Leto LXXV n Spedizioiie In abbonamoBto Poštnina plaćan« ▼ gotovini. V C|uM|nI, petek 3« Mptei UREDNIŠTVO EN OPRAVA: LJTTBLJA-NA, PUCX3NUBVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije tn DNIONE PUBBLICITA ITAUANA a A*, MILANO 31-22, 31-23, 31-2-4, 33-1 Računi pri postno Čekovnem si Ljubljana Stev. 10-351 te 31-33 ,— lnosem^ro 15.20 CON opoldne — MeaeCii a naroCntea 11.— Ur, ONAKIA ESCLUSTVA per le pnbblicita 1 tankov in 20 oklopnih vozil. Skupine letalstva osi so ponovile napele napadalne akcije na sovražna zbirališča; v živahnih spopadih so italijanski in nemški lovci sestrelil] 21 britanskih letal; 3 nadaljnja letala so treščila na Ma, zadeta ©d protiletalskih baterij. Pet naših letal se v zadnjih dveh dneh ni vrnilo z bojnih poletov. V poslednjih letalskih operacijah na egipt-skem bojišču je 91. eskadra 4. lovskega oddelka d:>segla svojo 100. zrnato. Skupine lovcev, ki so se posebno odlikovale v operacijah teh dni nad Egiptom, so pod poveljstvom majorjev Luigija Filippija, Giuseppa d'Agostinisa, Koberta Fassia in kapitana Carla Kuspolija, S slavo ovenčana lovska eska drila Rim, 3. sept. s. 91. eskadra lovcev, navedena v današnjem vojnem poročilu, se imenuje po Francescu Baraccu. Ustanovljena je bila pri Sv. Catarini di Udine 1. maja 1917. z letali in piloti, ki so se leta 1916. izkazali na fronti 3. armade. Od ustanovitve je bil njen član Francesco Baracca, ki je potem prevzel poveljništvo. Po smrti največjega asa v pretekli vojni je eskadrila dobila ime po Francescu Baraccu. V juniju leta 1940. je bila dodeljena 4. odredu lovcev in se je premestila iz severne Italije v Severno Afriko, kjer je šest mesecev neprekinjeno delovala ter se udeležila prvih operacij na cirenaiško-egiptskem ozemlju. Spomladi leta 1941. je dobila namesto slavnih letal tipa »Fiat C. R. 42« lovska letala tipa »Mačehi C 200« ter se je udeležila akcije na Balkanu. Lani v poletju se je 91 eskadra preselila na neko otočno oporišče v južni Italiji in je pričela z vrsto operacij proti Malti in na osrednjem Sredozemskem morju ter je dosegla številne zmage. V naslednji pomladi je eskadra dobila nove najmodernejše lovce »Mačehi C 202« tn po kratkem bivanju v Severni Italiji je eskadra zopet stopila v akcijo na Sredozemskem morju, nakar se je udeležila afriškega operativnega cilja, s katerim so naše čete prodrle globoko na egiptsko ozemlje. Eskadra Francesco Baracca, ki ji zdaj poveljuje kapitan pilot Carlo Ruspoli, nadaljuje junaško tradicijo asa, ki je bil njen poveljnik. Eskadra si je pridobila mnogo slave nad vsemi bojišči v Severni Afriki, kjer je dosegla svojo 100. zmago nad angleškim letalstvom. Junaška smrt fašističnih borcev Run, 3. sept. s. Odredbeni list PNF citira naslednje fašiste, ki so junaško padli v borbi: Gregx>rio Pretin, bivši Član zveznega direktorija Padove, Riceardo pedrina, bivši politični tajnik iz Padove, Enzo Nar-di, podpoveljnik Gila iz Cassana, Mario Silvestri, šef fašističnega odseka iz Isola della Scala (Verona). Duce pri vežfeah protiletalske zaščite Odlično so se izkazali vsi oddelki protiletalske Rim, 4. sept. s. Duce se je udeležil včeraj popolde vežbe skupine odredov za protiletalsko zaščito. Vežba je bila na velikem trgu osrednje šole gas-ilcev. Duceja so sprejeli šef glavnega stana, podtajniki notranjega, vojnega, mornariškega, letalskega in ministrstva za ljudsko kulturo, šef policije, guverner, prefekt, zvezni tajnik, generalni direktor protiletalske zaščite, predsednik italijanskega Rdečega križa in generalni poveljnik »UNPE«. . Duce, ki ga je spremljal tajnik Stranke je najprvo pregledal oddelke gasilcev, Rdečega križa in »UNPE«, ki so bili razvrščeni z motorji in napravami vzdolž Appie, nakar je odšel v veliko dvorišče šole ter stopil na oder. Vežba je predpostavljala domnevni napad sovražnih letalskih sil v zaporednih valovih. Najprvo so tulile sirene, nakar so se pojavili bombniki v prvem valu. Visoki plameni so se dvignili nad zadetimi točkami. V tej fazi vežbe so posegli vmet» samo oddelki »UNPE«, sestoječi, kakor je znano iz ljudi, ki niso vojaški obvezniki. Brza motorna vozila »UNPE« so bila bliskovito v akciji in so dokazala, da so odlično izvežbana za takojšnjo pomoč in reševanje. Vsa organizacija »UNPE« je izpričala, da je tehnično popolnoma pripravljena. V drugi fazi, ki se je pričela s prihodom domnevnega drugega vala, se je zrušilo celotno krilo provizorične zgradnje zaradi odvrženih bomb. Kmalu nato je rumenkasti dim kemičnih bomb pokril objekt, ki je bil nameščen pred šolo. Tedaj so stopili v akcijo takoj po oddelkih »UNPE« tudi posebni oddelki Rdečega križa s pro-tiplinskimi in avtoambulančnimi odredi ter z reševalnimi psi. Junaštvo poveljnika Trevisana Ponovno odlikovanje letalskega poveljnika Rim, 4. sept. s. Prvi senion Armando Trevisan. poveljnik 44. bataljona Crnih srajc, je bil odlikovan z viteškim križem Savojskega vojaškega reda zaradi odločne poveljniške akcije v marcu letos, ko je bila oblegana posadka v Srbu v področju Gračaci na Hrvatskem. Blokiran s snegom in ogrožen od premočnih uporniških sil je 44. bataljon Crnih srajc v hišah Srba nudil odpor 23 dni z neugnano hrabrostjo in izredno zvestobo, dokler ga niso osvobodili oddelki divizije ^Sassari«, nakar se je bataljon lahko vrnil k lastni legiji. S seboj je bataljon vozil z nepremagljivim prapo- rom na čelu trupla 20 slavno padlih ter nad 35 zmrznjenih in ranjenih legionarjev. Besedilo motivacije za odlikovanje se glasi: Kot poveljnik bataljona Crnih srajc, ki so tvorile posadko v kraju, ki je bil zaradi snežnih žametov popolnoma odrezan, se je 23 dni upiral oblegovanju številnih in dobro oboroženih uporniških tolp ter odbijal silne napade in zadal hude izgube z odličnimi protinapadi. Ko je prišla pomoč se je vrni! na oporišče s trupli padlih, s trobojnico in črnim praporom kot trofejo slave. Srb, Hrvatska, 24. marca 1942-XX. Novo napredovanje pri Stalingradu Sovražnik je bil vržen iz močno utrjenih postojank — Novi uspehi južnovzhodno od Anape V 3 letih nad zo milijonov ton sovražnega brodovja potopljenih Berlin, 3. sept. s. Z vojaškega vira se doznava, da sta nemška mornarica in letalstvo v treh letih vojne potopila 20 milijonov 394.358 ton sovražnega brodovja. Vojna mornarica je potopila okrog 12 milijonov ton; nadaljnje štiri milijone ton je potopilo letalstvo. Se bolj odločna japonska mednarodna politika Tokio, 3. sept. s. List »Asahi* izjavlja, da kaže to, da je ministrski predsednik, ki je tudi vojni minister, prevzel se zunanje ministrstvo da se bo nespremenljiva mednarodna politika cesarstva razvijala bolj odločno glede na razvoj vojne, kar bo pospešilo ustanovitev velike vzhodne Azije in potrdilo še bolj solidarnost Japonske z Osjo. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. sept Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Jugovzhodno od Anape so bile v naskoku zavzete žilavo branjene višinske postojanke. Pred Novorosijskom sta bila z bombami potopljena motorni čoln in čoln za čiščenje min. Pomorske ediniee so potopile na Črnem morju iz nekega konvoja dve petrolejski ladji, dva parnika in šest velikih prevoznih čolnov s skupno 15.400 tonami. Pred Stalingradom so vrgle nemške in rumunske čete v tesnem sodelovanju z letalstvom sovražnika iz močno utrjenih postojank v bunkerjih. Protinapadi so bili zavrnjeni. Za vojno važne naprave v Stalingradu in okrog njega, kakor tudi ladijski cilji na Volgi so bili cilj hudih letalskih napadov. Jugovzhodno od Kaluge in severno vzhodno Medjfna je bilo več sovražnih napadov odbitih. Tudi na območju okrog Rževa se je izjalovilo več napadov sovražnih pehotnih in oklopnih edinic. Pri trm je bilo s sodelovanjem bojnih in strmo? Javnih letal uničenih 109 sovjetskih tankov. Južno od Ladoškega jezera in pred Pe-trogradom so bili odbiti ponovni sovjetski napadi. Na fronti ob Ledenem morju je bombardiralo letalstvo sovjetske artilerijske postojanke na Ribiškem polotoku, kakor tudi letališča pri Murmansku. Sovjetsko letalstvo je izgubilo v dnevih 1. in 2. septembra v letalskih bojih in po protiletalskem topništvu 181 letal, 1 pa je bilo uničeno na tleh. Osem lastnih letal se ni vrnilo s poleta proti sovražniku. Na egiptovski fronti živahno izvidniško delovanje. Število že javljenih i/gub r.a tankih se je povečalo na 52. Nemško in italijansko letalstvo je sestrelilo včeraj 21 angleških letal. Eno nemško letalo je bilo izgubljeno. V noči na 2. septembra so bombardirala nemška bojna letala več angleških letališč severnozapadno in severnovzhodno od Kaira. Preteklo noč so angleška letala izvedla več molilnih poletov, večinoma v veliki višini. To noč so bombardirali največ mesto Karlsruhe. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Posebno v notranjem delu mesta je nastala stvarna škoda in škoda na poslopjih. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih 6 izmed napadajočih angleških bombnikov. Pri napadih iz majhne višine so dosegla včeraj lahka nemška bojna letala z bombami težkega kalibra zadetke na industrijskih in prometnih napravah na oto ku VVight in na angleški južni obali. V noči na 3. septembra so bili bombardirani za vojno važni cilji v srednji Angliji* Preklicano angleško povelje Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja dodatno k vojnemu poročilu: Agencija Reuter je zvečer dne 2. septembra sporočila izjavo angleškega vojnega ministra, ki se takole zaključuje: »Nemško uradno poročilo je javilo, da so Angleži med operacijami pri Dieppu dali ukaz, naj se ujetnikom zvežejo roke in se jim tako prepreči uničenje dokumentov, ki jih imajo pri sebi. Uvedena je bila preiskava, da se ugotovi ali je bil dan tak ukaz. Oporeka se energično, ua bi se le enemu nemškemu ujetniku zvezale roke. Vsak ukaz te vrste bo preklican v primeru, da je bil izdan.« Zaradi te izjave je vrhovno poveljništvo nemške vojske preklicalo ukrep proti angleškim vojnim ujetnikom, ki je bil objavljen 2. septembra 1942 opoldne. Besedilo angleške izjave bo sporočeno angleškim vojnim ujetnikom. Brezupen pol&žaj za Sovjete pri Stalingradu Lizbona, 3. sept. s. Po vesteh ameriških agencij iz Moskve je postal položaj v južnem odseku fronte v zadnjih 24 urah še bolj neugoden za Sovjete, zlasti na sta-lingrajski fronti, kajti mesto je vedno bolj resno ogroženo. Nemškim oklopnim silam je uspel nadaljni predor v sovjetske črte z južnozapadne strani. Sovjeti nemških sil niso mogli zadržati. V nekem sosednem odseku so obrambne čete zaradi izredno hudih napadov v hudi preizkušnji. Na severno zapadnem krilu sta-lingrajske fronte, poroča neka ameriška agencija, je nemški pritisk tako močan, da se pričakuje vsak trenutek, da bodo nemške napadalne Čete izvedle nov predor v ruske črte. Rim, 3. sept. s. Posebni dopisnik »Ti-mesa« na vzhodni fronti poroča, da se položaj južno in južnovzhodno od Stalingra-da še naprej razvija zelo kritično za branilce. Po zadnjih uspehih Nemci ne ogrožajo samo južnega dela Stalingrada, temveč povzročajo tudi ogromno zmedo med sovjetskimi branilci v se verno vzhodnem odseku. Sovjeti si tu zaman prizadevajo, da bi Nemcem preprečili razširjenje njih prednjih položajev onkraj Dona, odkoder je Stalingrad tudi ogrožen. Nemci so še naprej v premoči v zraku in letalstvo krije vse njih napade. Letalstvo je ob mnogih prilikah preprečilo sovražniku, da bi razvil lastne obrambne operacije. V Mehiškem zalivu potopljene sovražne ladje Berlin, 3. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je bilo nekaj ameriških ladij srednje tonaže potopljenih v Mehiškem zalivu. Ladje so potopile podmornice osi. Ameriško mornariško ministrstvo je te izgube priznalo. Neka podmornica osi je po- >"Gćrtovli4\L ^TJ&T*"* HMMvfcai r ^Manupot ] Ovren' "*** ' * Ju«uiiiiuil Elista , > . AaTrakai o 1 gjaskulj [rad 'i ~~* »V'lđdiTiiravta »Verb Baskimčak K i r g i J k step tj Cara PeTrovskoje ^Blagodarnoje Ulan ho •Ver oš »lov ik " JovoTninjkajd r. vodij - Soč it S i Ardahan, Merila o sc »ca :ookm *wv» cevovod za naflo - železnice HI ležišča nafte ^vUo- *urj \va.\- V.. Nariičevanj topila tudi mehiški parnik. ki jc bil v ameriški službi in sicer na poti Tampico—Havana. Akcije nemških letal na zapadu Berlin, 3. sept. s. DNB doznava iz vojaškega vira, da so bila nemška vojna letala včeraj zaposlena z oboroženimi iz-vidniškimi operacijami nad Anglijo in z zaščitnimi akcijami nad Rokavskim zalivom. Ob napadu iz nizine na neko vojaško oporišče na otoku Wight so bili z bombami v polno zadeti številni objekti. Nemška letala, ki so sodelovala v teh operacijah, so se vsa nepoškodovana vrnila na oporišča. Istega dne so posamezno operirajoča angleška letala priletela nad francosko obalo Rokavskega preliva, a so bila prisiljena opustiti svoje načrte in se vrniti. Nemški lovci so se na alarm takoj dvignili in sovražnika prepodili. Oster sovjetski napad na zaveznike Stoekholm, 3. sept. s. Iz Moskve se doznava, da je šef sovjetskega obveščevalnega urada Aleksander objavil v »Pravdi* ogorčen članek glede obljubljene, pa vendar ne obstoječe pomoči Angloameričanov. Vojna je stopila v fazo. ko delanje neskončnih načrtov in večne debate o raznih metodah bojevanja v ničemer ne pomagajo skupni stvari, piše Aleksandrov. Pisec poudarja, da zavezniki Anglosasi, ki razpolagajo z zadostnimi silami in bi lahko poslali znatno pomoč Sovjetski zvezi, izgubljalo dragocen čas v neskončnih izmenjavah pogledov, ki nimajo prav nobene Izredno delo letalstva S fronte ob Donu, 3. sept. s. Pred zadnjimi zmagovitimi operacijami v odseku Dona postrojenih italijanskih čet je bilo letalstvo naše armade v Rusiji izredno aktivno pri podpiranju operacij na kopnem. Lovci, izvidniki, transportna letala so v plemeniti tekmi junaštva in posvečanja neumorno delovali, da bi olajšali zelo težavno nalogo naše pehote in so kar najbolj pripomogli k zmagovitemu poteku borb. Obstreljevanje s strojnicami iz nižine, izvid-niški poleti so bili dostikrat odločilni ter so preprečili iznenađenje ob napadih sovražnika. Mogočni transportni trimotorniki, ki so pristajali v bližini črt, so naglo odvažali težko ranjene. Pri tem je dajal kakor vedno vzgled poveljujoči general, ki praktične važnosti. Pisec nadaljuje* Danes je dolžnost vseh, da ne govore, temveč delajo in izvedejo vojni načrt, ki bi bil stvarno učinkovit ter podvzamejo energične ukrepe, s katerimi bi bil sovražnik dejan?ko oslabljen. Ugotavljajoč, da je Amerika imela trt leta časa za izvedbo svojih načrtov za reorganizacijo vojske in za povečanje v velikem obsegu svoje moderne oboroževalno industrije, da bi bila pripravljena za sedanjo vojno, zaključuje pisec* »Demokracije bi morale razpolagati z vsem potrebnim za zmago in bi morale vsa ta sredstva uporabljati in ničesar drugega delati. Višji smotri postajajo iluzije, akq se vsa ta sredstva ne uporabljajo in ni praktičnih ukrepov za pridobitev teh smotrov.« Na finski fronti vsi napadi odbiti Helsinki, 3. sept. s. V zadnjih 24 urah je bilo na fronti Karelij3ke ožine Izredno aktivno pehotno orožje. Na več točkah so finske Čete odbile napade sovjetskih patrol in oddelkov. Na auniški fronti fi finsko topništvo razpršilo sovjetske oddelke, ki so se zbirali za napad ter je učinkovito obstreljevalo mesto Poidenojepolje južno od Svira. V mestu je bilo zažganih 16 poslopij. Na fronti v vzhodni Kareliji so finski topovi in metalci bomb zadeli in uničili sovražne topovske položaje ter pognali v zrak ofenzivna gnezda. V oJseku Rukaja-ervija je bil sovjetski oddelek, ki je napadel iz čolnov neko obalno vas, takoj obkoljen. Vseh 150 mož oddelka je bilo uničenih. Proti* e11 obramba je nad Aunu-ško ožino sestrelila eno sovjetsko lovsko letalo tipa M s 3«. Zaradi sovjetskega letala, ki je preletelo južno področje Finske, so bili alarmi v raznih krajih. italijanskega ob Donu je prihajal na frontnim črtam najbližja letališča in dajal potrebna povelja za operacije. General Enrico Pezzi, ki je bil že odlikovan z železnim križem I. razreda zaradi uspešnega sodelovanja našega letalstva z nemškimi oddelki na vzohdni fronti je bil odlikovan zdaj s srebrno kolajno z naslednjo motivacijo: »Kot poveljnik italijanskega letalstva v Rusiji je vzgleden v vzpodbujanju in letalskem delovanju. Vedno je med piloti, v zraku in na letališčih, ob nevarnostih, ki groze od sovražnika ter je v vrsti drznih akcij dokazal kako koristen je vzgled preziranja nevarnosti in kako »e % takim zgledom dvigne ugled poveljujočega«. Protiangleške demonstracije na Irskem Stoekholm, 3. sept. s. V severni Ir3ki in v Belfastu se nadaljujejo demonstracije irskega prebivalstva proti angleškim tlačite-ljem, njih zaveznikom. Hudi izgredi se ponavljajo v vseh pokrajinah. V Belfastu je skupina žensk dvignila roko v faštističen pozdrav, ko je šel mimo odd-slek ameriških vojakov. Nekega stražnika so demonstranti pretepli 9 palicami. Irski možje in žene so v kolonah sinoči korakali po glavnih cestah Belfasta in peli republikansko himno. Po vsem ozemlju se obnavljajo manifestacije in simpatije za pet mladih Ircev, ki so bili obsojeni na doživljenjsko ječo. Kakor je znano, je "bila tem mladeničem smrtna kazen spremenjena v doživljenjsko ječo zaradi močnega pritiska javnosti, tudi iz Amerike. V Belfastu so v znak protesta stopili v stavko pristaniški delavci, v Londcn-derrvu so vse tovarniške delavke opustil« delo in se udeležile protianglcških demonstracij. Uro pred justifikacijo je mladi Thoma« Wilian dobil od svojega oč-eta, ki je narednik v De Valerovi vojski, brzojavko z besedilom: >Bodi pogumen do zadnjega, sin moj, Bog te blagoslavlja«. Thomas William je vedro umrl. je pripovedoval jetmiSki duhovnik, ki je bil pri njem do zadnje minute, 8 angleških letal se ni vrnila Rim, 3. sept. s. Angleška poluradna agencija javlja, da se z napada v preteki noči na dolino Rena ni vrnilo na oporišča 8 angleških bombnikov. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 4. septembra 1942-XX. Štev. 202 Poročale Visokega komisarja jem okrajnih kapitanatov Ljubljana, 2. septembra Včeraj je Ekscelenca Grazioli poročal v vladni palači komisarjem okrajnih kapitanatov v Ljubljanski pokrajini. Navzočni so bili visoki uradniki Visokega komisa-riata. Po temeljiti proučitvi političnega, gospodarskega, upravnega in socialnega položaja na področju, s katerega so poročali zbrani okrajni komisarji, je Visoki komisar dal točna navodila glede delovanja, ki naj se razvije na vsakem navedenem torišču. Sedaj pa še o postanku Zelene jame ki se tudi prišteva med najmlajše mestne predele Zelena jama je naš tovarniški okraj Ljubljana, 4. septembra Ce govoriš z meščani v središču o Zeleni jami, običajno niso preveč navdušen!, vsaj ne na primer, da bi tam stanovali. Ta odpor pa ni v nobeni zvezi z Zeleno jamo kot stanovanjsko naselbino in njenimi prebivalci. Proti tem pač nihče ne more reči karkoli slabega. Zelena jama je nasprotno kot delavsko železničarska naselbina mnogo boljši in prijaznejši vzor, kako bi se moralo reševati stanovanjsko vprašanje za male ljudi, kakor na primer razne rešitve v obliki stanovanjskih kasarn, ki ?o jih toliko opevali in se zanje navduševali drugod po svetu. Lične večinoma enonadstropne hišice med vrtnim zelenjem nudijo njihovim stanovalcem mnogo več »prostora na solncu« v okviru družinske avtonomije kakor še tako udobno opremljen skromni kotiček, stisnjen v zidove večnadstropnih železo-betonskih palač. Morda so stanovanja slabša, zato je pa več zraka, zelenja m solnca, in to je neprecenljive vrednosti. Da so pa Zelenojamci tudi družabni in prijazni ljudje, pa se nam ne zdi potrebno še posebej dokazovati. Vsi sicer za družabnost nimajo na pretek časa, saj se večina od jutra do večera ubija za svoj vsakdanji kruh. vendar še tako zaposleni najdejo vedno nekaj prostih trenutkov, ki jih z veseljem posvete domačemu krogu, prijateljem in znancem. Tovarne so krive Da je s splošno predstavo o Zeleni jami med drugimi meščani združenega nekaj temnega, neprijaznega in neprivlačnega, So temu krive predvsem tovarne. Zelena jama je naš najbolj industrializirani okraj. V nobenem drugem se ne dviga toliko tovarniških dimnikov, ni toliko velikih tovarniških ' poslopij. S stališča splošnega razvoja mest je sicer umestno po dognanjih strokovnjakov in sodobnih projektantov mestnih regulacijskih načrtov, da je tovarnam odrejen v razvoju mesta vzhodni in severovzhodni del. Ko pa so v Ljubljani gradili te tovarne, niso računali dovolj z bližnjimi možnostmi mestnega razvitka in tako so bile tovarne postavljene preblizu, čeprav v dobi nastanka precej izven mesta Dane? je okoli tovarn naseljen ljubljanski meščan že v strnjenem krogu. Še tako visoki dimniki in še tako skrbne naprave ne morejo docela preprečiti, da bi ne legal na okolico dim in da bi se ne širi] smrad. Zelena jama je okoli in okoli obdana od tovarn, proti Mostam pa jo oklepa železniška proga, po kateri puha in smrad i zrak dnevno več desetin vlakov. Vse to nujno vpliva na zelenojamsko ozračje in ljudi. Zato se nekaterim zdi Zelena jama mračna in neprijazna, dasi dejansko ni tako hudo. Skrbno gojeni vrtovi in smisel prebivalcev za čedno zunanjost njihovih hišic odženejo mnogo neprijazne sivine. Sicer b; tudi prebivalci Zelene jame raje videli, da bi stale »njihove« tovarne bolj odmaknjene od naselbinskega središča, proti temu pa so zaenkrat brez moči. Zemljepisni in drugi podatki Se danes je glavnj in najkrajši dohod iz središča mesta po Šmartinski cesti in nato Po cesti med Kolinsko tovarno in železniško progo. Toda tu smo že na zeleno jamskem svetu. Zelena jama je ozemlje, ki ga od jugovzhoda meji v vsej dolžini železniška proga, od zapada pa približno tramvajska proga, ki pelje proti Sv. Križu. Severna meja ni tako enovita. Meja teča nekako od pokopališča, mimo Novih Jarš, poslopja ljudske šole, po Gnl-dDVČevi ulicf in poljski poti za tovarno Satumus tja do železniške proge. Katastralno je Zelena jama zanimiva, ker se tukaj stika, kakor je ugotovil Viktor Kragl, ki je obširno popisal razvoj Zelene jame in njene posebnosti v VII. letniku »Kronike slovenskih mest«, pet katastralnih občin. Tu si podajajo roko kntastralne občine Vodmat. Moste. Šmartno. Stožice in šempetrsko predmestje. Mejo med šempetrskim predmestjem in Vodmatom tvori sedanja Ljubljanska ulica. Vodmat in Moste loči mojna črta, ki teče tik hiše št. 55 v Ljubljanski ulici do Tovarniške ulice, kjer krene pri hiši št. 32. proti jugu in zavije med hišama št. 31 in 29 po Zvezni ulici zopet proti vzhodu do železniške proge. Doberdobska ulica deli šempetrsko predmestje od Stožic. Gnidovčeva ulica pa je ločnica med šempetrskim predmestjem in Šmartnim, Od kod ime Ime je mlada naselbina na severovzhodnem pragu Ljubljane dobila po veliki, skoro 600 m dolgi jami, ki se je nekoč širila vzdolž železniške proge od viadukta na Šmartinski cesti do viadukta, ki vodi iz Vodmata v Tovarniško ulico. Ta jama je bila precej široka in globoka. Nastala je že skoro pred 100 leti, ko so gradili železniško progo. Takrat so potrebovali mnogo gramoza in kopali so ga kar v bližini proge, da jim je bil dovoz olajšan. Prvotno peščeni svet je kasneje porasla gosta trava. Jama je pred naselitvijo služila kot igrišče otrokom, iz Kravje doline so tja gnali živino na pašo, tja so se radi zatekali tudi dijaki. V jami so koncem prejšnjega stoletja imeli svoje vežbališče tudi vojak:. O njej Ljubljančani niso slišali vedno najboljših stvari. Kmalu je nekaterim služila tudi za odlaganje smeti. Zasipati jo je začela Kemična tovarna, ko si je 1. 1906 gradila svoje tovarniško poslopje. Predno je človeška roka začela izrabljati današnje območje Zelene jame za gradnjo hišic, so se tod raztezale velike njive, travniki in pašniki. Lastniki so bih večinoma kmetje iz Kravje doline, iz St. Peterske ceste, iz Vodmata, Sela, nekaj zemlje je pripadalo kmetom s Posavja. Predno si ogledamo podrobneje, kako so na tem svetu nastale prve stanovanjske naselbine, se bomo na kratko pobavili z že omenjeno posebnostjo Zelene jame, to je z njenimi tovarnami. Prva tovarna pred 60 leti Razmeroma največ sveta v Zeleni jami pripada tovarnam. Prva, ki se je naselila tukaj, je bila tovarna za klej. Njeno tovarniško poslopje je sploh prvo poslopje, ki je stalo na zelenojamskem svetu. Družba lastnica je bila osnovana 1. 1882 in se je imenovala tvrdka Hirschson in Stein-• berg. L, 1S03 je tovarna prešla v last akcijske družbe za kemično industrijo ria Dunaju. L. 1918 je pogorela, na kar so jo obnovili in razširili. Sedaj razpolaga s kompletno instalacijo za predelavo vseh živalskih odpadkov v vse vrste kleja, želatine, kostne masti, organskih gnojil in raznih krmil. TovarniŠAR last je tudi velik1 travnik, na katerem si je najprej sport.ni klub »Slovan«, nato pa »Mars« uredil nogometno igrišče in tekališče. V južnem mejnem kotu Zelene jame je bila 1. 1909 zgrajena Kolinska tovarna kot podružnica češke tovarne kavnih primesi. L. 1925 je prešla v roke domačih kapitalistov. Izdeluje razen cikorije še razne sladne in žitne kave. Skoro na drugem mejnem koncu, kjer se odpira ob progi polje tja do letališča, so zgradili Kemično tovarno. V njej izdelujejo razne kemične in metalurgične izdelke. Zgradil jo je 1. 1906 dr. Giulinj Georg. Tovarna ima lastno centralo za proizvajanje električnega toka. Zraven nje stoji tovarna pločevinastih izdelkov »Saturnus«, ki je delniška družba. Podjetje je bilo ustanovljeno šele 1. 1921. Ze 1. 1928 so tovarno razširili in je v času polnega obrata zaposlila največ delavcev izmed vseh tovarn na zelenojamskem svetu. Končno je treba omeniti, da je v bližin! tovarna katrana in karboleja. ki je last Mestne plinarne. Prav tam je tudi tovarna lanenega olja in firneža Hrovat in Komp., ki je začela s svojim obratovanjem 1. 1923. Poleg lanenega olja in firneža vseh vrst je izdelovala tudi ricinovo oje in pločevinaste posode. Lani je sprožila znano pobudo za izdelovanje jedilnega olja iz solnčnic. Sestanek fašističnih hierarhov pri Zveznem tajniku Ljubljana, 2. septembri-Tiskovni urad Zveze -" borbenih Fašijev sporoča: Danes se je zaključil sestanek pokrajinskih hierarhov, ki se je začel včeraj ob 17. uri v zborni dvorani Gilla. Pokrajinski hierarhi, od pasovnih nadzornikov do tajnikov borbenih FaSijev in tajnikov središč, so bili pozvani, da poročajo o položaju in delovanju "tranke v pokrajini. Včeraj popoldne so se ti pokrajinski hierarhi sestali na poročilo zveznega podtajnika Capu r sa ln pod poveljnika Gilla. Vsi politični tajniki Fašijev in središč so poročali o raznih vprašanjih stranke in mladine. Davi ob 8. uri se je pod predsedstvom Zveznega tajnika sestanek nadaljeval. Navzoči «o bili Zvezni podtajnik Capurso, Zvezni podpoveljnik Gilla, pokrajinska zaupnica Ženskih fasijev, tajnik pokrajinskega Dopolavcra, sef generalnega štaba Gilla in šef upravne službe zveze borbenih Fasijev. Zveznemu tajniku so poročali pasovni nadzorniki, ki so ga podrobno informirali o sedanjem stanju in o delovanju Fašijev v raznih predelih. Po končanih poročilih je Zvezni tajnik orisal delovne smernice za ojačenje organizacij v tej pokrajini. Sestanek se je začel ta zaključil 9 pozdravom Duceju. Nato so se pok-ajinski hierarhi z Zveznim tajnikom na čelu podali na obisk dnevne kolonijo »Antonio Brajer«. kjer so otroci v njihovi navzočnosti ponovili svoj včerajšnji telovi_dni nastop. Izpred okrožnega sodišča Kdo je odgovoren za shranjeno, a ne prijavljeno manufakturno blago — Zgodba dveh bratov kras-njarjev iz Dalmacije Ljubljana, 4. avgusta. Dalmazijskj krošnja rji so Ljubljano vedno radi obiskovali. Nekateri so se tukaj celo raselili, ko so se 6 trudom in pridnostjo dokopali do boljšega gmotnega položaja ia jih na rodno zemljo niso vezale več tesnejše rodbin^e ieiL V Ljubljani je sedaj že več manjših Lrgov/ev po rodu iz Oalmazije, ki so se vživeli v nate razmere in zadovoljivo shajjo. Obrnili ©o si pa se vedno stike z ožjo domovino m vsi Dalmatinci, ki obiskujejo Lju)lji:io poslovne, najdejo v njih uslužne prijatelje, ki radi pomagajo svojim sorojakom. Krošnjarji iz Dalniazije, kar jih kljubuje še sedanjim za krošnjarjeuje neugodnim časom, se z zaupanjem obračajo na te svoje zaščitnike, ker pač domačemu človeku najlažje in najhitreje zaupajo. Iz takib okoliščin je zrasla tudi zadevita, zaradi katere je sodišče klicalo dva v Ljubljani bivajoča dalma-zijska krošujarja na odgovor. Jakob K. si je opomogel že tako daleč, da je od prenašanja krošnje in kovčegov lahko prešel k majhni, skromni, stalni trgovinici. Malo več kot branjarija, toua Jakob je z njo zadovoljen po zuanem reku: Boljši vrabec v roki kakor golob na strehi. Do svojih sorojakov je •Jakob vedno uslužen, še celo pa je rad pomagal in pomaga svojemu bratu Ivanu, ki zaenkrat še vedno krošnjari okrog z blagom v kovčeg; h. Ivau si je lani kupil precej manufakturnega blaga od italijanskih trgovcev. Blatio je dobil poceni, ekoro zastonj. Torej najlepša priložnost ga zaslužek po preizkušenem pravilu krošnjar-eke trgovine: veliko zahtevaj, veliko popusti — pa še vedno boš spravil primeren dobiček, ivau pa zaradi nenadnih okoliščin ni mogel blaga več vnovčiti. Doma mu je zbolela žena in moral je odpotovati. Zaprosil je brata, naj mu blago, ki je bilo spravljeno v kovčegih, shrani, kar je ta takoj storil. Tako je Ivan brez skrbi šel na pot in ni slutil, da bo njegova 'jdsotnost nakopala sitnosti njemu in bratu. Novembra so bile uvedene karte za obleke. Oblasti so pozvale, naj vsi prijavijo svoje zaloge. Ne Jakob in ne Ivan nista te dolžnosti /polnila. Ko so finančni organi blago našli, so oba prijavili sodišču, ker nista napravila predpisanega seznama in prijave. Okrajni sodnik ju •e oprostil vsake krivne in kazni, državni tožilec pa je vložil po dolžnosti priziv. Tako sta morala Jakob in Ivan se enkrat pred sodišče in so se tokrat pečali z njuno odcrovornosijo trije sodniki kot prizivni senat: predsednik: Ivan Brelih. sodnika dr. Felaher in sos Anton šporn. Priziv je zastopal državni tožilec dr. Lu-čovnik. oba brata pa je branil odvetnik Jakob Petrovič. Pri preiskavi so finančni organi ugotovili, da je bilo blage .39 kosov po 3 m, 22 kosov pa blaga za podloge. Istočasno so • galanterijski trgovinici zalotili tudi nekega Martiea, ki je imel pri sebi 3 m blaga za obleke. Ta je trdil, da je le slučajno navzoč in da je blago prinesel seboj, ker ga nese krojaču. Lastnik trgovinice Jakob se je za?ovajal, da blasra ni prijavil, ker prvič ni bilo njegovo, drugič na niti vedel ni. kaj je shranjeno v kov-čegih, ki mu jih je brat dal v shrambo. Brat mu ni povedal, kaj je v njih. Manufakture ni nikoli prodajal. Brat Ivan pa se je zagovarjd, da prijave ni napravil, ker je bil odsoten in ni vedel za dolžnost prijave. Ko t=e je vrnil, je nrslil. da je prepozno, ker so mu blago že zaplenili. Branilec se je toplo zavzel za oba, sklicujor-?e tudi na uredbo, po besed lu Katere so bili dolžni prijavili zaloge blasa samo podjetn'ki. obrln:ki in trgovri na debelo. Ne pri enem ne pri drugem obh.žencu ni bilo naklepa, da bi hote prikrila blnjio. Senat mu je dal prav le v primeru Tvana, za katerega je potrdil oprostilno sodbo okrajnega sodnika. Za brata Jakoba pa so bili sodniki mnenja prav glede na omenjenega Martiea. ki V kinu Luč je ugasnila v kinu in zadonela je vesela gLasba zvočnega tednika. Lastnik kina je bil lahko zelo zadovoljen, ker je bila dvorana razprodana do zadnjega mesta, f» tudi jaz se nisem mo^el pritožiti, ker sem slučajno dobil sedež med dvema zelo simpatičnima mladima damama, ki sta bili prišli v kino sami. kakor sem sklepal pred 2ač3tkom predstave. Odkrilo povedano, žensko družbo imam zelo rad. Komaj se je na platnu zvrstilo nekaj prizorov, sem začutil, da me je tista z desne strani. crnol?.ska, večkrat dregnila s komolcem. Nisem oziral na to, kajti veoeti morate, da sem diskreten, kar se itak brezpogojno zahteva od gentlemana. Komaj sem postal zadovoljen sam S seboj xaradi svojega kavalirstva. zz sem začutil, da se je moja soseda z leve večkrat dotaknila s čeveljčkom mojega čevlja. — Oho! — sem pomislil. — Kako nepazljiva bitja so te ženska. Zanima j;h samo njihova udobnost in prav nič se jih ne tiče, £a H pri tem niso v nadlego svojim bližnjim. Toda gentleman ostane gentleman. Junaško in molče sem prenašal suvanje in dremanje med vsem filmskim Žurnalom In se zadovoljstvom sem opazil, da sta se moji sosedi pomirili, čim so med odmorom prižgali luči. Obe sta zrli ravnodušno predse, dočim sem jaz radovedno motril eno za drugo. Brez vsakega hvalisanja ali domiš- ljavosti lahko namreč trdim, da dobro poznam ženske in njihove potrebe: treba jim je posvečati čim več pozornosti. A, mimogrede rečeno, dvorim in koketiram zelo nad. To sta dve moji dobri ali slabi strani, kakor hočete. Pričel se je film. Z njim pa tudi nedostopnosti mojih sosed. Dokler me je desna vlekla za rokav, jc bilo dobro, sirota, sem pomislil, gotovo niti ne »luti, da moj rokav nima nobene zveze z njenim plaščem, ki ga je držala v naročju. Leva mi je pfl. kar tebi nič meni nič stonila na nogo in mi jo začela pritiskati. Osupnil sem nad toliko brezobzirnostlo. Film se je pa ta -as odvijal, vrstni so »e prizori ljubezni, radosti, bolesti in razočaranja, ki jih nisem mogel razumeti, ker mi tega ni dovoljevalo do skrajnosti brezobzirno vedenje mojih sosed, krivih, da sem bil navzlic plačanim 10 liram oropan vsakega užitka, črim bolj se je film približeval koncu, tem neznosnejši sta postajali. Desna me je vlekla za rokav in šcipala, da me je od bolečin kar pot oblival, leva me jc pa dregala 9 kolenom tako krepko, da se je tresel ves red stolov. Skratka, take nervoz-nosti 9d svoj živ dan nisem videl. Kar je desna zašumela 8 papirjem. Aha, bonboni, sem pomislil, to jo bo morda pomirilo. V moje največje presenečenje se je vrečica z bonboni približala meni — in kaj sem mogel storiti — vzel sem ponujeno. Gotovo jo je dejanje filma tako prevzelo, da me je zamenjala s svojim fantom. Bon- bone mi je ponudila š? trikrat. Sprejel sem jih, kajti pno: bonboni niso bili slabi, a drugo: nisem je hotel motiti v njeni ganljivi zamaknjenosti. Kar sem začutil, da leva odpira ročno torbico. Gotovo jemlje iz nje robec — dejanje filma j^ menda preveč ganljivo. In že sem začutil, da išče leva roka mojo in da mi stiska v njo kovanec za pet lir. To mi je bilo pa že preveč! MSalo je manjkalo, da se nisem spozabil, toda še pravočasno se ji oglasil v meni gentleman. Spomnil sem se. da sem nekje srsai. da so na svetu bolniki z različnimi muhami in zakaj bi tudi jaz ne bil naletel na eno. ki smatra svoje sosede v kinu za siromake. In n~5 da bi si še belil s tem glavo, pa tudi v dobri veri. kar bodi mimogrede povedano, kovanec jc bil krrsilu v mojem žepu. Sladilo je še nekaj napadov na moj mir. dokler film ni bil zaključen. Ta čas, ko sem se oblačil, sem opazil, da sta izmenjali moji sosedi nekaj srdiiih in komično rivalskih pogledov. In ko sem se mimogrede srečal z njenimi pogledi, se mi je zazdelo, da dremlje v njih prikrit prezir. In začutil sem, da s?m majhen spričo tolikega misterija. Da, da, čudna bitja so te ženske, zares čudna! Težko jih je včasih razumeti. Toda pravi gentleman ostane to, kar je. pa naj se zgodi kar koli in freprav mora odnesti to ali ono tajno s seboj v grob. Tako je celo v primeru, če doma spozna, da so mu podtaknili ponarejeni kovanec. je bil ob času preiskave v trgovini, da je ne samo vedel, kaj jc v kovcegih, temveč da je blago ludi razproda jal. 5 tem je kriv po SL 1, 2, 3 in 4 zadevne naredbe Visokega komisarja in je bil obsojen na 500 lir denarne kazni, povračilo stroškov kazenskega postopanja in plačilo povprečn ne v znesku 50 lir. Kupovalci in shranjevale! ukradenega blaga Mi smo že ponovno naglasili, da je treba bdi pri kupovanju blaga pod roko in od neznancev zelo previden, hodniki zahtevajo v primerih ko gre za ukradene predmete za oprostitev trdnih dokazov in kdor ee ne more popolnoma oprav čiti, je gotovo obsojen. ^lrogo-t je nedvomno na mestu, saj tako neprev ljaški prvak in je znano športna osebnost. Italijanska plavalna zveza se pripravlja na plavalna dvoboja z Nemčijo, ki bo 5. in 6. t. m., in z Madžarsko, ki bo 12. in 13. t. m. Da pripravi svoje tekmovalce jc sklicala 38 najboljših plavalcev na skupen trening v Genovo. Yakei Miura, bivši japonski maratonski prvak, namerava ob 11. obletnici ustanovitve Madžukua izvesti velik ssportni y>>-dvig. Miura. ki je star že 52 let. se namerava podati iz Tokia v Hsingking v 56 dnevnih etapah. V dveh mesecih bo pretekel približno 3.500 km. V Linkoepimju je S ved Ahlsen preteka! 10« H) m v 2:25.8. Bjom BoTg. najboljši švedski p!a\.i!co. s« jc ponesrečil ob neki vožnji z motorjem. LetOB nc bo mo^el braniti na švedskem plavalnem prvcn>tvu svoje prvenstvene naši g ve Sc/csn t ca KOLIDA K Danes: Petek, 4. septembra: Rozalija D A N A S N »I K P K I It K D I T V E Kino Matica: Hočem živeti tako Kino Slojra: Gospod Maks Kino Inlon: Pustolovci v zraku DEŽURNI LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Blei\veisova cesta 43, Trnkoczv ded.. Mostni trg 4. Ustar. Selen«« burgova ulica 7. Naše gledališče DRAMA Sobota, 5. sej tembrn, ob 17,30: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja. 6. septembra: ob 14.: Vdova Roš-linka. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Mali lord. Izven. Znižane cene od 10 lir navdol (aiovanni (Vnzato: »Zaljubljena ienaa, sodobna igra, ki obravnava konflikt v zakonskem trikotniku in taktiko, s katero reši pametna zakonska žena zakonsko krizo. Igrajo: Se ver jeva. Vida Juvanova. Na-bloeka, Nakrst. Gre^orin. Perck, Brc7i_ ir in Juga Boltarjeva. Režija: prof. Sest. Pred stava v Drami v soboto ob 17:10. po zelo znižanih cenah, od 10 lir navzdol. V nedeljo pomnijo v Drami ab 14. domačo kmečko veseloigro Cvetka Gobarja, »Vdovo Koši in k o«, ki izvrstno . u 0'> 17.30 pa Burncttovo igro »Mali lord«, ki slovi zaradi svoje vzgojne vre laosti in jo prav tako primerna za odrasle kot za mladino. Za obe nedeljski predstavi veljajo zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Iz Novega mesta n— Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu se vrši dnevno v novem šolskem poslopju na Smihelski ce^U v Kandiji od 9. do 11. Prićetek pouka 21. septembra. Ukrepi proti Židom v Bolgariji Glavno ravnateljstvo bolgarske policije je odredilo, da so morali vsi židj.* v Bolgari u do 1. septembra zvečer prijnviti svoja stanovanja, da bi mogle oblasti takoj ukreniti vse potrebno glede utesnitve in uporabe po Židih izpraznjenih stanovanj. Finančno ministrstvo j? pa zaplecilo 13.000 židovskih delnic, ki »o bile večinoma v rok■ h l>>!^:>r-skih slamnatih mož. z dje, pozvani na obvezno delo. so i-o sklepu ministrskega sveta podvrženi sodstvu vojnih sodišč. Ul 1 za upravo razlaščenih in zasedenih židovskih nepremičnin je objavil, da so rnnogt Židje, ki so morali izprazniti svoje nepremičnine, slednje namenoma poškodovali ter da so razdejali mnoge naprave ali pa jih vzeli s seboj. Te Žide je urad opozoril, da bodo najstrožje kaznovani. Vsi židje, ki ao morali do 1. septembra likvid.rati svoja podjetja in ki so stanovali v državnih poslopjih, so morali slednje zapustiti najpozneje do 3. septembra in izročiti KljuCo omenjenemu uradu. Prva občina, ki se je poslužila po polV. cijskih oblasteh izdane naredbe proti Židom, je bila ona v Skopljn. Tam sv> takoj prepovedali Židom dostop na gotove trge, ceste Ln lokale. Policijsko ravnateljstvo v Skop-lju je prepovedalo zidom dostop v mejtnl park ob nedeljah in praznikih, ob delavnikih pa po 16. Prav tako je Židom ob določenih dneh samo do 16. dovoljena uporaba kopališča v Vardaru. Cela vrsta hotelov ln slaščičarn je bila zidom prepovedana. Na plesne prireditve žMje sploh ne smejo hoditi. Končno je bilo Židom prepovedano tudi promcnii-anje po štirih glavnih ulicah Skoplja. Preskrba Rumunije Državno podtajn*štvo za preskrbo je izdalo naredbo, po kateri morajo odslej vsi porabnLka oddajteti v gostinskih obratih krušne karte, ker drugače ne bodo mogli dobiti kruha. Ker se je porabilo v boljšin restavracijah in gostilnah doslej mnogo kruha, se bo dodelitev istega znatno skrčila. Državno pod ta j n i.Š t v o za prehrano Je tudi odredilo, da morajo biti v petih dneh prijavljene vse zaloge koruze. Izvzete so samo tiste količine, ki jih smejo pridržan pridelovalci sami zq svojo porabo in sicer 800 gramov dnevno za odrasle in 400 gramov za otroke izpod pet let. Te količine koruze so pa dovoljene samo od 1. septembra do 1. novembra, ker bo potem na razpolago že nova koruza. Vse zaloge koruze je treba dati rta razpolago narodnemu zadružnemu zavodu po ceni 180.000 lej vagon. V Rumuniji je bila doslej trgovina s koruzo prosta in oblasti tudi ni so vplivale na cene. Izkazalo se ]e pa, da so potrebne tudi v tem pogledu omejitve. Zato so b;le odrejene tudi najvišje cene koruze, da ne bo prevelikega nesorazmerja s ceno pšenice, ki je bila določena nedavno na 200.000 lej vagon. Ste*. 202 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 4. septembra 1942-XX. Stran S - Akademik prof. dr. Krek na zadnji poti Pogreb je pokazal, kako visoko je cenila naia javnost zaslužnega znanstvenika Ljubljana, 4. avgusta Ze mnogo pred pol 17. uro. ko je bil napovedan pogreb v torek umrlega zaslužnega znanstvenika, člana naše Akademije znanosti in umetnosti, rednega profesorja pravne fakultete ljubljanske univerze ln slovenskega skladatelja dr. Gregorja Goj-mirja Kreka, so se pod mogočnim stebriščem Zal zbirali številni pogrebci. Prišli so njegovi tovariši z vseh polj kulturnega in znanstvenega dela. ki je bilo pokojniku tako pri srcu in za katerega je žrtvoval vse svoje bogate življenjske sile. Zbrali so se njegovi prijatelii, znanci, številno pa je bila zastopana tudi naša mlada pravniška generacija, ki ji je bil pokojni najboljši pedagog in odličen uvajalec v pravno znanost. Vsi so nemo stopali v kapelo sv. Andreja. k' je bila polna cvetja in vencev, med katerimi so bili tudi venci rodbine. Akademije znanosti in umetnosti. Univerze, zbora profesorjev pravne fakultete in Glasbene matice, in se zadnjič poslavljali od pokojnega. Točno ob določeni uri so pogrebci prenesli krsto na oder pred glavno kapelo. Pristopila je trnovska duhovščina in opravila prve pogrebne molitve Pevski zbor Glasbene matice je pod veščim vodstvom dirigenta Poliča zapel Gallus-Petelinovo večno lepo in pretresljivo žalostinko »Ecce homo, quomodo moritur iustus«. Ubrano petje odličnih pevcev in pevk je navdalo vse navzoče s turobno resnostjo, segajočo globoko v srca. Na govorniški oder je stopil predsednik Akademije znanosti ln umetnosti prof. dr. inž. Milan Vidmar, ki se je od pokojnika poslovil kot od člana Akademije in njenega organizatorja. V jedrnatih besedah je poudaril pokojnikove velike zasluge pri organizatornem delu. ko so se polagali prvi temelji naše najvišje znanstvene ustanove. Njegova je zasluga, da se je naša Akademija znanosti in umetnosti tako naglo uvrstila kot vredna tova-rišica v sestrski krog podobnih ustanov drugih narodov. Na zadnjo pot mu je izrekel iskreno obljubo, da bomo vedno negovali in hranili to njegovo zapuščino s tisto vestnostjo in ljubeznijo, ki ga je krasila pri vsem njegovem zaslužnem delu. Ohranili bomo trajen spomin na njegovo delo, njemu pa veljaj miren počitek. V imenu Univerze se je poslovil od pokojnega rektor dr. Milko Kos. 2e po kratkem presledku slovenska univerza zopet žaluje, saj je neizprosna smrt v kratkem času iztrgala iz njenih vrst zopet vrednega in zaslužnega člana profesorskega zbora. Pokojni je spadal med tiste profesorje, ki so polagali temelje naši visoki šoli. Njej je požrtvovalno posvečal vse svoje obsežne sposobnosti. Bil je odličen znanstvenik in se je znanstvenemu delu posvečal že od mladih nog. Iskreno je ljubil lepo knjigo, z njo je bil povezan vse svoje življenje: praktično je to svojo ljubezen izkazal, ko je organiziral obsežno knjižnico juridične fakultete. Bil je njen vodja in duša. Pokojnika so tovariši zaradi njegovih organizatornih in znanstvenih sposobnosti v'soko cenili. Trikrat so mu zaupali mesto dekana pravne fakultete, v letu 1921-22 pa so ga izvolili celo za rektorja. Kot rektor je zaslužen, da je univerza dobila nekatere nove prostore in da je bila pravno urejena prva naša dijaška ustanova dr. Oražma. Alma mater se mu za vse njegovo delo in zasluge globoko zahvaljuje in bo vedel© ceniti njegovo požrtvovalnost in vestnost do zadnjega hipa. Občutene besede predsednika Akademije inž. Vidmarja in rektorja dr. Milka Kosa so globoko odmevale v srcih vseh navzočih, ki so se počasi uvrščali v pogrebno povorko. Za križem so nesli najprej številne vence, za njimi pa so stopali pevci. Duhovščini je sledila kovinska krsta, na kateri sta ležala venca rodbine in Glasbene matice. Za krsto so stopali užaloščeni svojci, za njimi pa ostali pogrebci - na čelu predsednik Akademije dr. inž. Milan Vidmar z rektorjem dr. Milkom Kosom in dekanom pravne fakultete dr. Henrikom Stesko. škof. dr. Rozman, celokupni profesorski zbor pravne fakultete, med njimi pokojnikova tovariša od prvih dni dr. Milan Škerlj in dr. Janko Polec. Sledili so nato članj Akademije, dekani in prodekani ter profesorji ostalih fakultet, za njimi pa odlični zastopniki vseh našin strokovnih pravniških organizacij. Skoro polnoštevilno so se pogreba udeležil vsi v Ljubljani živeči slovenski skladatelji. Dolgo povorko ie zaključila vrsta pokojnikovih prijateljev in znancev. Ko so krsto prenesli v cerkvico pri Sv. Križu, je duhovščina opravila nove molitve in blagoslovila krsto. S kora se je v slovo mrtvemu skladatelju pod vodstvom dirigenta in skladatelja Skerjanca. oglasil orkester Glasbene matice, ki je zaigral občuteno in z veliko fineso Cajkovskega Elegijo. Turobni akordi so napolnili majhni prostor in legali na srca prisotnih, da so zatrepetala. Bil je ganljivo žalosten trenutek, v katerem se je vseh globoko dojmilo bridko ihtenje najpriza-detejših. Po kratki poti so pogrebci iz cerkvice prenesli krsto pred rodbinsko grobnico. Ko so jo spustili v njen objem in je duhovščina izmolila zadnje molitve, je pristopil h grobu dekan pravne fakultete dr. Henrik Steska. da se kot zadnji poslovi oo mrtvega tovariša. Očrtal je v klenih besedah pokojnikovo pravno znanstveno kariero in naglasil njegove znanstvene zasluge na obsežnem polju vsega zasebnega prava. Omenil je njegova dela, katerih višek je bil dosežen v učbeniku rimskih obligacij. Naglasil je pokojnikove zasluge na zakonodajnem polju, obenem pa tudi pokazal na njegovo zaslužno delo v glasbi in leposlovju. Tudi pravna fakulteta mu ob odprtem grobu izraža globoko hvaležnost z željo, da bi mu bil ohranjen trajen spomin, njemu pa naj bo lahka zemlja. Kakor da občuti tudi narava globoko pretresenost vseh navzočih, so za kratek hip prekrili solnce temni oblaki. Pevci Glasbene Matice so turobno svečanost zaključili z znano pretresljivo poslovilno pesmijo »Blagor mu«. Na krsto so padale prve grude, pogrebci pa so se počasi razhajali v mislih in z besedami pri zaslužnem pokojniku, ki ga je nedoumljiva usoda iztrgala mnogo prerano iz vrst naših najzaslužnejših mož. DNEVNE VESTI Veranska razstava zaključena Zaključku veron^ke razstave je prisostvoval minister ljudske vzgoje eksc. Bottal. V veronski vladni palači je sprejel ravnatelje vseh pokrajinskih šolskih zavodov, s katerimi je razpravljal o vseh šolskih in vzgojnih vprašanjih veronskega šolstva. Potem si je minister Bottai ogledal razstavo za veronsko nagrado ter se podrobno zanimal za razstavljene umetnine. Navzočnim likovnim umetnikom je izrazil svoje priznanje. Delj časa se je zadržal v razgovoru z zmagovalcem veronske nagrade V. Crocettijcm. V foverju filharmoničnega gledal šča je bila nato slovesna izročitev bronastega kipa. ki je prejel Crocetti zanj prvo nagrado. Spravljen bo v veronski galeriji sodobne umetnosti. Sledila je razdelitev nagrad nagrajenim umetnikom. Ob zaključku je spregovoril minister Bottai o pomenu likovne umetnesti za splošno narodno kulturo. Pohvalil je veronsko pobudo za nagrado Verone. ki je vzniknila v vojnem času in ki zasluži zaradi tega tem večje priznanje. e — Šolski pouk. Zanimiva izvajanja, ki se nanašajo na pomembne šolske reforme in zasnutke, ki so bili izvedeni v sodobni italijanski šoli, vsebuje, kakor poroča agen -cija >Agit«, razprava ministra za ljudsko vzgojo Bottaia, ki bo objavljena v naslednji, štev. >Legionarja«, vestnika Italijanov v inozemstvu. Minister Bottai opozarja v tej razpravi na važnost dela, ki mu je odrejeno posebno mesto v novem šolskem redu. Delo nima in noče imeti v smislu ministrovih izvajanj samo ukoslovnega pomena, temveč mora v šolah vseh vrst in stopenj dobiti produktiven značaj. Ravno delo, poj-movano kot sredstvo socialne solilarnosti, je pospeševalo uresničenje zamisli delovne Šole, ki je namenjena bogatim in revnim. Vsi otroci, dečki, bodo našli v raznih šolskih delovnih skupinah na podlagi izvedene reforme primerno sredstvo za vzgojo in pouk. Država bo pomagala tudi nei m ovitim dečkom z ustanovami priključenih kolegijev, s čimer jim bo prožila možnost, da se vzgajajo v tečajih tiste stroke, zi katero eo pokazali najizrazitejše zanimanje in naj-vnetejšo delavnost. — Na polju slave je padel pod afriškim nebom poročnik pilot Friderik Vallauri, sin podpredsednika italijanske akademije Pokojni je bil rojen 1. 1905 v Napoliju. Promoviral je na torinski politehniki. Hrabro se je boril v raznih letalskih bitkah. Pokopan je pri Sidi el Baraniju. —Obvezna prijava vinskega pridelka. Iz Rima poročajo: Službeni list objavlja odredbo ministra za poljedelstvo in gozdove, m katero se urejuje trgovanje z vinom v okviru najnovejših navodil ter predpisov, ki jih je določil medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, razdelitve ln cen industrijskih izdelkov ter poljskih pridelkov. Najpozneje do 20. novembra morajo vinogradniki (in sicer v 10 dneh po trgatvi) prijaviti količino pridelka z navedbo alkoholnih in sladkornih stopinj. Obvezna prijava se nanaša na vino, mošt (sladek ali koncentriran) in grozdje. Da se ugotovi primerna količina vina za vojsko in za destilacijo, je določena zapora nad 20 % navedenega in v trgatvi 1942 pridobljenega pridelka. — Tečaji tropičnega poljedelstva v F1-renzi. S prvim septembrom so se pričeli v Firenzi vpisi v posebne tečaje, ki služijo proučevanju ter upoznavanju tropičnega in subtropičnega poljedelstva. Tečaje je organiziral Kr. poljedelski zavod za italijansko Afriko v Firenzi. Tečaji so dvoletni ter enoletni. — Socialno delo v Montenegru. Agencija >Agit« poroča: Na pobudo italijanskih gu-vernerskih oblastev se nadaljuje socialno delo za moralni in duhovni napredek mon-tenegrinskega ljudstva. Guvernerska oblast v Montenegru je organizirala 14 helijotera-pičnih kolonij v 14 glavnih središčih Monte-negra in je premagala vse težave, ki so se pojavile v zvezi s tem načrtom. V teh kolonijah so deležni mladi gostje, ki so bili preskrbljeni s potrebno obleko, zdrave duhovne in moralne vzgoje. Kakor pripominja >Agit«, so te socialne ustanove v lepem postopnem razvoju. — Streljal na zajca, ustrelil kmetovalca. Mlad lovec iz Milana je šel na lov v gozdove okoli Sedrigana pri Mangeli. Zazdelo se mu je, da je zagledal za nekim grmom zajca, proti kateremu je streljal. Ko je šel pogledat za grm, pa je videl na tleh ležečega moškega, ki je bil v zadnjih zdihljajih. Mrtvečeve identitete še niso dognali. *o zunanjosti je soditi, da gre za starejšega kmetovalca, okoli 60 let starega iz tamošnje okolice. Lovec je sam prijavil zadevo karabinjerjem. — Potresne sunke so zabeležile seizmo-grafske naprave v geofizičnem zavodu v Bariju. Smer potresnih sunkov je jugovzhod. Potresni epicenter je v daljavi okoli 1300 km. — Lepa gesta Urantskih kmetovalcev. Kmetovalci iz Montemefola pri Tarantu so ob priliki pobiranja semenske nagrade odstopili 10 odstotkov navedene nagrade v prid gradnji velike bolnišnice v Tarantu. — 12. sin! Tajniku občine Castrocaro Josipu Ravagliju se je rodil 12. sin. Ra-vagli je pokrajinski zaupnik združenja rodbin s številnimi otroci. Boter je bil njegovemu 12. sinu Zvezni tajnik. Novorojenček je dobil pri krstu ime Aleksander. — Padel Je a postelje m umrl. Nenavadna smrtna nesreča se je pripetila v Bologni. Mladi Fiore Maggiolini je spal v svoji postelji v stanovanju staršev v drevoredu Masini 14 v Bologni. Očividno so ga vznemirjale sanje in je padel čez rob postelje na tla. DomaČi so slišali ropot in so prišli pogledat, kaj se je zgodilo. Prisil pa so Se k poslednjim življenjskim trenutkom ljubljenega sina. Padee je bil namreč tako nesrečen, da je ubogi LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob ltt> m 18 15. ob nedeljah in praznikih ot 10.30 14.30 16-30 ir 18.30 KINO MATICA TELEF. 22-41 Začetek filmske sezone! Pevski film z najnovejšo popevko »HOČEM ŽIVETI TAKO« Tenorist Ferruccio Tagliavini poje arije iz raznih oper. Igralci: Carlo Campanini, Silvana Jachino. imun - ir.it.iis n-_. Tehnično nedosegljiv prikaz letalskih akrobacij PUSTOLOVCI V ZRAKU Lepa Rita Hayworts se bori za ljubezen postavnega, simpatičnega Gary Granta KINO SLOGA TEL. 27-30 Znižane cene! Znižane cene! Duhovita komedija GOSPOD MAKS V glavni vlogi: Vittorio de Sica in Assia Norio. Režija: Mario Camerini. Maggiolini priletel z glavo na tla in dobil smrtne poškodbe na lobanji, za katerimi je kmalu potem poglegel. — Zdrava vas: skoraj v letu dni le en smrtni primer. Primer izredno zdrave vasi kaže naselbina Magliolo pri Genovi. Od konca septembra 1941 ni bilo v tej občini nobenega smrtnega primera. Te dni je po skoraj enoletnem presledku spet zapel mrtvaški zvonček s stolpa župne cerkve in naznanil smrt sovaščana. — Padel s tretjega nadstropja in ostal skoraj nepoškodovan. Redek primer srečnega naključja se je pripetil v ulici Con-cheta v Milanu. 54 letni postrešček Anton Cattanio se je šel hladit na napušč tretjega nadstropja. Pri tem je izgubil ravnotežje in je omahnil z višine tretjega nadstropja. Priletel je po srečnem naključju na balkon prvega nadstropja na neko preprogo in dobil pri tem le lažje poškodbe. Smrtno nevarne poškodbe pa je dobil 32 letni Gino Binda iz Brebbie pri Varesu, ki je popravljal 15 m visoki dimnik v Ulici Emilio Gola v Milanu. Verjetno zaradi izgube ravnovesja je padel iz višine 15 metrov in obležal s počeno lobanjo in polomljenimi rebri. Njegovo zdravstveno stanje ne vzbuja mnogo upanja za okrevanje. — Razstava umetnikov pod orožjem, ki vzbuja v Rimu veliko pozornost, bo prenesena v druga evropska središča, med drugim v Berlin, Monakovo, Dunaj, Budimpešto in Bukarešto. V 78 dneh si je ogledalo to razstavo v Rimu več ko 100-000 ljubiteljev likovne umetnosti. — Velik uspeh rimske letalske godbe v DraždanUi. V veliki razstavni dvorani v Drazdanih je bil koncert italijanske letalske godbe iz Rima. Dvorana, ki sprejme lahko 3000 ljudi, je bila nabito polna. Poleg preisfcavnikov nemške vojske, narodno socialistične stranke in raznih kulturnih društev je prisostvovalo koncertu s pretežnim opernim sporedom 200 nemških vojnih ranjencev in 200 italijanskih delavcev, ki so zaposleni v raznih draždanskih obratih. Draždanska časopisna kritika poudarja kvalitetno izvajanje težjih skladb po izvrstno izvežbanem osebju rimske letalske godbe. —Ginljiv prizor pri papeževi avdijenci. V svoji glavni avdijenci v tem tednu je sprejel papež Pij XII. več ko 3000 oseb. med temi številne častnike, vojake ter italijanske vojne ranjence. Ko je papež zavzel svoj prostor na papeževem prestolu, je pokleknila preden j neka ženska iz Foggie s šestletno hčerko v naročju. Prosila je papeža, naj podeli njeni hčerki Ameliji Na-politano, ki sta ji obe nogi ohromeli, poseben blagoslov. Papež pij XII. se je zelo zanimal za ta primer in se je z materjo nesrečne hčerke dolgo razgovarjal, nakar je malo Amelijo blagoslovil. — Grenke peske vzrok dekličine smrti. 71etna Anuncijata Giuliana iz naselbine Frascati pri Rimu se je navžila zelenih breskvinih pešk. Kmalu potem je začutila v želodcu hude bolečine. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je revica kmalu po prevozu izdihnila. — Z avtom v reko, kjer je utonil. Usodna prometna nesreča se je primerila na cesti iz naselbine Tresse v Portegrandi pri Venezii. Zdravnik dr. G. Barbarotto se je peljal v avtomobilu k nekemu bolniku, ko je avto zaradi nekega defekta, ki pa še ni pojasnjen, zdrsel v bližnjo reko Sile, kjer je utonil. Prebivalstvo obžaluje nesrečno smrt svojega dobrega zdravnika. — Otvoritev ribiških ljudskih niš. V naselbini Marano Lagunare je bila slovesna izročitev ključev novo zgrajenih ljudskih hiš, namenjenih za stanovanje rodbinam tamošnjih ribičev. 14 glavarjem številnih ribiških družin so bili izročeni ključi ntrvih ljudskih hiš, ki so bile zgrajene po Duce-jevih navodilih za siromašne ribiške rodbine. Po slovesni izročitvi ključev so se ribiške rodbine vselile v nova domov al iš5a. — Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so bili zadnje dni sprejeti naslednji ponesrečenci. Josip Blažič, 47-letni ključavničar železničar si je pri padcu na stopnicah zlomil desno nogo. — Ana Likar, 58-letna žena vpokojenega železničarja iz Ljubljane, se je usekala v levo koleno. — Fran j a Samsa. 16 letna hči posestnika iz Sodražice, se je pri padcu z drevesa pobila na glavi. — Jožefa Grudna, 3 letnega sina delavke iz Ljubljane, je kr»nj brcnil v glavo. — Alojzija Maček, 27 letna žena posestnika iz Logatca, je padla s slive in si zlomila desno nogo. — Jakoba Freliha. 65 letnega vpokojenega mestnega delavca iz Ljubljane, je na Celovški ceste pred pivovarno podrl tramvaj. Dobil je notranje poškodbe. — Fr. Rovan, 52-letni delavec iz Spod. Logatca, si je pri delu poškodoval levo oko. — Marija Ru-tar, 52-1 etna postrežnica iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desnico. KROMPIR! Vsi. ki ste. kupili krompir meseca avgusta pri nas, nam takoj prinesite septembrske odrezke A, B, C, ker je nujno zaradi bodoče nabave krompirja. — Sever M Kamp* Ljubljana. IZ LJUBLJANE —lj Vremenski rekordi. Se nikdar, odkar je pri nas organizirana vremenska služba. september še ni dosegel takšnih rekordov kakor letos; minili so sicer šele trije dnevi, vendar smo imeli že dva nenavadna vremenska rekorda: v torek In včeraj je najvišja dnevna temperatura presegla 30°, kar pomeni, da smo imeli po vremenoslovmh računih dva vroča dneva. V Ljubljani pa doslej ni bilo še nikdar septembra vročega dneva. Baje niso nikdar zapisali niti 29'. Posebne vrste rekord je tudi, da nismo imeli že tako dolgo dežja. Avgust je bil izredno suh: padavin je bilo mnogo manj kakor znaša povprečje za ta mesec. Davi je bila najnižaj dnevna temperatura sorazmerno visoka, znašala je 13.2° — včeraj 12.8«. Kaže. da bo letos še toplejši dan. ker je bilo davi nebo povsem jasno in solnce je začelo greti, čim je izšlo, ker ni bilo tudi megle. Menda bo lepo vreme še trajalo, saj je zračni tlak visok. —lj Ribji trg. Na ribjem trgu danes ni bilo posebno živahno. Prodajali so le pre-kajene skuše, ki so po 42 L kg. —lj Na I. mešani meščanski šoli na Viču v Ljubljani se bodo vršili popravni in razredni izpiti za učence in učenke IV. razreda in završnega izpita dne 16. septembra; za učence in učenke vseh prvih razredov dne 17., drugih razredov dne 18 in tretjih razredov dne 19. septembra v poslopju ljudske šole — pritličje desno. — Završni izpiti se bodo pričeli dne 21. in končali dne 26. septembra. Vsi izpiti 3e bodo vršili vselej od S. ure dalje po razporedu, razobešenem v šolski veži. — Prošnje za izpite morajo bit pravilno kolkovane in izročene ravnateljstvu najkasneje do 16. septembra. (Prošnja se kolkuje s kolkom za 4 lire in še s kolkom za 4 lire za vsak predmet! Te takse so oproščeni po odredbi Visokega okmisariata štev. 104 z dne 16. IX. 1941-XX le oni učenci -ke, katerih starši imajo 7 ali več otrok, polovico te takse pa oni, katerih starši imajo 5 ali 6 otrok. Ta ugodnost za ponavljalce razreda ne velja!) — Ravnateljstvo. — Kupovanje brez denarja, se je na trgu počasi bujno razcvetelo, da smo morali kupovalke neprestano opozarjati, naj ne delajo gneče okrog prodajalk ter s tem prilike in potuhe, da so nekatere brezvestne ženske lahko nakupile zelenjavo kar brez denarja. Mestna občina je sedaj poskrbela, da se zelenjadarieam ni treba več bati. vo-zidi zelenjavo na trg in se Izpostavljati nevarnosti, da bi za blago premalo skupile. Mestna občina ljubljanska je namreč 1. septembra od Kr. Kvesture prevzela nekaj domačih policijskih stražnikov ter jih postavila tudi na živilski trg z najstrožjim naročilom, da morajo na trgu vzdrževati red v vsakem pogledu in brez ozira na levo ali desno. Že v četrtek se je na Vodnikovem trgu pokazalo, kako prav je storilo županstvo s pritegnitvijo policijske straže, saj so bile velike gruče okrog zelenjadaric prav naglo razdeljene na posamezne skupine in urejene v vrste, da so se lahko pri kupovanju mirno zvrstile vse gospodinje ter brez otipavanja izbrale in tudi v redu plačale kupljeno blago. Kakor je bila odpravljena gneča okrog stojnice, takoj ni bilo tudi več prilike za nepošteno kupovanje, niti tiste zapeljivosti h grdemu grehu tatvine. Poleg gospodinj so bile pa zelo zadovoljne tudi prodajalke, ki bodo sedaj popolnoma varne pred gnečo in njenimi škodljivimi posledicami. Zato bodo pa naše odlične vrtnarice spet rade vozile iz Kra-kovega, Trnovega in druge okolice svoje pridelke na trg, gospodinje se bodo pa spet lahko založile z lepo in zdravo povrtnino po znosnih cenah. —lj Ravnateljstvo n. moške realne gimnazije v Ljubljani (Rakovnik sporoča: 1. vpisovanje učencev za sprejem v I. razred bo dne 14. sept. od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. K vpisu naj učenci pri-neso ispričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole, krstni list in kolek za 4 lire za prošnjo, katero dobe pri gimnazijskem slugi. Vpisovali se bodo učenci, stari 10 do 13 let; 2. popravni izpiti za vse razrede bodo 17. sept. Učenci, ki še niso vložili prošenj za prepustitev k popravnemu izpitu, morajo to storiti do 12. sept.; 3. pismeni nižji tečajni izpit bo 18. In 19. sept., ustni pa od 21. sept. dalje; 4. sprejemni izpiti za redne in privatne učence bodo 23. in 24. sept.; 5. privatni izpiti se bodo začeli 25. sept. Začetek vseh izpitov bo ob 8. uri zjutraj. —lj Za vozni promet bo zaprta ftubtčeva ulica ob lepem vremenu od ponedeljka 7. t. m. morda do kraja tedna zaradi naprave površinske prevleke. —lj Mestni socialno politični urad na Ambrožovem trgu v nedeljo, ponedeljek in torek, 6., 7. in 8. t. m. zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stranke, pač bo pa tudi te dni uradoval v najnujnejših primerih. —lj Ravnateljstvo m. moške realne gimnazije v Ljubljani bo sprejemalo prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu 7. septembra 1942 od 8. do 12. in od 15. do 17. v ravnateljevi pisarni. Prošnjo je kolkovati s 4 lirami in priložiti rojstni list in izpričevalo 4. razreda, oz. Izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Sprejemni izpiti bodo v drugi polovici septembra. —lj Danes popoldne In jutri, v soboto, dopoldne se lahko še vpišete na šolo Glasbene Matice, popoldne ob 15. uri naj se zbero vsi vpisani gojenci v Hubadovi pevski dvorani, da se sporazumno določi, v katerih dneh in v katerem času bodo vži-vali pouk v posameznih glasbenih predmetih. Redni pouk se bo pričel v ponedeljek, dne 7. t. m. Inserirafte »Slov. Naroda4 Iz pokraiine Trieste — Bolgarski gostje ▼ Triestn. S poučnega potovanja po Italiji je prispela v Trieste skupina 250 bolgarskih mladeni-čev in mladenk, ki pripadajo moški in ženski organizaciji »Branik«. Goste so sprejeli na triestinskem kolodvoru štabni vodja G. I. L.-a kot zastopnik Zveznega poveljnika, Zvezna nadzornica in drugi funkcionarji triestinskega G. I. L.-a. Bolgarski mladeniči ter njihovi dirigenti so se prisrčno zahvalili za prijateljski sprejem v Italiji. V Forli pa je potovala s postankom v Triestu skupina 250 organ i-zirancev G. I. L.-a, ki so se vrnili iz Bolgarije, kjer so se mudili po! meseca kot gostje bolgarske mladinske organizacije »Branik«. Vračajoče se mladeniče so pozdravili na triestinskem kolodvoru častniki G. I. L.-a. — Hraber Hn Trieata je padel na vzhodnem bojišču. Poročnik Peter BenedetU, ki je umrl junaške smrti v donskem področju, je zrastel v Triestu. kjer je posečal industrijski šolski zavod »A. Volta«. Bil je kadet G. I. L.-a in vrl športnik ter telovadec. V liktorskem kolegiju v Rimu se je izpopolnil v telesno kulturni veščini. — Smrt starih Trlestinov. Te dni so umrli v Triestu 89 letni Karel Fana. 76 letna Josipina Pahor. 76 letna Fierina Otoni. 74 letna Marija Faolucci, 57 letna Josipina Bokar-Slavec in 56 letni Anton Sirca. — Poročili so se te dni v Trestu mehanik Anton Maur in gospodinja Terezija Se-vero, pek Rudolf Guli in gospodinja Kristina Rener, mizar Mar no Borges in zaseb-nica Uršula Močnik, delavec Leopold Peiiko ln gospodinja Milena Rebula, uradnik Edvard Sil vest ro in gospodinja Ana Hribar. — Razsvetljav* P°dzems4ie jame G*g»nte. Tudi letos bo v nedeljo 6. septembra Ze t rad ciontiina razsvetljava znane podzemske jame Gigante pri Villi Opicmi. Razsvetljena bo od 15. do 18,30. Kakor znano je navedena podzemska jama tako obseZna, da bi lahko spravili vanjo mogočno kupolo bazilike sv. Petra v Rimu. — Tramvajska nesreča se je pripetila ▼ ulici Canova v Triestu. 50 letni Temistoklej Varveri iz ulice Foscolo je prišM pod tramvajski voz proge št. 11 in je obležal s poškodbami po obrazu in zaglavju. Prepeljali so ga v triestinsko bolnišnico. 29 letno Marijo Zadnik iz Lac igran da pa je povozil avto in ima mladenka poškodbe po obeh rokah. 15 letni Klavdij Slob^z iz ulice Castaldi je padel pri Sv. Ani tako nesrečno, da si je zlomil desnico v zapestju in se potolkel po obrazu. Levo ključnico si jj zlomil prt padcu 6G letni Matej Assi iz Capodistrije. Radio Ljubljana V SOBOTO, 5. SEPTEMBRA 1942-XX 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Duet j harmonik Golob - Adamič. 13,00: Napoved j časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Po-I ročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Lepe pesmi od včeraj : in danes — orkester vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijancc. — Lahka glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 15.00: Pokrajinski vest-nik. 17.10: Prenos iz Siene — Koncert. I 17.55: Ing. Nerima: Kemija v gospoidnj-] stvu. 19.30: Porodila v slovenščini. 19.45: i Koncert soprr.nistkp Štefanije Vuk. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20,30: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Lt-ričha prireditev družbe EIAR: Antigona: Glasba A. Gh:slarzonija, Krčmarica v Pra — glasba P Giorgija. V odmoru: Predavanje v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini. V KUHINJI — Možiček. pojdi iz kuhinje, prosim te. Tvoji nasveti mi niso potrebni, saj se itak ne razumeš na kuho. — Na kuho morda res ne, pač pa na jed. TOČNEJE POVEDANO — Tale mož tam na on! strani ulice s* tako guga in opoteka, kakor da mu nekaj manjka. — Ne manjka mu nič, pač pa ima nekaj preveč. GALANTEN MIZAR — AH se vam ne zdi, da imam eno nogo večjo od druge? — Kaj še, gospa, eno nogo imate manjšo od druge. — Moja hčerkica je dobila v šoli prvo nagrado zaradi svoje marljivosti. — Razumem vaš ponos. Tudi jaz sem ga občutila, ko je bil moj Fifi na pasji razstavi odlikovan. Sulla tua strada incontrl ogni glorno tante vendite di biglletti della Lot-teria di Merano! Ascolta 11 consiglio deiramica lnvisibile che ti cammina allato: la Fortuna! Fermati e acqui-sta un bigiietto che pu6 farti diven-tare mllionarlo. Na svoji poti srečuješ vsak dan toliko prodajaln srečk Loterije di Mera« no. Poslušaj nasvet nevidne prijateljice Sreče, ki te spremlja- Ustavi se in kupi srečko, Id te lahko napravi milijonarja, BEGALA M I L I O N 1 a chj acqulsta un uglJetto per L 12.- n \ R v J r MILIJONE »emu, ki al nabavi srečko za L 12 Stran 4 >StiOVENSKI NAROD«, petek, *. •eptemt« 1MJ-« Zakaj ne kurimo več s šoto? Ali ima Barje še kaj Sate? — Pred sto leti so računali, da je na Barja za 229 let šote, zdaj je pa ni več niti za Barjane same Nekateri se Ljubljana, 3. septembra vprašujemo, zakaj pri sedanjem preskibovanju prebivalstva s kurivom ne jemljemo več v poštev barjanske šote. Starejši meščani se še dobro spominjajo, da je bila šola v prejšnjem stoletju zelo razširjena v Ljubljani kot kuiivo za gospodinjske in industrijske namene. Bar-jani so dovažali številne vozove šote v mesto in zdelo se je. da je barjansko šotno bogastvo neizčrpno. Mlajši rodovi pa šote niti več ne poznajo. O nji so se moiđa učili v šolah, a videli je niso. Pred leti bo Ljubljančani strmeli na cesti ob vozu Šote, ki jo je pripeljal v mesto neki Ižanec. Nekateri so priznali, da šote niso še nikdar videli in da niso vedeli, kaj je na vozu. dokler jim niso povedali drugi. Ali je zdaj šota res tako redka in ali so izčrpana vsa barjanska šotišča? Tako se vprašujejo nekateri, zopet drugi pa menda niti ne pomislijo, da bi bila barjanska šotišča lahko izčrpana, ke*- se čudijo, zakaj ne kurimo več s šoto. Kako so odkrili šoto? Prvotni naseljenci na Barju niso znali ceniti šote. Tudi oblasti, ki so si prizadevale, da bi bilo obljudenega in obdelanega čim več Barja, niso upoštevale Š3te za izkoriščanje, šota je vzačetku imela svoj pomen le za gnojenje zemlje, namreč požigali so jo ter s pepelom gnojili dotlej še neobdelano zemljo. Ni znano natančno, kako se je razširila raba šote za kurivo. Vsekakor je bilo treba šoto najprej iznajti. Po ustnem izročilu je šoto baje »iznašel« dr. Orel. ki je imel 1. 1838 na Ilovici veliko zemljišče. Delavci so kopali jarek in metali zemljo in šoto ob robu jarka. Sota se je na kupu posušila in dr. Orel jo jo preizkusil za kurivo. Potem so šoto začeli uporabljati za kurivo tudi Barjani. Seveda pa šota ni bila znana le pri nas in najbrž so jo uporabljali vsaj ob istem času, če ne že prej. v Nemčiji, kjer se je v prejšnjem stoletju razvila šotna industrija v velikem obsegu. Začetek šotne industrije na Barju Šotna industrija, kakor je treba imenovati izkoriščanje šote za kurivo, se je razvila na Barju sredi preteklega stoletja. Po-dakc o njenem razvoju je zbral dr. A. Me- lik V knjigi ^Kolonizacija ljubljanskoga barja-r. Do večjega izkoriščanja šote je prišlo šele. ko so šoto začeli uporabljati v industrijskih obratih. Šote hi najbrž ne uporabljali mnogo za kurivo v stanovanjih, čc bi industrija ne postnla večji porabnik. Šele, ko je industrija potrebovala večje količine šote, se je lahko razvila tako zvana šotna industrija, to se pravi, da so lahko začeli uporabljati šoto v večjem obsegu. V začetku šota ni mogla konkurirati drvam v gospodinjstvih, saj so bila drva tedaj poceni in tudi sicer so boljše gorivo kakor šota. A. Melik pripoveduje, da so pobudo za izkoriščanje šotnih plasti dali ljubljanski industrijski podjetnikn, predvsem J. Baumgartner, ki Je 1. 1845. vzel v najem mestni opekarni v Trnovem in ju preuredil za kurivo s šoto. Šotna industrija na Barju se je torej začela razvijati pred sto leti. Zgledu ljubljanskih opekarn so sledila kmalu mnoga druga industrijska podjetja. Prav tako že 1. 1845 je začela uporabljati šoto tudi ljubljanska sladkorna čistilnica; podjetnik Ivan Scaria je najel na Barju večje zemljišče za izkoriščanje šete. Do zemljišča je dal izkopati od Ljubljanice štiri precej velike prekope, da je šoto lahko prevažal v Ljubljano po vodi. Pomisliti moramo, da je bilo tedaj Barje še brez dobrih cest. Razvoj šotne industrije na Barju je nedvomno vzporeden z razvojem cestnega omrežja na mehkih barjanskih tleh. Scaria je zaposlil že v začetku pri pridobivanju šote številne delavce, šota se je izkazala kot dobro in sorazmerno poceni goiivo v industriji, zato jo je začelo uporabljati Čedalje več podjetij. Barjanska zemlja dobila ceno Med tem ko je bilo treba prej ljudi skoraj siliti, naj bi se naselili na Barju in pred dobo naseljevanja nekateri niso hoteli prevzeti zemljišč niti zastonj, je barjanska zemlja postala izredno cenjena, ko so začeli izkoriščati šoto. Mnogi so tedaj začeli kupovati zemljišča na Barju m razumljivo je, da se je zemlja podražila, šoto so začeli rezati naseljenci, ki so se naselili na Barju predvsem z namenom, da bi obdeloval: zemljo, a so potem obdelovanje začeli opuščati. Zemjo so kupovali številni podjetniki, bodisi, da bi šoto rezal: za svoja industrijska podjetja, ali da bi prodajali šoto. O novem načinu izkoriščanja barjanske zemlje je poročal na občnem zboru Kmetijske družbe 1. 1847 dr. Orel. ki je tedaj dejal, da je pridobivanje šote najpomembnejši način izkoriščanja Barja. Barje torej tedaj ni imelo toliko pomena kot kmetijska zemlja kakor kot šotišča. Dr. Orel je odločno ugovarjal m-daljnemu požiganju šotne barjanske plasti. Kdo je prvi uporabljal šoto? Dr. Orel najbrž ni bil prvi. ki je ^iznašel« šoto na našem Barju. Kakor omenja znani naravoslovec Hacquet. je tovarna solitra uporabljala šoto kot kurivo že !. 1776. Vsekakor pa tedaj Se ni bilo šotne industrije. Šoto so pridobivali le v manjšem obsegu na obrobju Barja, šoto so začeli uporabljati ter pridobivati najbrž še mnogi drugi mnogo prej kakor sredi preteklega stoletja. Hochenwart, ki je pisal o osuševanju Barja, omenja, da je šoto začel pridobivati na Volarju, v okolici sedanje barjanske šole in črne vasi. šentjakobski župnik Pinhak. To je pa kmalu opustil, ker se mu ni obneslo. edaTj je bila pač mala poraba in šota ni mogla nadomestiti drv. Razcvet šotne industrije V drug: polovici preteklega stoletja se je šotna industrija na Barju razvila tako, da smemo govoriti o pravem razcvetu, (konjunkturi). Za ljubljanskimi opekarnami so začele uporabljati šoto tudi druge opekarne v ljubljanski okolici in na Vrhniki. Iz zgodovine ljubljanskih industrijskih podjetij v prejšnjem stoletju je znano, da so Številni obrati uporabljali šoto. Toda šota je našla odjemalce tudi v drugih krajih. Tako je n. pr. kamniška smodnišnica uporabljala šoto. V tisti dobi smo dobili železnico. Premogovna industrija je bila šele v razvoju in premog si še ni pridobil veljave. Zato se ne smemo čuditi, da so skušali šoto uporabljati celo za pogon lokomotiv. Preseneča pa vsekakor, da so s šoto kurili, vsaj za poskušnjo, tudi na parni kih: vozili so jo iz Ljubljane v Trieste. Da se ni mogla uvesti na parnikih, je razumljivo, kajti njena kurilna vrednost je majhna, obseg pa velik. Država je 1.1856 kupila veliko zemljišče med Vnanjimi goricami in Plešivico, da bi tam pridobivali šoto za pogon lokomotiv, šoto so rezali le nekaj let, nakar je podjetje zaspalo za vedno. Med drugimi številnimi podjetji je šoto uporabljala tudi topilnica svinca pri Škofljici. Tedaj se je poraba šote razširila tudi v gospodinjstvih, ker je pridobivanje postalo cenejSe in večje. V začetku so kopali šoto brez vsakih ustaljenih pravil, kakor je kdo znal. Rezali so jo v neenakih kosih. Pozneje so pa sprevideli, da je najbolje, če šoto režejo v določeni obliki: to je potrebno, da se hitreje suši in da je lažji prevoz. Rezali 'so jo v obliki opeke. Po rezanju se je morala šota še precej časa sušiti, preden je bila uporabna, šoto so rezali moški, ženske in otroci so jo pa raznašali ter sušili. S šoto so precej zaslužili tudi številni vozniki. V splošnem je pa šota nudila zaslužek številnejšim ljudem kakor prej sama zemlja pri obdelovanju. Ko je šotna industrija na Barju začela propadati, so se mnogi naseljenci izselili; prej jih je privabila šota, pozneje jih pa zemlja ni mogla obdržati. Na Volarju s« je do 1.1869 število hiš pomnožilo na 45, na Ilovici pa na 14. L. 1876 je bilo na Volarju skupno 49 hiš f!zmed njih 41 v Crni vasi), na Ižanski cesti in na Ilovici 31, skupaj torej na mestnem Barju 97. L. 1880 je pa bilo v Crni vasi 45 hiš in 249 prebivalcev, na Ižanski cesti (Karolinška zemlja) 13 hiš in 86 prebivalcev, na Ilovici 35 hiš. 159 preb. in v Havptmanicah 16 hiš s skupno 73 prebivalci. Na vsem mestnem Barju je bilo 109 hiš s 567 prebivalci. Šote dovolj za večne čase šoto so na Barju zelo hitro izčrpali. Strokovnjaki in drugi nikakor niso pričakovali, da bo Sota tako naglo pošla. Računali so celo, da bo šote dovolj vedno, ker so verovali, da šota spodaj vedno prirašča, tako da plast ostane enakomerno debela, če je ne porežejo vse in ne prehitro. Dr. Orel je 1.1847 zračunal, da znaša debelina šote na Barju povprečno 1.26 m, površina šotnih plasti pa 25.750 oralov. To bi dalo 329,600.000 stotov suhe šote. Poraba je tedaj znašala v gospodinjstvih in industrijskih podjetjih v Ljubljani 500.000 stotov na leto. Po tem računu bi bilo torej šote na Barju dovolj še za 659 let. £e bi rezali šoto le 6 decimetrov globoko, da bi ohranili spodnjo plast za obdelovanje, in če bi poraba narasla, ob varčevanju drv zaradi zaščite gozdov, bi bilo še vedno za 229 let Šote. Pozneje so strokovnjaki dokazovali, da so bili ti računi zelo pretirani. Prav tako so pobijali trditev, da se šota obnavlja, če je ne režejo do spodnje plasti. Nekdo je dokazoval, da bi se šota obnovila, če bi rezali le pet devetin debeline, tako da bi štiri devetine pustili pri tleh, v 55 letih. - Prodadanje šotne industrije šotna industrija je pa začela propadati že v zadnjih desetletjih preteklega stoletja, ker so zaloge vedno pohajale. Tovarne so začele uporabljati premog. V zadnjem desetletju preteklega stoletja je bila glavna zaloga šote na Barju že izčrpana. Kramar je 1.1905 cenil, da zaloge šote znašajo le še 1500 ha. Prebivalstvo, ki se je prej preživljalo v glavnem od šote, se je moralo prilagoditi novim razmeram. To pa vsem ni bilo mogoče. Zato se je tedaj mnogo Barja-nov izselilo v Ameriko in drugam. Ostali so pa nekateri Barjani, ki so si opomogli s pridobivanjem šote. — Po podatkih Me- lika je bilo pred 15 leti v Crni vasi le 9 kmetij, ki so imele šoto. v Havptmanicah 2 in po ena na Ižanski cesti in Lipah. Kmetje so morali hoditi režat po celo uro daleč. Barjanom je dajal Kosler v najem »emljo na rezanje šote za Crno vasjo, kjer je bilo še okrog 30 ha veUko šotišče. Razen tega je bilo na Koslerjevem posestvu v Lipah okrog 3 ha šotne plasti. — Zdaj pa že večina Barjanov sploh ne uporablja več šote za kurivo in izčrpane so skoraj vse zaloge, čeprav posamezni Barjani zelo varčujejo s šoto. Inseriraj v „Slov« Narodu14 Hitro se krči v septembru dan lo. septembra nastane delni solnčni mrk — Pogled na bližnji vsemirni otok V septembru 9e dan najhitreje krčL September nam prinaša tudi konec poletja. 23. septembra se namreč pričenja jesen, sonce prekorači na poti proti jugu nebesni ekvator, noč in dan sta enako dolga. 10. septembra nastane delni sončni mrk. 12. avgusta je bil tudi delni sončna mrk. ki se pa v Evropi ni videl. 26. avgusta smo videli popolni lunin mrk. zdaj p« rvride na vrsto še delni sončni mrk. Lunina senca bo zakrila del sonca pozno popoldne in mrk sonca bo tik pred sončnim zahodom S tem sončnim mrkom bo končana peta in zadnja astronomska zatemnitev letošnjega leta. O planetih ne moremo povedati nič posebnega. Dobro se vidi v septembru Saturn, ki je zdaj blizu Aidebarana v so-zvezdju Bika. Proti koncu meseca vzhaja že v začetku noči na vzhodu. Njemu sledi približno Po treh urah krasno žareči Jupiter, ki tvori z Dvojčkoma Kastorjem in Polluxom skoraj enakokrak trikotnik. Zgodaj zjutraj, tik pred sončnim vzhodom, lahko vidimo skozi Venero kot lepo žare-čo jutranjo zvezdo. V temnih nočeh, torej v dneh okrog sončnega mrka, Je priporočljivo ozreti se na vsemirni otok, na najbližji sestrski svet našega sistema Rimske ceste, na spiralno meglovino v Andromedi. V začetku noči vidimo na vzhodu in jugovzhodu girlando petih enako žarečih zvezd, vzhajajočih skoraj vzporedno z obzorjem. To so glavne zvezde Perzea, Andromede in Pegaza. Nad srednjo zvezdo lahko opazimo tudi s prostim očesom manjšo motnjo meglovina-sto svetlobno liso, nebesni objekt, ki ga je odkrila nebesna fotografija kot krasno meglovinasto spiralo. Z največjimi daljnogledi sveta je bilo mogoče dokazati, da gre tu za množico po-edinih zvezd ter za svetle in temne meg-lovine in gruče zvezd prav tako kakor v našem velikem zvezdnem sistemu v Rimski cesti. Zvezdoslovcem se je posrečilo določiti tudi razdalja, ki znaša 700.000 svetlobnih let. Svetlobni žarek, kd doseže zdaj našo oko, je zapusti] vsemirni otok v pradavnih časih, ko je komaj napočila zarja človeštva in vso to neizmerno dolgo dobo je bil s hitrostjo 300.000 km v sekundi na poti. Meglovina Andromede je najbližja spiralna meglovina. vsemirni otok v morju neskončnega prostora in obenem edinstven nebesni pojav te vrste, viden s prostim Duce med ranjenci K. letalstva, ki se zdra vi j o na ortopedični kliniki univerzitetnega mesta očesom. Po najnovejših raziskavanjih segajo spiralni kraki Andromec.ine meglovt-ne do 80.000 svetlobnih let od jedra daleč v svetovje. Svetlobna sila vsega sistema odgovarja 1.7 milijard sonc, njena gmota je bila pa določena na 30 milijard sončnih gmot. Vse to je mogla na raziske val niti metodah tako Iznajdljiva veda o nebu razbrati iz drobne meglene lise na temnem ozadju nebosklona. dragocenosti Velik del cerkvenih dragocenosti, ki so bile med državljansko vojno v spaniji odnesene iz madridske katedrale in pozneje najdena, so prišle zdaj na svojo prvotno mesto. Gre n dragocene umetnine iz slonove kosti in ebenovine, izvirajoče iz 18. stoletja. Mleko, ki se lahko nosi tudi v Nov način konzerviranja mleka v obliki kock Mnogi izumi so del naključja ali slučajnega opazovanja, ki bi ga opravil lahko vsak človek. Toda vsak človek ni iznajdljiv in rie pride mu na misel, da b se ukvarjal z novimi izumi ali odkritji. Mnogi ljudje že dolga leta uporabljajo kavin avtomat, nikomur pa še ni prišlo na misel, da bi bil mogoč tudi avtomat za mleko kakor je mogoč za kavo. Iz te misli so pa nastali sčasoma načrtni poskusi, dokler se ni posrečilo nekemu trgovcu v Kielu odkriti način predelovanja mleka v kocke. S posebnim emulzijskim postopkom se mleko z določenimi dodatki stisne in konzervira v obliki kock. tako da ne more priti od zunaj vlaga do njega in se torej ne skisa. V Nemčiji bo še letos ustanovljena tovarna za izdelovanje mlečnih kock. To bo prva taka tovarna v Nemčiji. Če se bo ta način konzerviranja mleka obnesel in če bodo začeli izdelovati mlečne kocke v večjem obsegu, bo imelo to velik vpliv v marsikaterem pogledu. Pomisliti namreč moramo, da je v petgram-ski kocki osminka litra mleka. Pošiljka, težka 14 kg, bo obsegala 2700 kock in 12 tega bi se dalo pripraviti 450 litrov toplega ali hladnega mleka. 100.000 litrov mleka v kockah bi lahko poslali v 223 paketih in zavzemali bi dve tretjini prostora manj kakor enaka količina mleka v prašku. Poleg tega pa pripisujejo novemu odkritju razne prednosti, ki jih ima prea mlekom v prašku. V prvi vrsti gre tu za popolno higieno. Mleko v kockah se drži dobrega pol leta. Tako konzervirano mleko ima pa še eno veliko prednost, da se namreč iz kock pripravljeno mleko tri dni ne skisa. Nobene posebne domišljije ni treba, če mislimo, kolikega pomena bo nov način mleka za vsako gospodinjstvo. Gospodinja bo imela mleko vsak čas pripravljeno. Posebnega pomena bo pa to za gostinske obrate in za poedince, ki bodo lahko jemali mlečne kocke seboj na potovanje. Ce pomislimo, koliko mleka ie zi;i- Sti poleti Skisa in koliko red i In ih snovi gre s tem v izgubo, sprevidimo, da bodo igrale mlečne kocke v naši prehrani zelo važno vlogo. Končno bo pa zelo olajšana tudi prenašanje odnosno prevažanje mleka, ker se ne bo treba bati, da bi se razlilo. Preskrba Slovaške s krompirjem Slovaška je imela letos srednjo letino. Kmetje so pridelali toliko, da je preskrba prebivalstva s kruhom do prihodnje žetve zagotovljena. V bodoče bo na Slovaškem racijonirana tudi poraba krompirja, da se preprečijo spekulacije. Slovaška pridela za SVOJe prebival, dovolj krompirja. Določene so bile tudi količine krompirja, ki ga smejo pridelovalci obdržati za krmo in seme. Nacionalizacija francoskega gospodarstva Arizacija francoskega gospodarstva je zadnja leta zlasti v zasedenem delu moćno napredovala. Vojaški poveljnik v Franciji je že predlanskim v oktobru s posebno naredbo izločil židovski vpliv na francosko gospodarstvo. Po tej naredbi je bilo treba prijaviti vsa židovska ali pod židovskim vplivom stoječa podjetja, ki so prešla potem v aTijske rcike ali pa so bila 1'kvidi-rana. Prvotno so cenili število židovskih podjetij v zasedeni Franciji na 12.000 izkazalo pa se je, da jih je samo v Parizu okrog 25.000, v drugih krajih pa okrog 6700. Vsa židovska podjetja so dob'1 a komisarje Glede 600 podjetij še ni točno znano, ali so v židovskih rokah ali ne. 2000 manjv.h podjetij še ni dobilo komisarjev. Od teh blizu 37.000 podjetij v zasedeni Franciji je bilo v Parizu prodanih okrog 3000. v drugih krajih pa okrog 1000. Kupci so bili po pretežni večini Francozi, dalje zavarovalnice, železniške družbe in francoska država. V zasedeni Franciji je bilo1 likvidiranih okrog 2800 židovskih podjetij. To akcijo> je pokrcnila nemška vojaška uprava, pozneje so pa posegle v anzacijo aktivno tudi francoske oblaki. V nezasedeni Franciji je dobilo doklej konusa-rje 1500 židovskih podjetij. Kupnina, ki jo dr»-bc Žid je za svoja podjetja, m blokira. Ceno so odločile posebne komisije cemlcev. Kova tovarna vžigalic v Bolgariji Prodaja vžigalic je v Bo»lgariii poiivržcna plačevanju bandarolnega davka. Vžigalice izdeluje v Bolgariji tovarna v Kostenecu. Ta tovarna je pa zelo zastarela in prihodnje leto poteče njena koncesija. Zato nameravajo zgraditi novo tovarno, v kateri M s»e izdelovalo Mno 240 milijonov škatel vžigalic. Država se bo obvezala jemati letno najmanj 120 milijonov škatlic. Poraba vžigalic se je zadnja leta v Bolgariji močno povečala in zato bo imela državna blagajna tudi večje dohodke od njih. Lani v prvih sedmih mesecih je znašala davščina vžig.i-lic 92.620.000 levov, leitos v prvih sedmih mesecih pa okrog 122,500.000. Dragocene poštne znamke Rabljene pisemske znamke so že marsikomu prinesle lep zaslužek ali celo premoženje. Neka velika tvrdka v Kopenhagnn mora poslati na otok Fano mnogo pošiljk, za katere uporablja pisemske znamke a pretiskom. Te znamke so v rabi samo na eni progi, zato so razmeroma redke in za filateliste velika privlačnost. Neki uslužbenec dotične tvrdke jih je jel zbirati in svojo zbirko je prodal za 40.000 kron. Obnovite naročnino! D. Dn Manrier: Prva 84 It o m a a »Kdo je,« sem vprašala. Vrata so se odprla; pokazala se je Beatrice in takoj stopila k meni; čudno neskladna je bila videti v svojih jutrovskih haljah in s cingljajočimi obročki na zapestjih. »Draga, draga ...« je rekla in iztegnila roke. Klarisa se je tiho odstranila. Mahoma sem se začutila strašno utrujeno, nezmožno, da bi še dalj prenašala to napetost. Spustila sem se na posteljo in vrgla kodrasto lasulju z glave. Beatrice me je zamišljeno gledala. »Ti mar ni dobro? Zelo bleda si.« »To dela svetloba.« sem odvrnila. »Pri umetni svetlobi je človek zmerom bled.« »Odpočij se malce, pa ti bo odleglo. Počakaj, stopim ti po kozarec vode.« Krenila je v kopalnico, zapestnice so ji pocingljavale pri slehernem koraku, in se vrnila s kozarcem vode. Pila sem, da bi ji ustregla, čeprav me ni žejalo. Voda je bila mlačna; Beatrice je ni bila pustila dovolj časa teči. »Jaz sem seveda takoj vedela, da gre za mučen nesporazum,« je govorila ta Čas. »Saj nisi mogla vedeti; kako neki?€ »Vedeti kaj?« »Kako? Zastran obleke, uboge detece, zastran slike dekleta, ki visi v galeriji. Tako je bila oblečena Rebeka na zadnji mask ar adi. Natanko tako. Ista slika, ista obleka. Ko sem te zagledala na stopnicah, sem za trenutek, za en sam grozen trenutek, mislila, da...« Ne da bi dokončala stavek, me je ljubeče potrepljala po ramenu. »Ubožica, kakšna nesreča, kak nesporazum; a kje bi bila mogla vedeti?« »Morala bi bila vedeti,« sem odgovorila, osuplo strmeč vanjo; kajti glava mi je bila pretrudna, da bi jo bila razumela. »Morala bi bila vedeti.« »Nesmisel! Kako bi bila mogla vedeti? Kdo si bil mislil kaj takega? Samo, vidiš, pretresljaj je bil od sile hud. Nihče izmed nas ga ni pričakoval, in Maksim___« »Nu? Maksim ...?« »Maksim, vidiš, misli, da si to nalašč storila. Saj je bil nekakšen izziv med vama. ne? Da ga boš presenetila? Zanj je bila vsa stvar strašen udarec. Takoj sem mu rekla, da nisi mogla imeti slabega namena, ampak si po čudnem naključju izbrala prav tisto sliko za vzorec« »Morala bi bila vedeti,« sem ponavljala. »Sama sem kriva, morala bi bila vedeti.. *.« »Ne, ne, nikar se ne muči; samo malce miru je treba, pa mu dopovem, da ne moreš nič za to. Vse se bo uravnalo. Prvi gostje so baš prihajali, ko sem šla gor. Zdaj so pri aperitivu. Toda vse je v redu. Gilesu in Franku sem rekla, naj raztrosita kakršno koli istorijo. da se ti kostum ni prilegal in si bila zaradi tega hudo razburjena.« Nisem ji odgovorila. Sedela sem na postelji in držala roke na krilu. »Kaj bi zdaj oblekla namesto kostuma?« Beatrice je stopila k omari in jo odprla. »Tale sinja, evo... prelestna bi bila. To obleci. Kaj pa je drugim mar? Daj, podvizaj se, pomagala ti bom.« »Ne,« sem rekla. »Ne pojdem dol.« Beatrice, s sinjo obleko preko komolca, me je osuplo pogledala. »Ali, draga, dol moraš priti!« je rekla v skrajnem obupu. »Ni mogoče, da se ne bi pokazala!« »Ne Beatrice, nikar me ne sili. Po tem, kar se je zgodilo, ne morem več stopiti ljudem pred oči.« »Ali, saj nihče nič ne ve zastran kostuma! Frank in Giles ne bosta črhnila niti besedice. Istorija je že izmišljena. Krojačnica je poslala kostum, ki se ti ni dobro prilegal, zato si rajši vzela večerno obleko. Izgovor se bo zdel vsem docela naraven. In večer se bo nadaljeval, kakor da se ni nič zgodilo.« »Ne razumeš me,« sem odvrnila. »Ni zaradi kostuma, ampak zaradi vsega skupaj, zaradi tega, kar sem storila. Ne morem dol. Beatrice, ne morem!« »Ali, dušica, Frank in Giles docela razumeta, da je bil nesporazum. In te pomilujeta, verjemi. Pa tudi Maksim bo spoznal. Samo prvi do jem je bil tak... Skušala ga bom dobiti za trenutek na samem in mu dopovedati, da nisi vedela ...« »Ne! Ne!« sem ponovila. Beatrice je položila sinjo obleko zraven mene na posteljo. »Ljudje zdaj prihajajo,« je rekla s temnim, J resnim obrazom. »Čudno se jim bo zdelo, da te ni I dol. K običajnemu izgovoru, da te je iznenada naoa- del glavobol, se v teh okoliščinah ne moremo zateči.« »Zakaj ne?« sem trudno dejala. »Kaj pa je za to£ Najti izgovor, kakršen koli. Saj so tako in tako samo ljudje, ki me ne poznajo.« »Daj, dragica.« Beatrice me je pobožala po rokL »Potrudi se malce. Napravi se v to lepo sinjo obleko. Na Maksima pomisli. 2e zaradi njega moraš priti dol.« »Prav na Maksima mislim ...« »Nu? Torej?« »Ne,« sem rekla, zibaje se naprej in nazaj in si grizoč nohte. »Ne morem. Ne morem.« V tem je potrkal na vrata nekdo drug. »Oh, moj Bog, kdo je neki zdaj?« je rekla Beatrice in stopila k vratom. »Kdo je?« Odprla je. Na pragu se je pokazal Giles. Vsi so prišli. Maksim me je poslal gledat, kaj se godi tu gori.« »Povej, da noče iti dol.« je odvrnila Beatrice. »A kaj jim porečemo, le kaj?« Videla sem. kako me je Giles radovedno gledal skozi odprta vrata. ( »Oh. Bog nebeški, kakšna kolobocija,« je zamn-mral; nato se je v zadregi umaknil, videč, da sem ga opazila. »Kaj naj rečem Maksimu? Beatrice, ura je pet minut čez osem.« t »Reci mu, da jo je malce razburilo in potrlo, m da se bo skušala ohrabriti in priti pozneje. Ta čas pa naj zaradi nje ne odlagajo večerje. Jaz pridem I takoj; vse se bo uredilo kar najbolje...« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Frma Jeran — Za tnseratnl del lista: Ljubomii Volčič — Vsi ? Ljubljani