^ ^ Ojhži Io ijipaddjtK semetfjcnikw ss'sxao- 2 ISKRAM NA POT Dragi bralec! Pred teboj je druga številka našega glasila ISKRE. Ce si mogoče ob branju prve številke dobil vtis, da so gojenci malega semenišča predvsem planinci in popotniki, boš to predstavo ob tej številki lahko dopolnil še z druge strani. Trudili smo se namreč, da bi v tej številki poudarili predvsem duhovno plat, zato boš ob branju zasledil več razmišljanj in molitev. Ker smo še vedno v prelomnih časih in pričakujemo sprejetje zakona o šolstvu, te mogoče zanima, kakšna usoda čaka naše semenišče. O tem smo se pogovarjali s koprskim škofom msgr. Metodom Pirihom. V sredini boš našel tudi prilogo "Kako prebrati Sveto pismo", ki ti bo prišla prav pri tvojem branju Svetega pisma. Vse to in še marsikaj boš našel v tej številki. Torej, veselo branje. urednik : POSTNO RAZMIŠLJANJE Pepelnica. "Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš!" Kolikokrat utonemo v vsakdanjem toku dogodkov in pozabimo na skrivnosti odrešenja. Dvigni nas, o Gospod! Kako visoko si, pa vendar vedno med nami! Tvoj Sin te prinaša svetu in s svojo daritvijo manjša razdalje. Daleč smo tudi drug od drugega. Zbližaj nas, da bo imela velika noč zares poln smisel. Daj moči za iskanje življenskega smisla tudi v postnem odrekanju. Vodi nas in nam pomagaj. Amen. \, $ 3 KRISTUSOVA VREDNOST "Koliko je vreden ta Kristus?" se je spraševala žena, ki je ogledovala dobro ohranjen Kristusov kip,ker ga je nameravala prodati. Izkupiček zanj nujno potrebujejo dediči za bolj koristne reči, kot je ta kip. "Koliko cenite Kristusa vi?" - "Za trideset srebrnikov ga lahko dobite," je odvrnil Juda. "Izročam vam Kristusa, da se ne zamerim cesarju," se je opravičeval namestnik rimskega cesarja Poncij Pilat. "Izpusti Barabo, više ga cenimo kot Kristusa," je vpila drhal. "Bolj ljubim svoje življenje kot njega," se je Peter izgovarjal dekli. "Kako pa cenimo Kristusa mi?" Tako se že dva tisoč let v dvomih sprašujejo mnogi ljudje. Nekateri Ga cenijo manj kot zlato in še manj kot naklonjenost velikih in močnih pred svetom, v zameno zanj pa uživajo minljivo slavo in se predajajo trenutnim čutnim užitkom. In kako ceniš Kristusa ti? Vsak trenutek je to odločilno vprašanje za vsakega izmed nas. In tisti, ki Ga ne ceni više kot vse drugo - denar, čast, premoženje in življenje - Kristusa prezira in Ga prodaja. ¥ V MEDJUGORJE Odkar se v Medjugorju prikazuje Kraljica miru, ves katoliški svet roma tja. Tudi jaz sem si že dalj časa želel obiskati ta romarski kraj. 28. novembra lani mi je Bog to željo izpolnil. Ob sedmih zvečer smo se z ljubljanske železniške postaje odpeljali proti Mostarju. Bili smo štirje semeniščniki: Mitja, Tino. Primož in jaz. Imeli smo svoj kupe, tako da nas ni nihče motil. Zmolili smo večernice, zapeli nekaj pesmi, potem pa zaspali. V Sarajevu smo morali presesti na drug vlak. Ta je bil opremljen čisto po jugoslovansko. Med vožnjo smo opazovali pokrajino in prepevali pesmi. To je izkoristil neki neznanec, ki se je pomešal med nas in si s tem prihranil denar za vozovnico. Ko smo prišli v Mostar, smo se z avtobusom odpeljali v Medjugorje. Takoj smo šli v cerkev. Tisti dan smo v glavnem preživeli v cerkvi in njeni okolici. Zvečer smo spoznali medjugorske frančiškane, ki so nam pokazali prenočišče. Naslednji dan smo bili zjutraj pobožno pri slovenski maši. Po maši smo odšli na Crnico. Po poti smo molili rožni venec. Ko smo prispeli na prvi cilj,smo zmolili tudi drugi del rožnega venca. Tretji del pa med križevim potom, ki se je vil na Križevac. Vso pot nas je spremljal močan veter. Zaradi vetra smo se kmalu vrnili. Ko smo prišli v dolino smo odšli na angleški čaj, nato pa v cerkev. Tam po Marijinem naročilu opravljajo dnevne molitve, kot so: vera, sedem očenašev in zdramarij ter češčenje svetega križa. Po češčenju smo se srečali s slovenskimi romarji, ki so nas povabili, da se lahko vrnemo z njimi. Po kratki noči je bila dolga maša, ki jo je daroval gospod Ivan Pojavnik, vodja slovenskih romarjev, ki so v Medjugorju opravljali duhovne vaje. Ker smo se vračali z njimi, smo med vožnjo poslušali zanimiva predavanja o antikristu in prostozidarjih. Po vrnitvi v Ljubljano smo odšli na svoje domove, kjer smo si nabrali novih moči za "drzni pohod" naslednjega dne - vrnitev v semenišče. 4 DEZELA ZAHAJAJOČE ZVEZDE Dan po sloviti razglasitvi samostojne Slovenije je iz Ljubljane in Maribora krenil konvoj oseintridesetih avtobusov. Kot prve lastovke, ki oznanjajo pomlad nove evropske države. Izbruh veselja je nastopil, ko smo mladi fantje izvedeli, da se nam obeta le sedemmesečno služenje cesarju. Vest o devalvaciji dinarja pa dobre volje ni mogla skaliti. Počasi je pesem kljub vsemu zamrla, pogovori so med zehanjem utihnili. Nastopila je tišina, ki so jo le tu in tam motili posamezniki s svojimi drvarskimi veščinami. Po jutranjem prihodu v Prago so se začele ure vrstiti z neverjetno naglico. Sprejemni center in napotitev veno od osnovnih šol v krogu s premerom 150km. Ali naj torej svojo namestitev v samem centru mesta imenujem čudež? študentsko naselje, lučaj oddaljeno od gradu Hradčany, je tako postalo moj "novi dom". V bloku smo se lepo razumeli posebej s skupino Francozov iz Alzacije. Zelo zabavno je bilo poslušati njihovo nosljajočo angleščino, še bolj pa prerekanje med Rusinjo in tremi Romunkami glede Moldavije. Za Slovence je bil verjetno največji problem, kako pojasniti, od kod prihajamo, ne da bi spregovoril besedo Jugoslavija. Tako nekako smo preživljali prijetne urice v jutranjem delu po skupinah, molitev v prekrasni baročni cerkvici in seveda v nočnih debatah ob vrčku plzenskega piva. Najlepše so bile večerne ure molitve pod velikanskim šotorom na ruševinah Leninovega spomenika. Kanoni, molitev, nagovori brata Rogerja so se zlivali v eno samo sporočilo Evropi, svetu - sporočilo sprave. Ob' toliko jezikih, ki so bili v ràbi, sem se počutil prav "babilonsko". Ukrajinci, Estonci, Litvanci,Rusi so bili tokrat prvič na takšnem srečanju. Njihova edina skupna lastnost pa je verjetno bila odkrita nenaklonjenost do Gorbačova. štiriinosem,deset tisoč mladih, med katerimi je bil vsak drugi Poljak, je milijonsko metropolo dobesedno preplavilo. Vrste so bile vse povsod - pred cerkvijo, trgovino, metrojem, restavracijo. $ )} Seveda smo se navduševali tudi nad zgodovinskimi spomeniki Bogu in ljudem. Katedrala svetega Vida, kjer se ti ob pogledu proti vrhu zvonika skoraj zvrti, je resnično čudovit spomin na gotiko. Okrog cerkve se širi grad Hra-čany s predsedniško palačo, z umetninami Jožeta Plečnika, s pravljično Zlato uličko, cerkvijo svetega Jurija... Z razgledne ploščadi gradu se odpira pogled na Vyšehrad, Vltavo z njenimi mostovi, med katerimi dominira most zaljubljencev - Karlov most. Praga je čudovita posebej ponoči, ko je sivina socializma skrita in so vidni le osvetljeni pomniki preteklosti, ki se ne ozirajo na čas. Eden izmed njih je ovekovečen tudi na spominski medalji z napisom - THANKS FOR YOUR VISIT OF FREE ČSFR 1990. ? UTRINEK Bellum, scripturus sum,... Groza, ne morem več misliti! Tako moreča zna biti latinščina . Utrujen sem, rad bi počival. Rad bi glavo brez številk in brez besed. Hm, neumno. Burja. Njeno grozljivo zavijanje me navdaja s strahom. Kot smrtni krik, kot sel narave se zdi. "Umiram,mar ne slišiš?!" Vse, kar slišim v tem bučanju, je ta klic. "Slišim!" odmeva iz mene. In kaj naj storim? Sicer pa ne morem misliti o tem. Saj tudi drugi ne mislijo veliko o tem. Zdaj se moram učiti. Da, zdaj se moram učiti... ..., guod populos Romanus cum lugurtha, rege Numidarum, gessit... ..., oprosti, burja, nimam časa. n v "Če bi jaz ime1 tistih 53 minut,'1 je menil Mali princ "bi se prav počasi odpravil k studencu." Cas. Kako čudovito, skrivno mi zazveni ta beseda. Toda le takrat, ko se ustavim, ko za trenutek preslišim tiktakanje ure, ki priganja. Cas je nevidna prostranost vesolja, breztežnost. Ko neham hiteti, začutim njegove nežne prste, ki me božajo po obrazu, njegov dih, ki me osveži. Bog mi je dal čas. Skozi čas zaznavam dotik Njegove ljubezni. V času se me dotika, prime me za roko in me vodi skozi moj čas. Toda navkljub temu moj čas ni vedno čas z Bogom. Mnogokrat je moj čas le čas z ljudmi, čas s stvarmi, prevečkrat čas grabljenja zase, čas obteževanja drugih. Rad bi, da bi bil moj čas večkrat čas za Boga, čas, ko bi se odpravil k Njegovemu studencu in se napil. Skozi čas me Bog vabi, da bi šel z Njim, da bi mi trudnemu dal žive vode. Nekateri hodijo k trgovcu. Prodaja tablete proti žeji in tako ljudje prihranijo precej čas3, ki ga porabijo, kakor se jim zahoče... Čudovita zamisel: vendar niso srečni. Ne poznajo Boga. Zdi se jim škoda izgubljati čas za stvari, ki so zastarele. Svežino Gospodovega studenca so zamenjali s slepilom, da niso žejni. Pokazati bi jim moral, kje je Njegov izvir, pa jim sam tolikokrat zakrivam pogled. Bog ima svoj čas za nas. Ne zavrzimo tega velikega daru. Ce bomo sami hodili k Njegovemu studencu in živeli iz žive vode, bomo drugim najbolje pokazali, kje je izvir, ki nikoli ne usahne, ampak vedno čaka na žejnega popotnika. téz{-C 9 C POSLUSfiJ ME, GOSPOD Bojim se, Gospod, ker si umolknil. Zakaj ne govoriš več? Mislil sem, da je vse v redu. Vse je bilo lepo. Sedaj pa ta zid. Med menoj in Teboj je zid, visok, mogočen zid. Poslušaj me! Si gluh za moj krik? Tišina. Grozljiva tišina. Osamljenost duha in tema moje duše me stiskata. Trpim, ker vem, da je za zidom luč. Kje je zdaj moj drugi jaz? Tisti jaz, ki ga je osvojila Tvoja ljubezen? Ne najdem ga več v sebi in temni, sivi zid se sklanja nadme. Objema me, zapira me ves gladek, močan, brez razpoke. Ko bi bila v njem vsaj ena, četudi komaj vidna špranja, skoz katero bi posvetila Tvoja luč! Zaletavam se, a ■zid ostaja trden, mrzel, neizprosen. Ker ga ne morem premagati, v jezi stiskam pesti. Obup in žalost sta se naselila v mojem srcu. Prevarali so me, zapustili. Se Ti, Gospod, si umolknil. Odšel si, vem. Nič Te ne briga, če kdo ostane sam. Sam ostajam pred zidom. Nič ne morem, le glavo si lahko razbijem ob njem. Sedaj, ko si Ti odšel, sem sam. Vem: Sam tega zidu nikoli ne bom prebil. Nikoli ! ! ! Kričim. Vpijem, čeprav vem, da so že vsi odšli. Tudi On. Toda jaz NOČEM umreti! Kaj? KDO JE? t li] .Ta svetloba... Si res TI? ■'Jaz sem, ne boj se.,: Si jezen? "Zakaj?" Ker sem ... obupal. "Ze prav. Sedaj pojdi. VEDNO bom s teboj!" n SREČANJE Po poti sem hodil v dvomih razklan, pred mano se dvigal megleni je dan. Neznana me sila vodila je tja, kjer v naravi skrivnostni sem srečal Boga. Le eno besedo mi reci, moj Bog, in Tebi sledil bom jaz otrok ubog. In Gospod je ^izrekel besedo sladko: Le pojdi za mano, nikdar žal ti ne bo. HABENT SUA FATA LIBELLI Ob izidu knjižice "V srcu Boga" Kdor se je enkrat srečal s poosebljeno sintezo romanskega in germanskega sveta na teološkem področju - čeprav le v knjižni obliki, ne bo ostal neprizadet. To velja za brata Tominca, ki sta pred pol stoletja oskrbela ilustriran prevod Guardinijevih Svetih znamenj, to velja za ljubitelje Guardinijeve misli, ki so izdali zajetno bibliografijo njegovih del, ponatisov in prevodov, to velja za profesorje Rodeta, ki nam je - skoraj je že dvajset let - pri predavanjih iz osnovnega bogoslovja ponovno in ponovno navajal Romana Guardinija in še posebej pogosto njegovo knjigo o Živem Bogu z nekajkratno pripombo, da bi morali Slovenci to knjigo že zdavnaj dobiti. Ko je bila knjiga tik pred izidom, lani v novembru, mi je kolega iz bogoslovja zaupal, da se je tudi on ogrel zanjo pri Rodetovih predavanjih; še več: celo izposodil si jo je čez poletne počitnice na dom, podnevi kosil in sušil seno, ponoči pa prevajal. Ko je jeseni pokazal svoj prevod profesorju, je bil ta ob sami novici na moč zadovoljen. Vendar mu je čez nekaj dni, ko mu je tipkopis vrnil, preudarno rekel, da je bolje, da ta idealistični prevod ne izide. Guardini je zapisal: "Cas seveda teče naprej". Misel na prevod je ponovno razpihal dr. Taras Kermauner, ki je poleg Spomenke Hribarjeve in drugih iskalcev "Svetega" ponovno opozoril, da tudi kristjani posvečamo premalo pozornosti temeljnemu dejstvu: obstajanju skrivnosti Boga. Edini, ki bi to dovolj zahtevno knjižico po mojem mišljenju lahko prevedel v slovenščino, prof. Janez Zupet, je bil tedaj prezaposlen s prevajanjem Svetega pisma in je ravno takrat doživel težko prometno nesrečo. Tako je knjižica prišla v roke s. Vesni Jelen, ki je tudi sicer prevzela njegove šolske obveznosti. Mislim, da je, potem ko je po skoraj treh letih prevod pregledal, hvaležen za opravljeno delo na obeh področjih. Da se kdo ob zahtevnem branju ne bi prezgodaj utrudil in omagal že na samem začetku, smo naprosili mlado slikarko Silvo Karimovo, vipavsko rojakinjo iz Bele, ki se je že izkazala z ilustracijami novega prevoda svetopisemskega i i i i i i i ud mm T nm "P iWVW • V ONU : IIGT^H KAKO 03D£LATI ODLOMEK5V?ISMA KONTEKST - čigav je odlomek - komu je namenjen - okoliščine v katerih je bil napisan KAJ MI ODLOMEK POVE O BO(HJ - kdo je Bog - kakšen je Bog (OČe, Sin in Sv. Duh) ČLOVEK - kaj mi pove odlomek o človeku - kaj mi pove o odnosih v skupnosti SPOROČILO - sporočilo odlomka v enem stavku (kratkost !) VZPOREDNA MESTA V SV. PISMU - primerjaj odlomek s podobnimi mesti v Sv. pismu BESEDA SPOMINA - vrstica ali beseda odlomka, ki si jo vtisnem v spomin KAJ MORAM V ŽIVLJENJU SPREMENITI • - kaj lahko sam spremenim - kaj moram spremeniti z Gospodovo n pomoči o —JH_ ATT) fclAA '-KSit. KOL 1 TE«, Z tf «t \ tim 2. t(M JA V lin I JU JUIL i JN j ~n Jfi UP0*A3A VSAKO ffcOČAUo fOGLMZC 02iiAC*f iMirtttbCLMci. 305* fQJ*A3» mucki*) sv. r/5M0 TTTITTT i 1 I I I I 11 I I I I i ] ?0D£L0£\/ANOC 3OlDC Stscbč 1. BRANJE (odlomki' Sv.- piuma) TIŠINA (3 do 5 minut razmišljanja) VSAK IZREČE BESEDO. KI GA JE NAGIVORILA 2. BRANJE (latern odlomku) TIŠINA (G do 7 minitf) VSAK POVE NA KRATK# NEKAJ O ODLOMKU (2-3 ntuvke) OPOMBA: 3. BRANJE (istega odlomka) TIŠINA (7 do 10 minut) VSAK IZRAZI SVOJO MOLITEV ZAKJUČEK (Oče n«7<, pesem, Ipd.) Podeljevanje Božje be«“de j«- molit»-' in ni namenjeno razpravljanju in debatiranju!! Prirejeno Je za skupine do 15 ljudi. Priporočamo redno branje nedelj'>»ri evangelija. 4 z è 9 s & 7 K 9 id II II 13 h 15 <6 1? w 19 ii 77 l(j n ?4 77 M ? <*AM ! i ) rt i. t'v 1 trttJ 7 K>tJ f 1 \r'* ■ — NFW Kr T 70> ?tc ?fcS Mf 17 òri ili ni v.|J I 07 ? h A IMI olio io JC M O» 1 1 A3& 1 AfiM i 3 Ml^j _L 1 9 HA hi T HA». 4 7 - M 8 > 1 7ah *1 MA.L ! 101 JUT. i Mn ; mA M BI -iit— n 1 Mi 1 jat iti 1 H ijmjtJ L !~ _ J ■jjt _______ ___________________________ib Joba, di/eh /X^V:V semeniščnik H j GREMO DOMOV Minevajo še zadnji dnevi pred odhodom domov. Se dva dni, še en dan, danes. Danes gremo domov. Morali bomo prestati še dve dolgočasni uri. čeprav sta dolgočasni le danes, ko je zopet prišel dolgo pričakovani dan. Dolgočasen glas profesorja, ki se odbija od sten in išče prosto pot v naša ušesa, ki pa ga nočejo in nočejo sprejeti. Z mislimi smo vsak na svojem domu, pri svojih najdražjih. Zvonec naznanja konec ure. Se ena ura in odprla se nam bo prosta pot domov. Ko prebijemo še to uro, stešemo vsak na svojo stran, čim hitreje iz razreda, iz semenišča. Zdaj me čakata še dve uri nepretrgane vožnje do Ljubljane. Tam me pozdravi vrvež ljudi in prometa na cesti. Sem že bliže domu, kot sem bil pred uro. O, na železniški postaji me že čaka vlak, ki me bo po dolgem času zopet pripeljal v lepo Belo krajino, polno belih brez. Usedem se na vlak in po dveh urah in pol vožnje me pozdravi sonce, ki sije bolj domače kot drugod po svetu. Prikaže se mi lep razgled po vsej kotlini, ki je zame najlepša. Od daleč že vidim hiše, majhne kot vžigalice, ki predstavljajo mojo domačo vas. Ze izstopam iz vlaka in stojim na domači zemlji, še nekaj minut in prišel bom y svojo rojstno vas in nazadnje v svojo rojstno hišo. Res drži pregovor : Povsod je lepo, najlepše pa je doma. ^ 4pcn-'" SAM PRED TEBOJ, GOSPOD! Gospod, mnogokrat sem v svojih težavah SAM, sam, ker se ne znam ozreti na druge, ker nočem, da bi drugi izvedeli, kakšen sem, ker se bojim, da bi izgubil še tiste prijatelje, ki jih imam. Ne morem iti iz sebe in se popolnoma predati bližnjemu, ne morem mu darovati iskrene ljubezni, ker nisem pripravljen na darovanje in žrtve, ki bi bile potrebne za to. Preslab človek sem Zate, Gospod! Preslab sem, da bi bil vreden tvoje ljubezni in dobrote, a Ti mi slabiču vse odpuščaš in me čakaš in pričakuješ, da se ti predam in darujem svoje življenje za bližnje. Jaz pa ostajam gluh za tvoje besede in vedno bolj tonem v breznu svojih grehov in napak. Odpusti mi, Gospod! Daj mi moči in razsvetljenja, da spoznam svoje poslanstvo in ga tudi uresničim. Daroval si mi ga že ob rojstvu in ne dovoli, da ga zamenjam z uživaštvom in nasladami sveta, ki me obdaja in me stalno vabi na lažno in krivo pot. Obenem pa mi pomagaj, da bi ljubezen in dobroto, ki si mi ju položil v dušo in srce že y materinem telesu, znal darovati tudi ljudem, ki mi niso pri srcu. Gospod, pomagaj mi udejanjati poslanstvo mojega zemeljske- ga življenja! intervju z g. Škofom msgr. metodom pirihom ISKRE : G. škof, pred kratkim je našo šolo obiskal minister za šolstvo g. Vencelj. Rezultati pogovorov z našim vodstvom so Vam gotovo že znani, zato bi Vas najprej vprašali, kakšne spremembe lahko naša šola v kratkem pričakuje? G. ŠKOF : V ponedeljek, 10. 12. 1990 je Malo semenišče v Vipavi obiskal minister za šolstvo, izobraževanje in telesno kulturo RS dr. Peter Vencelj s sodelavci. Zelo mi je žal, da se zaradi zdravstvenih razlogov srečanja in pogovorov z njim nisem mogel udeležiti. Minister pravi, da se pripravljata splošen zakon o zavodih in zakon o financiranju šolstva. Prvi sad nove šolske ureditve bo, da srednja šola v semenišču pridobi pravico javnosti. Iz te pravice izvirajo, tako mislim, tudi druge, kot so: sofinanciranje profesorjev in uslužbencev, pomoč pri nabavi učnih pripomočkov in podobno. ISKRE: Kako pa bodo po Vašem mnenju te spremembe vplivale na sam internat (dnevni red, odhodi domov)? G. ŠKOF: Do zdaj je država Cerkvi dovoljevala le šole za vzgojo duhovniških kandidatov. Upam, da bo s sprejetjem novega zakona o šolstvu ta člen črtan, če bomo v semenišče sprejemali tudi fante, ki želijo poleg solidne izobrazbe doseči še temeljito in globoko versko vzgojo, bo vse to narekovalo nekatere spremembe. Kako bomo to uresničili v praksi, ne vem. Želja nas vseh, ki nam je Malo semenišče pri srcu, pa je, da bi vse spremembe dobro vplivale na nadaljni razvoj semenišča. ISKRE : Kako si Vi predstavljate idealno rešitev kombinacije internata s šolo vnaprej? G. ŠKOF: Treba se bo zanimati, kako delujejo podobne ustanove drugod, zlasti po Evropi pa tudi po svetu. Pridobljene izkušnje nam bodo pomagale, da lažje najdemo najboljše sožitje med internatom in šolo. No, v tem oziru nam tudi vse dosedanje izkušnje našega Malega semenišča veliko povedo in tega ne smemo zavreči. [/> it ISKRE : Bo torej že v prihodnjem šolskem letu postala Srednja verska šola - šola odprtega tipa? G. ŠKOF : Minister za šolstvo dr. Vencelj pravi, da postopek za novo zakonodajo o šolstvu ne gre tako hitro kot si je predstavljal in želel. Osnutek zakona o šolstvu je deležen različnih kritik in nasprotovanj. Če bo v tem šolskem ali vsaj do jeseni nov zakon o šolstvu sprejet, bo v prihodnjem šolskem letu šola že lahko odprtega tipa. če bi pa brez zakona začeli drugače in po novem, bi tudi morebitne posledice morali vzeti nase. ISKRE: Ali lahko pričakujemo kakšne spremembe tudi v zvezi s škofovsko sinodo, ki je bila kooec lanskega leta v Rimu? G. ŠKOF: Ko bomo dobili, upam, da še letos,_ končni dokument zadnje škofovske sinode, ki je imela za temo :"Oblikovanje duhovni kov v sedanjem času", bomo tudi slovenski škofje dali nova navodila in poudarke za vzgojo duhovniških kandidatov in duhovnikov napragu tretjega tisočletja. ISKRE: Semenišče v Vipavi bo ostalo. Se obeta mogoče še kakšen zavod takšnega tipa v ostalih dveh škofijah? G. ŠKOF: Vsekakor si bom na vso moč prizadeval, da bo semenišče v Vipavi ostalo. Istega mišljenja so tudi primorski duhovniki. Podobno semenišče z notranjo šolo in internatom so Zelimi j e v ljubljanski nadškofiji. Kaj nameravata drugi dve sestrinski škofiji ne vem, mislim pa, da bi z ^ ozirom na svojo velikost morali imeti celo več takšnih ali podobnih šol. pripravila : 1 KREŠEMO ISKRICE Kmalu po prijavi dveh maturantov za novoletno romanje v Prago, se je za pot odločil tudi rektor našega semenišča. VPRAGlJEMOSTZALJUBLJENCEV PREŠ S V mesecu januarju je profesor slovenščine v četrti razred prinesel 78 knjig. ŠIFRA: 65% KNJIG JE PUSTIL NA MIZI NEDOTAKNJENIH Semd.niščniki so na posebno željo izjemoma lahko sami izbirali knjige v knjižnici. FINTA: DUHOVNO BRANJE Učni uspeh se je v zadnjem četrtletju rahlo izboljšal. ŠIFRA: NOVI SEMENlSKI FOTOKOPIRNI STROJ LAHKO TUDI POMANJŠUJE Naš prefekt najbrž želi, da bi vsako pismo zanesljivo prišlo v prave roke. Pred izročitvijo si namreč temeljito ogleda tudi hrbtno stran vsakega pisma. DEKLETANEPODPISUJTESENAKUVERTE PRESS Mamurnih ?acA T ni a. ?^n. ^A5 > INbttìNO q okovat 1X15 m*® astivi VAS PM lltszu • i 5 J & K£M. ICtMEUl lo 11 SaMo M ?OCt . Cufica & ££>INO r AVAfi J >S’ V OULia fr r SAIA itslAVI LA : LINO*. /HiWAW. ffcfbHAf YU £C 15 1N0VA-1C1 JA VIHAfc 5ZSFA -It' u> OtOAJ _ -LjfAhJciC Zqh SOL rivi uza Cqfc.iL£C C~;i ^EZus J i*i VAS ?0r> ty/MoVA iq CA 1« Utesni Siti izMZ e— Ton f / 'iFSto w\ Tote*;- 2 17 St*jL SLOVAN) « -OaIDON SCHOOL &oaFD n VZV&fNI AUA-MlSF 12 NtOtjL- LAND OBLIKI WcSIL£V PZSAJI&I/ to3y\£.- ka£ IZ. LALV/OE r IZ Vj&jA SV£EA j i VoKAZ 1 L_ L iUNO ZIZOLO _j S C Na oštevilčenih kvadratkih križanke (številke označujejo vrstni red črk v geslu) dobite besede, ki jih je Jezus izgovoril na križu. Rešitve pošljite na naš naslov do 23. marca. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. dvajset velikonočnih voščilnic 2. deset velikonočnih voščilnic 3. pet izvodov naslednjih " ISKER " i--\ (33) S M.CŠZ.O iLiusoveq-A CUOCŽ.A žmofN-SKi ftoàtofe. VAS v V17AVSKI DOLINI SONVNQCU 'c IjVA^V1 KVVNVN '■ 3a1I§3~4 KftZftL O v}, Iskram na not..................................1 Postno razmišljanje............................2 Kristusova vrednost............................3 V Medjugorje...................................4 Dežela zahajajoče zvezde.......................5 Utrinek........................................7 Če bi jaz imel.................................8 5e en izgubljen dan............................9 Poslušaj me Gospod............................11 Srečanje......................................13 Habent sua fata libelli.......................14 Molitev.......................................16 Odločil se je.................................18 Sprehod.......................................19 Gremo domov...................................20 Sam pred Teboj, Gospod........................21 Intervju z g. škofom msgr. Metodom Pirihom 22 Krešemo iskrice...............................24 Nagradna križanka.............................25 Rebusi....................................... 26 Kazalo........................................27 Uredniški odbor.............................. 28 o- GLASILO VIPAVSKIH SEMENISCNIKOV LETO XXIII. 2. ŠTEVILKA - POST 1991 GLAVNI UREDNIK TEHNIČNI UREDNIK UREDNIŠKI ODBOR VINJETE MENTOR Damjan Stih Tino A. Mamič Matej Krečič Benjamin Kuster Andrej Vrečar Tiskarski Škrat Benjamin Kuster prof- Janez Zupet Tisk: Bratina, Sturje Naklada: 400 izvodov Vzdržuje se s prostovoljnimi prispevki. Bog do vrni! NASLOV: ISKRE Slovensko malo semenišče Grabrijanova 19 65271 Vipava, Slovenija ■ - - 'c . ,• - . ,V, , ? . ISKRE Šolsko glasilo KNJIŽNICA Leto § 03 d \ Q» ? "V Inv.št. 19116 "oooooo'hsnss1 5 f s? }^2>re2 ljubezni je žiilljeije Hm ^ -'f? dlan ant, jđ. umetnij -^e rđ obrusil, -še mi c^J fU-i a izdabd it ijena šarečih ||4 iLjO -- isker. Ji ati en le slep in pm ijfi t to' Ji, ^ h tez žl^Ljettj(X. Semenišče Vipava -i & -i -i e