'A^tntna plačana v gotovim. Leto XVI., št, 259 Ljubljana, petek t novembra 193$ Cena t Din u. .uaivo —juLiijinui tinafijevb UUca x — leiefOD St. tfi22. $123, 3124. il2b S12& usera-Lm »aueaeK. ujubijana. Selen* Durgove Ji. 4. - Tei S4U2 Z4«2. ouru2mcti &Uinbor: viosposKa uiica tt. U - i"eielon St 2455 ouruznics ietje K.ocenova ulica St. S. — Teietop St 190 caCurn pn pošt iek zavodin. L.jut> t;|ana St 11.»42 Praga Oslo /8.180. in*. ?<•« NaroCnina znaAa mesečne Din 25.— Za inozemstvo Did tO.— Uredništvo: Ljubljana. Knarijeva uiozariaio. da je angleški nv^itirt za mednarodne zadeve že leta 1927 i-zdail resolucijo, v kateri neotavl-i-a. da »tvori Abe-^nBa ne-oKhndm n rvvtrfbno dcKooflnii+ev bri+cikesa k o1 rvn i n TtiPo^ j-fn oeriTa V A f'»""M T-f-f»T?-»e lin na-i trov/vr-i 7 irn r^ik-ri+o^r^no-cif-To. « Ira+ero brani Tta- fjl-ip ITI ^nitere"**1« Np ^ijčen način se v Angliji razširja nfvazTK^ožf^nie proti Italiji. Vse to bo1 ;n bolj odmika možnost snorazuma ir. «ova l+aliian^ka ofenziva, ki je očividno kakor kažejo vse vesti, podvze-ta z o1 o veHkonotezno in z vsemi močmi, ? rolu, izhodišču cest, ki vodi jo preko Kuakene v dan rt-kilsko deželo. Tudi voiska generala Bi-roliia je pričela prodirat! nroti Makali. Neka spredni? strara, ki šteie 50 askarov, .je po dolini reke Geve prodrla do vasi, ki ie le še 12 km oddaljena od Makale. DanaJrilski oddelki so pod vodstvom polkovnik? Lo^enzirim prodrli do Mart« gane. I>aues bodo skušali zavzeti vrh Kap tal. ki dominira nad cestami, ki vodiio nrot? ?nini in vzhodn. Pričakujejo, da bo Mikala padla že danes, najkasneje pa jutri. Makala m Asmara, 7. novembra, b. Italijanski oddelki so danes ob 11.30 zavzeli vse višine okoli Makale na levi in desni strani. S tem je vse oremiie ob rekah Ta kaze in Geve v iteli ie.n«ldb rokah. Makala bo najbrže padla v Italijanske roke jutri, ker postaja obroč okoli mesta vedno tesnefši. Italiianski vojaški krogi upajo, da se bo lahko zasedba Makale izvedla brez večiih borb. Nove ceste, ki bodo služile dovažaniu hrane in streljiva voiaštvu na fronti, se gradijo z vso naglico, vendar pa uporabljajo v glavnem še vedno mezge kot transportno sredstvo. Veter je že posušil teren, ki so ga -omehčali poslednji nalivi Italijanska letala so južno od Makale opazila manjše oddelke abesinske vojske. Letala, neprestano krožijo nad Ma-kalo in sporočajo vrhovnemu poveljstvu vsak najmanjši doeod^k ali pojav Italijanska letala so onremliena z moč^mi reflektorji, da tudi ponoči lahko vršijo izvidniške polete in opazujejo gibanje abesinskih čet. Abesinei so baje mesto izpraznili Bim, 7. novembra. AA. V Rimu so danes potrjevali vest, da so Abesinei snoči izpraznili Makalo. Na mnogih poslopjih tega mesta se vijejo bele zastave. Italijanske patrole so davi prispele do predmestja, v mesto samo pa bodo italijanske čete vkorakale po vsej priliki šele jutri. Čim zavzamejo Makalo, nameravajo Italijani pospešiti svoje prodiranje in čimprej zasesti ostale kraje pokrajine Tigre do jezera Ačiangi kakih 100 km južno od Makale. Svoje nadaljnje prodiranje hočejo Italijani izvesti s tremi kolonami, ki bodo sestavljene iz lahkih lovskih edinic. Francoska poročila Pariz, 7. novembra AA. Agencija Havas poroča: Prodiranje Italijanov se je nadaljevalo na vsej črti. Italijanske čete se sedaj približujejo gorski verigi, ki obvladuje pokrajini okoli Dola in Maikaie. Bataljon domačih vojakov pod poveljstvom polkovnika Maronija in pomožni oddelki rasa Guk-še so zavzeli važno križišče karavanskih cest v bližini Makale. Na tem mestu se ima vzpostaviti zveza med kolono danakilskih bojevnikov in vojsko generala Santinija. Križišče je biiio zavzeto po daljši borbi z Abesinei. Abesinske izgube so zelo velike. Na italijanski strani sta bila ranjena dva oficirja, ubitih pa je bilo 10 askaTov in dva njihova podoficiTja. Abesinska poročila Addis Abeba, 7. novem/bra. AA V uradnih krogih abesinske prestolnice izjavljajo, da se vrše severno in severozaipadno od Maikaie hude borbe. Italijanske čete so snoči zavzele pet gričev, ki leže kakih 10 lan zapadno od Makale. ponoči pa so jih čete rasa Sejuma in rasa Kase potisnile nazaj s protinapadi Davi so Itailijani zopet napadli, nakar so se Abesinei umaknili brez odpora V abesinskih vojaških krogih poudarjajo. da izvajajo Abesmci na severnem boji šču zaradi močnega delovanja italijanskega letalstva in da bi štedili z municijo še dalje svojo dosedanjo taktiko. Podnevi se abesinske čete umikajo, ponoči pa nanadajo italijanske sprednje straže. Bitka med Abesinei in askari Rim, 7. novembra, o. Iz Asmaa-e poročajo, da so askari včeraj zavzeli Agu.o. Ko so preko Agule prodirali dalje proti jugu, so jih Abesincj nenadoma napadli in vrgli iz zavzetih postojank. Napad je bil povsem nepričakovan. Ko so se italijanske čete po prvem presenečenju zopet zbrale, so z bajoneti na puškah znova osvojile izgubljene položaje. Borba je toa zelo kratka. Mnogo Abesincev je bilo ubitih in ranjenih. Napad se je izvršil sredi gozda- Addis Abeba, 7. novembra, o. S severne fronte prihajajo vesti o krvavih borbah. Večji oddelek askarov se je nenadoma znašel v precepu abesinskih iregnlarnih čet in je prišlo do borbe., v kateri je padlo zelo mnogo askarov in Abesincev. Aska-rj so šele po izredno hudih spopadih pregnati Abesince iz njihovih postajank. Ta prvi resni odpor Abesincev je prepričal italijansko vrhovno vodstvo, da mora postopati še bolj previdno. Splošno računajo, da bodo Abesinei z vso odločnostjo branili Makalo. Asmara, 7. novembra, g. Ker so italijanska izvidna letala ugotovila, da se pri Makali zbira več tisoč Abesincev v utrjenih postojankah, smatrajo sedaj, da bodo Abesinei pri Makali nudili odpor proti nadaljnjemu italijanskemu prodiranju. Po zasedbi Makale bodo imeli Italijani v svojih rokah približno eno osminko abesinskega ozemlja na vseh frontah. Južno od Hausie-na je prišlo včeraj med italijanskimi askari in približno 300 dobro oboroženimi Abesinei. do liute borbe za posest utrjene jame v gorovju, iz katere so Abesinei obvla- dali vaino cesto Askari so v naskoku zasedli jamo. ter pozvali Abesince, naj se vdajo, Abesinei pa so izvedli protinapad. Prišlo je do strahovite borbe na nož. Na strani Italijanov sta bila dva častnika ranjena, dva podčastnika askarov in več vojakov je bilo ubitih. Izgube Abesinoev so velike. Končno je askarom uspelo zavzeti jamo ter ujeti ostali del abesinske posadke. Pro^iranfe tnii na somalskl fronti Italijanski glavni stan na soma'ski fronti, 7. novembra g. Na dol-jih izvidnih poletih nad Ogadenom so it-alijaiska letala ugotovila obsežna utrievalna dela Abesincev se-vernovzohno od Ualuala. Podoba je. da se pripravljajo Abesinei pod poveljstvom msa Nasiba na odločen odr>or proti italijanskemu prodiranju na sofoalski fronti. Italijanska letala so tudi ugotovila abesinske gard-ne čete elito abesinske vojske- Italijani so na svojem prodiranju proti severo.zanadu dosegli ozemAction Prancaisec, je v Abesiniji prepovedan. Kakor 6e do znava je vzrok prepovedi, ker je Hst pisali, da imajo v Abesiniji še 11wlo-žree. ženeva zahteva ukinjenje kliringov z Italijo Podrobna navodila sankcijskega odbora — Po njegovih zahtevali bi se moral ukiniti tudi klirinški promet Ženeva, 7- novembra. AA. Glavni odbor za sankcije je snoči uredil vprašanje klirinških sporazumov in pogodb, ki so sedaj v veljavi. Sprejel je resolucijo, ? kateri predlaga, naj vlade od 18. novembra dalj« prepovedo plačila v lirah na italijanski klirinški račun za blago, ki je bilo uvoženo v Italijo. Dne 18. novembra naj se po tem takem prekinejo klirinške pogodbe odnosno plačilni sporazumi z Italijo. Vlade naj izdajo potrebne odredbe, da izvozniki, ki so ie prejeli ali ki imajo še prejeti neplačano italijansko blago, vsote, ki jih imajo plačati za to blago, deponirajo pri Narodnih bankah svojih držav. Banke bodo s tem denarjem plačale izvoznikom njihove terjatve. Nadalje pravi resolucija: 1. Izjeme se smej« uveljaviti samo pri pogodbah. ki jih je posamezna država ali ustanova. ki je pod kontrolo te države, sklenila pred 19. oktobrom in ki se nanašajo na tako blago, ki je za omenjeno državo posebnega pomena. 2. V takem primeru je treba upoštevati, ali je bilo še pred 19- oktobrom plačano najmanje 20% od celotne vsote, ki je označena v pogodbi. 3. Upoštevati se smejo pogodbe, t katerih se izrecno določi plačilo v blagu, čegar uvoz je t Italijo zabranjen.. 4 Posamezne vlade bodo podale pododboru za gospodarska vprašanja do 10- novembra podrobne informacije o vsaki posamezni pogodbi. Na osnori teh poročil bo odbor do 12. novembra sestavil definitivno listo takih pogodb, za katere je upravičena izjemna procedura. Poleg tega je odbor sprejel interpretacijo o bojkotu italijanskih proizvodov v tem smislu, da se prepoved uvoza odnosno izvoza ne nanaša na knjige, liste itd. Končno je odbor sklenil ustanoviti poseben odbocr ra izvajanje sankcij, ki bo od 18. novembra dalje stalno zasedal. V tem odboru bodo zastopane Rusija. Španija Poljska. Jugoslavija, Rumunija. Grška, Švedska, Turčija in Švica. Nemčija in sankcije Nasprotujoče si francoske ln nemške vesti o ukrepih berlinske vlade — Sporočilo tajništvu DN ženeva, 7. novembra, d. Ožjemu koordinacijskemu odboru je včeraj sporočil generalni tajnik Društva narodov obvestilo nemške vlade, da se vrše v Nemčiji naku pi blaga z namenom prodati ga z velikim dobičkom vojskujočim se državam. Zato namerava odrediti Nemčija ukrepe za preprečenje tekih špekulacij. Nemčija nj poslala Društvu na.ro«lov nobene pismene note, pač pa se 'e zslasM nemški konzul v ženevi dr Krau*»i pri angleškem generalnem p od tajniku DruStva narodov Waltersn ter mu osebno sporočil obvestilo nemške vlade Nemški zastopnik je rzjavil, da namerava NemčMi v prihod njih dneh izdati veo zakonov, po katerih bosta prodaja a uv^z vcč vrst proizvodov postavljena poj na+z^rstvo in po pot rt bi tudi prepovedana. P"i t »m ne gre samo za orožje, marveč baH za druge za vojno važne proizvode. Nemč ja hoče preprečiti, da bi se sedanji ital jansko abi»sin®ki spor izkoriščal za konjunkturne dobičke V nemških krogih zjavljiJ-j, da nemška ukrepi ne r> >me»;ajo sodeloviija pri fauk-cijah. temveč samo nadaljevanje dosedanji nemške politike nevtralnosti V ženevi pa vidijo v nemškem koraku znak približanja Nemčije k Društvu narodov in njego vim načelom s čimer se odpira možnost nadaltnpga code'ovania med ženevo in Berlinom Pri tem opozarjajo tudi na ponove izjave članov aneleške vlade • Zfldniih »*neh. v katerih so izraža,15 želj' da b' se Nemčija zopet oridobila za sod. 'ovs.nie v Društvu narodov Pariz. 7 novembra. AA »Matin« prin; -ša poročilo o demaršl nemškes^ konzul3 v ženevi Poročilo pravi, da se še ne mori jasno videti, kaj pomeni ta nemški korak Mislijo, de ee Nemčija hoče ogniti špeku- laciji z blagom, namenjenim Italiji in da hoče nekako tako kakor Amerika od daleč podpirati akcijo DN. Dopisnik pristavlja, da vidijo nekateri v tej nemški de-marši še nekaj več. Vsekakor pa sedaj Italija ne bo mogla misliti, da Jo Nemčije prijateljsko podpira v sedanjem položaju. Nemški demanti Berlin, 7. novembra. AA. DNB poroča: Tuji listi so objavili poročila o demarši nemškega konzula v ženevi pri nekem visokem uradniku DN. Te vesti so netočne. Takšne demarše ni bilo. Nemško stališče o nevtralnosti in neeodelovanju pri sakn-cijah je znano in se ni prav nič izpreme-nilo. Če gre z& kakšno naraščanje izrednega izvoza sirervin ali živeža, ki bi moglo ogražati nemške gospodarske interese, bo nemška vtada znala to preprečiti s potrebnimi ukrepi. Nemška vlada je takoj v začetku italijansko-abesinskega spora, še mnogo prej, kakor je DN izdalo znane ukrepe, prepovedala izvoz vojnega materiala in streliva v obe državi. Pariz 7 novembra. AA Havas poroča iz Budimpešte: Namen nemške vlade, da prepove izvoz sirovin v Italijo, je izzval v Budimpešti veliko razburjenje Sklep se zd; Madžarski tem usodnejši ker madžarsko stališče v ženevi ogražn simpatije. ki so jih Madžarski poprej ;zkazo vali angleški krogi. Zato se Madžarska zdaj čuti osamljena z Avstrijo in Albanijo na strani Italije. Laval še vedno ni obupal Pariz, 7. novembra, o. 0 včerajšnjem sestanku Lavala z italijanskim in angleškim poslanikom ni fcal izdan komunike. Znano pa je, da se je Laval trudil omogočiti nadaljnje stike med italijansko in angleško vlado, da ne bi prišlo do popolnega preloma. Politični krogi zatrjujejo, da sta se oha včerajšnja sestanka, kakor vsi dosedanji, nanašala na razgovore o zbližan ju med Italijo in Anglijo. Lavalovi razgovori so ostali brez konkretnega rezultata. Oba poslanika sta se omejila na to, da sta sprejela na znanje Lavalova priporočila. Amerika ne bo prepovedala izvoza petroleja v Italijo Newy0rk, 7. novembra. AA. Iz Hyd-e-pa.rka Poročajo: Predsednik ameriških Ze-dinjenib držav Rooeevelt je izjavil, da vlada skrbno proučuje situacijo, ki je nastala ZaTadi spora med 'Italijo im Abesinijo. >Newyork Herald Tribune« piše o predlogah, nag bi ameriška vlada prepovedala *zvoz petroleja v Itadijo. List sma.tra, da bi prepoved ne bila v skladu z nevtralno-st}? Zedrinjenih držav. Ta ukrep proti Italiji tudi ne bi biil odločilnega pomena. Koncentracija angleških letal v Aleksandriji Aleksandrija, 7. novembra- o. Agencija »United Press« poroča, da so Angleži v Egiptu koncentrirali doslej 1500 napadalnih in lovskih letal. Očividno se angleško vojno vrhovno poveljništvo mnogo boij zanaša na letala in vojno brodovje, kakor pa na egiptsko vojaštvo, čeprav je pod vodstvom angleških oficirjev. Angleški pomorski manevri pri Kairu Pariz, 7. novembra, v. Kakor javljajo iz Kaire bo ob koncu tedna odplulo iz AiekiSandrije 45 angleških vojnih ladij, ki bodo izvedle manevre na odprtem morju. Teb vaj se bodo udeležila tudi letala. Sueški prekop ne bo zatvorjen London, 8. novembra, g. Kakor poroča Reuterjev urad bo ostal Sueški prekop odprt za ladje vseh narodov ne glede na to ali bodo plule pod zastavami držav v vojna ali pa ostalih. Avstriji se hoče angleške zaščite London, 7 novembra. AA Včerajšnja »Star« je objavil, da se v Londonu mudi tajnik avstrijskega podkancelarja Starhem. berga. ki skuša pridobiti politične simpatije in finančno pomoč Velike Britanije za av-strijsk režim ki je sedaj popolnoma ood kontrolo Italije. Taimk kneza Starhember-ga pravi list v Londonu ne bo uspel, pa naj počne karkoli. Nesramno postonanje ivstriiskih nblasti proti tK)lif;čr>;m nasprotnikom ofenzivni ton po režimu insTvrira-r>ega dunaiskega tiska o italijansko.flbesin-sk em sponi in končno odklonitev sankciipo avstrijski vladi so dejstva, ki nikakor ne govorijo v prilog misiji Starhembergovega tajnika Anketa o poljski zunanji politiki Dva ostra glasova proti zvezi z Nemčijo In proti politiki ministra Becka — Dvomi v Iskrenost Nemčije Varšava, 4. novembra. V poljski politiki je zavel nov, svobodnejša veter, kar je opažati zlasti po tem, da se začenjajo javne diskusije o zunanji ooh-tiki, n« samo v vrstah opozicije, marveč oalo v vladnem taboru- Mnenje, da ^ Miki vazali problemi, kakor jih zadaja državnikom dan za dnevom zunanja politika, ne smejo reševati več samo ob zeleni temveč da je treba poslušali 'udi gtesove javnosti, pridobiva vedno več pristašev Kakor kažejo mnogi znaki, je minil čas, ko je vlada namenoma molčala o tem, kako vodi: zunanjo politiko, in puščala narod popolnoma v nejasnosti. Majhna skupina ljudi je doslej odločala o teh vprašanjih, delež javnosti pa je bil le ta. da se je smela čuditi in na skrivaj dvomiti nad umestnostjo in smotrenostjo vijugave poljske zunanje politike. KatovišSlai List »Polon,ia< se je že več časa ha vil g kritičnim ocenjevanjem izpreinembe v poljski zunanje-polftični orientaciji, zdaj pa je zaradi splošne potrebe razpisal javno anketo o tem predmetu. List naglaša, de so odnosa'ji Poljske do Nemčije najznačilnejša in osrednja tooka vse varšavske zunanje poMke, in s tem daje smer, v kateri naj se gibljejo odgovori člankarjev. Urednik pa je obljubil, da bo dal mesta v svojem listu tu dri zastopnikom germanofilskega nazora, da javnosf na ta način dobi čim tomejšo sliko o položaju. Prvi se je oglasil v anketi general Vaclav Sifcorski, ki jie razčlenil poMtlliko dai.ašnje nemške vlado in naglasil. da Nemčiji ne gre m dirugo. nego za ustvaritev velikega nemškega carshva od Baltskega do Jadranskega morja. Dasi so v Berlirnu ">sredotočili ■vse t?vo.je težnje na pridružitev Avstrije, vendar vsebuje njihov program tudi osvojli-tev vseh onih krajev, kjer ie kaka nemška manjšina. Pri tem so si morali Nemci m »prej zagotoriti nevtralnost Poljske, da bi imeli proste roke v Podunavju. Kljub ne-na-padalni pogodbi pa se Nemčija n' odrekla poljskem Pomorju in Šleziji, le da te svoje težnje zavt^ja v kratke besede o popravah svoje vzhodne meje, obenem pn skuša usmeriti Poljake proti vzhodu, kjer naj bi se odškodovali za kraje, ki so no berlinskem pojmovanju večna nemška last. General je prepričan, da poljsko-nemškd paikt ni nič druresa nego oTodje. s katerim so Nem ni Poljsko izolirati v svetu, da bi ob pripravni priliki ne imeln na zanadu nasprotnikov. kadar bi hoteli poseči po za-padn-ih poljskih pokraninah. Nevtralizari ji Polfeke bi kesneie sIMi-Io v.?»zai.s(tvo in onim, ki sanjajo o poljsko-nemški zvez,', jp treba poklica t: v 6pomin izkustva irnred 150 let, Joo ie pri51 o do dolih'? Polivke. Današnja potnika Berlina ie «koro do podrobnost! enaka tedanii prn-sTci takt'ki. N^napadalna fosodba z dne 26. januarja 1934. ima samo namen, da pokvari pogodbe Poljske z ostalimi državami. Poljski narod si želi miru, vendar čuti;, da veaka zveza z Nemčijo slabi Poljsko, ker jo odtujuje Franciji. Taka politika ni samo zabloda najhujše vrste, marveč naravnost samomor in zločin nad narodom- Še odločneje se je postavil proti politika ministra Becka znani pubLioist in bivši senator Boleslav Koskowskn, Ici trdi, da se Poljska med vsemi državami, članicami Društva narodov, najbolj dTŽi tajne diplomacije, Tako ne ve nihče, iz kakšnih razlogov je Poljska tako rezervirana do Male anbamte, nihče ne ve, kaj misli Poljska o podunavskem paktu, mikom ur ni jasno, ka j bi storila Varšava, a ko bi vzhodni pakt zopet prišel aa dnevni red. V italijansko-abe-sinekem sporu mislijo nekateri, da se je Varšava odločila za Francijo in Anglijo, drugi zopet pravijo, da bo podpirala italijansko stališče, so pa tudi taki noljski listi, ki brez vseh ozrrov pišejo o zvezi Berlin-Varšava-Budimpesrta-Rim. Nejasne pa so še mnoge druge stvari. Zaradi čisto nepotrebnega Beckovega spora z Litvi novom bi človek mislil, da je Hitlerjeva ideja dvostran-j skih paktov tudi osnovna misel poljske zu-i nanie polivke. Na ta način b! bil g. Beck j nasprotnik kolektivnih pogodb, p tem pa i tudi nasprotnik Društva narodov. Poljska javnost ve vsaj v gla>'"nih črtah, j kaj hoče Mussolini. za Čem stremi Hitler, ' kaj misli Laval. pozna politiko Litvinova ;n Hoareja. .samo o svojih lastnih zadevah ne ve prav ničesar. Minister Beck molči in če svoj molk prekine, se to zgodi v Ženevi. Tedaj pa izve narod, da so se odnošaji z Moskvo poslabšali. Poljska diplomacija je d>ames v slabih odnošajih z vsemi sosedi Z Rusijo ni vse v redu. z Litvo je 15 letni spor že tradiciia. Rum unijo je treba miriti, s Češkoslovaško ni zdražb ne konca ne kraia. Edm sosed, s katerim se minister Beck trudi živeti v prijateljstvu, je Nemčija. Ta pa dale samo splošne in neobvezne izjave ° Potiski in neposredne ukaze Gd«n-sku. Ali naj govorimo o francosko-poljskih odnošaiib? To bi b*lo morda najralostnejše no^tavie Benkove dRplomaioije. Kje stoji tedaj Poljska, se vprašuje Ko-siko"wski. Morda med onimi, ki žele mir in status quo. ravnotežje in sodek>va-!li:Ta vsi»;ko :nor.nosit lovanja in v inozemstvu več rii tfoveka. ki razumel to loa;ko dehiioeo v nasmehi z Polivka javnost z napetostjo pričakuje nadaljnjih glasov v tej zanimivi anketi. Iizivafoee madžarsko ^likovaitie Budimpešta, 7. novembra. AA. Z uka-»om regenta admirala Hortyja je dobil dr. Arpad Hidj, odvetnik iz Kapošva-ra, naslov vladnega svetnika. To odlikovanje naj bo priznanje za zasluge, ki si jih je odvetnik Hidj stekel v javnem življenju. Dr. Hidja pozna javnost radi njegovih tesnih stikov z organizacijo »Ustašev«, katerih odvetnik je bil. V Kapošvaru in kasneje pred prizivnim sodiščem v Bu- dimpešti je dr. Hidj branil terorista Edvarda Premea, znanega bandita, ki je s peklenskim strojem napadel železniško postajo v Koprivnici. Dr. Arpad Hidj je imel že pred tem procesom in tudi kasneje stike z voditeljem teroristov na Madžarskem, Servacijem Perče-cem in z drugimi, ki so njih dela dobro znana. Dr. Hidj je tudi sedaj še v zvezah s temi krogi. litrebljevanje Židov v Nemčiji Zakon o ureditvi židovskega vprašanja, ki je bil sprejet v Niirntergu, bo skoraj dovedel do popolne likvidacije židovskega elementa v Nemčiji. Protižidovski bojkot ao danes med Nemci še ni prav nič popustil, ieprav se o njem v Listih ne piše več. V malih mestih je danes Židom skoraj nemogoče živeti. Mnogokrat naletiš ob prihodu v tako mestece na veliko tablo z napisom: »Židje so pri nas nezaželjenk. Niso redki primeri, da židovski trgovski potnik ne dobi niti prenočišča, niti hrane, niti bencina za svoj avtomobil, Zgodilo se je že celo, da Žid ni dobil niti čaše vode. V mnogih mestih so že do zadnje likvidirane ▼se židovske trgovine. To sistematično bojkotiranje Zidov prehaja tudi na velemesta. V Diisseldorfu je bilo pred bojkotom nad 30> židovskih trgovcev, ki so zaposlevali eno tretjino vseh trgovskih pomočnikov. Sedaj likvidira svoje trgovine že zadnji tucat od onih nekdanjih židovskih trgovcev. Vsi ostali so obrate že zaprli in se po večini izselili. Organizacijo in izvedbo bojkota vodijo narodno socialistične organizacije in občin-»ke uprave, a tudi državni uradi- Na pod- lagi posebne uredbe ne more uoueu židovski podjetnik več sodelovati pri javnih li-ciiacijah. V velikih trgovskih in industrijskih podjetjih so uioraii odpustiti vse višje židovske nameščence, ker so izjavili nemški nameščenci, da se ne bodo več pokorili židovskim šefom, liipotekarne banke delajo vse večje težave židovskim dolžnikom ter jih brez prizauašanja tirajo ua boben. čim »e ponudi prva pnlika. Cela vrsta med njimi sploh odklanja vsako poslovno zvezo z Židi. V Berlinu so dobili v nekaterih odličuih mestnih okrajih vsi židje sodne stanovanjske odpovedi, obenem pa jim je bilo od uradne strani »nasvetovauo«. naj se odselijo na mesluo periferijo. Govori se že, da bodo Židom zopet določeni gotovi mestni deli, v katerih bodo smeh stanovati, kakor ie to bjl običaj v prejšnjih stoletjih. Ministrstvo za propagando je nedavno pozvalo v»e židovske lastnike kinematografov, da morajo najkasneje do 1. januarja 19ob prodati svoja podjetja arijcem, sicer jim bo koncesija za kino odvzeta. S 1. oktobrom so bili odpuščeni iz nemške sodne službe zadnji sodniki, obenem pa je bilo odstavljenih preko 600 židovskih notarjev- Nemška vojska pod Mtierf evsko zastavo Berlin, 7. novembra. AA. Davi ob osmih so prvič razobesili novo vojaško in pomorsko zastavo, ki jo je predpisal vodja države kanoelar Adolf Hitler. Posebno slovesen je bil prizor pred poslopjem letalskega ministrstva. Pred poslopjem je bila razvrščena častna četa, lovske eska-drilje barona Richthofena. Listi obširno komentirajo ta dogodek. »Germania« pravi, da se je s tem izpolnila obljuba, ki jo je dal zakon o državni zastavi, da se bo za vojsko ohranila črno-belo-rdeča zastava. Nova zastava ima rdeče ozadje, ravni (vojni) križ je črnobel. kljukasti križ je pa v krogu s črnim in belim okvirjem. Stara vojaška zastava, pravi list, odhaja toda živela bo še dalje kot nad vse ponosen spomin na človečanske podvige nacionalno socialistične stranke. Ta zastava mora biti dokaz, da državna oborožena sila ni snmo neko tradicionalno telo ali panoga državne službe, temveč v pravem pomenu besede del države. »Lešpziger Neuesrte Nachrichten« pravijo med drugim, da bodo v bodoče vojska, stranka in narod korakali z ramo ob rami z zastavo s kljukastim križem in da se borbeni duh pruskega nemškega vojaka združuje z borbenim svetovnim nazorom nacionalnih socialistov. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pa poudarja, da bodo dunas prvič po dolgih letih v Nemčiji prisegali novinci, ki so stopili v vojašnice na osnovi splošne vojaške obveznosti- Last pravi, da to pomeni končno ponovno vstajenje nemške narodne vojske. Berlin, 7. novembra. AA. Uredba od 1. novembra 1919 o nemškem grbu je razveljavljena _ v novem nemškem grbu so tudi znamenja nacionalno socialistične stranke. Brezposelnost v Zagrebu ■ia^reb, 7 novembra. o. Objavljeni so bili podatki javne borze dela. po katerih je bilo meseca oktobra v Zagrebu 6.753 brezposelnih delavcev, ki so jim bile izplačane podpore v skupnem znesku 125 tisoč dinarjev. Beležke Kakšna mora biti cenzura Včerajšnjc »Vreme« objavlja v svojem političnem pregledu pod naslovom »Kakšna mora biti cenzura« sledečo vest iz MadrL da;- Zaradi velikega števila cenzuriranih člankov v listih je včeraj minister notranjih del ponovil svoja prejšnja navodila o izvrševanju cenzure: »Cenzura ne sme biti instrument obrambe gotovih političnih strank, nego se sme uporabljati samo v slučaju na_ padov proti splošnim narodnim institucijam ali pa sploh proti Španiji.« Disciplina v srbijanski združeni opoziciji Neprestani incidenti na zborih združene opozicije gredo g. Davidoviču močno na živce. Posebno hud je na mladega levičarja Dragioljuba Jovanoviča. ki mu očita, da je pravd oče vseh teh neprilik. Tako se z»adnji »Narod«, ki je veljal za Davidovičevo osebno glasilo. sLLno razburja zaradi incidenta v Šabcu. Tam je namreč poskušal prečitati neki prijatelj Dragoljuba Jovanoviča na koncu zbora neko resolucijo brez pristanka gg. Davidoviča in Joče Jovanoviča. Zaradi tega postopanja sta se močno razburjala .4ačko-wa delegata gg. Čelan in dr. ScholL, ka je dejal, da bi bilo kaj takega na shodih KDK nemogoče. Sedaj zahteva >Narod«. da se ugotovi, kdo je odgovoren za disciplino na zbzbor Dragoljuba Jlr* anoviča«- Po mišljenju »Naroda« sploh ni nobena skrivnost več. de se poskuša vrinitii Dragoljub Jovanovič kot tretji voditelj erbijanske«a dela izvenparla-meutarne opozicije. Dalje pravi »Narad«, da ni mogoče več gledati, kako na shodih združene opozicije v Srbiji različni' govorniki različno vore. Bolnim ženam se izpraznijo čreva po uporabi naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice — nemoteno in lahko. Ljudje se temu čudiijo in poslušajo, kaiko end priporočajo demokracijo, drugi stanovsko kmetskio fronto, dočim tretji zahtevajo brisanje davkov za kmete in brisanje kmečkih dolgov. Temu je treba narediti konec, zahteva »Narod«. Poslanci iz vrbaske banovine Banjaluške »Vrbaske Novine« poračajo, da se je večina narodnih poslancev iz vrbaske banovine priključila JRZ, odnosno vladni večini. Poslanci iz te banovine so bili doslej večinoma neopredeljeni. 2e ob ustanovitvi poslanskega kluba JRZ se je vanj vpisalo pet narodnih poslancev. Zadnje dni pa se razvija živahna agitacija po vsej vrbaski banovini, da bi se klubu priključili se ostali. Iz združene opozicije V zagrebškem »Obzoru« beremo naslednjo informacijo: »Doslej še nismo prejeli poročila, kdaj bodo delegati srbske izvenparlamentarne opozicije prišli v Zagreb k nadaljevanju razgovorov z delegati KDK. Pričakuje se, da pridejo prihodnji teden, vsekakor še ta mesec. V Zagrebu so pripravljeni na nadaljnja pogajanja, ker so vsa vprašanja v KDK glede sodelovanja z srbskim delom opozicije razčiščena. Po izjavi delegata demokratske stranke Božidarja VLajiča, ki je bil v Zagrebu, se lahko pričakuje, da je v vrstah vodstva srbske opozicije dozorelo mnenje, da so sedaj razgovori s KDK potrebni- Na jasnem so si tudi glede sklepov, ki se imajo sprejeti v Zagrebu glede nadaljnjega skupnega dela v svrho rešitve hrvatskega vprašanji in ureditve države.« Opozicijski shod v Bana tu Za nedeljo je napovedan v pefcrovgradu. nekdanjem Velikem Bečkereku, velik sho ' izvenparlamenta-me opozicije. Glavni govorniki so Ljuba DavidoviC ter Joca Jovanovič, povabljeni pa so na Shod tudfi zastopniki dr. Mačka. To bo prvi večji zbor, ki ga prireja združena opozicija v Banatn. Personalna unija med nemškima strankama v ČSR Iz Praige prihaja Zanimiva vest. Stranka karpatskih Nemcev, ki je bila dosedaj samostojna stranka, je na svojem kongresu izvolila za predsednika Konrada Hen-lema, ki je že predsednik Sudetsko-nem-ške fronte. Kljuib temu hoče karpatsko-nemška stranka obraniti svojo 6amostoi-nost tudi v bodoče. Gre torej za zanirmiv Pojav nekake personalne unije med dvema peflitičnima strankama. Seveda bo pri tem težko ostalo. AH se bosta tudi strap-ki kot taki zaslužiti i, ali iXa 6i bodo karpat-ski Nemci pač km^loi morali izvoliti novega predsednika. Načrt za nov zakon o srednjih šolali beograd, 7. novembra- p. Prosvetnega ministra je posetila večja deputacija udruženja srednješolskih profesorjev pod vodstvom predsednika prof- Kn»ževiča. Deputacija se je zahvaJtla prosvetnemu ministru za otvoritev novih . srednjih šoi in ga naprosila, naj bi čim prej predložil Narodnemu predstavništvu novi zakon o srednjih šolah. Načrt je že sestavljen. Profesorji tudi zahtevajo, da se uvedejo zopet javne ocene, ker se pri tajnem ocenjevanju lahko vrše zlorabe. Končno je deputacija prosila ministra, naj se zavzame za povečanje kreditov za srednje šol-stvo v državnem proračunu, ker je sedaj Položaj takšen, da kljub nujni potrebi ni mogoče postaviti smplentov za profesorje Minister je obljubil, da bo po možnosti ustregel izraženim željam. PredBog zakona o srednjih šolah bo v kratkem poslal profesorskim organizacijam v izjavo. V ponedeljek se sestane Narodno predstavništvo Predsedstvi obeh zbornic v avdiencah pri kraljevih namestnikih — Obvestilo o sklicanju Beograd, 7. novembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič so danes opoldne sprejeli v avdienci novo predsedstvo senata, takoj nato pa novo predsedstvo Narodne skupščine. Pri avdiencah sta se novoizvoljeni predsedstvi senata in Narodne skupščine predstavili kraljevemu namestništvu-Beograd, 7. novembra, a, O avdiencah obeh predsedstev Narodnega pred-j stavništva pri kraljevih namestnikih sta bili iz pisarne senata, odnosno Narodne skupščine izdani naslednji obvestili: Predsednik Narodne skupščine Ste-van Crrič je bil danes opoldne s člani predsedstva sprejet v avdijenci od kraljevih namestnikov. Pri tej priliki je predstavil kraljevim namestnikom novo- izvoljeno predsedstvo narodne skupščine. Predsednik senata dr. Ljubomir To- mašič je bil danes opoldne s člani predsedstva senata v avdienci pri kraljevih namestnikih. Pri tej priliki je predstavil kraljevim namestnikom novoizvoljeno predsedstvo senata. M Beograd, 7. novembra. AA- Predsednik kraljevske vlade dr. M^lan Stojadinovič je poslal danes predsedniku senata dr. Ljubo-miru Tomašiču in predsedniku Narodne skupščine Stevairu čiriču pismo, v kafterem jima sporoča, da se bodo v skladu s členom 25 zakona o poslovnem redu v senatu in Narodni skupščini začele šefe senata in Narodne skupščine 11. t. m. z ukazom kraljevega namestništva. Otvoritev pančevskega mostu Beograd, 7. novembra. A A. V soboto, 9. t- m. bo svečano izročen prometu du-navski most kralja Petra H. Hkratu bo otvorjena nova proga Beograd-Pančevo. Otvoritvene svečanosti se prično ob 11. Most bo blagoslovil patrijarh Varnava. O priliki otvoritve bosta govorila zastop- | nik prometnega ministra in predsednik : beograjske občine. Nj. Vis. knez Pavle ' bo s simboličnim aktom otvoril novi most in ga izročil prometu. Po otvoritvi se bo s posebnim vlakom odpeljal iz Beograda preko mostu v Pančevu. Na postaji v Pančevu bo svečan sprejem. Ovire za razvoj Velike LJubljane Pišejo nam: Hvaležni moramo biti četrtkovemu »Slo-vencuc, da je načel važno vprašanje o zaprekah, ki stoje na potu neoviranemu razvoju Ljubljane. Ta problem je treba začeti reševati prav pri korenini in energično zastaviti lopato in rovnico. da damo slovenski prestolnici sodobno lice in izgled modernega mesta. Seveda se je >Slovenec< lotil vprašanja pri napačnem koncu, zato pa je izzval med našimi meščani, ki dobro vedo, če«a mesto potrebuje, burjo nejevolje. Lotil se je namreč likvidacije ob-čekoristnih institucij, prezrl pa je bruno v svojem očesu — resnične ovire, pred katerimi se more ustaviti vsako prizadevanje občine po pravilni ureditvi mesta- »Slovenec« piše: »V centru Ljubljane so institucije, ki zavzemajo velike komplekse zemljišč in direktno zavirajo ekspanzijo mesta. To so letno telovadišče Sokola. Ate-na z vsemi igrišči, velesejem in mestna vrtnarija.« Ce bi bilo to letno telovadišče imenovano po kaki drugi ptici, bi gospodje iz Kopitarjeve ulice dejali, da spada tako telovadišče samo na mesto, kjer je. ker tam ni prahu, bližina tivolskih travnikov in gozdov pa dovaja dovolj svežega zraka. -Dejali bi tudi, da se Tivoli onstran železniške proge ne sme nikoli zazidati, segli bi v avstrijske čase in imenovali Tivoli Pra-ter in pljuča Velike Ljubljane. Ker pa je na tem prostoru Sokol, je zanje jasno, da njegovo telovadišče indirektno ovira razvoj mesta. Za sedaj je ta ovira indirektna, kmalu bo postala v »Slovenčevih« stolpcih direktna, ako bo treba nove ofenzive. Če bi na mestu Atene stalo igrišče sv. Uršule, koliko navdušenja bi bilo za to igrišče, kjer se naši malčki do sita navži-jejo solnca in zraka* — bi pisal »Slovenec«. Tako pa ugotavlja samo raznovrstni kraval, ki ga razen njegovega poročevalca nihče ne čuje. Na Kodeljevem namreč ni nikake^a otroškega vrišča. >Slovencu« se silno smilijo Siškarji, ki morajo hoditi v mesto po Latermanovem drevoredu »ob zaplankanih barakah«, za Ljubljančane, ki morajo hoditi ob mrtvem, neokusnem zidu po Nunski in Frančiškanski ulici, pa še marsikje drugod, pa nima besede sočutja. Ako »Slovenec« poroča o indirektnih ovirah. ki onemogočajo razmah mesta, pozivamo njegovega poročevalca, naj se potrudi na Grad. kjer bo videl direktne ovire, ki ne dopuščajo ureditve mestnega eentra. To so pred vsem nunski vrt, obdan z visokim zidom od vseh strani, z zidom, ki je tako pust in nesodoben, da mora žaliti estetski čut vsakogar. Zaradi tega zidu in vrta se ne more urediti trg pred muzejem. Mestna občina je storila, kar se je le dalo, ko je svoje zemljišče spremenila v lep park, kjer tembolj prihaja do svoje veljave nunski zid, stoletna ovira vsakega napredka. Ali ne bi bilo na nunskem vrtu dovolj prostora za botanični ah zoološki vrt, po katerem se >Slovenčevemuc poročevalcu tako silno toži ? Druga srednjeveška ovira je zid v Frančiškanski ulici, ki tudi občutno kazi center mesta. Potem pa ona vrsta nizkih hišic, ki se vlečejo po Prešernovi ulici vse od samostana do Kreditnega zavoda. Te hišice so še tolj nedotakljive od samega Figovca, kajti ščiti jA določba, da nihče ne sme postaviti tam tako visoke hiše, da bi se videlo na vrt oo. frančiškanov. Še mnogo sličnih primerov bi lahko navedli, n. pr. iz Poljanskega okraja, kjer je skoro ves nezazidani prostor v lasti ali upravi mrtve roke. Takisto je ua Mirju. kjer se kaže ona nelepa tendenca, zapirati vrtove z visokim zidom, pa vrt šentpetr-skega župnišča, ki je tudi močna ovira zs razmah mesta, pa zidani plot na Taboru i.t«L Neprekinjena je veriga zaprek. »Slovenec« pa se zaletava v Sokole, A t en o in velesejem- Jasneje ni mogel pokazati svojega kopita. Zadnje priprave za marsejski proces Pariz, 7. novembra. p. Pri okrožnem sodišču v Aix en Provence se dovršujejo zadnje priprave za proces proti marsej-skim atentatorjem. Na zatožno klop pridejo Kralj, Pospišil in Rajič, dočim bo Pa-Veliču in Kvarterniku sojeno in contuma-tiam. V dvorano bodo pripuščeni le francoski novinarji, ki dobe dovoljenje politične oblasti, ki oni inozemski novinarji, katerim bo iadaJo dovoljenje zunanje ministrstvo. Fotografom bo vstop v dvorano najstrožje zabranjen. V sodni palači tudi že montirajo telefone, ki bodo na razpolago inozemskim novinarjem. Za dobo trajanja procesa, ki 6e bo pričel IS. tm., bo sodno poslopje najstrožje zastraženo Morilec inž. Mihevca oproščen Bihač, 7. novembra, o- Pred okrožnim sodiščem je bil dames zanimiv proces proti delavcu Pašku Jakovljeviču ie Sibeni-ka, ki je 10. judija 1. 1933 ustrelil direktorja žage v Drvarju, ki je last »š'jpada< inž. Josipa Mihevca, ker ga je odpustil iz sl-užbe. Morilec je bil obsojen na 15 let ječe, njegov b ranit elj pa je vložil priziv. Sarajevska apelacija je braniteljevo zahte. vo sprejela in odredila ponovno razpravo-Vrhovni samitet6ki svet je izdal spričevalo, da je Jakovljevič npuračunljiv Na podlagi tega ga je sodišče danes oprostilo, na zahtevo državnega tožilca Pa ie b!! odposlan v umobolnico. Prodaja Barthoui*"-knjižnice Pariz, 7. novembra AA. Danes so prodali drugi del dragocene knjižnice pokojnega zunanjega ministra Louisa Barthou-ja. Skupno so doslej izkupili okrog 6 milijonov frankov. Verlainovo delo »ModrosU So prodali za 140.000 frankov. V Barthou-jevem izvodu je bilo mnogo avtogramov in beležk znanih li-teratov. Vesti o ogromnem notranjem posojilu v Anglija London. 7. novembra. AA. Delavsko gia-6ilo »Daily Herald,r trdi. da namerava vlada. ako bo pri volitvah izvojevala zmago razpisati notranje posojilo v znesku 200 milijonov f um tov (nad 40 milijard Din) Denar nameravajo porabiti za vojsko mornarico in letalstvo. (Ni izključeno, da je vest le izmišljotina volilne borbe. op. ur.) i Iz meščanskošolske službe j Beograd, 7. novembra. p. Premeščeni so učitelji Etigar Vončina z meščanske šole v Bilječi iiu meščansko šoio v Trbcv-i.kh, Rudolf Godieedj z meščanske šole v i Celju na meščansko šolo v žailcu. za upravitelja, Fran Haberman z osnovne šole v Krčevimi na meščansko šolo v Mariboru, Marija Mandel z osnovne šole v Brežicah na meščansko šolo t št. Všdu nad Ljubljano- Odhod načelnika Zidanška S snočnim beograjskim brzoviakom je odpeljal iz Ljiubljnae bivši načelnik kmetijskega oddelka ^r- banske uprave g. inž. Zidanšek na svoje novo sdaržbeno mesto v Beogradu. Pred odhodom vlaka so se zbrali na peronu številni prijatelji hi znanci g. inž. Zrdanška ter predstavniki števiinih kulturnih in gospodarskih organizacij, v katerih je oddajajoči % yelikim uspehom dočga leta sod^iovai. Slovo je bilo nadvse prisrčno in prijateljsko ter je izvenelo v splošni želji vseh navaočSh na skorajšnje svidenje. Match Aljehin - Euwe Amsterdam, 7. novembra. V 15. partij. Je dr. Aljehin kot beli igraj damski gambit. V srredišnjici je imel Euwe možnost, da odloči partijo v svoj prid, ni pa nadaljeval najbolje in je bila igra po 40. potezi prekinjena v nekoliko b>ljši poziciji z« Aljehina. V nadaljevanju Aljehin prednosti ni mogel izkoristita in se je partija po I 61 potezah končala z remijem. | Stanje po 15. partiji: Aljehin 5, Etrrc-e 5, remis 5. 16. partija ee igra danes v Her-togenbursu. Vremenski pregled Evropa: Oblačno, mestoma deževno vreme v vsej Evropi. Jugoslavija: deloma oblačno v primorski in vardarski banovini oblačno in megla drugod, dež v gornjem Primorju, v teku zadnjih 24 ur je deževalo v vsej državi. Temperatura je padla na jugu, dvignila se je Pa na severu. Pie-vlje 0, Ereegnovi 19. Novosadska vremenska napoved za danes: Prevladuje oblačno in megleno vreme po vsej kraljevini. Verjetno bo deževalo na zapadu in severozapadu. Dvig temperature. Zagrebška vremenska napoved za danes; ga bo prediložij Narodnemu predstavništvu. Pretežno oblačno, hladno, nekoliko nestalno vreme. Dunajska vremenska napoved sa petek: Poslabšanje vremen*. -- 3 Fefelc, S. TT. T935. ~ kraji tn ljudje Jtidenburg Odhod avtobusov v soboto, dne 9. novembra ob 13 izpred hotela »Uniona« v Loubijani. šilinge si mora vsak preskrbeti v Ljubljani- Proiaznice preskrbi odbor. Potnega lista ni treba. Slavnosti se udeleže: zastopnik hamike uprave v Ljubljani dr Vončina Franc, banski načelnik, zastopnik ljubljanske občine podžupan Ev-gen J are, zastopnik mariborske občine podžupan žebot Franc in zastopnik celjske občine magistratni direktor šubic. Odl>or za postavitev spomeniika judenbur-škim slovenskim vojakom bo tudi poslal svojo delegacijo, ravno tako bo tudi zastopana Zveza bojevnikov v Ljubljani. Kamnosetic Kunovar je podaril marmornato žaro, v katero bo položena domača prst iz vseh krajev Slovenije, žara bo postavljena na grobnico slovenskih vojakov r Judenburgu. Na oltar te grobnice bo položen srebrn venec z napisom, ki ga je sestavil naš pesnik Oton Župančič in ki se giaisi: »Nepoza bli enim bratom ljubljenim, ki v tujini spe, v večno svet spomin — njih tovariša.« Ovetttčarski mojster Bizovičar je podaril krasen kranjski šopek iz rdečih nage-Ijev, ki bo tudi položen na slovensko grobnico v Judenburgu. Poleg tega bo poio-fcenih na grob slovenskih vojakov tudi več »vežih vencev iz domačega cvetj* z jugoslovansko trobojni^eo. Aikcija za nabiranje prispevkov za jn-deribuirško grobnico, kakor tudi za primerno počastitev spomina judenbuiškiim akrremskim vojakom, bo, kakor kaže, dosegla lep uspeh. ZhM&a znaša že 22.162 Dhl. Jožko Štele t Kamnik, T. novembru ftooa je toJBmfl vpokojeni občinski taj-tčk g. Jožko Štele, ki ga Je visotoo cenil veti Tfaimrifk to ki s4 je pridobii velik slo-vea tudi kot eden najboljših poznavalcev gač>e foBctore in umetnostne dbrti. 55asJužni pokojnik se je roda 10. marca J8fi0. Kot občinski tajnik ▼ Kamniku je rvvfitopia sflužbo 3. juffija 1914., vpokojen pa p bS 1. januarja 19S1- »Gospod Jožkoc, kakor so ga splošno imenovali, je bfl mar-fcanfcna osebnost V svoji službi je poznal atehermega iz mesta in daljne okolice. Vse vatoe dogodke iz zgodovine Kamnika to otoofice Je imel v svojih zapiskih, veUke salfclade pa Je hranil tudi ▼ svojih dragocenih zbirkah. Na odru Čitalnice je deloval kot igralec, pevec in režiser do svojega 71. teta. Doiga leta je bil tudi navdušen pevec »Lire«. Najvidnejše je njegov0 delo pri čuvanju čitainiške garderobe to zbiranju narodnega blaga. Zbral je dragocene in zanimive predmete starih viteških oprem ter pravo bogastvo v narodnih nošah. Vsak. še tako neznaten rekvizit Je imel v najtočnejši evidenci, da se je videla kdaj in kje je bil nabavljen, ali kdo ga Je poklonil. Z veliko požrtvovalnostjo in gmotnimi žrtvami je nastala njegova zbirka. Letos avgusta je bila razstavljena in je mnogoštevilne obiskovalce te razstave še osebno vodil g. Štele, ki je znal najboljše opisati vse zanimivosti in razložiti njih zgodovinski pomen Pri neštetih nastopih z narodnimi nošami je vse sam uredil, dekleta so ga vedno rada vpraševala za to in ono in za vse je imel najboljše nasvete. Sicer pa je bil tudi sam izrazit tip pristnega gorenjskega očanca. V svoji res pristni gorenjski noši je povsod vzbujal splošno pozornost. Ko je general Peter živkovič kot ministrski predsednik obiskal Kranj in ga videl v veliki skupini narodnih noš, ga je takoj nagovoril in Jožko Štele je ministrskemu predsedniku povedal, da Je poslednji svojega rodu, ki je 300 let star. Ker so njegove zbirke, razstavljene r Kamniku to tu<£ na ljubljanskem veiesej-mu vzbujale splošno zanimanje, so se oglašali seveda tudi kupci, on pa ni ničesar prodal, češ, naj ostane doma, kjer je nastalo. S svojim delam in blagim značajem si je ustvarili Jožko Štele trajne lepe spomenike. Njegovo delovanje pa bi moralo biti zapisano tudi v zlati knjigi zgodovine Kamnika- Pogreb blagega pokojnika bo Jutri ob 16. iz hiše žalosti na Šutni na pokopališče na Žalah. Naj mu bo lahka rodna zemlja, katero je tako ljubil, žalujočim izrekamo najiskrenejše sožalje. Uspeli! naše pošte Statistični pregledi ministrstva za pošto ponazoriš je jo poleg poštnega prometa tudi položaj izvrševalcev naporne poštne službe Beograd, 7. novembra. Statistični oddelek ministrstva pošte in brzojava je te dni dovršil svoje obširno poročilo o delu in o gmotnih uspehih pošt br-zojavov, telefonov in poštnp hranilnice za lansko leto. Najbolj značilno ori delovanju vseh poštnih ustanov je bilo bo. da se je promet, loi je prejšnja leta zaradi splošne gospodarske krize močno padal, spet dirienil-V stavno državno blagajno ie prišlo lani 160 roilii ionov kot čisW dob'ček naših oešt-nih ustamov Promet polnih ustanov ie lani dosegel 661050.058 edrinic. kar nomeni napram letu 1933. prirastek 55.573.000 edrindc ali 9 odsrtotkov. Od vsesa onometu odpad e^na notranjo službo 89, na mednarodno službo pa 11 odstotikov. Pri poStnih ustanovah je službovalo land 13.972 usthižbencev. Od teh iih ie bilo 84 odstotkov v poštnih, brzojavnih in telefonskih uradih, ostali pa v mmistnstvu. poštnih dri-rekoiiiah in tehničnih ustanovah. M«1 nsluž-benoi so tvorile ženske delavne moči 31 odstotkov. Stalmes-a oeobia ie bilo 73 odstotkov, ostalo na je posodbeno im najeto. Odstotek pogodbenega osob>ia rase od leta do leta zaradi ustamovrtve novih posodbenih pošt. Tz etatisrtiičnih podatkov te tudii razvidno, da je pole? železniška nohtna služba najtežja in najodgovornejša. Zah «tiw> kaznovani Lani fe brilo isrečemih 4.384 administrativnih m 2.933 deTWmn"h kazni Vsota denarnih kam*?. iki s« tfh pltačali poštni uslužbenci, je znašaš« 126-490 D^-n Tz statistike ie c^o ra«-vn-dmo, fealko vpliva naporna služba na zdravje poštmirb uslužbencev Lani fe bil ▼safc rmStrni w=tbižbemee oovprpJrno boV dni dopn-<*rrr. Lani so omStni w?TnžH«rKri. ki ima-fe v«?; druVwerw1d dopust tekom leta 6.458 usluž- VeTfflc dal etatWR??nen» nresrle^ia ha vi s polnim prometom ^ftnmna dolžina vspIi oo^tnih pmer tm 1oor«nem ie 'rnaSala 54503 fcm, w>fW pa 4 R00 mrln 7-> prenos pošt-nifo Vf&mk fe službo lani 285 polnih va-fronov V en tor 7 vaTftiftT na pri"Vflif)n?Ti 5eWrr>ah P^što pa ie rvreva-ž»iV» tndii ^3 kombiniranih vagonov, ki so Ij^ct n n m ve rrnnmn n^Sta in rotniifkov sfluŽTflrt tudi 160 avtomobilov. 5 mot/viVtnv 40 tor vorrv s kmn*wlw> vptpso Na moriti in rekah na »p tYnT»TiT'.fwV» Trrc»w\-» ft" ^r^iTmlVi ?n Pri žolčtuh boleznih, regulira uporaba naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice — delovanja črevesja vat nih ladij in 4 Solni. Pošta se je prevažala tudii z letali. Samo letala našeea Aeroputa so prenesla lani blizu 400.000 poštnih pošiljk- Na vseh prosah je bilo 490,343.631 raznih pošiljk. V državi je 1998 brzojavnih uradov, med nj:.mi 829 posodbenih Neprestano službo so vršili 104 brzojavni uradi. Vsi utradri :majo 2.151 aparatov najnovejšesa tnpa. Skupna dolžina brzojavnih pros je 'znašala 18.701 km. dolžina brzojavnih žic pa 93.590 km Na naših brzojavnih uradih je bilo lani izmenjanih 3 milijone in pol braojavov z 71 milijoni. 600 000 besedami. Na notranji promet odpade blizu 3 milijone brzojavk. Naše ra-dio-telegrafičn** postaje v Rakovici pri Beogradu in v Veliki Ooriri pri Zagrebu so izmenjale * inozemstvom 266.249 brzojavk. Spreiele pa sn iz inozemstva 86.000 brzojavk. Telefonskih postaj je bilo v prometu 1-300. to 22 ve? kakor leto poprej. Nepre- KINO UNION TELEFON S T. 22-21 Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 SPET VELIKI FILMSKI USPEH ! Paula Wessely, Gustav Griindgens, Willy Forst, Brna Morena Tako je končala ljubezen ••• Dunaj za Napoleona, politična ženi-tev, ki stare tiho ljubezen, glasba, ki nosi pozabi jen je: vse to je več kot film, življenje. Predprodaja vstopnic od 11. — 12.30 in od 15. ure dalje. stano službo je vršiio 98 telefonskih po6taj. Telefonskih naročnikov je bilo v vsej državi 45.414. kar je za 2.808 naročnikov več kakor leto poprej. Naraščalo je lani tudii število naročnikov radia. Ob zaključku leta jih je bilo 66.504. Najvež jih odpade na dftrekcije Novi Sad, potem Zagreb. Beograd in Ljubljano, najmanj pa jih je bilo na področju splitske in cetinjsike poštne direkcije. Zahteve monopol-skega delavstva Beograd, 7. novembra Delavci monopolske uprave, zastopani po svojih strokovnih organizacijah to Delavski zbornici, se že dolgo borijo za iz-premembo pravilnika o dedu v ustanovah monopolske uprave, ker ta pravilnik ne odgovarja potreban in zahtevam monopol-skega delavstva ta je tudi v nasprotju z raznimi določili splošnih zakonov o razmerju med delodajalci ta delojemalci. Mo-nopolskih delavcev je ▼ državi okrog 20.000 to je vsa akcija za izboljšanje po-ložaja osredotočena v Beogradu, kjer je bilo prirejenih že več posvetovanj ta zborovanj. Včeraj so predstavniki deianrcenr ki Delavske zbornice obiskali generalnega direktorja uprave monopolov g, dr. Marko-viča in, ko so mu razložili vse delavske zahteve, je prišlo v nekaterih točkah do sporazuma- Ugotovili so, katere točke pravilnika ne odgovarjajo zakonu, ta generalni direktor je obljubil, da bodo te točke izpuščene ali pa popravljene. Do popolnega sporazuma pa ni prišio v pogledu delavske stalne namestitve, pač pa je obljubil generalni direktor, da se bo število staflnih delavcev v tobačnih tovarnah zvišalo, v postajah ta skladiščih monopolske uprave pa bo število stalnih nameščencev normirano. Obljubljeno Je bilo tudi, da se bodo razne točke pravilnika izpremenile pozneje, ko se bodo v praksi izkazale za neprimerne. Vprašanje pokojninskega zavarovanja delavcev in plačilnega sistema pa je bilo rešeno tako, da bo dala mono-polska uprava svoj predlog v pregled in izjavo tudi Delavski zbornici. Zapuščeni grobovi narodnih mučenikov v Aradu Sarajevo, 7. novembra že več ko 20 let so na dveh pokopališčih v Aradu raztreseni grobovi Srbov iz Bosne, ki so med svetovno vojno pomori i v ječah aradske trdnjave in v taboriščih za politične osumljence. Na spodnjem mestnem pokopališču je okrog 600 takih grobov, nad 3.000 žrtev avstrijskega nasilja pa je pokopanih na pokopališču aradske trdnjave. V aradski trdnjavi je leta 1917 in 1918 razsajal legar in ugonobil veliko množico narodnih mučenikov. ki jih je avstrijska soldateska privedla iz Bosne in Srema. Trdnjavsko pokopališke je zelo zanemarjeno in tudi težko ga je spraviti v red, ker je daleč od mesta. Sibska cerkvena občina v Aradu bi na tem pokopafli-šču rada postavila čuvaja a nima zato dovoljenja od rumunske vojaške oblasti. Po pokopališču se mnogokrat pasejo krave ta gosi. V Aradu je bilo že pred nekaj leti ustanovljeno društvo za varstvo grobov kot sekcija rumunskega Rdečega križa. Odbornik tega društva je tudi ugledni aradski prota Uroš Kovinčič, ki ima največ zaslug, da grobovi srbskih mučenikov niso popolnoma zapuščeni. To društvo za varstvo grobov namerava spomladi kosti vseh vojnih žrtev ne glede na narodnost pokopati v skupni kostnici. S tem bi bil srbskemu pokopališču vzet njegov nacionalni m !ST m iv © ZRNATO | ZAJAMel KOFEINA PKOSf 0 pomen. Prota Kovinčič nasprotuje takemu načrtu ter se trudi, da bi bile kosti srbskih žrtev prenesene na spodnje mestno pokopališče v varstvo njegove parohije. V to svrho je zbral že nekaj denarnih sredstev. Tudi v Sarajevu je bil ustanovljen odbor bivšik interniraneev v Aradu, ki se je bavil z načrtom, da bi prenesel ostanke sotrpinov domov v Bosno. Odbor pa ni mogel zbrati potrebnih denarnih sredstev m tako je akcija zaspala. Sedaj, ko vodi borbo za srbsko pokopališče v Aradu požrtvovalni svečenik bi bilo pač najbolje, če bi sarajevski odbor podprl njegovo prizadevanje. Magister Johanes in njegova vera Špicarjeva »legenda v treh dejanjih" in njena premiera na Jesenicah Do zadnjega časa smo bili mnenja, da je Jaka Spicar mojster v pisanju narodnih iu sploh takih iger, ki so zajete iz sedanjosti. V zadnjem dramskem delu pa nam je pokazal, kako točno pozna tudi zgodovino in sv. pismo, iz katerega črpa dragocene zaklade. Legenda v treh dejanjih, kakor Spicar naziva svoje novo delo, se godi v doti cesarja Rudolfa II., ko je verski fanatizem na višku in ko se pripadniki raznih veroizpovedi koljejo med seboj kakor divje zveri. Vera, ki ima oblast, preganja vernike drugih veroizpovedi. Poleg teh strasti pa je vse zaslepljeno s praznoverstvom. Mučeniki trpijo na natezalnicah, gorijo na grmadah, neumnost in hinavščina se vodita za roko. V taki dobi živi učeni magister Johanes, ki ni samozve-zdoslovec, temveč tudi filozof Magister razglablja nauke Kristove in išče pravo, sveto vero ljubezni. K učenjaku se zateče celo cesar kljub temu, da je magister Johanes protestant. Kmalu zatone učenjaku sonce sreče. Učeni mož, ki je prišel do spoznanja, da so vse vere, ki jih verniki izpolnjujejo v spoštovanju do Boga in ljubezni do bližnjega, dobre, pozove k svoji bolni materi slovečega židovskega zdravnika. To. kar je napravil iz velike ljubezni do matere in iz spoštovanja do znanosti, pa postane zanj usodepolno. Njegova žena, fanatična prote-stantka, je zaradi tesa naposled zblaznela-Ko so bili magistra izključili od javnega obhajila in izobčili iz protestantske cerkve, so ga zapustili tudi njegovi učenci. Njegovo izobčenje pa je hotel izkoristiti cesar. Poslal je k njemu jezuita, ki je učenjaku obljubljal vse mogoče, če postane katolik. vekov šmarske župnije Litija, 7. novembra V sosednjem Šniartnem se pripravljajo na velike svečanosti, ki se bodo vršile skozi več dni in bodo privabile udeležence tudi izven mej našega Zasavja. Stičenci, ki K) naši bližnji sosedje, so si dali napisati ia 800 letnico obstoja samostana zgodovino v obliki povesti. Pisatelj Zoreč, domačin iz našega sreza. je prikazal zgodovino Dolenjske in stiškega samostana v knjigi >Belih menihov«. No. na severnem koncu našega sreza tega ne moremo, zato pa bomo bolj na kratko obujali spomine iz davnih let... šmarska fara je prav gotovo starejša, kakor ji zdaj pripisujemo. Točnega datuma ustanovitve ne poznamo, prva letnica, ki je zabeležena v orumenelih papirjih pa je leto 1135. Takrat je omenjena fara »Šmartno ob Savi«. Tistikratni župnik poroča svojim predstojnikom podatke o vzdrževanju in stroških za faro Nekje na Gorenjskem — menda v Kovorju pri Tržiču — so hoteli imeti župnijo. Da bi zvedeli za stroške ustanovitve, so se obrnili k nam doli v Zasavje in iz tega odgovora posnemamo. da je naša fara takrat že obstojala Da ne bomo rekli preveč, pa smo vzeli kar to letnico za njeno ustanovitev. Danes pravimo Šmartno pri Litiji, tisti-krat seveda Litije niso še poznali. V Litiji smo imeli le čoln. ki je služil za prevoz preko reke Šmartno pa je bilo glavno središče naše pokrajine Skozi Šmartno je vodila tudi tovorniška pot, ki je prišla iz Dolenjskega preko Dolgega brda. spe- ljana pa je bila skozi Zavetnik in Bes-nico proti Ljubljani. Še v Valvasorjevih časih je bila ta pot glavna ter jo je uporabljal tudi sam bogenšpeski zgodovinar. kadar je šel iz svojih šmarskih ba-kroreznic v svoie ljubljansko domovanje na Starem trgu. Litija je prišla do kredita še le po letu 1849, ko je zapihala skozi Zasavje prva lokomotiva. Od takrat se je pričela večati in naraščati. Potem So se semkaj preselili tudi razni uradi, ki so bili dotlej v Šmartnem. Šmarska župnija je otsegala v času ustanovitve obsežno ozemlje, in sicer jo je mejila na severu reka Sava, na jugu pa na vse strani dobro vidno Primskovo. Širila pa se je tudi po pobočjih Janč, jutranjega stražarja bele Ljubljane, na vzhodu pa je segala prav v kumijanske hribe — celo do romantičnega Svibna v Sopoti. Taka je bila meja iz prvih let ustanovitve, a ti kraji So bili seveda malo naseljeni. Z ljudskim preseljevanjem se je ožila tudi šmarska fara, na njenih mejah pa so nastajale nove župnije. V času Valvazorja je štela šmarska župnija le vedno 12 podružnic, nekaj od teh je zdaj že samostojnih, tako na primer Polšnik, Štanga. Kresnice in druge. Litija pa je še vedno šmarska podružnica- Od opatov do cesarja Jožefa II. Šmarsko župnijo so utanovili oglejski pa-trijarhi. Imeli so xa takratne prometne pri- like res daleč v naše kraje, zato pa «0 imeli svojega namestnika, ne v Ljubljani, temveč v _ Ribnici. Tam je stoloval ar-hidiakon, ki je skrbel tudi za šolstvo. Ze v početkih naše fare so imeli Ribničani lastno gimnazijo in ribniški arhidijakon je hodil nadzirat župnije po Dolenjskem, med drugim šentvidsko in šmarsko. Stične ti-stikrat seveda še ni bilo. Te župnije so prišle pod krivo palico stiškega samostana pozneje. Stiski samostan je dobil kasneje nad našo župnijo protektorat in 90 od tam nastavljali naše župnike. Po imenih sodeč so bili dolgo dobo šmarski župniki domači sinovi. 0 tem pričajo krepka slovenska imena šmarskih župnikov: Tomaž Steklina, Danijel Hlapše, Andrej Šifrer, Jernej Popotnik, Matevž Svetec, Pavel Šetinc. Kronika pa beleži celo več Hlapšetov: Mihael. Janez in Daniel. V času Valvasorja je bil v Šmartnem za župnika gospod Janez Andrej Šifrer. Iz Stične pa so prihajali za župnika tudi mnogi patri, ki So se t kronikah tako tudi podpisovali, domala vsi pa so imeli nemška imena in je verjetno, da niso bili slovenskega rodu Ko je udaril cesar Jožef II. po samostanih in je zadel s tem tudi stiškega, ie prišla naša župnija pod ljubljanskega škofa, kjer je še danes. Dušni pastirji so bili v tistih dobah izpostavljeni mnogim nevšečnostim. Kadar je bilo treba k samotnemu bolniku v ma- lo obljudenih naseljih, je to bila naporna in težavna pot. Naši kraji so bili veliki, obsežni, lahko rečemo — pragozdovi. Ta pragozd se je vlekel prav od Save po jan- ških rebrih doli proti Dolenjski. Na eni strani ga je mejilo Šmartna na drugI p« je segal do obronkov ljubljanskih naselij. Ljudstvo si je mnogo prizadevalo, da bi izčistilo te nepregledne zaraščene pokrajine. Prav imena teh krajev nam dokazujejo vneto prizadevanje prebivalstva, da bi dali svoji rodni zemlji prijaznejši obraz. Naj navedem le nekaj teh imen: Irebelje-vo (trebiti). Prežganje (prežgali so gozdove za pot). Laze (kjer so prišli do reke Save). V teh lesovih je seveda domovala razna divjačina. To nam še danes potrjujejo: Jastrovblek. Volčja jama itd- Slavnosti na Martinovo Prireditveni odbor, ki mu načeluje šmarski dekan g. Gornik, po rodu ribniški rojak, je sestavil že obširen program za proslavo pomembnega jubileja. Za uvod bodo cerkvene pobožnosti 9., 10. in U. t m. Glavna zunanja slovesnost pa se bo vršila 16. in 17. t m. Na proslavo bo prišel tudi nadškof g- dr. Jeglič, ki domuje zdaj v Stični. Njemu na čast bo prirejena baklada s podoknico. Sodelovali bodo združeni pevski zbori in godba iz Trbovelj. V nedeljo 17. t. m- bo imel g. nadškof dr. Jeslič pontifikalno mašo, pri kateri bodo sodelovali tudi združeni pevski zbori s spremljevanjem orkestra, govor pa bo imel arhidijakon g. dr. Tomaž Klinar iz Ljubljane. Spominskih prireditev se bodo udeležili poleg domačinov, posebno še tisti verniki iz župnij, ki so bile prvotno v šmarski fa-ri pa so zdaj samostojne, kakor : Javorje. Janče, Prežganje, Štanga, Kresnice. Prireditveni odbor pa je povabil tudi vse še živeče duhovnike, ki so svojčas službovali v šmarski fari, pa so odšli potem šlužto-vat drugam. Kakor čujemo, bo Šmartno za to priliko bogato okrašeno- Cerkev 9v. Martina bo slovesno iluminirana, Šmartno bo v mlajih, praporih in slavolokih. Saj vozijo gospodarji vse soseske smreke, ki naj spremenijo mnanje lice Šmartna. te ljubke tipične vasice, poznane po dobrih pevcih in po njihovi himni iz davnih dni: »Oj, preljuba šmarska vas...< —ne—* — Sami priznate, da vam dela evangeljska cerkev krivico in sramoto. Odrekli so vam javno obhajilo in s tem so vas izobčili. Sedaj ste prosti, brez obveznosti napram ... Johanes pa ga je prikinil: Napram duhovnikom, ne napram Njemu, (kaže na Križane-ga) in svoji vesti! S tem je bila zapečatena usoda magistra Johanesa. Jezuit je odšel, v hišo pa je stopil KINO SLOGA Ljnbljanski dvor Telefon 2730 Bratje Karastiazovi po istoimenskem romanu L. Dostojevskega FRITZ KOBTNEB in ANA STEN Dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik Danes zadnjikrat ob 16., 19.15 m 21.15 uri JUTRI ! PREMIERA ! OSREČI ME i Opereta polna duhovitega humorja, muzike, plesa, lepih girlsov, odličnih igralcev, smeha in mladosti birič m sporočil učenjaku, da je njegova mati čarovnica in da jo mora peljati pred mestne sodnike. Nekateri prizori so izredno močni. Da pa bi jih preprosto ljudstvo lažje razumelo, bi se jih dalo morda nekoliko razširiti. Premiera je bila na Jesenicah na sokolskem odru. Večina igralcev je častno izvršila svojo nalogo. Najboljši je bil v težki ulogi magister Johanes. Tudi težka uloga versko blazne žene je bila odlično podana. Dobri so bili tudi drugi v manjših ulogah- Nadomestiti pa bo treba učenca, ki ima poleg magistra najvažnejšo ulogo. Kdor je videl novo Špicarjevo delo na Jesenicah, si je gotovo želel videti ga še kje drugje, v drugi režiji in spremenjeni sceneriii. Obisk je bil povoljen. — s. Smrt otroka zaradi opeklin Gornji Slaveči, 7. novembra-Zaradi neprevidnosti se je zgodila na Go-ričkem huda nesreča V Gornjih Slavečih je delavka Gombočeva Terezija na praznik Vseh svetnikov zjutraj skuhala močnik, ga še vrelega postavila na polico, da se shladi. Ker je imela nekaj dela na dvorišču, je zapustila kuhinjo in v njej samega komaj 16 mesecev starega Francka, nezakonskega si_ na njene hčerke Deček je kobacaj po kuhinji in stikal po vseh kotih. Prišel je tudi do police in zamikala ga je posoda, iz katere se je kadilo. Vzpel se je in komaj s prsti dosegel rob posode, ki se je nenadno nagnila in vsa vrela tekočina ie pljusk-nila fantku na obraz in prsi Na otrokovo kričanje je prihitela stara mati in mu iz_ kušala lajšati bolečine, kakor ie vedela in znala. Popoldne se je tudi napotila v oddaljeno Gornjo Lendavo po mazilo za opekline. Ves trud pa je bil zaman Naslednjega jutra je otrok umrl za hudimi opeklinami- Točno plaču) »Jutru« naroemnr Varuj svojcem zavarovalnino Domače vesti * Naš mornariški častnik kot gost generala Goringa. V Berlinu se mudi poročnik fregate Davorin Orebič, ki je doma iz Splita. Ko je predsednik pruske vlade general Goring letos bival v Dubrovniku, je bil poročnik fregate Orebič dodeljen njegovemu spremstvu. Na nekem izletu je storil generalu veliko uslugo, ker ie preprečil nesrečo mo-Iornega čolna, na katerem je bil general. General Goring je mladega poročnika po- .. > .Nemčiji in izposloval mu je tudi potreben dopust. ♦ Predavanje Z.I.D. Predavatelji ZKD bodo imeli naslednja predavanja: Sokol šiška drevi ob 20 uri predavanje g. dr Verčona o Abesiniji; Sokol Moste drevi ob 20. v so kolikem kinu predavanje s ski-optienimi slikami: S »Kraljico Marijo« po Grčiji in Egiptu, predavatelj g. Vi k to t Pirnat; srečko učiteljsko društvo v Zidanem mostu v soboto S. t.m v osnov:.: šoli predavanje dr. Alujeviča o pomen i mez de za narodno gospodarstvo; Nar .di.a Odbrana v Domžalah 10. i m ob 11 predavanje g. dr. Fellacherja o koroškem plebiscitu im o Rapailu; meddruštveni odbor v Kočevju 10. t.m. ob 11. v n0vem kinu predavanje g. prof. čermelja o našik kulturni prilikah; Sokol Novo mesto 11. t m ob 20. predavanje g. prof. Kolarja: Svetovna vojna in mi; Sokol škofja Loka 13 t. m. ob 20 predavanje s skioptičnimi slikami g. Piirnata 0 potovanju s >Kradjico Marijo« po Grčiji in Egiptu. »ober večer --- Lufz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana Vn. ♦ Slovenski vokalni kvintet v Pardubi- eah. Predsednik češkoslovaške — jug0s!o-venske lige v Pardubicah, zaslužni prevajalec in potopisec inž. J. Zd. Raušar je »poročil našemu uredništvu, da je imel par duh iš ki koncert Slovenskega vokalnega kvinteta prav lep uspeh. Koncert se je vršil v dvorani Industrijskega muzeja Pevce je občinstvo po vsaki točki burno pozdravljalo in je z ovacijami pokazalo, da ga je s.!ovenska pesem močno ogrela in' navdušila. ♦ Večer Davorina Jenka v Be0gpadu. V proslavo stoletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka prireja beograjsko narodino gledališče v nedeljo 10. t.m. glasben večer, na katerem se bodo izvajale samo Jenkove skladbe, med njimi tudi njegova »Vračaj. Pred glasbenim sporedom bo predaval znani beograjski glasbeni kritik dr Miiloje MiIojevič 0 Jenku in njegovih glasbenih delih. PriCetek ob 20. Beograjski Slovenci se brez dvoma v kar največjem števila udeleže proslave svojega slavnega ožjega rojaka. L&sztova rapsodija VSE RADI MUZIKE * Jubilej varaždinske učiteljske organizacije. Sreska učiteljska organizacija v Va-raždinu bo 16. t m proslavljala 60 letnico svojega obstoja in delovanja- P.roslava se bo vršila v veliki dvorani varaždinske osnovne šole. Učiteljsko društvo v Varaždinu spada med najstarejše učiteljske organizacije v državi ter ima lepe tradicije in zasluge v pogledu prosvetnega in nacionalnega dela ter tovariške vzajemnosti. * »Martinov večer« v Beogradu. Novo Društvo Slovencev v Beogradu, ki je pred mesecem imelo svoj ustanovni sestanek, na katerem so se z ozirom na sklenjeu razid »Cankarja< in >Edinosti« sprejela nova pravila, je že potrjeno od pristojne oblasti in stopa pred beograjsko občinstvo sedaj prvič z zabavno prireditvijo, ki naj mu privabi čim večje število občinstva. Tradicionalni slovenski »Martinov večen-«, ki se bo vršil v soboto 9. t.m. v veliki dvorani češkoslovaškega narodnega doma bo prva zabavna prireditev v letošnji je-sensko-zimski sezoni ter b0 gotovo nudila vse,m udeležencem kar najprijetnejše razvedrilo. Sprejemale pa se bodo tudi priglasitve za društveno članstvo. Začetek večera bo ob 20.30. * Smele akrobacije češkoslovaški!1 letalcev na zcmunskem aerodromu. Iz Bukarešte sta priletela na zemunski aerodrom slavna češkoslovaška letalca Novak in Hamišek, ki sta lam vpričo češkoslovaškega poslanika v Beogradu in naših zrakoplovnih častnikov izvajala smele in zelo lepe akrobacije. Akrobacije so bile izvedene nizko nad zemljo, kar je posebno nevarno. Izvajanje je bilo elegantno in prerizno. Na aparatih slavnih češkoslovaških letalcev so pozneje tudi nekateri naši piloli pokazali svojo veliko sposobnost- * Ureditev turističnega parnika za krožna potovanja. Dubrovniška plovidba je poslala svoj parnik »Kimanovo« v splitsko ladjedelnico, da bo preurejen za turistična krožna potovanja. V pretekli sezoni je vozil ta parnik na turistični progi Benetke-Kotor- Parnik bo moderniziran in z njim se bodo prihodnje leto vozili turisti od pristanišča do pristanišča, da si bodo ogledali lepote našega Jadrana. Takšna krožna potovanja je letos z velikim uspehom izvedla centrala rib:ških zadrug s svojim panrkem »Nehajem« * Samomor inž. Ljube Petroviča. Na drži; vnem posestvu v Belju je bil že kakih 10 let zaposlen kot vodja strojne delavnice in tehničnega oddelka slovenski rojak inž. Ljubo Petrovič. V poslovanju tehničnega oddelka pa so se ugotovile neke nerednosti in proli inž. Petroviču je^bila uvedena preiskava. Moža je to tako potrlo. da si je vzel živ-lienje. Ker ga ni bilo na spregled, so odprli njegovo sobo ter sa našli ležečega v postelji, pokritega z odejo. Ko so odejo odkrili-so videli, da se je z revolverjem ustrelil naravnost v srce Nesrečni inženjer Petrovič je zapustil pismo, v katerem zatrjuje, da je popolnoma nedolžen pri nepravilnostih, ki so se pripetile v njegovem oddelku. Star je bil 38 let, zapustil pa je soprogo in 12-letnega sina. BANANE — BANANE — BANANE ... Prispela velika partija svežih, izredno lepih in velikih banan: Komad že od 1.50 dalje., vam nudi, dokler traja zaloga SAMO prodajalna sadja v WOLFOVI ULICI 10. • Sarajevo zahteva popolno vseučilišče. Akcija, ki so j0 uvedli akademiki Bosne m Hercegovine za otvoritev vseučiliških fakultet, je našla velik odziv pri vseh narodnih, kulturnih in gospodarskih ustanovah. Pred nekaj dnevi se je vršilo veliko zborovanje, na katerem je bila sprejeta obsežna resolucija, ki utemeljuje potrebo ustanovitve popolnega vseučilišča v Sarajevu. Resolucija naglaša, da je veliko področje Bosne in Hercegovine, južne Dalmacije, Črne gore in Sandžaka brez visokih šol. Prirodno bogastvo zahteva v Sarajevu ustanovitev gozdarske in rudarske fakultete, ostale fakultete pa naj bi se ustanovile v Sarajevu zaradi tega, ker je dosedanja šeriat^ka šola že na poti do stopnje fakultete in bi vseučilišče v Sarajevu imelo tudi velike uplive na muslimanski živelj vsega Balkana in tudi drugih držav. ♦ Zdravnike vabimo, da se polnoštevil-no udeleže ustanovnega 6estanka Zdravniškega sindikata za dravsko banovino, ki se bo vršil v soboto, 9. t- m. ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezdi< v Ljubljani. — Pripravljalni odibor. * Tragična smrt sina edinca danskega nčenjaka in velikega našega prijatelja- Danski arheolog in arhitekt Einar Dyggve je '•.juoii svoiega .-ina edinca lbletnega EgMa, ki je tri leta obiskoval gimnazijo v Splitu in se zelo priljubil splitskemu meščanstvu. Njegov oče je tedaj raziskoval dalmatinske arheološke znamenitosti. Mladi Egil je bil nežna, idealistična narava in danes vladajoči materializem ga je tako potrl, da se je vdal melanholiji ter si sam vzel življenje. Nesrečnega mladeniča je imel zelo rad pokojni učenjak don Bulic. Stari učenjak je dal sinu danskega učenjaka vzdevek »solinski mo-mak« in pod tem imenom je danskega mladeniča poznai ves Split. * Morilec gluhoneme deklice izročen sodišču. Zagrebška policija je izročila sodišču kondukterja Cvijo, ki je v vlaku umoril gluhonemo deklico Katico Srečec. Morilec še vedno zatrjuje, da je izvršil svoj zločin v veliki razburjenosti, ker je deklica vrgla proti njemu nekakšen oster predmet, ko jo je nagnal iz kupeja II razreda Odločno zanika, da bi ga bili vodili pohotni nagibi. Materija!,, ki ga je policija zbrala s pomočjo kemičnega laboratorija, pa govori seveda drugače. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in piisira tovarna JOS. REICH. * Velik požar v Bosni. V Ključu je izbruhnil požar v velikem poslopju lesne industrije Šipada ter v kratkem času zajel vso zgradbo, ki je stala v sredini mesta. Nevarnost je bila zelo velika, ker Ključ nima gasilcev. Vsi prebivalci so prihiteli na pomoč ter gasili, kakor so vedeli in znali. Telefo-nično so prosili za pomoč uasilce iz Banja-luke, ki so se z avtomobilom pripeljali v Ključ. Veliko poslopje pa je med tem že zgorelo do temelja in znaša škoda preko 300-000 Din. Vzrokov požara še niso mogli ugotoviti. bo 5ilm za Vas ♦ Tiskarski škrat ue pozna dobro geografije. Zato je v predvčerajšnjem »Jutru« napravil i« Tržišča Tržič Upokojeni podban g. dr. Otmar Pirkmajer in prejšnji sreski načelnik v Krškem g. dir. Tine čuš sta bila imenovana za častna člana občine Tržišča in ne Tržiča. f ♦ S kopitom v čelo. Ko se je te dni vračala 5-letna posestnikova hčerka Nežica Petkova iz Subotincev v družbi s starši s poilja domov, jo je žrebe. ki je šlo poleg kobile, brcnilo v čelo s tako silo, da je deklica obležala nezavestna Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili nevarno poškodbo. Le malo je verjetno, bo deklica ostala pri življenju. Slatina Petanjska zdravi in krepi, zato jo pijte redno tudi Vi! Iz Ljubljane u— Današnja proslava stoletnice rojstva Oavorina Jenka se začne točno ob 20. v Filharmonični dvorani. Proslave se udeleže oficielni zastopniki naših najvišjih uradov, vojaštva in drugih oblasti, zastopana bo Srbska kr. akademija ter najsta rejše pevsko društve v državi »Srpsko pravoslavno cerkveno pevsko društvo-? v Pančevem po svojem predsedniku in tajniku. Davorin Jenko je bi! pevovodja tega zbora, ki še danes deluje, v letih 1863 do 1865. Spored slavnostne akademije obsega vmto mladinskih moških in mešanih zborov, dalje samospevov in skladb za veliki orkester, deloma Za zbor in orkester O Davorinu Jenku bo govoril njegov ožji rojak stolni dekan ln kanonik, skladatelj dr. Frančišek Kiimovec. Ponovno opozarjamo na lično knjižnico o Davorinu Jenku. ki je izšla in se dobi v knjigarni Glasbene Matice, odnosno pri večerni blagajni po 3 Din. Sedeži so v prodaji tekom dneva v Matični knjigarni Opozarjamo, da je sedežev vseh vrst in cen še dovoli na razpolago. — Dijaštvo ima posebne Jenkovo proslavo v soboto ob H- v FIl-harmonični dvorani. V nedeljo, 10. t -m. ob 11.30 pa se odkrije spominski steber v Kolodvorski ulici štev. 11 pred hišo. v kateri je Jenko nmr] !eta 1914. Občinstvo vljudno vabimo, da se polnoštevilno u-beleži proslave, to je slavnostne akademije in odkritja u_ Ljudska univerza prične s svojimi rednimi predavainjli 11. t.m. Prvi bo predaval univ prof. mg. e.rh Ivan Vurnik o sodobnih težnjah v arhitekturi e posebnim ozirom na Ljubljano. že lani je ta predavatelj s svojim predavanjem privabil zelo mnogo občinstva v Delavsko zbornico na Miklošičevi cesti, kjer se bodo tudi letos vršila predavanja. Ta predavanja se bodo vedno pričenjala ob 20., so brezplačna in vsakomur dostopna. Učni tečaj nemškega jezika se pirične na Ljudski univerzi v torek, 12. t.m. Prijavljene; s« naj zbero ta dan ob 20. na drž. trgovski akademiji v Ljubljani, Bleiweisova cesta. Prijave za učne tečaje italijanskega in francoskega jezika sprejema Ljudska univerza. Gosposka ulica 15. do vključ" no 14 t.m. u— Smučarska telovadba SPD se nadaljuje v telovadnici >11. državne realne gim nazije na Poljanski cesti za dame in go s pode v torek 12. t.m ob 20. Nadaljnje prijave sprejema pisarna SPD na Aleksan" dr avl cesti štev. 4. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 PREMIERNI KINO Danes ob 4., 7.30 in 9.30 uri dan smeha, veselja in zabave slavni komik WEISS FERDL v veseli komediji NJ. VIS. POSTREŠČEK SMEH GROHOT Predprodaja od 11—y2lS. are NOVI TOPPAY črtana šala SMEH Rezervirajte vstopnice. u— Predavanje SPD. Rrevi ob 20. tx> predaval pod okriljem SPD g. prof. Viktor Petkovšek o naši alpski flori, predavanje bo spremljalo okrog 100 diapozitivov, med njimi večina barvastih Obeta se nam prav zanimiv večer, ki bo posebno važen za planince in ljubitelje gorskega cvetja. Vstopnice &o na razpolago v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti ter zvečer pred predavalnico od pol 20. dalje. u— Fotodebatni večeri SPD. Sloven6ko planinsko društvo v Ljubljani opaža v zadnjem času, da planinci sicer mnogo fotografirajo, vendar pa prodaicirajo sorazmerno malo dobrih posnetkov. Foto odsek SPD se ;e odločil, d« bo prirejaJ foto-debatne večere, bjer bodo prejemali ,'ilani brezplačen pouk o pravilni uporaoi fo\o kamere, o izbiri motivov, v pravilnem osvetljevanju, v razvijanju itd. Udeleženci bodo prinašali s seboj svoje siike in negative, o katerih se bo skupno razpravljalo in debatiralo. Ako bo zadostna udeležba, bo foto~od6ek napravil foto-temnico v svojih društvenih prostorih, da na ta način omogoči članom praktično vežbanje v razvijanju filmov in plošč. Prvi foto-debatni večer SPD se bo vršil v društvenih prostorih Za člane SPD v četrtek 14. t. m. Debatni večeri se bodo vršili pod strokovnim vodstvom naših fotoamaterjev u— Lisztova rapsodija »Vse zaradi mu-zike« bo glasbena senzacija, kakršne Ljubljana še ni doživela. Vse klavirske točke izvaja znani berlinski umetnik Friderik Wiihrer. Glavne uloge v tem filmu imajo znani umetniki Pavel Horbiger, Ka-rin H ar d t in Ida VVust u— Dramski tečaj ZKD se bo vršil v 11 nadstropju Kazine v dvorani ZKD. Tečaj priredi ZKD in bodo imeli udeleženci priliko, dobiti pogled v V6e stroke gledališke dramske umetnosti. Tečaj bo vodLi višji režiser Narodnega gledališča prof. O. šest. Vpisovanje je v Kazini dnevno ol 9. do 12, in od 3. do 6. ure. Vpisnina znaša 10 Din Tečaj bo trajal 5 mesecev in bo znašal mesečni prispevek 20 Din. Vabimo vse interesente, da se poslužijo tega tečaja in izpolnijo svoje znanje pod strokovnim vodstvom. Pričetek tečaja 15. t.m. u— ZKD film nam prinese danes veselo in zabavno opereto »Pripovedke o Pomladi«, v kateri poje slavna koloratur-aa pevka Claire Fuchs. Film je nekaj izrednega za vse ljubitelje lepega petja in Zabave. Sodelujejo: Ida W>ist, Livio Ta-van&lli in še mnogo drugih. Predstava jutri ob 2.15. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. u_ V šentjakobskem gledališču uprizore v soboto 9. t.m. ob 20.15 izvrstno HoP^o-odovo veseloigro »Škandal pri Bartletto-vih« (Vzorni soprog). Pikantna veseloigra je dosegla na vseh svetovnih odrih ogromen uspeh. Dejanje je zelo pestro, igra polna bpsedne in situacijske komike- Prvo in drugo dejanje se godi v salonu, tretje pa v spalnici pri Bartlettovih. V glavnih vlogah nastopijo: Baranova. Klavoro-vfl. Hanžič, Košak, petrovčič. Režira Ko-šak. Ker je za predstavo veliko zanimanje naj kuipi cenjeno občinstvo vstopnice že prej. Mladini neprimerno. V nedeljo se Igra ponovi. u_ Društvo »Tabor« poziva svoje ©moštvo, da se polnoštevilno udeleži koncerta Glasbene Matice v počastitev skladatelja Davorina Jenka, Jci bo drevi ob 20. v F iilha rmon ični dvor an 1. Vlom v železniško skladišče Moškajnci, 7. novembra Nedavno ponoči je bilo vlomljeno v železniško skladišče na postaji v Moškajn. eih. Tatovi so štrli vrata in odnesli zaboj s 40 kg cikorije, ki je bila last trgovca Mikla Vladimira od Sv. Marjete Razen tega so odnesli tudi mnogo špecerijskega blaga, ki je bilo last železniškega uslužbenca Plchla Avgusta Blago je dospelo iz Maribora in je bilo čez noč spravljeno v skladišču. Pastirji so naslednjega dne nedaleč od postaje našli razbiti zaboj in raztreseno cikorijo, v nekem grmovju pa tri papirnate zavitke s pšemičnim in knmizntra zdrobom in zavitek sladkorja Vlomilci so stikaJi tudi po predalih pisalne mize za denarjem, ki ga pa niso našli- Vlomilce zasledujejo orožniki. Samotne? 11 letnega dečka Rogaška Slatina, 7. novembra V Cači vasi blizu Rogaške Slatine je v ponedeljek ušla krava 11 letnemu Viktorju C- v sosedovo ozimino, zaradi Cesar jo je potem začelo nevarno napenjati. Deček se zavoljo tega ni upal k strogi materi in je iz strahu pred kaznijo segel po vrvi in se obesil na slivo nedaleč od doma Vsa domačija v plamenih Gornja Radgona, 7. novembra. Iz neznanega vzroka je v torek zvečer začelo goreti gospodarsko poslopje Antona Stranjšaka, posestnika v Zbigovcih pri Gornji Radgoni. Vsi domači so bili odsotni z doma in zaposljeni pri sosedu. Ker je bilo gospodarsko poslopje s hišo pod eno streho, in to slamnato, je ogenj zajel vse. Na kraj nesreče so prihiteli gornjerad-gonski gasilci z motorno brizi?a!no in gasilci iz Orehovcev Čeprav je b;lo treba dobivati vodo iz oddaljenega ribnika soseda Martina Ritonje. je gašenje v redu funkcioniralo in je gasilcem uspelo rešiti vsaj stanovanjske sobe hiše. Škoda je tem občutneiša. ker je imel posestnik Štranjšak shranjene na podstrešju hiše vse letošnje pridelke Zgradbi sta bili zavarovani le za majhen znesek. u— Uprava Hubadove župe poziva vsa ljubljanska pevska društva, da &e v čim večjem številu udeleže akademije, ki se bo vršila drevi ob 20. v FiJharmoničn' dvorani, in odkritja spominskega stebra Davorinu Jenku v nedeljo ob pol 12. v Kolodvorski ulici štev, 11. z društvenimi zastavami. Zbirališče na licu mesta ob 11.15, u— Velikodušen dar. G. podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj je izročil rekto-ratu univerze v počastitev spomina bla-gopokojne gospodične Olge Pleiwe:ssove Za podporo revnim akademikom znesek 500 Din. Rektorat mu izreka za velikodušni dar najtoplejšo zahvalo. u— Bomo videli, če zgledi mičejo. V našem uredništvu se je zglasil g. Aleksander ivanovski ter nam kot redko Zanimi-vosit današnjih dni sporočil, da je njegov hišni gospodar g. dr. Fran Fnlan vsem 6trankam v svoji hiši na Rimski cesti Iz lastnega nagiba znižal najemnine za 10 odstotkov. G. Ivanovski nas je prosil, da bi to objavili, da bi se izkazala moč pregovora, ki pravi, da zgledi vabijo in mičejo. Bomo videli! u_ Pošta Ljubljana II. (na glavnem kolodvoru) bo pričela poslovati v ponedeljek 11. t.m. v prenovljenih in razširjenih prostorih ter bo zopet sprejemala vse vrste poštnih pošiljk. u— Sezona škrlatinke In davice. Kakor nam poročajo iz raznih krajev, sta Se ponekod na deželi pojavili škrlatinka in da-vica, ki s"ta nekakšni sezonski bolezni vsake jeseni, v epidemičnem obsegu. V Rajhenburgu in na Senovem so morali zaradi davice, za katero je obolelo veliko število šolskih otrok, na predlog banovin-skega zdiravnika šole zapreti od 31. oktobra do 13. novembra. Nekaj razredov so pozaprli tudi v nekaterih krajih v ljubljanski okolici, v mestu samem pa &e je pojavila škrlatinka med šolsko mladino tako. da ima poliklinika zadnje dni polne roke dela. Kakor nam javljajo iz obče državne boln^nice, pa na tamošnjem infekcijskem oddelku ni večjega dotoka bolnikov za škrlatinko in davico, kakor je to vsako jesen običaj. Zvočni kino Ideal """ PREMIERNI KINO Samo še danes ob 7. in 9.15 ari senzacija nad senzacijo ANGEL PEKLA Napeta /sebina in lepi posnetki. Vstopnina 4.50, 0.50 in 1 Din. 9MHHH>MliaBMnM4> a— 3000 dinarjev škode trpi posestnik Franc Prisnik iz šegovcev pri Apačah, ki mu je ogenj uničil vso zalogo slame. a— Z državnega mosta v Dravo je hotel skočiti v sredo zvečer upokojeni orožnik Rudolf š. iz Krčevine. PasaMje so vzpenjajočega se preko ograje potegnili nazaj. Na policiji je Rudolf š. dejal, da je hotel skočiti v Dravo radi razburjenosti. a— Krvavo prošanje. Pri nekem posestniku v Vukovskena vrhu pri Jarenini so prešali sadje. Navzočnih je bilo več posestnikov in njihovih sinov. V razgovoru o neki pešpoti je prišlo med navzočnimi | do ostrega prepira in pravcatega pokolja. Po glavah so padala polena in udarjale sekire, s smrtnemevarnimi poškodbami so obležali na bojišču posestnik Karol Daj-čer, njegov oče Franc Dajčer in posestnik Klun. Iz bitke je odneslo lažje poškodbe tudi več drugih. Orožniki razčiščujejo vzroke in krivdo. a— Ahilovih 15 tisočakov. BeogTajski trgovec Abil je izgubil v neki mariborski kavarni listnico, v kateri je bilo 15 tisočakov-. Najditelja iščejo- a— Izropali so neizsledeni rokovnjad stanovanje šoferja Mahmeda Tunkarja r Frančiškanski ulici. Delali so najbrže ▼ rokavicah, ker ni bilo mogoče posneti nl-kakšnih prstnih odtisov. a— Za koso 4 mesece zapora. Ker je 29 letni delavec Matevž Mere na Majskem vrhu ukradel posestnici Ani Stumbergesr-jevi koso, ga je mali kazensk-; senat obsodil na 4 mesece strogega zapora. Obsojenec je bdi že kaznovan. a— Obsojeni tat kokoši. MaE kazenski senat je obsodil 21-letnega delavca Matijo škaferja iz Murske Zasade na 4 mesece strogega zapora, ker je izropaA posestniku Štefanu Sever ju iz Vučje vaaS kokošnjak. Dobra prebava je polovica zdravja! Lahko normalno izpraznenje pri zapeki, lenivosti črevesja vam omogočajo ARTIN-DRA2EJE dr. VVandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1-50 OgL reg. pod S. br. 22115/33. u— Iz vlaka je padla. Pri škofji Loki je včeraj zjutraj prišJo do nesreče, ki bi bila skoraj utegnila veljati življenje neko potnico jutranjega gorenjskega vlaka Mariji Tavčarjevi, 22-letni posestnikov! hčeri iz rabine pri Cerknem na Goriškemi so se na nepojasnjen način odprla vrata vagona pa je iz drvečega vlaka padla na nasip. Reševalci so jo pripeljali na kirurški oddelek z nevarnimi ranami po glavi in z naiomljeno desnico. u_ Drevi v Kazini »Družabni plesni večer« za vse že vabljene in vpeljane goste. Vodi in poučuje mojster Jenko. u_ »Melac, Tyrševa 20. Vam nudi pletenine cenenih in najodfličnejših kakovosti. u— Vedno sveži narezki v delikatesi V. A Janeš, Aleksandrova cesta, pri opori! telefon 34—55. h Maribora a_ Jadranski dan v Mariboru se je svečano in lepo proslavil v sredo zvečer v primerno okrašeni dvorani prejšnjega kina »Apolo«, Otvoritvene besede je spregovoril predsednik mariborske krajevne organizacije Jadranske straže dr. Rapo-tec Nato ie predaval prof Baš o naši pomorski poziciji v odnosu do svetovne politike in gospodarskem pomenu našega Jadrana. Zaključne besede k lepo uspeli jadranski proslavi je spregovoril še predsednik dr. Rapotec. a— Mornarska akcija Jadranske straž« v Mariboru priredi dne 9. fc m. ob 20 ▼ spodnji kazinski dvorani mornarsko proslavo ob priliki obletnice, ko je leta 191S na našem Jadranu na bojnih ladjah pr^ič za plapolala jueoslovenska zastava Na programu so glasbene in pevske točke, po programu pa prosta Zabava. Vabljeni so vsi prijatelji morja in mornarice. V&t(,p prost. Obleka poljubna, članstvo v uniformi ali z znaki. a_ Shod stanovanjskih najemnikov bo v nedeljo 10. t. m. ob pol 11. na verandi hotela »Union«. Vsi stanovanjski najemniki vabljeni! a_ V soboto premiera. Prva letošnja ponovitev priljubljene operete »Poljska kri« bo v soboto dne 9 t.m. V komični vlogi parna Zarembe gostuje režiser g. Pov-he bivši član mariborskega in ljubljanskega gledališča. Režija je Rasbergerjeva. a_ Naš tobak je dober. To vedo zlasti tihotapci, ki ga skušajo spravljati preko meje- Med temi sta tudi 28-letni trgovski pomočnik Avgust Peschl in 22-letni Franc Podmenik iz Gradca. Naši čuječi obmejni organi so ju pri tobačnih tihotapskih poslih pri St. Dju zalotili ter ju aretirali. Pri seb* sta imela 320 šilingov. Zagovarjati se bosta morala, ker sta brez dokumentov hotela preko meje na našo stran. a— 499 vagonov jabolk je šlo v tujino iz obeh mariborskih srezov v dosedanji letošnji sadni kampanji Lani je v tem času dosegel izvoz iz vseh štajerskih srezov komaj 200 vagonov jabolk a_ 120.000 hI dobrega vina bosta letos po precemitveni statistiki pridelala oba mariborska sreza Strokovnjaki pravijo da bo vino prav dobro, imelo bo malo ki-sline, a ne bo močno. a— Namesto zajca obstrelil človeka. Pri Sv. Juriju ob ščavmici je bil večji lov. Pri lovu se je pripetila usodna nesreča. Neki lovec je namreč naperil puško proti bežečemu zajcu, po nesrečnem zaključju pa so zrna zadela mariborskega mesarja Srečka Markolta. Zrna so se zarila globoko v jezik Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico, kjer so rmi odstranili šibre iz jezika, da bo t kratkem lahko popolnoma okreval. a— V srce zabodenega so prepeljali včeraj v mariborsko splošno bolnišnico 23 letnegaposestoiškega sina Roika Novaka iz Makol. Bori s smrtjo. Vzrok dogodka, so ljubosumne zadevščine. Iz Celfa e— Pričetek predavanj na Ljudskem vseučilišču. V ponedeljek 20. t m. ob 20. bo predaval na Ljudskem vseučilišč« g. prof. dr, Pavel Brežnik iz Ljubljane o temi: Po švicarsikih Alpah Z^^imivo predavanje bo spremljalo nad 100 skioptičnih slik. Predavanje bo v risalnici deške meščanske šole e— Mestni svet bo imel danes ob 18. redno sejo. e— Na okrožnem in sreskem sodišču v Celju bo e ponedijkom 11. t m uvedeno ob delavnikih neprekinjano uradovanje od 7.30 do 14. e— Soseda je usmrtil. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 24 letni oženjeni posestnik Franc Osek iz Cerovca pri Rogaški Slatini zaradi uboja. Dne 11. oktobra okrog 22. je Osekov sosed Franc Kores ustavil Osekovo ženo Julij ano, ko je šla po Korresovem svetu. RekeC ji je, da ne sme hoditi po njegovem zemljišču ter jo sunil v prsi in udaril z roko po glavi, da se je zgrudila nezavestna. Osekova je poklicala na pomoč svojega moža. Franc Osek je prišel s koso v roki in stopil h Koresu. Ko je Kores vprašal Oseka: »Kaj boš ti napravil?«, je Osek s peto kose udaril Koresa po glavi in mu preklal lobanjo. Kores je tri ure pozneje izdihnil zaradi krvavitve možganov. Osek je pri-zmal svoje dejanje, izjavil pa je, da ni imel namena Koresa usmrtiti Osek je bil obsojen na 3 leta robije in izgubo častnih pravic za dobo 3 let na plačilo 800 Din povprečnine. stroškov kazenskega postopanja in odškodnine Koresovi rodbini za zdravnika in za pogreb glede zahtevane alimentacije pa je bi"a Koresova rodbina zavrnjena na pot civilne pravde. e— Pešpot od Vošnjakove do Oblakove ulice je nujno potrebna posipanja, ker je ob slabem vremenu neprehodna, a je zelo frekventirana Iz varnostnih razlogov bi bd'lo trba ob tej poti namestiti vsaj eno električno svetilko e— Kino Union. Danes ob 16 30 in 20. veiefilm »Zlati otok« in zvočni tednik Iz Ptuja j— Kino b« predvajal v soboto ob 2G in nedeljo <»b pol 19. in pol 21. uri filn ♦.Carflo Cavelll«. Predigra kulturni film Fo^ov tednik. t t Proračunska seja Zbornice za TOI Ljubljana, 7. novembra Danes dopoldne je biLa v veliki zbornični dvorani javna plenarna seja Zbornice za -TOI. ki je bila obenem proračunska seja. Pri lepi udeležbi 46 zborničnih svetnikov je sejo otvoril predsednik g. Ivan Jelačin. V daljšem kocnemorativrem govoru se je predsednik spomnil nedavno preminulega zborničnega podpredsednika g. Dragotina Hribarja, ki je z veliko vnemo že od leta 1921. sodeloval v tej naši najvišji gospodar, ski instituciji. Pridobil si je za naše gospodarstvo velike zasluge. Navzoči so poslušali govor stoje in so počastili spomin pokojnika s klicen »Slava«. Zbornični predsednik g- Jelačin je nato sporočil, da je banska uprava odobrila zbornični računski zaključek za leto 1Q34 s 4.06 milijona Di n dohodkov in 4 03 milijona Din izdatkov. V smislu novih zakonskih določb glede davčnih odborov ie zbornica imenovala za vssk davčni odob>>r in m vsak zbornični odsek i>o dva člana in dva namestnika, skupaj 280 članov in prav to- predsedstvo imenovalo zastopnike davkoplačevalcev v reklamacijske odbore. Zbornični proračun Ker so vsi odseki podrobno obravnavali predlog zborničnega proračuna za leto 1936. je plenum zbornice brez debate 6prejel ta proračun, ki predvideva za prihodnje leto 5.293.000 Din izdatkov in 3,316.000 Din dohodkov Zbornična doklada ostane nespremenjena v višmi 8% na osnovni davek pndobnine in družbenega davka odnosno 8% na polovico minimalnega družbenega davka po drugem odstavku čl. 86 davčnega zakona Proračun je bil soglasno sprejet in je bilo zbornično predsedstvo pooblaščeno, da v slučaju potrebe v smislu 5 3 zakona od 2 julija 1930 določi posebno lestvico za pobiranje posebnega prispevka od podjetij, ki jim je družbeni davek odmerje po drugem odstavku čl 86 davčnega zakona. V gospodarskem položaju dravske banovine in o delovanju zbornice ie zbornični predsednik podal obširno poro";l<-> knte- liko namestnikov. Prav tako je zbornično ! rega posnemamo naslednje: Gospodarski položaj Slovenije V zadnjih šestih mesecih je bilo naše gospodarstvo postavljeno pred nove komplikacije. Naša zunanja trgovina je postala finančni problem, kajti samo v kliringih s Nemčijo, Italijo in Grčijo presegajo nase i- »u. j tr;lp Dni Položaj [»ostaja vedno težji, pri tem pa vznemirja naše izvoznike na italijanska tržišča še nestalnost lire in vprašanje gospodarskih sankcij- Ke-žim naše zunanje trgovine postaja nevzdržen. Trgovinske pogodbe se ne revidirajo iz enostavnega razloga, ker nimamo primerne baze za pogajanja, ki bi nam nudila izglede za uspeh. Na vse agresivne ukrepe drugih držav nasproti interesom našega izvoza je naša gospodarska politika ostala pasivna. Predlogi za zaščito naše domače produkcije s primernimi protiukrepi niso bili upoštevani. Prizadevanja da bi se omogočil izvoz finalnih izdelkov z izvoznimi premijami niso dovedla niti do tega. da bi «e možnost take akcije upoštevala. Težkoee pri izvozu lesa Y naših krajih imamo poleg sadja in hmelja kot glavni izvozni predmet naš les. Tu pa postaja položaj vedno težji. Spričo lugodnonsti, ki jih je dala Avstrija Italiji, se je letos izvoz avstrijskega lesa v Italijo povečal za 50"/», dočim je naš izvoz nazadoval za IO*'«. Les iz dravske banovine, čigar najprirodnejše tržišče je bila Gornja Italija, je zaradi gosjKKlarsko-političnih ukrepov Italije iz tega tržišča izločen. Izvoz lesa po suhem v Italijo je skoro prenehal in tako prevažamo danes les v velikem ovinku na Sušak, odkoder gre v Srednjo in Južno Italijo. Sumarni statistični podatki o izvozu lesa dajejo sicer še zadovoljivo sliko, iz te statistike pa ni razvidno, kako se izvoz razdeli na posamezna produkcijska področja in kakšen je za izvoznika končni obračun. Od vse naše zunanje trgovine gre danes v izvoznem prometu 85%, v uvoanem pa državno podjetie. Taka politika državnih podjetij ni koristna in ne vodi k cilju. Ne more biti svha državnih podjetij otežkoča-ti delo privatnih podiet'.i, ki so nosilci največjih javnih vremen. Skrajni čas je, da se tudi pri državnih podjetjih uveljavi upravljanje po komercialnih načelih, brez privilegijev in olajšav, ne pa da ta podjetja padajo v breme proračuna in ovirajo še ono, kar je ustvarila privatna iniciativa- Javna dela V ospredju je nadalje vprašanje razdelitve javnih del Z letošnjo razdelitvijo kreditov za javna dela so gosjx>darski krogi nezadovoljni, ker jt dravska banovina pri tej razdelitvi slabo odrezala. Domneva, da v dravski banovini ni potrebe za javna dela, ie iz temelja pogrešna. saj imamo v dravski banovini ogromen k«der okrog 22.000 de. lovnih moči, ki so zaradi krize izgubile zaposlitev. Glede direktne zveze s Sušakom je zbornica priredila več konferenc in intervencij. Potreba te zveze ie postala še nuinejša. odkar je dobil Sušak iavna skladišča, j>a tudi naš tuiski promet zaradi pomanjkanja te zveze mno«o izgubi ia. Dr. žavna cesta od severne meje preko Maribora proti jugu je v takem stanju, da postaja za mednarodni promet neporabna. Tudi na gorenjski progi ni prišlo do gradbenih del in se je ves čas porabil le za izdelavo načrtov. Na moremo razumeti, da se pri nas vse tako odlaga, dočim so v Vojvodini takoj pričeli s terenskimi deli. Tudi naše železniško in telefonsko omrežje ie v takem stanju, da je neobhodno potrebna izvedba širšega programa rekonstrukciie- Najnujnejši gradbeni program ljubljanske direkcije državnih železnic znaša okrog 300 milijonov Din. Glavni kolodvor v Ljubljani ima še vedno obliko, kakor jo je imel pred 80 leti. ko je imela Ljubljana komaj dvajsetino sedanje, ga prometa Na gorenjski progi vozijo vlaki s koristno brzino komaj 30 km na uro. ^/oj-ko^ ^liringov^I pf>te.m Pa Se železniška uprava čudi. da se ............^ " ' razvija konkurenca motornih vozil. Je pa še mnogo drugih nujn.ih potreb, kjer bi morala država graditi. Večina poštnih uradov posluje v najetih prostorih. Zaradi ukinje-nja nekaterih poštnih ambulant rab;jo poštni zavitki i7 Maribora v Ljubljano 3 dni. poštni zavitki iz Celja, ki so nrmenjeni za notranjost države pa gredo najprej v Ma. ribor in se od tam ponovno odtiremliajo nreko Zidanega mosta dalje Taka štednja je neumestna in povzroča le težave Imamo in privatnih kompenzacij- V prometu z Italijo nam zadnje čase primanjkuje možnost uvoza. V prometu z Nemčijo se je uvoz skoro izenačil z izvozom, vendar s tem še ni rešeno vprašanje, kako realizirati znatno klirinško dobroimetje. Konkurenca državnih podjetij V naši državi je mnogo državnih gospodarskih podjetij, ki spričo svoje pozicije in privilegijev konkurirajo privatnim. l"o stanje se je letos še poostrilo. Ni zdravo, da državna podjetja in podjetja z večinsko udeležbo države, sistematično izpodjedajo tla podjetjem, ki jih je ustvarila privatna inicijativa. To velja zlasii za podjetja lesne, rudarske in železarske stroke. Ni tajuost, da so ogromni kompleksi državnih gozdov že dolga leta pasivni. Tudi v letih dobre konjukture niso velepodjetja, ki eksploatirajo državno imoviuo, v redu iu v predpisanem obsegu plačevala šumskih taks, danes pa dolgujejo okrog 80 milijonov na šumskih taksah. Ta podjetja hudo konkurirajo uaši razdrobljeni gozdni posesti. Znano je, da je mamutsko podjetje sšipad« določilo take kvalitetne pogoje, ki pomenijo deklasifikacijo našega blaga in s tem občutno znižanje cen. Razvoj, ki ga opažamo v našem gozdnem gospodarstvu vodi k vedno hujšemu razvrednotenju naše produkcije in se postavlja vprašanje, kje izjemne prilike še dopuščajo rentabilnost. Razdelitev dobav premoga Za odnošaj državnih in privatnih podjetij je značilna tudi nova razdelitev dobav premoga za železnice. Od 6140 ton, za kolikor se je zmanjšala globalna količina dobav, so prevalili na račun zmanjšanih dobav slovenskih rudnikov 4600 ton ali 75%. Tu se ni uporabilo isto merilo za vse rudniške okoliše v naši državi in je bil napravljen nov korak v progresivnem zmanjševanju naših dobav. Delež rudnikov v dravski banovini pri skupni dobavi premoga železnicam, ki je leta 1929/30 znašal še 45.2%, je sedaj po zadnji redukciji padel na 25.3%. V tonah izraženo smo padli od 75.000 na 29.200 ton mesečno, in so torej slovenski premogovniki prikrajšani za 36.000 ton, to je za 1 do 2 delovna dneva mesečno, kar je pri sedanji minimalni zaposlitvi 12 do 13 delovnih dni mesečno življenskega pomena: Povrhu so nam s poslednjo razdelitvijo dobav še povečali kontingent za dovoz črnega premoga iz Srbije v območje ljubljanske železniške direkcije. Zbornica je sklicala več konferenc in napravila vse korake, da omili preteče posledice, toda zaenkrat brez uspeha in so 1. novembra zmanjšani kontingenti že stopili v veljavo. Železarna v Zenici Podoben primer imamo tudi z državno železarno v Zenici, ki je v poslednjem času z javnim denarjem razširila svoje obrate in je pričela izdelovati vrsto predmetov, ki j;h je doslej izdelovala privatna industrija, in to kljub temu da obstoječa podjetja lahko s polovico svoje kapacitete krijejo vso potrebo v kvalitetnem prvovrstnem blagu in po konkurenčnih cenah To je klasičen primer pogrešnib investicij. Se nedavno so z najvišjih mest uprave državnih podjetij zatrjevali. da se bodo v Zenici izdelovali sa_ mo oni predmeti ki so potrebni za državne železnice, rudnike in voiaštvo in se v naši državi ne izdeluje, sedaj pa se vodi hudo borba za produkcijske kvote, pri čemer skuša Zenica izkoristiti svoj položaj kot se mnogo telefonskih vodov, ki so opremljeni z železno žico Trgovina in obrt še vedno nazadujeta Nazadovanje števila trgovinskih in obrtnih obratov in odjavljanje teh obratov se je sicer nekoliko zmanjšalo, navzlic temu je nazadovalo število trgovin v prvih treh četrtletjih za 670. število obrtnih obratov pa za 422. V treh letih in pol je število trgovinskih^ in obrtnih obratov nazadovalo za preko 7000. Vzporedno vidimo, da je bilo v juliju t. 1- v Sloveniji pri OUZD zavarovanih 82.796 delavcev, to je za 22 000 manj neso v juliju 1930, pri čemer pa še niso upoštevane redukciie rudarskega de'av. stva. Povprečna dnevna zavarovana mezda je letos padla na 1.850.000 to je za 930.000 Din manj nego poleti 1930 kar pomeni 'etno izgubo narodnega dohodka v višini 280 mili ionov Din V tem položa ju se moramo s skrbjo vprašati, kam raj vodi f.o stanje, ako se še z raznimi administrativnimi ukrep? ovira osnovan ie novih podjetij v dravski banovini, ki služijo izključno za mirodobne potrebe prebivalstva Pretekli mesec nas ie iznenadil ukrep, s katerim so bile javnim nameščencem redu. cirane drag.iniske doklade, in to baš v dobi. ki n«m prinaša podražitev pšenice, obutve, tekstilnega blasa in nekaterih drugih živil. Redukcija prejemkov, 0 katerih je preišnji finančni minister dr Djonljevič trdil da predstavljajo eksistenčni minimum, bi morala biti gotovo zadnje sredstvo, ki bi se smelo uporabiti v najskrajnejšem primeru, ko bi bile izčrpane vse ostil? možnosti zn:-žanja izdatkov. Pa tudi pri načinu redukciie se je prezrlo, da so cene živil v dravski banovini nesorazmerno večje kiko- v drugih banovmah. Ze inšpekcija dela je v svoijh uradnih poročilih ugotovila, da so stroški živlieniske«a minVna v dravski banovini za 20 do 100% večii nego v drugih banovinah. To dejstvo bi bilo treba upoštevati tudi pri rarvi-fffitvi naših kraiev v draeiniske razrede Efekt zadniih redukcij znaša po dobljenih informacijah za dravsko banovino okrog 60 milijonov Din, kar je občuten udarec za vse naše gospodarstvo. Davčna bremeni Čeprav se število trgovinskih in obrtnih obratov od leta do leta krči, ^dimo. da narašča vsota predpisane pridobnine Ta je v letu 1933 znašila 25.6 milijona Din, lani pa 42 milijonov, čeprav se je število obratov skrčilo. Poročila o divčni praksi ne kažejo enotne slike- Nekatera združenja poročajo, da ni člana, kateremu ne b' bili predmeti zarubHem dočim iz dnmih okra-iev ni pritožb Visoka štev;1k.i 19~.000 ru-bežni Cpn 380.000 davčnih rfetmov). koli-koT jih ie bilo 'a ni v Sloveniii za plačilo davkov 10" m;Tijonov D;n kaže da ie za denar trda in da davkon'ačevalc? le s skraj. *i'mi? silam' zadošča io svojim obveznostim Zafo se ne fnenrn ^'d^i. če je obenem s povečan iem davčnih bremen od leta 1933 na leto 1934 za 275 milijona narastel tudi davčni zaostanek za 16.8 milijoni Din, dasi še vedno pre-dnjačiino v točnosti plačevanja davkov nasproti drugim banovinam. Denarni zavodi in kmečka zaščita Sanacija našega denarništva napreduje le s težavo in polagoma. V dravska banovini je danes pod zaščito 161 kreditnih zadrug, 10 regulativnih hranilnic in trije bančni zavodi. Ministrstvo je doslej v smislu uredbe izdalo odloke samo za dvoje največjih bančnih zavodov dočim se vse ostale prošnje še proučujejo. Pri sedanjem stanju javnih financ je izključeno računati n« kako pomoč iz javnih sredstev- Proces sanacije ovira v znatni meri enostransko reševanje vprašanja kmečkih dolgov Pri tem je treba upoštevati da so dali nad polovico vseh posojil kmetom privatniki (torej ne denarni zavodi), ki so zaradi znižanja obrestne mere na 1% hudo prizadeti. V to skupino privatnih upnikov pa spadajo predvsem terjatve trgovcev, obrtnikov Nova uredba praktično podališuie moratorij zopet za eno leto in pušča glavno vprašanje t. j. postopka pri ocenitvah posestev odprto. Poročilo nato obširno obravnava vrira-šanie načrta zakona o gospodarskih zadrugah in zakona o obč-nskih hranilnicah, ter vprašanje tujskega prometa Volilni red za zbornico Trgovinski minister je ob koncu avgusta izda! enoten volilni red za zbornice, ki se v mnogih bistvenih točkah razlikuie od zborn;čnega predloga Zbornica že od po-četka leta intenzivno dela na ureditvi katastra zborničnih interesentov. To je potrebno, da se vol;tve pravilno izvršijo. Po ugotovitvah tega katastra znaša število 'rgo. vinskih obratov na zborničnih področrh 8925- Ti trgovinski obrati zaposlujejo 3848 pomočnikov in 1500 vaiencev Periustracija katastra gostinskih ob-atov je pokazala, da je v dravski banovini 5357 ?ostinsk'h obratov (od tega 3 230 gostii.n. 909 krčm. 134 restavracij. 103 hoteli in 76 kavarn). Povprečno pride no 200 prebivalcev na 1 gostin-ki obrat. Obrtni kataster ie še v de'u. Po predloženih članskih 'menikib združenj, ie trenotno v d-av«ki banovini 1S.500 obrtnih obratov z 9355 pomočnikov in pomočnic ter 6851 vaiencev in vajenk Po končanem poročilu se je zbornični predsednik vsem članom zahvalil ra složno sodelovanje vseh odsekov, kakor tudi tajništvu in uredništvu za vzorno iti vest. no vršenje dolžnosti. Ivan Jelačin 10 let predsednik zbornice Po poročilu predsednika se je oglasil k besedi g. Konrad EIsbacher, ki je ugotovil, da letos poteka 10 let, odkar načelu je zbornici g. Ivan Jelačin. Ta doba je bila za gospodarstvo dravske banovine važna in bogata na odločilnih dogodkih, zlasti odkar je nastopila gospodarska kriza, ki je gospodarske kroge prisilila k defenzivi V tej težki dobi je imela zbornica na čelu moža. ki se odlikuje po svoji žilavi odpornosti, po svoji odločni borbenosi in po svoji neizčrpni inicijativnosti. moža, ki je spretno vodil zbornico preko številnih neprilik in tež. koč. Ni se ustrašil tvegati, kadar so to zahtevale prilike, da izvojuje pravično rešitev naših gospodarskih zahtev Zato je g. podpredsednik EIsbacher v imenu zborničnega predsedstva in vsega zborničnega sveta izrazil zahvalo za požrtvovalno vztrajnost in iskren0 udanost predsednika v sedanjih razgibanih gospodarskih razmerah- Izrazil je tudi vročo željo, da bi predsednik g Jelačin ostal na svojem mestu še dolga desetletja. V Imenu obrtnega odseka se je pridružil čestitkam in zahvali podpredsednik g. J. Rebek, ki je zlasti poudarjal, da j« imel obrtni odsek v osebi predsednika naivne-tejšega zaščitnika, ki mu gre zasluga da je Zbornicah za TOI ostala nedeliena institucija, kjer delujejo slovenski gospodarski krogi složno tn solidarno. V enakem smislu je govoril tudi j>odpredsednik industrijskega odseka g. Krejoič, k: je poudaril, da je tudi industrijski odsek našel v V imenu obrtnega odseka se je pridružil in zaščitnika. Izrazil je željo, da bi g. Jelačin nadalje ostal vodja naše največje gospodarske institucije Zahvali se je pridružil še g. Ciril Majcen predsednik gostinske, ga odseka, kot najmlajšega zborničnega odseka, ki se je posebno zahvalil predsedniku za prizadevanje pri ustanovitvi tega odseka ter je izrazil željo da bi g Jelačin osrtal na tem mestu še naprej Končno se ie generalni tajnik g. Ivan Mohorič v imenu zborničnega urada zahvalil predsedn ku za veliko delo, ki ga je opravil in za naklonjenost. ki jo je pokazal v vseh prilikah. Številnim čestitkam se je predsednik toplo zahvalil, češ da ne veljajo njegovi osebi, temveč njegovemu delu. Izrazil je željo, da bi zbornica v tej sestavi nadaljevala svoje delo, da bi nadalje vladala harmonija in solidarnost med gospodarskimi stanovi. Če pa bo usoda hotela, bo rad nadaljeval na tem mestu svoje delo. Premogovne dobave železnicam Zbornični svetnik g. Rihard Skubic je nato podal poročilo o redukcijah dobav premoga državnim železnicam in o prizadevanju, da se storjene krivice popravijo. Najnovejše redukcije so pokazale, -ia 6e sistematično nadaljuje zapostavljanje premogovnikov dravske banovine v škodo interesom našega gospodarstva kakor tudi škodo racionalne službe na železnicah, za katero je premog iz premogovnikov dravske banovine najprimernejši. Razlogi, k' jih navaja strojni oddelek generalne direkcije za redukcijo dobav, so bili vsi ovrženi, vendar zaenkrat brez vidnega uspeha, kajti s 1-novembrom so stopile v veljavo redukcije, ki pomenijo zmanjšanje mesečnih dobav za 3800 ton. tako da odpade na slovenske premogovnike okrog 80% skupne redukcije. Zmanišana je bila tudi dobava premoga iz dravske banovine železniški direkc;ji v Ljubljani in Zagrebu, čeprav je za potrebe teh direkcij premog iz rudnikov dravske banovine najbližja PovečaLj pa se je dobava črnega premoga iz rudnikov v Srbiji. Ta premog se prevaža na dis*anco 900 km. Tudi pri najboljši kakovosti ne more biffi spričo ogromne oddaljenosti dana rentabilnost uporabe takega premoga V trboveljskih rudnikih so letos poleti delali le po 12 dni mesečno Trenotno >e redukcije ne občutijo toliko, ker je na zimo privatna potrošnja še večia. Težke posledice pa bodo nastopile prihodnje leto, ko ne bodo NOV STANDARD DOMAČE kakovosti SHO USTVARILI NAŠE CENE S U K N A ZA OBLEKE OP 80'-180'- TODA TO NI SAMO REZULTAT IZDELOVANJA. NAJMODERNEJŠEGA NAČINA PREDELOVANJA SUROVIN! ŠELE Z NEUTRUDLJIVIM DELOM, Z DRAGIMI POSKUSI IN Z IZKUŠNJAMI, SMO POVZPELI NAŠE BLAGO NA TO KAKOVOSTNO VIŠINO! IV I KOMP. ■ OVic INDUSTRIJA VOLNENIH TKAN I N-PARACIN rudniki mogli obratovati niti 12 dni v mesecu. K besedj se je oglasil tud podpredsednik g. EIsbacher. ki se je v imenu trgovstva iz rudarskih revirjev pridružil izvajanjem predgovomika Tu ne gre le za one rudarje, ki jim grozi odpust- temveč za važno gospodarsko-socialno vprašanje dravske banovine spričo okolnosti. da so že dosedanje redukcije v zvezi z gospodarsko krizo povzročile zmanjšanje mezdnega zaslužka premogovnih delavcev od 168 milijonov Din v letu 1929 na 58 milijonov Din- Soglasno jč bilo sklenjeno, da se pošlje s seje na vsa merodajna mesta brzojavka, v kateri se zahteva revizija nove razdelitve dobav, ki naj prinese vsaj vzpostavitev prejšnjega stanja Naše lesno gospodarstvo y nevarnosti Zbornični svetnik g. Rekar je nato podal zanimiv referat o stanju na-e lesne industrije in trgovine. Takoj v uvodu je poudaril, da sta lesna industrija in Ogg« 240 — 250: »2« 220 - 240: »5« 200 — 220; »6« 180 — 200- »7« 160 - 180: »8« 115 - 120. Otrobi: ba>ki. sremski in banatski 84 — 87.50 Fižol: baški in sremski beli 256 — 270. 4- Budimpeštanska terminska borza (7. t. tn.) Tendenca slaba. promet sreden. Pšenica: za marc 18.15—18.16. za maj 18-30— 1831. Turščica: za maj 15-58—15.60. V senci Staviskega Osebnost velikega sleparja — Pokojnikova vdova kot poročevalka frafeiifa v večnem ledu Ali js raziskovalec Andree Izvršil samomor na Belem otoku? — Uganlia izpraznjene cevke za morfij, ki so jo našli čez 40 let Pet let je že minulo, odkar je svet presenetila vest, da so našli trupla drznih polarnih raziskovalcev Andrčeja. Strindber-ga in Fraenkla, norveška javnost pa se baš te dni zopet živahno bavi s tragedijo, ki se je jdigrala pred 88 leti na Belem otoku v Severnem Ledenem morju. Zgodba je še v svežem spominu. Dne 11. iulija 1«97. se je omenjena trojica dvignila na Danskem otoku z velikim balonom, da hi poskusih polet preko Severnega teraja Menili so. da jim bo balon do neke mere mogoče krmariti v določeno smer. Podjetje je dovolj pričalo, kolikšen je pogum teh raziskovalcev, a po stanju tedanje letalne tehnike je bilo že v naprej obsojeno na katastrofalen konec. 33 let ni bilo nobenega sledu za temi možmi. Končno, v juliju 1930- je odkrila neka norveška znanstvena ekspedicija, ki se je bila odpravila v kraje okrog Gru-mantov. na Kvitoyi, Belem otoku, pod snegom in ledom majhno taborišče. Razkopali so ga in so ugotovili, da gre za taborišče Andreeja, Strindberga in Fraenkla. Tudi njih trupla so izkopali in jih prenesli v domovino. Na podlagi fotografskih posnetkov, ki so jih našli v taborišču in ki so bili še toliko ohranjeni, da so jih mogli razviti, posebno pa na podlagi dnevnika, ki ga je pisal Andree in ki so ga tudi našli, ni bilo težko napraviti si precej točno sodbo o tem poletu in romanju preko polarnega ledu. ki mu je sledilo. Andreejev balon »Orel« po pristanku zadnje besede. Kaj se je zgodilo potem, ne ve nihče povedati, domnevali pa so- da so raziskovalci živeli še nekoliko dni, dokler jih nista pokončala izčrpanost In mraz. Sedaj se je oglasil k temu vprašanju eden izmed članov ekspedicije. ki je odkrila grobnico teh treh polarnih žrtev, in je napisal v osloškem dnevniku »Tidens Tegn« članek, ki je zbudil pozornost vse norveške javn>>sti. Avtor trdi, da so Andrče in njegova tovariša v svojem položaju končno le izgubili vsako nado na rešitev in sklenili samomor. Kot dokaz za to trditev navaja, da so našli med Andrejevim in Strindbergovim truplom, ki sta bili tesno drugo ob drugem, prazno stekleno cevko za morfijeve tablete. Ker so bila ostala lečila iz male lekarne, ki jo je Andree nosil s seboj, nedotaknjena, in je torej bolezen, ki bi zahtevala uporabo morfijevih tablet, izključena, so nesrečniki použili tablete očitno z namenom, da bi izboljšali svoje telesno stanje — ali pa z namenom. da bi svoje muke končali. Za zadnjo domnevo govori dejstvo, da je ležala cevka med Andreejem in Strindbergom. I Imeti so jo morali tedaj v rokah kratko pred svojo smrtjo in jo izprazniti. Če pomislimo, da 90 ostali raziskovalci 2. oktobra skoraj brez živil in jim je bila namenjena strašna smrt od gladu, bi ie bilo umljivo, da so se rajši odločili za hitro smrt. Od giadu vsekako niso umrli, kajti živeža je še nekaj ostalo. Tudi zmrznili niso. ker so imeli dovolj oblačil in kožuhov. Razen domneve o samomoru, preostane tedaj samo še domneva o kakšni zunanji katastrofi, za kar pa ni nobenih znakov. Poleg tega ta pa Andree gotovo še kaj zabeležil v svoj dnevnik, če bi bil počasi hiral. Argumenti tega članka zaslužijo vsekako. da jih človek vzame resno. Seveda pa še vedno ni mogoče trditi, da bi bila tragedija na Belem otoku dokončno pojasnjena- A naj bo, kakor hoče. tudi če so nesrečniki v svojem brezupnem položaju dali hitri smrti prednost pred počasno, gotovo je, da so izvršili s svojim poletom junaško pionirsko delo. ki bo o«talo za vedno s častjo zapisano v zgodovini znanosti in velikih človeških dejanj. Nova vrsta vojne Arletta Staviska s svojim brani te I jem Morro-Giafferijem (na levf) Oba v ječo namestn pred oltar Nakradene jestvine za poročno gostijo Gorati teren — največja ovira za napredovanje motorizirane armade — Muke s prevažanjem topov, kjer morajo vojaki nadomeščati vprego Posebni dopisnik »Gazette del Popoka, kii se m udri v Asmari pri vrhovnem poveljstvu severne italijanske armade piše: Vojna, ki se vrši zdaj v Afrika se po svojem načinu temeljilo razlikuje od aedmjih evropskih in tudii kolonialnih vojn. Poleg tega se vršijo bojri na ozemlju, ki nudi sovražnikoma nenavadne težave. Abeslnska | vojsk« je modernejše oborožena kakor bi sd j človek mislil, poleg tega je tudli številčno močnejša. Vojma v Afrifci rai pozici jska vojna, temveč zahteva prosto gibanje na obeh straneh m ps-«v t© je tisto, kar postavlja napadalca im j tistega, bi se brani, pred vsakovrstna presenečenja. Toda uspehi, ki jih prinašajo ta presenečenja, so zelo piolli. Moč modelnega orožja se ne da nikoli popolnoma izrabiti, j ker na zaradii terena mogoče nikdar pravočasno vzpostaviti zvez z za>ledjem- Ozemlje j sifcrao ovira uporabo modeme tewke etrtflje-rij« in zahteva tudi. da ee poraba srednje in Muke airtiljeriie skrči le n-a nainu imeišo mero. Transportne ovire rahtevaio nadalje, da vojaško vodstvo kolikor mogoče štedti z nronici jo- Abeoinoi so ▼ primeri z TtenV israi tudi e tem v prednosti, da vedo. koliko vojakov iteje italijanska vojaka na severni in Tižmd tronti. Italijanom je takšna kontrola abesinske vojske nemogoča. Nihče ne ve. koliko mož je spravila pod orožje mobilizacija Hed-leja Selaseieja Tudii gibanje abesinskega vojaštva je težko dognati, ker se izvršuje zelo urno med frontami. Kratko povedsmo, abesinsko bojišče nudi povsem drugačno sinko vojne, kakor smo »o bili doslej vajeni. Webb Miller. poročevalec Umited Press pri Jtal i jamski sevmi armadi iavlja 7 vojnega pohoda protii mestu Ma.kaUe. Knaijd, v katerih ee zdaj gibljejo italijanske čete. so na mnogih mestih tako strmi in skailovitfi. da so morali ponekod v preči po dvajset im več mezgov pred 'gorski too. Kljub temu pa ni šlo nikamor naprej. Morali so vojaki prijeti za kolesa, da so prepeljal top preko najnevarnejših mest Potem sem videl kraije. kjer je dež spremenil pot v tekoče blato. Vse to 6ilno ovire itald-ja-nskii p^hod. Deževje, ki ie naklonilo, ograža italijansko ofenzivo. Velike skrbi zbuja tudi dejstvo da nastaja'o po deževju hudoutrnrdci. ki razrivajo pota. kr so jnh orioravifli piomrrjB za prevoz topov fn trera Nade na izboljšani« vremena sio majhne. Nad vzhodnim horizontom se še vedno kupdoijo temini oblaki. Moskovska policija v električnih jopičih Kakor poročajo i« Moskve, dobe ta-mošn ji polšoiefte letos v zaščito zoper mraz jopiče, ki jiib bo ogrevala elektrika. Na veaiki kontrolni točki mesta, ki so zasedene s policisti, bocio vtikal™ bon takti, z katerih bodo dobivali straši ikii ogreva joči tok v svoje jopiče. Tresenje ji je pokvarilo glas Ruska pevka Nasta Pavlova je vložila tožbo proti lastnici francoskega prekomornika »Normandiec. Od družbe zahteva 200.000 fr odškodnine Navaja, da se je vozila v prvem razredu na ladji in da ji je neprestano tresenje med vožnjo povzročilo slabost, zaradi katere se je morala podvreči operaciji. Posledica operacije pa je, da je izgubila glas. Letalo z brzino 500 kan Francosko zraikoplovno mlmiistratvo je pozvalo ruskega toženjerja Makantaa, ki se trenuitao m«cM v Parizu, naj zgradi m francosko vlado svoje lovsko letaflo > spremenljivimi ploskvami. To letalo, tri spremenljivimi nosilnimi ploskvami To letalo, ki ima vgrajen eaimo en motor w 660 ks loti z brzjno 500 km na uro. Zvonovi oznanjajo rojstva N« nekem brgu v Berlinu so postavili te dni stolp z zvonom, ki se oglasi vsakih pet minut z devetima udarci. T; udarci pomenijo, da se vsakih pet minut v Nemčija rodi devet novih Zemljanov. Peščena ura. ka je postavljena istotam in ki steče v presledkih pet minut, pa simbolizira, da umre v istem času v Nemčijo sedem oseb. Kandidatka med bodočimi volilkami Kakor zna no, se je zgodila v začetku oktobra v odkiaiijen&m gorskem ozemlju ruskega Tadžikistana potresna katastrofa, ki je zaKLeve,Ja takoj 107 smrtnih žrtev in 360 ranjencev. Zemlja se od tedaj ni več pomirila, temveč se potresni sunki še vedno ponavljajo, čim so prišle prve ve^iti o potresu v tadžikistansko prestolnico Stalinabad. so od tam uredili stalno letalsko zvezo v kraje nesreč«, kamor sta odhajali vsak dan po dve letali pod vodstvom izkušenih pilotov. Letala so prenašala v potresno ozemlje zdravnike, -*"-avila, živila, šotore, oblačila in material za popravo poškodovanih telefonskih prog. Letalci so morali pri tem premagovati največje te-žave zavoljo ne-Sfa !t> e"« Scenskega vremena, orjaških gorsik 'h vrhov in nedostopnih skalnih sotesk. T>ei proge je Sel tako rekoč skozi oT^nrno cev. to ie >!7rp-%)o sotesko. k; je bila na vrhu vedno zakrit® z oblačnim stropom Letalci pa so svoje delo opravili mojstrsko in so b-'!i prehival-«tvu v razdejanih krajih v neprecenljivo Pet knjig za 20 Din vam <9a edino Vodnikova družba Snel dan razprave proti sokrivcem Stavakega je uvedel predsednik proce-sa BjjiidUd z dailjšim govorom o osebnosti »Napoleon vseh sleparjev«. Proti porotnikom obrnjen, j« predsednik obravnave tevafel: Aleksander Staviskl ni krnel nobenega pravega poklic* in tudi nobenih gt/udij. Bil Je neeposoben za vsako Pošteno delo. življenje teita in živita skupaj že 18 let to to njuno skupno življenje se je prekinilo samo začasno, če je moral Ha-lmeka presedeti leto ali dnre v ječi ali če si je Marija za kakšen mesec izbrala neprostovoljni stan istotam. »Zaljubljenca«, kakor so ju nazivafll detektivi, sta imela preprosto, a tem bolj učinkovito delovno metodo. Marija si je od časa do časa poiskaja afeužbo kot Euu-žki- nja in ko se je dobro razgledala po hiši in preekrbeiia svojemu ljubimcu odtis« klju)6ev, je olučbo odpovedala. Nekoliko dni pozneje so njeni bivši delodajalci doživijo! i, presenečenj e. Taik0 je dvojici uspelo, da je iz pisarne praškega naiafearske-ga dinuštva >Otakar< odineeua 4000 Kč, neko detlodajaiiko sta odajša.ia za 3000 Kč, v trgovina nekega Jožeta Kubelke sta »za-slnjižila< 5000 Kč v gotovini, v domu, ki &o ga adirževale nune in v katerem so innele brezposelne služkinje sv0jo sobo, sta uplenila 3(JOO Kč. In tako dalje. Najzanimivejši je bH pač vlom pri Kuibelki, ki mu nista odnesla samo denarja, temveč tudi kup jestvin, klobas, konserv, mezge v škatlah to podobno. Dvojica se je bila namreč v tistem času odločila, da bi dala svojo zvezo legalizirati. Nakradene jestvine naj bi rabile za poročno gostijo. A baš tisti dan, ko bi se morala poročiti, so de tek tm kar tako iz navade izvršil preiskavo v ajmmem stanovanju in so naiii šop ključev, za katerega nista vedeia oziroma hotela povedati, od kod izvirajo. Pozneje so kmalfu uigotovili, da se vje-mstjo s ključavnicami Kufbelkove trgovine in tako je prišOa stvar na dan. Poleg tega je policija razčistila vprašanje cele vrste vlomov, ki so se bili zgodili v jjaniaeon času in ki Jim niso mogili najti s«toriOcevt Po teh vlomih eo se tako oškodovanci kakor policija čudili, da rai bilo na ključavnicah opaziti nobenih znakov nasilja. Sedaj ee je vse to razčistilo- bo sita »zaljubljenca« namesto pred altar romala aa aamarežena okna. se ie pripravlja na odhod iz Londona. Na poti v Atene se bo ustavil v Parizu, kjer bo obiskal francoskega drž. predsednika Lebrana, nato se bo odpeljal še v Rim, kjer bo sprejet od italijanskega kralja Dragi velblodi V neguševi deželi, posebno v njenah pu-SčavmLh predelih, je velblod še vedno najzanesljivejše in najboljše promemo sredstvo — a tudii najdražje. Tako se dogaja, da pošiljajo ameriški reporterji. ki nimajo Musso-linijeve im neguševe vojiščake, domov naravnost neverjetne načuine. Iz njdh je razvidno, da je potovanje z velblodi v Abesinajd celo še dosti dražje od letanja. 1600 km z letalom po Abesiniji stane 4000 dolarjev, ista razdalja z velblodjo karavano pa velja 6000 dolarjev. Ra^imljrivo. da filmske družbe »ladji puščave« niso posebno nakionjenp Obsodba zverinske morilke Sodišče v Stevru je obsodilo Terezijo Mo-slingerjevo, ki je zastrupila 'n umorila že-lezostrugarja Pohla. na osem let poostrene robije. Mati zločinke. ki so jo osumili sodelovanja pri umoru, a zaradi pomanjkanja dokazov ni bila obtožena, je Izjavila, da noče pričati proti svoji hčeri. Morilka je čisto mirno opisala potek umora pred poroto. Tudi kazen je sprejela čisto mirno, dočim sta izjavila državni tožilec in branitelj obloženke. da se bosta pritožila zaradi prenizko, oziroma previsoko odmerjene kazni. ANEKDOTA Kralj (tvudovBk Xm. je potoval po francoski deželi. V majhnem mestu so msu priredili svečan sprejem, pri katerem je imel žuipan precej dote nagovor. Neki minister je menil!, da bo napravjfl kralju ushuigo, če bo ta doligi govor prekinil, m je vprašal vrlega župana: »Po čem so prav za prav osli v vašem toriju? Gotovo so Poceni, kaj?« Vprašanje je župana jezilo. Pogledal je dostojanstvenika, ga premeril od nog do glave im odfr^voriil: >Oe sq vaše velikosti, so po 10 tolarjev.« VSAK DAN ENA »Ti, naš Jurček je danes pojedel kos milaU >Nič zato, jutri bo itak njegov god, mti pa ne bo treba kupiti česa drugega.< Wudge<) Andreejevo taborišče Tri dni po startu, t. j. 14. julija 1897., je balon padel na 83. stopnji severne širine in 30- stopnji vzhodne dolžine na ledevje. Možje, ki so ostali vsi živi, so se tedaj odločili, da odrinejo po ledu peš do Dežele Franca Jožefa (današnje Nansenove dežele). Živila in najpotrebnejše stvari so vlekli s seboj. 17. sept. so na Belem otoku končno spet dosegli trdna tla pod nogami, in tn so se vstavili, da bi prezimili. Zgradili so si kočo iz ledu, ki se je pa 2. oktobra sesula, pri čemer je bil večji del živil uničen. Položaj je bil strašen, toda sprva nesrečniki niso izgubili poguma. Zadnji zapisek ▼ Andr6ejevem dnevniku z datumom 2. oktobra se glasi: »S takšnimi tovariši je mogoče vztrajati v vseh okoliščinah.« To so Ena izmed ženskih kandidatk za bližnje angleške parlamentarne volitve je tudi ga Nora Rungejeva. že sedaj obiskuje svoje bodoče volilke in agitira za svojo kandidaturo celo kadar so njene simpatizerke zaposlene v pralnici Letala v potresnem ozemlju Grški kralj Jurij n. Novi čsl. premier dr. MIlan H od ž a, ki je zamenjal dosedanjega predsednika praške vlade M»ly-petra, je prvi Slovak na tem visokem položaju. Hodža je bil doslej minister za poljedelstvo in bo vodil ta reso rt tudi kot predsednik vlade še nekaj časa Kulturni pregled Srbska narodna pesem Filip VKhiJič, čigar stoletnice smrti ee spominjajo te cim v Beu>gradu z vrsto kul-uunih prireditev, je urte, ti zdiriLiuje v stsm množico brezimenih, aez.na.aih gu®»iar jev. Le-ti So biu pred polUirugim etol-et-jem na ozemlju predvojoie Srbije, v Bosai m Hercegovini, v orni gori in v Južni Srbiji skoraj edini posvetni nositelji ua-roane tradicije. UoiePeli berači, ki so peii u« ra^nm zuirališčih preprostega ljudstva pesmi o davnih junakih, dram hajduki, ki so v balkanskih gorah netili piamen upora zoper vecstoietno tiranijo Azuatov, so v tetiaAJih s-urovnh, neizmerno te^Kib razme rah vzdrževali narodno tradicijo m taso nevede m n en. o te opravljali kulturno cie±o Samo ti ljudje iz nižjih vrst podjarm.j^-nega ljudstva eo se gubali med ljudstvom, posredovali med posameznimi selišči, prinašali novic lz sveta, »ki ni bil širok, a vendar širši od obzorja« domačega kraja; oni so obračaili poglede v preteklost in v bodočnost in oblikovali, četudi v najpreprostejši formi, narodno zavest Iz današnjega kulturnega stanja je težko dojeti sitrajni primitivizpm tedanjiih razmer, v katerih so bili pojavi, ki danes za nje sko" raj niimamo Pogleda, velika kulturna dejanja. življenjepis tesa neukega guslarja, ob-dar'wnaga z izrtinim pomnežem in pri-rodno inteligenco, nam kaže gorjupo usodo tedanjega povprečnega Srba, ki je bil v večni nevarnosti za življenje in imetje: iekoriščan, sest-adan, splašen kakor ži-▼ai, ki mi n«i~hno za petam; lovca, življenje tega kmečkega guslarja, ki ga je erečna usoda zbližala z Vukom Stefanovi-(iem Ka>radžičem, je podoba neštetih tiso-čev njegovih rojakov v dolgi dobi pod-;armJ.jenosti, brezimenih in brezličnih lju-dii, ki niso zapustili svojemu narodai nič dmigega nego vzgled vztrajnega in tihega trpljenja in veliko izročilo narodne pesmi. FMip Višnjič Je eden redkih gus.larjev, ki 60 stopili v kulturno zgodovino svojega naroda kot zadnja pred&tavitelji pomembnega tiipa nezavednih »kulturnih delavcev« v sonrovih in primitivnih razmerah pod otomanskim jarmom na Balkanu. Nje. gove sive las« je že obsevajo svobodno jettro milade Srbije, zrasel je v dobi vstaj, »rganiziramega napora, KaradjoFdjevskega prebujenja, v času velikih sanj o osvobojenim vsega srbskega naroda izpod oto-maaiekega gospodstva. Nairoana pesem je kos literature, ki je nastala iz iste izpovedovalne in oblikovalne potrebe, kakor tse je Zaveda stvarjajoč tometni pesnik. Po svoji genezi je nedvomno delo nadarjenih brezimnih poedincev, po svoji nadaljni usodi pa izraz kolektivnega življenja preprostega ljudstva, ki je v te nenapisane pesmi, prehajajoče od ust do ust, Polagalo svoje sanje in upe, bolesti in radosti, ne izživel i ponos v dobi tlačanstva, pritajena občutja svoje časti in svojega junaštva, vso svojo primitivno filow)fijo o svetu itn živi jen joi. Kakor dandanes smatrajo, da so Homerjeve pesnice delo neznanih poedincev, čij.ilh pesmi Homer po svoje strnil v epopejo, so tu-srbske narodne pesmi prešle iz poe-dinstva v celotnost, v skupno last ljudstva, kar je naposled najvišji smoter slehernega po^inskega stvarjanja, ki se zaveda funkcionalne vloge umetnosti v družbenem življenju. Romantukom gre nesporna zasluga, da ao odkrili značaj in vrednost narodne Pesmi v času, ko se je tradicionalno slovstvo preprostega ljudstva še umikajo pred spisano, umetno besedo neanonimnih posameznikov. Romantika je v svojem rous-seaujevskem zanosu za preteklost in za preprosto življenje pretirano povzdignila Pomen narodne pesmi, vendar jo je tako otela pred samotno smrtjo- Cim bolj je narodna pesem hirala v samem ljudstvu, bolj je prehajala v književnost in vzbujala zanimanje izobraženih slojev. Dandanes se je okoli narodnega blaga vs^h narodov naibrala že kar ogromna literatura. Pokazalo se je, da So v njem ležali večji za-kla/di kakor so mislili romantiki, ki so poveličevali samo njegovo estetsko stran. Prav ta njegova plat — enako kot njegova dokaz preprosta in vsakdanja idejna vrednost — je dandanes daleč v ozadju. Nairodno blago, zlasti še narodne pesmi, pa daje še vedno neizč-rpano gradivo za proučevanje ljudske dnševnosti, obtoka idej in verovanj med nairodi, razumevanja mitičnih elementov v mišljenj« preprostega ljudstva, čeprav lahko narodna poezija še vedno navdihne kakšnega pesnika in dramatika (tudi v novejši erbskohrvaški literaturi Lmanno več značilnih primerov), ^ je Po romantiki premaknil njen pomen bolj na znanstveno področje Odkritje srbske narodne poezije, zlasti Junaških ali epičnjh p ©srn i, je bilo pr©d dobrimi sto leti dogodek evropskega pomena Znano je, da se je z njimi bavil Goethe in da sta jih preko Kopitarja poznala brata Grmim, največja zapisovalca nemškega narodnega blaga Kakor nam je letos spomladi predavali v Ljubljani prof. Horak iz Prage, je srbska narodna pesem vplivala na mnoge Literarne pojave pri vseh slovanskih narodih, še sredi stoletja jo je skušal Francoz Prosper Me-rimee posneti in p0narediti; njen obtok Po Evropi ni končan niti danes, o čemer pričajo n. pr. taki pojavi, kakor je obsežno komentirana ruska izdaja srbske narodne poezije, ki jo je pred nekaj leti izdala sovjetska akademija. Izmed novejših raziskovanj so posebnega pomena izsledki prof. dr. Murka, ki je zlasti dokazal, da narodna poezija še vedno živi ln nastaja, čeprav je omejena na mam"S« ozemlja, ki jih še ni izgladiil valjar izenačujoče civilizacije. Tu opravlja vlogo, kakor jo je vršila narodna pesem skozi stoletja: nadomešča umetno literaturo, ter izraža moralne in estetske emocije preprostega ljudstva. Srbski pevec in guslar Filip Višnji^ ž; vi v senci imena velikega Vuka in Vuk živi v zgradbi narodnega jezika to naro dne pesmi Srbska narodna Pobija (ki je Po novejših raziskovanjih v mnogih umotvorih hrvaška in je lahko potemtakem doka?, kako edini so si Srbi in Hrvati v spodnjih ljudskih plasteh) je po Br. Laza-reviču prva izmed treh velikih vrednot, ki jin je dala dinarska rasa človeštvu (narodna pesem, Njegoš, Meštrovič.i lunaška poezija junaškesra naroda je nedvomno velik dokument, vendar t>j bilo napačno, če bi povzdigovali im naglašali njen pomen za sedanjost. Gjuričev svoječa-sni poskus, da izkonstruiJa na njeni osnovi narodno filozofijo Jugoslovanov, ni uspel. Narodno pesništvo je samo to, kar je po svojem izvoru m značaju, ne more pa biti oporišče sodobnemu človeku. Njegova dušev-nost je preveč zapletena, da bi 6vojo svetovnonazorsko im življenjezorno problematiko naslanja' na te častljive. toda neizprosno usihajoče vrelce, ki so s svojimi etičnimi, estetskimi tn zgodovinskimi vrednotami ustrezali obzorju in potrebam drugih dob, drugačnega socialnega in kulturnega ustroja. Abesinske pustolovščine Dogodki v Abesiniji obujajo spomine ua enega izmed utemeljiteljev moderne francoske poezije, tankočutnega ma.ea besed in izumitelja novih pesniških možnosti, za gonetnega človeka in pogubnega san jar;a — Arthurja Rimbaudja. O tem pesniku je pisail avtor teh vrstic po Šaldi v L Z 1931 V najnovejšem zvezku sarajevskega »Pre-gledaj, se spominja njegovih abesinskih pustolovščin pesnik in esejist Tin ITjevič. Prefinjpni Rimbaud .ie nenadno opustil poezijo in iskal nasičenja svojih čutov in Paše svoji fantaziji v primitivnih deželah Afrike, kjer je izvrševal razne poklice L. 1880. je prispel v Aden. odkoder ga je francoska tvrdika Za nakup in prodajo s i o-nove kosti poklala za poslovodjo v Harar Tu je stopil v skrivne stike s kraljem šoe Menelikom in mu dobavljal puške; sedem let po Rimbaudijevem prihodu v Ha-ra>r je Menelik zasedel to mesto in francoski pesnik—pustolovec je bil štiri leta svetovalec črnopoltega veličanstva. To so nemara legende; vsaj nekateri > dvomijo o resničnosti. Avtentično je. piše Ujevič, da je Rimbaud kot prvi evropski popotnik in poto-pisec prispel v Oeraden. znan danes iz vojnih poročil in poslal referat o tej neznan' pokrajini zemljepisnemu društvu v Pariz. Rimbaud pripoveduje v svojih pismih tudi o svetem mes+u Aksumu. Pesn'k ,'e umrl L 1891. v MarseiMn in je na smrtni postelji mnogo fantaziral o svojih karavanskih potovaniih po Afriki TTjevič piše o tem: ^1881 vstopa Rimband v znoim pekel življenja in hrepeni po daljnih belih ženskah; 1891 pa sanja na smrtni postelji o kamelah in karavanah.v H« rani in Adenu, njegova sestra se iz Tz^bele spreminja v Džarni (kdo ve, kakšna eyoka-cija je v tem imenu) in &e z nostalgijo spominja vrelega juga, kjer je dosegel višek svojih pustolovščin, pravijo, da je bil Rimibaud za obmefno ozemlje Afrike in Azije odrličen poliglot, a pri p1emen;h. kjer se je zdel ljudem svetnik in čarovnik. ga sovražno gledali domači duhovni. V>s ta čas so drugi v Franciji pod njegovim Imenom pisali apokrifne sonete in druge sestavke _c. Zapiski Spominu Davorina Jenka- S slavnostno akademijo, ki bo drevi ob 20 uri v Filhar-monični dvorani proslavi Ljubljana stoletnico rojstva sk'adatelja Davorina Jenka. V nedeljo ob pni 12 uri bo predsedstvo mestne obline odkrilo spominski steber p,-cd hišo v Kolodvorski ulici št 11. v kateri je Davorin Jenko umrl 25. novembra l^H. Jubilejni članek o Jenku obiavmo na dan stoletnice t j 10 t nv Krstna predstava Golieve »Bratomor na Metavi«. Predsinofnjim so v drami prvikrat dajali najnovejše dramatsko delo Pavla Golie, ljudsko žaloigro v šestili slikah Bratomor na Metavi. ki obravnava problem borbe dveh kmečkih sinov za očetnjo posest. Igra je v režiji Cirila Debevca ter s Kraljem. Levarjem. Marijo Vero. Danilovo in Skrbinškoni v glavnih vlogah napravila po svoji pretresljivi zgodbi na občinstvo močan vtis in igralci so želi mnogo odobravanja. 0 umetniški in življenjski problematiki in pomembnosti dela in vpri-zoritve bomo |>oročali jutri. Slovenski prevod Hofbauerjevega romana iz vojne na soški fronii, V založbi Eva-IIt je pravkar izšel roman Josefa Hoibauer_ ja »Pohod v zmedo« (poslovenil Matevž Selan. 208 str.). Ta vojni roman se dodaja med našimi ljudmi na naših tleh. Slika nam italijansko fronto od začetka, ko je Italija napovedala Avstriji vojno, do razsula, ki je trhlo stavbo dvojne monarhije podrlo kakor stolp iz kvart- Avtor, ki je vse te čase sam doživel, prišel tudi med fante 17. in 27. polka, prelival kri na Krasu in v Tiro-lah je čudovito živo zajel vse to življenje in ga kot spreten pripovednik opi6al tako resnično, da bralec, zlasti tisti, ki je vse to sam doživel, ostrmi. Vse je op'sal enako verno; vojake, ki šele na fronti v toči granat spoznajo otrplo grozo vojne, tahinira-nje na etapi, visoke vojaške dostojanstvenike, ki so mislili, da je vojna kakor partija šaha, domače v zaledju, ki stradajo in moledujejo za skorjo kruha, ljubezen za fronto. ki ne pozna meja in trezne razsodnosti, prav vse. Knjiga bo starejšim spomin, mladim pa opomin: najsi se vojna konča še tako dobro, vendarle prinaša več gorja in trpljenja kakor pa koristi. Prevod je gladek in skrben. Spor za filozofko dr. Ksenijo Atanasije. vič. V beograjskih kulturnih krogih vzbuja pozornost zadeva znane f:lozofke dr. Ksenije Atanasijevič. ki je bila dalje časa edini ženski docent prestolniške univerze. 24. oktobra je filozofska fakulteta nenadoma skieniia, da odpove dr- Atanasijevi^ njeno katedro in stavi njen službeni položaj na razpolago prosvetnemu ministrstvu.« Zaradi tega sklepa, čigar motivi in ozadje so širši javnosti neznani (dr. Atanasijevič ga označuje za posledico hudih intrig, ki močno motijo znanstveno delo na tej fakulteti) je dr. Atanasijevi6 upravičeno razburjena in izjavlja v listih, da se ji je zgodila nezaslišana krivic«. Pravi, da se n? to fakulteto več ne vrne četudi bi jo bili znova poklicali Dr. Atanasijevič je v jugosloven-skih filozofskih krotfih znana in uvaževana avtorica številnih filozofskih snisov izmed katerih so nekateri izšli v posebnih knjigah. Njeno zadnje večje delo je prevod Spino- •-? '■' > v • C :-m v l;omen-■ — znan- SlVcuicc podpisale žene svobodnih po_ klicev in javne delavke protestno izjavo, ki izkazuje več sto podpisov akademsko izobraženih žena. Slovenski pravopisni in pravorečni slovar. Kakor izvemo, izide v prihodnjih dneh pri Znanstvenem društvu za humanistične vede odnosno v Akademski založbi Slovenski pravopisni in pravorečni slovar. Pre-potrebno knjigo, ki bo obseaala nad 20 tiskovnih pol. sta priredila prof. dr. Fr. Ramovš in dr. Anton Breznik na osnovi gradiva, ki ga je zbrala in obdelala večja komisija strokovnjakov. Znanstveno dru. štvo ie z izdajo teaa pravopisa zelo ustreglo vsem. ki pišeio slovenski in ki so že zdavnaj zahtevali večji priročnik namesto dosedanjih brošur. Z novim pravonisnim slovarjem. ki ima avtoritativen znn?aj, bo v marsičem poenoten dosedanji slovenski pravopis. das; bo mnogo besed ohranilo do na. dalinjeda po dve enako vel;avni pravopisni obliki- Vsekako smemo z ve'ikim zanimanjem pričakovati dolgo napovedani dogodek v naši literaturi! Naše gledališče Repertoar Narodnega gledališči v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Petek, 8. novembra: Zaprto. Sobota- 9. novembra: Kako zabogatiš. Premiera. C. Ned ' v 10. novembra: Ob 15 Frak ali Od krojačka do ministra. Izven. Znižane cene. Ob 20. Bratomor na Metavi. Izven. Znižane cene. »Kako zabogatiš< je naslov nove pre-m-„re v drami. Delo je napisal B. Shaw in se v originalu imenuje >Wid"wers Houset. V tem delu z dosledno fanatično pravičnostjo pokaže meščansko družbo, kako reagira na vprašania. ki se tičejo denarja. Pove. kako si ta družba kopiči denar in z ostro satiro kaže, kako ;e tej družbi postalo vse samo predmet kupčije. Pri predstavi bo nastopil Cesar v karakterni vlogi S. Sartoriusa. Pravesra otroka denarja, njegovo hčer, igra ga Severjeva, dr. Trencha, ki se tej družbi najprvo upira, naposled le vda. igra g. Jan Hlapca in kasneje gospodarja te družbe predstavlja g. Sancin. Gdčna Slavčeva je sobarica, ki prenaša gosposke muhe. Režira inž. štupica. OPERA Začetek ob 20. Fetek. 8. novebra" Zaprto-Sobota. 9. novembra. Gorenjski slavček. Ljudska predstava po znatno znižanih renah od 20 Din navzdol. Izven. Pred pr?dstavo se ii»ra Jenkova uvertura Kosovo, o Jenku govori skladatelj Adamič. Nedelja. 10. novembra: Ob 15. Hoffmanno-ve pripovedk? Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol. Ob 2(). Mam*zelle Ni-tonehe I ven. Znano znižane ene od BO Dil. »Gorenjski slavček«: kot ljudska predstava. Ta večer se bo gledališče spomnilo stoletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka, ki je bil polnih 'et Prvi kapelnik in skladatelj beogra iskecra Narodnega p;>-zorišta. 0 Davorinu Jenku ho govoril pred predstavo Emil Adamič, orkester pa bo zaigral Jenkovo uverturo »Kosovo«. Basist Marjan Rus gostuje v nedeljo popoldne v Offenbachovi operi »Hoffmanove pripovedke«. V glavni basovski partiji, v kateri je imel v minuli sezoni odlične uspehe. P. n. statisti in statistke za »Aido« se vabijo, da pridejo zvečer ob 19. v opero. Razen že priglašenih naproša ffledališka uprava še nove dame in gospode, ki bi bili pripravljeni sodelovati, da »e priglasijo ia večer. Šentjakobski gledališki oder Začetek ob 20.15 Sotota. 9.: Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog)- Premiera. Nedelja. 10.: Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog). Marihorsko gledališče Petek. 8. novembra: Zaprto. Sobota. 9. novebra ob 2o. uri: »Poljska kri«. Prvič. Gostuje g. J. Porhe. D I 0 Izvleček iz programov Petek 8. novembra LJuDijana 11: šolska ua-a: Dan mira (g. Vojko Jagodič). — 12: Pozdravi s planin (piošče) _ 12.45; Vreme, poročila. — 13: čas, sp0red, obvestila. — 13.15: Ura francoske gLasbe (radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 18: O gospodinjskih nadaljevalnih šolah (ga. Anka Mešiček). — 18.20: Harmonika na ploščah. _ 18.40: O zaščiti upnikov (dr. J0£a Voršič) — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura _ 20: Spominska proslava Davorina Jenka (akademija v priredbi ljubljanske Glasbene Matice — prenos iz Filharmonije). — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki lz naših krajev (radio orkester) Sobota 9. norembra Ljubljana 12: Plošče. _ 12.45; Vreme, poročila — 13; Čas. spored obvestila. — 14: Vreme, borza. — 18; Na delopust — vsi dobre volje! (Radio orkester). — 18.40; Pereče zunanjepolitična vprašanja (dir. A. Kuhar). — 19: Cas, poročila, spored, obvestila. _ 19.30; Nac. ura. — 20: Prenos koncerta iz Trgovskega doma (prireditev društva »Rranibor«). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15; Jugoslovanski biseri — Ra-diio onkeste r. Beograd 16.20: Orkester. — Narodne pesmi.— 20: skladbe Davorina Jenka- — 22.20: Lahka in plesna muz>.ka. __ Zagreb t2.10: Romoma glasba. — 17.15: Operetna glasba. — 20. Pesmi. — 20.30: Violinski koncert z orkestrom. — 21.30: Lahka in plesna glaeba. — Praga 19.15: Godba na pihala. — 20: Spevoigra >Trije mušketirji t 22.15: Plošče. 22.30: Ples. _ Varšava 20: Zabaven pro-gT»m- — 22: Lahka glasba iz vse Evrope. — Dunaj 12: Plošče. — 15.15: Citraški koncert. — 16 40: »Orfei v podzemlju«. —17 25: Plesna srlasba. — 19.10: Od Straussa do Le-harja. _ 22.10: Klavitrski koncert. — 23 05: Vojaška godba. — 0.15: Ples. — Berlin 20: Prenos iz Munchena. — 22: Orkestralen koncert. — MUnchen 20: Peeter večer- — 22: P r en as iz Berlina. — Stnttearf 20: Program kakor v BerFmu _ Rim 17 05: Kvartet mandolin. — 20.50: Prenos opere >Ča-rostrelec«. Zelo se čudiio starejše perice ko vidijo bleščeče belo perilo dih naprednih peric in goepo&njt ki perejo t rtera Cerpcnlinooim m«/cm# ki je izdelano na podlagi olivnega ofia Šport Primorje izključeno iz JLAS Na svoji zadnji seji je Jugoslovenski lahkoatletski savez sklenil .da kaznuja ljubljansko Primorje z izključitvijo iz saveza, ker je kljub prepovedi od strani saveza nastopil proti lalikoatletom sofijskega Oficirskega AC 23. Glavna skupščina saveza se bo vršila & ali 7. decembra v Zagrebu. Propagandni lahkoatletski miting Sloge Petek in soboto ob 15., nedelja ob 9.30, ~ ; igrišče Prbnorja Koncem tedna priredi SK Sloga na igrišču Primorja zadnji lahko atletski miting v tej sezoni, ki vsebuje zelo zanimive točke, kajti vse discipline tekov se bodo vršile s handikajK>m. Zanimiv bo predvsem tek na 800 m, v katerem se srečajo najboljši naši srednjeprogaši Gabršek, Srakar F., Zorga, Czurda, Skušek, Pogačnik itd. Vsi imenovani, ki se nahajajo v zelo dobri formi, bodo startali od startne črte, ostali pa s handi-kapom. Primorje bo skušalo, ojačivši imenovane atlete z Ogrinom, Krevsoni, Srakar-jem ml. Krpanom itd. zboljšati rekorde v štafetah 4 x STO in 4 x 1500 m. kakor tudi v tekih na 100*3 in 2000 m. V disciplinah skokov in metov bo preizkusilo nekoliko najboljših juniorjev Kosca. Pogelška, Balona, Kajfeža itd. ter seniorjev Žgurja, Slanino, Putinjo, Slaparja, Korčeta itd. Razume se, da nastopijo atleti Sloge polnoštevilno na čelu z odličnim maratoncem Starmanom. Službene objave LNP 12. seja p. o. dne 6. novembra 1925) Prvenstvene tekme dne 10- novembra 1935: V Ljubljani, igrišče Jadrana ob 9. Ilirija-Jadran jun.; v Radovljici ob 14.30 Radov-ljica-Gorenjec, službujoči Pogačar. Radovljica pet rediteljev, na Jesenicah, igrišče Kovinarja ob 14.30 Kovinar-Sora, službujoči Božič, Kovinar pet rediteljev; v Kranju ob 14.30 Korotan-Bratstvo. službujoči Kern, Korotan pet rediteljev; v Trbovljah, igrišče Amaterja ob 14. Amater-Retje, službujoči Taufer, DASK in Trbovlje po pet rediteljev; Za podsaveznd dan 10. novembra »e določijo tekme: V Ljubljani, igrišče Jadrana ob 10. Jadran Reka. službujoči Šalamon. blagajna Drašler. oba kluba po tri reditelje: igrišče Slovana ob 10- Hermes-Slovan. službujoči Stojan. blagajna Štrekelj, oba kluba po tri reditelje: igrišče Primorja ob 13.30 Mars-Primorje jun., ob 14.30 Primorje-IIirija. službujoči Galof, blagajna Kačar. kluba postavita po dva blagajnika in po pet rediteljev; v Mariboru, igrišče Železničarja ob 13.30 Mari-bor-Rapid 2 krat 30 minut, ob 14.30 zmagovalec proti Železničarju 2 krat po 30 minut; v Celju, igrišče Celja ob 13.30 Olimp-JugosJavija, ob 15. Celje.At!etiki; v čakovcu, igrišče ČSK ob 14.30 ČSK-Grad-janski, blagajna ČSK, službujoči prof. Jela-či<5, oba kluba po pet rediteljev; v Ptuju, igrišče Ptuja ob 14-30 Ptuj-Drava. blagajna Ptuj. službujoči Vuga. oba kluba po tri reditelje; vstopnice preskrbi v Ljubljani pod-savez in jih dvigneio za blagajno določeni organi v podsavezni pisarni v soboto popoldne: v Mariboru in v Celju organizirata •blagajniško in rediteljsko službo o. o.; t Čakovcu in Ptuju preskrbita vstopnice prvoimenovana kluba. Odobrijo se prijateljske tekme 10. no- | vembra: DASK-Atletiki s predtekmo v Trbovljah, Svoboda-DASK v Zagorju. Laško- Litija, v Laškem, Brod-neznan prot:v_ nik v St. Vidu. Javornik-Mengeš na Rakeku: ostale prijateljske tekme, v kolikor se kosajo s podsaveznim dnem, se ne odobrijo; naknadno: Litija:Laško 3. XI. Verifikacija igralcev s pravico nastopa 16. novembra t. 1- za Moste Butara Anton; s pravico nastopa 16. novembra t. 1. 6. februarja in 6. ma ja 1936 za Korotan-Lj. Ple-ško Anton, za Jadran Zavrl Ivan. Popravlja se pogrešno objavljena verifikacija igralcev: s pravico nastopa 9. novembra t. 1., 30. januarja in 30. aprila 1936 za Reko Zuccato Vinko. Pešl Rado, n Ifeijo Mam Franc, Markič Lado. Suspendira se do poravnave obveznosti napram prejšnjemu klubu Ribič Enrfl Moste Službeno iz s.o LNP. Delegirajo se k tekmam dne 10. novembra t. L: Ilirija-Jadran jun. inž. Jesih; Radovljica.Gorenjec Lukežič, rez- Mandič; Kovinar-Sora Sketelj, ki naj obenem pregleda igrišče Gorenjca v svrho verifikacije; Korotan-Bratstvo Ča-mernik; Retje-Amater Dolinar (po sporaz. zumu); Jadran-Reka Ramovš; Hermes-Slovan Martelanc; Mars.Primorje jun. Jurkas; Ilirija-Primorje Macomtti, stranska sodnika Černe, Dorčec; za vse ostale tekme delegirata sodnike poverjeništvi v Mariboru ia v Celju. ASK Primorje (Lahko atletska sekcija). V petek 8. t m., v sototo 9. L m. obakrat ob 15. in v nedeljo 10. t. m. ob 9.30 priredi SK Sloga na našem igrišču propagandni društveni miting s handicapom. Program prvega dne: tek 800 m, met krogle jun. C 5 kg in tek 20U) m, drugega dne: met diska jun. C 1.5 kg, skok v višino jun. C in sen. 4 x S00 m, v nedeljo: skok v daljavo jun. C in sen.. štafeta 4 x 1500 m in tek 10C0 m. Nastop obvezen za naslednje atlete; Srakar F. in Skušek, Gabršček, Czurda. Zorga F. in A_, Pogačnik, Pogelšek, Kajfež, Kosec, Balon, Skaza, Krevs, Ogrin, Krpan, Vahtar, Polak, Zgur, Slanina, Putinja, Cerar VI., Tršar, Pere, Truči, Jeločnik, Slapar, šušteršič, Kor-če, Raič M., Požar, Stok- Poleg imenovanih so k startu vabljeni še ostali sekcijski člani. V slačilnici morajo biti vsi nastopajoči atleti najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. K udeležbi v sodniškem zboru so poleg določenih saveznih sodnikov vabljeni Se ostali klubovi člani — savezni sodniki, nadalje gg. Weibl, Camernik, Sondag, Saunig, Sketelj, Sikošek itd. Službene objave ljubljanskega bazena podsaveza. V nedeljo 10. t. m. se nadaljujejo praktični izpiti za hazenske sodnike. Izpiti 6e vršijo na igrišču TSK Moste ob 10. dopoldne. Sodniški kandidati in člani izpitne komisije naj bodo na igrišču točno ob 9.45- S.K. Ilirija se poziva, da postavi za te izpite svojo družino, ki naj bo s kompletno opremo ob 9.45 na igrišču. Naknadno se vzame na znanje prijava sodniškega kandidata Žitnika Vinkota. Navedeni naj bo radi teoretskega izpita v soboto 9. t. «n. ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa. Istočasno naj bodo tam tudi člani izpitne komisije. Verificira se prvenstvena tekma Ilirija : Jadran z rezultatom 5:5- LZSP (Službeno). Seja upravnega odbora danes ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Prosimo točnosti in ponošteviln* udeležbe. Gostovanje Ilirije r Celju. V nedeljo 10. t. m. bo gostovala ljubljanska Ilirija ▼ Celju in igrala ob 14.30 na igrišču pri Skalni kleti prijateljsko tekmo s celjskimi Atletiki. Kaznovani športniki. Zaradi incidente*, ki so se odigrali pri tekmi med Ilirijo in Haškom, je kazenski odbor JNS suspendiral igralca Ilirije Juga ter kaznoval s dvotedensko prepovedjo nastopa igraica Ilirije Zupančiča. SK Ilirija (hazenska sekcija). Po naročilu hazena podsaveza morajo biti v ne ldjo 10. t m. ob 9.45 s kompletno opremo na igrišču TSK. Moste teJe igralke: Ivica, Silva, Pribošek, Zaje, Rupel, Darinka, Oman, Bernik, Vlasta. Denar za cestno električno železnico dvignejo navedene jutri ob 18. ▼ klubski sobi kavarne Evrope. — (Smučarska sekcija) Drevi ob 20- je ▼ kavarni Evropi izredna seja sekcijskega načelstve. Važno! ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. strogo obvezen sestanek vseh igra. čev pri Kočarju. Spreitzer sigurno. V nede. ljo igrajo jun. rezerva in I. moštvo SK Svoboda. Danes ob 19. članski sestanek. V nedeljo igrajo jnniorji in re®erva 6 Hermesom Nato važna odborov^ seja. Službeno iz poverjeništva o o Trbovlje. Za prijavljene nogometne tekme v nedeljo dne 10. novembra se delegirajo sledeči sodniki: v Trbovljah: Altletik : Bask g. Puntar; ▼ Zagorju: SK Svoboda : Dask g. Arhar. SK Slavija. Danes ob 30. pri Marinšku sestanek I. in jun ionskega moštva rad: gostovanj. Igralci, ki imajo oprem« doma. jo morajo prinesti na sestanek. Točno vsi. H. E. Werner: 41 fTIr.Thorsten hoče bol! Heintze je to opazil. S samozavestnim nasmehom je pogledal najprej tega, nato onega. «Mar se gospoda poznata — ?» <[Da»t je obotavlja je se priznal Wessentin, za kar ga je Arnster takoj očitajoče pogledal. «Hm — in kako naj si razložim vaš zgodnji obisk ?» Thorstenov tajnik je pogledal v tla. Na to srečanje se menda ni bil pripravili. Z zastajajočim glasom je izpregovoril: «Prišel sem — prihajam, ker — najboljše se mi zdi — da po pravici.. Iz kota, kjer je sedel Arnster, se je oglasilo nejevoljno kaš-ljanje. Wessen je za jecljal in za trenutek utihnil, potem pa odločno vzdignil glavo: «Pač, vse bom povedal!» Spet je bdi Arnster tisti, ki nru je segel v besedo. «Prav, gospod komisar, strinjam se s tem, da se ta reč vendar že pojasni!» c Aha — hvala Bogu!» se je porogal Hedntze. «Veseli me, da 9te se izpametovali. Pustite torej gospoda Wessentina, naj pove, kar misli!* •cSamo trenutek še!» «Kaj hočete ?> Arnster je bil počasi vstal. Smehljaj na njegovem obrazu se je bil umaikml neizprosni resnobni. « Preden Wessentin začne, bi billo dobro poskrbeti, da tale ne uade!» Njegov iztegnjeni prst je kazal na Buzza, ki je osuplo buljil vanj. Tudi Heintze očividno ni razumel, za kaj gre. «Dovolite —> je izpregovoril. Zvonec je zabrael. Komisar je stopil k pisalni mizi in vzel telefonsko slušalo v roko- «Tukaj Heintze —> se je oglasil- In kolikor delj je poslušal, toliko neizmernejše strmenje se je izražalo na njegovem obličju. Nazadnje je zmajal z glavo in zatrdil: «Seveda — ako želite — da, pridemo —> Obesil je slušalo nazaj. «Mda — gospoda —» Živčno si je poanel roke in zaporedoma pogledal čudne goste- «Povabil bi vas na majhno vožnjo z avtomobilom. Pravkar mi je telefoniral Mr. Thorsten k hotela «Imperiala» in me poprosil, naj ga obiščemo...» cThorsten ?» je zasigal Arnster in se udaril s pestjo po stegnu. * Vraga — to je bdlo prezgodaj —!» Heintze se je pomilovalno nasmehnil. — «Aha, vidim, da vam ni Bog si ga vedi kako prijetno pri duši ?» Toda Arnster mu ni odgovoril. Hitro se je obrnil proti vratom. «Torej — zastran mene v «Imperiab — ko že Thorsten noče drugače — samo pazite na vrlega poročevalca!» In njegov nezaupni pogled se je za trenutek ostro uprl v razburjeno drgečoče lice prepadenega Lyttona E. Buzza, * Nihče izmed četvorice ni črhnil besede, ko so se s komisarjevim službenim avtomobilom peljali v hotel- Heintze se vobče ni trudil, da hi izvabil Arnsterju, ki ga je spremljali kot ujetnik, kako pojaamfio- Čutil je, da ne bo izvede« ničesar koristnega — ne glede na bo. da je stal v ospredju njegovega zamimanja pogrešani in spet najdeno Američan, ki je eddni mogel dvigniti kopreno skrivnosti z zagonetnih dogodkov teh nekaj dni, A vkljub temu se je komisar spet in spet spuščal v domneve, ki so se zaman izkušale približati resničnemu stanju stvari. Arnster je bil nedvomno ena iramed glavnih oseb v Thorstenovi zadevi; a kakšno vlogo je igral? Ali je bila njegova vest čista kakor sneg, ali je bilo pa vse njegovo vedenje — posebno njegovo nastopanje proti Buzzu — pravi zgled vratolomne hladnokrvnosti- In Wes=entin? Nekako je moral biti z Arnster jem v zvezi. Toda kako? Tudi poročevalec je M mahoma postal v tej šahovski igri figura, ki Heintze ni mogel zlepa izpregledati njenega pomena. Kaj je nameraval Arnster, ko je tako neprikrito poudarjal svoj sum zoper Buzza? Morda je bilo to samo uikana, s kaitero je hotel zmešati štrene — morda pa stvar vendarle ni bila tako prazna, kakorr je bilo videti na prvi pogled! In Thorsten sam? Njegovo nepričakovano pojavi jen je je bmlo nova uganka. Tudi Gloria Garronova je bšla zapletena v te skrivnosti. Nerazumljivo je bilo le to, zakaj je bžl Wessentin obtoži-l eamesa sebe in rešiti Glorijo suma! Heintze je zlovoljno godeil predse. O notranjih zvezah Thonefce-nove zadeve si res ni bdlo moči ustvariti jasne slike! Baš ko je prišel do tega neveeelega siklepa, je voa otostal pred hotelom «Imperialom». Vsi štirje so izstopali Arnster in Buzz sta z nezaupnama pogled prežama drug na drugega. Wessentin je bil videti popolnoma neodločen. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T|:n m odgovor, priložite ^lll J.' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Sli+ibodobi Beseda t Oin davek » Din. »i iifro ali dajanje ^aslnva 5 Dia. Najmanjši Tnesek 17 Oin. Krznarsko šiviljo »prej mam takoj. Naslov: Martin Orehove, krznar, Oeij«, Gosposka ulica 14. 21&40-1 Pisarniško moč I moško ali žensko, popolnoma Kurjeno v strojepisju in stenografiji iščemo za ta£oj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zanesljiva ItfOO« 24662-1 Boljše dekle •obarica, vešča tudi neko-hko servinamja s znanjem nemškega jezika, za manjši pension v Sn&aku iščem. 1'onudbe z spričevali in sliko ne naslov: Marija Umek S-jMiik, Kumičičeva ul. 3ž. 0165S-1 Frizerko mlajšo »čm ra takojšni nastop. Naslov: Drnovšek Bogomil Litija. 24360-1 Pekovski pomočnilk kateri bi trudi raznaMl pecivo dobi stalno službo. Ivanže-korič, parna pekarna Dol. Lendava. 34SC6-1 Prfkrojevalca (ko) ta gornja dela čerljcv prvovrstno moč sprejme takoj Ivan Rnvšnik. spi. čevljarstvo Trbovlje. 24fl5?-& Prehrana Beseda 1 Oin, davek 3 Oin, zr Šifro ali dajanje nasKva 5 Din. Najmanjši mesek 17 Oin. Hrano vegetarijansko, eventualno le kosilo iščem pri rodbini v bližini Gradišča ali Blei-w«ieove ceste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brezmesna hnana-c 24680-H Prodani Beseda 1 Din, davek t Din. 13 šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hubertus nepremočljrv. moški to damski 350.- Din. otroški « kapuco 145. Din. treneh ooatb. impregniran. samo 430. Din. pum pare« od Din 48. naprej, dobite pri PRESKERJU, Sv P* fcra cesta 14. 81» Beseda t Din. davek 3 Din, ta iifro aH dajanje aaslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Din. Sladkega sena prima ca 36.000 kg prodam. Ponndbe n« ogl. odd. Jutra pod »Prima« 34670-33 Emajliran štedilnik skoro nov se proda. Naslov v vse-b posl. Jutra. 34678-6 Oseba moška aJi ženska z gotovino najmanj Din. 12.000.-dobi stalno :n lobre služ b5 v Zagrebu PTudbp na podr, Jutra v Mariboru pod »Zajrrebc 24701-1 Trgovskega pomočnika in blagajničarko sa speoe-•Tij-5 F kavcijo sprejmem takoj. Predstaviti od 2-3 Postojnska 212. j 24090-1 Službe išče Vsak- beseda 50 oan davek Oin ta dajanje naslova 5 Din. naimanjši «ne«ek 12 Dia KTTiirjem« v oblekah in plaščih, išče meeto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Šivilja« Prodam d-oško, skoa-o noro belo emajlirano posteljo, gramofon Hismasters skoTO nov in 30 prvovrstnih plošč. Vodnikoma c. IS/L pri stari Šišenski cerkvi. 24655-8 Seseda 1 Din. lavek S Ci. ep iifro ali dajanje naslova 5 Din. Nalmanjil en»sek 17 Din. 10 km tračnic profila 9 aH 18 kg samo za jako nizko ceno kupimo. Ponudbe pod »Priložnost« na ogl. odd. Jutra. 345S2-7 Beseda I Oin. davek 3 Din. ta iifro aH dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zamenjam knjižice »Mestne hranilnice« ljubljanske za vložne knjižice Mestne hranilnice v Kranju. Zamenjam knjižice za manjše ai večje zneske. Tudi ie-hko plačam knjižice v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne posredovalec« 24601-16 Šivilja Hranilne knjižice Zadružne gospodarske banke do Din. 50-000. kupi-pod j mo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec-denar« 24^4-2 24506-16 G. Th. Rotman: Življenje Jakca Takca Nekaj časa je visel za kolena na okenskem križu; pa tudi ta S© JO kmalu zlomil, In ubogi očka je čofni v pralni če-ber, ki je stal na vrtu, poln spenjene milnice, Beseda 1 Din. davek * Din, za iifto ali dajanje naslrva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zagrebško agenturno podjetje specijalne vrste, konoesjo-nirano. dobro idoče, prvovrstno vpeljano po vsej Jugoslaviji, zlasti v Slove niji, za radii težke bolezni lastnika naprodaj za Din. loO.OOO.- Letni zajamčeni zaslužek znaša ca Din •300.000.- Celokupno poslovanje obavlja »e z dopisovanjem. Sprejmem ^ventuel no serijoznega Slovenca ali Slovenko za družabnika. Informacije daje: Poslov niča PavlekoviŽ, Zagreb Ilica 144 pritličje, levo. 31619-30 WF13nUB Beseda I Din. davek J Din. za iifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal v Kopitarjevi nliei, oddamo za takoj. Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. M705-I9 r> Beseda 1 Din. davek S Din. za iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na Bledu naprodaj hotel » 36 sobami, topla in mrzla voda, dobroidoč. v neposredni bli-žni postaje. za Din 480.000.- v glavnem plačljivo s hranilno vlogo Mestne hranilnice ljubljanske. Informaoije: Soklič. informacijska, Bled. 3*540-30 Hišo do 700.000 Din knpim s knjižicami Mestne ljubljanske. Ponndbe na osrl. odd Jutru pod .»Arhitekt« 34616-20 Beseda 1 Din. davek * Din. za iifro ali dajanje taslova 5 Dia Nalmanjil znesek 17 Din. Enosob. stanovanje takoj na pa/zpolago. Slovenska banka, Ljubljaaa, Krekov trg 10. Dvosob. stanovanje oddara mirni stranki takoj. Kopališka 32. 34668-31 PodpritUčno stanovanje »o*n?TH> (sot*. kakinet. kuhinje in pritrtklin«') m odda začetkom decembra na Zrinjekega e. 15. 34673-21 mnTKTrm Sobo me«ečno s posebnim vhodom in Btopnic se odda stalnemu boljšemu gospodu Ogleda se Knafljer« 1)3/11. 34626-33 Opremljeno sobo komfortno, mimo in čisto oddam boljšemu »oepodu. Naslov v vseii poel. Jutm 31704-28 Sobo t po-iebmiimf vhodom is kabinet oddam. Beethovnova ul. 4. lev« visakopritličje. 31660-33 2 prazni sobi vezani, tik glavne pošte, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 3466T7-33 ni i V Celju iščem za mlajšega uradnika opremljeno sobo s pe-sebnim vhodom in souporabo kopalnice. Ponudbe 8 ceno na podT. Jutra v Celju pod značko »V mestu« 34698-33a nVSBBDEHHBDII \uSJ3JESESH3 deseda l Din davek 1 Din za iifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši tnesek 17 Dia Preklic ! •iPod-pi ssTii opozarjam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih dela moja iena Le-beničnik Ma-rija. Franc Le-beničnii, Trbovlje, Loke 1177. 34ftT.-ai Svarilo ! vsakogar, mojemu možu Feodor Kepa kaj kreditirati. ker nisem plačnica za dolgove. Jelina R. Kepa. Pobrežje pri Mariboru. 3£7W-31 V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Boljša, Blizu Ljubljane, Brezplačna 6 tedenska plača, Ces trnje do sreče, Ci-sta en topla. Dekle. Dohodki. Dobro plačam. Ferentz 33, Frak HJ.V. Jesen. Ju-trajne zvezde, Izplačam v 6 mesečnih. Kočair Koncesija, Kmečki stariši. Lju-tomerčan. Mimi, Mucka, Mete, Mirna soba, Onje- gin. Odkup, Opera. Obresti »vanje, Plodonosno 20, Proti gotovini. Petetamo-vanjska. Posestvo. Prosta obrt. Pomoč nujna. Prijateljstvo, Perfektna kontori-stinja. Resni. Resno. R. P. Strojni riser. Složno pospo-dinjstvo. Samotarka. Samostojna kuharica. Suh dom. Snažna Takoj. Tajnik. Trgovina Štajersko, Trgovec denar. Terapija. Vestna in točna. Varčna, Vinotoč, Zelo ngodno, Zvestoba. Za takoj, 70, 50, 20.000, lil. Telefon 2059 Snha drva. premog. Harbo pakete dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva al. št 5 K □nrrxmaaaaaaDQ vfed mestom a deželo posreduje Jutrov mali oglasnik I OBVESTILO. V stečajni zadevi Prve južnoStajerske vinarske zadruge r. z. z o. z. v Celju je okrožno sodišče v Celju kot konkurzno sodišče odobrilo preračun doprinosov zadružnikov, kojega je predložil upravitelj konkurzne mase. Ta preračun se nahaja v svrho pregleda pri konkurznem upravitelju drju Orožnu Milanu, advokatu v Celju, pri načelstvu zadruge in pri podpisanem sodišču. Od sodišča potrjeni preračun doprinosov bo postal v 14 dneh od dneva nabitja t. j. 6. XI. 1935. na sodni deski izvršljiv. Zadružniki zamorejo odobreni preračun izpodbijati z reku rzom ie tedaj, če so svoj izpodbijalni razlog najkasneje do naroka dne 6. VI. 1935. uveljavljali ali pa so bili na pravočasnem uveljavljenju brez lastne krivde zadržani. Rekurz je vložiti pri podpisanemu sodišču v roku 14 dni računajoč od dneva nabitja na sodni deski. OKROŽNO SODIŠČE V CELJU, odd. I., dne 5. novembra 1935. t Potrtim srcem naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog in oče, gospod Subič Milan višji davčni kontrolor v pokoju, danes, dne 6. novembra 1935., zvečer ob 9h po kratki bolezni, v 55. letu starosti preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne S. novembra 1935., popoldne ob polštirih iz hiše žalosti, Vrhnika-Mirke št. 2, na pokopališče na Verdu. NA VRHNIKI, dne 6. novembra 1935. Hermina roj. Starhl — soproga; Sonja — hči; Miloš — sin. Dvosob. stanovanje parketirano .kopalnica, vrt pralnica, vodovod, 1-ftk trika, se odda takoj ali g 1. decembrom. Moste, Ciglar-jova 39. 84679-31 Trisobno stanovanje s kopalnico im pri-tiklinami se odda Pojasnila pri hišniku Dvorakova 3. INSERIRAJ V „ JUTRU41 S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče in brat, gospod JOSIP MURN geometer po dolgi mučni bolezni 7. novembra 1935. Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku na mestno pokopališče v petek ob 16.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. PTUJ, 7. novembra 1935. Bosiljka Murn — soproga; Milena — hči; Matilda Murn — mati; Edvard — brat. Preprečite ozebline Komfortno stanovanje obstoječe iz treh sob, kabineta in prl-tiklin se odda s 1. februarjem na Miklošičevi cesti. Informacije se dobe v pisarni Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16. špecijalno izbero vseh vrst predpasnikov in sicer: Damske klot halje od Bin 85.— naprej; damski lister predpasniki od 75.— naprej; damski klot predpasniki od 28.— naprej; damski kreton barvasti od 17.— naprej; damski beli šifon in batist od 20.— Din naprej otroški barvasti od 8.— Din naprej; otroški predpasniki iz listra, klotaž ripsa, in beli v veliki izberi, po najnižjih cenah. F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra e. 29. AVTOMATIČNE BILJARDE v vseh kvalitetah nudi po konkurenčnih cenah prva koncesionirana tvrdka za prodajo in izposojevanje igralnih miz — JOSIP ČRNIGOJ- LJUBLJANA Glinška ulica 8. Ce Va« roke ali noge začnejo srbeti aH peči, dodajte rodi toliko Saltrat Rodella, da dobi videz mleka. Če pomočite potem noge ali roke r to mlečno kopeli, bo sproščeni kisik prodrl r znojnice ter pomiril ia izlečil kožo in podkožno tkivo. Bolečm« in srbečica prenehajo »e pred Dotekom ene minute, krvni obtok pa se bo popolnoma obnovil in občutili boste največjo ugodnosL Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranite s koreninami, obtiski zacelijo, odstranite s koreninami, obtiski zacelijo, otekline pa izginejo. Nosili boste lahko čevlje za celo številko manjše ter hodili ves dan ali plesali vso noč c najugodnejšimi občutki. Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Nabavna cena j« neznatna. Naznanjamo tužno vest. da je po dolgem in težkem trpljenju preminul gospod Joško Štele občinski tajnik v pok-, posestnik Itd. pogreb bo v petek, dne 8. t. m., ob 16. url na pokopališče na Žalah. Dolgoletnemu, vestnemu, zvestemu ln požrtvovalnemu sodelavcu ohranimo trajen in časten spomin. KAMNIK, dne 7. novembra 1935. PREDSEDSTVO OBČINE KAMNIK. urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU rtJbniKat, — isaroon& uanajno d. flU »oi Uatornarjt ione Jezeršea. — £a inaeratiu del je odgovoren AI0J2 Novak. — Va » Uiumjan.