebnimi - le- te čakajo v vrsti na natanko odmerjene in redke termine, ki imajo prosto izbiro.) Pravilo in zelo pogosto je bil razlog "veste, tale je iz Ribnice, to moram", "ti so bili pa iz Sodražice -moral sem jih sprejeti", "nujno moram v Loški Potok - potrebujejo me", "pri Sv. Gregorju me že vsaj tri mesece ni bilo, moram biti tam". In smo prilagajali, usklajevali in delali iz nemogočega mogoče. es iBšem V klopeh občinskega sveta Preplastitev ali doasfaltiranje naj se izvede še letos iz naslova vzdrževanja lokalnih cest. Preko njega sem dodobra spoznala Ribnico, njeno okolico in ljudi bolj kakor lastne kraje. Podobna predstava se je odvijala tudi v letošnjem avgustu. Kot minister ima mag. Drobnič danes še mnogo več obveznosti, kakor jih je imel kadarkoli do sedaj. Septembrski vikendi so napolnjeni z družabnimi dogodki bolj kakor katerokoli obdobje v celem letu. Mnoge od njih je dolžan pokriti kot pristojni minister - po službeni dolžnosti. Za prvo nedeljo v septembru je prispelo vabilo na okroglo mizo ob 40 - letnici Drage, ki jo pripravljajo naši zamejci v Italiji, in je nosila naslov "Demografska politika v Sloveniji", a sem jo morala odpovedati na ministrovo zahtevo, ker je pač takrat v Ribnici sejem suhe robe-tam pa pač minister ne sme manjkati, saj bi vendar po vseh teh letih že lahko vedela, da je to tradicionalno nedotakljiv termin. Tako okarana sem se spomnila lanskega dogovora, da bo, ne glede na rezultat volitev, letos slavnostni govornik prav on. Glede na to, da je od lanskega poslanca napredoval v ministra, sem bila prepričana, da je to še toliko bolj gotovo. Predstavljajte si, kako presenečena sem bila štirinajst dni pred sejmom ob novici, da to ni res. Da si Ribnica in njeni prebivalci ne želijo svojega ministra v svoji sredi ob osebnem prazniku. Komu se je pa zameril, koga je tako hudo prizadel, da si, ko praznuje, ne želi ob sebi človeka, ki mu je pomagal v stiski, ki ga je spodbujal, ko mu je zmanjkovalo poguma, ki ga je z vedno novimi idejami prepričeval, da se je vredno truditi, ki si je zanj vzel čas, ko so ga vsi drugi zanemarili? Kdo si torej ne želi ob prazniku prisluhniti besedi ministra, ki spodbuja, opogumlja in tolaži? Zelo rahel obliž je v zadnjih dneh pred omenjenim dogodkom pomenila prošnja predsednika vlade - tudi povabljenega v Drago - naj ga minister nadomešča v njegovi odsotnosti na Dnevih Drage. Sprašujem se: Se bo zaradi tega spoznanja minister odpovedal Ribnici in celotni Dolini? Zagotovo ne. Je bil, je in za vedno bo ostal Ribničan, trdno zasidran z mislijo, besedo in dejanji v kraje, od koder prihaja - čeprav trenutno gostuje v Ljubljani. Me pa zadnji dogodki prepričujejo, da so se Ribničani odpovedali ministru. So "stari Ribničani" zastareli, obteženi z idejami, zamerami in bremeni nerazčiščene preteklosti, ki hromi delovanje, povzroča zastoj in vodi v izginotje? Ali pa so "stari Ribničani" modri snovalci varne in za vse prijazne prihodnosti? Ko boste našli odgovor na ti vprašanji, bo vaš minister zares vaš, vaša prihodnost pa mnogo jasnejša, prijetna in varnejša. Do takrat pa lepo pozdravljeni iz kabineta ministra za delo, družino in socialne zadeve "Ribničana", mag. Janeza Drobniča. Petra Tomažič vodja kabineta MINISTRSKA PISARNA Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič bo v oktobru in novembru na voljo za pogovor drugi ponedeljek v mesecu (lO.oktobra in M.novembra) od 10.30 do 12.ure v ministrski pisarni, Škrabčev trg 41 v Ribnici. Pobude s 15. redne seje OS Benjamin Henigman je v ospredje postavil štirih zadeve: • ureditve skakalnice Sv. Frančišek. Občinska uprava ne more urediti pravnega statusa skakalnice Sv. Frančišek, dokler Občina ne odkupi od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov parcelo, na kateri stoji skakalnica. Ker so skakalnico razširili na vodohran Sv. Frančišek, se bo treba najprej odločati med neoporečno vodooskrbo prebivalstva in skakalnico ter posledično prestaviti ali skakalnico ali vodohran. Vse to pa je povezano z velikimi finančnimi sredstvi. Občinski svet pa je tisti organ, ki je pristojen odločati o prioritetnih investicijah, torej je odločitev odvisna le od njega. • peticije prebivalcev Gorenjske ceste glede nadaljevanja gradnje pločnikov, razsvetljave in pripadajoče infrastrukture. "Že več let opozarjam na prometno varnost in gradnjo površin za pešce in kolesarje od Ribnice proti bližnjim naseljem kot prioriteto. V letu 2004 smo sprejeli sklep o tej nameri in kot prednostno gradnjo pločnik Breg - Grič." V mesecu avgustu je bil z gospo Štefanijo Klun in nekaterimi predstavniki VO Breg in Dolenji Lazi sestanek, na katerem so bili pojasnjeni vsi odgovori na zahteve podpisnikov peticije. Ker se z odgovori glede prioritete investicij niso strinjali, so se obvezali, da bodo še večkrat poskušali realizirati svoje zahteve in posledično prepričati župana, da uvrsti pločnik na Gorenjski cesti med prioritetne investicije. • Poziv županu, da prične z investicijo za dokončanje igrišča Grič in k pričetku realizacije povabi tudi predstavnike TŠD Grič (predsednik Fortunat Šilc). "Postavka je že vsaj dve leti v proračunu Občine Ribnica, zato je čas, da se končno zaključi. V TŠD smo vam pripravljeni po svojih močeh pomagati, saj imamo kot krajani in člani društva interes, da se investicija zaključi v dobro otrok, mladine in racionalne porabe javnih sredstev." Občina Ribnica je v začetku septembra začela postopek oddaje naročila majhne vrednosti za dokončanje del ob športnem igrišču Grič. Povabila je k oddaji tudi Fortunata Šilca, ki pa se povabilu ni odzval. Tako je bil kot najugodnejši ponudnik za izvedbo del izbran Grafit d. o. o., kot nadzor pa Stanbiro d. o. o. -Tanko Anton. Občina Ribnica je imela pripravljen projekt dokončanja, ki ga je pripravil projektant Zasnova, s. p. Tone Lovšin. Vendar je že na začetku prišlo do problemov, saj je TŠD Grič nelegalno in izven projekta na mestu, kjer je po projektu predvideno parkirišče, zgradilo igrišče za odbojko na mivki. Tako občini ni preostalo drugega, kot da spremeni projekt, saj bi premik nelegalno zgrajenega igrišča močno povečal že tako visoke stroške ureditve parkirišč, odvodnjavanja in ureditve okolice igrišča na Griču. Akcijsko delo članov TŠD Grič je sicer pohvalno, vendar ugotavljamo, da zaradi "dela po svoje", in ne v skladu s projektno dokumentacijo, posledično prihaja za Občino Ribnica do dodatnih stroškov. • Predlagam, da Občina zagotovi preplastitev lokalne ceste v naselju Breže št. 29 - Osvald Viktor - proti Ribnici v dolžini ca. 100 m zaradi nanašanja blata ali prahu s kmetijskih površin proti prvim hišam v Brežah. Zavedamo se, daje cesta v slabem stanju, to pa je posledica izgradnje vodovoda Kot-Jurjevica -Breže. Zaradi zaveze Občine, da do leta 1012 zgradi čistilne naprave za vse večje aglomeracije, med katere spadajo tudi navedene vasi, in zaradi težav, ki jih ima Občina s posegi v zasebno zemljišče, bo kanalizacijsko omrežje potrebno graditi po občinskem zemljišču (cesti), zato bi bilo za zdaj nesmotrno cestišče kakor koli urejati. Vse odgovore pripravila: Tatjana Dečman-Žagar Ana Benčina je sprožila pobudo in zastavila vprašanje. • V občinskem glasilu Rešeto naj se objavljajo vsi sklepi, ki so sprejeti na Svetu, pa tudi pobude in vprašanja svetnikov in tudi odgovori nanje. V zvezi s pobudo Ane Benčina je bil v avgustu 2005 opravljen razgovor s predlagateljico, odgovorno urednico občinskega glasila Rešeto Alenko Pahulje, Ladislavom Matetom in Nevenko Turk Kraljič. Dogovorjeno je bilo, da bo Občina kljub temu, da so vsi zapisniki sej občinskega sveta objavljeni na spletni strani Občine Ribnica, objavljala v občinskem glasilu tudi tiste sklepe ter vprašanja svetnikov in odgovore na svetniške pobude, ki se nanašajo na večino prebivalcev. To pomeni, da bo objavljala odločitve glede splošnih in ne posamičnih aktov občinskega sveta, prav tako pa tudi odgovore na tiste pobude, ki se nanašajo na večino prebivalcev. • ustanovitev LAS - lokalne akcijske skupine V skladu z 49. členom Zakona o policiji je župan 1999 ustanovil šestčlanski Svet za varnost občanov, ki skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu, varnosti in preventive na področju kriminalitete, nadzora nad migracijo oseb z nestalnim prebivališčem, javnega reda v občini in tudi na drugih področjih, ki neposredno ali posredno vplivajo na varnost občanov. Svet za varnost občanov je na eni izmed sej ugotovil, da je policija na področju preprečevanja odvisnosti sicer aktivna, nima pa velikih pristojnosti. Na področju preprečevanja odvisnosti od drog deluje STIGMA, tj. društvo za preprečevanje in zmanjševanje škod zaradi uživanja drog. Občina je v lanskem letu npr. sofinancirala nabavo kombiniranega vozila za društvo Stigma, s pomočjo katerega opravlja del svoje dejavnosti tudi na območju naše občine (svetovanje in zamenjava igel). Svet za varnost občanov se je odločil nadaljevati z aktivnostmi informativne pisarne za starše, ki sicer deluje na Centru za socialno delo Ribnica vsak 2. in 4. ponedeljek, pod vodstvom predstavnikov Društva UP iz Ljubljane. Zadolžil je osnovno šolo, da s svojimi strokovnjaki in po potrebi tudi zunanjimi izvajalci nadaljuje s sistematičnim delom z osnovnošolsko populacijo. Odločil se je, da se poskuša organizirati skupino za samopomoč staršem mladostnikov, do česar pa še ni prišlo, čeprav so bili razgovori s strokovnjaki že opravljeni. Odgovora pripravila: Nevenka Turk Kraljič Rešeto 'msammm El icixiiia icreoc^in SPOROČILO ZA JAVNOST Ministrstvo za okolje in prostor se je odgovorno lotilo razreševanja problematike rjavega medveda m i Ministrstvo za okolje in prostorje 1. septembra 2005 poslalo v vladno proceduro Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Spremembe in dopolnitve obstoječe Uredbe zagotavljajo večjo racionalnost in preglednost selektivnega in omejenega odvzema živali iz narave v omejenem številu in pod nadzorovanimi pogoji, saj se bodo s predpisom pristojnega ministra določali tako pogoji za določitev obsega selektivnega in omejenega odvzema živali iz narave kakor tudi drugi pogoji odvzema živali iz narave, kot so: način določitve obsega odvzema živali iz narave, podrobnejši način odvzema živali iz narave ter spremljanje odvzema in vodenje evidenc o odvzetih živalih iz narave. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) tekoče izdajajo odločbe (tudi ustne) za izredne odstrele v primeru, ko se ljudje počutijo ogrožene. Do sedaj so izdali 23 odločb. V obdobju od 1.1.2005 do konca avgusta 2005 je bilo na kočevsko - belokranjskem, notranjskem in zahodnovi-sokokraškem območju redno odstreljenih 15 medvedov, izredno odstreljenih (večinoma v bližini naselij) 14, povoženih oz. poginulih pa 9. Redni jesenski poseg v populacijo bo vezan predvsem na območja neposredno ob naseljih. Izvajanje odškodninskega sistema poteka v skladu s sprejetim pravilnikom in navodili. ARSO je do sedaj rešil vse prejete sporazumno dogovorjene odškodninske zahtevke v skupni višini ca. 20 mio SIT (podatek je za vse živalske vrste, prevladuje pa škoda, ki jo povzročijo medvedi). Zloženka, ki jo bo izdalo ministrstvo v zvezi z razlago odškodninskega sistema, je vtisku. Ministrstvo za okolje in prostor bo v tem mesecu objavilo tudi razpis v skupni vrednosti 15 mio SIT, v zvezi s sofinanciranjem postavitve zaščitnih ograj v višini 60 % vrednosti materiala. Prav tako pa se namerava ministrstvo z nekaterimi občinami, v katerih prihaja do pojavljanj medvedov v naseljih, dogovoriti o poskusni zamenjavi kontejnerjev za smeti, ki bi preprečevali širjenje vonja in medvedom dostop do odpadkov. MOR pa pripravlja tudi enega izmed pomembnih projektov, ki naj bi med mnogimi pozitivnimi učinki zmanjšal tudi srečevanja zveri in ljudi. Gre za projekt postopnega povečevanja izrabe biomase, ki je imamo v Sloveniji zaradi velikega deleža gozdov zelo veliko. Z analizo tujih, predvsem avstrijskih in italijanskih izkušenj, ob upoštevanju naših pogojev pripravljamo nov pristop. Gre za sistem, ki bo stimuliral zbiranje in uporabo biomase, od manjvrednega lesa do različnih lesnih odpadkov in ostankov, ki se danes v precejšnjih količinah vozijo v Italijo in Avstrijo. To naj bi privedlo do bolj očiščenih in vzdrževanih gozdov, kar bo koristno tako v borbi proti lubadarju in drugim škodljivcem, očiščen gozd pa bo tudi zveri, posebno medveda odmaknil od ljudi v notranjost gozdov. Preveč zaraščeni gozdovi po mnenju strokovnjakov namreč spodbujajo medveda, da se zadržuje tudi v neposredni bližini naselij. Povečana poraba biomase bo tudi prispevala k čistejšemu zraku, saj v strnjenih naseljih eno kurišče lahko nadomesti nekaj deset ali celo nekaj sto in več sedanjih kurišč. Zavedamo pa se, da bo te učinke možno doseči le, če bomo kot v primerljivih državah ob subvencioniranju postavitve sistemov za izrabo biomase ustrezno podpirali tudi njihovo delovanje. Dušan Janez Gačnik, kabinet ministra Ministrstvo za okolje in prostor PORNOGRAFIJA NA TV, MORALA NA ZATOŽNI KLOPI Za Franca Mihiča oprostilna sodba, tožilka najavila pritožbo Osebne drame Franca Mihiča, ki je zavoljo izjave na TV prestal tri sojenja na sodišču, večina ni spremljala, razen redki, ki nas je s potekom redno seznanjal. Podoživljanje njegove zgodbe pa bi bilo vendarle mnogim blizu, če analiziramo posledico njegovega javnega protesta proti predvajanju pornografije na TV. Opozoril na povsem nedoločen zakon, kjer določbe o prepovedi ne znajo razložiti še zakonodajalci, nato pa, namesto krivcev, na zatožni klopi sedel prijavitelj nepravilnosti. Ena lekcija več za tiste, ki si ne upajo opozarjati na slabosti naše družbe zato, ker jo bodo dobili po glavi, pa četudi je v ozadju njihove civilne aktivnosti želja, da pred posledicami predvajanja pornografije ščitijo otroke. Kot naj bi to določal že zakon o medijih, a se je država sprenevedala ob svojih lastnih določbah, Mihič, ki jo je na to opozoril, pa doživel pravi javni linč. Javnost se ni razdelila, marveč večinsko sodila, da gre bržkone za spolno zafrustriranega človeka, ki ne zmore neobremenjenega pogleda na pornografski prizor. Skoraj nihče se ni spraševal o moralnih posledicah, ki jih neovirano predvajanje pornografije lahko povzroči posamezniku, ampak so se ljudje množično usidrali v prepričanju: če ti ni všeč, preklopi kanal. Poenostavljena logika, ki so jo poskušali nasprotniki zavreči, ker so prepričani, da preveč demokracije škodi in da morajo moralne dileme reševati pravne norme. Volk sit in koza cela bi bila v omenjenem primeru že, če bi se take programe kodiralo in ne bi bili več splošno dostopni, kot so to storile mnoge, veliko bolj "spolno svobodno" naravnane države. Toda ti programi, tudi SCT, ki gaje predsednica Sveta za radiodifuzijo in medijska strokovnjakinja dr. Sandra Bašič Hrvatin označila kot "čisto pornografijo", se po Sloveniji še vedno svobodno vrtijo. Franc Mihič pa še vedno čaka oprostilno sodbo za izjavo, ko je na javni TV za državnega tožilca Bojana Šobarja, razsodnika v primeru prijave kršitve zakona, dejal: "Celo tožilec laže; enkrat je pornografija, enkrat erotika." Tožilec je bil prizadet, sprožil tožbo in zahteval milijon tolarjev odškodnine, čeprav se mu je Mihič prvič opravičil posredno v izjavi na policiji leta 2003 in drugič še pisno letos, češ da je šlo za lapsus linguae in da ni imel namena kogarkoli zaničevati. Tožilec je na sodišču dejal, da opravičilo sicer sprejema, da pa se mu zdi neiskreno in je zato sodišču predlagal nadaljevanje pregona. 22. septembra je sodišče v Ljubljani Mihiča vendarle oprostilo, toda tožilka je napovedala, da se bo na razsodbo pritožila. Mihič pravi, da je oprostilno sodbo pričakoval, "saj sem podal upravičeno kritiko, nisem zaničeval, za žaljivo izjavo sem se opravičil, čeprav jih zakon dopušča pri npr. zakonski zaščiti otrok...do sedaj pa sem pretrpel tudi dovolj veliko javno stigmatizacijo ter bil na policiji evidentiran kot osumljenec storitve kaznivega dejanja." Franc Mihič domneva, da je ovadba tožilca botrovala tudi odločitvi podjetja, ki ga je "proti njegovi volji" maja odslovilo iz službe. Zatem se je začela še Mihičeva osebna kalvarija, ki mu je prinesla "psihosomatske posledice". Ob koncu sestavka naj se vrnemo na začetek cele zgodbe: ...vse to samo zato, ker je državljan opozoril državo na dvoumne zakone. Alenka Pahulje Spet Ribničanka v finalnem izboru za MISS SLOVENIJE Pred nekaj leti se je med Slovenke z najlepšim stasom in obrazom uvrstila Sajevčanka Maja Klun, ki namerava svojo manekensko . kariero v kratkem nadaljevati v Los Angelesu. Cankarjev dom pa je 17. sep-tembra na svojem odru ponovno gostil Ribničanko, L tokrat 20-letno dijakinjo Aleksandro Petrič. Med 12 »r-—• • , \\ . finalistkami je nosila predzadnjo številko, ki ji je pri prvem izhodu prinesla malo smole, saj se je spotaknila - a spodrsljaj prikrila z nasmehom, ki je naletel na odobravanja v dvorani. 170 cm visoka blondinka Aleksandra se je zamišljala v vlogi mišice, ko pa je prišla v ozki izbor najlepših, se je želja zazdela ulovljiva. Rada ima konje, pravi, ni pa ji tuje niti izpostavljanje široki javnosti in spogledovanje s kamerami ter fotoaparati. Ni Tokrat je levji delež ocenjevanja pristal v rokah uporabnikov mobitelov, ki Aleksandre Petrič niso uvrstili med 6 superfinal-istk in je okitili z lovoriko najlepše Slovenke, a marsikaterega Ribničana je nastop Ribničanke v finalnem izboru gotovo navdal z odkritim ponosom. AP, foto vin internet Č8 Rešsro Vtisi z Ribniškega semnja 80 LET RIBNIŠKE MEŠČANSKE ŠOLE (I. del) Fi Letos je radio Urban praznoval svoj prvi rojstni dan, svojo prvo obletnico in v ta namen je bil organiziran koncert Urbanova noč. To je bilo za Ribnico precej posebno, saj so v Ribnici takšni koncerti zelo redki. Tudi sama sem se udeležila Urbanove noči. Povabili so veliko znanih slovenskih pevcev in pevk ter skupin; med njimi tudi Nušo Derenda, Sašo Lendero, Anžeja Dežana, Majo Slatinšek, Manco Špik, Juhubando, Pop design, Rebeko Dremelj, ki je žal ni bilo, ter seveda Ribniški pušeljc. Višek vsega pa je bil prekrasen polnočni ognjemet, ki se je odvijal nad našimi glavami. Takrat smo seveda vsi z velikim zanimanjem zrli v nebo. Organizatorji so se res zelo potrudili. To se je kazalo tudi pri obiskovalcih, saj jih je bilo zelo veliko, vse od najmlajših pa do najstarejših. Tudi vzdušje se je iz ure v uro stopnjevalo, proti koncu je bilo seveda najboljše, zato sem sama ostala prav do konca Urbanove noči. Zelo sem se zabavala in prav pošteno naploskala, da so me že kar malo bolele roke. Skratka; komaj že čakam Urbanovo noč 2006. Tudi preskakovanje ovir na Ugarju je bilo zanimivo ali pa prikaz in opis različnih pasem psov in šolanje le-teh. Petra Putre, 9. e Med potjo na semenj sem si ogledoval registracije avtomobilov, saj sem bil radoveden, iz kje vse so ljudje prišli v Ribnico. Pot do semnja je hitro minila in znašli smo se na zelo hrupnih ulicah. Ogledovali smo si, kaj so ljudje ponujali, in se prebili do trgovine Moda in, v kateri je bila mami bivša prodajalka. Izvedeli smo, da se je v trgovini zgodila kraja. Tamkajšnja prodajalka je poklicala policijo in se s policaji odpravila za Romi, mami pa je medtem poskrbela za trgovino. V trgovino pa je prišel gospod, ki je nama z bratom ponudil, da razobesiva plakate, v zameno za to pa dobiva zastonj vožnjo na kartingu pri Inlesu. Tako sva razobesila plakate, potem pa sva bila ogorčena, ko je oči rekel, da ne gremo takoj na karting, ampak v Grosuplje k babici na kosilo. Odpravili smo se v Grosuplje. Po dolgi vožnji smo prišli do babice, kjer nas je že čakalo kosilo. Pojedli smo in se z babico zopet odpravili na semenj. Odšli smo proti Inlesu, saj smo bili namenjeni na karting. Dejan, moj brat ni šel na formulo, jaz pa sem šel na "dvojčka". Po vožnji z "dvojčkom" sem si kupil eno karto za formulo. Vožnja se je prehitro končala in vsi smo šli skupaj malo naokrog. Sandi Gornik, 9.D Ko sem se na predvečer sejma odpravljal v posteljo, je zunaj deževalo. Bal sem se, da s sejmom ne bo nič. Zbudil sem se okrog devete ure. Okoli našega bloka je bilo parkiranih že veliko avtomobilov, o dežju pa ne duha ne sluha. S trga sem zaslišal zvoke ribniške godbe na pihala. Upal sem, da bo tudi letošnji sejem uspel. To nedeljo sem preživel lepo, videl sem veliko novega, se družil s prijatelji, srečal nekaj znancev... Nasploh je bil ta dan kar v redu, zelo družaben in vesel. Želim si več takih dnevov, ne samo sejemskih. Davor Guduraš, 9.c Septembra letos bomo praznovali osemdesetletnico začetka pouka v stavbi nekdanje meščanske šole. 80 let je dolga doba za človeka, je pa tudi dolga doba za šolsko stavbo, v kateri še danes poteka pouk in naj bi potekal še desetletja. V njej izvajamo pouk za učence 2., 3. in 4. razreda, v kletnih prostorih pa imamo učilnico za gospodinjski pouk, šolsko kuhinjo in jedilnico. V nadaljevanju je predstavljena kratka kronologija ribniške osnovne šole s poudarkom na meščanski šoli. Podrobneje bo delovanje meščanske šole predstavljeno v brošuri, ki bo izšla v tem šolskem letu. Ob tej priložnosti prosim Ribničane za sodelovanje. Dobrodošle bodo informacije o posebnostih šolanja v letih od 1925 do 1945, spričevala in druge listine, zvezki, knjige in spomini nekdanjih šolarjev. Ribniška šola je med najstarejšimi na Slovenskem, omenja se že v drugi polovici 14. stoletja. Leta 1790 je postala dvorazrednica, kar pomeni, daje dobila poleg učitelja še podučitelja. V začetku 19. stoletja je šola slovela daleč naokoli. V njej so si znanje pridobivali učenci iz številnih slovenskih krajev kot tudi izven njenih meja. V letih od 1810 do 1812 je ribniško šolo obiskoval poznejši največji slovenski pesnik France Prešeren, po katerem naša šola nosi ime. Leta 1808 je začel ribniški dekan Humel pisati "Zlato knjigo", v katero so vpisovali najboljše učence. Prešeren je v prvem razredu vanjo vpisan kot drugi najboljši učenec, v naslednjem letu pa je že zapisan na prvem mestu. V Prešernovem času je imela šola prostore pri Štekličku. Toda s časom so se šolski prostori in lokacija spreminjali. Tako je bilo leta 1847 zgrajeno novo šolsko poslopje poleg župnijske cerkve. Gez devet let, leta 1856, je šola postala trirazrednica, 1874. leta pa je imela že štiri razrede. Leta 1878 se je delila na štirirazredno deško in dvorazredno dekliško šolo. Leta 1907 so sezidali novo šolsko poslopje na Kolodvorski ulici. V njej je potekal pouk za dečke, zato je šola dobila ime "Deška šola". Dekleta pa so še naprej obiskovala pouk v stari, tako imenovani "Dekliški šoli", vse do konca druge svetovne vojne. Med vojno je dekliška šola pogorela in na njenem mestu je bil zgrajen Zadružni dom. Po prvi svetovni vojni je Ribnica dobila še meščansko šolo. Ustanovljena je bila na seji višjega šolskega sveta v Ljubljani, 12. septembra 1919, ko sta bila imenovana ravnatelj in nadučitelj. Za ravnatelja je bil imenovan Anton Mervič, ki je bil pred tem upravitelj ljudske šole v Povirju na Krasu, za nadučitelja pa Franc Samec iz Krke. V 1. razredu je bilo vpisanih 26 učencev in 29 učenk. Pobudo za ustanovitev meščanske šole so dali domači gospodarstveniki, največ zaslug pa je imelo načelstvo Posojilnice v Ribnici, ki je nudilo vso denarno in moralno oporo. Najbolj sta si prizadevala, da Ribnica dobi novo šolsko zgradbo, predsednik Posojilnice dr. Anton Schiffrer in tajnik Janez Arko, ki je vodil vse priprave za ustanovitev šole. Šola je bila s tem ustanovljena, ni pa imela še svojih prostorov. Prvo leto je tako pouk potekal v prostorih Deške šole. Naslednje leto se je število učencev povečalo in pouk je potekal tudi v dveh zasebnih hišah na trgu [v hiši F. Peterlina in A. Lovšina - Pri Štekličku). Prostori so bili neprimerni za pouk, zato je bilo nujno potrebno poiskati nove prostorske rešitve. Nadaljevanje prihodnjič France Ivanec, ravnatelj Isšsm «CIO OCl VZGOJA ZAHTEVA ČAS IN POTRPEŽLJIVOST Prvih šest let je najpomembnejših za razvoj otroka Otroci imajo veliko energije, kako jo bodo usmerili in uporabili, pa je odvisno tudi od okolja, vzgledov, še največji vpliv na vse imajo starši. V puberteti starši žanjemo, kar smo L posejali do tedaj, pokažejo se vsi * vzgojni deficiti. Ob tem je treba poudariti, da je mnogokrat težko reči, kaj je prav in kaj ni prav, težko je uravnovesiti kazalec na tehtnici. Prvih šest let je ključnih za razvoj otroka, tako pravijo znanstveniki. Po Freudu se 75 % vseh otrokovih sposobnostih in 95 % motoričnih sposobnosti razvija v tej dobi. Analize so pokazale, da so nosilci olimpijskih medalj drugorojenci, ker jih starši vzgajajo bolj sproščeno kot prvorojence, strah za otroka je manjši, zato jim dovolijo več svobodnega gibanja, ne prestrašijo se več toliko manjših nerodnosti in padcev otroka, dovolijo mu več samostojnosti. Prvorojencu bolj ustrezajo, se bolj ukvarjajo z njim, zato ima slabše razvito motoriko, se pa to pozna pri njegovi inteligenci, ki je višja. Pri 6. mesecih starosti se otrok že naveže na določeno osebo, največkrat je to mama, kar je razvidno po tem, pri kom se najraje pestuje. Skozi ta odnos zadovoljuje svoje potrebe in spoznava svet. Če je ta oseba prijazna, vidi svet prijazen. Do prvega leta in pol starosti se po nekaterih teorijah razvija temeljni občutek zaupanja in nezaupanja. Če je otrok zaradi bolezni hospitaliziran in ni mame oziroma osebe, v katero ima zaupanje, na katero se je navezal, ob njem, zelo trpi, joka, ker ne razume kaj se z njim dogaja. Postane ga strah in ta strah ga lahko spremlja celo življenje, lahko je vzrok za promiskuiteto, ne upa se navezati na eno osebo. V paničnih situacijah odreagira s strahom. Če v tej starosti nima ene osebe, na katero bi se navezal, ker se te menjujejo, npr. v domovih, pušča to v njem nepopravljive psihične posledice. Za njega je pomemben staršev izraz na obrazu, glas, saj mu vse to vliva zaupanje. Začenja razumevati tudi besede in dojema jih stoodstotno. On še ne razume, da nismo mislili dobesedno, ko smo mu rekli, daje neroden, neumen. Misli, da je to res in si ustvarja tako podobo o sebi. Včasih mu v časovni stiski izrečemo kaj neprimernega, npr. si pa res počasen, s tabo ne bo nič. On to sprejme dobesedno tako, čeprav ne odreagira.. V odraslejših letih se to odraža kot nazadovoljstvo in sramežljivost. Eni otroci se učijo hitreje, drugi počasneje. Nekateri začnejo zgodaj brati in pisati, drugi pa še NOVOST NA NAŠI ŠOLI - GARDEROBNE OMARICE Z novim šolskim letom smo na naši šoli dobili težko pričakovane garderobne omarice. 16. septembra popoldne smo nekateri učenci pred šolo videli kamion in se spraševali, le kaj so nam pripeljali. Končno ... nove garderobne omarice. Namestili so jih v pritličje in kletne prostore. Tam so omarice rumene in oranžne, v pritličju pa zelene in modre barve. Vseh skupaj jih je 234, od tega so še tri proste, če pride na šolo kakšen nov učenec. Po dva učenca imata eno omarico. Če pa bo šola imela dovolj finančnih sredstev, jih bo še dokupila, da bo vsak učenec imel svojo. Omarice so šolo stale 2.987.304 sit . Nekateri učenci menijo, da so le-te premajhne za dva, saj so visoke 90 cm, 30 cm so široke, globina pa je 50 cm. Ampak veliko učencev je zelo zadovoljnih. Vsak učenec ima svoj ključ za omarico, ki je oštevilčena. Če ključ slučajno izgubiš, ima hišnik univerzalni ključ, ki odpre vse omarice. Učenci smo zadovoljni z novostjo, saj imamo zdaj obleko in obutev pospravljeno, s tem pa so tudi hodniki bolj urejeni. Blažka Lovšin, 7.C/9 Pozdrav vsem mladim našega konca ... S svetlobno hitrostjo se bliža čas vpisov na fakulteto in dolge minute pred referatom, ko bodo od nas zahtevali potrdila o opravljenih pogojih. Stojimo pred na pol odprtimi vrati, ki odpirajo pot v študijske klopi. Tudi v Ribniškem študentskem klubu se vrata ponovno odpirajo vsak petek in soboto. Uradne ure ostajajo enake kot lani, se pravi ob petkih od 20. do 21. ure. Kaj bi govorili o uradnih urah, ko pa prinesejo kasnejši klepeti več kot samo izmenjavo kart za Rock Otočec, nakup Mobi kartice, ali Lpp nalepke. KAI SMO ŽE VNAPREJ PRIPRAVILI ZA ŠTUDENTE? V naslednjih desetih mesecih bo zopet dišalo po Lpp nalepkah, subvencionirani članarini za knjižnico, že v oktobru vas bomo od 18 do 20 povabili v prostore Gospodarskega razstavišča Ljubljana, da se nam pridružite na Areni. V prostorih kluba se ves čas lahko zabavate z igranjem ročnega nogometa, z nami pogledate dober film, skratka, izkoristite vse, kar vam je ponujeno. POZOR! VIKEND PROGRAM ZA RIBNIČANE 28. in 29. oktobra bomo PRVIČ pripravili vikend program za vse Ribničane. Zamisel je že oblikovana, potrebna je še dokončna postavitev projekta. Odprtje kulturnega vikenda, ki še nima imena, bo v petek, 28. oktobra. V soboto bomo pripravili celodnevne dejavnosti, ki bodo po vsej verjetnosti potekala v prostorih Ideal centra. Sobotni dan bomo posvetili raznim domačim umetnikom in ustvarjanju, študentskim cirkusantom, predstavitvi študentskih znanstvenih projektov. Večerni program pa bo ponudil nepozabno brucovanje s skupinami, ki so globoko zasidrane v srcih mladih duš. Študenti, če poznate koga, ki je nepozaben v svojem ustvarjanju, je napisal strokovno delo, rad oblikuje nenavadne stvari, prosim, obvestite nas (tel. št. 040/ 79 79 70) o tovrstnih dejavnostih, ki so kljub vsej svoji veličini prepogosto nevidne. Naj bo novo študijsko leto polno drobnih dogodkov, ki ostajajo nepozabni. Maruša Prelesnik GLASBENA novička.... Ribniški pihalni orkester z novim dirigentom Matjaž Jevšnikar je prevzel dirigentsko palico ribniškega pihalnega orkestra, profesor uči tudi na Glasbeni šoli Ribnica, kjer vodi tamkajšnji pihalni orkester, je pa tudi prvi solo trobentač v Operi. ZM 30 iläSäl'.) Z MOPEDI OKOLI SVETA, UPS, DO SPLITA Osem prijateljev, osem mopedov in osem nasmejanih obrazov je prevozilo preko 600 kilometrov jadranske ceste po otokih in celini. Štirje večeri kampiranja, kup mesa na žaru, dva 'gumi defekta', razbolele zadnjice, skok z elastiko in zvrhana mera smeha pa so izkupiček s poti, kjer so potujoči še poglobili prijateljstva. To je telegrafsko zapisana zgodba o letošnji APN Tour 2005, na katero so se iz Dolenjih Lazov do Splita podaji: Marko Klun, Tone Dejak, Igor Šega, Matjaž Petek, Frenk Lovšin (vsi iz D. Lazov), Edi Ilc z Griča ter iz Žlebiča Rudi Ilc in Luka Pintar. Seveda so bili okrepljeni tudi s spremljevalnim malim tovornjakom in potovalno kuhinjo, za katero sta predvsem s slastnimi dobrotami z žara skrbela Ivan Šega in Uroš Andoljšek. Ekipa mopedistov je krenila , „ ^ . 24. avgusta, svečano, z j ribniško zastavo, in pospremljena s številni- Nšj' mi ljudmi dobre volje, ki L JE so ji za srečno pot 3 ploskali. Bolj žalostno je, da dolgo časa v celi ribniški občini niso mogli morali usposobiti mopede APN 6, ki so jih zaprašene potegnili iz garaž. Tudi organizacijsko je bil to velik zalogaj, zato so nabrali kar nekaj sponzorjev, ki so omogočili izvedbo poti. Luka in Mare sta tehnično poskrbela za mopede in težav vse do Splita praktično ni bilo, razen dveh 'gumi defektov'. Znali so barantati tudi z denarjem in vsakič, ko so šli na trajekt, "mopede pospravili na tovornjak ter tako prihranili kar precej kun". Pustolovščina je potekala od Dolenjih Lazov preko otokov Krk, Rab in Pag, ter nato od Rožanca na celini vse do Splita, od koder so se vrnili s traketom v Reko. Ljudje so jim mahali in ploskali, prav posebej lepega sprejema pa so bili deležni v Splitu. Bili so prepoznavni - dobre volje, nasmejani in v rdečih majicah prava atrakcija. Pri drugem defektu jih je opazil celo hrvaški novinar revije Moto Puls, Revije za motorje in skuterje. Nad njimi je bil navdušen. "Malo nas je poslikal, veliko spraševal... Zagotovil nam je, da bomo v eni izmed naslednjih številk revije." Med kampiranjem najti nobene ribniške zastavice, ki bi jih predstavljala izven meja... Ideja za podvig se je porodila Luki Pintarju in Tonetu dejaku v začetku julija, ko sta dežurala v planinski koči pri Sv. Ani. "Za prijatelje sva pripravila jančka in jih povabila, da pridejo zvečer gor. Pogovarjali smo se o prihodnjih podvigih, saj smo bili s kolesi že večkrat na Krku, pa smo si rekli - zakaj ne bi šli enkrat do Splita! Toda Mare (Marko Klun) je pametno odločil, da se bomo morali, glede na naša krepka telesa, tja odpraviti z mopedi," je razlagal Luka. Pripravljali so se dobre tri tedne, najprej pa so se jim je pripetilo tudi to, da jih je nek domačin opozoril na šakala v bližini, "en dan pa povabil na pokopališče v Rožancu, kjer nam je razkazal svoje delo - grobnico v dveh nadstropjih." Ogledali so si tudi Nacionalni park 'Slapovi Krke1, Ivan pa je šel celo skočit z elastiko... "Edini, ki si je upal in imel 'kilažo' znotraj omejitve-115 kg. Zmagal je! Pognati se 40 metrov v globino ni mačji kašelj," je pripovedoval Luka. Morda je bil malo manj prijeten dež, ki jih je močil od Rakitnice do Delnic in ob povratku od Reke do Broda na Kolpi. A tudi dež se pozabi ob enkratnem sprejemu doma, ko so jih ljudje pričakali s harmoniko, slastno torto in polnim kozarčkom. Kaj pa drugo leto? 'Ta pustolovščina naj bi postala tradicionalna. Menili smo se, da bi šli drugo leto po jadranski magistrali vsaj do Dubrovnika, če ne celo do Črne gore." Srečno in da bi vedno ohranili v sebi otroško navihanost! .Rešeto VZGOJA VEDNO IN POVSOD C . S ne, ker niso zreli, še rabijo čas, saj so stvari razvojno pogojene in je treba počakati na pravi trenutek. Takrat pa vse steče lažje in hitreje. Če ga učimo prezgodaj pisati, ne bo zmogel, se bo pa naučil sedenja in koncentracije. Skratka, če nekaj ne gre, ne delajmo na silo. Fina motorika se razvije okrog 6. leta, takrat že lažje piše, si zaveže vezalke. Lahko pa pride do motenj v motoričnem razvoju zaradi nepravilnega telesnega razvoja, slabe kondicije, slabšega intelektualnega razvoja in živčnega nadzora, zaradi strahu in pomanjkanja vzpodbud. V tej dobi so otroku potrebni občutek varnosti, doživljanje ljubezni, pridobivanje priznanja, različnih izkušenj, radovednost in iniciativnost. Veliko se mora igrati. Skozi igro se uči, si nabira izkušnje. To je učenje za kasnejši razvoj, za čustveni razvoj. Bistvo igre je, da ne doživlja furstracij. Če kaj ne uspe, ni zato nič narobe, saj ne gre za končni produkt, izdelek kot pri delu, gre za spoznavanje, vživljanje v igro, v različne vloge in spoznavanje. Okrog četrtega leta starosti postanejo zanimive skupinske igre, ker tedaj otrokova egocentričnost že popusti. Tudi obdobje trme v tem času preneha, je pa najmočnejša med drugim in tretjim letom.Tedaj se pojavi avtonomija, razvija se samozavest, ker čuti, da drugi odloča zanj, a on tega še ne razume, dojema to kot pritisk, ki ga izraža s trmo. Zato temu ne posvečajmo preveč pozornosti, prepovedi ali jeze. V predšolskem obdobju želijo otroci narediti marsikaj, kar počno starši: zakleniti vrata, vrteti volan avtomobila, natočiti sok, panirati zrezek, mesiti testo, rezati okraske, stopati po lestvi. Starši se moramo odločiti, kaj sme in česa ne, ker je še nevarno zanj. Dobro je, če dela z nami, ko hoče. Ko je delo končano, ga pohvalimo in poudarimo, da je res veliko pripomogel, brez njega ne bi šlo. Včasih je sicer to res, mnogokrat pa skupaj z njim porabimo več časa, ker gre vse počasneje kot če bi naredili sami. A čas si je treba vzeti, podpreti njegovo iniciativnost, ker bo to dvignilo njegovo samozavest, samostojnost, zmanjšalo pa dvome in sramežljivost. Grobe, krute reakcije in zavrnitve njegove samoiniciativnosti puščajo hude posledice, saj bo dejaven tam, kjer ni treba. Če ga bomo ob tem še kaznovali, drugič ne bo samoin-ciativen, tudi kasneje v življenju ne. Predšolska doba je v razvoju otroka zelo pomembna, za starše pa odgovorna, ker morajo uravnotežiti kontrolo in kritiko z avtonomnostjo, pohvalo in vzpodbudo. Darinka Suljevič Maclprlnia štavilka a uiijci a c » no Rešeta izide . 28. oktobra. j . * 311-<1 fR M O !/*I s S E^O K'l'iXl I UTTRLi rsJK.1 BOJAN ČEBIN TBETJI NA SVETU! Bojan Čebin, član TK Inles-Riko, se vrača z bronasto medaljo, ki jo je 25. septembra osvojil na mladinskem svetovnem prvenstvu v duatlonu v Newcastlu, Avstralija. To je njegov največji osebni uspeh in hkrati vrhunski dosežek našega domačega kluba, zato bomo o njem obširneje poročali v naslednji številki Rešeta. Seveda ne bomo izpustili tudi dosežka našega drugega člana, Mateja Šporarja, ki je osvojil 16. mesto! Ta hip pa se raje odločite, da naša državna reprezentanta pričakate v petek, ob 10.30, pred športnim centrom - da bo sprejem topel in radosten. Naj bosta junaka deležna vaših čestitk! Rezultati: 1. mesto Oliver Freeman, Velika Britanija 1:01:14 2. mesto Nicholls Ritchie, Velika Britanija 1:01:59 3. mesto Bojan Čebin, SLO 1:02:13 16. mesto Matej Šporar, SLO 1:05:54 AP PLANINSKA NOVIČKA: Planinsko društvo Ribnica vabi planince in ljubitelje narave, gora in neskončnih razgledov, tihega utripa jutranje zarje in žarečega zahajajočega sonca, trdne skale in mehkih travnatih steza..., da s svojimi predlogi sooblikujejo program pohodov in izletov za leto 2006. Svoje predloge, cilje, izlete, vrhove in še neprehojene poti lahko napišete na list predlogov v naši planinski koči pri Sv. Ani na Mali gori ali jih poveste planinskim vodnikom na naših pohodih. Vaše želje in predloge bomo poskusili upoštevati in jih uvrstiti v Plan pohodov PD Ribnica za leto 2006, v želji vsem vam še bolj približati pohode in gore ter poskrbeti za varen korak in zadovoljne obraze. "Sanjaj, kar bi rad sanjal. Pojdi tja, kamor želiš. Bodi, kar želiš biti, ker imaš samo eno življenje in samo eno priložnost, da storiš vse, kar si želiš storiti." PRVI VETERANSKI TURNIR ZBRAL ROKOMETAŠE OD BLIZU IN DALEČ Po uspešnih nastopih na rokometnih turnirjih v Izoli (mendarodni turnir, 4. mesto) in osvojitvi prvega mesta v Hrastniku so mlajši veterani Rokometnega društva Ribnica organizirali prvi tradicionalni veteranski enodnevni turnir v rokometu. Ideja za prvi veteranski turnir, za katerega mlajši veterani upajo, da bo postal tradicionalen, se je porodila sicer že februarja. Ko so se dobili za priprave mednarodnega trid- Trebanjci s prehodnim pokalom - Rib'nöanom Foto arhiv Mlajših veteranov RD Ribnica nevnega turnirja v Izoli konec aprila, pa je ideja dobila jasno in končno obliko. Kot sta povedala Dare Begič in Mario Abram, dva izmed trinajsterice zagnanih, ki so organizirali ta turrnir, so bili nad to idejo vsi navdušeni in so jih v zelo velikem številu tudi podprli. Turnir, ki je potekal v Športnem centru Ribnica v soboto, 3. septembra, je bil zelo dobro organiziran, celo tako dobro, da so nekateri rekli, da tudi na turnirjih višje kategorije ni poskrbljeno za vse velike in male reči kot tu. Mlajši veterani so namreč poskrbeli za jasna navodila pred začetkom in ob prijavah, na turnirju za dobro sojenje pa tudi igro, za vsakega igralca malico in simboličen spominek. Seveda so organizatorji, kot se za navihane in šegave Ribničane spodobi, poskrbeli tudi za zabavo in smeh z ribniškimi mažoretkami in A D1 B' teatrom, Ribniški pihalni orkester je na začetku dvignil še borbenega duha, Klub francoskih borilnih veščin "Savate" pa je prikazal marsikomu to še neznano zvrst. Navijači in gledalci, ki jih je bilo kar precej skozi ves dan, sploh za zadnje finalne tekme, so lahko že v prvih turnirskih tekmah opazili zanimiv sodniški par, ki ni bil kar tako. Sodnici, Natalija Pušnik z Iga in Ljubljančanka Tanja Ploj, sta bili v začetku turnirja morda še bolj opazovani kot sama igra. Sicer je na turnirju sodilo 9 sodnikov, med njimi tudi sodnika iz prve državne lige (Jože Pangerc, Dušan Andoljšek) ter Enes Koriš, danes delegat, nekdaj pa celo mednarodni sodnik. Tudi mlajši veterani imajo v svojih vrstah sodniški par, ki ga sestavljata Boris Fink in Dare Begič. Tokrat sta seveda igrala in ne sodila, nedavno pa sta prišla že na drugo državno listo sodnikov. Turnirja se je udeležilo 7 moških veteranskih ekip in dve ženski: Mlajši veterani RD Ribnica, Starejši veterani RD Ribnica, Sodražica, Trimo Trebnje, Old. Hand. Si Sevnica, Kraljevina Krmelj in Mokre IG. Veteranke iz Kočevja in Sevnice so odigrale prijateljsko, dokaj izenačeno tekmo, a so kljub temu bile malo bolj zagrizene Kočevke, in zmagale z golom razlike. Moške ekipe so se najprej pomerile v dveh skupinah, po najboljši dve ... ekipi iz skupin pa v polfinalu. Finale med Trimom Trebnje in Mlajšimi veterani RD Ribnica so dobili Trebanjci. Na tretje mesto so se povzpeli Sodražani, ki so v tekmi za tretje mesto premagali ribniške Starejše veterane. Izbrali so tudi najboljšega igralca turnirja, to je postal Simon Bartol (Mlajši veterani RD Ribnica), najboljšega strelca - Dušan Andoljšek (Sodražica) in najboljšega vratarja, čigar mreža je bila največkrat ubranjena, to je bil Jože Mikec (Trimo Trebnje). Zaradi dobrega dela in zagnanosti so Mlajši veterani RD Ribnica postali opazni in že dobivajo povabila tudi na druge turnirje. "Že konec septembra, 30. 9., in 1. oktobra se odpravljamo na mednarodni turnir v Sevnico, kjer pričakujemo močno konkurenco, tudi s Hrvaške," je povedal Dare Begič. Na tihem računajo, da se bodo uvrstili med prve štiri. V Izoli sta ekipo vodila Boris Fink in Franci Pajnič, v Hrastniku Boris Fink, v Ribnici pa Ervin Pajnič v sodelovanju z Nikolo Radičem, njihovim trener- Dare Begič in Mario Abram Foto Z. Mihelič jem v aktivnih rokometnih časih. Kdo jih bo tokrat vodil v Sevnici, še ne vemo, saj imajo Mlajši veterani med seboj prav poseben dogovor. "Kdor je poškodovan ali ne more igrati, je selektor in njegove odločitve se spoštuje," je razložil kapetan in motivacijski vodja Mario Abram. Drugo leto RD Ribnica in Ribnica praznujeta 50 let ribniškega rokometa. Gotovo bo ta veteranski turnir našel svoje mesto tudi v sklopu dogajanj skozi celo naslednje leto. 3B Triatlon Bled 2005 Ribničane 3 minute ločile od naslova ekipnega državnega prvaka v kratkem triatlonu Organizator triatlona iz Kamnika je 3. septembra že drugič organiziral kratki ali olimpic triatlon, kakor ga mnogi raje imenujejo. Prireditev so z obilico vremenske sreče zopet izpeljali na Stari Zaki ob Blejskem jezeru in udeležili so se je tudi naši fantje. Triatlonci so se pomerili za naslov ekipnega državnega prvaka med člani, prav tako pa smo dobili tudi novega državnega prvaka med kadeti in novega med mladinci. Glede na to, da je v zadnjih nekaj letih na triatlonskih prireditvah velik poudarek na športnem in tekmovalnem sodelovanju najmlajših, so tudi tokrat na Bledu s triatlonom začeli prav otroci; za mnoge je bil to sploh prvi preizkus v treh disciplinah, a odziv je bil naravnost fantastičen. Voljo otroci imajo, zagnanost tudi, to pa je za zdaj tudi dovolj, da se lahko začne njihova športna pot. Cici triatlona (50 m -1,5 km - 400 m) se je udeležilo skoraj petdeset malčkov, temu primerna je bila borba tako v vodi kakor tudi na suhem. Nekaj kasneje so se za državnega prvaka med kadeti in med mlajšimi mladinci posamično v mrzlo blejsko vodo vrgli tudi naši predstavniki; državni prvak v super sprintu (200 m - 7 km -1,5 km) med kadeti je postal Luka Kaplan, drugi je bil Vid Pucelj, Anže Klemenc je zasedel osmo mesto, Nik Zobec prvo v svoji kategoriji, sledila sta mu Aljaž Andoljšek s četrtim in Matej Petek s petim mestom. Janja Benčina je med kadetinjami zasedla drugo mesto, Monika Oražem je v svoji kategoriji zopet zmagala, takoj za njo je v cilj pritekla Nika Kožar, Tina Troha je bila peta, Sabina Andoljšek sedma in Anja Grlj deveta. Prav tako smo dobili novega državnega prvaka med mlajšimi mladinci; to je uspelo Dejanu Henigmanu, Matej Šporar pa je bil drugi. Sledila je razglasitev za cici in super sprint, nato pa se je začela tekma za naslov ekipnega državnega prvaka v kratkem triatlonu za člane (1,5 km - 40 km - 10 km). Za Triatlon klub Inles-Riko Ribnica so nastopili Bojan Čebin, Damjan Kromar, Matej Benčina ter novi klubski član Jeseničan Nejc Pogačnik. Po izvrstnem plavanju, Nejc je namreč kot bivši plavalec priplaval prvi, gaje na kolesu kmalu ujela skupina zasledovalcev, med njimi tudi Bojan, ki je v menjavo pripeljal kot tretji za vodilnima Pečnikom iz TK Ljubljana ter Madžarom Vanekom. Bojan je nadaljeval v svojem stilu, zanj je bil to šele drugi kratki triatlon in na koncu prišel tretji v cilj in spet zmagal med mladinci. Od naših mu je sledil Damjan Kromar z devetim mestom, Matej Benčina s trinajstim ter Nejc Pogačnik s petnajstim, med mladinci pa drugim mestom. Po končnem seštevku vseh časov se je izkazalo, da so bili naši "prekratki" za slabe tri minute in so tako prepustili zmago tokrat hitrjšim triatloncem iz TK Ljubljana. Nastopili so še Miha Zajc, ki je zasedel 33.mesto in drugo v kategoriji mladincev, Mitja Dečman 45. mesto ter Franci Šilc, ki pa zaradi počene zračnice tekme ni končal. Maša Tramte je kot edina predstavnica našega kluba zaključila na petem mestu, v svoji kategoriji mladink pa je zmagala. Brigita Kromar Foto arhiv TK Inles - Riko Ribnica OKTOBER ■ Datum: SOBOTA, 1.10. 2005 Kam: na VIŠARJE (1766 m) in KAMNITI LOVEC (2071 m), ITALIJA Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica) ob 7. uri Izhodišče: Zabnica/ vzpon na Višarje iz Žabnice z gondolsko žičnico, sestop v Ovčjo vas Zahtevnost: LAHKA POT, z ZAHTEVNIM delom na Kamniti lovec Trajanje: 8 ur Vodja pohoda: Marjan Intihar Datum: SOBOTA, 22.10. 2005 Kam: na OLŠEVO, GOVCA (1929 m) Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica) Izhodišče: Podolševa Zahtevnost: ZAHTEVNA POT Trajanje: 8 ur Vodja pohoda: Stane Babič Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, rok prijav, ura odhoda, potrebna oprema...). JURE ROBIČ ZMAGAL ŠE TOUR DIRECT, Z NJIM TUDI ANDREJ Po naporni dirki RAAM čez Ameriko, je Jure Robič v svojem slogu - brezkompromisno, fer in s polno hitrostjo v pedalih- zmagal še na ekstremni preizkušnji LeTour Direct. 4022 kilometrov dolga dirka je potekala z Nizozemske (Glize) preko Belgije v Francijo, naredila tam veliiiko pentljo, se skoraj dotaknila Italije in Španije ter se preko Belgije in Nemčije končala v začetnem nizozemskem mestecu. Jure je za to dirko, njenih mogočnih 47.193 višinskih metrov, številnih vzponov in 39 časovnih kontrol potreboval 7 dni, 19 ur in 20 minut ter suvereno in krepko premagal vso konkurenco ultra kolesarejv (solo), ki je skupaj startala 2. septembra zvečer. Juretu ni moglo do živega niti štiridnevno deževje. V dvanajstčlanski Juretovi ekipi je bil tudi Ribničan Andrej Klemenc. Po zmagi je Jure povedal, da mu zmaga na LeTouru pomeni ravno toliko kot na RAAM-u. "Dirka sama se mi s fizičnega stališča zdi še težja kot RAAM. LeTour ima ogromno vzponov, kar zahteva zelo veliko fizično moč kolesarja, RAAM pa je mogoče težji s psihičnega stališča (vročina, nepregledne ravnine)," je zapisal na svoji spletni strani. Andrej, ki je zopet skrbel za dobro in pravo prehrano ter, seveda, za motivacijo, je dejal, da je bila za Jureta dirka dosti bolj pestra, saj je trasa potekala skozi vasice, zanimive predele dežel, tudi po ozkih poteh in številnih rondojih in ni bilo niti časa, da bi se prepustil kakemu malodušju, saj je bilo treba biti vseskozi pozoren na pot. Malo pred odhodom v Francijo je Andrej vso ekipo RAAM-a povabil tudi k sebi domov na praznovanje rojstnega dneva. Do koče, kjer so praznovali, pa se iz Ribnice niso odpravili z avtomobili, temveč vsi na kolesih, z izjemo Jureta, ki je za spremembo od dirk tokrat on dajal navodila iz spremljevalnega vozila. .Rešeto <>«»*■£ O R^riXl I EJTKirsi IHLI MLMN občine Ribnica 2005 Jesenski del tekmovanja se je pričel LESTVICA: mesto Moštvo T z N p zadetki točke Razlika 1. A D B' ? BAR 6 6 0 0 30: 12 18 + 18 2. ŠD PONIKVE 5 3 0 2 23 :13 9 + 10 3. VABI-SCO 5 2 2 1 21 : 15 8 + 6 4. AVTOHIŠA ZALAR 6 2 0 4 19:25 6 -6 5. KMN SODRAŽICA 6 1 2 3 18:25 5 -7 6. KMN VODNAR 6 0 2 4 16:37 2 -21 V tekmovanju MLMN 2005 se prvenstvo nadaljuje v novih skupinah. V t.i. Seria A igrajo moštva za prvaka, v Seria B pa za preostala mesta. Pred vami so rezultati in lestvici po 6. odigranih krogih v drugem delu. Trenutno najbolje kaže moštvu ADB ? bar iz Sodražice, ki ima veliko prednost v boju za prvaka, in moštvu Grafit iz Dolenje vasi, ki vodi v drugi skupini. Več podrobnosti o tekmovanju pa si preberite na spletni strani: www.sportno-drustvaloncar.si. Seria A: G. KROG: 23./2S. 09. AVTOHIŠA ZALAR : A' D' B' ? BAR 2 : 4 (0 : 2) KM N VODNAR : KMN SODRAŽICA5 : 5 (2 : 2) VABI-SCO : ŠD PONIKVE preloženo 28.09. Seria B: 6. KROG: 23725. 09. KMN LONČAR : AVTOPRALNICA PETEK 4 :1 (3 :1) KMN KOT: GRAFIT 2:6(1 :1) ŠD RIB'CA: ŠD V. POUANE 6 : 4 (2 : 3) NAJBOUŠI STRELEC (zadetki): 22: Roman Klarič (Avtohiša Zalar) 20: Miha Čampa (Vabi-sco) 16: Dejan Trdan (Grafit) NAJBOLJ ŠPORTNO MOŠTVO - FAIR PLAY (kazenske točke): 6: Avtohiša Zalar, ŠD Ponikve 7: KMN Kot, ŠD Rib'ca 11: Avtopralnica Petek Peter Kočevar LESTVICA: mesto Moštvo T z N P zadetki točke Razlika 7. GRAFIT 6 5 1 0 36 :11 16 + 25 8. KMN LONČAR 6 4 1 1 32 :16 13 + 16 9. AVTOPRALNICA PETEK 6 3 2 1 24 :17 11 + 7 10. KMN KOT 6 2 1 3 28 :31 7 -3 11. ŠD RIB'CA 6 1 1 4 17:34 4 -17 12. ŠD VELIKE POLJANE 6 0 0 6 9:37 0 -28 N Al REVŠČINA POSTANE PRETEKLOST! Svetovni poziv k boju proti revščini V 21. stoletju zaradi lakote vsak dan umre 24.000 ljudi. Več kot 100 milijonov otrok nima možnosti za šolanje. Vsak dan 1,1 milijarda ljudi pije onesnaženo vodo. Zaradi virusa HIV vsak dan umre 8.200 ljudi in še bi lahko naštevali. Vse to so dejstva, ki zahtevajo od vseh nas posameznikov in organizacij, da ukrepamo. V letu 2005 poteka mednarodna kampanja boja proti revščini. Gre za skupen poziv številnih organizacij po vsem svetu vodilnim državnikom in mednarodnim ustanovam, naj se zbudijo in naredijo nekaj konkretnega za odpravo revščine. Tem prizadevanjem se je v sodelovanju z Zavodom.Med.Over.Net pridružila tudi Slovenska karitas. Oblikovali smo poseben poziv svetovnim, evropskim in slovenskim voditeljem in jih pozvali, da si intenzivno prizadevajo za izpolnitev sprejetih razvojnih ciljev, da bo globalizaciji kapitala in trga enakomerno sledila globalizacija solidarnosti, človekovih in socialnih pravic. Pozivamo tudi evropske in slovenske državne voditelje, da bodo vsem svojim državljanom omogočili pravico do dela in v največji možni meri zmanjšali brezposelnost ter socialne stiske ter da bodo več prispevali za odpravo revščine v najrevnejših delih sveta. Vsi ljudje, ki želijo prispevati k zmanjšanju reščine, lahko do 17. oktobra (mednarodnega dneva boja proti revščini) na zelo enostaven način s simbolnim podpisom podprejo poziv na spletni strani www.kar-itas.si ali zavod.over.net Podpora pozivu je simbolna, a kljub temu ima zelo konkreten učinek, saj s tem dejanjem dajemo jasen signal in vzpodbudo voditeljem držav, da izpolnijo dane obljube. 17. oktobra bomo poziv z zbranimi podpisi posredovali predstavnikom RS in evropskemu komisarju za razvojno in humanitarno pomoč Louisu Michelu . za Slovensko karitas, Peter Tomažič 8. tradicionalni turnir v malem nogometu na Velikih Poljanah Ze osmič zapored se je na Velikih Poljanah zadnjo nedeljo v avgustu, 28., zbrala kopica nogometašev s Poljan iz sosednjih vasi. Športno društvo Velike Poljane je organiziralo tradicionalni turnir v malem nogometu na športnem igrišču na Velikih Poljanah. Začelo se je že ob deveti uri zjutraj in je trajalo vse do šeste ure popoldan, ko so se podelili pokali in nagrade. Turnirja se je udeležilo osem ekip, ki so se najprej pomerile vsaka z vsako v dveh predtekmovalnih skupinah. Iz vsake predtekmovalne skupine sta napredovali prvi dve ekipi na finalni turnir, kjer sta bila dva polfinala. Prva ekipa iz skupine A in druga ekipa iz skupine B ter obratno. Po polfinalnih tekmah je sledil mali finale za tretje mesto in veliki finale. Prve štiri ekipe so dobile pokale in praktične nagrade. Za najboljšega golmana turnirja je bil proglašen Franci Lesar iz Zamostca, najboljši strelec pa je bil Dare Mihelič iz Kota. Za nepristran- sko sojenje so poskrbeli Dušan Andoljšek, Gašper Pirnat, Roman Skok in Anton Andolšek, ki je tudi skrbel za pravilnost rezultatov. Na koncu ne smemo pozabiti tudi sponzorjev prireditve, ki sta bila Abo Grafika in Picerija Vinija. Kljub slabemu vremenu, ki je bil moteč dejavnik ves čas prireditve, je turnir dokaj dobro uspel, saj se je poleg množice igralcev zbralo tudi precej gledalcev, ki so spodbujali svoje ekipe. Jaka Andolšek, ŠD Velike Poljane Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Ekipa Čelza 2. Ekipa Zamostec 3. Ekipa Veterani Zamostec 4. Ekipa Veterani Žimarice 5. Ekipa Biohazard 6. Ekipa Slemena AH stars 7. Ekipa ŠD Velike Poljane 8. Ekipa Slemena 3V /isšsro Potopis NA ALJASKO PO SANJE (VI. del) Piše: Dušan Matoh Četrtek, 10. marec No, in danes potujemo naprej v zelo oddaljeni Ophir, mesto duhov, pa v 25 milj bližnjo Takotno in še 14 milj bližnje do MC Gratha in še 48 milj bliže do Nikolaia, 75 bližji je še Rohn, iz katerega ob 7.55 in 8.00 nadaljujeta Paul Ellering in slepa Rachel Scdoris, ki zasedata 71. in 72. mesto. Uspešno sta prevozila ta težki del proge, ki je bil neverjetno luknjast, tako da so se sanke kar pogreznile v luknjo in sledili so lahko močni udarci. Medtem so od dirke mnogi že odstopili. Dee Dee Jonrowe ostaja na četrtem mestu, pred njo je Jeff King in sedaj Ramy Broks. Robert Sorlie ostaja na prvem mestu in vztrajno vodi tempo dirke. Tudi tempo pri nas v hotelu Days Inn je zastrašujoč. Danes sva šla po oprtnice za pse in spet sva nekako nahecala šoferja iz hotela, da naju je peljal, toda danes je to delo opravljal drugi človek. Za oprtnico sem dal približno 36 dolarjev po komadu in prav nič ne vem ali se bo Andrej s tem strinjal ali ne. Glede na to, da so večje kot tiste, ki jih imajo v trgovini in da so jih posebno izdelali, je razumno, da so malo dražje. V trgovini sem dobil tudi vrnjeno kapo Evro rokometa, ki sem jo pozabil pri prvem obisku. Ko sem se vrnil v mesto, sem si šel ogledat veleblagovnico. Kasneje sem hotel veleblagovnico in trgovinice okoli hotela Milton pokazati še Tini, toda vedno storim kaj narobe. Tokrat pa tudi sam ne vem, kaj sem storil narobe, in sva se s Tino razšla. Potem mi v takih trenutkih postane žal, da sem se odločil za to potovanje. In vedno znova sklenem, da ne bom šel več nikamor, če se srečno vrnem v Ribnico. Tako sem pričakoval več. In to več ni Amerika niti Aljaska, ampak prijaznost in razumevanje. Tako ugotavljam, da v ključnih momentih ostajam vedno sam in potem vsa lepota in zagnanost nekako zbledita in si želim konca.čimprej. Petek, 11. marec Nadaljeval bom s športnimi poročili. Prišlo je do spremembe v vodstvu. V Iditarod je prvi prišel Paul Gebhard ob 10.11 in zjutraj ob 5.59 tudi odšel. Odstopil je tokrat Zack Steer, ki tekmuje pod sponzorstvom Eucanube in mi je na Startu podpisal pozdrave za Eucanubo, ter Rick Swenson iz Two Riwersa. Imel je probleme z očmi in je bil v treh desetletjih petkrat prvi, o čemer sem vam že pisal. Na 19. mestu je Charlie Boulding v Ophiru oziroma je odpotoval že naprej. Italijan Dodo Perri pa je v Takotni. Danes sva s Tino odšla na zajtrk v neko kitajsko restavracijo, malo po mestu in spet sem odšel na banko dvignit 200 dolarjev, potem pa sva se spet razšla. Zvečer sva bila spet skupaj pri naši družini iz Anchoragea in ponovno lahko ugotovim, da sta Michael in Mary resnično čudovita človeka. Njihov prijatelj je na žaru pripravil lososa, ki ga je tudi sam ujel, bilo pa je dovolj še drugih stvari. Prijetno smo se imeli in se pogovarjali, zvečer pa sem se peš odpravil domov. Tina pa je odšla s Cristie malo v klub. Na poti domov sem se počutil zelo slabo, pa ne od hrane in še manj od pijače. Verjetno zato, ker jutri zjutraj letimo v Nome in najbrž komaj čakam, da se zadeva konča. Nekaj prtljage bova pustila tu v Anchorageu v hotelu, ker jo ne moreva nositi s seboj v Nome. Sobota, 12. marec Zjutraj sva končno le enkrat odšla iz Anchoragea. Pa spet tista neumna procedura na letališču. A važno je da se polet prične. Po približno dveh urah ali nekaj več sva pristala v mrzlem in zasneženem Nomu. Ljudje so tu zelo prijazni, tako šofer, ki ni hotel vzeti denarja za prevoz z letališča kakor tudi receptor v hotelu. Dobila sva ogromno garsonjero z velikim dnevnim prostorom, kuhinjo in straniščem in kopalnico in tudi vsak svojo sobo imava. V sobi je tudi velik TV - sprejemnik. Omare so vzidane, toda v moji sobi so razbili okensko šipo in jo nadomestili enostavno s 'šperplato'. Tu so vse hiše iz lesa, na zunaj neugledne in za slovenske razmere bi lahko rekel - drvarnice. Toda ko prideš vanje, je notri izredno toplo in prijetno. Odšla sva v restavracijo na kosilo, kjer je plačala Tina nekaj manj kot 30 dolarjev za oba. Potem sva odšla v trgovino, kjer sva kupila nekaj sadja, klobase in salamo. Tina si je izbrala tudi čevlje, primerne za tako zimo in kraj, za okoli 90 dolarjev,. Potem sem sam odšel malo po Nomu in našel dvoje dvorišč, kjer imajo vlečne pse. Malamuta na Aljaski še nisem videl in vprašanje je, če ga sploh bom. Tu imajo vso domeno sedaj motorne sani. Ogromno jih je in jih tudi uporabljajo. Veliko je tudi štirikolesnih motorjev in seveda dobrih avtomobilov, posebno pick-up avtomobilov je veliko. Po krajšem ogledu sem odšel domov, da se spočijem. Bomo videli, kako bo jutri. Tina gleda po TV neumen film, neko trapasto grozljivko in 'boli jo briga', saj je dobila nove čevlje, ki jih je oče kupil. Pa naj bo karkoli, saj ne bo več dolgo. Samo v dveh dneh tekmovalci skoraj zagotovo ne bodo prišli do tukaj. Vreme se hitro slabša in že sem slišal, da letala ne vzletajo več. Še dobro, da se nisem spustil v kakšno drago avanturo z notranjimi poleti do kontrolnih točk, prav lahko bi zdaj ostal kje na kakšni kontrolni točki z ne vem kako skromno poseljenostjo, pomanjkljivo opremljen in lahko bi se zgodilo, da celo zamudim cilj. V teh krajih se nikoli nič ne ve in ne moreš biti nikoli sto procenten glede svoje odločitve. Mislim pa, da tu v Nomu ne more biti dolgčas, da bom že našel kaj zanimivega. -ia- , % * - * s. , <|, %i** ^ - •. -v % .v< > * *% «S v #s = * 4 I & -* ” %" * y X ^ % .#P .V '0 *0 '**4 * " . v» Ä I ” J* ™ Ä * 1 ^ A ^ • >« ^ ATA™ ^ ~j ■ 1 ir#r , l*1^ » ^ ^ 1 S •>> I, .* # * p %>' „/1' *, * „*. '«s» wr I ‘ * ^ 'V ^',' - f. ', ^ < .♦ » # <1> ■ ■ « *~ ^ •'s ^ ,i ^ * • ,A. w, t« *i ‘ ^ ®,% 4 'I*' ijs»: v:^^>» #- #c 1 » * ■ mm , Ä J ‘f 1 * i” ?■"* V %, 4 % > *■ * , ^ ^ T* ,< " # : '# W # W . . ■ >, w i,* fa*'? ^ "2»-'-- so- 'Zr ■ ^ ' *,w I 1 ■ - t ■' * - ‘ S * S ::'' ik^ k i '*6*$&SS: '«K'Š t , ':'t' ,: »: :^.<: Č-.^: \\ 1.1 »a - V ^ ^ ^ v - “ A. tV% * 4. *>5f ■’» ": *r -‘ - ■< *• , " I 1 7 f - - UL ', \ \ * *- *' #w- | ^ 3 * ' ' VI . ■ , '>i«T n /f# r * 1 r r‘ \ 'V ",. 1 „A \ ^ ^ x^'X i j 'X v. ;-Av><'v;č»- A k »! SSr» > e t X %'* r% ' *>, r, ' ; v, v./, - 'i*." ' ' ™" - Zr ^ 'A . i0 S 0 "' * a > * * » »* # < % / V% ' '"ik, xv#..-,.f «aA' S "L V«*" # ■ / r J "■ ^ '» ^XSfe '■ . ■ '-*T ■»-' . ■> > # X A' ^ x->1*1'' sAx «X >xc & *«. * *. ■•** 00 #-'t 7 . # >». ■™-— , __ » 0 w. - , • ~ r *' >^'*' •' ' ,.. ^ie ^xf .#.f- * •- «X *0