Amerikanski
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico m resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DR2AVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 236.
CHICAGO, ILL., TOREK, 11. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 11, 1928.
LETNIK XXXVII.
sizem postal skrajno brezobziren v strahovladami!.
FAŠISTOVSKA VLADA V ITALIJI JE PREPOVEDALA VSAKO ZAGOVARJANJE SVOJIM NASPROTNI-KOM. — PRIČENJA SE PRAVA STRAHOVLADA. — PO ŠESTDESETIH LETIH SE JE IZVRŠILA PRVA SMRTNA OBSODBA. — STOTIE OSEB JE IZGNANIH.
DVA URADNIKA PONESREČENA V PREMOGOKOPU.
West Frankfort. — John Ro-denbuch, nadzornik pri "C. W." in "F. Mine No. 1" v O-rient in James Eaddy, poslovodja, sta se te dni ponesrečila v premogokopu, ko je električni voz privozil mimo in zadel oba moža, ki sta bila preblizu Čete Parague in BoKvije »o ob tračnic. Rodenbush ima zlom-meji trčile skupaj. — Vnela ljeno nogo, Eaddy pa strto
NEMIRI V PARA6UI.
Nice, Francija. — Fašistov-i režim v Italiji se jo prič H t zvijati v pravo strahovlado.
pričetka se je to nasilje zalo lt* bolj proti neilalijan-m elementom; zatiralo se tujo narodnost in gojilo za-KP.jeno fašistovsko propa-
-,do Zdaj se je pa ta faši-, Asuncl Paragua. _ ob ,-sk. narodni egoizem spre-	med p ua in Bolivija
» inl \ nasil.it', ki pritiska tuna svoj lastni narod.
se je huda bitka, bilo je stopalo, mrtvih in veliko ranjenih.
-o-
Nedavno je fašistovsko so-i t c obsodilo nekega protila-ovskega italijanskega dr-Ijana, Delia Maggiora, ki >il obdolžen, da je bil v zvo->: zaroto, ko sta bila umoril dva fašista. Sodba je bi-( hitro izvršena in .osemnajst pozneje je bil obsojenec žo( nrčen. Usmrtitev se je izvr-, ;i tako, da je oddelek faš:-' • ustrelil na žrtev.
že dolgo let je bila v Italiji ^Veli"storiti, Ve'je ipravi j ena smrtna kazen. I o, ynela hjtk<% je zfl
tdesetih letin so pa rasisti ■ zopet upeljali, zdaj, ko so rekli prvo smrtno obsodbo ad proti-fašistom, Delia Mag-,
se že dolgo časa razvijajo nemiri, ki od časa do časa še ved-| no naraščajo. Te dni so obmej-i nt* straže trčile skupaj, vnela ! se je prava bitka, v katero je i bilo v pletenih najmanj 300 ! mož. Čete iz Parague so udrle I v neko trdnjavo, v teritoriju, je bila v oblasti Bolivije, a paraguske čete so trdile, da to pripada njim.
Paraguski poveljnik je za-i hteval, da naj se bolivijske če-1 te umaknejo. Ker pa tega niso
med njimi ahtevala ve-i liko žrtev. Ubitih je bilo 22 i mož. poleg tega pa tudi veliko ranjenih.
Paraguske čete so končno
KDO GOSPODARI BANKAM V ITALIJI?
Ker so bili v Italiji duhovniki j odslovi jeni iz direktorija od j dveh največjih katoliških j bank, je papež izdal ukaz, | naj vsi katoliški duhovniki j odstopijo iz bančnih direk-i torijev.
| Rim, Italija. — Kakor dru-! gega narodnega gospodarstva in raznih posestev, tako so se v Italiji fašisti pričeli lastiti tudi . bank.
I Država je veliko odvisna od tega, kdo ima v rokah kapital, i kdo vodi državno bogastvo in j bančno premoženje. I Tako se je te dni zgodilo v
NAJVIŠJE POSLOPJE NA SVETU.
DELAVCI SO Z DENARJEM PODPIRALI HOOVERJA.
Harrisburg, Pa. — Nedavno se je razkrilo, kako so delavci republikanske stranke z denarjem podpirali Hooverjevo kampanjo. Ko se je pregledovalo račune, so dognali, da je 6558 državnih uradnikov in drugih delavcev v Pennsylva-niji prispevalo $..13,129.37 za Hooverjevo kampanjo pri republikanski stranki.
Iz Jugoslavije*
HOTEL JE NA VRH ZAGREBŠKE STOLNICE. — SKORO NA VRHU ZVONIKA SE VNAME BOJ MED ZVONAR-JEVIM SINOM IN PLEZALCEM. — NAPAD V STIČNI. —DRUGE RAZNOTERE VESTI IZ STARE DOMOVINE.
Na
MUSSOLINI ZAPLENIL • YELEPOSESTYO. -
zvonik zagrebške stolnice je plezal.
Zagrebška katedrala ima, kakor splošno znano, najvišji cerkveni zvonik v Jugoslaviji. V petek, 16. novembru opoldne pa je na ta zvonik po zu-
na mesto požara prispeli v najkrajšem času s svojo motorno brizgalno, uničil do tal. Gasilci so bili o sestanku ognja obveščeni iz hotela Skobrne in so s svojim nastopom dokazali svojo veliko izvežbanost i v. disci-
, . , ,.! premagale nasprotnike, zavze- .... , . _ v. , . Ker pa ima italiianski kralj, , , . , . ,	, , Italiji, da je fasistovsko nasi-
. 1	, i le trdnjavo ter ujele vso ostalo .. ... .. ,	. .
nravico ponulostiti vsakega	„	,,	ilie pritisnilo tudi na banke.
'	i	sovražno posadko.	. ...	. , ,
ia smrt obsojenega zločinca,I T. . . .. . ^ . . Prvo je bilo potrebno, da od-
i mogel tudi Delia Maggiora I pelirati na kralja, za pomilo-;itev svoje smrtne kazni; tola fašisti so mu to popolnoma i i rekli, da prošnje sploh ni igel oddati in — moral je mreti.
Ko se je pozneje dokazalo,' Maggiora ni bil v zvezi z orom umorjenih dveh faši-toda se ga je le sumilo,1
Ko je bil major Francisko, poveljnik obmejne straže v Paragui obveščen, da je sovražnik v bližini in na njihovi zemlji zgradil trdnjavo, si je zbral dovolj močno četo in se trdnjave polastil.
-o-
AMERIKANEC USTRELJEN V BITKI Z ROPARJI.
strani jo iz direktorija osebe, I ki bi jih mogle ovirati proti katoliškim duhovnikom, ki so
Slika predstavlja "Chrysler Biulding" v New Yorku, katero bo dovršeno leta 1930 in bo stalo okrog $14,000,000. To poslopje bo do tega časa najvišje na svetu, ki bo visoko 808 čevljev od tal; tri nodstropja bodo pa še tudi v zemlji.
KRIŽEM SVETA.
nanji strani plezal neki 301et- 1),ino-	J*e bil °krog dru-
ni Dalmatinec Marijan Brčič. Je ure z-iutrai popolnoma udu-Nenavadno produkcijo drzne- sen* ga plezalca je gledalo z bližnjih. zelo prometnih ulic, tisoče in tisoče ljudi, tako da ie bil ogrožan celo promet. Drzen plezalec je pripleza! skoro do vrha, prijemajoč se za razne gotiške okraske in držaje. — Prav iz zadnje line. kake štiri metre od križa na vrhu, pa se je naenkrat pojavil sin zvonarja Živko Miletič, ki je po hu-
Ker posestvo z 2,000 akrov zemlje ni bilo dobro obdelano je Mussolini isto zaplenil in tam zaposlil svoje fašiste.
Rim, Italija. — Neki italijanski aristokrat, princ Mar-zio Pignatelli in njegova sestra Marija, nuna, sta lastovala v Siciliji veleposestvo, ki je merilo 2,000 akrov zemlje. To|dem b()ju potejfnil drznega posestvo se imenuje "Piano pleZalca v notranjščino line in
— Havana, Kuba. — Miss
bili v direktoriju. Zato so eno-j Porter je bila z
Managua, Nicaragua. — r j <• branil posestva um or je- Charles Williams iz Astoria, 'i. zato je pa njegova usmr- Long Island, ki je služit kot
parnikom v Florido
mora vse duhovnike izključiti; in potem v Washington, da se iz direktorija in to se je tudi zagovarja radi napada z iglo
stavno izdali naredbo, da se • "Malvern" poslana
v • » • I
točno izvršilo. To se je zgodilo v dveh največjih katoliških bankah v Italiji.
na milijonarja Whitehead. Whitehead, lastnik ladje, pa ni hotel ostati na ladji; javil
Ko pa je bil papež v Vati--se je bolnega in ostal na Kubi kapu obveščen o tem postopa-j v neki bolnišnici, nju, je takoj izdal ukaz, "naj, — London, Anglija. - Prin-
del Signora" in se nahaja v o-kraju Caltanisetta v Siciliji. Ker je bogati princ zelo zanemaril svoje veliko posestvo, da se to ni obdelovalo, je bil večkrat opozorjen, da mora ^za svojo zemljo skrbeti, da se bo bolje obdelovala. On se pa za to ni dosti zmenil. Italijanski aristokrati imajo že sploh v navadi, da na svojih posestvih živijo le par mesecev v poletnem času. Ravno tako je delal tudi princ Pignatelli.
Ko se pa na vse opomine princ ni zmenil, da bi svojim najemnikom preskrbel seme za setev in druge potrebne predmete za obdelovanja polja, je perfekt v zvezi z fašisti, poslal na to posestvo dovolj delavcev, ki bodo skrbeli, da
st<
vzbudila splošno ogorče- narednik pri ameriški posadki ^ se vsi katoliški duhovniki v Ita-j cezinja M. L. d'Orleans in bo vse posestvo dobro obdela-pri neodvisnih italijanskih v Nicaragui, je bil te dni ustre- , liji, ki se nahajajo v direkto-( Zalter F. Kingsland iz New no.
a tu- Ijen v bitki V morskimi roparji, riju katerekoli banke, umakne-, Yorka, ki sta se nedavno zaro-j Ravno tako se je en z m- Williams je bil pod poveij- ] jo in odstopijo iz direktorija/' čila, sta te dni prišla na sodni-, tudi, še z enim drugim posest-/ukaj fašisti ne dajo pro- stvom kap. M. G. Holmes, pri Kclo naj potem bankam gospo- j0 po poročno dovoljenje; na-, vom sestre imenovanega prin-časnikom in prostost za' posadki, ki je zasledovala ro- dari, to si je prav lahko mi
siiti.
mentih. Amerikanci pa obsojajo italijansko cenz
ga pretepel do krvi. Ko je prišel Brčič doli, ga je zbrana množica burno pozdravljala, zvonarjevega sina Miletiča pa je hotela pretepsti. Brčiča je aretirala policija. Brčič se je poprej zmenil z neko filmsko družbo za to skrajno in življenju nevarno produkcijo. Ves napeti prizor so tudi filmali skriti filmski operaterji, nrčič je bil zadnje čase brezposeln, s to produkcijo pa je nameraval zbuditi pozornost, tako da bi mogel doseči svoj cilj, namreč postati filmski igralec. -o-
avno govorjenje, kakor ■ io svoje prepričanje.
Stotine proti-fašistovskih i-talijanskih državljanov je bilo tudi zopet poslanih v pregnanstvo v Sicilijo.
-o-
KUPEC, KI JE KUPOVAL PREMOGOKOP, JE BIL | TAM UBIT.
Williamson, W. Va. — Neki; Kupec j., v navzočnosti dveh drugih uradnikov ogledoval "'iiogoro Coal Co.", blizu Himlerville, Ky., z namenom, 'la bj isto kupil. Med tem ca-pa je tam nastala plinova razstrelba, tako močna, da so t»ili vsi trije uradniki ubiti. Hazstrelba je nastala vsled ne-pokvarjene varnostne sve-tilnice.
ima l>arje, ko so se hoteli preseliti j na bolj varni kraj na morju. Blizu Honduras pa so roparji trčili ob ameriško posadko, vnela se je bitka, v kateri je Williams dobil kroglo v glavo. --o-
CALLES SE JE ODPOVEDAL POLITIČNEMU ŽIVLJENJU.
ROP NA BANKO V COLUMBUS, O.
Columbus, O. — Štirje roparji, eden izmed njih oborožen z strojno puško, so te dni napadli "Lindeli branch" od "Citizens Trust and Savings Co.
V KOLUMBIJI 2,000 STAV-, KARJEV NAPADENIH. — IS j UMORJENIH.	,
Bogota, Kolumbija. — Vojno ministrstvo v Kolumbiji jej bilo te dni obveščeno, da je 2,000 stavkarjev zadelo I paj z 200 vojaki, med kateri-| mi se je vnela huda bitka. U-streljenih je bilo 15 stavkar-i jev. Spopad pa se je vršil tudi j po drugih mestih, da skupno I število žrtev med stavkarji znaša že 24. Ranjenih in ubitih je bilo tudi več vojakov in ena žena, soproga nekega a-merikanskega delavca. -o-
Mexico City, Mehika. — Z jVelikim navdušenjem se je 'bivši mehikanski predsednik Calles zatekel v revolucionarno stranko, meneč, da isto organizira po svojem smislu in tako napelje vodo na svoj mlin. Ker se mu pa stvar ni do-sktr' kr° Posrečila Je na zborova-1 nju opazil, da za njega tam postajajo vroča tla, se je odpovedal kot vodja te stranke in sploh od političnega življenja v Mehiki.
-o-
PREMOGOKOP PRIČNE Z
POSTELJ ZA $8,440.00.
Pariz, Francija. — V Parizu so te dni na javni dražbi prodali neko staro postelj, ki je svoj čas pripadala Mme. Du
Barry, soprogi kralja Louisa v Columbus, Ohio. V ban-j XV., katero je pa zdaj lastova-ki je bilo okrog 18 oseb in vsi, la neka slavna gledališka i-ti so bili primorani umaknikij gralka, Cecile Corel v Parizu. ^ v ozadje; bančni uradniki Menda je igralka potrebovala
DELOM.
Marion. — Že več kot eno leto je bil ustavljen ves promet v "Sincerity" premogoko-
to pa se je vršila poroka v ka-j ca. Ker ni skrbela, da bi bilo toliški cerkvi St. Richard v . vse posestvo dobro obdelano, Chichester.	i je zdaj to prešlo v roke faši-
— Rio de Janeiro, Brazilija.1 stovskih delavcev. — Kakor se poroča, bo posla-,	-o-
nec Alvare de Toledo prestavljen iz Pariza v Washington, da prevzame mesto M. E. Mal-
ZA INFLUENCO UMRLO OSEB.
97
Los Angeles, Calif. — Prvih
brana. Bivši predsednik, Mar-| ? dni tega mesecaj je bilo v celo T. de Alvear, bo pa mor- Lqs Angeles naznanjenih 4,08i da poslan v Pariz, kot poslanik za Argentino.
— Chambery, Francija. — V Franciji so te dni našli mr-
novih slučajev influence. Tekom zadnjega poročila je bilo v 24 urah 16 smrtnih slučajev
v r ranciji so Le um i«wii uir- jn 525 slučajev nove bolezni, tvo truplo nekega Amerikan- Kakor je yidno> se je gtevilo ca, pri katerem so našli podat-; bolezni v zadnjem času zelo ke z imenom Goddard. Iz pa-, p0mn0Žii0> Smrtnih slučajev pirjev so dognali, da je pokoj-J pa je bilo tekom zadnjih 7 dni
ni lastoval veliko dedščino, katero je zapravil, potem si pa končal življenje.
— Rim, Italija. — Neki vojaški aeroplan, katerega je vodil poročnik Damico, je v zelo visoki višini zadel v drugi zra-
pu; te dni pa prihaja poročilo, k°Plov in P°tem sta °!\a naen" da v kratkem prične zopet z krat treščila na zemljo. Vsi
obratovanj en. Veliko delavcev
97. Prebivalstvo v Kaliforniji se je radi te bolezni pričelo vznemirjati. Zdravniki in bolniške strežnice pa so pridno na delu in požrtvovalno skrbijo za bolnike.
-o-
prihaja na mesto in več je bilo tudi že sprejetih.
-o-
— London, Anglija. — V
trije častniki iz obeh aeropla-nov pa so se srečno rešili z "paraihute" padali.
— Montreal, Kan. — Pristanišče v Montreal je bilo dne pa sodniku
Jaz nisem
— New, York, N. Y. — Na Essex Market sodniji je bil te dni zaslišan neki Stanley Glowka, star 45 let, obdolžen, da je brez dovoljenja vodil restavrant. Pri zaslišanju se je moško odrezal: j vodil restavrant, I
Napad na cesti.
Iz Stične poročajo: Nedavno tega je bil na cesti med Št. Vidom in Stično zavratno napaden splošno priljubljeni in u-gledni Jakob Zore iz Vira. Xa-
,	padla sta ga v mraku dva fan-
ukremto:' .	,	. .
i ta brez vsakega povoua in mu
! prizadejala težko rano na nos-I ni kosti. Zorčevo stanje je še j vedno kritično. Storilcema je j orožništvo že na sledu. Splošno se opaža, da ceste v naši o-kolici niso posebno varne. Blizu križpota na cesti proti Žužemberku v Ivančji gorici je bil dan prej napaden tudi od fantov kmetovalec Blek iz Črne lega. Blek je tisti dan prodal prašiče za 10,000 Din in je imel denar seboj. Bil pa je močnejši od napadalcev in jih je pognal v beg.
-(5-
Tihotapec s strelivom. Pred dnevi so finančni stražniki iz Kranja ustavili na cesti med Snakovim in Seničnem pri Tržiču nekega biciklista, pri katerem so našli večjo množino streliva za revolverje. Moža, nekega Franca Ž., čevljarja iz okolice Krškega, fo prepeljali v Ljubljano in tu ga je glavna carinarnica obsodila na večjo denarno kazen, ki ie Ž. ni mogel plačati in bo moral kazen odsedeti v zaporu. Vse strelivo so mu seveda zaplenili.
-o-
Požar v okolici Celja.
Londonu so prejeli posebna j 8. decembra zaprto za to sezo- "Jaz nisem vodil restavrant, j Dne 19. novembra kmalu po poročila iz Dunaja, da bo v Ju- no. Zadnji parnik "Kristine", toda le stroko, lahkoživnega i polnoči je izbruhnil na kozol-goslaviji Hrvaška podrejena;je odplul v Evropo, 25 ostalih govornika". Plačal je kazen cu posestnika Pajka v Ost-ož-
<50 pa morali leči na tla; nakar« denarja, zato pa je dala po-j posebnemu vojaškemu nadzor-1 parnikov bo pa ostalo zasidra-' $5.00 m roparji pobrali okrog $7000. stel na javno dražbo, kar ji je I stvu. — Koliko je na tem res- nih v pristanišču, za &»a zim--
m zbežali.
prineslo $8,440.00.
nice, še ni znano.
'ske- dobe.
Širite amer. slovenca?
nem pri Celju požar, ki je ves kozolec kljub takojšnjemu nastopu celjskih gasilcev, ki so
Mejni stražnik streljal na poročnika.
Blizu Sombora v Bačkih bre-gih, je bil nedavno izvršen napad na poročnika mejne .-traze Dragotina Mandiča. Mai.dič je imel ponoči službo in je iel na dvorišče. Tu je bil izprožen nanj strel, ki ga je zadel. Man-dič je skočil v sobo, da poišče svoj revolver, toda atentatorja ni bilo nikjer več. Pri preiskavi se je ugotovilo, da je streljal na poročnika stražnik Sima Gavranovič, rodom iz B ;sne. in sicer zato, ker je .poročnik baje po krivici ^kaznoval njegovega tovariša. Mandič je hudo ranjen.
-o-
Kralj boter desetemu sinu.
V	okolici Mrkonjičgrada v Bosni je te dni žena seljaka Cvija Željkoviča porodila desetega sina. Vseh deset sinov, izmed katerih je najstarejši star 19 let. so vkljub bedi, v kateri žive, zdravi in čvrsti. Oče Cvijo je kralju poslal prošnjo, naj bi prevzel botr-stvo mladega krščenca. Vladar je prošnji blagohotno ugodil.
-o-
Huda nesreča.
V	tovarni Jugočeška v Kranju, kjer gradijo parno električno centralo, se je v ponedeljek, 19. nov. okoli 6 zvečer pripetila huda nesreča. Delavec Franc Vreček iz Šenčurja, ki je tudi zaposlen pri teh delih, je po nesreči padel raz 4 metre visok oder in obležal nezavesten na tleh. Pri padcu je dobil nevarne poškodbe na glavi in si močno pretresel možgane. Zdravnik dr. B, Faj-diga je nudil ponesrečencu prvo pomoč, rešilni avto kranjskega gasilnega društva pa ga je nemudoma prepeljal v ljubljansko splošno bolnico.
-o-
Aretirana vlomilska družba.
Nedavno je orožništvo v Vr-bovcu pri Zagrebu aretiralo večjo vlomilsko tolpo, ki je izvršila vlom v trgovino Franca Hirschla, ni pa mogla nič odnesti. Aretiranih je pet vlomilcev in šofer avtomobila, s katerim so se pripeljali iz Zagreba. Šofer je dokazal, da ni vedel, koga vozi v Vrbovec in je bil izpuščen. Z aretacijo te tolpe je padla oblastem v roke zelo nevarna vlomilska družba, ki je izvršila nešteto vlomov v zagrebški okolici.
-o-
Sedaj še napisi na grobovih.
Podeštat je dal vaškemu načelniku v Štivanu na otoku Cresu ukaz, da mora takoj odstraniti hrvaški napis na nekem nagrobnem kamnu, ki je bil postavljen avgusta meseca.
aujerikans&l slovenec
Torek, 11. decembra 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
b ujsUrejli slovenski list ▼ Ajaerild.
Ustanovljen let* 1»»1.
Lzhaj* vsak dan ruša nedelj, po-Mtdeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tUal
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in aprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 008t
Naročninal
£a celo leto £a pol teta _
45.00 2JQ
Za Chicago, gmtdo fa Brrepol
lm celo leto__$6.00
Za oo! leta____3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Mon» day and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ____
For half a year______
-$5.00 _ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
ror one year_______$6.00
For half a year________3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. lrunk:
Problemi v Latinski Ameriki,
kritosrčnost. Ako so nameni Zedinjenih držav v Latinski Ameriki res le odkritosrčni, je treba Latinske Amerikance o tem prepričati, potem šele je upati, da se razni problemi rešijo na način, ki bo zadovoljil obe strani.
Ali se bo našemu bodočemu predsedniku posrečilo rešiti ta dva problema, bo pokazala in more pokazati le bodočnost. Kri in narodnost igrata vžižno vlogo, razrešitev teh problemov ne bo lahka naloga.
IZ URADA PREDSEDNIKA takoj oglasilo 60 žen-k in naše STAVB. POS. DR. "SLOVEN-j dobre mamice dobro --t ti o, da SKI DOM".	[.se je bolj« ^ polsvetnikom za-
Chica o 111 meriti, kakor pa sv. Petru, ki Kakor znano padeletos bo-ljf k,jučar deških vrat. Pa so žični dan 25. decembra na to-'sle nase mamlce na deL°' Na"
rek, in ker na božični dan ni
• 'brale so-za cerkev po Bresler-
primerno, da bi obdržavali ka-!Ju P° fal'mah Puranov._ gosi, ke seje ali pa pobirali doneske, l'"ac SaT^ ^ 't kakor se to redno vrši vsaki to- ■ 10	UMCKen bazar-
že delajo, zelo malo zaslužijo. Poleg tega so pa božični prazniki pred durmi in zato vsak rabi denar, da si nabavi kaj za božične praznike.
Prav dobro novico sem zvedel te dni, namreč, da bodo elevelandska društva kupila kar dve farmi, katere se bo rabilo za poletne piknike. Gre se namreč zato, da se mladino pridrži, da ne uide drugam, kjer imajo večje in boljše zabave. Ako bodo pa imeli svoje prostore, bo tam vedno dovolj zabave. Kaj takega nam je bilo tudi v resnici potrebno. Društva bodo na svojih prostorih lahko razpolagala, kedaj in kako se bo priredilo veselico. Ko so se pa prostori morali najemati, je bilo vsako društvo odvisno od lastnika farme.
benm ne nardi krivice.
Kar se tiče visilic, se mama pa u čikagi že fajn. Pridzadna nidele je naše "Društvu krščanskih žena in mater" priri-dilu taka visilica k se iminuje "bunka pardi". Tu ti je blu visjele pa cel dvaran, use je mrgalel, taku sa igral, use skupaj tastar in tamlad.
Z dej pa pravja k je advent, di za nekaj cajta ne bmo imel
kede
Trajen mir? — V Ženevi, ali pa kje drugje, se večkrat kdo oglasi in pridiga o trajnem in splošnem miru. Pridig
visilic, prpravlal se borna za ° splošnem miru smo se že ta-bažične praznike, pa navm le- ,ko Privadili kakor Pavlihato-tu bma pa spet kej iztuhtal.
Matjaž.
-o-
TO IN ONO.
S SULICO NAD RADIO.
jVim resnicam' . Ako se na sve-jtu res iskreno dela za trajen lin splošen mir na svetu, čemu i pa vse velesile pomnožujejo svoja bojna brodovja, svoje
zračne 1'lotile, eksperimentirajo z najučinkovitejšimi stru-
Sloviti angleški časnikar ipenimi plini V Ali so to le igrač-Steed je napisal v Review of jke, ki jih delajo, da jih bo de-
Nastopil je adventni čas, to Reviews, da je gospodarski jci razdelil Miklavž?
Nihče ne more zanikati dejstva, da imajo Zedinjene države velike interese v Srednji in Južni Ameriki. Ako in kjer imajo naši vodilni krogi kake imperialistične namene, kakor se mnogokrat v javnosti, in morda ne neopravičeno poudarja, bi bilo vsekako bolje za nas in za dotične države, da bi takih — interesov ne bilo, ker imperialistično stremljenje ne prinaša nikoli kakega dobrega sadu, ne za imperialista, niti za onega, ki ga imperializem hoče potlačiti, kakor pač že narava imperialističnega udejstvovanja sama jasno izpričuje.
Treba bo pa ločiti gola imperialistična stremljenja v službi velekapitala od resničnih interesov, ki jih imajo Zedinjene države pri sosedih na jugu, in ki res s kakim imperializmom nimajo opravka.
Če se je naš izvoljeni bodoči predsednik podal pred zasedbo predsedniškega mesta na potovanje v Latinsko Ameriko. je gotovo to storil iz zelo tehtnih vzrokov, ker si nikakor ne moremo misliti, da se je podal tja samoie na kak oddih, dasi se to ne izključuje.
Mnogo se govori in piše o "good will''. Vršijo se obiski, ki baje nimajo drugega namena, kakor samoie pokazati "dobro voljo", namreč da nima nihče kakih siabih namenov zoper kako državo ali narod; prihajajo odposlanstva, ki jih pravzaprav nihče ne pošlje, so prostovoljna, nenameravana, iz same dobre volje itd. Vse sicer ni zlato kar se sveti, najmanj pa v kaki diplomaciji.
Tudi naš bodoči predsednik je baje šel na jug, da pokaže j
rek v letu, za to je naše stav-binsko društvo sklenilo, da se prestavi tedenska seja in pobiranje vplačil naslednji dan
Neka družina pa je darovala
je tisti čas, ko se pripravljamo na naj vesele jši praznik, kar
onorarji.
Najbolj pla-
mir predpogoj za mir med narodi. Najprej mora nehati H jih praznujemo kristjani —; smrtna gospodarska in carin-jčani so na svetu angleški pisana praznik prihoda našega od- ska konkurenca. To bo sicer telji, ker je angleški književni
za to priliko celo malega pra- rešenika. Zato so pa zdaj v samo od sebe prišlo, a lahko trg največji na svetu, to je. čt
J.____ i_____ __Y V J___• 1 _	___ 1 ■ Ki nn <M,n i'	m ,..„/,,'.>	V7U m O ni l\ \ Vil n 1' rr 1 1 lil-, * . t - , i>.,
šička. Tudi nasi mirovali. Zbrali
v sredo dne 26. decembra nai$613 Pri !grailLu Štefanov dan zvečer, ob navadnem času, kakor drugokrat. Ravno takG je premeščena seja in pobiranje vplačil potem naslednji teden, ko pa pade praznik Novega leta tudi na torek. Zato se bo tudi potem vršila seja in pobiranje vplačil ne na torek 1. januarja, ampak v sredo dne 2. januarja 1929.
očetje niso so skupaj za purane, race in kokoši. Dohodki so prinesli na tem bazarju	od tega je bilo čistega $472.00, zraven še nekaj darov, tako da l^o čisti dobiček do $500.00. Še nikdar se ni trVko naredilo. —-Udeležba je bila velika, ker je bil to ravno večer pred Zahvalnim dnem. Natakarji so bili silno zaposleni, da so vsem
zvečer ob navadnem času, ka- jstregli.
kor drugokrat. Prosim javnosti Ako bi hotel P^cbčiti vse, ki in ude našega društva naj bla- so kaj darovali in prispevali, govolijo to vzeti na znanje in tedaj bi moral vzeti farni au se potem ravnati.	jresar, ker vsakdo izmed fara-
Obenem izda dne 2. januar- nov je nekaj pomagal in pri-ja 1929 stavbinsko društvo'speva 1. Denarni darovi so zne-"Slovenski dom" 82. novo seri-Jsli $75.00. Zraven je doložil še jo delnic. Rojaki in rojakinje' Mr. T. Nelly, znani steelton-so povabljeni, da'pridno seže-[ski politikaš in katoliški vodijo po njih v svojo lastno korist, jtelj $25.00 za to prireditev. Bolj kot kedaj je v današnjih j Tako je prireditev izpadla nad dneh potrebno varčevanje, j vse sijajno, za kar gre vsem. Zlasti je treba učiti mladino, ;ki so sodelovali, najbolje prida se navadi v zgodnjih dneh'znanje in čast in hvala.
'dobro voljo".-- Ampak v Latinski Ameriki obstajajo za Ze- ganiti in se tako pripravi za j Zdaj te dni pa bomo imeli dinjene države tudi — problemi. Ni vse tako, kakor bi ime-I živlienJe- Zato rojaki sezite 40urno pobožnost, katero bodo
'Slov.
lo biti, ali vsaj ne tako, kakor bi si vodilni krogi v Zedinjenih po delnicah> vzemite jih koli-državah želeli, da bi bilo. Dva problema sta, ki delata pre- kor morete> veseli bote čez le-cej preglavice. Rešena morata biti, ako hočemo z Latinsko ita' ko bote dvi£nili leP° Pri" Ameriko ostati v dobrih odnošajih.	| hranJ*eno svoto iz društva.
Prvi problem zadene evropejsko propagando proti Uniji. I Hranimo dokler in kolikor Propaganda se dela iz Španije, Italije in Anglije. Ta propaganda je precej uspela, da obstaja vsaj veliko nezaupanje zoper Zedinjene države, in namen te propagande je, da se z nezaupanjem do nas te države okoristijo na trgovinskem polju.
Španija poudarja pri Latinskih Amerikancih svojo kri. Kri ni voda in to precej vleče, da se simpatije obrnejo do prvotne domovine in se udejstvujejo v obliki trgovstva.
Italija enako poudarja sestrino kri, a jo bolj mučijo iz-seljeniške skrbi. Trume Italijanov se izseljujejo v Južno Ameriko, in te trume hoče domovina imeti in ohraniti v stiki z materjo Italijo. Anglija se ne more sklicevati na kako kri, pač pa je večni kramar vsepovsod in išče trgov za svoje izdelke in skuša nas izpodriniti pri trgovini. Pred vsem se je mogočni Mussolini tako izrazil, da .se je zamajala slavna Mon-roeva doktrina, ki je ljubček Unije, ko gre za — business.
Drugi problem je prav posebne narave. Latinski Ame-rikanci so južnega značaja, živahni, radi govorijo, se lahko razburijo. Naša diplomacija pa je zelo zapeta, ne govori dosti, molči. Ta molčečnost vzbuja sum, da se hoče nekaj prikriti in zakriti, in da nismo odkritosrčni, ako govorimo o mednarodnih problemih. Latinski Amerikanci bi radi, da se vsak korak v zadevah amerikanskega kontinenta razpravlja na dolgo in široko. To pa ni v naravi naše zapete diplomacije, in v tem tiči razlog, da nas ne smatrajo za odkritosrčne in vzbuja vsak naš korak gotovo mero suma in nezaupanja.
• remo.
Za Stav. in Pos. dr. dom"
Martin Kremesec, preds.
-o-
KAKO SE IMAJO PRI SV.
PETRU V STEELTONIJ?
Steelton, Pa.
Tekom zadnjih šest mesecev smo naredili v korist naic cerkve sv. Petra blizu $2000, brez vsakih drugih raznih ko-lekt. To vsoto se je dobiio samo na zabavah, katere smo imeli zadnjih šest mesecev. Avgusta meseca smo imeli en teden bazar na šolskem vrtu. na katerem smo naredili čistega dobička $1150.00. kar je zelo lepo. Imeli smo tudi dve igri. Eno jc priredil slovenski klub, drug3 pa šolski ot"oci. — Prinesle so $225.00.
A-otem so pa še naš č. g. župnik Rev. Anton Bratina skli-
vodili slovenski pridigar Rev. Odilo Hajnšek, O.F.M. Potem pa božične praznike, v katerih priredi naša šolska mladina o-bičajno bcžičnico.
Tako le naprej v tem duhu in slogi in še večji napredek bomo imeli zaznamovati v naši Tone iz Hriba, fari in naselbini.
Pozdrav vsem!
Steeltončan. -o-
tem času naše številne veseli-j bi se prej izognili nesrečam, i vzamemo vse angleško govoreče nekoliko polegle, ker v ad--Narod, ki tega ne zastopi. je če narode skupaj. Hearstovo vertnem času se teh navadno, podoben srednjeveškemu vite- časopisje ima zlasti navado, da ne prireja. Sicer pa tudi ne bijzu, ki v šlemu in oklepu vihti stika za senzacionalnimi vest-bilo uspešno, ker ljudje se ve- sulico proti vpeljavi brezžične- nii. Rado pa tudi najema bivše selic v adventnem ali postnem ga brzojava.	.diplomate in državnike, kate-
času tako ne udeležujejo. A	-o--rim bogato plačuje za članki
po novem letu — bomo pa zo-S	MIRNA ETNA.	.in pisane spomine. — Lloyd
pet "zaronali".
Poročevalec.
MATJAŽEVE SKRIVNOSTI.
Chicago, 111.
"Di te bi le lokla brcnla". mi je reku Gašper, kaj pa je s teboj? lTsak dan dabivaš navi-ce po t vaj m radiju, zakaj pa use ne zapišeš, d i bi paročev u Amerikanskiga Slavenca". — "Hm, ja", sm reku, "tu je res di vsak dan zvem navice, tu pa je križ. či je človk bizi. trudn pa zmatran. se na kar me more prpravt, di bi pisav use. kar radiju paroče". Ta mislm, di taku zamirliv pa t ud na boste, či si privsm namal duška; zmeram lahku bje-rete dost navic u Amer. Sla-vercu. Tam taku paročejo vse svitovna palitika. vsake sorte društvena paračila, pa učas še tud kešna fajn vakrogla. Vsake vrste dapisniki pišeja para-
UČenjaki, ki stražijo Mino, j so razglasili, da se je ognjena !
iGeorge, ki od časa d-
-a na-
|ii-e kaj za Hearst o v tisk izza
gora pomirila. Ravnatelju ona-zovališča na Vezuvu, ki se se- ! daj mudi na Etni, so pa pisali, da je začel Vezuv bruhati. — Močni tokovi lave se baje valijo v Peklensko dolino.
-o-
NOVI KARDINAL!.
Začetkom decembra bo pa-pež najbrže imenoval tri nove kardinale. Kardinalski klobuk bodo dobili: papeški nuncij v Berlinu Pacelli, novi nadškof v Palermu in pa še eden prelat iz Vatikana.
-o-
GLAVA VSEH ČASNIKARJEV.
V mestu Dižonu na Francoskem so se zbrali zastopniki vseh Časnikarjev sveta. — Za predsednika mednarodne /veze časnikarjev so izbrali Juri-ja Bernharda, ki urejuje stari berlinski dnevnik Vossische
vojnih dni. o "politiki li.c : navadno po $400<>.oo ■ nek. Pravijo, da je j George tekom zadnjih i let zaslužil . peresom tisoč dolar i "v.
L, do«u za ela-Lloyd šestih na 625
Uspešno evarilo.
j marsikje
Jtudi na R<
ceste. Nekj'
I nastal po zadnjem (1,. „,.«««,! i
na e.ezeli. tako imajo obidovju zeio slabi-pod hribom pa j< ježevi u c- -( o prepad, kjer se je pouesre-ičijo že mnogo voznikov. Župan i je dal nabiti ob ooti .varili; •tablo, ki pa ni pomagala; vo/. jniki so vozili mimo kljul> opo-'zorilu in nesreče so se dogajale naprej.
| Tedaj si je izmisli! <>»>< inski tajnik novo tablo z napisom: /'Prevoz smrtno nevaren! po grebne stroške je olačati na prej
Pravijo, da je pomagalo, kakor bi odrezai.
čila iz slavenskih nasilbin pa cel Amerik. .Jest pruv rad bje-j Zeitung". rem tiste pavesti, ki jih pišei	-o-
Van ti pa žoj 28 DEKLIC UTONILO.	... , , ...
zna ktera patuhtat. Taku se	,s0 ^V^mh v davkariji di
pahval. di se mu nekaj fajn I iVi.Kairu se odpeljalo 28 narnico do zadnje pare. Ko s
deklic s čolnom trgat cvetlice. . je vračal domov, je našel n
Prazna denarnici. — Pick
j gadi. Pa tud u vas rad zahaja,
c ali sejo ž«msk. ti a bi kaj sto-Latinski Amerikanci so odkritosrčni in zahtevajo ludi od- rile za Zahvalni di'n. in se je
VESTI IZ CLEVELAND A.
Cleveland, Ohio.
V tem mesecu se vršijo letne seje pri vseh društvah. Veliko zanimanja za napredek se kaže povsod. Nekatera društva si izbirajo nove uradnike, druga pa zopet volijo na prejšna mesta stare uradnike in jim dajo zaupnico za njihovo poslovanje. Imamo pa tudi več takih naprednjakov, ki se močno poganjajo za višje stolčke in za — čast.
Bazar v novi šoli sv. Vida, se ni tako dobro obnesel, kakor je' bilo pričakovati; ni mi pa znano, kaj je temu vzrok. Menda pa je glavni vzrok to. ker ljudje ne delajo; ako pa
kje k bližjim sasedam. Na iai^1" se je med
pa kaj, si fajnga fanta pavsod lajkala. S časama ga bu pa se kje sreče dalitela, di bu kje našu kaka ljubca — pa bu vhcet. Tone le karaj že pa šnajt, pa še kej fajnga napis! Pa tud za pesmee si se začev taku zanimat, k si zadnč ana napisav, tista "tam za turškm gričem". Veš Tone, za tu .«e svet pruv zanima, d i kej fajnga napišeš. Pa še kešna pesmea se zmisl, taku vad kešne "lub-ce".
vozn.
r? 1
; pt>ti usnjato denarnico, ki jo
mi m v vodo ie padlo vseh _I8 deklet. Neki uradnik z bližnje Marconijeve postaje je skočil v vodo in rešil devet deklet, toda vsled napora ga je zadela kap in je umrl.
KOLIKO JE VREDEN
I ves vesel pobral. Ni pa se do; jgo veselil svoje sreče, vaka. i denarnica je l>ila prazna. I "Hudirjai" je nejevoljno |Zamrmral. "Tm je gotovo pri-išel tudi iz davkarije!"
MAROKO.
O priliki 201etnice maroške
Neprijetno vprašanje.— \'aši starosti ste se zelo dobro ohranjeni." je dvori' narodni ga protektorata objavljajo'gospod starejši dami. "Koliko francoske oblasti številke o go- let imate?" spodarskem napredku v tej do-' "Kaj vas briga!" se je ne-.	1912. maroška zunanje nadoma razvnela.
Zdej pa na1 smerna pazabt; trgovina ni prekoračila 150 mi- < N0, vidi so vam, da ste po-
aiiiiiMiiini^irsMiiKiiti^
tud čikaških skrivnosti. Ene sa take di se jih kar pošle u jav-nast; druge sa pa tud take, di jih ja bolš izpustit, dakler ni-sma pripričen, či je use resnič-nu. Taku je narbolŠ, di se nl-!m 780 milijonov uvoza.
lijonov frankov; 1. 192:1. je iz- |starani." se je posmehnil. "Da kazovala že eno milijarde "ste pa že taku stari, nisem mi-frankov prometa, leta 1927. Lslil." pa 2 milijardi 516,000.000, od i
tega za 1,730,000.000 izvoza i	-°-
1 ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Drobtine s potovanja v domovino in nazaj.
Leta 1495 je bil Janez Pogon Šmihelski župnik. Jurij Perner je tukaj pastiroval pred 200 leti. Jernej Lokar v začetku 18. stoletja. Franc Stane pa od 1728 do 1731.
Od leta 1731 do 1771 je bil tukaj župnik Peter de Seccoli (Sekoli). Ob enem je bil ta župnik tudi kanonik v Novomestu. Rodil se je v Rimini, ki je mesto nekdanjih papeževih dežel, pokopan pa je v kapeli sv. Frančiška Pavlanskega.
Za tem so bili nekateri administratorji in za njimi po versti ti župniki: Miha Po-točar, Franc Ogorelec od 1784-1798, Ma-ximil. Bregar 1798, IClaudij Medič, frančiškan, ki je postavil sedanji altar sv. Fran-
čiška Pavlanskega, od 1799-1805; Franc Govekar od leta 1805-1815, Anton Mežan od 1816-1819, Jožef Cetelj od 1819-1821, Jurij Zupan, ki je bil poznej kapucin in je umeri v Kerškem. od leta 1821-1840, Miha Albreht od 1840-1S52, Valentin Se-žun od 1852-1865, Anton Mejač od 1865 do 17. febr. 1S71. Anton Peterlin, roj. 14. j an. 18:J3 v Klečali, ki je vas dolske fare, od 1871 — dokler bo Božja volja.
V Smihelu so pokopani župniki iz novejših časov: Peter de Seccoli, Franc Ogorelec. Franc Govekar. Jožef Cetelj in Anton Mejač. Pa tudi mnogo druzih mašnikov čaka v Šmihelu glasu trobente poslednjega dneva, ki jih bo zopet zbudil.
Župniki v Šmihelu so imeli svoje duhovne pomočnike, ki so jih vikarije, začasne vikarije ali tudi subsidijarje imenovali, in so jih morali sami plačevati. Župnik Peter de Seccoli je rekel 1737, da za se, za konja in za vikarija porabi na leto 200 gl. Duhovnega pomočnika (kaplana) v seda-
njim pomenu je fara dobila v drugi polovici pretečenega stoletja. Sedanja kaplani-ja Šmihelska se je zidala 1823. Druga kaplani ja se je vstanovila 1. 1830. Ta je že od 1. 1861 prazna zavolj pomanjkanja duhovnov. Naj povem tukaj nekaj imen duhovnov. ki so od 1707-1784 kakor vikariji, namestniki ali pooblastenci župnika Šmi-helskega tukaj kerševali ali pokopavali. So: Buzzalla. Znane, Mušič. Lojk, Blejčič, Kalčič, Koiffes, Kušelin. J ur as, Ovsec, Ruperšič, Kastelic, Pavličič, Kune, Pleško-vic, Perusič, Bašič, Bačar, Debeved, Až. Marka, Sekoli, Rinaldi, Benaglia, Furlani, Mahinc, Rozman, Potočar, Videtič, Kozo-glav, Burgar, Zdrajovič, Jane, Bohte, Cep-pe, Šuštek, Mervič, Sova i. t. d. Nekteri med njih so postali poznej kanoniki v Novomestu.
V zgodovini Šmihelske »župnije zasluži posebno leto 1878, da se zapiše z zlatimi čerkami. Veršile so se namreč to leto vselej pri najlepšim vremenu sijajne svečami
nosti. Perva je bila 16. majnika. Ta dan so se prevz. mig. knez in škof Ljubljanski, Janez Zlatoust Pogačar. pripeljali v faro, ua bi jo kanonično preiskali in zakrament sv. birme delili. Bili so sprejeti prav slovesno. Na mostu v Kandiji je stal slavolok z napisom: Pozdravlja Te fara Šmihelska. Od kapele Matere B. na polji do Šmihela so stali ob cesti mlaji. Prelep je bil sprevod gospod knezoškofa iz farovža v cerkev. Zraven obilno vernega ljudstva in precejšnega števila čč. duhovščine je mig. knezoškofa spremila dolga versta dečkov s šopki in deklic v beli obleki z venci na glavi. Bilo jih je skupaj 62, in šli so pred svojim višim pastirjem v cerkev, da bi z njegovih rok sprejeli pervo sv. obhajilo in bi bili poterjeni s sv. birmo. Visi pastir so imeli v cerkvi nagovor, potem sv. mašo in med mašo so obhajali otroke in tudi veliko dr.uzih vernih moškega in ženskega spola, skupaj 400—500. Kako lepo je bilo viditi višega pastirja, ki je delil svojim vernim
ovčieam kruh življenja! Gotovo tega dneva Šmihelski furmani ne bodo nikoli po-zabiU. Milostljivi gospod škof so pri svojem odhodu naročili, z leče oznanili, da s«; imeli v Šmihelu veliko veselja. Ta izrek je za iaro velika čast."
Sedanji župnik šmihelski je preč. gosp. Stefan Terškan. rodom iz Dobrave pri Ljubljani. Kakor njegovi predniki, tudi on navdušeno in požrtvovalno deluje na tej župniji za blagor naroda in v čast božjo.
Nekaj posebnega je bih) zame impozant-na procesija na Telovo nedeljo. Za one, ki vidijo take procesije vsako l^to. je to morda vsakdanjost, ni bila pa zame. Osemnajst let nisem imel prilike videti kaj enakega in verjemite, da me je* ganilo, ko sem opazoval skoro en cel kilometer dolgo procesijo na Telovo nedeljo.
(Dalje prih.)
Torek, 11. dqpembra 1028v.
AMER1KANSKI SLOVENEC
Sfrafl
Tvoj nedeljski tovariš.

TEDENSKI KOLEDAR.
IG Nedelja — 4. adventna.
17	Ponedeljek — Sv. Lazar.
18	Torek — S\. Gracijan.
19	Sreda — Sv. Nemezij. Kv. p.
20	Četrtek — Sv. Liberia.
21	Petek — Sv. Tomaž A p. K v.
22	Sobota — Sv. Honorat. Kv
gel spraviti naprej, češ da je
vsesti pred avtomat na stol,'jo je prodal za en milijon do-
vreČi v špranjo novec in foto-j larjev. Prinaša mu več dohod-grafiranje se prične: Bleščeča1 kov, kakor Edisonu vse njego-
odpovedal motor; slednjič je prosil "ženico", naj stopi dol
IMENITNO JIH JE FAR- (namreč ustanovil dnevnik-in avto odzadaj nekoliko pori- se luč obsije obraz, aparat1 ve iznajdbe. Dunaj dobi prvi
BALA.	["Ljudski prijatelj", ki ga je va. "Ženica" je radevolje u- škriplje in ropota, osemkrat v tak avtomat.
Dne 27. t. m. se začne pred iprodajal po dva sou-a izvod, j stregla in stopila z avta. Avto- 20 sekundah. Med fntntrrafi-1
P-
P-
o-
Rev. K. Z.:
TRETJA ADVENTNA NEDELJA.
J. adventna: Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1, 19-28.)
KERILO je vzeto iz pisma sv. Pavla Filipijanom, 4. nogi. t. do 7. vrste. Zgodbe stran 999.
"Bog je blizu!" govori veselo sv. cerkev z besedami veli-
kega učer.ika narodov. Sveti Božič lile in še rečem, veselite se!"
je blizu. O zato: "Vese-
erfurtsko poroto obravnava ICoty 81 znal Pobiti popu- mobilist pa je tedaj pognal, proti Marti Berthovi, katero jlarnost tudi na dru* na^in. £o kar se je dalo in se tako rešil toži nemško državno pravdni- |Se,Je meseca februarja ustano- nevarnega sopotnika. V koša-Stvo zaradi neštetih prestop- Vlla amortizacijska blagajna nci, ki jo je pustil ropar v av-
proti padanju franka, je Coty jtomobilu, je bil pod krompir-podpisal z nezaslišano hladno-'jem skrit revolver. Avtomobi-krvnostjo 100 milijonov f ran-j list si je globoko oddahnil in najprej za kravjo jkov' Ko se Je nato oglasilo prij rekel: "Danes sem imel pa sre-njem dijaško podporno dru-:čo — zadel sem v loteriji živ-štvo, je molče podpisal en mi-'ljenja lastno življenje!" lijon frankov, a brivski zadru- j	-o-
kov pustolovskega značaja. Ta ženska, ki je klasičen pendant razvpitemu pustolovci Domeli, je služila deklo.
Naenkrat pa je spoznala, da je v povojni Nemčiji silno lahko slepomišiti, z naslovi. — . Začela se je izdajati za prusko iparfumov' princeso Margareto in je pod
Da. vesel dan bo za vse vernike Gospodove veliki božič, menitašinjo, — je vendar pu-
gi, najboljši odjemalki svojih KOLUMBOVA LADJA ZNO-
je za "prvo silo" j	VA NA MORJU,
podpisal 100,000 frankov. —! V prvih dneh prihodnjega
tem imenom cela tri leta žive- |Lahko se.ie potem ustil svo: leta spuste v Cadixu v morJe la v turinških mestecih Erfur-|jem 'Ljudskem prijatelju" in karavelo (brzojadrnico), ki bo tu, Eisenachu in Emerauu. Va-!naPadaI dru«e liste- Toda mož zgrajena natančno po Kolum-rala je javnost s ponarejenim ise Je lotl1 "varnega posla' ko'bovi karaveli "Santa Maria", s nakitom. Dasi je njena zuna. ije je postavil v fronto proti oe- katero je L 1492 odkril Ameri-n i ost kazala skoz in skoz nein- jlokupnemu ostalemu tisku. — ko. Ladja bo natančno tako ve-
jMozje peresa so se začeli za lika ter bo imela enake vrvi in Cotyja in njegovo delovanje
bi i ka na se d a 1 a njenim "vabam in nehanje^ nekoliko natančne-
jteligentno žensko, kaj šele ple-
ko bodo zopet praznovali rojstvo Gospodovo in se bodo du-	aitl "Jemm \aoam zanimati In tu se -e nebo
hovno obnavljali v veri vanj in v življenju po njegovih naukih.111 >e Poso-iala denar samo ob	r
pogledu na diadem z brilanti :lcna Uotyje\ft zgiadba naen-
lavadna at sesec^a v	^e ime
Knr nič naj ne moti tega vašega veselja! "Nič vas naj ne
;krbi!" Nič vas naj ne teže skrbi življenja. Živite lepo kr- ~.ki pa le bil disto nav' -čansko življenje in "v molitvi priporočajte svoje prošnje Bo- imitacija, vredna borih
par
ru/ ki je vas oče, ki skrbi za vas. Niso svetne dobrine, ki bi mar^-mogle osrečiti človeško srce. Niso bogatini, kateri bi mogli, Svojo vlogo je torej igrala z imenovati srečne. Ni.-o tisti srečni, ki so na zunaj veseli. ki; odličnim "»Pehom. Seveda ji iščejo svoje sreče v nasladah sveta. Vse to je samo strup, ki ie bil° življenje brez ljubezen-e morda res slaclak po okusu. Vendar pa ostane strup. Zato skih ocvirkov pusto in dolgo--i kot kristjani nikar ne hrepenite po teh stvareh, nikar ne	zato l'e metala po mo-
iščite v njih svoje zadovoljnosti. Ce boste živeli v Bogu in po >ogu, prebival bo v vas "mir božji", ki presega ves naš um." ki edino osreči človeka.
KYAXGKLIJ je vzet iz »evangelija sv. Janeza 1. poglavje i9. (!-:■ 28. vrste. Zgodbe stran V5T.
• maj o po svoji
Imamo med seboj predhodnike božje, ki
win dolžnost, da nastopajo kot učeniki naši, >t C t os 11 od i.i v naša srca — to so naši duhov
iuzoi in svojem • i; pripravljajo
ških tudi vroče poglede, ki so v mnogih slučajih zalegli. Z rodbinskimi zadevami pruskega dvora je bila "princesa" kravja dekla dobro podkovana. Saj je svojčas služila v hiši princa Avgusta Viljema in so ji bile razmere natančno

In ti naši duhovniki.
o so? Kakor sv. Janez odpo-Iancem židovskih duhovnikov in levitov, tako bi moral dati odgovor n ga more dati tudi vsak duhovnik svetu. Kakor vet ne mara Kristusovega nauka, t m ko ne mara tudi tistih, ki 1 nu ga oznanjajo. Moli jih ie prevečkrat dejstvo, da je clu-iiovnik, dasi služabnik božji, vendar le .grešen človek, podvržen vsem -iabostim in vsem skušnjavam kakor vsak drug člo-"ek. Zato ni oseba duhovnikova, ni njegova učenost, ni njegov;1 modrost, ni njegovo znanje, katero vernik posluša pri njem. Duhovnik je lahko grešnik, velik grešnik. On ni mor-
znane.
Razkrinkali so jo čisto slučajno. Nekoč je Berthova pripovedovala dvema gospema.; kateri je bila pripravila ob I premoženje, da mora nem ud o-: ma odriniti k sorodnikom v Potsdam pri Berlinu. Gospe sta iz gole radovednosti sledili "princesi" v Berlin, kjer sta jo
ni ostalo — kajti Coty se piše za Spottuna. V drža\ni blagajni so izjavili, da Cotvjevih 100 milijonov niso nikoli videli. — Prav tako dijaško podporno društvo ni videlo podpisanega milijona, niti brivska zadruga svojih stotisoč frankov. In kar je najgroznejše za gospoda Spottuna: ravnatelj lista "Liberie" je vložil kot interesira-ni davkoplačevalec proti njemu tožbo na plačilo podpisanih 100 milijonov v državno blagajno. Gospod Cotv je postal tih in bled in zelo majhen. -o-
jadra. Število in razvrstitev posadke, njena oborožba in obleka bo enaka, kakor na Kolumbovi jadrnici. Na krovu se bo vršil slavnosten obed španskemu kralju na čast; v ta namen izdelujejo sedaj
ranjem moremo obračati glavo na levo, na desno, navzgor, navzdol, kakor nas je pač volja. Nato počakamo osem mi-
VINKO ARB AN AS Edini slovenski cvetličar ▼ Chicagi
Phone: Canal 4340.
nut in avtomat nam sam z u- 132o W. 18th Št. Chicago, IIL ljudno kretnjo ponudi osem j Vencc „ ^^ iopkc za new posrečenih in naravnih foto- rte in vsa v to stroko spadajoča del« grafij. V teh osmih minutah je j^vriujem točno po naročilu. Dostav-aparat fotografijo razvil, o- ** dom~ kem fotografiranju. Obenem pa bi ta čudoviti fotografski avtomat mogel kar naprej fotografirati. V eni uri bi mogel fotografirati 1440 ljudi. Ta številka pa ni dosegljiva, ker se zamudi nekaj časa s tem, da se morajo osebe umikati druga drugi. Posebnost teh avtomatov je v tem, da izdelajo sliko kot pozitiv. Iznajdba poteka od nekega ruskega dijaka, ki
LEPO
STARI
POSESTVO V DOMOVINI
se proda. Stoji na križišču glavnih cest med postajama Bresžice in Krško. Ima gostilno, zgodovinsko j trafik o in prostor za trgovino.
namizno posodje in orodje. Pri {Poslopje je v dobrem stanju, ladijskih manevrih bodo upo-,Cena za vse skupaj je $9000. rabljali srednjeveško povelje-j— ^a nadaljnja pojasnila pi-vanje. Kralja bodo sprejeli po.^te lastniku Jožef Slovene, pc-zgodovinskih običajih. Kara-; sestnik in gostilničar, p. Ere živela je namenjena za razstavo! ce» Slovenija, Jugoslavia, v Sevilli.
da svet kot Kristus, in pobožen kot Elija, ni poln duha božje-1 hoteli obiskati. Bili sta zelo ga kot prerok. Pri vsem tem pa je in ostane tudi on "glas vpi-; ponosni na to, da bosta vsaj
NEPRIJETEN DOŽIVLJAJ NOČNEGA AVTOMO-BILISTA.
Xa deželni cesti preko gora i v Basel je vozil nedavno pono-| či avto, v katerem se je vozil ! samo lastnik vozila. Na nekem mestu je opazil od daleč žensko, ki mu je dajala znamenje s košarico. Avtom ob ilist je u-
iočega \ puščavi, ki kliče: Priprt hovnik stoji pred ljud sredi "med nami, v na ga svet tako malo poz1.
i vite pot Gospodu/' Durom kot ubog. grešen človek. Toda m tabernakiju je pa nekdo d rut; i, ki ." ki je pa tisti, ki uči in čigar evan-
gelij duhovnik pr d tabernakljem oznanja.
Zato ne glejmo na duhovnika, na njegovo grešnost, glejmo vsikflar za n.iim (it spoda Jezusa, ki las uči. in kateremu < .,, ,
"glas vpijočega v puščavi — duhovniK, pripravlja pot s svojim delom in svojim ;:las:im. Amen.
t , --i- • .	• stavil m k vozu je pnsepala
enkrat v zivlienju sedeli pri	. .
t i j. , ,-	-	stara zenica, ki je za božjo vo-
skledi za kraljevo mizo.	'	' . .
_ , i. i r i	- ' l.lo jirosila, naj jo vzame do
Seveda sta bih zelo razoca- ........ ,
| prihodnje vasi s seboj, ker da s tem izkupičkom kupila ^ha-
! je že silno utrujena. Gospod
i je bil dobrega srca in je (ženici
I. KNJIGE MOHORJEVE
NAPRODAJ ALI V NajLM j j DRU£bE ZA LETO 1929
D v0ns.d3i.ro p na zidana hi->s. r, ti*em: stanovanji. Dva
ricrov.r.nji imata no šest sob ji >1.25. Kdor jih hoče, naj takoj n ene štiri zobe. Spodaj pro- jj; pride ponje, dokler so na roki.
i Knjig je pet in vse zelo zani-| mi ve.
Uprava Arner. Slovenca.
, so dospele te dni. Prejeli smo j jih samo 10 izvodov. Stanejo
, i 1 1 v • takoj odprl vratca avtomobila ca: kupil ga je newvorski knji-a z prava bo, kakor kažejo . . !	, „ ,	1	' ° ... ...
m jo povabil na sedež poleg se- garnar Gabriel Wells za o tun-
be. Ko je ženica stopala na j tov šterlingov in izjavil, da še
voz, je pa opazil nekaj, kar - nobenega avtograma ni tako z
ieri za trgovino aLi kaj dru-1 cg£. Samo er» blok od sic-venska cerkve. Proda se, ali >a da v najsir«. Cena zelo u-^cdiia 'n posebna prihka za onega, k bi mu hiša ugajala. V h:si so vse udobnosti, kot pliri. elektrika. kopalne in vse druge. Za nadaijce po-drobr-osii vprašajte pri Mar-tir i Lnvrič, 1900 Wect 22nd Chicago, HI.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
rani, ko so jima v Potsdamu povedali, da je princesa Margareta umrla že 1. 1850.
R
priprave nanjo, precej zanimiva. Sodišče je pozvalo 30 prič in več zdravniških izvedencev, da podado mnenje o duševni konstituciji kravje dekle, ki s: je prisvojila naslov princese.
-o-
IZ JUNAKA PAVLIHA.
Nedavno so poročali francoski listi čisto resno, da namerava neki pariški tovarnar parfumov, Coty, uničiti francoski tisk s konkurenco. Coty je
SHAW IN ŽENSKO DRUŠTVO.
Tajnica nekega angleškega ženskega društva je bila pisala Bernardu Shavu pismo, v katerem ga je prosila, naj podari društvu en izvod, svoje knjige: "The Intelligent Worn an's Guide to Socialism", ke> društvo nima denarja za naba vo knjižnice. Shaw je prošnji odločno odbil, češ, da društvo ki ne premore 15 šilingov za zaslužnjo knjigo, ni vredno, da živi; drugo pa je to, da se podarjene knjige nikoli ne čita-jo. — Tajnica je s Shawovim pismom takoj odšla k nekemu knjigarnarju, mu prodala Sha-vvow rokopis za 15 šilingov in
John Dehrauc
DRY GOODS-GROCERIES SHOES
Phone 916-2--Bell Phone 916
(2 long and 2 short rings.)
FRANKLIN, KANSAS.
Skozi našo tvrdko dobite gasolin na debelo pod imenom White Eagle, Pittsburgh Oil Comp. KVIKER STAT. MOBIOIL and WIL-AR-GO OILS,
Imam v zalogi dobro ajdovo moko ,istc razpošiljam po vsej Ameriki. Imam tudi šefran in vsakovrstno drugo grocer;js!io blago, iot lorberjevo dišavo in veliko ;tvari, katere ne dobite v drugih r ^ovinah.
Imamo tudi veliko zalogo razne-:a oblačila in čevljev, ter spodnje bleko za rcic^ke in ženske. Priporočam se rojakom v naklo-fll r»st.


wovo knjigo. Shawovo pismo je pa takoj našlo drugega kup-
NASVETI ZA
Ji
Predro se odločite za nakup božičnega darila za svoje drage, preglejte spodnji seznam. V njem :>o gotovo kaj, kar bo tudi Vam ugajalo.
A)
MOLITVEN IKI
1) Slava Mariji. I snjc. zlata obreza, veliki tisk. Ako želite napraviti svoji materi ali svojemu očetu posebno veselja, podarite mu ta molitvenik. Stane ...................................... ............$1.50
m
m
■ Ifr-
2) Moliivenik z- ameriške Slovsr.ce,
nje, zlata obreza ............ .. . . ..
bele platnice, zlata obreza . nlatno, zlata obreza ...........
3) Zdr
reva IViari
rv"^-.-;:^
mol i t veni k za žene
ga je do n^ozga pretreslo: izpod krila so se pokazali moški čevlji in moške hlače! "Preoblečen ropar!" — je šinilo av-tomobilistu v glavo. Vendar ni izgubil hladnokrvnosti. Delal se je, kakor da bi voza ne mo-
veseljem plačal.
-o-
FOTOGRAFSKI APARATI.
"Fotomaton" se imenuje novi aparat, ki izdela za malo denarja naenkrat osem fotografij. Treba se nam je čzznc
ROJAKOM V JOLIETU
I
Jni>:n;i!ijam, da sem prejel več-" /:-•■.lego koledarjev Ave -A,Ia-! ž^eii) zanimivi so letos in i lepega berila je v njih. Itar nasati sem ga že ])rieel in bom y n jim obiskal vse hiše, da ga bo lahko dobila vsaka slo-ver.sk:\ rlružina. Kdor pa želi, ga lahko dobi tudi pri meni na domu.
M. Biuth, 512 No. Broadway. 1 PREVOZ - DRVA - KOLN

Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času »etttvc.
Pokličite Telefon: Roosevelt 1221
LOUIS STRITAR
2021 W. 21« Plxce. Chicago, lb
Primeren božični dar
za vaše sorodnike, prijatelje in znance je, če jim naročite za eno leto ali pa pol leta list
Amerikanski Slovenec
ki stane za Združene države za celo leto $5.00 in za pol leta $2.50. — Za mesto Chicago, Kanado in Evropo pa $6.00 na leto in za pol leta
$3.00.
List "AMERIKANSKI SLOVENEC" ima pri-pravljene za bodoče leto zanimive originalne romane in povesti, ki jih bo prinašal svojim či-iateljem. Prinaša največ novic iz slovenskih naselbin, iz vseh delov sveta in stare donlovine. Prinaša zanimive poučne razprave in članke.
Naročite svojim sorodnikom in prijateljem list "AMERIKANSKI SLOVENEC".
Spomnite se svojih domačih v starem kraju in naročite jim list "AMERIKANSKI SLOVENEC", zakar Vam bodo nadvse hvaležni.
Naj bo vaš letošnji božični dar list "AMERIKANSKI SLOVENEC", katerega naročite svojim sorodnikom aH prijateljem v Ameriki, ali pa v starem kraju!
Pestbna razprodaja
FIN ROČNI FONOGRAF
Regularna cena $20.00 °osebna cena samo $6.50
Gotovo njste imeli še nikdar take lepe prilike, da bi vam kd-t
pri kaki POSEBNI RAZPRODAJ I nudil kaj takega kot mi. Tu imate pravi iti fino izdelan ROČNI FONOGRAF, ki vas v>o povsem zadovoljil. To je povsem novi model fonografov šele nedavno patentiran kot zadnji novost. Je zelo priporočen in lahek stroj z močnim motorjem. ima v~a izboljšanja ter udobilosii. Ijjra plošče vseh velikosti, proizvaja čisto godbo, glasno, milo in čnrno da ga boste poslušali cele ure. Najboljši radio ali fonograf ^a ne prekaša. Solidno izdelana škatlja je pokrita s posebnih keratolom, podobnem usniu. Vsakdo lahko ta fonograt rabi doma. v kempi, ali na potovanju. Igral vam bo vedno in povsod plesno godbo, mile pesmi itd. Ta fonograf je zelo primerno božično darilo. Navadna cena jr bila SiO.UO toda mi .na samo za malo časa prodajamo samo po $6.50 ker jih imauio 10 tisoč v zalogi. Ta posebna prilika vam daje priložnost da imate korist tega velikega dobička. Bodite prvi in pošljite nam naročilo dokler zaloga ne poide. Garantiramo, da boste popolnoma zadovoljni, ali vam vrnemo denar.
Ni treba denarja pošiljati naprej, samo iz režite ta oglas in pošljite 7zc za poštne stroške. Vote m i>a plačajte poštarju $6.50 ko prinese ta fonograt v vašo hišo.
GRAND NOVELTY CO., 1723 N. Kedzie Ave., Dept. 706, Chicago, 111.

in dekleta, v treh vezavah.
z i ate platnice, zluui obreza, mehko usnje, zlata obreza -koščene plain., zl. obr. .....
4)
»lil.-!
Key of Heaver, mala priročna oni
usnje, zlata obreza .................
s križem v platnicah, boljša vezava v usnje, zl. obr. .. _______
bele plain., zl. obr. z zaponko, križ v platn.......................
5) Child's Prayerbcck, molil v. za otroke, usnje. zl. obreza .................. ..
1.25 1.25 1.00
1.50 1.50 1.00
1.00 1.50 1.50
.75
B)
C)
ROŽNI VENCI, v raznih barvah,
cena ......................50c, $1.00, $1.50 in več.
KNJIGE 1)
Zgodbo sv. pism?„ stare in novo zaveze, 2 zvezka skupno, elegantna vezava ...............................
$15.00
2)
3)
4)
5)
Življenje sveir.iko/, 1. do vezano ...................
in 2. del. tr-
Kristurovo življenje in smrt, 1. in 2. del, trdo vez...................................
Slovenska kuharica. Poučna knjlg-a za naše gospodinje .........................
Knjiga, v kateri co zemljevidi celega sveta in vsake države posebej,
zraven pa tudi mnogo poučnih podatkov, kakor glede postnih določb, razdalj, prebivalstva itd..............
D) ORTOFONIČNA ROČNA VIKTROLA
5.00
3.50
5.00
2.50
n
f&p--
JOHN F. GLOMB, Prop. FOTOGRAFSKI ZAVOD
2006 West 22nd Street (Near Rcbey St)
Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje.	«

Fač ne boste nikomur bolje ustregli, kakor, če mu pošljete dober instrument, pri katerem se bo lahko kratkočasil in zabaval ter pri tem mislil na Vas, ki ste mu ga podarili. Naša nova ortofonična ročna viktrola bo zadovoljila tudi najbolj izbirčne ljudi. Cena ji je ........................$25.00
Naročilu priložite po.rebni znesek in ga pošljite naravnost na
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
RHHt 5
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 11. decembra 1028.
Morski razbojnik
Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M.
ž*


Bila je res jako lepa in kakor vse njene rojakinje jako živahna. One dni, ko je bila na krovu ladje s svojim očetom in jih je "Enterprise" spremljala do pristanišča, je bilo popolnoma dovolj, da sta se vneli dve srci, ki se tako lahko vnamejo, kakor sta bila Klara d*Alvarez in Edvard Templemore. Menih je ostal na krovu španske ladje, ker na "Enterprise" in bilo prostora niti za dueno, niti zanj, njen oče don Feliks de Masos de Cob ms pa je imel preveč opravila s svojimi cigaretami, da bi bil pazil na hčer.
Po prihodu na suho je bil Edvard Templemore povabljen h guvernerju na posestvo zunaj mesta ob krasnem »zalivu na otoka južni strani. Stanovanje v mestu je bilo pridržano za uradne posle in razne slovesne prilike. Bilo je pa sicer tudi pretoplo za trajno bivanje in guverner je vsak dan prebil tamkaj le nekoliko ur.
Edvard Templemore je ostal na otoku samo nekoliko dni in je prejel pri odhodu od očeta zgoraj omenjeno pismo za angleškega admirala, od hčerke pa zatrdilo nepremenlji-ve zvestobe do angleškega poročnika. Ob po-vratku je izročil pismo admiralu, ki je bil z njegovim vedenjem popolnoma zadovoljen.
Ko je dobil zopet povelje za križarjenje, kar se je navadno zgodilo vedno, kadar ni bilo drugega opravila, je Edvard admiralu o-pomnil, ali ne bi bilo dobro, da vzame, če pride zopet blizu Porto Rica, odgovor na pismo španskega guvernerja. Admiral, ki je vedel ceniti dobre odnošaje s tujci, je temu pritrdil ter mu izročil pismo. Lahko si mislimo, da je bil drugi sestanek, kar se tiče mlade gospodične mnogo bolj presrčen od prvega, dasi nista bila niti duena, niti menih zadovoljna s tem. Spoznala sta bila namreč kmalu, da je njiju varovanka v nevarnosti, da se ne seznani s krivoverskimi nazori.
Treba je bilo torej pozornosti in ker dela tajnost ljubezen mnogo mikavnejšo in kras-nejšo, je prejela Klara dolgo pismo in pa daljnogled. V pismu ji je Edvard izporočil, da se kolikorkrat mu bo le mogoče prikaže s svojo ladjo na južni strani otoka in da bo vselej čakal znamenja, ki naj bi mu ga ona dala z določenega okna, češ, da je spoznala njegovo ladjo. V noči po vsakokratnem znamenju pride s čolnom na suho ter se sestane z njo na določenem prostoru. Vse to je bilo jako lepo in zgodilo se je, da se je Edvard štirikrat ali petkrat sestal s Klaro, ne da bi ga kdo opazil, in zopet in zopet sta si obnavljala prisege in obljube. Dogovorila sta se, da takrat, ko on zapusti postajo, tudi ona odide od očeta in z doma ter njemu zaupa svojo srečo in bodočnost.
Marsikateremu našemu čitatelju se utegne zdeti čudno, da admiral ni opazil teh pogostih posetov v Porto Ricu, posebno ker je moral Edvard ob povratku pokazati ladjin zapisnik. Toda admiral je bil popolnoma zadovoljen z Edvardom kakor tudi z njegovo vnemo za križarjenje, kadar ni bilo drigega o-pravila. Zapisnike njegove ladje so prinesli na suho vedno lepo zavite in zapečatene. Admiralov tajnik je vrgel vso stvar v kot in se ni brigal več zanjo, Edvard pa je imel vedno pripravljeno dolgo zgodbo, da jo pove, kadar prisede k admiralovi mizi.
"Enterprise" je bila kmalu na to poslana v Antigo in Edvard je mislil, da je to izvrstna prilika za poset njegove Klare d'AIvarez;
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
zaraditega se je na povratku ustavil na običajnem mestu. Kmalu je zapazil belo zaveso na oknu.	/
"Evo znamenja," je dejal eden izmed pomorskih kadetov, ki je stal blizu njega — bili so namreč že tolikokrat na tem mestu, da je že vse moštvo na "Enterprisi" vedelo za njegovo skrivnost — "dala je znamenje, da se ustavimo."
"Da vi ustavite svojo neumnost, Warren," je odgovoril Edvard smehoma. "Kako morete kaj vedeti o tem?" *
"Sodim le po vzrokih in učinkih in vem, da bom moral iti nocoj še na suho in vas čakati."
"To ni nemogoče. Ukažite zaviti prednja jadra. Gledati moramo, da pridemo za ono predgorje."
Marren je govoril prav. Zvečer, nekoliko preden se je stemnilo,, je moral spremljati svojega poveljnika na suho, "Enterprise" pa je ostala na svojem mestu s svetiljko na navadnem prostoru.
"Zopet enkrat, draga Klara!" je rekel Edvard, ko je odgrnil njeno dolgo tenčico in jo pritisnil na prsi.
"Da, Edvard, zopet enkrat — toda bojim se, samo enkrat."	š
"Kako moreš misliti kaj takega?"
"Molči, Edvard, tega mi ne smeš več reči. Sveta Devica! Ako bi pater Rikardo to slišal! Meni se zdi, da mu je morala Inez povedati vse, zakaj tako resno me pogleduje."
"Nikar, Edvard, se ne šali, temveč poslušaj me. Ako je Inez povedala, me bodo tukaj iskali in zaraditega se ne smeva shajati vsaj tukaj ne. Gotovo ti je znan mali zaliv zadaj za skalo, ni dosti dalje odtod, in tam je podzemeljska jama, kjer te počakam. Prihodnjič se morava sniti tamkaj."
"Torej se snideva tam, vendar ali ni preblizu obrežja? Ali se ne boš bala mož v čolnu, ki te utegnejo videti?"
"Tedaj morava še dalje od obrežja. Samo Rikardo je, ki se ga bojim, in pa dona Maria. Sveta nebesa! Ako bi moj oče vedel o tem, bi bila izgubljena — ločena za vselej !" Klara je ihteč položila glavo na Edvardovo ramo— in solze so ji tekle v potokih.
"Ničesar se ti ni treba bati, Klara! Tiho! Cul sem šumenje v onim pomarančnih drevesih. Poslušaj!"
"Da, da!" je šepetala Klara, "tam je nekdo. Proč! Dragi Edvard! Proč!"
Klara je skočila od njega ter odhitela proti gozdiču. Tudi Edvard se je vrnil, skakal po ozki stezi skozi grmovje in je bil kmalu na obrežju in v svojem čolnu. "Enterprise" je prišla zopet domov in Edvard se je napotil k admiralu.
"Delo imam za vas, Templemore," mu je dejal admiral ob povratku, "pripravljeni morate biti, da odidete takoj na delo! Dobili smo nekaj za vas!"
"Nadejam se, da vam ustrežen!" je odgovoril poročnik.
"Tudi jaz se nadejam in ako mi prinesete dobro poročilo o vsej stvari, dobite še en znak na svoje rame. Ladja 'Amelia* je pri o-tokih Barbadoes videla in zasledovala razbojniško ladjo, ki že toliko časa nadleguje in vznemirja Atlantski ocean; zdi se mi, da je ni v vsem mojem brodovju ladje, ki bi jo mogla ujeti, razen 'Enterprise'.
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobene premalo.

AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.


Hranite vrednostne
papirje
f
Zelo nespametno je, kdor nima lepo v redu spravljenih svojih vrednostnih papirjev, kot potrdil, zavarovalninskih polic, bondov itd.
Kupite si bokso za spravljenje vrednostnih papirjev in imejte svoje listine spravljene in pod ključem.
naroČite jo še danes*
EICHHOLZER AND CO., INC. Forest City, Pa.

Gentlemen: — Enclosed find remittance $1.39 for which please send me postpaid one bond box.
Address __________________________________________________________
City or town .......................................
EICHHOLZER & CO. Inc.
forest city, pa.


Širite "Amer. Slovenca"!
gJiiiiHHiiioinHHHioiHimHMnimmiiMinHiiinmM
ZNIZANE CENE
Povestnih knjig.
Da bo našim čitateljem omogočeno, nabaviti si za zimski čas primerno zabavno berilo, SMO ZNIŽALI CENE KNJIGAM NAŠE ZALOGE tako, da bodo vsakomur dosegljive. Naročite si eno ali več IZMED KNJIG V SLEDEČEM SEZNAMU:
Agitator. Povest iz slovenskega življenja. Prej
80c, zdaj ........................................................60c
Bele noči. — Mali junak. Dve mični povesti.
Prej 50e, zdaj ...............................................40c
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja. Prej 75c, zdaj........................................60c
Dve sliki. Dve povesti s podeželskega življenja.
Prej 50c, zdaj ................................................40c
Furij. Burna povest mladeniča. Prej 75c, zdaj....60c
Homerjeva Ilijada. Starogrška pravljica. Prej
45c, zdaj ........................................................35c
Izlet g. Broučka v XV. stoletju. Prej 50c, zdaj....40c
Iz življenja za življenje. Kratke poučne povesti.
Prej 20c, zdaj ..............................................15c
Kresalo duhov. Zanimiva povest iz irskega življenja. Prej $1.00, zdaj ................................75c
Krivec. Napeta povest iz vojnega časa. Prej
50o, zdaj ......................................................40c
Moje življenje. Slike iz življenja pisatelja
Cankarja. Prej 70c, zdaj............................55c
Mimo ciljev. Zbirka zanimivih povesti. Prej
50c, zdaj ......................................................40c
Na negotovih potih. Zelo poučna in zanimiva
povest. Prej 30c, zdaj.................................,20c
Naša leta. Pretresljive povesti. Prej $1., zdaj....75c
Naše življenje. Mične povesti pisatelja Meška.
Prej 75c, zdaj ..............................................60c
Naši ljudje. Zbirka povesti iz slovenskega življenja. Prej 40c, zdaj ................................30c
Nihilist. Napeta povest iz resničnega življenja.
Prej 40c, zdaj ..............................................30c
Obiski. Iz življenja naših znamenitih mož.
Prej $1.25, zdaj ..........................................95c
Ob tihih večerih. Zbirka zanimivih povesti.
Prej $1.00, zdaj ............................................75c
Patria. Zanimiva povest iz irskega življenja.
Prej 30c, zdaj ................................................20c
Vrtec. Zbirka povesti in poučnih člankov. Prej
75c, zdaj ......................._*_.................;.............55c
Kdor naroči iz gornjega seznama knjig najmanj za $4.00, dobi povrhu še brezplačno povestno knjigo Toiminci.
Naročilom blagovolite priložiti potrebni znesek in jih pošljite na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Dodatne opazke.
(Dalje.) '
Prav tako je upravičeno vprašanje: Odkod organsko življenje sploh?" Gotovo, se strinjam. "To vprašanje rešuje veda." Enako pravilno. Ampak kako? G. Molek zajaha konjička vede in — rešuje. Spravi se na bakterije, kemikalne snovi, električno potenčnost... kemikalno-električni proces..." vse precej v redu, ker veda ima pred seboj še celo morje nerešenega, in nihče ne more zahtevali, da bi veda kar dirjala . . . tudi veda se evolucio-nira.
Ampak zdaj pride vsaj nekaj tudi —Molekove vede. -Jaz sem menil: počasi, počasi, ne prehitro, da pride veda do sape, kakor pravimo. Veda naj se loti začetka, naj začne pri glavi. Vprašanje se glasi, in g. Molek sam pravi, da je upr a vino: Odkod . . . organsko življenje? To vendar znači: Kako se je začelo, kakšen je začetek? Tu pa g. Molek poskoči in z njim vsi evolucionisti. — "Znanost ne'potrebuje detajli-rane razrešitve 'začetka*, ker že ima dovolj drugih dokazov . . ." He, he. Da rabim primero. Znanost bi vedela povedati o rokah, nogah, prsih, ko-žiž, krvi . . ampak o — glavi, najvažnejšem delu telesa . . nak . . . tega, glave, ni treba, ker zadostuje n. pr. kak repek.
G. Molek pa — filozofira še dalje: "Veda sploh ne govori o kakem 'začetku*, ker ve. da ga ne more nikjer najti." Sijajna veda. pa slovesno pripozna tak bankrot! In kakor kak nadut berač, se ta "veda" še dalje postavlja: "Bolj in boli se J utrjuje mnenje pri resnih znanstvenikih, da je treba izključiti sploh vsak argument o i "začetku", toraj o pojmu, da J ima ta ali ona stvar nekje začetek. kjer je prej absolutno ni bilo. Ta pojm je treba enostavno zavreči . . ." Sure, Mike. ker ta "veda" na "upravičeno" vprašanje nima odgovora, je treba kratkomalo vprašanje — zaklati, gotovo iz same ljubezni do tistih "neresnih znanstvenikov", ki bi se utegnili s takim "upravičenim" vprašanjem — osmešiti. He. he . . . Takega "umgrupiranja" v svetovni vojski ni bilo. Razvija se, pa se ni začelo razvijati!
G. Moleku in taki "vedi" prav malo pomaga, ako sledi dolg citat iz nekega dr. G. A. Dorseva. Ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta, to ve vsak otrok.
Ce g. Moleku zadostuje taka "veda", naj mu. Meni se ni ravno treba sklicevati na nikogar, ker vsaj zame, vsebuje pojm procesa tudi začetek takega proseča, Molekov ali Dor-seyev "večni proces" je zame trikoten krog. Kadar bo taka veda, ki govori o "večnem procesu", dokazala, da je dvakrat dva — pet, se tudi jaz — "umgrupiram".	.
Počasi, počasi. Jaz sem opominjal k počasni hitrosti, zdaj sem jaz sam postal počasno hiter, ali hitro počasen. "Le počasi, g. Trunk," zavira g. Molek.
Gre za postanek živih bitij iz neživih snovi, in o razliki med Iživo in neživo "snovjo", kakor pravi g. Molek, a ni točno. Pri tem sem jaz govoril o nezmiselnosti. In tu sem se baje — prenaglil. "Počasi . . . holt . . . veeee . . . kliče g. Molek, in začne razlagati, da nekako "ni bistvene razlike med živo in neživo snovjo", in po-prašuje: "Kdo more dokazati, da so nežive prirodnine absolutno mrtve?" Še več počasnosti bo treba.
Mrtvost zemlje je pri vpra-
šanju pest. na oko. "večno mehanično gibanje" je svetla tema, in "elektroni v slanicah Trunkovih možganov" so o-cvirki. Ako se samole krepko poprašuje: "Kje je bistvena razlika med živo in neživo snovjo?" in se enako krepko odgovarja brez kakih dokazov: "•Je ni. Razlika je le v stopnjah." potem organični in an-organični svet še dolgo ne prideta skupaj.
Ker navaja g. Molek svojo avtoriteto, dr. Dorseva, naj sledi nekaj tudi od moje strani, da "ne bom sam odgovoren za svoje trditve.' Praktični zdravnik dr. A. Brecelj piše: »"V prazen nič se je razblinila domneva nekaterih prirodoslov-cev polpretekle dobe (g. Molek jih ima za najnovejše, v Evropi so se že davno preživeli). češ. da je kje kaka živa snov. prasluz ali podobnega imena, ki je brez posebnega zloga, kakršne so rudnine, in vendar živa. Najnižja življen-ska enota je slanica, ki je že po svoji oblikovni sestavi bistveno (jaz podčrtal) različna od enovitih neživih prirodnin."
Ali: "Zaman so se svoj čas (pozor, smo že davno preko) trudili učenjaki, da bi zasledili kje v prirodi prirodnino. ki bi kazala v svojem zlogu ali svoji obliki prehod med neživimi in živimi prirodninami. — Dandanes ne trati resen priro-doslovec časa s takim iskanjem. ker je prepričan o popolni brez uspešnost i."
G. Molek je toraj prepozno vstal. Vem. da poreče, tla ni, in je bil morda se celo prvi na nogah. Malo poriba oči. nekaj ni v redu. zato se korajžno odreže: "Pojme o živem in neživem je treba radikalno revidirati."
Pripoznam, da ima resna veda še široko polje pred seboj. Morda bodo amerikanski učenjaki posebno uspešni, ker so jim bogata sredstva na razpolago. Isti dr. A. Brecelj pravi: ". . . se hočemo drjžat i vseskozi srednje pot i. Nikjer se ne greši toliko na račun in škodo resnice ko v spisih te vrste, ko se istovetijo ali zamenjujejo prenagljene domneve ali samovoljne razlage z gotovimi dejstvi. Poznanje življenja godi naši vedoželjnosti, koristi našim življenjskim potrebam, a je hkrati važen temelj našemu naziranju o svetu. Zato je treba bolj ko kje drugod vestno razločevati med ugotovljenimi in priznanimi dejstvi ter več ali manj verjetnimi podmenami, ki so poskusne razlage dejstev ali pa začasna mašila za vrzeli našega znanja."
Naštejem nekaj ugotovljenih in bistvenih razlik med or-ganičnim in anorganičnim svetom: sestava, pojavljanje, obstojni pogoj, rast, odzivnost, sposobnost popravljanja, množitev in ploditev.
Niti najhipermodernejša "revizija" pojmov ne bo nikdar prišla preko teh — prekopov.
"Brez treh elementov og-ljenca. vodika in kisika ni življenja," pravi in piše Molekov dr. Dorsey. Za bistvo življenja je to toliko vredno, kakor če pravimo: "Brez moke ni kruha."
(Dalje prih.)
Huda nesreča železniškega., kurjača.
Na železniški progi Osijek-Dalj se je pripetila dne 16. novembra huda nesreča. 251etni kurjač Anton Bolgar se je pri delu sklonil predaleč iz lokomotive. Pri tem je z vso silo zadel ob telefonski drog. Kurjač je omahnil raz lokomotivo ter obležal nezavesten s smrt-nonevarnimi poškodbami.