Poitnina plufana r gotovini. I. izdaja, Cena Din 1*— ^ prilogi Rokoplso? ne vrafamo. Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava v Ljubljani. G rad išče 4, tel 30-68 Podružnica * Mariboru, Aleksandrova cesta St 24. tel 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. PoSt ček. raS.f LlnMInnn 1R62I. Izhaja vsak dan zjutraj razve« r ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din V—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—, za tu-jino 80-—. Uredništvo T Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 80-71 Št. 124 Ljubljana, torek, dne 2. junija 1931 Leto II. Triumfalen sprejem kraljevske dvojke v Zagrebu Nenapovedan prihod - Ogromno navdušenje množice - llj.VeL kralj in Itraljica pri sv. maši - Vladarjevo zanimanje za Sokolstvo na deželi - Hvaležnost naroda Zagreb, 31. maja. Prekrasen solnčni dan je v nedeljo zasijal nad Zagrebom. Ulice so se pokazale nekako svečanejše kakor sicer. To mrzlično hitenje in vrvenje po njih — kakor bi ljudje pričakovali nekega velikega dogodka. Po mestu so se bili namreč že pred nekaj dnevi razširili glasovi, da prideta v Zagreb Nj. Vel. kralj in kraljica, da pre- KraBgevska dvojica v Zagrebu Zopet preživlja naš beli Zagreb kraljevske dneve, zopet pozdravlja hrvaška prestolnica z največjim navdušenjem svojega kralja in svojo kraljico. Vsa zagrebško življenje se je s prihodom kraljevske dvojice oživelo in po zagrebških ulicah valove zopet navdušene množice, da pozdravijo svojega kralja in da se poklonijo svoji kraljici. Nenapovedan in nepričakovan je bil prihod kraljevske dvojice v Zagreb in vendar se je k sprejemu kraljevske dvojice zbral naenkrat ves Zagreb in hipoma ter sam od sebe priredil visokima gostoma naravnost triumfalen sprejem. Ta spontanost, ta nenadnost manifestacij je najlepši dokaz, da je vsemu Zagrebu ljubezen do kraljeve dvojice v resnici globoko zasidrana v srcu in da je vedno pripravljeno, da se na naravnost elementaren način manifestira. Že pri prvih sprejemih kralja v Zagrebu se je to jasno videlo in zato je bilo kraljevo bivanje v Zagrebu vedno tudi pomemben političen dogodek, ki je prepričujoče pričal, da je Zagreb odločno za svojega kralja in za Jugoslavijo. Vsako kraljevo bivanje v Zagrebu je zato bilo tudi zmaga jugoslovanske misli, s tem pa tudi silovita obsodba vseh onih nezvestih sinov naroda, ki za tuj denar rovarijo v tujini proti lastni državi in lastnemu narodu. Tem pomembnejši pa je sedanji veličastni sprejem kraljeve dvojice v Zagrebu, ker je kljub nenadnemu prihodu bil še mogočnejši in tako glasno poudaril, da je ljubezen Zagreba do vladarske hiše tem večja, čim dalje traja. Ko je prišel kralj Aleksander prvič v Zagreb, so mogli neprijatelji našega naroda še z nekakšnim uspehom govoriti nepoučenemu svetu, da je privedla tisoče in tisoče Zagrebčanov k sprejemu kralja predvsem želja po senzaciji, danes pa tega ne morejo govoriti niti pred nepoučenimi ljudmi. Kajti dobro že pozna Zagreb svojega kralja in kraljico in če je vsak sprejem kraljeve dvojice vedno veličastnejši in iskrenejši, potem je s tem živ dokaz, da je osvojila kraljeva dvojica srca Zagreba in da veže srce Hrvaške in vladarski dom neločljiva vez ljubezni in zavesti skupnosti. — Vsa Hrvatska jc eno s svojim kraljem, vsa Hrvatska hoče z mogočnimi manifestacijami dopovedati to vsemu svetu in sedanji kraljevski dnevi Zagreba dokazujejo to še posebej jasno. Prav tako ko Zagreb, pa je tudi hrvatski kmet priredil svojemu kralju sprejem, ki ga mora biti deležen le resnični narodni vladar. In ta ozka vez med kraljem in narodom se je zlasti videla na hrvaškem selu. Z žarečimi očmi so pozdravljali kmetje kraljevo dvojico in v neprisiljenem govoru se je utrdila med kraljem in narodom tako močna vez, ki je nihče ne pretrga. Ono mogočno geslo: »Kralj in narod!« je v hrvatski vasi našlo svojo najmočnejšo potrditev. Kralj in narod! Dva najmočnejša ustvarja joča činitelja Jugoslavije, dva najkrepkejša stebra jugoslovanske misli, ki vedno bolj osvaja ves jugoslovanski narod, da kakor je ene fcrvi jugoslovanski narod, tako mora biti tudi ene misli. In da je tako, je znova potrdil obisk kraljeve dvojice v Zagrebu in zato so kraljevski dnevi Zagreba tudi praznik vse Jugoslavije. bijeta nekaj časa v svojem kraljevskem mestu, ki ju je nedavno tega sprejelo tako veličastno. Nihče ni pravzaprav vedel dneva in ure prihoda Njunih Veličanstev, a vendar so ljudje računali, da prideta Nj. Vel. kralj in kraljica baš v nedeljo, ko se proslavlja 200-letnica Matere božje Kamenitih vrat. Ponosni gardisti, ki so pred dvema dnevoma prišli v Zagreb, so bili znak prihoda Njunih Veličanstev. In Zagrebčani so nestrpno pričakovali te vesele ure, ko bodo mogli spet v svoji sredi pozdraviti svojega kralja in svojo kraljico, voščiti jima dobrodošlico in prijetno bivanje v tem našem in njenem mestu. Solnce se je smehljalo nad Zagrebom že od ranega jutra. Čeprav ni nihče uradno napovedal prihoda Njega Veličanstva, so se jele vseeno pomikati velike množice prebivalstva proti glavnemu kolodvoru, da se prepričajo, ali res prideta Nj. Vel. kralj in kraljica. Drug drugega so izpraševali, toda nihče ni vedel pravega povedati, nihče ni mogel potrditi, da bo ravno danes Zagreb pozdravil svoja suverena. Nestrpno pričakovanje. Že do 8. zjutraj se je trg pred glavnim kolodvorom napolnil z velikimi množicami ljudi. Gost špalir meščanstva se je razširjal tja preko vsega Zrinjevca in gor do Jelačičevega trga, od ondod pa dalje po Iliči in Mesnički ulici. Nikakih proglasov ni bilo, nikakih priprav za svečan sprejem, pa vendar so tisoči in tisoči potrpežljivo in vztrajno čakali, da dožive srečen trenutek, ko bodo mogli vzklikati svojemu kralju in kraljici, da ju pozdravljajo v belem Kraljevskem mestu Zagrebu. Čimbolj je hitel čas, tem večja je postajala nestrpnost. Od nekod se je razširil glas, da prideta Nj. Vel. kralj in kraljica ob 8. zjutraj. Ti glasovi so se kakor valovi razširili v množici. In ko jpozor« in godba je intonirala himno. Obenem so nad mestom zabrneli topovi, da naznanijo, da je tisti trenutek Zagreb sprejel svojega kralja in kraljico. Prihod kraljevske dvojice. — Navdušenje naroda. Vagon, v katerem sta se vozila Nj. Vel. kralj in kraljica, se je ustavil ravno pred dvorno čakalnico. Nj. Vel. kralj je s prožnim korakom stopil na peron. Godba je zaigrala himno, vojska pa je izkazala čast svojemu vrhovnemu poveljniku. Nj. Vel. kralj je bil v gardni uniformi. Takrat je k Nj. Vel. kralju pristopil ban* Savske banovine dr. Perovič in ga pozdravil v Zagrebu. Nj. Vel. kralj mu je dal roko, nato pa se je rokoval z mestnim načelnikom in ministri, ki so bili pri sprejemu. Vladar je bil vidno vesel in zadovoljen. Nj. Vel. kraljica, ki je bila v krasni beli obleki, je sijala od zadovoljstva, ko je stopila iz vagona. Ban dr. Perovič ji je predal šopek rdečih rož. Nikakih govorov ni bilo, nikakih ceremonij, a vendar je bilo vse tako prisrčno, vedro in neprisiljeno. Nj. Vel. kralj in kraljica sta bila izredno dobro razpoložena in vesela, da sta spet med svojimi Zagrebčani, ki so ju vedno tako prisrčno in spontano sprejeli. Nato je Nj. Vel. kralj sprejel od komandanta raport, obšel častno četo in nato krenil proti izhodu. V njegovem spremstvu so bili minister dvora Boško Jeftič, maršal dvora general Aca Dimitrijevič, adjutant Pavle Pavlovič, zastopnik prvega adjutanta general Voja Savič, upravnik dvora general Vukovič, adjuant polkovnik Leko in ordonančni oficir major Kiler ter kapetan Silič. V spremstvu Nj. Vel. kraljice je bila dvorna dama Eleonora Švrljuga. Izhod iz dvorne čakalnice je bil pravi triumf. Komaj sta se Nj. Vel. kralj in kraljica pokazala, so iz tisočih grl zaorili navdušeni vzkliki. Navdušenje ni objelo samo množic, ki so se zbrale pred izhodom ali v bližini postaje, temveč se je val navdušenja razširil na vse strani, celo na Zrinje-vac in vse do Jelačičevega trga. Vse povsod se je čulo navdušeno vzklikanje: Živel kralj ujedinitelj! Živela naša kraljica! Živel slavni dom Karadjordjevičev! Zrak se je tresel od vzklikov Nj. Vel. kralju in kraljici. Suverena sla bila razigrane volje in navdušena .nad takimi izrazi zvestobe in vdanosti Zagrebčanov. Na vse strani sta mahala velikanski množici, zahvaljujoč se za pozdrav, in se prijazno smehljala. Nato sta stopila v odprt avto, ki ju je odpeljal po Zrinjevcu, Jelačičevem trgu, Iliči in Mesnički ulici na Markov trg pred dvor. Vso pot so goste vrste prebivalstva frenetično vzklikale Nj. Vel. kralju in kraljici. Z oken so na ulico metali cvetje, oni, ki so ostali doma, pa so z mahanjem pozdravljali svoja vladarja. Vse je bilo v navdušenju in zanosu, kakršnega izkazuje Zagreb samo svojemu suverenu. Nj. Vel. kralju in kraljici se je videlo, da sta nenavadno ganjena nad takimi izrazi zvestobe in ljubezni. Brez vsakega prejšnjega dogovora, brez priprav, da, celo brez prave vednosti, da prideta v Zagreb Nj. Vel. kralj in kraljica, so se vendar ulice napolnile z ljudmi povsod, kjer sta se vozila suverena. V slabi uri se je tako na ulicah zbralo gotovo pol Zagreba. Navdušenje množic je raslo od trenutka do trenutka; ko pa je kraljevski avto privozil v Gornji Grad, se je vse zgrnilo tjakaj v prepričanju, da se bosta Nj. Vel. kralj in kraljica udeležila proslave jubileja Matere božje Kamenitih vrat. Nj. Vel. kralj in kraljica pri sv. maši. Na Markovem trgu je spet pozdravila množica zbranega prebivalstva Nj. Vel. kralja in kraljico, ki sta nato krenila pred cerkev, kjer je nadškof dr. Bauer na trgu služil pontifikalno mašo. Tam je bil postavljen oltar, ki so se okoli njega vile girlande. Znotraj teh girland sta stala Nj. Vel. kralj in kraljica, za njima pa zagrebški odličniki, zastopniki oblasti, vojske itd. Nj. Vel. kralj in kraljica sta bila do konca pri maši, ki je trajala od pol 10 do četrt na 12. Nato pa sta se odpeljala v kraljevski dvor. Med potoma ju je ves čas pozdravljalo vzklikanje nepreglednih množic otrok, ki so se prav takrat zbirale v Gornjem Gradu na Markovem trgu in ki so prišle iz vseh krajev v okolici Zagreba. Nj. Vel. kralj in kraljica v zagrebški okolici. Zagreb, 31. maja. V nedeljo ob 3. popoldne sta se Nj. Vel. kralj in kraljica v majhnem odprtem avtomobilu odpeljala čez Šestine v zagrebško okolico. Nj. Vel. kralja je sam šofiral. Vse povsod je vladarja prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Sosvete, 1. junija. A A. Danes popoldne dne ob 3'10 je prispel semkaj na vožnji v Hrvatsko Zagorje Nj. Vel. kralj v spremstvu sv:ojfga adjutanta in ministra dvora Jeftiča, ministra dr. Šibenika, bana dr. Peroviča in drugih zastopnikov oblasti. Prebivalstvo je nenavadno navdušeno sprejelo svojega kralja. Šolski otroci in nekaj tisoč prebivalstva iz vseh bližnjih krajev so priredili Nj. Vel. kralju navdušene manifestacije. Pozdrav župana Pavliniča. Ob prihodu kralja je pozdravil načelnik sesvetske občine iVlko Pavlinič s tem-le kratkim nagovorom: »Veličanstvo! Današnji dan pomeni srečo za prebivalstvo tega kraja, kjer kot načelnik te velike občine morem pozdraviti Vaše Veličanstvo. Tu smo se zbrali iz raz- Zagrebčani navdušeno pozdravljajo Nj. Vel. kralja in kraljico. 2» aaanasassaza) Poostritev spora med Vatikanom in rimsko vlado Razpust katoliških organizacij - Papeževa navodila škofom - Katoliška društva naj bodo nedotakljiv del Cerkve - Papež se proslave 700 letnice sv. Antona Padovanskega ne bo udeležil - Fašisdovska nasilja Stran 2 BMi 'ilUBT' 1 Vfl »utmar »ih poklicev, ntjgveč pa nas je kmetskega prebivalstva, ki je dolžno največjo zahvalo Vašemu Veličanstvu, ker ste ga za svojega vladanja rešili suženjstva in mu dali svobodo. Kajti prej se je vsakdo bal stopiti pred gospoda, zdaj pa navdušeno in pogumno stopajo ljudje pred svojega kralja in mu navdušeno kličejo: Živel kralj!« Burni vzkliki: Živel kralj! so sprejeli to dobrodošlico občinskega načelnika. Nato je pevsko društvo »Nada« zapelo himno. Sokolska narašča,jnica pozdravjla Nj. Vel. kralja. Potem se je odigral ljubek prizor. Učenka 4. razreda in članica sokolskega naraščaja Desna Šojat je /. velikim šopkom cvetja pristopila h kralju in ga takole nagovorila z drhtečim glasom: »Junaški Sokol! Jugoslovanski kralj! — Pfisrčno te pozdravlja kmetska sokolska četa: Zdravo!« Sokoli so z glasnimi vzkliki: Zdravo! sprejeli besede male Desne. Kralju pa se je videlo, kako ga je ta prizor ganil. Vzel je šopek cvetja iz dekličinih rok in jo pri srčno poljubil. Na vse prisotne je ta slika napravila globok i neizbrisen vtis. Nato se je kralj razgovarjal z našo znano javno delavko gospo I)a:iico Lipovščakovo in se zanimal za njeno delo. Nj. Vel. kralj je pohvalil njeno stremljenje za povzdigo umetniške obrti in del vanja med narodom. Nato je kralj stopil med občinske odbornike. »Kako vam gre?« je vprašal kralj. »Kako gospodarite v svoji občini?« S temi besedami se je Nj. Vel. kralj obrnil na kmetskega sesvetskega občinskega odbornika Filipa Živca. »Veličanstvo, drugače ^obro,« je odgovoril Živac, »le trava slabo kaže, ker ni dežja.« »Bog bo dal (udi dežja!« je odgovoril kralj. Zanimanje vladarjevo za Sokole. Nato je vladar vprašal, kako je lam s Sokolom. »Imamo kmetsko sokolsko četo,« je odgovoril Nikola Bunjevčič, sokolski starešina, ki je bil skupaj s tajnikom kmetske sokolske čete in učiteljem Kljunom. »Koliko vas je?« »Veličanstvo, zdaj nas je 92 članov. Sokolska četa obstoji šele 2 meseca.« »Ali sokolska misel prodira med prebivalstvo?« je vprašal kralj. »Počasi, pa gotovo, Vaše Veličanstvo,« je odgovoril, starešina. Nato je Nj. Vel. kralj stopil do tambura-škega sokolskega zbora iz Cučerja in vprašal načelnika Braškoviča, kako kaj gre, kako dolgo že obstoji zbor in kdaj pojde v Beograd. »Bili smo lani na zletu,« je odgovoril ponosno seljak. Ta odgovor je Nj. Vel. kralja vidno vzradostil. Opravičeno zaupanje do vladarja. Nato je stopil pred Nj. Vel. kralja Petar Fuček iz Sesvetskega sela. »Vaše Veličanstvo!« je nagovoril kralja. »Srce mi poskakuje od veselja da sem dobil priliko, da se Vam lahko zahvalim za dobroto, ki mi jo je Vaše Veličanstvo izkazalo 10. novembra 1930, ko sem bil v naši depulaciji pri Vašem Veličanstvu.« »Kaj je to bilo?« je vprašal Nj. Vel. kralj. »Prosil sem vas, Veličanstvo, za službo evojih hčeri, ki je učiteljica.« »Ali vam je želja izpolnjena?« »Popolnoma, Veličanstvo,« je hvaležno odgovoril seljak. »Moja hči ima zdaj službo v Boškovini v občini Dugo selo.« N j. Vel. kralj je krepko segel v roke Fuoku in ga vprašal odkod je in kako mu je ime. Nato se je Nj. Vel. kralj obrnil k drugim navzočim kmetom. Pri Simunu F> lipovieu, kmetu iz Jelkovca, je Nj. Vel. kralj opazil neki znak. Filipovič je vladarju povedal, da je podpredsednik »Mlade Jugoslavije,« nakar mu je Nj. Vel. kralj dal roko. Vladar se je nato nekaj časa razgovarjal z otroci, potem pa se je med navdušenim vzklikanjem zbranih ljudi obrnil, da •nadaljuje svojo pot. V Sesvetih je bilo prebivalstvo silno navdušeno nad kraljevim obiskom. Minister dr. Srskič v Zagrebu. Zagreb, 1. junija. AA. Danes dopoldne je prispel v Zagreb minister pri predsedstvu kraljevske vlade dr. Milan Srškič. Avdijenco na dvoru v Zagrebu. Zagreb, 1. junija. AA. Danes ob 11. dopoldne so bili na dvoru sprejeti v avdijenco dr. Milan Srškič, dr. Stanko Šibenik, Nikola Preka, Mirko Neudorier in ban savske banovine dr. Ivo Perovič. Zagreb, 1. junija. AA. V maršalatu dvora (vhod iz Mesničke ulice) je razstavljena dvorna knjiga, v katero so se danes dopoldne vpisali mnogi zagrebški odličniki in meščani. Svečanosti ob otvoritvi igrišča A. T. K. Zagreb, 1. junija. A A. Danes popoldne ob pol 4. so se začele velike svečanosti ob otvoritvi igrišča A. T. K. v Zagrebu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Po otvoritvi se začne medmestna teniška Rim, 31. maja. Napetost med Cerkvijo in državo v Italiji se je nenadoma silno poostrila. Pred nekaj dnevi so se bila namreč pričela diplomatska pogajanja med Vatikanom in rimsko vlado glede pomiritve in rešitve spora. Ta pogajanja pa še niso bila končana, ko je rimska vlada čisto nenadoma naročila vsem prefektom, naj razpuste vse organizacije, zlasti mladinske, ki so v zvezi s »katoliško akcijo«. Prefekti so ukaz takoj izvršili. Vatikan pa na ta ukrep vlade ni molčal, ampak je takoj ukrenil vse potrebne diplomatične korake za varstvo interesov katoličanov. Rim, 31. maja. AA. Zdi se, da bo papež odločno nastopil zoper protikatoliško agitacijo fašističnih krogov. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je objavilo papežev odlok, ki nalaga škofom, da glede na naraščajočo in nasilno propagando proti katoliškim organizacijam prevzamejo osebno vodstvo in nadzorstvo nad katoliškim gibanjem in ravnajo v skladu z navodili svete Stolice. Smatrajo, da je papež s tem proglasil katoliška društva za nedotakljiv del cerkve, kar bo utegnilo imeti daleko-sežne posledice. 0 tem vprašanju prinaša »Osservatore Romano« poluradno poročilo, kjer pravi, da se papeški delegat z ozirom na zadnje dogodke ne bo udeležil proslave 700 letnice sv. Antona v Padovi. Poročilo dodaja, da bo zaradi sedanjega položaja najbrže odgoden prihodnji evharistični kongres. List objavlja dalje dolgo listo fašističnih nasilstev proti Članom katoliških organizacij in pri tem poudarja, da je policija v večini primerov mirno gledala početje fašističnih demonstrantov. Nato navaja, da so skušali fašisti zažgati v Veroni škofovsko palačo. Vatikansko glasilo končno naglasa, da so vse vesti o prevratnih namenih katoliških organizacij smešne in neosnovane. Medtem nastopajo fašistične oblasti dalje proti katoliškim društvom. Policija je preiskala prostore petih katoliških organizacij in stanovanja odličnih članov katoliške akcije. Aretirala je veliko oseb, dasi ni imela še dokazov za trditev fašističnega časopisja. V soboto je policija preiskala poslopje, kjer imajo sedež razne katoliške organizacije, pregledala vse listine in zapečatila vrata. Po poročilu listov je policija razpustila vse katoliške mladinske organizacije, kar je zelo razburilo katoliški tabor. Voditelji teh organizacij so se sestali na skupno konferenco, katere se je udeležil tudi papeški nuncij. Politični krogi menijo, da je akcija policije le uvod v širokozasnovane napade proti konkordatu. Končno so fašisti preprečili prodajo »Osservatore Romano«, ki prinaša gornja pomočila. Rim, 1. junija, n. Napetost v odnošajih med Vatikanom in fašistovskim režimom še ni niti najmanje popustila. Fašistovski tisk izvaja še nadalje ostro kampanjo proti »katoliški akciji« posebno pa proti njenim mladinskim organizacijam. »Osservatore Romano« pa je objavil nova poročila o 'spopadih med fašistovskimi in katoliškimi šludenti v Benetkah, Milanu in Bolonji. Predsednik katoliške akcije Ciriaci je v valikanskem glasilu objavil izjavo, da katoliška akcija ni nikoli politično delovala. V katoliški akciji morejo biti včlanjeni tudi fašisti, ker je ona versko-kulturna organizacija. Nadalje je zavrnil trditev fašistov-skega tiska, da se je v katoliški akciji obnovila bivša katoliška ljudska stranka, končno pa je opozoril, da katoliška akcija ni bila nikoli antifašistovska organizacija, marveč da se je vedno le strogo ravnala po predpisih in navodilih, ki jih ji je dajal Vatikan, in ni nikoli kršila določil konkordata med Vatikanom in Italijo. Med tem so pa fašisti še nadalje preiskovali stanovanja znanih katoliških voditeljev in prostore katoliških mladinskih in zlasti dijaških organizacij. tekma Bukarešta—Zagreb. Danes bosta v singlu nastopila Kantakuzen in Schaffer, Bunea in Franjo Kukuljevič. Po končanih igrah bo na igrišču zabava s plesom. Ob 15-50 je prispela na igrišče Nj. Vel. kraljica. Pri vhodu jo je pozdravil predsednik Akademskega tenis-kluba dr. Čop. Nato je hči predsednika teniške zveze doktorja Wiirtha predala Nj. Vel. kraljici šopek cvetlic. Burno pozdravljena od navzočih je Nj. Vel. kraljica krenila proti častni tribuni, ki je bila posebno okusno urejena in okrašena s cvetjem. V spremstvu Njenega Veličanstva je bila dvorna dama Eleo-nora Šverljuga. Prvi današnji tekmi .sla se tako-le končali: Kukuljevič je zmagal nad rumunskim prvakom Buneom 6 :1, 6 : 4, 6 :1, Schaffer pa nad Rumunom princem Kantakuzenom 6:3, 6:2, 6:1. Prvi dan medmestne tekme se je torej končal 2 1 0 za Zagreb. Rim, 1. junija. V sredo se v palači Ve-nezia sestane direktorij fašistovske stranke, ki gotovo ne bo prezrl napetega položaja, ki je nastal v odnošajih med fašistovskim in katoliškim ljudstvom v Italiji. Rim, 1. junija. AA. Včeraj je bila proslava papeževe 751etnice rojstva. Ob tej priliki so se sestali kardinali, da razpravljajo o težkem položaju, ki je nastal zaradi spora med kvirinalom in Vatikanom. Posvetovanj so se udeležili vsi kardinali, ki so v Rimu. Danes se je razširila vest, da misli papež odstopiti. Vendar se to poročilo doslej ni potrdilo. Pravijo, da so kardinali sklenili v interesu miru ustaviti v listu »Osservatore Romano« nadaljna poročila o fašističnih na-silstvih proti cerkvi, da pa bo list še odgovarjal na napade na papeža, kardinale in Volitve v Romuniji Bukarešta, 1 .junija, n. V Romuniji so sp vršile danes volitve poslancev, ki jih je 387. Včeraj so bila prepovedana politična zborovanja, danes je zabranjena prodaja alkoholnih pijač. Ministrski predsednik Jorga je bil v soboto dopoldne v Aradu. Med drugimi ga je pozdravil tudii srbski pravoslavni protojerej dr. Uroš Ko-vinčič. Prof. Jorga mu je odgovoril :»S prijateljstvom kralja Aleksandra in kralja Karola II. se je spočelo tudi prijateljstvo in edinstvo obeh narodov.« Na pozdrav madjarskega zastopnika je dejal, da je pristaš madjarsko - romunskega bratskega sodelovanja. »Sedaj je konec vseh laži.« Včeraj je bil Jorga v Albi Juliji, kjer se je sestal z zaupniki svoje stranke. Slično konferenco je imel ob istem času v Albi Juliji tudi dr. Maniu. Zanimivo je, da kandidirata v Albi Juliji oba vodilna politika. Vse kaže, da bo tam borba najhujša, posebno še, ker je dr. Maniu v tistih krajih zelo popularen. Ustanovitev agrarne kreditne banke v Romuniji Bukarešta, 1, junija, n. Predvčerajšnjim je uradni list objavil zakon o ustanovitvi agrarne kreditne banke. Glavnica te banke znaša 090 milijonov lejev, država je dala 650 milijonov od druge tranše stabilizacijskega posojila. Ostanek pa je krila romunska Narodna banka. Nova banka je pričela danes poslovati. Madjarski legitimisti se gibljejo Budimpešta, 1. junija, n. Med madjarskinui legitimisti se je zopet začela močna akcija. Legitimisti so nekaj let mirovali. Sedaj pa mislijo, da ne priznajo za svojega voditelja grofa Alberta Apponyja, temveč so si na zadnjem sestanku zvolili za šefa grofa Morica Eszterhazva, enega izmed najbogatejših madjarskih aristokratov. Eszterhazy je bil svoj Čas predsednik vlade, zadnjih 10 let pa se je umaknil iz političnega življenja. Sedaj ho kandidiral za poslanca in ho legitiimistično politiko postavil na demokratičen temelj. Grof Eszterhazy ima mnogo zvez v inozemstvu in nekateri mislijo da bo on naslednik grofa Bethlena na stolici vladnega predsednika. Eszterhazy je mnenja, da je treba vprašanje restavracije habsburške monarhije rešiti najprej v inozemstvu in potem šele na Madjarskem. Eszterhazyja je nedavno tega sprejel francoski zunanji minister Briand. 100.000 članov »Stahlhelma« v Vratislavi Bratislava, 1. junija. AA. Občnega zbora nemških veteranskih organizacij »Stahlbelm« se je udeležilo nad 100.000 oseh iz vseh krajev Nemčije. Zborovanju sta med drugimi prisostvovala bivši nemški prestolonaslednik in bivši sa-ški kralj. Zborovanje samo je poteklo v miru. Ko so se pa zborovalci vračali, je prišlo do krvavih spopadov med komunisti in udeleženci kongresa. Političen sestanek v Chequersu London, 1. junija. AA. Nemški kancelar Brue-ning in zunaji minister dr. Curtius prispeta v London v petek zvečer. V soboto odpotujeta v Chequers, kjer se sestaneta z ministrskim predsednikom Macdonaldom. Nemška ministra bosta skušala dokazati Macdo-naldu, da je Nemčija v težkem finančnem položaju. Predložila bosta podatke o gospoc -rkt krizi v Nemčiji, ki naj prepričajo merodajne angleške kroge, da Je znižanje ali vsaj odgoditev nemških reparacijskih plačil nujno potrebno. Naknadne volitve v Celovcu Celovec, 1. junija, n. Včeraj so se vršile naknadne volitve. Socijalnl demokratje so dobili 12 mandatov, t. j. 1 več kakor so jih imeli do sedaj. Prav tako je število narodnih-socijali-stičnih mandatov poskočilo od 8 na 9. Krščanski socijalcl so obdržali svojih dosedanjih 9 mandatov. Pangermanl in gospodarski blok so dobili skupaj 5 mandatov, komunisti pa 1. Glavna skupščina nemške socijalne demokracije Leipzig, 1. junija. AA. Včeraj je bila otvorje-na letna skupščina nemške socijalno-demokrat-ske stranke. Pred samo skupščino je bilo mani-festacijsko zborovanje, na katerem sta govorila med drugimi tudi francoski socijalist Longuet in vodja druge internacijonale Vandervelde iz Bruslja. prelate. V govoru deputaciji romarjev je papež zelo ostro obsodil zadnja fašistična nasi.l-stva. Dejal je, da so fašisti namenoma kršili konkordat in da mora kot rimski škof odločno protestirati proti temu. Končal je z besedami: »Vzamejo nam lahko življenje, vendar nas ne morejo prisiliti k molku.« Papež je uradno obvestil vse diplomatske zastopnike pri Vatikanu o sedanjem stanju te zadeve. Prvič po letu 1807. je papeževa straža dobila ostre naboje. Papeško časopisje je danes nadaljevalo s poročili o po-skušenih požigih cerkva in samostanov v italijanskih mestih, Dočim ni poročalo fašistično časopisje o tem niti besede. Naša delegacija Društva rezervnih častnikov in bojevnikov na potu v Pariz Beograd, 31. maja. AA. Delegacija Društva razarvnih oficirjev in bojevnikov, sestoječa iz 275 delegatov, odpotuje 3. junija v Pariz. V Franciji ostane do 16. junija. Železniška zveza med Metohijo in Kosovim pojlem Beograd, 1. junija, d. Pred nedavnim časom je bila končana gradba železnšike proge Priština—Glogovci, vendar pa na progi še ni položen tir. To se bo izvršilo, brž ko se začne graditi še preostali del proge od Kuršumlije proti Peči. Na vsak način bo imelo mesto Priština do jeseni neposreden železniški promet. Gradba te železniške proge se je pričela že oktobra 1928. in bi morala biti končana do novembra 1929. Vrednost vseh izvršenih del na lej progi znaša preko 20 milijonov dinarjev Potrebnih pa je še 5 milijonov da se proga popolnoma dokonča, v čemer pa ni vračunjeua vrednost materijala za tir. Proga Priština—Glogovci je del železniške proge Kuršumliija—Podujevo—Priština—Peč— Djakovica—Prizren. Proga ima precejšnjo važnost, ker veže Metohijo s Kosovim in obe ti pokrajini s severno in z južno Srbijo. To je del železniške proge, ki so jo pred evropsko vojno nnzivuli MrmiwbnU!finskn progn« in ki naj M bila vezala Srbijo z morjem. Pred vojno je bila lej železnici namenjena velika politična važnost, ker bi bila morala vezati Romunijo, Srbijo in Grno goro med seboj, kakor tudi z Rusijo na eni in z Jadranom na drugii strani. Sedaj je seveda izgubila ta politični pomen in ostal ji je samo še gospodarski pomen. Na tej progi bo samo lokalen promet, ki pa bo precej živahen in močan. Tranzitnega prometa kajpada ne bo tistega, kakor se je nameravalo pred vojno. Pa tudi z nacijonalističnega stališča bo proga zelo važna, ker bo šla skozi predele stare naše države Raške, kjer se je pred evropsko vojno kultura komaj pričela; prej pa je 500 let tam vladal mrak. Vprav ta proga pa utegne tem krajem prinesti zopet nekdanji sijaj življenja in kulture in jih zenačitf z drugimi deli naše države. Binkoštni šport v Beogradu Beograd, 1. junija. 1. Danes popoldne se je vršila na igrišču BSK tekma med SK Sokolom in SK Arenheidom iz Heipziga. Zmagal je Sokol z rezultatom 2 : 0 (2 : 0). Drugo tekmo je odigral BSK proti SK Setu iz Francije, katerega je premagal, s 3 : 1 (2 : 0). Za BŠK so zabili gole Marjanovič, Vujadinovič in Jovanovič, za Set pa Sotilovič. Oba domača kluba sta bila v premoči in sla zmago zaslužila. Obnovitev pogajanj med Rusijo in Francijo Pariz, 31. maja. AA. Listi poročajo, da so se po štirih letih obnovila rusko-francoska pogajanja za ureditev ruskih predvojnih dolgov in za eventualno obnovitev rusko-francoske trgovinske pogodbe. Italijanski ribiči v naših vodah Split- L junija, k. Patrulni čoln finačne kontrole v Splitu, je blizu Ulcinja zalotil več čolnov italijanskih ribičev, ki so v naših vodah lovili ribe. Italijanski ribiči so bili izročeni pristaniškim oblastvom, kjer so jim zaplenili nalovljene ribe in jih kaznovali z globo. To je že tretji slučaj, da so dobili italijanske ribiče v naših vodah. Napredek brezžične telefonije London, 1. junija. A A. Ravnatelj avstralske podružnice Marconijeve družbe Hooke je s parnika »Homeric«, ki je plul v srednjem Atlantiku, govoril 15 minut z Melbournom, ki je bilo oddaljeno 10.700 milj. Govor so slišali prav dobro. Ponesrečen let Lizbona, 31. maja. AA. Listi poročajo, da se je polet nemškega letala >Do X« v južno Ameriko ponesrečil. Letalo se vrne najbrže v Frie-drichshafen, kjer ga bodo nekoliko preuredili. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 1. junija, d. Menjajoče se in polagoma pojenjavajoče pooblačenje, samo malo padavin, mogoče nekaj topleje. Kongres Zveze nabavlja! meščencev Prihod delegatov — Zborovanje Maribor, 1. junija. Od petka do danes je slavila v našem mestu Zveza nabavljalnih zadrug državnih nameščencev kraljevine Jugoslavije svojo prvo desetletnico, združeno s praznovanjem desetletnice najagilnejše članice, mariborske zadruge. Prvi delegati so, kakor smo že poročali, prispeli v petek, ostali pa v soboto zjutraj. Vsega skupaj je prispelo krog 130 funkcijonarjev zveze in zadrug iz vse države, od Bitolja do Subotice, Cetinja in Ljubljane. Prvo zborovanje je bilo v soboto dopoldne, na katerem so še reševale samo interne zadeve zveze, popoldne je pa bila v Zadružnem domu na Rotovškem trgu redna letna skupščina, na kateri so se predložila in odobrila razna zvezi-na poročila. Iz teh poročil je bilo razvidno, da se zadružništvo državnih nameščencev kljub vsesplošni gospodarski krizi od leta do leta uspešnejše razvija. Danes je pri zvezi, ki ima svoj sedež v Beogradu in kateri načeljuje pomočnik finančnega ministra g. dr. Dušan Letica včlanjenih 85 nabavljalnih zadrug, 26 kreditnih in 14 gradbenih zadrug, skupaj 125 edinic. Po referatih so bili sprejeti razni sklepi glede na-daljnega dela ih razvoja, na kar je sledila volitev osrednje uprave. Izvoljeni so bili skoraj vsi dosedanji člani uprave in nadzorstva pod predsedstvom g. dr. Letice. Po občnem zboru je bil v restavraciji »Gambrinus« družabni večer, katerega so se poleg delegatov udeležili tudi nešteti člani mariborske zadruge. V nedeljo dopoldne je bila v dvorani Narodnega doma glavna manifestantna prireditev: kongres zadrugar-jev. Otvoril in vodil ga je predsednik g. dr. Le-lica, ki je posebej pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra I., mestnega poveljnika g. generala Pavloviča, zastopnika vojnega ministra g. polkovnika Radovanoviča, zastopnika poljedelskega ministra in gospoda bana Dravske banovine okrožnega inšpektorja g. dr. Schaubacha, zastopnika armijskega poveljnika g. polkovnika Putnikoviča, podžupana g. dr. Lipolda in magi-stratnega ravnatelja g. Kochlerja, zastopnika knezoškofa, g. stolnega župnika Umeka, zastopnika pravosodnega ministra, predsednika okrožnega sodišča g. dr. Žiherja in državnega pravd-nika g. dr. Hojnika, finančnega inšpektorja g. dr. Sedlarja, okrajna glavarja gg. dr. Ipavca in dr. Hacina, policijskega svetnika g. Puša in vse ostale. Prvi je na to govoril predsednik upravnega sveta mariborske Nabavljalue zadruge, upokojeni davčni upravitelj g. A. Rehar, ki je obširno podal pregled nastanka in dosedanjega razvoja zadruge. Danes ima zadruga 1999 članov in članic in v rezervnem ter v drugih fondih več ko 1,000.000 Din. Njegov referat so navzoči sprejeli z viharnim odobravanjem. Sledilo je rusko predavanje praškega univerzitetnega profesorja g. dr. Totomianca o bistvu zadružništva in zadružne misli. Naposled je predsednik g. dr. Letica prečital razne pozdravne brzojavke, ki so prispele iz vseh delov države, sam pa je predlagal, da se odpošljejo vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in pozdravi ministrskemu predsedniku g, generalu Zivkoviču, finančnemu ministru dr. Švrljugi, bivšemu finančnemu ministru g. dr. Markoviču, banu g. dr. Marušiču in bivšemu poljedelskemu ministru g. Puclju. Predlog je bit navdušeno sprejet in takoj izvršen. Popoldne ob 15. uri je bil v veliki dvorani pivovarne »Union« slavnostni banket, na katerega je bilo povabljenih krog 300 oseb. Zbrane zadruga rje, predstavnike oblasti in korporacij ter ostale goste je zopet pozdravil predsednik g. dr. Letica, govorili pa so med drugimi še gg. general Pavlovič, polkovnik Putnikovič, prof. Mirko Javornik: Polef čez ocean (Konec.) Misli so se švigajoč lovile z desetinkami sekund. Pristati. Nemogoče. Z razbesnelimi rokami sem v sekundi odpel jermen je in padalo. Veter je žvižgal ob krilih. Padalo se je v hipu razpelo. Avion je v divji krivulji planil navzdol. Popadel me je drgetajoč, onemogel strah, pomešan s potnimi sragami. Prsti niso hoteli izpustiti turele, krčevito sem se je držal, kot zadnje rešitve. Padalo me je vleklo k sebi, roke so me trgale navzdol. V divjem boju sem si s šklepetajočimi zdbmi izgrizel ustnice, a izpustiti nisem mogel. Čuden krč me je vezal na drveče železje. Oglasilo se je življenje s svojim praktikom, ki je prevpil vse od tam doli. Ni bilo ne Jeanne, ne zemlje, ne hrepenenj, bilo je samo življenje in njegov klic v tulečem, žvižgajočem ozračju. Padalo me je vse obupneje vleklo k sebi in v pojemajoči zavesti sem čutil, da sp turela krivi. Prsti so odnehavali, kri mi'je zatemnila oči in izpustil sem. * * » Otrl si je čelo, ki je bilo, intenzivno napeto, kot da spet doživlja to strašno zgodbo. Videl sem, kako je trpel. »Zavel sem se spet v višini kakih petdeset metrov. Ljudje so begali pod menoj vsi zmešani. Priletel sem srečno na tla. Nisem mogel verjeti, da sem živ in čudno mi je bilo na zemlji. Nekako živalsko ugodje me je prevzelo. Kakor psa, ki ga spustite z verige. lih zadrug državnih na-Mariboru - Kongres — Banket — Izleti Škof, prof. Kenda za N. O., dr. Irgolič za Sokola, univ. prof. Totomianc, žel. uradnik Deržič itd. Tudi tu so bile prečitane še nekatere pozdravne brzojavke. Med banketom, ki se je razvil v navdušeno manifestacijo za Nj. Vel. kralja Aleksandra, Jugoslavijo, edinstvo, vojsko, zadružništvo itd. je svirala godba himne in narodne skladbe, pevski zbor »Jadran« pa je zapel več lepih pesmi. Po banketu so nekateri delegati takoj odpotovali, drugi pa so odšli na izlet na Mariborski otok in drugam. Vsa prireditev je sijajno uspela in pokazala, da raste zadružništvo državnih nameščencev v važno gospodarsko panogo, ki ima še ogromno bodočnost. Polkovnik Miličevič odpotoval Naši kraji mu ostanejo v neizbrisnem spominu Ljubljana, 1. junija. Nocoj je odpotoval z brzovlakoni v Beograd na svoje novo službeno mesto načelnik štaba dravske divizije g. Todor Miličevič. Na kolodvoru so se od njega poslovili tovariši-oficirji in civilni prijatelji. V Beogradu prevzame g. polkovnik mesto načelnika v ministrstvu za vojno in mornarico. Z g. Miličevičem smo izgubili iz svoje srede odličnega častnika. Rodil se je leta 1890 v Pro-koplju v topliškem srezu. Ko je absolviral 6. gimnazijski razred, je vstopil v vojno akademijo v Beogradu in jo zapustil leta 1912. Kot mlad podporočnik se je udeležil obeh balkanskih vojn in se odlikoval tudi ves čas svetovne vojne. Na Ceru je bil kot komandir čete težko ranjen. Pozneje se je udeležil strahotnega umika preko Albanije in je leta 1916 sodeloval v bitoljslti ofenzivi. Leta 1917 je bil dodeljen vardarski diviziji in se je boril na Dobrem polju. Leta 1921 je vstopil v višjo šolo vojne akademije, kot major je bil dve leti v general-štabnem kurzu v Beogradu, nakar je postal kot podpolkovnik načelnik štaba zetske divizije. L. 1928 je bil po 6-mesečnem bivanju v Franciji, dodeljen glavnemu generalnemu štabu in je bil nato do svojega prihoda v Ljubljano načelnik štaba šumadijske divizije. G. polkovnik je pred svojim odhodom izjavil, da odhaja od nas, ko so mu postali naši kraji najlepši. Zato pa mu bodo ostali v neizbrisnem spominu. Upa pa, da ga bo oficirska karijera še dovedla na službovanje v našo banovino. G. polkovnik Miličeviču naše uajiskrenejše čestitke k njegovemu imenovanju! Olvoritov nove tramvajske proge Štiri tramvajski vozovi so prepeljali včeraj 9821 ljudi. Ljubljana, 1. junija. Včeraj ob 930 so je vršila svečana otvoritev nove tramvajske proge od glavne pošte do Šiške. Pred otvoritvijo se je vršil ogled transformatorske postaje na Bleivveisovi cesti. K ogledu so se zbrali zastopniki mestne občine, banske uprave, direkcije drž. žel., okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico, podjetja Siemens-Schu-kert in časopisov. V otvoritvenem govoru, ki ga je oddajala radijska postaja, je poudarjal predsednik Splošne maloželezniške družbe dr. Fettich, da je maloželezniška družba z dograditvijo proge Ljubljana-Šiška dokončala prvi del prometnega programa, ki gre za tem, da preskrbi naše mesto z modernimi udobnimi, varnimi in cenenimi, vsakemu dostopnimi pro- Tuje sem gledal ljudi, ki so me obsuli in izpraševali, kaj se mi je zgodilo. A še preden sem jim mogel in hotel odgovoriti, sem zvedel o drugi, strašni nesreči. Avion se je v višini par sto metrov razletel in razbiti kosi so padali baš na tribuno. Pet ljudi je bilo ubitih in ne vem koliko ranjenih. Dve dami, žena nekega oficirja in Jeanne. Prej me je stiskala smrt, zdaj me je do konca stisnilo življenje. Nisem se mogel zavesti realnega pomena vseh teh stvari in dogodkov, čudna, zadušna grenkoba mi je silita v grlo in usta so brezizrazno hlastala. To je bila odškodnina zame. Življenje za življenje. Slučaj? Ni bil slučaj. Niti ne nujnost, ki bi jo bil lahko videl. Ne vem, kaj je bilo. Bilo je preveč. Prehudo. Neznosno. Nedoumljivo. Blaznost. Stal sem na travi in se grabil za glavo. Potem sem planil na prvi avto in se odpeljal do letališča. Tam sem videl Jeanne. Poslednjič je bila prav taka kot prvič, vsa ona, le njena kri je bila bolj rdeča kot svila njene obleke. Ležala je pred menoj s pokritim čelom. Oči so bile napol odprte in so strmele navzgor. Bogve, koga so pričakovale z zadnjim pogledom. Sklonil sem se nad njo in moja kri je kapljala med njeno ... Trudna bolest me je sključila za dolgo. S težavo sem se potem dvignil in vrsta ljudi okrog naju se mi jg. tiho razmaknila. * + * Zdaj je konec. Truden sem sveta in sebe. Čez štirinajst dui poletim na ono stran. metnimi sredstvi, na drugi strani pa veže mesto z njegovo periferijo in razvijajočo ::e bližnjo okolico. Po dograditvi proge do Št. Vida, ki bo izročena prometu jeseni, se bo Splošna maloželezniška družba takoj lotila obnove stare proge po mestu in obnove starega voznega parka. Stare vozove, ki vozijo že 30 let po mestu, je treba nadomestiti z modernimi, novimi vozovi. Treba bo izmenjati tudi obrabljeni gornji vod in napeti bakrene žice. Obnovi stare proge bo sledila zveza Ježice in Sv. Križa z mestom. Ti načrti so že v delu. Sledile bodo nadaljne proge, ki jih je družba sprejela v svoj program in ki jih je občinski svet sprejel. Nove tramvajske proge bodo rentabilne in je vsak dvom v tem pogledu izključen. Iz oglasov, ki so se čuli proti razširjenju tramvajskega omrežja, je odmeval le strah za zlato pariteto. Po govoru dr. Fetticha je pojasnil tehnični vodja SMD inž. Ženko pomen transformatorske postaje za cestno železnico, nakar so odšli gostje v Šelenurgovo ulico, kjer so zasedli prva dva nova tramvajska vozova in se odpeljali do konca proge. Za njima sta privozila še ostala dva vozova, polna občinstva. Vozovi no bili ves dan v obeh smereh polni. Vsak se je hotel peljati z novimi vozovi. Tako so peljali včeraj v obeh smereh 9821 ljudi. Ustonovni občni zbor Zveze čevljarskih zadrug Celje, 31. maja. Danes se je v Celju vršil ustanovni občni zbor Zveze čevljarskih zadrug za Dravsko banovino. V pripravljalnem odboru so bili gg. Krajcer Anton, Prešeren Josip, Perdan Jernej iz Ljubljane ter Plevčak Josip in Bucej Ivan iz Celja. Ob 9. dopoldan je g. Krejcer v dvorani hotela »Evrope« otvoril občni zbor, ki ga je obiskalo 22 delegatov čevljarskih zadrug, ki imajo nad 1669 članov. Poleg teh je bilo mnogo zastopnikov skupnih obrtnih zadrug iz raznih krajev. Vseh čevljarskih zadrug v banovini je 15, od katerih 3 niso bile zastopane. Po pozdravu g. Krajcerja je zbor pozdravil g. obrtni referent celjskega mestnega načelstva g. Pogačnik, ki je zastopal odsotnega mestnega načelnika in izrazil zadoščenje da se zbor vrši v Celju, kjer »o se doslej vršile tudi vse seje pripravljalnega odbora. Nato je govoril zastopnik banske uprave zadružni nadzornik g. Založnik, ki je naglasil, da je čevljarski stan danes največje zaščite potreben. Zastopnik Zbornice TOI g. dr. Pretnar Josip je imel daljše poročilo. V novem obrtnem zakonu bodo zaščitne odredbe posebno za čevljarje proti šušmarstvu in tovarniški konkurenci. Tudi davčne olajšave v prometnem in pri-dobninskem davku se bodo dosegle. Socialno zavarovanje obrtnikov je ena najvažnejših zadev, ki jo bo treba še rešiti. Pil trgovinskih pogajanjih se je pazilo, da čevljarji ne bodo oškodovani. Končno je še priporočal čevljarjem, naj izboljšajo kakovost, pa bodo premagali vsako tujo konkurenco. Za njim j govoril g. Steinmann kot zastopnik urada za pospeševanje obrti ter g. Radoše-vič Radomir iz Beograda kot zastopnik beograjskih čevljarjev. Z občnega zbora so bile potem odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, trgovinskemu ministru Demetroviču ter g. banu dr. Marušiču. G. Krajcer je poročat o delu pripravljalnega odbora, ki je imel 12 sej ter dve konferenci, ki so se vse vršile v Celju. Po odobritvi proračuna za zvezo in določitvi članarine,, ki bo letno znašala 15 Din. se je izvolil odbor Zveze. Izvoljeni so bili sledeči gg. iz Ljubljane Prešeren Josip, Perdan Jernej, Kralj Martin, Breskvar Josip; iz Maribora Krajcer Anion, Beranič Josip; iz Celja Plevčak Josip; iz Radovljice Janša Ivan; iz Tržiča Kralj Andrej; iz Ptuja Arnejčič Franc; iz Zagorja Kranjčič Franc; iz Brežic Gennovšek Franc; iz Ribnice Iskal sem samo človeka, da bi mu vse to povedal. Tega nisem mogel več sam nositi. Dobil sem vas in sem vam hvaležen.« Stisnil mi je roko in vstal. Mračno in temno se je bliskala njegova postava ob mimobežečih lučeh. Potegnil je naočnike na oči in je bil, kot da nima več svojega obraza. Nisem mogel govoriti, tako me je vse prevzelo to nenadno srečanje. In za take stvari ni tuje tolažbe. Postajal Zmeda iu beganje obrazov, luči, zvokov. Komaj sva se utegnila posloviti. Pri odhodu mi je stisnil v roko posetnico, me še enkrat pogledal iu utonil v ljudeh. Šele doma sem utegnil pogledati na posetnico. Čisto preproste črke so govorile malo in vse: Lucien de Saint-Pierre. Nič drugega. * * * Čez štirinajst dni so vsi listi prinesli novico, da se je sinoči čisto na tihem (priprave so se vodile v največji tajnosti) dvignil mladi nade-polni iu slavni letalec de Sainl Pierre, da preleti Ocean. Do zdaj še niso listi prejeli nobenih poročil. Vedel sem že skoraj, kako se bo polet končal. Nisem bil vznemirjen, zakaj moralo je priti tako. Ko mesec dni ni bilo nobene vesti, sem vzel posetnico in napisal nanjo pod ime: Lucien de Saint-Pierre eden od nas, ki je že preletel Veliki Ocean in našel svoj mir. Pisal sem mirno, a ko sem na koncu skušal prebrati, kar sem napisal, sem čutil solze v očeh. Čampa Ivan; namestniki iz Ljubljane Mencej Ivan, Rozman Ivan, Oblak Ivan, iz Maribora Govedič Fran, iz Radovljice Mohorič Ivan; preglednika sta gg. Lampreht Kotoman iz Celja ter Novak Blaž iz Ljubljane. Odbor bo pozneje iz svoje srede izvolil predsednika zveze. Pri hod nji občni zbor se bo vršil v Ljubljani. Pni slučajnostih se je zlasti razpravljalo o med narodnem kongresu čevljarjev, ki se bo -v jeseni vršil na Dunaju. G. Radoševič iz Beograda je predlagal, naj se v spričo lega kongresa že sedaj ustanovi vrhovna organizacija vseh čevljar skih zvez v državi, da bi taka organizacija mogla uspešno zastopati čevljarje na lem kongresu. Po končnih besedah g. Krajcerja je bil zbor zaključen. Prvi avtomobil v Kamniški Bistrici Kamnik, 1. junija. V Kamniško Bistrico vodi poleg zložne turi-stovske pešpoti tudi vozna cesta, ki pa je na nekaterih mestih prav strma, da jo vozovi komaj zmagajo. Po turistovski poti lahko prideš v Bistrico tudi s kolesom ali motociklom, dasl moraš paziti, da na nekaterih mestih ne strmoglaviš v globino. Z avtomobilom pa dosedaj še nihče ni poskušal priti v Bistrico. Po turistovski poti je to popolnoma nemogoče, ker je preozka, vozna p.ot pa je prestrma in nevarna. Naj-dalje je dosedaj prodrl avtomobil do Konjskega potoka, 2 5 kilometra od Stahovice. V petek, 29. maja pa so štirje Kamničani poskusili priti z avtomobilom v Bistrico in poskus se jim je popolnoma posrečil. Avtomobil je vodil g. Franc Fajdiga, z njim pa so bili še gg. Tomo Homar, Maks Koželj in Maks Fajdiga. Na poti so morali premagati velike težave, ker je cesta na nekaterih mestih zelo strma in se je bilo bati, da avtomobil ne zdrsne nazaj in pade v prepad. Vendar so avtomobilisti srečno prestali vse težave in ob pol 1 privozili v Bistrico. Oskrbnik in nekaj Zagrebčanov — edini gostje — so se po pravici začudili, ko je avto obstal pred kočo. Kaj takega se jim je zdelo skoro nemogoče. Takoj so avtomobil —- star Fiat, ki ima že najmanj 150.000 km vožnje za seboj — okrasili z zelenjem in cvetjem. Popoldne so se avtomobiliti po isti poti vrniti v Kamnik. Srečno so premagali tudi sedaj strme klance na Počivalu in nad galerijami pod Kobilco ter se zvečer z okrašenim avtomobilom zmagoslavno vrnili domov. Da ta nevarna vožnja ni izmišljena, nam pa dokazuje gorenja slika. Izlei ljubljanskih gradbenikov in arliitoktov v Berlin V ponedeljek je z opoldanskim brzovlaikoin odpotovalo proti Dunaju 14 gradbenikov iu 16 arhitektov pod vodstvom g. univerz, prosesorje Vurnika. Mladi arhitekti in gradbeniki si hččejo ogledati klasično in moderno stavbarstvo v Srednji Evropi. Zato se bodo vstaviti najprej 2 dni na Dunaju, kjer si bodo ogledali zlasti moderne stanovanjske palače, ki jih je zgradita dunajska mestna občina. — 2 dni bodo v zlati Pragi, kjer bodo poleg drugega občudovali od mojstra Plečnika restavrirane Hradčane. Vse te nakopičene umetnine pa bodo mogli pravilno razumeti, ker jih bo do vseh detajlov natančno razložil njih vodja g. pro-f. Vurnik. Glavni namen potovanja pa je ogled nemške prestolnice Berlina. Ogledali si bodo svetovno stavbtnsko razstavo, na kateri so se častno izkazali tudi Jugoslovani. Jugoslovanski paviljon vzbuja splošno pozornost. G. prof. Vurnik,, ki je uredil paviljon, je razstavil svoj povečati regulacijski načrt Bleda. Načrt so izdelati njegovi učenci, potrebovali so pa za to delo skoro 3 mesece. Zato pa je tudi do najmanjših podrobnosti izvržen, da je ena izmed največjih privlačnosti razstave. Pri tem delu so nekateri pridni, mladi arhitekti toliko zaslužili, da so šli lahko na potovanje brez druge podpore. — Potovanje bo trajalo 14 dni. Velike važnosti pa je razstava tega regulacijskega načrta tudi zato, ker dela zelo uspešno propagando za naš tujski promet. Vsakega obiskovalca opomni na krasote naše domovine. V glavnem pa prikazuje berlinska stavbin-»ka razstava smeri v moderni gradnji stanovanj. Posebno važnost polagajo na higijeno in udobnost, kljub temu pa cenenost v delavskih stanovanjih. Naši mladi gradbeniki iti arhitekti bodo na svoje oči videli vse, kar so mogli dosedaj gledati po večini le iz knjig. Kmalu bodo imeli priliko pokazati, koliko novega so se naučili, saj bo Jugoslavija potrebovala še mnogo umnih arhitektov in gradbenikov. Po petih dneh se odpeljajo za en dan v Leipzig, potem pa se povrnejo h knjigam in risalnim tablam. Z. Slovenec — lovec v Alaski »Ameriška Domovina« poroča, da je iz Ca-dumeta Michigan odpotoval v Alasko Bartol Mihelič, znani lovec in prekupčevalec kož v Ala ski, menda edini Slovenec, ki se bavi s tem poslom. V Calumetu je obiskal svoje starše. Mr. Mihelič že več let lovi in prekupuje kožuhovi-nasto divjačino v Alaski, ki jo je prepotoval že od enega konca do drugega, in lo večinoma na saneh s psi. Bil je že večkrat v veliki nevarnosti za svoje življenje, in enkrat je skoraj umrl od lakote, ko ga je vihar zanesel na neki ledeni otok. Vendar ima Alaska veliko privlačno silo zanj, da se vedno in vedno zopet podaja tja. Stran 4 JUGOSLOVAN i forek, 2. junija 1931. Jz Smvske banovine d Banovinska trošarina na prevmatike pav-šalirana. Kr. banska uprava Dravske banovine razglaša: V zmislu § 77 pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1931/32 se plačuje banovinska trošarina na pnevmatiko v iznosu 23 dinarjev za 1 kg. Da' se ne bi oviral avtomobilski promet s kontrolo o plačilu te trošarine, dopuščam, da se ta plačuje pavšalno za leto 1931/32, in sicer: a) za motocikle 100 Din, b) za osebne avtomobile 500 Din, c) za tovorne avtomobile, avtobuse in priklopne vozove s 4 kolesi 2000 Din, č) za priklopne vozove z 2 kolesi 1000 Din. Lastniki.motornih vozil, ki se nameravajo poslužiti te ugodnosti, naj to prijavijo kraljevski banski upravi najkasneje do 30. junija t. 1. ter plačajo odpadajočo pavšalno trošarino do 31. julija 1931. Lastniki motornih vozil, ki ne plačujejo pavšalne trošarine na pnevmatiko, jo plačujejo po § 77 pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1931/32 v znesku 25 Din za 1 kg ter se morajo podvreči vsem kontrolnim določilom, ki jim bo izdal naknadno. Ban: dr. Marušič 1. r. d Sokolsko društvo v Stražišču ri Kranju priredi v nedeljo 7. junija ob 15. uri popoldne veliko javno tombolo s krasnimi dobitki. Tablice so samo po 3 Din. Dobijo se po vseh trgovinah v Stražišču. Ne zamudite prilike in pridite trsi na tombolo. d Ustanovili občni zbor »Zveze gospodinjskih pomočnic«: bo 14. t. m. ob pol 5. uri popoldne v Prečni ulici št. 2. — Pripravljalni odbor. d Otvoritev nove avtomobilne proge. Danes se vrši poizkusna vožnja na avtobusni progi Ljubljana—Čabar. Promet na tej zlasti za turiste velevažni progi je prevzela tvrdka »Avto-promet Zbočnik« iz Vel. Lašč. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Poroka. Poročila sta se v nedeljo 31. maj-nika državni svetnik g. Ivan Škarja iz Beograda in gospodična Mazela Josinova, hčerka vpokojenega direktorja bivše lin. dež. blagajne g. Emanuel Josina. Čestitamo! d SPI) opozarja člane, ki so vložili prošnje za legitimacije za obmejni turistovski promet z Italijo, da nam je policijska uprava javila, da so nekatere vložene slike neporabne ali premajhne ali pa zadaj popisane. Zaradi tega bo pisarna pismeno pozvala vse prizadete čine, ki nam naj takoj po prejemu našega opozorila pošljejo nove slike, in sicer velikost 6-5 X 11 centimetrov. d Kadi bi Vas spoznali, da bi Vam mogli pokazati, kako bi mogli urediti Vaše knjigovodstvo — enostavnejše — hitrejše — točnejše in boljše. Predvajati Vam hočemo neobvezno naše najmodernejše Ro-Lex-knjigovodstvo na velesejmu pav. G-217 — in nato razsodite sami. Pridite kmalu in se ne boste kesali. »Kartoteka družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1. 13G2 d Velika ruska lotrija. Prvo žrebanje Sveta združenih ruskih oficirskih udruženj v kraljevini Jugoslaviji bo nepreklicno 15. junija 1.1. ob 15. v ravnateljstvu za državne dolgove v Beogradu. Z z;: hvalo vsem, ki so pomagali pri lej dobrodelni prireditvi, prosi svet vse tiste, ki so dobili srtčke, naj pošljejo obračun '.i prodane srečke, kakor je pojasnjeno v priloženih pismih. Ker veljajo srečke za obe žrebanji, naj imetniki shranijo srečke tudi za drugo žrebanje, ki l > nepreklicno 15. decembra t. I. Pri glavnem žrebanju bodo izžrebani dragocen dar Nj. Vel. kralja dragoceni darovi dobrotnikov in premije ter dobitki za 350.000 Di.i. Izid prv?ga žrebanja bo ou^vljen 22. junija t. 1. Uradni seznani bodo prejeli vsi, ki so dobili srečke in ki so pomagali pri tej dobrodelni akciji. Lastni’.i srečk lahko dobe zastonj uradni seznam, ako pošljejo pisarni oficirske loterije v Beogradu, Obiličev Vijenac 36, svoj natančen naslov. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 759 6, termometer 15-9, re-lalivna vlaga 80%, tiho, oblačnost 10, dež. V Mariboru je kazal barometer 7580, termometer 15-7, relativna vlaga 82%, liho, oblačnost 7. Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 22-3 (12-8), v Mariboru 24.3 (132), v Mostarju 26'4 (178), v Zagrebu 2d (14‘3), v Beogradu 29’8 (16-4), v Sarajevu 270 (13 2), v Skopi in 28 (151), v Kumboru 27-2 (18 9), v Splitu 28-4 (15-2), na Rabu 254 (14), na Vis« 252 (134). V oklepajih je označena najnižja temperatura. Torek, 2. junija 1931, Erazem. Pravoslavni: 20. maja, Duh. utorak. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški. * ■ Javna telovadba »Ljubljanskega Sokola« bo v četrtek, dne 4. junija t. 1. ob 16. uri, v rimeru slabega vremena pa v soboto, dne 6. junija ob 18. uri na letnem telovadišču v Tivoliju. Na sporedu so sledeče točke: 1. ženska leca: igre; 2. moški naraščaj: savezne proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi 1. 1932; 3. člani: savezne proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi 1. 1932; 4. moška deca: tekmovalne igre; 5. člani: vzorna vrsta na krogih; 6. članice: savezne proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi 1. 1932 ; 7. člani: vadbena ura; 8. člani, članice in ženski naraščaj: orodna telovadba- 9. ženski naraščaj: savezne prosle vaje za vse-sokolski zlet v Pragi I. 1932; 10. članice: ples dvanajsterice; 11. člani: hkratne vaje na treh drogovih. — Društveno načelništvo je zastavi- lo vse svoje moči, da javni telovadbi naslop v vsakem oziru kar najlepše uspe. Poleg sa-veznih prostih vaj in orodne telovadbe, nastopijo, kakor razvidno iz sporeda, člani z vadbeno uro in s hkratnimi vajami na treh drogovih; članice pa s »plesom dvanajstorice«. Z vadbeno uro članov, s katero točko nastopamo prvič pred javnostjo, hočemo pokazati sliko našega sokolskega življenja našega dela v delavnih dnevih v telovadnici. Pri javni telovadbi nastopi tudi vrsta ruskih Sokolov. Sodeluje godba kratskega društva »Sokola I. Tabor«. Vabimo vse brate in sestre ter sokolske prijatelje, da v čim večjem številu posetijo naš letošnji javni telovadni nastop. ■ Protest ljubljanskih vrtnarjev. V. soboto zvečer se je vršilo v gostilni pri Novaku na Rimski cesti protestno zborovanje ljubljanskih vrtnarjev proti sklepu magistralnega gremija, da se mestna drevesnica preuredi na trgovski podlagi in da bo gojila zlasti lepotično grmovje. Zborovanje je vodil predsednik vrtnarske zadruge g. Ivan Šimenc, ki je prebral spomenico, ki je bila soglasno sprejeta in bo izročena občinskemu svetu. V spomenici poudarjajo ljubljanski vrtnarji, da je njihov obstoj zaradi velikih bremen resno ogrožen. Poklicni vrtnarji plačujejo ogromne davke in občinske pristojbine. Samo od uvoza inozemskega cvetja plačajo občini okoli 100.000 Din trošarine. Zato ;ii cuda, da so ljubljanske cvetličarne v hudem položaju in da propadajo. Proti javnemu prodajanju cvetlic in lepotičnega grmovja po mestnem vrtnarstvu odločno protestirajo in prosijo občinski svet z g. županom, naj ne dovoli, da se mestna vrtnarija preuredi v pridobitno podjetje in dela konkurenco poklicnim vrtnarjem. ■ Izlet kemikov. Jugoslovansko kemiško društvo v Ljubljani priredi v četrtek 4. t. m. izlet v Kranj. Zbirališče ob 7-15 na glavnem kolodvoru. Prijatelji društvo dobro došlil ■ Generalna vaja za petkov simfonični koncert je v torek 2. t. m. ob 20. uri 30 minut v Unionu. Or. Igor Tavčar specijalist za notranje bolezni — Ljubljaua Breg 8 ne ordinira od 4. do inkl. 16. t. m. ■ Gostovanje g. Banovca v operi. Koncem tega tedna ali v začetku prihodnjega tedna bo nastopil dvakrat v naši operi tenorist Svetozar Banovec, ki se bo vrnil po skoro dveletni odsotnosti iz Amerike 'zopet v našo opero. Prvo njegovo gostovanje bo v Hoffmannovih pripovedkah. ■ Zborovanje stavbinskih delavcev NSZ. V Mostah se je vršilo zborovanje stavbinskega delavstva Narodno-strokovne zveze. Predsednik g. Rudolf Juvan je govoril o pomenu nacionalni' organizacije, tajnik zidarske skupine g. Janko Furlan pa o tem, zakaj si je delavstvo ustano- ilo narodno organizacijo. Na zborovanju sta go-orila tudi zidar g. Tepina in g. Pregare. ■ Redni občni zbor oblastnega odbora Ja (Iranske Straže v Ljubljani bo 16. junija t. 1. ob 20'30 uri v rostorih restavracije Zvezda z običajnim dnevnim redom. Člani in prijatelji organizacije so vljudno vabljeni, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. ■ Nesreča. Pri premikanju vlaka na kolodvoru v Zalogu je padel pod vagon 36-letni železniški sprevodnik Anton Stopar. Vagon mu je zmečkal desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer so mu morali odrezati nogo. — Na križišču Dalmatinove ulice in Miklošičeve ceste je povozil neznan avtomobilist steklarja Miroslava Berginca iz študentovske ulice 13. — Na letnem sokolskem telovadišču si je zlomil desno roko 12-letii Marko Horčička, učenec 111. državne gimnazije. — Na Turjaškem trgu se je ponesrečil z motornim kolesom 17-letni mehaniški vajenec Jakob Gojzer t Viča. Tudi te tri ponesrečence so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. ■ Iz kriminalnega predala. Dne 30. maja je pobegnila z doma 16-letna Anica Novakova. Dekle je vitke postave in črnih las, oblečena v žametasto obleko. Klati se najbrž z nekim narednikom po Ljubljni. — V Mencingerjevi ulici je bilo vlomljeno v barako uradnika tobačne tovarne Franca Zelenico in ukradeno par moških čevljev in kompas v vrednosti 95 Din. — V Mišičevi ulici je bilo vlomljeno v tvornico perila »Triglav«, last trgovca Josipa Olupa s Starega trga. Vlomilci so odnesli 3 bale plave-ga popelin blaga in 1 balo drap popelin blaga za srajce v skupni vrednosti 2500 Din. — L? nezaklenjene predsobe je bila ukradena pekovskemu pomočniku Ivanu Šuštarju, Sredina 10, kompletna moška obleka, vredna 1000 Din. — Posestnici Jeri Zalar iz Žalne pri Višnji gori je na Starem trgu pred trgovino Trdina vzela mošnjiček z okoli 200 Din in nato neznanokam odšla. — Iz nezaklenjene spalne sobe Pred škofijo 4 je bila ukradena vrtnarju Štefanu Pavliču obleka, vredna 1000 Din. — Blagajničarka Marija Virant, uslužbena v lekarni Trn-kocy na Mestnem trgu, je prijavila policiji, da sta 30. maja ob 17. kupila dva neznanca neka zdravila in jo pri plačevanju prosila, naj ji zamenja 10 dinarske bankovce v 1000 dinarskega. Ker ni imela v blagajni nobenega bankovca za 1000 Din, jima je ponudila 5 bankovcev po 100 Din in jih položila na pult. Medtem pa ko jo je eden motil z govorjenjem, je drugi vzel omenjene bankovce in še svoje po 10 Din, nakar sta odšla. Primanjkljaj je blagajničarka opazila šele ob 18. pri skontraciji. — Policija je zasačila pri tatvini kolesa dva znana kolesarska tatova 80-letnega Jerneja Lindiča iz št. Janža na Dolenjskem in 25-letnega Franca Praprotnika iz Krope in ju aretirala. — Aretirani so bi- li še na velesejmu 18-letni žepar Avgust Mar-koc iz šibeniške okolice in 4 drugi kriminalni tipi radi suma žepne tatvine. Jz dbeugfih banovin Mednarodna avtomobilska cesta skozi Jugoslavijo Na zadnji občinski seji mestne uprave Osijeku, je bil sprejet proračun, ki znaša skoro 32 milijonov Din, dohodkov bo pa skoro 27 milijonov Din. Primanjkljaja je torej okoli 5 milijonov Din, katerega bodo pokrili s 63-odstotnini mestnim davkom. Ob tej priliki je mestni župan obvestil občinske svetnike, da so mu na odločilnem mestu izjavili, da bo šla velika mednarodna avtomobilska cesta, ki bo vezala tudi Zagreb in Beograd, skozi Osijek. Avtomobilska cesta bo nedvomno dvignila tujski promet v Osijeku. Usodna številka 27 V Sremski Mitroviči je pred dnevi bil pred sodni ki ta mošnji trgovec Pera Bačkovie. Obtožen je bil zaradi težke telesne poškodbe. 27. januarja lani je v neki kavarni napadel z nožem trgovca Antona Novosela in ga hudo ranil na glavi. Ranjencu so morali pri operaciji odstraniti levo oko. 27. julija je napadel z nožem Novoselovega brata Josipa in ga hudo poškodo-val po glavi. Udaril ga je s steklenico. 27. septembra je pa Bačkovič razbil glavo brodarju Petru Elezi. Obtoženec je priznal vse tri zločine in se je zagovarjal za prva dva, da jih je izvršil v silobranu. Brata Novosela, da sta ga prva napadla. Glede brodarja je obtoženec izjavil, da ga je udaril po glavi samo za šalo. Priče so izpovedale, da je Bačkovič Novosela napadel premišljeno in iz maščevanja, ker 11111 je Anton Novosel pred sedmimi leti ubil očeta in je bil obsojen zaradi uboja. Sodišče je Bačkovi-('a. za katerega je številka 27 zelo usodna, obsodilo na poldrugo leto lobije. Plačati mora tudi 13.000 Din odškodnine. Prijateljica razbojnika Mediča V Šibeniku se nadaljuje razprava proti zverinskima ženama, ki sta umorili 30-letnega Seljaka Nikolo Pupovca. Zaslišane so bile številne priče, ki so obtoženko Stojo Skoričevo zelo obremenile. Glede Ljubice Pupovčeve so priče izjavile, da se je družila s sumljivimi moškimi in da je bila celo prijateljica nedavno na smrt obsojenega razbojnika Todorja Mediča. Tedaj ko je Medič ustrelil orožnika Vekica, je imel sestanek z ljubico v planini. Pri sobotni razpravi je bila zaslišana nadzornica šibeniških zaporov, kjer je bila zaprta obtožena Stoja. Nadzornica je izpričala, da ji je Sloja priznala, da je sodelovala pri umoru Nikole Pupovca. Stoja je celo rekla, da ji je lo priznanje in izpoved zelo olajšala vest. Nato je izpričala neka kaznjenka, da je tudi njej Stoja priznala, da je sodelovala pri umoru. Razprava je bil ta dn odložen za 8 dni. Med tem bodo sklicali več prič in jih zaslišali na zahtevo državnega pravdnika in zagovornikov. Zločini ciganske »črne roke« Orožniki v Subotici so ujeli nevarno cigansko tolpo, ki ima na vesti številne zločine. Tolpa je tudi umorila 13. maja na zverinski način ponoči trgovca Josipa Korčo v Kuštilju in njegovo ženo. Korča je dobival grozilna pisma, katere mu je pošiljala »črna roka«. Ocenila ga je na 40.000 Din in je zahtevala to vsoto, sicer da ga ubije. Nekaj dni nato so razbojniki res vdrli v trgovčevo stanovanje, umorili njega in njegovo ženo in izropali hišo. Po vsem Banatu so orožniki poizvedovali za zločinci in jih naposled izsledili v okolici Vršca. Aretirali so 16 članov tolpe. b Bogatin vlomilcc. V čajkašu pri Novem Sadu so ujeli nenavadnega tatu. To je posestnik Adam Lac, ki je precej bogat. Kljub temu je kradel denar in sicer dvema trgovcema, katerima je prodal svoj mlin z blagajno vred. Iz te blagajne je trgovcema izginilo več tisoč dinarjev. Tatu pa niso mogli izslediti. Naposled sta trgovca stražali blagajno po dnevi in ponoči in tako ujela tatu. Zasačila sta Laca, ko je prišel v mlin s ključem, katerega je utajil pri prodaji svojega mlina, odprl blagajno in iz nje vzel nekaj tisočakov. Orožniki so bogatega tatu izročili sodišču. b Strašen vihar. V gnjilenskem srezu je divjal v petek popoldne strašen vihar. Utrgali so se med gromom in treskom tudi oblaki. Strela je udarila v hišo seljaka Bečiroviča in ubila 22 ovac. V vasi Maresti je vihar porušil več hiš. Smrt generala Mišinckega. V Beogradu je umrl eden zadnjih oficirjev general čevajeva, ki se je boril s Srbijo v vojskah proti Turkom. Mišincki je izviral iz ugledne ruske plemiške rodbine, katere člani so igrali velike vloge v ruski politiki. b Dete utonilo v kotlu. V Braslovčah pri Kru-ševču se je pred dnevi igral dveletni otrok seljaka Cvetkoviča na dvorišču. Po nesreči je dete padlo v kotel z vodo in utonilo. b Krvava osveta. V Prištini je te dni ustre- lil Hasan Alinovič šefira šabanoviča. Med rodbinami Alinovičev in šabanovičev je bilo staro sovraštvo. Alinovič je iskal prilike, da bi se maščeval nad šabano-ričem. Ko ga je te dni srečal na samem, je osveto izvršil. Sabanovič je bil pri priči mrtev. Morilca so aretirali. * Seja občinskega odbora okoliške občine. V soboto b. t. 111. ob 20. bo v občinski dvorani na Bregu javna seja občinskega odbora okoliške občine. * Cvetlični dan državne krajevne zaščite dece in mladine v Celju bo v soboto 6, t. m. Dobiček te dobrodelne prireditve je namenjen samo vbogim otrokom. Zato prosimo blagohotnega razumevanja in ljubeznive naklonjenosti. * Občni zbor podružnice Kmetijske družbe se je vršil v nedeljo v občinski dvorani na Bregu. V novi odbor so bili izvoljeni kot načelnik g. Pišek Josip iz Medloga, kot podnačelnik g. Glinšek Ivan iz Zgornje Hudinje, kot tajnik in blagajnik g. Gaberšek Josip, kot odbornika gosp. Vuga Juro ter g. Strem čan Jurij. Kot delegat za občni zbor je bil izvoljen župan okoliške občine g. Mihelač Alojzij. Na občnem zboru se je zlasti obravnavalo vprašanje lova, ki predstavlja za posestnike posebno težavo. * Zbor donskih kozakov Platov, ki priredi pod vodstvom dirigenta Kostrjukova velik koncert v Celju, je eden najboljših kozaških zborov, o čemur pričajo laskave kritike največjih listov. Poleg tradicijonalniih pesmi- je zbor naštudiral celo vrsto novih, večinoma v kompoziciji g. Kostrjukova. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. * Klub koroških Slovencev v Celju ima svoj redni sestanek v petek 5. junija ob ‘20. v restavraciji hotela »Evropa«. Povabljeni so posebno listi, k.i se doslej še niso udeležili nobenega sestanka. * Spomenik zadnjemu celjskemu grofu v Beogradu. Beograjski listi poročajo, da bodo v Beogradu na Terapijah te dni postavili bronast kip deklice, delo kiparja Kršiniča. Kip je poklonil beograjski občini minister n. >r. g. Shvegel. Na njem bo napis »V spomin Ulriku celjskemu, predhodniku ujedinjenja Jugoslovanov, ki ga je 1. 1456 v tem mestu ubila neprijateljska roka.-- * 120 rudarjev dobi delo. Borza deia razglaša da išče rudnik Bare v Srbiji (Lastnik Jo« j sin, Senjski rudnik) 60 rudarjev-kojpačev ter 60 pomožnih kopačev in vozačev Natančneje se zve inri zastopniku rudnika g. Ferležu v hotelu » Pni po šli«. * Občni zbor Ciril-Mctodove družbe se vrši nocoj ob 20. v restavracijski sobi Celjskesa dama. • 6 * SK Celje postal prvak Dravske banovino v tenisu. Ker se SK Rapid iz Maribora v nedeljo m odzval turnirju s SK Celje za finale v prvenstvu, je postal SK Celje s tem teniški prvak Dravsike banovine. * Smrtna kosa. V javni bolnici so umrle 30. maja Roip Angela, 14-1 etn a hči občinskega tajnika v Lučah; 31. maja Destovnik Marija, 551et-ua dninarica iz Mozirja; Kos Jožefa, ’ 41-letna posestnica iz Lušeeke vasi. * Najdba. 29. maja je bila v gledališču najdena ovratna verižica. ‘26. maja je bil v Gregorčičevi ulici najden avtomobilski zavijač. — 30. maja so bila pred mestno elektrarno najdena očala. Vse se doibi na policiji. * ObeSnnee v gozdu mul (.igrami, v nedeljo so izletniki v gozdu nad Liscami opazili moško truplo, ki je viselo na drevesu im že močno razpadalo. Ker je truplo že viselo tri tedne, identitete obešenca niso mogli takoj ugotovili. Pozneje so dognali, da je 35-letni brezposelni delavec, Kranjc Anton iz Gaberja. Truplo so prepeljali na okoliško pokopališče. * Nož of> nedeljah. V nedeljo so se v Ponikvi ob juž. žel. v neki gostilni stepli fantje im seveda tudi segli po nožu. 28-fetmega zidarskega delavca Kranjca Ferdi,nada so oibdelali tako, da so mu odrezali desni palec in tudi roko precej poškodovali. S tovornim vlakom so prepeljali K-ianjea na celjski kolodvor, odkoder ga je rešihn avto prepeljal v javno bolnico. * Ker je pred naborno komisijo razgrajal pijan seveda, je bil aretiran 21-letni U. Janež'z Vranskega. ‘M.a&iho tp m Osebna vest. V Mariboru splošno znani in priljubljeni dosedanji likvidator Ljubljanske kreditne banke g. Viktor Pernč je včeraj nastopil svojo novo mesto pri Hranilnici dravske banovine v Mariboru. m Poslovilni večer dveli častnikov. V soboto so častniki mariborske garnizije priredili v dvorani hotela »Orel« poslovilni večer dosedanjemu poveljniku 45. pehotnega polka g. polkovniku Karlu Dolencu in g. podpolkovniku Vaclavu Dicu. Ob obe^i so se zbrani poslovili s številnimi iskrenimi'zdravicami. m Telovadni nastop Sokola-matice. Na letnem telovadišču pri Ljudskem vrtu je bil v nedeljo popoldne letošnji prvi telovadni nastop Sokola-matice. Nastopile so vse edinice: člani, članice, naraščaj in deca s prostimi vajami in na orodju. Razen tega so br. Primožič, Štukelj in Lapajne izvajali tudi vaje za Pariz. Obisk je bil dober, pa ne povsem zadovoljiv. m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli-Jurij Zorko, viničar, 5 let star; Ivan Ozvald, zasebnik, 70 let; Alfred Hirschmugl, ravnatelj cestnega odbora, 44 let; Roza Damičeva, dekla, 86 let; Jožefa Domitarjeva, zasebnica, 81 let; Katarina Gerbčeva, vdova* po krojaču, 78 let; Ivan Ilotzl, paznik fin. kontrole; Marija špel-čeva, zasebnica, 85 let; Roman Budler, viničar, 60 let; Marija Tutta, rojena Lovas, vdova po železničarju, 66 let; Josip Klob, delavec 21 let; Ivan Poštrnk, čevljarski mojster, 31 let in Marija Brauer, roj. Kuzmičeva, žena trgovca, 42 let. Naj v miru počivajo! m Tujski promet. V mesecu maju je bilo pri tukajšnjem zglaševalnem uradu prijavljenih 2261 tujcev,- od teh 694 tujih državljanov. Izmed tujih državljanov je bilo 386 Dunajčanov, 81 Gradčanov in 227 drugih. m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Zborovanje slovenskega učiteljstva. V nedeljo je bilo tu zborovanje poverjenikov i« vseh predsednikov slovenskih učiteljskih društev, katero je vodil poverjenik UJU g. Andrej Škulj. Reševale so se pretežno društvene zadev*, člana sosveta gg. Gobec in Mervič sta odstopila, gg. Škulj, Ribiči’' in Pnim ki so t\icJf podali ostavko, pa ostanejo v vodstvu ši do letne skupščine, ki bo dne 3. julija v Ljubljani. Nadalje se je razpravljalo o statistiki učiteljskega lzvenšol-skega dela itd. m Razdelitev nagrad Jadranske Straže. V dvorani Zadružne gospodarske banke so bile v nedeljo dopoldne slovesno razdeljene nagrade za najboljše srednješolske naloge o Jadranskem morju. Prejeli so: 1. nagrado ftudolf Jankuba, dijak VII. razreda realne gimnazije za spis »Ob morju«; 2. nagrado Josip Kerenčič, dijak III. letnika učite-ljšSča za delo »Važnost morja za razvoj našega narodnega gospodarstva« in Bolka Franc iz Celia za delo »Borba za oblast na Jadranu«; 3. nagrado Ivan Cestnik, dijak V. raz. klasične gimnazije za nalogo »Morje v slovenskem slovstvu«, Radko Cotič, dijak VI. razreda realne gimnazijn za spis »čuvajmo naše morje« ter Darinka Mrmolja, gojenka III letnika, gojenka III. letnika učiteljišča za delo »Morje«. m Radi kvaliteto in cene — samo »K aro že vi je!« 983 m Delo gasilcev in rešilnega oddelka v maju. V mesecu maju so morali mariborski gasilci 8-krat nastopiti, in sicer pri treh požarih in 5 prometnih nesrečah. Rešilni oddelek je šel na pomoč v 225 primerih, 119-krat pri nesrečah, 54krat pri obolenjih, 34krat pri porodih in 3krat pri omračenju uma. ^ m Zadruga za rejo perutnine v Mariboru bo imela svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom, v četrtek 4. t. m. ob 17. uri v restavraciji pri Mestni klavnici. m Kozaške dirke. V nedeljo popoldne so na Teznu nastopili znani ruski kozaški jahalci. Obisk je bil precej dober, vendar pa je bilo reklame občutno premalo. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor. 1184 m Iz gledališča. Danes se bo po znižanih cenah in zadnjič vprizorila opereta »Kavalir Miško«. Jutri, v sredo bo prva ponovitev Skr-binškove drame »Labirint« za abonente reda B. m Kinematografi. Grajski kino: od včeraj dalje »Praznik življenja« s Kamilo Hornovo. Kino Union: od včeraj dalje »Nesmrtni potepuh« z Liano Haidovo in Gustavom Frohlichom. m Za materjo. V nedeljo popoldne je stražnik našel na Grajskem trgu 8-letnega dečka, ki je povedal, da se piše Josip Vakaj, ni pa vedel od kod je. Rekel je, da je prišel z dežele, kjer je njegovemu očetu ime »Popek« in da išče svojo mater, ki je zaposlena nekje v Mariboru. Oddali so ga začasno v Dečji dom. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Mr-ibor 1182 m Avtomobilska nesreča. V soboto zvečer je vozil šofer Dervuškove opekarne s traktorjem na priklopnem vozu proti Sv. Lenartu v Slovenskih goricah opeko. Na vozu so bili tudi štirje potniki. V bližini črnega gozda pa se je nenadoma zlomila traktorjeva os in vse vozilo je zdrčalo pod cesto. Pri tem se je šofer Josip Šorli nevarno ranil na levi nogi in levi rami, Marija šnoplova se je pobila po glavi, 8-letna Zora Kelbachova pa si je zlomila desno nogo. Nepoškodovana sta ostala samo 10-letni Ivan Kos in 28-letna delavka Marija Haričeva. Prvi trije se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. Traktor in priklopni voz sta popolnoma razbita. mNcsreea starčka. Na Radvanjski cesti je v nedeljo dopoldne padel po nesreči pod nek voz 78-letni prevžitkar Josip Miteregger in se nevarno poškodoval na glavi in nosu. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Nezgoda pešca. Na Koroški cesti stanujočega krovca Arnolda Poboljšo je včeraj neki avto podrl na tla in ga ranil na levi nogi. Prvo pomoč je našel na rešilni postaji. m Samomor. V Peklu pri Košaku se je v gozdu veleposestnika Janžekoviča obesil v soboto 61-letni viničar Roman Budler. Ko so ga žena in otroci našli, je bil že mrtev. Obesil se je zaradi neozdravljive živčne bolezni, katero je dobil v svetovni vojni. m Poškodbam podlegla. V nedeljo je v bolnišnici umrla 21-letna Sonja Dedičeva iz Studencev, ki je v soboto padla doma po stopnicah ter se pobila po glavi in dobila težke notranje poškodbe. m Aretacije. V nedeljo so bili v Mariboru aretirani: Marija K. radi potepuštva in suma tajne prostitucije. Alojzij D. radi telesne poškodbe in Ivan S. radi razgrajanja in kalenja nočnega miru. m Izsleditev tatu kolesa. V soboto ponoči je policija izsledila 36-letnega Ivana Zupanca iz Šmarja pri Jelšah, ki je bil letos, dne 11. marca odpuščen iz kaznilnice v Novi Gradiški, dne 13. je pa že v Celju ukradel neko kolo in prodal za neznatno svoto. Razen tega je ponaredil tudi razne dokumente. Izročen je bil okrožnemu sodišču. f^eicvan/c po zvezdi večerilici 93. Tu so popotniki sklenili prenočiti, šli so dalje po obrežju, da bi našli za to primeren prostor. In prišli so do velike prazne hiše povodnega polža. Bila je dovolj prostorna za vse tri. V notranjosti je til'5 biserno-beln, rta se je kar lesketala. Naši prijatelji so si pripravili ležišče, legli in utrujeni zaspali. Zunaj je bila tiha, zvezdnata noč ... Hatfi rešiEa oiroka iz goreče hišo V enem letu dvakrat pogorelei. Poljčane, 31. maja. V soboto pod večer je v vroče vzdušje nenadoma zadonela gasilska tromba, naznanjajoča zeteglo, da nekje gori... Ker je ognjeni sij obžarjal nebo prav blizu, se je sprva mislilo, da gori v bližini, loda še preden je odbrnel gosiiski avtomobil, se je razvedelo, da je ognjeni petelin zaplesal v pol ure oddaljenem naselju Stanovsko, na bregu, kamor ni mogoče z avtom. Zato so jo naši vestni gasilci vdrli peš tja gor s svojimi pripravami. Gorelo je pri Tomažičevih ali kot se po domače pravi pri Maruškovi Mici, ki jo je v tem letu zdaj že v drugo doletela takšna nesreča. Vendar pa bo vzrok požara hržčs tudi tukaj neprevidnost. Kakor je izvedel .vaš dopisnik, je nastal ogenj takole: gospodinja je zakurila v peči za večerjo ter nato odšla k sosedovim Š. Ko so se tam pred hišo pogovarjali, je osupla zapazila, da se z dimnika njene hiše silno in nenavadno kadi in nato je iz njega že tudi udaril plamen, ki je objel slamnato streho, da je bila hiša v hipu kakor goreča baldja. Kar se je dalo, je tekla domov, kajti v hiši je prej pustila samega 1-letnega rejenčka. Pa je bila tudi skrajna sila. Kmalu za tem, ko je bil otrok rešen, se je s slamo krita in lesena hiša sesula. Zgorelo je vse, kar je bilo v njej. Od silne vročine so poginili številni piščanci, in tudi več kokoši ter nekaj svinj. Gasilci in drugi, ki so' prihiteli na polnoč, niso mogli nič rešiti, ker daleč okrog ni bilo mogoče dobiti vode. Poljčane Igra »Navaden človek«, ki jo bo vprizoril naš Sokol na praznik 4. junija, se ne bo pričela ob pol 16. kot javljeno, ampak šele ob pol 20. uri. — Zdravo. Škofja Loka Izredni občni zbor škofjeloške podružnice SPI) v soboto zvečer v Gasilnem domu v Škofji Loki je ob udeležbi nad 20 članov sklenil pričeti z gradnjo planinskega doma na Ljubniku v juniju, ko bodo zagotovljena sredstva. Izčrpno je poročal predsednik gradbenega odseka g. Janko Potočnik. Koča bo stala 40.000 Din, dovoljen je 10<>/„ presežek. Gotovine je zbrane 16.160 Din; 23.570 Din se zbere z izrednim članskim prispevkom po 10o Din in 50 Din in z raznimi podporami. Zastonj bodo dobili precej opreme. Obrtniki bodo zastonj izvršili ključavničarska in kleparska dela. Načrt za kočo je izdelal domačin stavbenik g. Anton Ogrin. Bela žena je v razmeroma kratkem razdobju posegla po treh obče poznanih in priljubljenih domačinih. V Karlovški ulici je podlegla pljučnici v 81. letu starosti ga. Jesenko Uršula, mati vseučiliškega prof. dr. Franceta Jesenka in ožja sorodnica urednika »Slov. Naroda« g. Gabra. Ob izredno visoki udeležbi prijateljev in znancev se je vršil pogreb na starološko pokopališče. — Par dni preje je preminul krojaški mojster Gašperšič Franc. Pobrala ga je jetika. Zapušča vdovo s 6. otroci. Cerkveni pevci so pokojniku zapeli več žalostink. — V visoki starosti 76 let je preminul v Hosti Janez Ziherl, ki je opravljal 30 let službo cestarja na progi Škofja Loka —kolodvor. Pokojnim blag spomin, preostalim iskreno sožalje! Nove hišne tablice je dobila slednjič tudi Stara Loka. V ostalih 27 vaseh starološke občine so se namestile tablice s hišnimi številkami že preje. Nov advokat v Škofji Loki. V hiši trgovke Leskovic na Spodnjem trgu je otvoril odvetniško pisarno dr. Franc Jarc, ki je prišel iz Ljubljane. Škofja Loka ima sedaj 2 odvetnika. čevljarsko delavnico bo otvoril te dni v hiši Mija Blaznika v Nunski ulici čevljarski mojster Joško Čadež. — Znano gostilno pri Otetu na Poljanski cesti sta prevzela v oskrbo dvojica Galjot, doslej pri Jesihu v Medvodah. Prejšnji gostilničar Lovrenc Hafner gradi obsežno gostilniško poslopje na Plevni. Prošnja cestnemu odboru! Okoličani, ki imajo svoje domove ob cestah, se upravičeno pritožujejo nad neznosnim prahom. Za vsakim vozilom, posebno motornim se dvigajo oblaki prahu. Cestni odbor naprošamo nujno odpo-moči. Cestna škropilnica ali karkoli naj nas reši prašnega zla! Vsaj kolodvorska cesta naj se prične takoj škropiti. Cepljenje otrok proti kozam bo danes ob 14. uri v mestni hiši. Pregled teden dni pozneje ob istem času in kraju. Nogo si je zlomil pri padcu s stavbnega odra par metrov globoko 23-letni delavec Franc Uršič, zaposlen sedaj pri gradnji novih objektov v Kapucinskem predmestju. Fanta so prepeljali v bolnico. Trbovlje Izlet Društva rudniških nameščencev. Krajevna skupina Društva rudniških nameščencev priredi v nedeljo 7. junija peš-izlet na Sv. Planino. Zbirališče in odhod članstva ob 6. uri iz- '>d rudniške restavracije. Tombola Sokola je bila v nedeljo popoldne na letnem telovadišču za Sokolskim domom dobro obiskana. Vendar obisk ni dosegel lanskega, radi težke rudarske krize. Marsikateri rudar-, ki je poprej kupil deset tablic in več, je vzel zdaj po eno, dve. Tombola je imela 500 amb, 300 tern, 150 kvatern, 100 činkvinov in 21 tombul. Glavne dobitke so zadeli Ema Žiberna, ki je dobila lep šivalni stroj. Goltes Ivan pohištvo, Diminič Jo-sipina kolo, Planko Franc tudi kolo. Hrastnik Tukajšnja obrtno-nadaljevalim šola je zaključila šol: '-o li-|o že R 15. inajnikom, običajno ro.z-stavo pisiiunhi in risarskih izdelkov pa p 'r di v nedeljo 31. t. ni. v deški šoli od 8. do 16. — Vabljeni so zlasti vsi mojstri, pa tudi drugi, ki se zanimajo za napredek obrtnega naraščaja. Pismo iz Trebnjega Zaključek prednjaškega tečaja — Lepo uspela akademija — Za povzdigo tujskega prometa. Zaključek preslnjaškega tečaja je bila v nedeljo lepa manifestacija sokolske misli in ideje. Br. starosta Jakob Novak je v navdušenem govoru orisal pomen tega tečaja za bodoči razvoj Sokolstva na deželi. Popoldne so se udeleženci tečaja udeležili slavnostne akademije. Trebnje je oživelo. Tujci, Sokoli in dela v krojih so dali pestro lice vedno sokolskemu trgu. Zastopani so bili vsi tukajšnji državni ne drugi uradi, mnogo članstva ter mnogo prijateljev Sokola. Nastopili so člani s prostimi vajami, n^, drogu in bradlji, članice s praškimi vajami in ljubko ritmično šestko po sestavu br. Tratarja. Moška in ženska deca je navzoče še >.osebno navdušila s sokolskimi igrami. Vmes pa je nastopal dečji mešani sokolski pevski zbor, ki je vse presenetil. Akademija je pokazala, da Sokol v Trebnjem dela, kar nam je že ponovno dokazal. Uspeh dela smo pa videli posebno ob zaključku prednjaškega tečaja na akademiji in želimo samo še več takih sokolskih dnevov. Trebnje so središče mirenske, žužemberške in trebanjske doline, kar lahko označimo kot ožjo Dolenjsko. Tu je križišče cest, tu je glavna železniška postaja za ves blagovni promet teh krajev, tu so tudi vsi pristojni uradi. Ako pa se bodo združile vse občine sodnega okraja v eno občino in se bo dogradila proga Trebnje— št. Janž—Sevnica, se bo promet pri nas podvojil. Zato je naša prva in nujna dolžnost skrbeti sedaj za razvitje tujskega prometa v Trebnjem. Saj je Trebnje s svojo lego in pri-kupljivo okolico precej zanimivo. V okolici so geološke zanimivosti, lepi izletni vrhi in izredno zdravo podnebje. Trebnje pa mora predvsem dobiti drugo lice. Potrebno bi bilo, da posestniki prenovijo zanemarjene hiše itd. Ulice in trge je treba urediti, kopališče pripraviti za tujce itd. S trajno Občni zbor Trboveljske premogokopne družbe 58. redni občni zbor Trboveljske premogokop-ne družbe, ki se je vršil dne 1. junija 1931 v Ljubljani pod vodstvom g. predsednika Andre Luqust-a je odobril bilanco za leto 1930 in sklenil izplačati dividendo od Din 25’— za delnico, katere kupon št. 18 se bo vnovčeval od 2. junija 1931 naprej v Ljubljani pri družbeni blagajni, pri ekspoziturah družbe v Beogradu in Zagrebu ter v inozemstvu pri znanih denarnih avodih. Kooptacijo g. Andre Luqust-a kot upravnega svetnika je občni zbor enoglasno potrdil, od-stopivši upravni svetnik g. .lean baron de Bour-going je bil ponovno izvoljen v upravni svet. X Prodaja. Dne 15. junija t. 1. se bo vršila pri upravi odelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu javna licitacija glede prodaje odpadkov od sukna, platna, usnja, starega železa, pločevine itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.) X Oddaja zakupa restavracije na postaji Vr-bovine-Plitvička jezera se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 15. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) Hcsrziraa poročila dne 1. junija 1931.. Devizna tržišča Ljubljana, 1. junija. Amsterdam 22-815, Berlin 13-445— 13-475, Bruselj 7-886, Budimpešta 9-8921, Curih 1095-30—1098-30, Dunaj 7-9533—7-9833, London 275-66. Newyork 56-55, Pariz 221-05 do 223-05, Praga 167-52-168-32. Trst 29569 do 297-69. 1. junija. Amsterdam 22*815 bi., Du-I n:-s ■:)” i :—7!'H-33, Berlin 13-445—13*475, Bru- I .selj 16-60—700-60, Budimpešta 989-21 bi., London 275-26—27606, Milau 295-588-297-588, New- in sistematično propagando za kraj sam bi morali naši gostilničarji skrbeti roko ob roki. Treba je propagande v časopisju. Saj nudijo naši gostilničarji res vse udobnosti, ki si jih more miren letoviščar želeti, in to ob nizkih zmernih cenah. Organizacija naših gostilen je naravnost odlifna ali svet o tem ne ve. Treba je ljudem to povedati, treba je reklame in naš kraj bo na Dolenjskem med prvimi. Iskreno želimo, da bi vsi Trebanjci in okoličani ustanovili zvezo za tujski promet. Ako želimo res napredka, ne čakajmo na druge, ampak sami se lotimo dela in propagande za boljšo bodočnost našega kraja. ...an. Domžale V nedeljo sta gostovali v Domžalah proti Disku moštvi SK Grafike in SK Peruna iz Ljubljane. Grafika je premagala Diska v razmerju 5 : 2, Perun pa rezervo Diska s 4 : 1. Sodil je v splošno zadovoljstvo g. Stražar. Bled Nov sreski osnovnošolski referent. Pred kratkim je ministrstvo za prosveto v Beogradu imenovalo g. Egidija šifrerja, šolskega upravitelja na Breznici, za novega osnovno-šolskega referenta v radovljiškem okraju, čestitamo! Povečanje tukajšnjega poštnega lokala. Te dni so jeli delavci povečavati tukajšnji poštni lokal. Pregledovanje jezerskih čolnov. Te dni se je mudil na Bledu organ sreskega načelstva, ki je pregledal jezerske čolne glede varnosti. Nekaj čolnov ni ustrezalo predpisom. Vreme. Na Bledu imamo lepo solnčno vreme, zato je vsak dan nešteto kopalcev v Grajski kopeli. Jezero ima 20 stopinj Celzija. V soboto popoldne se je pripravljalo k hudi uri, bliskalo in grmelo je močno, toda dežja je bilo le malo. Nadležnost ciganov. Te dni so se pojavili na Bledu cigani, ki so zelo nadležni. Iz letovišča naj bi jih izgnali. york ček 56-45—56-65, Pariz 221-05 do 223-05, Praga 167-52—168-32, Ziirich 1095-30—1098-30. Stockholm 15-22 bi. Dunaj, 1. junija. Amsterdam 286-40, Atene 9-2275, Beograd 12-58. Berlin 168-90. Bruselj 98-09, Budimpešta 123-94, Bukarešta 4-235, London 34-6037, Madrid 38-50. Milan 37'245. Ne\v-york 711-20, Pariz 27-88, Praga .21-0725, Sofija 5-1535, Stockholm 190-80, Kopenhagen 190-40, Varšava 79-63, Ziirich 137-92. Curili, 1. junija. Beograd 9-12, Pariz 20-22, London 25"10, Ne\vyork 516, Brurelj 71-975, Milan 27-025, Madrid 42. Amslerdam 207-55, Berlin 122-48, Diinaj 72:56, Sofija 3-745, Praga 15-30, Varšava 57-40, Budimpešta 90-15. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb. 1. junija. Drž. papirji: 1% inv. pos. 86—87, voj. škoda ar. 412-50—413 (412-50), kasa 412—413.' jun. 412-50—414. jul. 412—414 (412*50), avs». do dec. 412*50 d., 4% agr. obv. , 7% Bler 80-25—80-75 (80-75—81.-50), 8% Bler 89- 90, 1% pos. hipot. b. 83-81-50, Beglu ške 63“25—64*50. — Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 950—060, Union 170—174, Jugo 71 do 71-50, L.jublj kred. 120 d., Medjunarodna 67 d.. Narodna banka 7725 bi., Srbska 190—192. — Industrija: Šečeraua Osijek 290 bi., Trboveljska 241 -243. Slavonija 200—205 Vevče 120 d. — Tob. srečke 25 bi., rdeči križ 39—44, Zemaljska 128 bi. ex coup.. Nar. šum. 25 bl„ Guttrn. 130—132, Slaveks 25—30. Danica 75 bi.. Drava 235—236, Nar. mlin 18 d„ lsis 49—52-50 ex coup.. Dubrovačka 330 bi. ex coup., Jadr. pl. 490—550, Oceanija 190 d. Dunaj. 1. junija. Bankverein 15-15. Dunav-Sava-Adria 13-35, Prioritete 92"30, Trbovlje 29*25, Leykam 2"50. Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču čvrsta, brez prometa. Budimpešta. 1. junija. Tendenca: slabša, promet: omejen. Pšenica: junij 14-60 do 14'67 (14-50—14-52). — Koruza: tranzit julij 10-90, julij 13-62—13-68 (13-67—13-69), avgust 13-90 do 13-95 (13-92—13-93), maj 12-65—12-81 (12-67 do 12-69). Ljubljansko lesuo tržišoe Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 2 vagona remeljnov. Prvi trije dnevi Igu bljansliega velesejma Velesejmsko življenje se tudi letos razvija v znamenju velikega zanimanja s strani javnosti, kakor tudi kupcev. Do večjih zaključkov seveda še ni prišlo, ker so običajno prvi dnevi posvečeni ogledovanju razstavljenih predmetov. Ven dar izgleda, da bodo prodajalci prišli na svoj račun. Velesejmski prostor je bil že takoj ob otvoritvi v soboto deležen velikega obiska, ki je v nedeljo in včeraj še znatno narastel. V prvih treh dneh je posetilo našo domačo gospodarsko prireditev do 25.000 obiskovalcev. Kako veliko zanimanje vlada za naš velesejem tudi v ino zemstvu, pričajo razne pozdravne brzojavke, ki so dospele vodstvu velesejma v zadnjih dneh. Med mnogimi drugimi je čestitalo tudi vodstvo lipskega sejma, bruseljskega sejma, praški župan Baxa, dunajski župan Seitz itd. Nebroj pozdravnih brzojavk pa je prispelo tudi iz tuzem-stva. Včeraj sta posetila sejem tudi dva odlična gosta in to pomočnik finančnega ministra g. Dušan Letica' in načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. Bojič. Nemški iiulustrijei med posetniki. Med najpomebnejšimi včerajšnjimi posetniki Je omeniti nemške industrijce, ki jih vodi predsednik lipskega velesejma Kohler. Skupina je prispela ob 13-45 s svojega poučnega potovanja po Balkanu. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki oblasti in našega gospodarstva: načelnik dr. Marn, podžupan prof. Jarc, univ. proF. dr. Milan Vidmar, generalni tajnik dr. Win- discher in tajnik dr. Pless, gen. tajnik inž. Šuklje in drugi. Nemški gostje so se laskavo izrazili o naši gospodarski organizicaji. Sinoči ji je priredila uprava velesejma večerjo v »Unionu«. Za danes so povabljeni na Jesenice kot gostje Kranjske industrijske družbe. Ogledali si bodo tudi Bled, drevi pa bodo nadaljevali svojo pol v domovino. Tudi šolska mladina je pričela pridno po-sečati sejmišče. Včeraj je bilo posebno dobra zastopano tudi naše vojaštvo. Med raznimi zanimivostmi letošnje prireditve bi bilo omeniti razstavo velikega domačega tekstilnega koncerna Koste Iliča sinov d. d., ki sestavlja 9 velikih tovarn z nad 3000 delavci. Zanimiv je tudi domač izdelek tvornice tanina v Medvodah :>Cestolj<, nekak lesni destilat, ki služi za škropljenje cest proti prahu. Velesejmski prostor je bil s tem preparatom poškropljen in odgovarja, po zatrdilu strokovnjakov vsem zahtevkam cestne higijene. Tvorniea •*Ruše« je uvedla posebno svetilno sredstvo »dissouplin«, ki omogoča sijajno razsvetljavo tudi v krajih kamor ne segajo električni vodi. Za jutri se pričakuje blago italijanskega gospodarskega zastopstva, ki se udeleži velesejma s sedmimi tovarnami. Monte Catini razstavi galico in žveplo, Ind. Klettrica Firenze razne elektro izdelke, Fiat zastopa italijanski avtomobilizem, Sejni v Bari razstavi propagadni materijal, Socc. Istriana Camenti razstavi razne "cementne izdelke. Ulago se trenutno nahaja že na carini in bo najbrž že v teku današnjega dne prispelo na sejni??*?. Soke lsivo Mladinska akademija Sokola II. Agilni Sokol XI je priredil v soboto zvečer v telovadnici Izredno uspelo mladinsko telovadno akademijo, ki je znova pokazala veliko tehnično sposobnost društvenega prednjaškega zbora. Telovadnica je bila zasedena do zadnjega kotička staršev in prijateljev sokolske mladine, med katerimi smo opazili podstarosto Saveza SKJ br. Gangla, zastopnika g. bana prosvetnega šefa dr. Lončarja, občinska svetnika Likozarja in Olupa, starosto sokolske župe dr. Pipcnbacherja, tajnika br. Flegarja, načelnika br. Vrhovca, načelnico sestro Mužinovo, direktorja realne gimnazije Mazija, načelnico SKJ sestro Skalarjevo, starosto br. Kajzelja, ter zastopnike vseh ljubljanskih in nekaterih okoliških sokolskih društev. Telovadni spored je bil malce predolg, kljub temu pa je občinstvo vztrajalo do konca. Nastopili so vsi društveni mladinski oddelki, ki so svoje točke absolvirali v popolno zadovoljstvo vseh navzočih, kar je dokazovalo živahno odobravanje. 16torica ženske dece je odlično izvedla proste vaje. Moška deca je nastopila šestkrat z vajami, igrami ln preskoki čez konja ter žela zaslušeno pohvalo občinstva. Dobro so bile podane deklamacije in čitanje sokolskih nalog moške dece. Zenski naraščaj je nastopil z ličnimi skupinami na gredi in s prostimi vajami, po godbi narodnih pesmi. Najbolje se je odrezal moški naraščaj, na katerega je Sokol II lahko ponosen. Savezne proste vaje za Prago je 12 naraščajnikov izvedlo prav dobro, ravno-tako je bila petorica, sestava naraščajnika Vitka podana zelo strumno in skladno. Višek telovadne akademije pa je bila šestorica, sestava br. Kebra, ki so jo morali naraščajniki med navdušenimi ovacijami ponoviti. Na bradlji nam je naraščaj pokazal nekaj krasno izvedenih vaj, zlasti obe vaji naraščajnika Brnčiča so občinstvo naravnost očarale ter je žel gromovit aplavz. Končno so vsi telovadni odelki napravili veličastno zaključno skupino, nakar je bila nad dve uri trajajoča akademija zaključena. K lepo uspeli akademiji Sokola II Iskreno čestitamo z željo, da bi tudi javni nastop 14. t. m. uspel tako povoljno kot je sobotna akademija. Zdravo! Spor! Tekma za državno prvenstvo v Ljubljani V nedeljo popoldne sta se srečala v tekmovanju za državno prvenstvo v Ljubljani Gra-djanski iz Zagreba in SK Ilirija. Na igrišču Ilirije se je zbralo rekordno število občinstva do 4000, med katerim je bilo skoro 1000 »drukar-jev« iz Zagreba, ki so spremili svoje ljubljence v belo Ljubljano. Razen prvega moštva Gradjanskega sta nastopila v prijateljskih tekmah še moštvi juni-jorjev in rezerva Gradjanskega z istimi moštvt SK Ilirije. Prvi sta nastopili moštvi junijorjev. V prvem polčasu so mladi Illrijanl pritisnili in postavili rezultat, medtem, ko so junijorji Gradjanskega v drugem polčasu imeli vodilno besedo. Tekma je trajala 2X3() minut. Rezultat Ilirija jun. : Gradjanski jun. 1 : 0 (1 : 0) Tekmo je sodil g. Vidic dobro. Takoj nato sta nastopili rezervi obeh klubov. Ze v začetku igre so Ilirijani dosegli vodstvo Igre, kar pa so gostje kvitirali s surovostjo in nešportnim obnošanjem. Zlasti, ko je bilo postavljeno stanje 2 : 0 za Ilirijo so gostje še stopnjevali svoje surove izpade. Sodnik g. Jordan je bil primoran izključiti od nadaljne tekme po enega igralca Ilirije in Gradjanskega, to je rezerviste Gradjanskega še bolj vznevoljilo ter je moral sodnik odstraniti iz igrališča še enega igralca »Gradjanskega«. Ta se sodniku ni hotel pokoriti, marveč je celo navalil na njega. Sodnik g. Jordan je nato tekmo odžvižgal in sicer v 13. minuti drugega polčasa. Ta ukrep sodnika je bil popolnoma na mestu, nastala je pavza, v kateri so se duhovi pomirili do nastopa obeh prvih moštev Ilirije in Gradjanskega. Rezultat tekme obeh rezervnih moštev: Ilirija rez. : Gradjanski rez. Z : 0 (Z : 0) Točno ob 17'30 se Je pričela prvenstvena tekma Gradjanski : Ilirija 1 : 0 (1 : 0) Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Gradjanski: Mihelčič, Bivec, Rajkovič, Mekič, Pikič, Vidrih, Stankovič, Staroveški, Velimiro- vič, Dukovič, Kokotovič. Ilirija: Malič, Strehovec, Berglez, Unterreiter, Dekleva, Pogačnik, Pfeifer, Oman, Košak, Žitnik, Doberlet. Takoj v začetku prične Gr. napadati. Kokotovič zgreši prazen gol. V 9. minuti prvi opas-nejši napad I., ki ga uspešno branita zagrebška branilca. V 14. in 16. min. sledita dva zaporedna strela proti Iliriji. Poslednjega odbije Strehovec Dukoviču na nogo in žoga obtiči v mreži. 1 : 0 za Gradjanskega Gr. preide zopet v napad. Sledi še nekaj ostrih strelov proti Iliriji v bližini kazenskega prostora, nakar preide Ilirija v napad, ki konča z offsidom Doberleta. V 23 min. strelja Košak, toda Mihelčič ubrani. Sledi nato odprta igra, mestoma ostra in žoga gre iz polja v polje. Ilirija gre v napad proti Gr., toda Mihelčič se ne da presenetiti in brani še tako nevarne položaje. V 33. min. krasno lovi Malič žogo. V 37. min. resna situacija pred golom Gr., ki jo zopet razčisti Mihelčič. V 41. min. reši Mekič že skoro Izgubljen položaj v korner. Pfeifer odlično strelja in Rajkovič komaj reši položaj v kot. Pfeifer strelja ponovno, toda Mihelčič posreduje zopet uspešno. V zadnji minuti strelja Pfeifer zopet v kot, ki pa ostane kot doslej vsi, neizkoriščen. V drugem polčasu gre Ilirija takoj v napad. V 2. min. sname Mihelčič žogo Pfeiferju z noge. Gr. preide šele v 4. min. na drugo stran. Ilirija pritiska, toda Mihelčič se zopet pojavi o pravem času. Protinapad Gr. konča v kornerju. V 18. min. sname Malič prosti strel izpod prečke, Doberlet gre v zvezo. Igra poteka v premoči Ilirije. V 22. min. strelja Pfeifer korner, toda žoga preide v sredo. Ilirija ponovno pritiska, toda nasprotna obramba čisti. V 34. min. ima Doberlet lepe šanse, toda Košak ga prehiti in pošlje žogo v zrak. Igra postaja nezanimiva, opaža se vsestranska izčrpanost in zavlačevanje igre. Končni rezultat je bil postavljen. Po poteku igre se more reči, da je Gradjanski zasluženo zmagal. Seveda bi bil rezultat lahko tudi obraten, zasluga za rezultat Gr. pa gre predvsem vratarju Mihelčiču, ki se je res izkazal. Pri Gr. se je dobro držal Pikič in obe krili. Notranji trlo je prekašal ilirljanskega na polju, pred golom pa ni bil toliko nevaren kot ilirljanski. Pri Iliriji je zadovoljila ožja obramba. Tudi krilci so zadovoljili, toda le v obrambi. Trio se ni mogel posebno uveljavljati, Ilirija je zaostajala za nasprotnikom v startu, pokrivanju, tudi običajnega elana ni pokazala, imponirala pa je s svojo marljivostjo do popolne Izčrpanosti. Sodnik g. Zivanovič iz Novega Sada je povsem obvladal tekmo, bil je energičen in je sem in tja oškodoval domače moštvo. Stanje v 1. skupini je po včerajšnjih tekmah naslednje: Gradjanski 3 3 0 0 5:1 6 Concordlja 2 110 4:3 3 Hajduk 1 1 0 0 5:1 2 Primorje 3 1 0 2 7 : 10 2 Hašk 3 0 1 2 5 : 9 1 Ilirija 2 0 0 2 2:4 0 Poraz Primorja v Splitu Hajduk : Primorje 5 : 1 (Z : 1) Prvenstveno tekmo je odigralo Primorje na izredno vročih splitskih tleh s Hajdukom. Primorje Je nastopilo brez svojega Izbornega napadalca Slaparja, zato ni bilo pričakovati kakšnega posebnega rezultata. Tekma se je končala brez Incidentov z zmago Hajduka. Sodil je tekmo sarajevski sodnik g. Kap. MARIBORSKI ŠPORT Tenis: SK Rapid : Tenisklub Zlatar 7 : Z Mariborski Rapid je odigral 3. kolo državnega prvenstva v Zlataru proti tamkajšnjemu Tenis-klubu. Zmagal je SK Rapid sigurno s 7 : 2. 4. kolo se odigra prihodnjo nedeljo v Celju in sicer se srečata SK Rapid in SK Celje. SK Železničar : ISSK Maribor 2 : 1 (1 : 0) Na Rapidovem Igrišču se je danes dopoldne odigrala prvenstvena tekma SK Železničar mladina : ISSK Maribor mladina. Železničarji so se za zadnji poraz hitro revanžirali; zmagali so zasluženo s 2 : 1. Sodil je povprečno g. Bergant. Mariborčani in tekma SK Ilirija : SK Gradjanski Številni mariborski športniki so potek tekme Ilirija : Gradjanski z zanimanjem zasledovali v radiu; žal je bil poročevalec izredno slab ln napovedal potek igre nestrokovnjaško, tako da razen rezultata ni bilo doznatl nič natančnega. V Interesu nogometa in sploh športa bi bilo, da angažira radio Ljubljana samo strokovnjake, ln ne kakor v nedeljo napovedovalca, ki je bil po našem mnenju lajik. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija): Danes popoldne bo od 5. ure naprej obvezni trening za vse atlete. Za gotovo naj se* ga udeleže Banovec, Hronek, Ilovar, Javornik M., Majhenič, Megušar, Natlačen, Omerza, Osvald, Pavlin, Pusti-šek, Režek I., Rotar, Rupnik, Setnikar, Stare, Vrečko, Koleša, Zuccatto I in II, Zupančič Gabe ln Lado, Smerzu, Derganc, Kranjc. Nagy, Ger-žlnlč I in II, Dolinar, Glušič, Kristan, Jurman, Mlejnik. — Jutri zvečer ob pol 21. url bo v kavarni »Evropi* važna seja sekcijskega načelstva. — Tajnik. ‘Radio Ljubljana, torek. 2. junija. 12.15 Plošče (Slov. pesmi — kmečka godba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, ploSfe, borza. 18.00 Prenos balalajek »Kremelj« z velesejma. 19.00 Prof. Pengov: V tovarni gospe Flore. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas, dnevne vesbi. 23.30 Napoved programa za naslednji dan. • Ljubljana, sreda, 3. junija. Opoldanski program odpade. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 P.dr. R. Tominec: Portreti iz svetovne literature. 19.30 Preobraženskij: Ruščina. 22.00 Mozartov večer. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Zagrel), torek, 2. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Violinski koncert. 21.30 Vokalni koncert. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Plesna glasba. Zagreb, sreda, 3. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.i5 Poročila. 20.30 Pesmi in arije. 21.50 Novice. 22.00 Zvočni film. Beograd, torek, 2. junija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Tamburaški orkester. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Ruski orkester (balalajki). 20.00 Glasbena uganka 1. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 2I2.50 Radio orkester. Beograd, sreda. 3. junija. 10.00 Ljudska šola. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Popoldanski koncert Radio orkestra. 20.00 »Maksim Crnojevičt, drama, L. Kontič, IV. in V. dej. 20.45 Violinski koncert. 21.15 Melodrama. 22.00 Novice. Praga, torek. 2. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Koncert Radio orkestra. 17.10 Plošče. 19.05 Bratislava. 20.10 Pevski koncert. 21.00 Brno. 22.20 Plošče. Praga, sreda. 3. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Bratislava. 14.10 Plošče. 14.30 Moravrfka Ostrava. 17.20 Plošče. 19.05 Orkestralni koncert. 20.05 Ljudski koncert. 21.25 Koncert. ■> — 4—2 ialeznUarji in dijaki so I OlfllKIf z aktovkami kovlegl in podobnim najsolidneje ter najceneje postreženi pri A. PREKUH Ljubljana, Stari trg štav. 26 ki izdeluje vse to čisto po poljubnih željah ter prevzema popravila 952 Obj 1356 Objavljujem, da su ovi ženici namilili medjusobno brak sklopiti. Heiscli Eduard sin Heiscli Josij>a i Ana Burgharda n eo žen jeti, rimokatolik, trgovac, rodjen 1899 god. v Pločici sa stalnim borav-kom u Ljubljani i Nagi Teza, kčer Nagi Franja i Holc Marije, neudata, do inačica, rimokat. rod jena 1909 god. u Subotici. Pozivam sve one, koji znaju, da medju imenovanim ženicima ima neka zakonita prepreka ili da vlada takva okolnost, koja isključuje njima slobodno ra s po laganje, te da to neposredno meni ili putem. opštin-skog predstavništva gde je objava istaknu-ta prijave. U Subotici, 26. maja 1931. Drž. matričarsko zvanje Subotica I. krug. SpecHalni entel oblek In volan francoski sistem pri Matfelt & Mikeš Ljublj ana 396 (poteg hotela Štrukolj) BREDA Šepni robci kom. Din 1'~ Najmodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. I. SLANOVIC 806 Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2 Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. o- 4iyrv Št. 112'pr.-1931. 1373 Razpis siužhenili mest. Na podlagi pooblastila ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje z dne 26. maja 1931 S. br. 9729 razpisuje uprava bolnice za duševne bolezni Ljubija na-Studenec 2 mesti uradniških pripravnikov s kvalifikacijo po § 45. odst. 2, zakona o uradnikih (Službeni list z dne 15. aprila 1931 kos 25) in s prejemki, ki jih določa § 23, odst. 2., tega zakona. Pravilno kolkovane in po določilih § 3 zakona o uradnikih opremljene prošnje je vlagati pri upravi bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip 52 do 18. junija 1931. Uprava bolnic« za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, dne 30. maja 1931. Uglasi socijnlne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 pur. Za pismene odgovore priložite znamko. Pianini! Pianini! Velika priložnost! Nemška svetovno znana tovarna klavirjev Hauschultz-Berlin poslala je na ljubljanski velesejem 6 lepih pianinov, katere bo tovarna prodala v reklamne svrhe za polovično ceno. Izkoristite priliko! Pianini so razstavljesi na velesejmu v paviljonu K 30-32. 1342 Vse vrste HARMONIK kakor tudi kromatič-ne najbolje in naj-cenoje kupite pri iz-delovatelju harmonik franc Kucler postajaDrenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija Pri/.nano naJboljAn domača izdelovalnica. - Nizke cene. 1371 Oiv©i?ifev vria restavracije „Po«n^xMnHMKMMMHteorc'.t —rr,ri ■—• rrjrLOzsESc: Kultu&ti Beethoven: Fidelio V soboto so izvajali prvič v sezoni edino Beethovnovo opero »Fidelia«. Delo ne zaostaja prav nič za čudovitimi mojstrovimi simfonijami in smo veseli, da smo ga imeli priliko zopet sli-čati. Predstavo je vodil ravnatelj Polič idealno. Pravilna tempa, komorna dinamika, smisel za dovršeno zaokroženost vsake poedine forme v partituri, izenačenost v orkestru in preciznost so glavne odlike te posrečene predstave. Občinstva je bilo gledališče skoraj polno in občinstvo je zopet pokazalo, da je za najresnejšo glasbo zrelo. Obe overturi, zlasti »Leonora III« sta bili podani naravnost kabinetno. (Mala nesreča pri rogovih v začetku prve overture izvira iz fizičnih momentov. Orkester je tako močno zaposlen, da neznatni pogreški niso šteti nikomur v zlo ter tudi na celoti ne izpremenijo nič.) Naslovno vlogo je pela in igrala prvič Thierry-Kavčnikova s polnim uspehom, Šimenc kot Florestan je bil imeniten, Križaj kot Roko prav tako, Primožič in Grba sta mi ugajala kakor malokdaj, Ribičevi leži »Marcelina« prav dobro, pa tudi manjše vloge in zbori so se odrezali brezhibno. Dueti, terceti in kvarteti, ki tvorijo bistven del »Fidelia«, so bili vzorni in izenačeni, kakor jih v naši operi še nisem zlepa slišal. Tako dobrih predstav si želimo še več. Slavko Osterc. Lirika najmlajših Pred meseci so se najmlajši beograjski pesniki združili in svojo novo organizacijo nazvali: Jato (jata). Pred dobrim tednom je izšla njihova prva skupna javna manifestacija v obliki pesniške knjige z istim naslovom. Zastopani so pesniki: B. L. Lazarevič, Miloš Djordjevič, Dimitrije Markovič, Jovan in Vasilije Kukič, Bora Kesič in Stanko T. Mitič. Vsaki je zastopan s po nekoliko pesmi. Slikar Mihajlo S. Petrov pa je knjigo prijetno opremil z odgovarjajočimi portreti. Originalnosti v knjigi ni dovolj. Na iste motive in notranjo sorodnost sem naletel pri večini predstavljenih pesnikov, kar je pa z neke strani razumljivo. Poudariti moram, da se večina izživlja v dve smeri, v socijalno, ki je prepogosto izumetničeno narejena in ne prime, in v ljubezensko, ki je vsaj radi svoje iskrenosti simpatičnejša, ali v današnjem času in v tej obliki neaktualna in skoraj bi rekel deplasi-rana. Neka notranja onemoglost in disharmonija z danim življenjem je akcentuirana skoraj pri vseh. Je pa tudi nekaj prave pesmi med posamezniki verzi. Par primer: »Zašto sam umoran ovako rano? Visoki su jablani oko mota stana« (Mitič); »Majko! Majko, tvoj sin, tako mlad, samo za ulicu zna i još po koji stan i zatvor«. (V. Kukič); »Dušu ču ti dati kroz drhtaj tužne pesme, srce na Borinoj har-monici sabazorske serenade: eteraste cvetove nevine bele rade sunce može da ljubi, ali da sprži ne sme. U zlatnim snovima neka ti mine *ivot; za moj ostaje vasionski rt dobre nade, na kome žene balsamom kip večnosti kade 1 na koji nikad stiči neču ja, bludeči pilot.« (Bora Kesič); »... ti ml ode, napusti bajku života, muziku rumenih dana, i zaboravi da smo se nekada jedan drugom kleli da čemo zavladati svetom.« (isti); »Katkada samo, ma-ziču i ja bole ko mirne mačke — i sunca i tame: sve boje i zvuke iz našeg stana!... Ra-sturiču sve slutnje i čase kao šarene igračke... Za uglom, u tepanju razmimoišli smo se jednog jesenjeg dana.« (D. Markovič). Knjiga je kot pojav simpatična, dasi je deloma v maniri in so posamezni pesniki premalo originalni. T. P. Dr. Djuro Račič: Medjunarodna politika i problemi svjetskoga gospodarstva. Samozaložba. Zagreb, 1931; 200 strani. Cena Din 50. Knjiga se lahko naroči pri g. I. Račiču, Zagreb, Jelačič trg 28 ali v knjigarnah. G. Dj. Račič, ki je znan po delu Financijska znanost (Zagreb, 1929), je topot podal pregled važnejših sodobnih vprašanj svetovnega gospodarstva, ki so v ospredju zanimanja tako mednarodne kot državne politike. Po kratkem uvodu o odnosu med politiko, znanostjo in gospodarstvom pisec obravnava vprašanja protekcijonizma in svobodne trgovine, carinskih unij, gospodarskega delovanja Zveze narodov in končno o gospodarskih krizah. Delu je dodan članek o žitnem monopolu in o seji komisije za Združene evropske države. Pregled Je kratek, a temeljit in podan kritično. Odlikuje ga številna dokumentacija, do katere je v splošnem težje priti. Knjiga je jako aktualna in jo bo s pridom vzel v roko vsak, kdor se zanima za ta vprašanja in ki želi uspešno zasledovati potek mednarodnih dogodkov, kot so agrarne in druge konference, nemško-avstrijska carinska zveza i. dr. Knjiga je v jugoslovanski strokovni literaturi prvo delo te vrste in se toplo priporoča. Šjrledlališčd REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-Llftf-A V LJUBLJANI Drama Začetek nb 20. uri zvečer. Torek. 2. junija: »Slehernik«, predstava v opernem gledališču. Red B. Sreda, 3. maja: Zaiprto. Opera Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 2. junija: »Slehernik«, dramska predstava. Red B. Sreda, 3. junija: »Večni mornar«. Red B. Četrtek, 4. junija: Židinja«. Izven. Gostuje Marij Šimenc. Petek, 5. junija: Simfonični koncert v Unionski dvorani. NARODNO GLEDALIŠČE v MARIBORU Torek, 2. junija ob 20. uri: »Kavalir Miško« ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Sreda, 3.-junija ub 20. uri: »Labirint« ob B. Kuponi. Četrtek. 4. junija. Zaprto. Razglasi kraljevske banske uprave II. No. 13.535/2. 1528 Razpust društva. Društvo »Podružnica I. delavskega kolesarskega društva za Slovenijo v Ptuju« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. maja 1931. * V. No. 1065/14. 1535-3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo obč. ceste Sv. Peter—Ložane III. del I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2 2. junija 19 31 ob enajstih pri sreskeni cest. odboru v Mariboru, Koroška cesta 26. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu na-pravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1,704.396-50 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. maja 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev C 40/31-5. 1534 Oklic. Tožeča stranka dr. Globevniik Josip, odvetnik v Novem mestu, je vložila proti toženi stranki Klemenčič Jožetu, pos. sinu na Mali Loki št. 5, radi 350 Din k opr. št. C 40/31—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 3. julija 1 9 3 1. o 1) p o 1 d e s e t i h pred tem sodiščem v izbi št. 10. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Bukovec Ivan, gostilničar v Trebnjem št. 37, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Kr. okrajna sodnija Trebnje, odd. II., dne 23. maja 1931. Cg la 159/3—13. Oklic. Žerdoner Franc, pos. iz Šoštanja, toži Golobič Janeza iz Vavipčje vasi št. 13, sedaj neznano kje v Ameriki, radi 6591 Din 70 par s prip. k opr. št. Cg I a 159/30. Narok za ustno razpravo bo 10. julija 1931 ob osmih v sobi št. 58. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Pretnar Slavko, odvetnik v Metliki, za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. 1 a, dne 29. maja 1931. -j. C 38/31—1. 1533 Oklic. Tožeča stranka Kmetijsko društvo v Selih pri Šumperku je vložila proti toženi stranki Pucelj Francetu, posestniku v Selih pri Šumperku št. 31, radi 260 Din k opr. št. C 38/31—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 10. julija o t> desetih pred tem sodiščem v izbi št. 10. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Bukovec Ivan, gostilničar v Trebnjem št. 37, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Kr. okrajna sodnija Trebnje, odd. II., dne 15. maja 1931. jj; Ne I 858/31-3. 1526-8—1 Amortizacija. Na prošnjo Terezije Jurečič iz Hrastja št. 11 se uvede postopanje v svrho amortizacije Tereziji Jurečič lastne, baje izgubljene vložne knjižice hranilnice in posojilnice, reg. zadr. z oni. zav. v Cerkljah št. 657 v poimenski vrednosti Din 4267-41. Posestnik le knjižice se vsled tega poziva, da svoje pravice do navedene knjižice tekom 6 mesecev od dneva prve razglasitve predstoječega sklepa uveljavi, ker bi se sicer knjižica proglasila za neveljavno in bi se Tereziji Jurečič na knjižico naložena vloga izplačala brez predložitve hranilne knjižice. Prvo vprašanje odpade, ker je hranilnica in posojilnica reg. zadr. z 0111. zavezo v Cerkljah že podala tozadevno izjavo. Okrajno sodišče v Krškem, odd. I., dne 27. maja 1931. E 8340/30-9. 1512 Dražbenl oklic. Dne 23. junija 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška k. o. Stranska vas, vi. št. 213. Cenilna vrednost: 21.111 Din; vrednost pritikline: 5 Din; najmanjši ponudek 10.740 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 15. maja 1931. * E 208/31—11. 1523 Dražbeni oklic. Dne 3 0. j u n i j a 1 9 3 1 o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Brezovec, vi. št. 32 in 79. Cenilna vrednost: 36.590’— Din; najmanjši ponudek: 27.207-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 19. maja 1931. Konkurzni razglasi S 16/28-80. 1511 6iH). Odprava konkurza. Prezadolženim Pibernik Antonija, trgovka v Ljubljani. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 16/28-2 o imovini prezadol-ženke, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139 k. r. Deželno sodišče v Ljubljani, oddel. JII., dne 18. maja 1931. * Popravek. Pri Poravnalnem oklicu 1478, objavljenem v službenem delu »Jugoslovana« dne 29. maja 1931, se ime trgovca pravilno glasi: Krempl Josip (in ne PremlpI Josip). Razglas! raznih uradov in oblastev Št. 6350. * 1506 Objava. Uprava državnih monopolov bo na III. ofertalni licitaciji dne 17. junija 1931 prodala en polstabilni parni stroj-lokomobilo, ki se nahaja v Državni markarniei, kjer se lahko ogleda vsak delavnik med 8. in 12. uro. Uprava državnih monopolov v Beogradu, dne 28. maja 1931. * Št. 467. 1513 Razglas. V gluhonemnico v Ljubljani se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1931-32 vnovič gluhonemi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za pripust k pouku ali za sprejem v zavod so: 1. gluhonemost ali tolika stopnja gluhosti, da se otrok s posluhom ne more naučiti glasovnega govora; 2. izpolnjeno sedmo in še ne prekoračeno deseto leto življenja; 3. primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobtažanje. Od sprejema so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, potem otroci, ki so neo/dravno bolni ali pa imajo težke telesne hibe. Prav tako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila so nezmožna, da bi se naučili glasovnega govora, nadalje otroci, ki so zelo kratkovidni, in otroci, ki močijo posteljo. Sposobnost za izobražanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnie »e razglasita ob svojem času. Stran 1 Gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morejo za dobo svojega izobražanju dobivati stanovanje in hrano v zavodu proti plačilu zneska, ki ga določi kr. banska uprava sporazumno s starši. Če se dokaže uboštvo, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali popolnoma izpre-gledajo. Notranji gojenci dobivajo vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti z vrhnjo obleko, obutvijo, potrebnim perilom i. dr. No tranji gojenci morajo prinesti s seboj \ zavod nastopne potrebščine v dobrem stanju in zaznamenovane, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo. 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, 2 rjuhi in, če mogoče, odejo, 2 brisači, dežnik, krtačo za čevlje in obleko, Ščetko za zobe, loščilo in- košček mila; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnja krila, 4 hlače, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, 2 rjuhi in, če mogoče, odejo, 2 brisači, dežnik, krtačo za obleko in čevlja, ščetko za zobe, loščilo in košček mila. Prošnje za pripust k pouku ali za sprejem notranjih gojencev v zavod naj se vlo-že do dne 30. julija 1931. pri podpisane 1 ravnatelju. Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami: a) z rojstnim listom; b) z izpričevalom o cepljenih kozah; c) z zdravniškim izpričevalom o gluho-nemosti z napovedjo, kako je naslala, o telesni zmožnosti in duševni normalnosti; č) z domovinskim listom; d) s šolskimi naznanili, če jih otrok ima. Kdor prosi, da bi se otrok sprejel za notranjega gojenca, mora vrhulega priložiti izkaz o imovini ali zavezno pismo, da bo plačeval letno oskrbnino, ki jo določi kr. banska uprava, ali pa naj priloži ubožno izpričevalo, napravljeno v zakoniti obliki. Ravnateljstvo si pridržuje pravico, da se prepriča o točnosti imovinskih podatkov. Ravnateljstvu gluhonemnice v Ljubljani, dne 1. junija 1931. Razne objave 1515 Vabilo na IX. redni občni zbor, kiga bo imela ČRNA-KAOLIN, D. D. V LJUBLJANI dne 20. junija 1931 ob enajstih v poslovnih prostorih v Ljubljani, Kralja Petra trg 2. L nadstr., s tem dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva o družbenem poslovanju v poslovnem letu 1930. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za leto 1930. 3. Slučajnosti. Po § 11. družbenih pravil morajo položiti delničarji, ki hočejo vršiti glasovalno pravico, najmanj šest dni pred sestankom občnega zbora svoje delnice pri družbeni blagajni v Ljubljani. Ravnateljstvo. * 1516 Vabilo na Vlil. redni občni zbor, ki ga bo imel »NOVOBOR«, splošna industrijska delniška družba v Ljubljani dne 20. junija 1930 ob desetih predpoldne v svojih poslovnih prostorih, Kralja Petra trg 2/1., s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva o poslovanju družbe v letu 1930. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za leto 1930. 3. Volitve članov ravnateljstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. V smislu § 11. pravil imajo delničarji,-ki hočejo vršiti glasovalno pravico, položiti najmanj 6 dni pred sestankom občnega zbora svoje delnice pri družbini blagajni v Ljubljani. Ravnateljstvo. * 1527 Objava. Izgubili smo izpričevalo o preizkušnji našega avtomobila znamke Horch, izdano na naše ime, ter ga proglašamo za neveljavno. M a j š b e r g, 30. maja 1931. Tovarna strojil, družba z o. z.. Majšperg, * 1514 Objava. Izgubil sem odpustnico deške ljudske šole v Ptuju z dne 5. marca 1912 na ime: Ribič Rudolf, rodom iz Ptuja. Proglašam jo za neveljavno. Ribič Rudolf, ». r. :• . inaziaj Roman (Copyright by /11. Fcuture Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedanJ »Kako pa veš to?« sem ga vprašal. »Sama mi je povedala.« »No, no, potem menda ne bo tako hudo,« sem dejal. »Pač,« je odvrnil, »videl sem ju že skupaj.« »Potem jo pa pusti, Albert,« sem mu svetoval. Obstal je. »Ali si znorel? Kaj pa govoriš?« Zmignil sem z rameni. Raztogotil se je nad menoj. »Kaj pa more ona za to? Saj ji je hudo. Rekel ji je, da si bo vzel življenje, ako jo ne bo od časa do časa videl. Samo v prijateljstvu, seveda.« Nisem mu odgovoril. Govoril je dalje. »Zakaj pa zdaj molčiš? Prej si vedel vendar dovolj povedati! Ona je — povem ti — ona je—« Umolknil je. »Toda Albert,« sem odvrnil, »ne razburjaj se vendar. Napravil sem samo nedolžno opazko, če je tako, kot ti misliš, potem je vendar vse v redu.« Strmel je predse, »če tega ne bi bilo več, Ernest —« je dejal tiho, »vse sem stavil na to —« Našli smo Georga Raheja, ki je sedel sključen ob drevesu. »Imaš clgatreto, Ernest?« me je vprašal. Dal sem mu jo. Prižgal si jo je, in videl sem. da je bil ves zelen v obraz. »Kaj pa je vendar s teboj, Georg?« sem vprašal. Napravil je trudno kretnjo tja nazaj. »Tega ne morem več prenašati.« Presenečen sem se vsedel poleg njega. »Krvi?« sem vprašal. Pokimal je. Molče sva pušila. čez nekaj časa je dejal: »Nedavno so v moji stotniji spravili s sveta dva človeka. Dva mlada fanta. Tudi v gozdu. S krepelci. Bilo je gnusno. To imenujejo tajno sodišče. Kar brez razprave.« Vrgel je cigareto proč. »Kaj si še vedno pri vojakih?« sem vprašal. Zmajal je z glavo. »Nič več. Pri takih stvareh nočem biti zraven.« »Nedavno sem bil tudi jaz v vojašnici, Georg,« sem dejal, »toda tovarištva, kot ga poznamo mi, ni bilo tam najti.« Zopet je pokimal. »To je minilo, Ernest —« Prišel je Jupp in povedal, da se bomo kmalu odpeljali, šli smo nazaj. »Kaj boš pa zdaj začel, Georg?« sem vprašal. Zmignil je z rameni, »že kaj, saj je vseeno.« Plašč, rumen ko kanarček, nam je zasvetil nasproti. Adolf Ledderhose se ni mogel premagati, da nas ne bi prišel nadzirati. Vedel je, kje bomo klali, zato se je pripeljal na kolesu ravno v času, ko se je imelo meso razdeliti. Tjaden se je že prepiral ž njim. Toda nekaj je čudno: čeprav je Ledderhose v mestu samozavesten, trd verižnik, ki se nam posmehuje, — tukaj med nami je zopet tisti lcomisni Ledderhose, ki nima ničesar javiti. Willy ga je porinil na stran in navrgel vsakemu na njegov del par precejšnjih kosov slanine in mesa za kotelete. Artur je kričal, toda Willy ga je pomazal s svojo okrvavljeno roko po obrazu in se pripravljal, da bo pritisnil še na njegov plašč par krvavih odtisov. Preklinjaj e se je vdal Led-derhose svoji usodi ter se povzpel na svojo kolo. Preveč se je bal, peljati se z nami na vozu. Vsak je pobasal svoje stvari, čez zavoje na vozu smo vrgli nekaj smrekovega vejevja, da smo jih zakrili. Konja sta se spustila v dir. Hladno je postalo. Tretja ura zjutraj. Motno zlato so se bleščala polja ob cesti. Sladak, opajajoč vonj je prihajal od njih. Skovir se je oglasil. Nebo je pobledelo, iz gozdov pa se je dvigal veter, ki je začel pihati pred solnčnim vzhodom. 4 Prišli smo s Tjadenovega ženitovanja. Priženil se je v konjsko klavnico, ki je postala prava zlata jama. Kosole in Willy sta mu bila priči. Willy je bil oblečen v svoj prebarvani žaket, na rokah pa je imel nataknjene bele rokavice. Vse je pa prekosil Tjaden: frak je imel na sebi. Poroka se je zakasnila za pol ure, ker se je začel Kosole vedno zvijati v krčih smeha, če se je ozrl na stran in zagledal bleščati med visokim ovratnikom Tjadenove štrleče uhlje. Profesor Piccard o svojem ledu V vas Gurgl, kjer se trenotno mudi profesor Piccard, so prinesli mikrofon in tega so zvezali po telefonu z dunajsko oddajno radio-postajo, da je bilo na ta način omogočeno profesorju Piiccardu govoriti o svojem letu v stratosfera več miljonom ljudem. Profesor Piccard je povedal sledeče: »Prosim, gospoda, da mi verjamete, da mi je prav žal, ker je bilo toliko ljudi zaradi mene v skrbeh. Nesreča je pač hotela, da vrv za ventil ni bila dobra. Zraik pa je bil tako redek, da se je zrakoplov mnogo bolj razširil kakor smo računali in zato ni mogel padati. Že po prvih 25 minutah smo bili 15 kilometrov visoko. Nato smo odvrgli 112 kilogramov balasta in smo se dvignili še 1 kilometer višje. Dvignili bi se bili pa lahko še višje, toda končno smo bili veseli, da je začel zrakoplov padati. Naš znanstven vspeh trpi le toliko, ker se je nekaj aparatov poškodovalo. Zmerili pa smo kozmično žarenje v višini 16.000 kilometrov. Posebno važen se mi zdi dokaz, da ljudje lahko žive tudi v stratosferi, če imajo na razpolago na poseben način zgrajene kabine in pa če imajo potrebne aparate za dihanje.« Za profesorjem Picoardom je govoril njegov spremljevalec inžener Kipfer. Ta je rekel: Ko smo se opustili na ledenik, nismo nič vedeli, kje smo; bili pa smo veseli, da smo enkrat na tleli. Vedeli smo pač, da smo pristali na ledeniku, barometer pa je kazal višino 2700 metrov. Ker sva bila med samimi skalami in prepadi, sva sklenila počakati do jutra, predno greva dalje iskat ljudi. Ker pa je to noč mesec silno lepo sijal, midva pa tudi nisva bila posebno trudna, sva začela pospravljati inštrumente iz gondole. Pri tej priliki sva ugotovila, da se je nekaj inštrumentov poškodovalo; vendar pa so ostali najbolj važni aparati nepoškodovani. Zjutraj sva gledala z daljnogledom, kje bi najlažje zapustila ledenik. Nato sva odšla po ledeniku navzdol, toda že po enourni hoji sva srečala 3 smučarje.. Takoj se je nama zdelo, da iščejo nas. Bila pa je to ekspedicija, ki jo je pripravil učitelj Fatkner. Tej ekspediciji sva izročila prve svoje brzojavke, nato pa so naju gospodje spremljali v dolino. Tam sva šla seveda takoj spat, ker sva bila dovolj utrujena.« Zborovanje »Goethe-jeve družbe« v Weimarju Letos je zborovalo veliko nemško književno društvo »Goethe-gesellschaft« v VVeimarju (28. in 29. maja), kjer so določili, kako bodo praznovali »Goethe-jevo leto« 1. 1932. Zrakoplov proi. Piccarda po pristanku v gorah Nemška pisateljica Rikarda Huch »Goethejevo nagrado« so prisodili letos znani nemški pisateljici Rikardi Huch. Berlin skrbi tudi za tfujjjce V Berlinu živi mnogo inozemoev — »kor-o 3 odstotke vsega berlinskega prebivalstva jih je. Od teh treh odstotkov tujcev pa sta dva odst otira navezana na razne podpore iz javnih sredstev. V preteklem proračunskem letu je mestna občina berlinska podpirala 2660 inozemcev, med temi 562 mladoletnikov, in je izdala za podpore 776.000 zlatih mark (1 marka — 14 dinarjev.) Za tujce pa, ki še niso dolgo v Berlinu, pa so brezposelni, občina sicer tudi skrbi, prizadeva si pa, da jih čimprej spravi v njihove domovinske občine. Svetloba se širi vedno bolj počasi Sloveči fizik Gheury de Bray je trdil že pred leti, da hitrost svetlobe pojema od leta do leta. Tej njegovi trditvi učenjaki sprva niso hoteli verjeti. Danes pa prihaja mož na dan z novimi dokazi za resničnost svoje trditve. Samoposebi sicer stvar ni tako važna, ker je ljudem pač vseeno, če se širi svetloba s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundi ali pa nekaj metrov manj ali pa več. Vendar je pa stvar le nekoliko zanimiva. Brvi, ki je računal hitrost svetlobe, je bil Danec Olaf Romer. Ta je izračunal, da se širi svetloba s hitrostjo 300.000 kilometrov na uro. Drugi učenjaki so našli zopet nove metode za določitev svetlobne hitrosti, vsi rezultata pa so se do malega vjemali. Pri vseh računih pa je bilo zanimivo to, da je vsak rezultat bil toliko manjši, kolikor je bil novejšega datuma. Razlike sicer niso bile velike — komaj po nekaj sto metrov na sekundo — vendar pa govori tudi ta okolnost za to, da hitrost svetlobe polagoma pada. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. - Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani. Parižanke znajo Hčerki nekega bogatega pariškega trgovca se je njen ženin izneveril tik pred poroko. Svatje so dolgo čakali, ženina pa ni bilo od nikoder. Šele čez dva dni je dal povedati pobegli ženin svoji nevesti, da se je premislil. Zapuščena nevesta je nato takoj tožila bivšega svojega ženina za odškodnino v znesku 200.000 frankov, svojo tožbo pa je utemeljila z motivacijo, »da je bila opeharjena za poročno noč.« Vljudnost V nekem mestu na Češkem je dala postaviti mestna uprava preko vseh dohodkov v mesto deske z napisom: »Prosim avtomobiliste, naj vozijo pametno.« Na drugi strani deske pa so napisali: »Hvala vsem pametnim avtomobilistom!« Za kratek čas. »To je čudno — moja žena ie od dne do dne starejša, od leta do leta pa mlajša.« Rodbina profesorja Piccarda Na sliki vidimo ženo profesorja Piccarda in dva starejša sina. Tistega dne, ko je profesor Piccard srečno pristal, se mu je rodil peti sin. Najhitrejša angleška ladja »Einpress of Britain« Parnik je nastopil te dni svojo prvo vožnjo v Kanado.