253. Številka. Ljubljana, ? ponedeljek 2 novembra 1903. XXXVI. leto. © sfcnja «*»* dan »večer, tamfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman aa avstro-egrske jeieie ar vee leto M •* i>ol teta lb K. a» ceui leta b R 60 h, aa eden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljeno e poaHjenJen as dom sa vse leto S4 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta B K, aa eden meeec 8 K. Kdor bodi aam ponj, MQl aa oelo Seto ffi K, za pol ieU 11 K; aa Četrt leta b K 60 h, aa eden meaeo 1 K 90 k. — Za tuje dežele toliko teč, kolikor Q znaša poštnina, fe- Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve i aroCnino se na ozira, — &e eananlla p^Coje ae od peteroatopne petit-vrst* po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, fle ae dvakrat, in po 8 h, Ce se Irikrat ali večkrat tiska, £ Dopisi naj ae izvoli frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo la apravnlitvo je na Kongresnem trga it, 12. — DpravniBtvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v arednlltvo |e H Tegove alice it. 8, vhod v apravnistvo pa ■ Kongresnega trga it. 12. .Slovenski Narod11 telefon 6t. 34. Foa&metne Številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon 6t. 85. it* ..Slovenec" in učiteljstvo. (Dopis iz učiteljskih krogov.) Ljubezen do učiteljstva izkazuje »Slovenec« v svoji št. 252 z dne 31. oktobra 1903 pod firmo »Liberalni učiteljic Kar smo že sto in stokrat trdili, to trdimo i danes, da klerikalcem ni bilo nikdar in ne bo učiteljstvo pri srcu, kajti oni dobro, predobro vedo, da dobro situirano učiteljstvo je prva in največja zavora vsem mahinacijam internacionalnega klerikalstva. Fakt nočemo navajati! A nekaj hočemo pribiti! »Slovenca« in njegove pristaše jako peče, da se je usmelilo nekaj učiteljev poučiti dotične občinske zastope, da so poslali deželnemu zboru peticije proti obstrukciji in proti občni volilni pravici. Gospodje okrog »Slovenca«, ali nismo učitelji ravno tako dobri državljani in ravno tako volilci in davkoplačevalci, kakor vsak župnik in kaplan. In če se sme vsak tak župnik in kaplan — ki veliko več pogoltne »kmetskih grošev« eden, kakor dvajset učiteljev skupaj — vtikati v vsako politično akcijo, zakaj bi se potem učiteljstvo ne smelo. Toliko smo pa pač že napredovali, da lahko trdimo, da časi konkordatske dobe ne eksistirajo več. Vse ono tarnanje o slabih finan-cijainih razmerah kranjske dežele je pa pravi atentat na zdrav človeški razum, kajti ako bi bile »financijelne razmere« v istini tako slabe, zakaj si pa dovoljujete gcspodje Suaterši-čeve garde oni »sport« obstrukcije. Vko Vam je res toliko do našega kmeta, o, mu prav lahko pomagate na razne načine in ti bi bili, da omenimo le nekatere: opustite obstruk-cijo, bedite deželni poslanci brez dnevnin, zapovejte našim župnikom da računajo pri raznih cerkvenih obredih le toliko, kolikor predpisujejo zakoni itd. — Čudno, prečudno se nam pa dozdeva, da so deželne finance ravno takrat tako slabe, kadar je treba priskočiti učiteljstvu na poraoč. Kje, kje gospodje okrog »Slo- venca« so one zlate besede, ki ste jih imeli vedno polna usta pri raznih učiteljskih shodih; kje je ono Vaše zlato srce, ki ste ga take radi ponujali na občnih zborih »Slomškarije«. Da, da poznamo Vas predobro in spoznali Vas bodo še oni zaslepljenoi — hvala Bogu, da jih je že tako malo in če nam bo sreča mila, izgubite v kratkem še one backe — ki se zbirajo pod palico »Slomškovih« naslednikov. In zamerite nam, če se nagibajo nekateri učitelji pod okrilje Heinovo. Mi pa, ki čutimo z dušo in telesom vso mizerijo učiteljstva, se pa prav nič ne Čudimo temu, kajti učitelji imamo pač le to, kar nam da vsakega prvega davkarija; maš, očenašev, krstov, porok, raznih ofrov, pogrebov, testamentov med živimi in še sto in sto drugih takih virov pri nas ni in ni. In to je ravno »britko«. Ako nam slednjič še vlada ne pomaga potem pa je bolje, da povežemo svoje cu-lice in gremo s trebuhom za kruhom. Občna volilna pravica je pa danes na Kranjskem taka neumnost, da so si jo mogle izmisliti le tako modre glave, kakor so »Šusteršičevi baoki«. Šol dajte našemu ljudstvu in prave izobrazbe — in videli bodete, kako hitro dobimo občno volilno pravico, a ta volilna pravica ne bo Vam v hasek, temveč ravno naopak. Dalje zahteva »Slovenec« od nas, da bodimo mirni. Za Boga, zakaj pa niste? Pustite vendar pri miru politiko, vsaj Vam je že zapovedal sam Kristus Bog, da Vaše kraljestvo ni od tega sveta. In zagotovimo Vam, da nam bo naš priprost kmet dal takoj boljše plače, kakor hitro ga spustite iz svojih krempljev, kajti le premnoga bistra kmetska glavica je že prišla do spoznanja, da mu dobra šola obeta več dobička, kakor vsa obetanja in vsi zlati gradovi, ki mu jih obeta kak okroglolični župnik, ker dobro vidi, kako se ti zlati gradovi podi rajo v prazen nič — v pepel in prah Da smo pa imeli ravno liberalni učitelji v svoji pretežni večini najboljšo voljo, poravnati ono umetno LISTEK. Boheme". Prizori iz romana „Vie de Boheme" v Štirih slikah. Spisala G. Giocosa in L. Illica, nglasbil Giacomo Puccini. Umetniško ciganatvo v Parizu je z nenavadnim mojstrstvom opisal Henry Murger v svojem romanu, ki je pač med najpopularnejšimi in naj-razširnejšimi v svetovni književnosti, življenje fantastičnih, domišljavih, a nepriznanih poetov, slikarjev, muzi-kov, filozofov v »Quartier Latin-u«, njihoTo F.tradanje in lahkomiselno zapravljanje slučajno pridobljenih novcev, njih ljubimkanje z modist-kami in šiviljami mehkih src, a nestalne zvestobe, vse to pisano cigan-Btvo je podal Murger v »Vie de Boheme« z nedosežno gracijo, pristnim humorom in poezijo. »Dež ali prah, mraz ali pasji dnovi, nič ne ovira teh pogumnih pustolovcev. Ako jih pritiska beda, Bo asketski puščavniki; toda, če zgrabijo njih roke najmanjšo srečo, razplamenf se njihova živahna dc-anšljivost, da začno nečuvene pored- nosti; ljubijo najlepše in najmlajše ženske, pijo najboljša in najstarejša vina, in njih okna niso zadosti velika, da mečejo denar na ulico. Šele ko so izdali zadnji frankov petak, se vrnejo k table dhote slučaja, kjer je zanje vedno pogrnjen prostorček . . . Veselo, strašno življenje! . . .« Librettista sta uporabila le vsebino romana, vendar sta pridržala nekatere značaje, osebne in krajevne posameznosti ter razvrstitev slik. V dramatskih in komičnih prizorih pa sta postopala docela svobodno. Osebi Mirni in Francine sta združila v eno (Mirni) ter sta povest o Franci-ninem mufu priklopila usodi Mimini. To sta storila, ker imata Mirni in Francine isti značaj in le dve raz-ličn i imeni. Tako sta ustvarila iz dveh veselih, nežnih in nesrečnih bitij eno samo »idealno ljubico«. Prva slika opere se vrši v mansardi, podstrešni sobici poeta Rudolfa in Blikarja Marcelle pozimi na sv. večer. Umetnika zmrzujeta ter si kurita peč z rokopisom Ru-dolfove drame. Lačna sta. Tedaj prideta filozof Gollin in muzik Schau-nard. Gollin bi bil rad zastavil knjige, zaneseno razprtijo med slovenskim učiteljstvom, in oblažiti nekoliko ono napetost med učiteljstvom in klerikalno stranko, je pač najbolje pokazal učiteljski shod o Veliki noči. Ali smo mogli bolj očitno pokazati svojo tolerantnost napram možu, ki je sodeloval jako hrupno pri predzadnji obstrukciji v deželnem zboru, s tem, da smo ga volili podpredsednikom tega shoda. In kdo je pokazal prvi konjsko kopito po tem shodu? Ni bil li dr. Šusteršič na znanem shodu v »Katoliškem domu«, kjer je povdarjal, da raje zbije deželni zbor, kakor pa dovoli povišanje učiteljskih plač na račun deželne naklade. Kdo je li prišel na dan z znanimi, famoznimi 5000 kronami? Trideset let se že borimo za izboljšanje gmotnega stanja in še nismo podlegli. Mesto kruha prejemali smo palico — a učiteljstvo vkljub vsej svoji mizeriji še ni klonilo svojega vratu pod jarem klerikalizma in ga tudi ne bo, čeravno bode obsojeno stradati še nekaj let. A zagotovimo, da se bodemo i nadalje potegovali za to, a nikdar ne pod palico kakega »Slom-šekovega« naslednika. Bolje je častno podleči, kakor pa zatajiti svoje prepričanje, ono prepričanje, ki ga nam je takorekoč sam naš stvarnik dal s tem, da nas je ob daril s trezno mislečo pametjo .,in srcem, ki nam daje tolažbo, da osebe se menjajo, a načela ostajajo. In to nas tolaži! © Deželni zbori. Seje dne 31. oktobra. Štajerski deželni zbor. Po*l. Žičkar je utemeljeval svoj predlog o ustanovitvi slovenske meščanske šole v Sevnici. Predlog se je izročil naučnemu odseku. O predlogu posl. dr. Dečka glede regulacije Savinje in Voglajne pri Celju je poročal posl. Lenko ter se je sklenilo, naročiti deželnemu odboru, da čimpreje vse potrebno ukrene. Posl. Brandl je pripovedoval, kak nered vlada pri raznih klerikalnih posojilnicah v deželi. Pri njemu doma do bauernbundlerji ustanovili posojilnico. Župnik pa je polagoma vse izrinil iz odbora ter je po svoji volji odpovedaval posojila ter pobiral obresti. Ko so k občnemu zboru hoteli priti tudi pravi ustanovitelj'*, obvestil je Župnik gostilničarja, da bo društvo plačalo steklenice in stole, ki bodo šli ta večer na drobno. Seveda pod takimi pogoji niso marali priti trezni ljudje k občnemu zboru. — O predlogu posl. dr. Dečka glede obzidave Hudinje se je naročilo deželnemu odboru, naj dogovori potrebno z vlado. — Na nujni predlog posl. Lenka se je sklenilo, naprositi vlado, da zgradi namesto dosedanjega lesenega mostu čez Dravo v Mariboru železen most. Koroški deželni zbor. Prošnja prebivalcev davčne občine Belamost, naj se ista izloči iz občine Pusarnica'ter se ustanovi nova samostojna občina, se je izročila deželnemu odboru. Za most v Vobrah pri Velikovcu se je dovolilo 1925 K, občini Bistrica v Zilski dolini pa 6000 K k napravi vodovoda. — Sklenilo se je ustanoviti v Trgu dvorairedno meščansko deško šolo že s prihodnjim Šolskim letom. Dalmatinski deželni zbor. Namestnik je ostro prijel posl. Bian-kinija, češ, da ni resnična njegova obdolžitev, da je dežela za velik denar kupila od neke visoke osebe parni plug, ki ni za rabo. Biankini je skrajno razburjen odgovoril, da ostane pri svoji trditvi ter bo predlagal, naj se pošlje posebna komisija v Vrano ta plug gledat. — Kova-čević je govoril o gospodarskih razmerah v Dalmaciji, rekel, da vinska klavzula bogati le veleindustrijce in sladkorne barone, vinorejce pa spravlja na beraško palico. Posl. Manger je rekel, da gospodarskega propada v Dalmaciji ni toliko kriva avstrijska, temuč največ ogrska vlada, ki ne dovoli niti železniških zvez. Biankini: »Avstrijska vlada je vsega kriva, ker nas ne zna braniti.« Oališki deželni zbor je dognal podrobno debato o proračunu za leto 1903 ter sprejel finančni zakon. Glavni poročevalec, p si. vitez Abrahamov i cz, je pri tej priliki tudi govoril o izstopu maloruskih poslancev. Trdil je, da so vse malo-ruske pritožbe neutemeljene. Poljakov je na Gališkem več kot Malo-rusov, vendar imajo Poljaki samo 2114 ljudskih šol, Malorusi pa 2199. Za poljske učne pripomočke je pro-računjenih samo 3000 K, za raalo-ruske pa 12 000 K. Tirolski deželni zbor je sprejel zakonske načrte glede kana-liziranja Incmosta, o spremembi občinskega reda, o f riklopljenju krajev \Yilten in Pradl k Inomoatu. Svetovna zveza vseh Germanov. Ideja, da bi se združili vsi germanski narodi čim tesneje med sabo, pridobiva v zadnjem času tako v stari Evropi, kakor v Ameriki vedno več pristašev. Amerikanci s svojim predsednikom Rooseveltom, Angleži pod vodstvom Chamberlaina in Nemci pod protektoratom Viljema, vse navdaja ena in ista želja, ustvariti mogočno germansko svetovno ligo. Najuglednejši angleški in nemški politiki in učenjaki so se Že zavzeli za ta načrt in razvili za to idejo velikansko agitacijo — na čelu jim Mommsen z nemške in publicist L e c k y z angleške strani. Teodor Mommsen je nedavno tega priobčil v uglednem mesečnika »The Independent Review« pod naslovom »Nemce Angležema poziv, ▼ katerem kliče obema narodoma raj pozabita stara medsebojna nasprotja, naj odložita protistransko De> zaupnost in naj se združita v trdno zvezo, ki bo tembolj nerazdružlji\ », ker imajo tako Angleži, kakor Nemci eno in isto kulturno misijo. Kakor se Mommsen navdušuj za nenrško-angleško zvezo, taki ^ vnetje Lecky za angleško - severno-amerikansko ligo. Dasi loči Angl; i toda na sv. večer je zastavnica zaprta; Schaunardu pa je podaril denarja neki Anglež, da ga je revni muzik rešil kričave sosedove papige. »Tri dni« je igral Schaunard na klavirju, da bi umoril z glasbo papigo, toda tič ni hotel poginiti. Zato ga je muzik zastrupil! Sedaj prijatelji pijo, pojo in jedo, a moti jih hišni gospodar, ki pride tirjat stanarino. Umet niki pa gospodarja upijanijo, ter ga pijanega tržejo skozi vrata. Nato se odpravijo v kavarno. Rudolf pa hoče dovršiti še članek za žurnal. Tu se odpro vrata in vstopi Mirni, ki prosi poeta vžigalic, ker ji je na hodniku prepih ugasnil svečo. Rudolf in Mirni kramljata in se šalita. Končno ugasne tudi Rudolfova sveča in v luninem svitu se najdejo njiju ustnice prvič. In Mirni gre z Rudolfom v kavarno za prijatelji ... Druga slika se vrši pred kavarno Momus, na križišču živahno obljudenih ulic, kjer prodajajo kramarji igrače, obleke i. dr. božična darila. Rudolf kupi Mirni rožastordečo Čepico ter jo vede v družbo prijateljev. Tedaj pride Musette, nezvesta ljubica Marceli«, sedaj ljubica sta- rega Alcindorja de Mttonneaux, ki ravna ž njim kakor s slugo. Musette sede za mizo tikoma Marcellu za hrbet ter izziva in draži Marcella, saj ve, da je ljubosumen in da jo vzame zopet k sebi, samo če ona hoče. Marceli se nekaj časa tegoti in indirektno psuje nezvesto ljubico, Musette pa pošlje končno Alcindorja po nove črevlje. Komaj je starec izginil, ležita si Mussette in Marceli v objemu . . . Stara ljubezen se je povrnila! Ko se Alcindor vrne, najde na svoji mizi dva računa in plačati mora zase in za zlobne umetnike . . . Tretja slika se vrši v predmestju Pariza. Marceli je slikal izveske za gostilne in trafike ter bil mučenik muh koketne Musette. Mlekarice in kramarice hite mimo mitničarjev v mesto. Rudolf je osta-vil svojo Mirni in ljubosumen pribe-žal k Marcellu v majhno gostilno; toda Mirni je pritekla za njim, dasi je bolna. Ko pride Rudolf iz gostilne, se Mirni skrije za drevo, in tu Čujc, da se boji Rudolf za njeno življenje. Mirni izve, da je izgubljena in Rudolf jo vzame zopet k Bebi. Koketna Mussette pa se spre z Marcelloir-, da se togotna razideta »za večne-. Četrta slika igra zopet v t bici Marcella in Rudolfa. Zapuščei i sta: Mirni in Musette sta si našli 1 -gatih ljubimcev, da se vozita v ivili in baržunu s kočijami. Prijatelja sa delata, kakor bi bila srečna, ker et % se odkrižala nezvestih ljubic, a sb -vaj poljubljata spomine na nju: R -dolf rožnordeče čepico in Maro t svilen trak . . . Zopet stradata. Ted | prinese Schaunard štiri hlebčh , Gollin pa slanika! Pojedina se zač > in prijatelji imajo sijajen banket, \ i katerem teče voden šampanjec. K' -čno zaplešejo četvorko; toda Coll \ in Schaunard se razžalita in vnai a se strasten dvoboj z lopat;co in ki -ščami, Rudolf in Marceli pa pKšti\ okoli duelantov »ringaraja«. V tem hipu priteče Mussette i novico, da se vrača k Kud smrtnobolna Mirni. Prijatelji hita po Mirni na stopnjice mi jo položo n postelj. Mirni zebe v roke in si želi mufa. Musette da Maraalhi hitri svoje uhane ter odhiti z njim, kupit: muf in zdravil; Schaunard in Gollia pa hitita po zdravnika. Mirni strašno n združene države veliko gospodarsko nasprotje, vendar ^združuje v dušev-nem in nravstvenem oziru oba naroda nerazdružljivo skupni jezik in literatura, kakor tudi vobče enotno versko naziranje. Obema narodoma so skupni isti ideali, isti politični takt in kakor ume Angleži s pre vidno politiko vladati deželo Faraonov in Indijo, takisto znajo tudi Amerikanci spretno — asimilovati v eno mogočno in enotno narodno državo vse one raznolične narode, katere usoda vrže na amerikansko obal. Združitev in edinstvo obeh, isti jezik govorečih ras bo se tem ložje dalo izvršiti, ker so obema narodoma skupni isti interesi, iste simpatije in isti nazori. — Kakor se torej kaže je ideja splošne germanske svetovne zveze že res stopila na političen horicont in zavzela že skoro določno obliko, ki se zlasti javlja v sporazuniljenja Angležev in Nemcev. Ta pojav pangermanske združitve ne bode nobenega računajočega politika, ki upošteva tok časa, pre senetil. Podlaga je dana v to in nikdo ne bode mogel tega preprečiti. To dejstvo bi naj bilo nam Slovanom glasen in krepak »m e m e n t g«, da v o č i-g 1 e d germanskinevarnosti, ki nam sigurno preti iz take zveze, opustimo vsa medsebojna nesoglasja in nasprotstva ter stopimo edinstveno, združeni po vseslovanski ideji in slovanski vzajemnosti v konkurenco s to nemško angleško zvezo na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Politične vesti. — Delegacije bodo najbrže vendar-le še pred koncem leta sklicane, ker so se razmere na Ogrskem tako ugodno zasukale. V skupnih ministrstvih se zelo žurijo s predpripravami za delegacije. Ker bodo letos zborovale delegacije na Dunaju, ne bo treba sej državnega zbora prekinjati — Ministrski svet je zboroval v soboto na Dunaju. Kdaj se skliče državni zbor, še vedno ni definitivno določeno. — Dalmatinci proti vladnemu jezikovnemu načrtu. Proti vladnemu načrtu, da bi se naj nemški jezik uvedel kot notranji poslovni jezik v dalmatinske urade se je pojavil tako v slovanskih, kakor tudi v laških krogih odločen odpor. Vsi so edini v tem, da se je treba z združenimi močmi energično upreti takim predrznim poskusom, odpreti vrata vseobči germanizaciji v Dalmaciji. Hrvatski listi poživljajo vse stranke, da se združijo v skupno akcijo proti germanskemu navalu. »Crvena Hrvatska« piše: »Pogibelj grozi celi Dalmaciji! Nemci nas ne kašlja in končno zaspi pod okriljem Rudolfa. Mussette se vrne z mufom ter ga da Rudolfu, da obdari ž njim zadnjič svojo ljubico. Mirni srečna zaspi z mufom na rokah in z rožnordečo čepico na glavi, a zbudi se nikdar več. Prijatelja, vrnivša se iz lekarne in od zdravnika, je najdeta že mrtvo. Plakaje se zgrudijo ob m/tvaški postelji, Rudolf pa pade obupan preko Miminega trupla in joka . . . joka . . . Puccinijeva opera »Boheme« spada med najkrasnejše. najmelo-dioznejše in najdramatičnejše moderne opere strogo realistične glasbe. V triumfu si je mahoma osvojila vse italijanske, francoske in nemške odre. Prav sedaj jo pojo z največjimi uapehi v Trstu ter jo uprizarjajo na dvorni dunajski operi. Pri nas poje ulogo Rudolfa g. S t. Orželski, Mirni ga. Skalo v a, Marcella g. Angeli, ki je pel svojo ulogo že opetovano na italijanskih odrih in Musette gdč. Kalivodova, Collina pc;j g. Patočka in Schau-narda g. Stamcar. Ulogo hišnega gospodarja v I. dejanju ima gospod Lier, ki je opero tudi uprizoril. _ a * vprašajo, ali smo Hrvatje, Srbi ali Italijani, oni samo zahtevajo, da se jim vsi skupaj pokorimo. Ali kakor nas oni vse skupaj mešajo v eno, je treba, da se tudi mi skupno upremo, ako hočemo doseči kak vspeh. Kakorkoli že bodo poslanoi odgovorili na vladni jezikovni načrt, vsekakor bi bilo treba, da odgovore* nanj eno dušno!« — Narodni s v et duna j sk i h Čehov je sklenil, vložiti skupno pritožbo na upravno sodišče zoper razsodbo naučnega ministrstva, ki je zavrnilo prošnjo za ustanovitev čepkih ljudskih šol na Dunaju Dne 3 novembra bo na Danaju velik češki shod, ki se bo bavil s to zadevo. — Sloga v Hrvatski. Ker osrednji odbor »Hrvatske stranke prava« ni sprejel v svoje okrilje »Ciete stranke prava«, se je pričel med listi obeh strank hud časnikarski boj, ki je že prešel popolnoma na osebno polje. Zdi se, kakor da bi bili Hrvatje že docela pozabili na dogodke letošnje spomladi in poletja in na Khuenovo strahovlado, ker drugače bi se ne mesarili med sabo brezvspešno, ampak bi složno koncentrirali ves boj proti krivičnemu vladnemu sistemu! V interesu narodne stvari bi bilo to želeti!! — Ogrska kriza. Kossuthova stranka se je izrekla, da se proti vojaškim zahtevam ne bo bojevala z izvenrednimi sredstvi, ako bo vlada zajamčila parlamentarno volilno reformo. Novo ministrstvo priseže jutri cesarju zvestobo ter se predstavi v sredo zbornici. — Ogrski tretjeletniki se izpuste iz vojaške službe sredi meseca decembra. — Nemškemu državnemu zboru se predloži vojaška predloga. — Na Bolgarskem še vedno mislijo na vojno. Knez je podpisal naredbo, ki natančno določuje dohodke časnikom in uradnikom za časa vojne. — Vstaja na otoku San Domingu se vedno bolj širi. Vstaši so razdali vae brzojavne naprave tako, da državni svet sam ne ve, kaj se godi v deželi. Dopisi. Iz Krškega. Dne 26. m. m. pričela se je slovesnost mašo v farni cerkvi, katere so se vdeležili vsi že navedeni gostje, dalje naš državni poslanec Plantan, zastopniki občin krškega okraja, uradništvo, šolska mla dina z učiteljstvom, zastopniki mešč. garde in gasilnega društva ter mnogobrojno občinstvo. Pri maši so peli meščanski učenci s spremljevanjem vojaške godbe slovensko mašo po na-pevih o. P. Kneževića, to je tisto mašo, ki so jo peli o tisočletnici Metodovi hrvatski romarji v Rimu; koncem maše zapela se je cesarska pesem. Po maši smo sli vsi v lepo ozaljšano šolsko poslopje. Pri tej priliki poklonila je deklica ljudske šole dež. predsedniku s Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXXVII. V zatiškem samostanu sta vladala zadovoljstvo in veselje. Opat Albertus je bil spoznal, da mora menihe pridobiti na svojo stran, če se hoče vzdržati na svojem mestu. Sklenil je ž njimi nekako pogodbo, s katero sta bili obe stranki zado voljni, opat in menihi. Menihi so pu stili opatu popolno svobodo, opat pa menihom. In zdaj se je zopet začelo tisto življenje v samostanu, kakor svoje dni: pijančevanje in vsakovrstne rrgije, za katere so menihi dobivali ženske od vseh strani. Le senijor Andrej se teh razuzdanosti ni udeleževal. V začetku je pač celo poskušal, vplivati na opata, naj bi temu početju naredil konec. Večkrat je povdarjal, da se niti v paganskih lupanarjih, v starem Rimu niso go dile take brezstidnoati, kakor v krščanskem samostanu v Zatičini, ali svarila njegova niso ničesar pomagala. Rovan je med tem ležal bolan na smreškem gradu. Zdravje ae mu je bilo obrnilo na bolje tako, da je primernim nagovorom lep šopek, za kar se je baron Hein ljubeznivo zahvalil. V konferenčni sobi je bila potem predstava. Prestavljeni so bili: domaČa duhovnika in gvardijan, uradništvo, udje krajnega in okr. šolskega sveta ter zastopniki občin. Za vsacega je imel Njegova ekscelenca prijazno besedo. Po predstavi je nagoril deželnega predsednika zastopnik Št. Rupertske občine g. Zupančič, zahvalil se mu je za skrb, ki jo ima zlasti za gmotne ozire Dolenjcev, ter ga prosi, naj bo i v bodoče nam naklonjen. Vsi navzoči so burno pritrjevali. Dež. predsednik se zahvali za pozdrav, ter v daljšem govoru povdarja,flda je gmotni napredek le mogoč, ako sta kmet in meščan edina, kajti procvit jednega ne nasprotuje procvitu druzega, temveč drug na druzega sta navezana. Ta beseda našla je pri navzočih glasen odmev, ki je bil tembolj pomenljiv, ker si gotovi krogi prizadevajo kmeta proti meščanom na-hujskati. Po predstavi ogledali smo si vsi Šolsko poslopje, potem pa se napotili v telovadnico, kjer so bili sami učenci meščanske in ljudske šole s svojimi učitelji. Učenec meščanske šole prednašal je prvo izrazito prolog, ki ga je v ta namen zložil mešč. učitelj Cizel. Temu so sledili govori g. ravnatelja Lapajneta, okr. šolskega nadzornika Belarja, naduČit. Adlesičain okr. šol. nadzornika Štiasnvja, govori, vsak po svoje dovršen. S cesarsko pesmijo zaključil se je ta del slavnosti. Vsa šolska mladina je bila na to pogoščena, deklica ljudske Šole pa je na domu gospej Hoče-varjevi izročila krasen šopek kot znak hvaležnosti vse šolske mladine. Tudi Njegova ekscelenca, gospod deželni predsednik, dalje deželni odbornik dr. Sckaffler in državni poslanec Plantan so se poklonili po slavnosti v šoli gospej Hocevarjevi, baron Hein in dr. Schairler pa sta si v spremstvu župana in dr. Kaisersbergerja ogledala Krško bolnico. O %L 1 uri popoldne je bil slavnosten banket pri|Gregoriču, katerega se je vdeležilo nad 60 oseb. Pri obedu je igrala omenjena godba c. in kr. Va-raždinskega pešpolka št. 16. Govorili so: župan dr. Romih na Njegovo Veličanstvo, župan GloboČnik na g. deželnega predsed., c. kr. okr. glavar na g. HoČevarjevo, župan K eri u na deželni odbor in njegovega zastopnika g. dr. Sckafferja, župan dr. Romih na zastopnika Kranjske hranilnice, g. dr. Schoep-pelna. Vse napitnice so bile z veliko pohvalo sprejete, posebno pa še napit-nica na deželnega predsednika, v kateri se je izrecno povdarjala želja, naj še baron Hein dolgo, dolgo ostane naš dež. predsednik. Tudi odgovor barona Heina je bil pomenljiv, ker je povdarjal, da šola nima namena mladine po-nemčevati, kakor ji gotovi predbacivajo ; kakor je že sedaj, tako še i naprej naj deluje šola na korist tukajšnjega prebivalstva. Napije pa krškemu okraju, lepemu mestu Krškemu in vrlim zbranim zastopnikom občin Krškega okraja. Napitnici na gospo HoČevarjevo je odgovoril njen nečak, g. dr. J. Hočevar, povdarjaje, da sta pokojni Martin Hočevar in gospa Josipina le to storila, kar jima je njuno blago srce narekovalo ; zahvaljuje se pa tistim faktorjem, ki ustanovo HoČevarjevo tako lepo opravljajo, da donaša tako lep sad. Jako umestno in lepo sta tudi odgovo-vorila g. dr. Schaffer in dr. Schoeppl. Le prehitro je minol čas, kajti ljubljanski gostje so se odpeljali že z vlakom ob 2V4. Da smo še drugi [skupaj ostali in marsikatero rekli, je umevno. Ob 4. uri pa je bila še javna godba pred stanovanjem gospe HoČevarjeve. S tem časih že mogel posteljo zapustiti. Pater Hugon je bil odšel v Ljubljano, v Rein in na Dunaj, da na merodajnih mestih pove, kaj se je zgodilo v samostanu, Matija pa je ostal doma in je stregel Rovanu s tako skrbnostjo, kakor bi ne bil niti lastnemu sinu. Pri drugem obisku, ki ga je napravil grof Lamberg s svojo sestro na Smreki, je bil Rovan že v stanu, zabavati se s svojima gostoma. Naravno je, da se je razgovor sukal največ okolu samostanskih razmer in grof Lamberg je šele zdaj izvedel popolno resniso o opatu Albertusu. Pri ti priliki je pa tudi spoznal značaj in mišljenje Rovanovo in ko sta se moža ločila, sta bila že dobra prijatelja. Helena je bila tudi pri tem obisku živahna in vesela in je posebno Matijo dražila. — Vi se morate oženiti, Matija, mu je rekla. Vi bi bili izvrsten zakonski mož. — Saj bi se rad, je odgovoril Matija s potuhnjeno porednostjo. — Zakaj pa se potem ne izberete neveste t je vpraševala grofica. — Tudi za nevesto bi vedel, a vzeti je ne morem. jebilaslavnost oficijelno končana. Ta dan bil je časten za krško mesto, časten za učiteljstvo, najbolj Časten pa za gospo HoČevarjevo, katero naj bog Že mnogo in mnogo let ohrani. Iz Vrhpolja. (Blagoslovijanje šolske stavbe v Vrh-polji) V Vrhpolji pri Vipavi dovr šila se je letos krasna šolska stavba, katera je najlepša dvorazrednica na Kranjskem, izdelana po načrtu gosp. okr. inženerja Irana Jakscheta. — Otvoritev iste in slovesno blagoslov-ljenje se je vršilo dne 25. oktobra 1903. Točno ob 9. uri zjutraj zbrali so se v župnišču zastopniki šolskih oblastev in druzih uradov, od koder so odšli s šolsko mladino v slovesnem sprevodu med svečanim zvone-njem in grmenjem topičov v za to dan ozaljšano cerkev. — Tu je v prijaznih besedah nagovoril zbrane g. župnik Henrik Dejak. V svojem govoru je naglasci veliko korist, katero so deležni sedaj Vrhpoljci ob ustano-novitvi nove šole. Vzpodbujal je sta riše, naj podpirajo uč:teljstvo pri vzgoji in pouku; učiteljstvo pa je opominjal, da naj se pri pouku ozira na to, da se bodo blažila otročja sroa. Poljudni govor za napredek šolstva jako vnetega župnika, napravil je na vse navzoče najboljši utis. Vzlasti je navzoče učiteljstvo sprejelo simpatično blage besede vr.ega gospoda župnika — Nato se je vršilo pope vanje pesmi: »Veni creatora. Po odpeti pesmi se je podalo občinstvo s šolsko mladino in cerkvenimi zastavami pred novo šolsko poslopje. Tu ja blagoslovil g. župnik Dejak poslopje od zunaj. Po blagoslovljenju je nastopil okrajni šolski nadzornik Ivan Thuma, kateri je v poljudnih besedah hvalil občane, da bo tako krasno šolsko stavbo postavili, hvalil delavnost krajnega šolskega sveta v Vrhpolji ter zajedno opominjal g. nar* učitelja in gdč. učiteljico na resno izvrševanje svojih dolžnosti. — Zaključil je svoj govor s trikratnimi »Slava«-klici na prvega zaščitnika ljudskega šolstva, cesarja Frana Josipa L — Nato je ogovoril g. okrajni glavar Viljem baron Rechbach v lepi slovenščini zbrano občinstvo. Hvalil je v svojem govoru delavnost tukajšnjega župnika Henrika Dejaka, katerega delavnosti se ima občina Vrh-polje največ zahvaliti, da je dobila tako krasno poslopje. — Slika važ nost šole za ljudstvo ter izroči ključe šolskega poslopja šolskemu voditelju g. Franu P unč uhu. Nad učitelj gosp. Fran Punčuh pozdravil je navzoče ter naštel zasluge onih oseb in kor-poraoij, katere so si pri ustanovitvi in zgradbi nove šolske stavbe pridobile posebne zasluge. V prvi vrsti se spominja presvitlega vladarja, pod čigar milo vlado se je mnogo za ljudsko šolstvo storilo. — Spominja se delavnosti deželnega šolskega sveta, njemu na čelu Njegove pre vzvišenosti Viktorja barona Heina, pod čigar predsedništvom se je mnogo za ljudsko šolstvo storilo. Povdarjal je v svojem govoru, da sedanji deželni predsednik je vreden zaupanja, katerega uživa pri Njegovem Veli čanstvu. On je pravi mož na svojem mestu. Hvalno je omenjal marljivo uradniško prizadevanje preblag, g. okrajnega glavarja Viljema barona Rechbaeha, kateri je ob vsakem uradnem poslovanju rad zahajal v Vrh-polje ter tu nadziral šolsko-stavbena dela. Spominjal se je zaslug gospoda okrajnega šolskega nadzornika Ivana Thuma za napredek ljudskega šol- — Kako da ne? Ali Vas ,ne mara. — Pač! Prav rada me Ima! — Zakaj je pa potem ne vzamete? — Kako, — ko jo je pa že drug vzel! Grofica je strmela, Matija pa je smeje rekel: — Da, grofica, tako nesrečo imam v ljubezni. Tista, ki bi jo jaz rad imel, je že omožena, druge pa jaz nečem. In tako bom moral iti kot samec pod zemljo. Saj bo najbrž še Rovan samec ostal. — Kaj samec hočete ostati ? se je čudila grofica, obrnivši se k Rovanu. Ne! To ne sme biti! Škoda bi Vas bilo! — Kje naj pa dobim nevesto? se je šalil Rovan. Plemenitega stanu nisem, premoženja tudi nimam posebnega — katero dekle bi me hotelo vzeti? Grofica pa je zarudela in v ljubki zadregi, ki jo je posebno Matija opazil z velikim zadovoljstvom, rekla: — Le obrnite se do vojvodinje Viride, gospod Rovan. Ta je že oni dan pripovedovala, da zaprosi vojvodo Viljema, naj Vam podeli plem- stva v postojnskem okrajnem glavarstvu, povdarjal je dovršenost na črta, katerega je iedal okrajni iniener Ivan Jaksche, kateri zajedno k*Že, da je g inŽener strokovnjak v izdalo-vanju načrtov. Z zagotovilom, d* hoče vedno zvesto izvrševati svoj* stanovske dolžnosti, zaključi svoj go vor. Nato ste nagovorili 2 učenki občinstvo in okrajnega glavarja, med katerimi slednja je izročila krasen šopek g. okrajnemu glavarju. — Po dovršenem blagoslovljenju notranjih prostorov podalo se je vse odlično in priprosto občinstvo v cerkev, da prosi vzajemno blagosiova za ta izobrazbi namenjeni dom. Pri maši je kaj izborno pel učiteljski zbor. Opoluine udeležilo se je banketi v nisi gosp župana Frana Kobala nad 60 oseb Lahko rečemo, da je bila pri tem banketu zbran najodličnejši in najza vednejai cvet Vipavske doline. M obedom je napil g. župnik Hanrik D ■ jak na Njega Veličanstvo, tambur*.'; iz S 5. Vida so izborno svirali, krasno je popeval pevski zbor učiteljstva in končno je tudi Častno resilo svojo nalogo »Pevsko društvo iz Vipave*. — Za napredek kranjskega šolstva jako vneti c. kr. deželni Šolski nad-zornik Fr. Hubad se je spominjal tudi te slavnosti s posebnim pismom n* vrhpoljski krajni šolski svet, v katerem želi vrhpoljski novi šoli najboljšega vspeha. Dnevne vesti. V Ljubljani. 2 novembra. — Deželni zbor. Za jutri napovedano sejo dež. zbora je dež. glavar preklical ter obvestil poslance, da jim naznani dan prihodnje seje pismenim potom. — Obe- svet ljubljanski ima v torek, dne 3. t. m., ob 5. pop. sejo. Na dnevnem redu so med drugim: Obljuba novosprejetih meščanov in poročila o regulaciji mesta onkraj južne železnice ob cesti na Rožnik; o prispevanju mestne občine k troškom za postavljavljanje Valvazorjevega spomenika; o prošnji društva »Dirkališče slovenskih bioiklistov v Ljubljani« za odpis zaostale najemščine; o prošnji Ivane Grossmanove za podaljšanje miloščine njonemu nedoraslemu sinu; o prošnji »Društva za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja«, da se mu prepuste brezplačno dohodki od pridelkov kmetijskega poskuševališča; o prošnji Andreja Gabrščka v Gorici za prispevek k izdaji ilustrovanega kažipota po Ljubljani; o prizivu Franca Zajca glede preuredbe in uporabe gospo* darskega poslopja na dvorišču hiše št. 12 na Privozu; o delovanju prostovoljnega gasilnega društva in rešilne postaje v III. četrtletji 1903; poročilo o računih za zdravila mest nim ubogim v letu 1902. — Znamenje časa. Preiskovalni sodnik pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu je zaprosil pri Župnem uradu v Mariboru v slovenskem jeziku rojstne date nekega obtoženca in prejel sledeči odgovor: »\Vird dem k. k. Kreisge- richte in R. nach Eotsprechung — ——— ' —~ ~ stvo in kot plemič bodete lahko dobili primerno nevesto. Mislim, da bi Vas vsaka rada vzela. — Vi tudi, grofica? je vprašal Matija in napravil kar mogoče nedolžen obraz. — Vi ste nesramni, je Matija zavrnila grofica Helena. Jaz dobim ženinov, kolikor jih hočem! — Vzemite Rovana, grofica, je nadaljeval Matija, katerega ni gro-fična nevolja čisto nič motila. Jaz ga poznam in vem, da bi bil pravi mož za Vas. Boljšega ne dobite, le meni verjemite. Grofica .je bila v veliki stiski Kar žarela je in hudi pogledi so Ivi gali na predrznega Matijo, ki pa i vse to ni menil, nego se le snu kakur da je sam s seboj z:uh>\o>\jes Rovanje priskočil grofici na posaal in zasukal pogovor na drug predmet. In kmalu je bila grofica zopet pomirjena ter je pazljivo poslušala Rofl novo pripovedovanje, kako je pred me seci popotoval po Kimu iu kaj je tam vse videl. Sedela je poleg Kovana in ga gledala kakor da je zamaknjena. — Grofica je v tebe zaljubi j«. 11 je dejal Matija Kovanu, ko sta bila grof Lamberg in njegova sestra odšla. Iu ko je Kovan hotel nekaj ugovarjati, jurjkubermittelt. L. S. F. B. Dam-u. tadtpfArramt Marburg. S monič m. p Pfarrvikar«. Tiskovina krstnega ista dvojezična, nemška in slovenska, toda kolone so b,le izpolnjene v nemščini. — Jezikoslovca Lučk« rnann in Baumgartner. Ta dva gospoda, ki po svoji lastni izpo-redbi nista vešča slovenskega jezika, ta v zadnji seji rTrgovske in obrtne bornieeu sraelo zajahala jezikovne svoje kljuse ter strmečirn slovenskim zborničnim svetnikom razlagala raz svoje vzvišeno rilologično stališče, da na Kranjskem vladajoča ,.uovoslovenščinau malo ni enaka koroškemu slovenskemu narečju. V tem narečju govorečim Korošcem je ta novosloven-scina prav tako tuj jezik, kali o r u e m š č i u a. Čemu torej vsiljevati v šcem ta jezik, katerega ne samo ne icjo, ampak tudi ne marajo?! Ali ste slišali ta vseskozi znanstvena izva-Smo pač zabiti ljudje — mi enci, da tega do sedaj še nismo uvideli in da sta morala priti šele učenjaka Luckmann in Baumgartner, da ta nam odprla oči! Iu kakšna učenjaka sta ta dva moža, človek bi kar strmel! Ne znata, kakor s ponosom nanašata, rno voslo ven s čineu, o slovenščini tudi nimata pojma, lic temu sta natanko dognala vse istvene in nebistvene razlike, ki ločijo ta dva jezika, prepulila sta vse jezikovne korene in korenine in koČno z matematično gotovostjo dokazala, da si kranjska in koroška slovenščina prav cisto nic nista v sorodu, nasprotno, da aa podlagi vsestranskih in temeljitih znanstvenih studij in raziskavanj prišla do -epobitnega zaključka, da je tisto ko roško narečje, koje ti neuki Slovenci reklamujejo za-se, pravzaprav eden med Številnih nemških dialektov! Fenomenalno! Ves aaučni svet bo strmel o tem piramidalnem razkritju in bo pozorno slušal eleduhovite dokaze teh dveh uČenja-;ov! Blamirani smo pred celim svetom, obiti, to je dognana stvar. Položimo ojno orožje. Koroška je za nas izgub iena, g. Baumgartner je z eno svinč-likovo potezo izčrtal 150 tisoč koroš-rih Slovencev in jih pripisal Nemcem, o ni na Koroškem več Slovencev! Jravo, g. Baumgartner, to je vsekakor robatno sredstvo! Na ta način bi se i preklicani Slovenci že še dali „ohne ederlesens" spraviti s površja in mo-pce se g. Baumgartner že giblje v rijetnih čustvih, da bi v kratkem mo-z novo svinčnikovo potezo izčrtati tajerske in druge obmejne Slovence, rav kakor je predvčerajnim koroške, da dali bodo te svinčnikove oteze na žitje Slovencev res liko učinkovale, kakor si g. Baum artner morda v resnici domišljuje, je vsem drugo vprašanje. Fiksne eje so ponajveč posledice sbožnih želj in gotov znak temnjevanja razuma, pa ne da je Matija odločno zavrnil rekši : eni ni treba ničesar praviti. Zdrave imam in kar sem sam videl, lega [i nihče ne utaji. In ker je Rovan molčal, je najeva] Matija: — Srečo pa imaš pri ženskah! fav pasjo srečo! Ves Št. Lambert je be zaljubljen. Vojvodinja, grofica lena in pa še tista Margareta, ki je er tako hladna, da se zmirom bojim, bi poleg nje zmrznil. Vidiš, ko bi jaz v tvoji koži, jaz bi že vedel, ! bi storil. Vojv odinji bi se laskal, bi mi naprej pomagala, potem bi vzel to drobno vešo, to grofico, dar pride k nam je tako, kakor bi fnce posijalo v sobo. Poslušaj mene Irejče, in vzemi Heleno. Denarja !er ne dobi dosti, a vesela je vedno Itaka žena, ki se ves dan smeje, je f vredna, ko sedem gradov. Če jo toieŠ, Andrej če, pri moji veri da fanem pri vaju in bom vajine otroke (sto val. Rovan pa na toplo prigovarjanje pijevo ni ničesar odgovoril, nego pčeč povesil glavo. In misli njegove zletele v Št. Lambert in prvič ga pbsla zavest, da ljubi — sestro svoja smrtnega sovražnika, Margareto Lindeck. bi hoteli to trditi o Vas, najmlajši slo venski iezikoslovci! — Bodoči deželni glavar v Istri. Puljski župan in državni poslaneo dr. Ludovik R i z z i je kan didat za mesto deželnega glavarja v Istri, dasi ne zna ne besedice hrvat skega ali slovenskega jezika. Neki tržaški listi, ki je v tesni zvezi z vlado, pravi, da goji »ultraitali-janska stranka v Istri glede dr. Riz zija velike nade, ker ga smatra najsposobnejšim, da potlači odpor slovanske manjšine. — Učiteljske vesti. Absol-solvirani učiteljski kandidat g. Matej Berce iz Orehovice je imenovan za provizoričnega učitelja in voditelja v Krki. — Disciplinarni zakon za štajersko učiteljstvo je naučni odsek po večdnevni debati dovršil. Sprejele so se važne spremembe. Paragraf o denarnih globah je propadel; pri disciplinarnih preiskavah se dovoljuje pogledati akte; v disciplinarnem svetu bo tudi eden zastopnik učiteljstva. Proti večim zastopnikom je bila vlada. Točka o političnem vedenju pa vkljub temu še večino ostane. — Promocija. Dne 17. okt. bil je na graški univerzi promoviran doktorjem prava g. Mato VargazOn, avditorijatski praktikant pri c. in kr. višji vojaški sodniji na Dunaju. Če stitamo! — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri je primijera ve like Puccinijeve opere »Boheme«. Glavne vloge imajo g. Orželski, ga S k a 1 o v a, g. An g e 1 i in gdč. K a livoda. Prihodnja predstava je v petek 6. t. m. — Slovensko gledališče. „Mlinar in njegova hči" se predstavlja pri nas redno vsako leto na dan vseh svetnikov — odkar imamo sploh slovenske gledališke predstave. Koliko so se nemški kritiki že trudili, da bi to igro ubili; koliko, da bi jo osmešili. Vse zaman. Življenska moč te igre je večja, kakor moč vseh kritikov in še dandanes^ se predstavlja ta igra na premnogih gledališčih redno, leto za letom, in njena privlačna sila ni nič manjša, kakor pred sto leti, ko je bila spisana. To se je videlo tudi včeraj pri nas. Gledališče je bilo nabito polno, in še niso dobili vsi prostora, ki so se oglasili za vstopnice. V ocenjevanje te predstave se ne bomo spuščali, ker se igrajo vse vloge v tej igri po stari, davno ustanovljeni tradiciji leto za letom. Občinstvo je bilo jako zadovoljno in ni štedilo z izrazi priznanja. — Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje mesečno zborovanje bo v sredo, dne 4 novembra ob polu 6. uri zvečer v deželni bolnici. — Umrl je v Gorici v starosti 29 let vrli rodoljub g. Ante Maver, asistent dež. odbora goriškega. — Učiteljsko društvo za litijski šolski okraj naznanja svojim udom, da bode, dne 12. novembra t 1. ob L uri popoludbe hospitacija v Višnji gori. Tema: učna slika »Lisica« obravnava gospica Pavla Tomšičeva. — Nemška nesramnost" V slovanski Pragi bi si nemški „buršia radi sezidali svoj dom, a manjka jim denarja. Zato so priredili že 1. 1901. loterijo s 100.000 srečkami po 2 K. Žrebanje naj bi se vršilo že 15. decembra 1902. Pa nemški bratci niso nič kaj pridno kupovali teh nemških srečk ;zato se je žrebanje preložilo na 15. julija 1903. Pa še ni šlo — treba je bilo žrebanje preložiti na 15. december 1903. In ker Nemci teh srečk le ne kupujejo, začeli so jih „buršiu po svojem komisijonarju razpošiljati tudi nam Slovencem z milo prošnjo: „durch Abnahme derselben den eminent nationalen und gemeinniitzigen (??) Z\veck giitigst fordern zu wollen" ! To je že skrajna nesramnost! In kakšne so te srečke! Na žoltem, Črno-rdeČe obrobljenem polju nahaja se tekst v Črnih in rdečih črkah, spodaj pa je črno-rdeče-žolti študentovski grb, obdan s hrastovim vencem in frankfurterskimi trakovi. In take srečke ponujajo Slovencem, ker je nemška požrtvovalnost premajhna! A na naša vrata trkajo zastonj. Naj gredo vender med Nemce tja v „rajh", kamor jih itak srce vleče, beračit. Da se Nemci ne ogrevajo za to podjetje, je umevno. Skupna vrednost dobitkov „presega" namreč 40.000 K (nasproti 100.000 K srečkam k 2 K!!), prvi glavni dobitek pa znaša celih 20.000 K vrednosti! In na vsakih 25 (prvotno 50) srečk spada en dobitek! Šance so toraj preslabe, da bi Še tako „hudi" Nemci riskirali po 2 K za vsako srečko. Naši Nemci raje jem 1 j e j o, kakor pa dajejo. To so v tem slučaju tudi predobro skusili nemški „burši" v slovanski Pragi. Radi tega jim pa še ni treba s svojimi frankfurterskimi srečkami kroŠnjariti pri svojih narodnih nasprotnikih, kajti taka predrznost se jim bo po zasluženju poplačala! — Požar. Antonu Malečkarju v Ostrožnem brdu je 26. pr. m. zgo rela koča, v kateri pa ni nikdo stanoval. Zavarovana je bila za 600 K, škoda pa znaša samo 400 K. Požar je najbrže nastal vsled neprevidnosti — Porotna zasedanja za leto 1904 bodo v Celju 8. februarja, 2. maja, 12. septembra in 21. novem bra; v Mariboru pa 7. marca, 6. junija, 12. septembra in 14. novembra. — Potres. V noči od sobote na nedeljo je bil na Notranjskem in na Goriškem potres. V Postojni so ga čutili ob 12 uri 20 min. Sunek je bil precej močan a kratek. Sprem ljalo ga je podzemsko bobnenje. V Matenji vasi so Čutili potres ob istem času. V Na kl u na Goriškem so čutili močan sunek in sicer ob 12 uri 17. m. — Akad.-tehn. društvo „Triglav" v Gradcu priredi dne 4. novembra svoje drugo redno občno zborovanje; lokal »Hotel Schimmel«, začetek ob 8 uri zvečer. — Trgovina z dekleti v Avstriji. V »Soči« čitamo: Pod tem naslovom prinaša »Neues Wiener \Vochen Journal« iz Gorice dopis, ki se glasi: »V goriški okolici, zlasti v slovenskih vaseh Miren, Vrtojba, Bilje, pripovedujejo, da iščejo v Aleksan driji služkinj, baje s 30 do 40 gld mesečne plače. Službe se oddajajo samo v boljših hišah, kjer dobivajo služkinje tudi mnogo darov. Čudno pa je pri tem, da iščejo le dekleta v starosti 16 do 20 let. In res je odpotovalo v zadnjih tednih mnogo de klet, ne da bi se vstrašilo visoke potnine. Večja množica deklet od pluje v Četrtek 22 oktobra ali v pe tek 23. t. m. iz Trsta v Aleksandrijo, in sicer so to dekleta iz Vrtojbe in Mirna. Obljube so morale biti jako vabljive, ker je takorekoč nastala med kmetskimi dekleti prava potna epidemija.« Oni, ki je pisal to vest, mora biti dobro poučen o tozadevnih razmerah v naši okolici. V Aleksandrijo silijo res ie kar nenavadno dekleta, ki gredo proti 20. letu, in to največ iz Dornberga, Prvačine, Bilj, Vrtojbe, Mirna, Šempasa itd., s kratka: skoro je ni vasi v okolici na Vipavsko stran, da bi ne imela svoje »Aleksandrinke«. Izgovor, da gredo iskat kruha, je jalov, ker dela ne manjka tudi doma. Seveda se slika življenje v Aleksandriji z živimi barvami, kako dobro da je tam, in ako piše katero dekle domov, kako dobro je tam in koliko zasluži, misli cela vas, da se jej godi kakor v raju. Ali temu ni tako. Vračajo pa se domu izžete in pokvarjene, in po vaseh kažejo za njimi s prstom kakor na ničvredna bitja. Tu na pr. je dosti posla tudi za — duhovnike, ko tako kričijo, da delajo za ljudstvo. Odpeljavanje deklet v starosti 16 do 20 let v Aleksandrijo pomeni veliko izgubo v marsikakem pogledu, zato je skrajno potrebnu bojevati se proti odhajanju »služita v Aleksandrijo ! — Manufakturno zalogo iz konkurzne ma«e tvrdke Guričnik k Ledenig je kupnim potom pridobila tvrdka A & E Skaberne v Ljubljani ter bode isto od 4. novembra t. 1. naprej pol ceno razprodaj*lo. — Ljubljansko kreditno banko ogoljufal. Dne 30. m. m. dopoludne je prišel v ljubljansko kreditno banko tajnik hranilnice in posojilnice v Kopru Franc Pečnik in vprašal, če je že došlo od hranilnice in posojilnice nakazilo, da se njemu izplača 1500 K. Ker dotično nakazilo še ni bilo prišlo, odstranil se je Peč nik. Popoludne istega dne se je zopet zglasil v banki, in ker so takrat že imeli v rokah zadevno nakazilo, izplačati so mu zgoraj navedeno svoto. Drugi dan so sele v banki izvedeli, da je Pečnik dotično nakazilo sam pisal in podpise na nakazilu ponaredil, nakar se je stvar naznanila policiji, ki je za PeČnikom brzojavila na vse strani in je upati, da ga oblastva dobe v roke, predno se bode ukrcal na kako ladijo in se odpeljal proti Ameriki. — Žepna tatica. V romarski cerkvi na Brezjah se je med mašo izvršilo več žepnih tatvin. Splošno se je sumilo, da jih je zakrivila neka Ivana Fabjan, perica iz Lupina v Istri. Ta sum se je deloma opravičil, ko je Marija Brodnik iz Spodnje &ške zapazila, ko je Fabjan segla neki ženski v žep. Ker jo je udarila po roki, je jela kričati, vsled česar je prihitel cerkovnik Josip Tavčar, ki je tatioo prijel, jo iztiral iz cerkve in je izročil občinskemu odborniku Finžgarju. Ta jo je dal preiskati in našlo se je pri njej 99 K 11 vin. denarja, mala listnica takisto z denarjem, ena ženska srebrna ura, dva zlata prstana in ena srebrna broža. OroŽništvo jo je izpraševalo odkod je dobila vse te stvari, toda ona je odklonila vsako izpoved. Uročili so jo sodišču v Ki dovljici. — Pijanec v nevarnosti. VČeraj zvečer priguncal se je po Karlovski cesti zidar M G. Kolovratil je po cesti semtertje in vsa cesta je bila njegova. Ko je privozil električni voz, »zašajtalo« je pijančka pred voz in padel bi bil pod voz, da ga ni v tem hipu na mestu navzoči redar prijel in porinil stran, da je padel poleg voza, nakar je voznik električni voz ustavil. »Je že dobro, le peljite naprej«, je dejal možiček; S3 pobral in kolovratil naprej po cesti. — Vojaški izgred. Včeraj prišla sta dva prostaka domobran skega pešpolka v gostilno Ernesta Kodra na Ambroževem trgu št. 7 in sta začela v gostilni brez vsakega vzroka razbijati z vrčki po mizi. Ko ju je gostilničar opominjal, naj mirujeta, je eden vojak potegnil bajonet in ga udaril po glavi, nakar je še tolkel z bajonetom po mizi in razre zal tri namizne prte. Nato je zbežtl iz gostilne. Vojaška patrulja ga je na Poljanski cesti prijela, a on ji je ušel. — Z nožem napadel je vče raj zjutraj na Rimski cesti grof\Val-dersteinov hlapec Franc Kastelic na takarico 4Eano S., s katero je imel pred nekaj Časa ljubavno razmerje, katera ga pa sedaj ni več marala. Čakal jo je menda celo noč pred sta novanjem na dvorišču in ko je zjutraj prišla ven, jo je sunil z nožem v čelo in jo zadel ravno nad desnim očesom. Natakarici bi se bila slaba godila, da ji niso prišli ljudje iz hiše na pomoč, ki so nasilnega hlapca postavili na cesto. — Konj v kanalu. V soboto dopoludne se je na Poljanski cesti konj posestnika in trgovca Franca Babica na Dolenjski cesti št. 13 udri z zadnjima nogama v kanal. Moralo je prjti več ljudi, da so konja izvlekli iz kanala. Konj je stal na mreži kanala in ko je prestopil, se je mreža premaknila in konj je zdrknil z no gama v kanal. Konj se je na nogah precej poškodoval. — Zaprli so danes dopoludne bivšega železniškega uslužbenca Fr. Snoja, stanujočega v Zalokarjevih ulio h št 8, ker je kradel na južnem kolodvoru. Včeraj je ukradel iz ne kega zaboja 8 klg. surovega masla. — Pogreša se od 26. septembra t. 1. grof Vincencij Tyskiewioz. Omenjenega dne odšel je iz svoje hiše v Tešnu in se ni več vrnil. — Laski delavci zapuščajo Ljubljano. V soboto ponoči se je odpeljalo iz Ljubljane 90 laških delavcev, ki so čez poletje tukaj pri raznih stavbinskih tvrdkah delali. — Na Hnušico k zgradbi že leznice se je odpeljalo včeraj zjutraj z južnega kolodvora 100 Macedoncev. — v? Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 15 izseliencev. — Iz Amerike je došlo včeraj zjutraj v Ljubljano 20 oseb. — Razpisano je mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem poštnem uradu v Šmartnem v Tuhinju, politični okraj Kamnik. * Najnovejše novice. — Dva vlaka sta trčila skupaj na progi Milan-Rim. Ranjenih je več oseb. — Židovsko klanje v Kišenevu pride pred porotnike 6. t. m. Poklicanih je 500 prič. — P o vod nji so imeli zadnje dni po Tirolskem in Benečiji. — Nezgoda v rudniku. V Dortmundu so se plini razpočili ter je bilo pet oseb ubitih. — Požar v gledališču. V Kolinu je nastal v mestnem gledališču med predstavo požar, ki je provzroČil velik strah in zmedo. Vendar se je posrečilo ogenj pogasiti. — „Radodarniu papež. Papež Pij je imenoval dunajskega slikarja Lippaija za rimskega grofa v zahvalo, ker je pogodil papeževo sliko. — Umrl je na Dunaju srbski sek-eijski načelnik Marko Jurgovie. — Ločitev W o 1 f a v e g a zakona je bila tudi v prizivni razpravi potrjena in sicer sta zakrivila ločitev oba. Telefonska in brzojavna poročila. Rakek 2 novembra. Občinski odbor glavn3 občine Rakek se je v včerajšnji svoji seji soglasno izrekel protiobstrukci j i in splošni volilni pravici. Celovec 2 novembra Na Koroškem so zadnji ostanki ravnopravnosti odpravljeni. V soboto je bila razprava v Velikovcu. Tožnik, toženec in priče so bili sami Slovenci. Vkljub temu je bila razprava nemška. Razlog je bil ta, ker je bil zagovornik toženca Nemec. Sodnik je dr. Brejcu zagrozil kontumaci-r a n j e, ako govori slovensko! Danes je dr. Brejc pred dež. sodiščem zagovarjal dva, samo slo- venskega jezika zmožna Slovenca. V smislu točke 3 naredbe iz leta 1862. je zahteval dr Brejc slovensko razpravo in odklonil slovenščine nezmožne sodnike Sodni dvor je sklenil, da bo razprava nemška, dr. Brejcu je prepovedal slovenski govoriti. Dr. Brejc se ni uklonil in dobil radi rabi slovenščine ukor. Ker je govoril vkljub temi slovenski, odzveta mu je bila beseda. Razpravi sta bili vsled tega preloženi. Dunaj 2 novembra. Vojni minister Pittreich je odredi, da se na Ogrskem na vojašnicah, ki so last posamičnih občin, napravijo samomadjarski napisi, na dragih vojašnicah pa nernško-madjarski napisi. Dunaj 2. novembra Srbski dijaki so s silo preprečili predstavo v „Urania-gledališču", kjer so so kazale podobe o uimru srbske kraljevske dvojice. Pet dijakov je Ulo aretiranih Dunaj 2. novembra. Policija je pisatelju Hermanu Bahru prepovedala čitati pred povabljenim občinstvom Arturja Schnitzlerja spis „ReigenK. Praga 2 novembra. Žena odličnega slikarja L. Marolta, nekdaj sloveča krasotica, ki je pa zadnji čas živela v največji bedi, se je usmrtila. Budimpešta 2. novembra Ministrski predsednik T is za se pogaja sedaj z neodvisno stranko, da omogoči redno funkcioniranje državnega zbora. Neodvisna stranka zahteva med drugim tudi volilno reformo. Zemun 2. novembra Iz Zaj-čarja se poroča, da so prišli tam na sled novi zaroti oficirjev proti kralju Petru Bel i grad 2. novembra. Rekonstrukcija ministrstva je postala neizogibna. Finance prevzame Paču, javna dela Radovano-vič, vojno ministrstvo Živ-ko vič Sofija 2. novembra. Volitve v sobranje so se izvršile v miru Vladi je večina zagotovljena. Berolin 2 novembra. Profesor Mommsen je v nedeljo umrl Rim 2. novembra. V Vatikanu je nastal ponoči ogenj. Knjižnic* je bila v veliki nevarnosti Ker vatikanski gasilci niso mogli ognja pogasiti, so poklicali mestne gasilce na pomoč. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca oktobra 1903 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 915 strank 417.211 K 94 h, 779 strank pa dvignilo 587.072 K 61 h. — Splošno kreditno društvo v Ljubljani. Denarni promet meseca oktobra 1903: Sprejemki 188 894 K 21 h, izdatki 185.719 K 41 h, skupaj 374 613 K 62 h. Skupni denarni promet od 1. januvarja do 31. oktobra t. 1. 4 885 623 K 16 h. Poslano.** Več pijetete. Lepa in hvalevredna je navada, na Vseh svetnikov dan se spominjati svojih umrlih dragih in njih grobove okrasiti s evetkami in z zelenjem. Toda časih se najdejo ljudje, ki na surov način žalijo čustvo pijetete, ki navdajajo vsakega, kdor pride ta na dan pokopališče. Tudi včeraj se je zgodila nekaj taeih slučajev. Posebno škandalozen slučaj, ki je obudil občno ogorčenje, se je primeril pri rakvi rodovine Čikove. V tej rakvi počiva dveletni sinček netja-kinje gospe Čik, in naravno je, da so stariši hoteli tudi na ta grob položiti nekaj cvetic. Poslali so jako lepih in okusno prirejenih cvetic, a za varstvo rak ve postavljeni ljudje — dva lanta in neko dekle — so vse te cvetlice proč zmetali. To seje zgodilo trikrat in sicer so fantje naravnost priznali, da so to storili po naroČilu pospe Čikove, ki je bila celo krstna botra otrokova. Čulo se je, da je to grdo potepanje gospe Čikove posledica tega, da njen umrli soprog ni vsega premoženja njej zapustil, marveč tudi materi tega otroka. Vse občinstvo se je zgražalo nad toliko surovostjo, to pa tembolj, ker je znano, da gospa Čikova prav rada hodi po božjih potih, ni v njenem *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon snu ne dosti vere, ne dosti one pijetete, ki jo ima vsak človek do umrlih. Njeno postopanje je tem grje, ker je bilo dogovorjeno, da bodeta obe družini v tej rakvi pokopani, gospa Čikova pa je v svoji brezmejni hudobiji hotela celo dati odklesati napis s kamna, da tam počiva, omenjeni otrok, kar pa §eje po intervenciji advokata preprečilo. Kako hudo in bridko je moralo biti prizadetim starisem vzpričo tacc^a postopanja pri srcu, si vsakdo lahko misli. Prav z ozirom na to seje splošno izrazila želja, naj se se ta slučaj javno pribije in smo nekateri opazovalci popisanega prizora na mestu zložili potrebno svoto za to objavljenje. Več neprizadetih opazovalcev. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 2* uovembra 1903- Naložbeni papirji. 1 Denar 1 Blago ftS.% majeva renta . . . 100 35 100 65 £-2°/o srebrna renta . . . 10010, 100 20 l6'o avstr. kronska renta . 10020 10O4O I«70 n zlata „ 11975 119 95 i°/0 ogrska kronska „ 98 25 ! 98 45 l«/o „ zlata i% posojilo dežele Kranjske iVi°/o posojilo mesta Spi j o ta a1;.0/«. n » Zadra 11830 11850 9925 100 25 100 — —•— 100- —■— «Vi0/obo8.-herc. Zel. pos. 1902 10015 10115 a°/a Češka dež. banka k. o. 99 70 100 20 i 5 n ■ o H 1» »» u* I1/«0/,, zast. pis.gal. d. hip. b. 9970 100 20 101- 10180 If/i° o pest. kom. k. o. 2 10°/0 pr...... 1C5 75 10675 t1/,0'o zast. pis. Innerst. hr. iViB/o h ogr. centr. deželne hranilnice . ior— 102- 10025 10125 4Vi°/o zaflt. pis. ogr. hip. b. IN* U 0Dl« lokalne že- 100 — 100-C6 leznice d. dr. . . . 100-— ior— if/i°/o n češke ind. banke 100-25 101*25 a°/o prior. Trat-Poreč lok. žel. 98 60 4°, o „ doleniskih železnic 9» BO 100 '30 8°/. ti juž. žel. kup. Vi Vi 302 25 304 25 6Vi°/q av. pos, za žel. p. o. 100 50 10150 Srečk«* Srečke od ieta 1854 . . . 170*- 178 — n m it 1880Vi • • 183- 185 50 1884 h ii ii aowt • • * 853- 256 — 155 — 156 80 ae mli. kred. I. emisije ; 292 — 297 — 286—1 290 — rgrBke hip. banke . i 260*- 265 50 „ srbske a trs. 100'— 88- 90*- H turske . ... Saeilika srečke . . 136- 137 - 18 80 1980 Kreditne a ... 462 — 466 — Inomo&ke s . . 82 — 86-- Krakovske > • • . 78— 82'— ljubljanske M . • , 70 - 74 50 Avstr. rud. kriBa , ... 63 — 54 — Ogr. ,| i, ■ • • • 26 65 27 65 Etndolfove ■ • • < 67- 68- Balcburake .... 75 50 79- Dunajske kom. «... —•— -- Južne železnice ■ . . 8425 85 25 Državne Železnice. . , . 673 50 67450 Avstro-ogrske bančne del. 16-20- 1630 - Avstr. kreditne banke , , \ 678 50 679 50 Ogrske a , 740 50 741-60 ŽivnosLenske „ Premogokop v Mostu (Briir) SfOBO 25250 705 - 708 — Alpinske montan .... 386 50 387 50 Praske želez. ind. dr. . . 1830 - 1840 — Sima-alaranji . . . . 48150 483*50 Trboveljske prem. dražbe . 384 — 388 — Avstr. orožne tovr. družbe 357 - 361 — Cofike sladkorne družbe . 153- 155 50 Valute, C. kr. cekin ,..... 1135 11-39 ^20 franki 19 04 19*0« 80 marke ....... 23.46 2354 Sovereigna ...... 23*93 24 03 Marke........ 11717 11737 Laski bankovci..... 95 25: 95 50 Sablji........ 253--1 254 — 4-84| 5 — Meteorologično poročilo. aa nad morjem 306*3. fin c Stanje g P vanj a zT™T © t! vmm.l g 0 Viiina nad morjem 306*3. Srednji -tratili tlak 7S60 mm O Vetrovi Nebo 31. 1. 9. zv. i 737 6 7. zj. 2. pop. 738 9 739 6 9 4 ar. jvzhod dež 9-0 109 brezvetr, brezvetr. dež dež , 9. zv. j 7410 2. 17. zj. 1 7418 p [5. pop.: 7413 10 2 j si. szahodj oblačno 10 0 laL svzhod: oblačno 13 6 I si jjvzh. jasno AmA»*- temperatura sobote in nedelje 9 9° in 74°, — normaie: 10 0° Mokrina v 24 urah: 5 2. mm in in 71°. — 4 8 mm. — Zahvala. Povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, pra deda, tasta, strica in svaka, gospoda Andreja Rovan-a kateri jezdne 27. t. m. mirno v Gospodu zaspal, se nam je od toliko strani izrazilo odkritosrčno BOčutje na britki izgubi, cH nas veže dolžnost, za imenovane dokaze izreči tem potom najprisrcnejSo zahvalo vsem prijateljem in znancem ||od blizo in daleč, posebno se gospodom iz Vipave in Vrhpolja, koji so nepozabnega pokojnika h premih k večnemu počitku, ter so nam bili tolažba in tešilo v britkih urah. Na Colu, 1. novembra 1903. (2852) Žalujoči ostali. Turške srečke prevzemam v svrho odločitve kuponske pole in prejema na to odpadajočih 2 frankov v smislu zadevnega razglasa in izvršujem vso to manipulacijo za lastnike srečk (2856) J. O. MAY banka in menjalnica v Ljubljani Zaloga špecerijskega blaga iz konkurzne mase „Anton Prockl" v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu št. 6, v Bahovčevi hiši, sodno cenjena na 4416 K 31 vin. === je vsa skupaj na prodaj. ^== Ponudbe naj se pošiljajo do 15. novembra t. I. podpisanemu upravitelju konkurzne mase, ki daje tudi daljna pojasnila. (2835-2) Dr. Kari Aliazhizli. Razglas. Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem službo praktikanta z letnim adjutom 1C00 K. Prošnje opremljene z dokazili o usposobljenosti za to službo ter z zdravniškim spričevalom vložiti je do vštetega 17. novembra t. L pri podpisanem ravnateljstvu. (2855-1) V Ljubljani, dne 2. novembra 1903. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr, ravnateljstvo drž. Železnico v Beljaku. Zavod ia TOsndgA reda. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod lz Ljubljane juz. kol. Proga ooz Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyi. v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zintraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob li. uri 51 m dopoldne 080bni Vlak V Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3- ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. L jalno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Flzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Liipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbi2, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in 11. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto In v Koćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri5 m po-polndne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Izubijano juž. \ol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzensiest.0, Solnograd, Line, Steyr, l&l, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I. in II.razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Lmc, Stejr, Pariz, Gtenevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran-zensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Smo-hora, Celovca, Pontabla Crez Selzthai iz Inomosta v Solnograd, — Proga li Novega meita ia Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljnfcljane drž. kol. v Zamcik Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Prihod v LduUjano drž. kol. is £amnika- Me&ani vlaki: Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri ti m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 mm. pred krajevnim časoui v Ljubljani. (1719J Sukneno blago. za vse potrebe se prodaja v vsaki kakovosti in največji izberi najceneje pri J. GROBELNIK-U Ljubljana Pred Škofijo I. Mestni trg 20. Sukneni ostanki po zelo nizki ceni. ^Vzorci se pošiljajo na vse strani brezplačno. Hiša v v najlepši Ug[ in najboljšem stanu, ki prinaša mnogo dohodkov, se radi menjave bivanja proda. Kje? peve upravmstvo »Slovenskega Naroda«. (2806-2J lika za nakup! Bele garniture z otlim robom 2808 3 v vseh velikostih prodaja po čudovito nizkih cenah Anton Šare Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8 nasproti hotelu „Lk>yd". G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugI medikamenti z največjo skrbnostjo in snainostjo. Plreolletfi želodrna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372—36) Plftolievo zeleznato vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K Pleeolljevl sirupi lz malin ali taniarlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 130. Zunanfa naročila po poitnem povzetfu. P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. italijanskega jezika otvorila je G mesečni tečaj. — K1op ieli pouka v italijanščini naj ae igU( na Kongresnem trgu št. 3, II. nadst otografični atelie v kaki več i vssi ali v mestu s vzame v najem ali tudi kupi Ponudbe upravn'štvu »Slov. N» roda« pod znakom jAtelier*. | Izvrstna fina (n vinavbuteljah «■<*!»w trgovini Sdmitnd 3(avčić Ljubljana, Prešernove ulice, Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje d o lire 1« ur m o n IJ t* čega ■hi •efl stroj r. — Daje ae tudi na obroke. Ceniki na zahtevn £6 brezplačno. Garantirano dobro vino m žganj podviženo progledu kemijske pn-sku sevalne postaje na Dunaju, dobiva se pri Ois (Cissa) v J)almacijt. SI l she ▼eg kod nei raz in ■tri •lo< dib ogc Ter odh ino kri mo, m o če dal bru ▼elj jeČ< je i nar vsa rod ▼ B< Clo kak zak od pa z resi Splošno razširjeno mnenje, da je nahod zdrav in da hud nahod zabrani druge bolezni, — je napačno. To sledi že iz tega, da je več ali manj vsak nahod zvezan z mrzlico. V premnogih slučajih je pa nahod naravnost nevaren. Zlasti otrokom in ljudem slabotnega telesa lahko postane nahod ob neugodnih razrierah celo za življenje nevaren, če bi se iz njega razvilo huđo pljučno ali bronhialno vnetje. Zato je pa važna zdravstvena zahteva, vsak nahod za-treti že v kali. V ta namen naj se rabi Forman, novi eter za nahod, ki so ga na predzadnji nkupsčini nema»ih narav in zdravnikov v Hamburgu navz< č sorji in zdravniki pregledali in ozn.i" naravnost idaalno zdravile za hod. Forman je poklorani menthy! v :i mentola. Vporablja se ga kaj pri| lažji nahod se rabi Vlentoluva bati ljica 40 vin.). Pri hujšem nahodu ni rabijo, toda le na zdravnikov | manove pastile (76 vin ) za vdihava cevke vdihavalne steklenice. Us; t do v it in pomaga v početku BI nezmotljivo. Dobi se v vsaki U Lir: am Hiš en ep€ fjub v Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovr8tnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in biiirt z zmanjsnjočimi se vplačib. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. £• Air i O* A" ■v:za.3©233ln.st zavarovalna banica tt Prag 1^ Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 IL Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vgesatozl ilovansku - naruduo upravo. (26—120) V*» pojMnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši W tx ONpotlMUlK ullruli »tev. Zavaruje poslopja in premičnino i»rut požarnim Škodam po najnižjih Škode cenjuje takoj in najkulanti:o:«> Uživa najbo^Si sloves, koder \ Dovoljuje iz Čistega dobička -podpore v narodne ;in obČnokorl»tIlt, | namene. izdajatelj in odVovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina iu tisk .Narodne tiskarne1 ki tli i >olj, •gu :ki iud n km nt( >6 [eni ki 10 96