18. štev. Novo mesto, 30. aprila 19()í). XXV. letnik. KNJSK 4 NOVIC I? Izhajajo vsak petek; ako je ta (ian praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poštnino vred za cclo leto najirej 3 K, Naročnina za Ncnicijo, Bosno in druge evropske države znaSa 3'50 K. za Ameriko pa 4-50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Slovensko stališče v jugoslovanskem vprašanju. _ Načelnik Slovenske Ljudsko Stranke dr», poslanec dr. tín-stersič je rine 25. aprila v obilno obiskanem shodu v Ljub^ani imel ^namenit j^ovor, v kutereni je pojasnil politični |>oIo/,aj s tisto topnostjo, ki je lastna toinii (ialekovidnomu politiku. Njegova 'Ovajanja so tako rekoč odsev ^tidstvene duse; kar jih nebrojno temu je dal vrli voditelj meso. Ako se Jugoslovani jlrzinio teb naCcl, pridemo do zaželenega cilja — lepše bodočnosti. JOfiova izvajanja naj preidejo v itiaso iia.šcga naroda. Zato pri-oocujemo važnejšo točke. 1'oiiieti velike [»oMtike /,ti naše IjiiUslvo. iJovolite, dii nekoliko zadržim «a polju veiikc politike, "" 1'olju visoke politike, ki sicer vsakemu posamezniku ni tako iii tHko priročna kakor domača politika. Toda v svesti si "1'iramo biti, da je ravno visoka, velika politika največjega l»o-l(!iia za lilagor in najiredek našega ^udstva in našega naroda. >evai-i)(»st vojske in S, L. S. V srcdiSčn političnega položaja stala je v zadnjem času no-flt^nost vojske, V tem nevarnem poloiaju, ko smo vsak dan Pnt^akovali jioročila, da že pokajo topovi doli ob Drini in ob ' in gori na gali.ški meji, v tem resnem jioložaju je S. L. S. l^okazala, da je prava ljudska stranka, ker je zastavila vse svojo za to, da se ohrani mir (Živahno odobravanje.), ker vsaka ("■ava ljudska stranka vidi v tem, da se ohrani mir, eno svojih °»J!denienitej.ših nalog. Seveda, gospoda itioja, « tem vprašanju ae ne bom pričkal tistim liberalwm, ^ki sedi t,am v .it. Lovrencu na Temenici in ' Jt! na shodu v Čatežu pod Zaplazom npii; „Saj mi imamo «Jsi vojsko kot mir!*' Temu možu bi le želel, da bi ga v vojski ' vsaj pri kakem jnanevru vpregli i>re(J kakšen kanon. (Vc-Ciost.) l>rcpričan sem, da bi žc čez četrt ure začel stokati in "'•Jo prositi, naj bo že temu konec. (Tako je!) Vojska ill IJiKlstvo. y . gotovim ljudem pač ni pomagati. Pomislimo, kaj pomeni iiJ^ j®'*™ 'ju'istva, za kmečki stan. V hipu, ko izbruhne, orajo vsi krejiki, zdravi, ndatii iiiožki zapustiti kmečke domove o Ui v vojsko. Kako naj bi naši kmetje obdelovali zemljo, zlasti (J, ,J .spomladi, ako bi krejikih domačih mož ne bilo doma! [j [.'^nevanje.) Pomisliti moramo na to, potem pa koliko vdov, , sirot, koliko nesreče bi bilo v vsaki drugi hiši in koliko ' tnlo treba plačevati za vojne stroške. (Tako je!) Kako bi tudi trLi-oviiiJi in olirt! v f^nli draeli. V celi drŽavi bi občutila vsnt** f'OB'iniezna hiša, kakšna nesreča jc vojska. To ve dandanes «»k otrok. — Potem pa pride liberalec in vpije: „fiaj je dobro, g"^ ]« vojska, saj jo boD-še, da jo vojska, kakor pa, da je mir!" p-fl «človekom se ni mogoi'« prerekati in se tudi ne splača, in pa je, da je pokazal, kakšni prijatelji hudstva so nekateri ^'^'^'-alci! (Veselost.) , . (dospoda moja! S, L. S. je storila, kolikor jo bilo odvisno, prišlo do vojske. (Klici: Tako je prav! Živahno pritrjevanje. '^'vio-kJici.) Morim Avstrija ]>r('i»reři vojsko. tre ^^ preprečenjo vojsko pa je bilo v odločilnem, usodnem ^^ razjiolago samo eno sredstvo, in to jc: pokazati ce-svetu, da je Avstrija močna in da avstrijski narodi ne pustijo nobenega sovražnika, naj bo kederkoli, čez mejo. (Pritrjevanje!) To se je moralo pokazati! ('e bi sovražnik mislil, da smo slabotni in da se bomo morda Še sami jiobijali, čc pride do vojske, če pokažemo, da nimamo energije, da Iři hranili na-še moje, i»otem planejo sovražniki hitro po nas, potem imamo prav gotovo vojsko. Tako je, in tega izpremeniti nismo v stanu. (Pritrjevanje.) »Niiiiseliio pristopanje socialno (leinoknicijc. Zato je pa nesmiselno postopanje socialno-demokratične stranke. Socialno-deinokraška stranka vedno naglaša, da je za mir in da nasprotuje vsaki vojski; ob enem gIa,sujD dosledno zoper vsako stvar, ki je jtotrebna vojaštvu. Kako li naj se ohrani mir brez vojaštva, čo imajo vse naše sosedne države močno vojaštvo? Nemčija, Rusija, Italija in p'rancija vzdržujejo velikanske armade! Kaj bi bila jiosledjca, ako bi tudi mi ne imeli močne armade':' Da bi nas jiožrii (Živahno pritrjevanje.), da bi Avstrijo razbili, da bi prišli potem mi .'^lovenci poti nemškega cesarja ali pa [)od italijanskega kralja: zašli bi tedaj v mnogo slabši položaj, nego je oni, v katerem se nahajamo danes. (Takojel) Da se odvrne vojska, je eno potrebno; ,.Moč se mora pokazati v tistem momentu, ko preti nevarnost, da nas napade sovražnik." Močnega se no loti kmalu kdo. Mi smo zastopali to staliišče, in velika zasluga „Slovanske Jednote" je, da je kljuti svojemu opozicionalneinu stališču glasovala za rekrute in s tem pokaicaJa celemu svetu edinost avstrijskih narodov za obramlio skujme domovine. V hipu, ko je bil reknitni kontigent z glasovi opo-zicijonaliie „Jednote" sprejet, začel se je bo^šati zunanji položaj. Tako smo z našim edino ))raviin jiostopanjein znatno prijiomogli, da se jo zaprečila vojska in ohranil mir. IjlMTuleein nikdar ni jprav. Zůai pa seveda pridejo naši liberalci, katerim ni nikdar prav, kar mi delamo ter govorijo in pišejo o nekem „lakajstvu", da je bil osobito govor, ki sem ga jaz imel v državnem zt)oru v rekrutni debati in v katerem govoru sem v glavnih potezah jiovdarjal ravno to, kar sem zdaj tu povedal, „lakajski" govor, da uganjamo v S. L, S. „lakajsko" politiko. Gosjioda moja, ni treba posebej povdarjati, da smo mi, ljudska stranka, tako kakor slovensko ljudstvo, prosti lakajskih čuvstcv. (Tako je!) Am|iak, jaz rečem, da mi tudi v lakaju vidimo človeka in da nikakor ne spoštujemo takih kraljevskih prinčev, ki svoje lakaje pobijajo (Živahno pritrjevanje in veselostj, med tem ko so se, kakor veste, liberalci kar topiti lakajskega spoštovanja pred nesrečnim i)!vsim srbskim ])restolonaslednikom .Turijem, ki jo oznanjeval vojsko zo]>er našo državo in ki bi bil kmalu spe^al svojo lastno domovino do popolnega pogina, i) la-kajstvn naj liberalci torej nikari ne govorijo. (Živahno ]»ritrjevanje.) Lakajska (strežajska) politiku liberalcev. Ob tej priliki bi še opozoril liberalce na nekaj drugega. Saj še nismo pozabili tistih časov, ko jc na Kranjskem vladal baron Iloin. Saj se šo vsi dobro spominjate tiste lakajske politike, ki jo je takrat na Kranjskem uganjala liberalna stranka. Naj liberalci nikar ne računajo na kratek spomin našega ljudstva. Naše ljudstvo ima doljcr spomin, in će mu danes liberalci kažejo radikalizem, jim nihče ne veruje, da jo to resno. — Taki skoki le kompromitirajo liberalno stranko, ki dosledno tava med bolestnim radikalizmom in lakajskîm klečeplastvom. (Tako je!) Pod lleinom in Svegljem so vodili lakajsko politiko (Pritrjevanje.), zdaj jini ugaja radikalna; potem pa utegne zopet priti lakajska na vrsto. (Klici; Tako je!) liiuiikiiliiii li))(M-aliiií politika. Goapotia inoja! Saj jti tudi smcďiio, kar liberalci uf^aiijajo. Nedavno mi je i>ríštil v roko list „Slov. narod", glasilo liberalne stranke. Na čelu jo stal uvodni članek, ki se je xeîo xav-* zemal za naj radi kal iiej.šo politiko, če», da od sodaïqe viade niti podpor za ljudske potrebo ne smemo siirejoinati. — (Veselost.) To je »vodni članek. Precej potem pa pride članek k debelini napisom: „Radikalna politika je neumnost." (Burna veselost.) Zdaj naj se pa čiovek 8t)oz[ia o radikalni politiki liberalnih veljakov. (Ponovljena veselost.) Nuiviui ])isiirt>tije ni)ei-iLliiih lintov. Gospoda moja! Eno treba pri tem pribiti, in to je pa zelo resna stvar, namreč naivuo pisarenje našib liberalnih listov ob času zunanje krize, ob časa, ko smo imeli vojno nevarnost Takrat je bilo žalibog pisarcnje nekih slovanskih listov v Avstriji, med njimi tudi slovenskih tako, kakor da bi gotovi listi želeli, da pride do vojske, kakor da bi hrepeneli, da bi Srbija udarila, kakor da bi komaj čakali, da bi stali v vojski bratje zoper brate — ker končno so .Srbi naši bratje po narodnosti, in mi bi morali braniti seveda našo domovino, — da bi stal Slovenec in Slovan zoper Slovana, in kakor da bi hrepeneli in želeli, da bi v vojni Srbija zmagala. Gospoda moja I To je bila nevarna igra z ognjem. — V Belgradn in drugod v inozemstvu so ljudje mislili, če izbruhne vojska, da bodo Slovenci, in ne vem se kdo, Srbiji pomagali, se spuntali proti cesarju in sovražnik bo potem imel lahko delo. Taka je bila misel v Belgradu, Peterburgu, Parizu in drugod. V tem je tičala grozna nevarnost, da res pride do vojske. Mi vsi pa znamo, da tisti, ki so^tako lahkomisljeno pisali, bi se v slučaju vojske hitro poskrili (Živahna veselost in pritrjevanje.), da bi 80 nobeden izmeil njih ne bil u!)al na dan. Vaak ve, da bi mi Slovenci in Hrvati v slučaju nevarnosti izpolnili svojo dolžnost napram svojemu cesarju in državi v polni meri, — Tako je bilo vselej in tako bo tudi zanaprej v vsakem slučaju. (Živahno pritrjevanje.) Gospoda moja! Kaši fantje niso zastonj pred tridesetimi leti prelivali svoje krvi v Bosni. — Dosti slovenske krvi jo tam namočilo zemljo. Ali mislite, da bomo to zemljo zdaj dati iz rokV Priborili smo jo z orožjem v rokah, priborili s slovensko krvjo; iia.ša je in naša mora ostati! (Klici: Tako je prav!) G0Sj)0da moja! Tovariš dr. Krek je v zadnjem zasedanju deželnega zbora, vrlo dobro povdarjal, da se v inozemstvu jako motijo, če mislijo, da je na.ša Avstrija stara, slabotna in v raz-sulu. To ni res! Avstrija je mlada in krepka. Danes ni več tišta, ki je bila pred 1848. letom, ni več tista Avstrija, ki je n, pr. vodila vojne z Napoleonom; Avstrija jo v današnji obliki stara šele dobrih 40 let! To kar jo Avstrija danes, to je še-le od leta ko se jc uvedla tista ustava, ki je se danes v bistvenih potezah v veljavi. In kako se je izpremenila Avstrija potem, ko se je uvedla splošna in enaka volivna pravica! Gospoda moja! Avstrija je še mlada, se šele razvija, in kaj bo ko-nečno iz qje, to se bo videlo šele čez .50, GO do 100 let. Takrat šele se bo pokazalo, kaj je ta Avstrija, ki je nujno potreljiia v osrednji Evropi, že zato, da morejo^živeti in se krepko razvijati v njej mali narodi, kakor je naš. (Živahno pritrjevanje.) Gospoda moja! Avstrija se šele razvija, Avstrija je moč, ki se nahaja na poti razvoja do končno svoje oblike. Kaj iz nje nastane, bomo šelo videli ali mi, ali pa naši potomci. Gospoda! Mladi smo še, ne pa stari; zato včasih tudi neumnosti delamo, se prepiramo za malenkosti, — zato tudi včasih okna ))obijamo. (Veselost.) (Dalja pride.) Gospodarstvo. Varujmo smrekove gozde pred lubadariem. ISkoda, ki jo dela smrekovi lubadar, se pozaa že tu in tam po naših gozdih, postane pa lahko veliku večja, Èe mirno trpimo, da se nam ta golazen razmnoži po smrekovih gozdili. V tem slučaju nam lahko ta škodljivec uiiiùi cele gozdu. Smrekov hibadar napada najraje posekano drevje, zato se navadno prikazuje ob sečnjah. Napada pa tudi bolehno in slabo rastoče drevje. Oe se pa močno razmnoži, se loti tudi zdravega drevja. Napadeno drevje sti pozna po tem, da je koža navrtana in da se vidi črvo-jedina. Na rastočem drevju začno iglice rjaveti, nazadnje se koža odlusi in odpade, drevo pa pjauai. íjiiSadar napada drevje najbolj mesca aprila in maja. V tem času se zavrta v drevje, kjer dela s svojo zaU'g j vred rove na vse strani. Ako hočemo lubadarja preganjati, je treba, da se lotimo tega dela, predno napravi novo zalego. Ugoden čas za to je zgodnja pomlad. Ker napada liibadar najraje posekano drevje, se morajo posekane smreke spraviti pravočasno iz gozda. Kar smo po zimi posekali, mora mesca aprila ven iz gozda. Če ni mogoče drevja spraviti iz gozda, naj se obeli. Pozneje posekano drevje naj »e sproti obeli, da se oe naseli ta škodljivec, V tem oziru se pa pri nas veliko greši, in ako se je po nekod luhadar bolj razširil, je iskati glavni vzrok v tem, da se ni s posekanim drevjem pravilno ravnalo. Prav je, da se ob sečnji obelijo tudi stori, ker se tudi na storili zalega redi in po-množnje. Veje in vrhe, katerih ni moč obeliti, je pa sežgati. Ako bomo ob sečnji prav ravnali z drevjem, se ni bati, da bi se nam luhadar vgnezdil iti razmnožil. Vso pozornost je obračati na bolehno in slabo rastoče drevje. Ako je lubadar napadel tako drevje, naj se takoj poseka, obeli in lubad sežge. V napadenih gozdih je dobro in potrebno, da se posamezna slaborastoča drevesa posekajo in nastavijo lubadarjem za gnezda. Lubadarji se najraje naselijo na takem drevju, da napravijo ondi svojo zalego. Prav je, da se tako nastavljena debla nekoliko podlože. Seveda je treba na taka drevesa skrbno paziti, da se koža pravočasno olupi in sežge, namreč prej, predenj zlezejo iz ličink novi hrosčeki. Ako bodemo tako ravnali, potem ae ni bati, da bi nam lubadar delal posebno škodo. V nasprotnem slučaj>i se pa lahko zgodi, da napade tudi zdravo smerečje i» nam povzroči ogromno škodo po naših igličastih gozdih- —r— Pri zeleni krmi. Kakor je pri suhi krmi tako je tudi pri zeleni krmi na marsikaj gledati, da nam veČ zaleže. Pred vsem je tudi tukaj treba varčnega gospodarstva. Miiogo zelene krme se pri nas potrati zlasti ob časn nadležnih muh, ker jo živina v tem času dosti razmeće. Pa tudi sami nisfflf vselej tako gospodarni z zeleno krmo kakor bi bilo treh* v naših razmerah. Ko prehajamo na zeleno krmo, j® treba, da se nekaj časa mesa s suho krmo. To ugaj^ živini, kajti z vsako naglo premembo se želodec kvar' in slabi. Od suhe na zeleno krmo je prehajati aaj dober teden dni. Pozneje je pa gledati, da dobiva živina vtia čas poletja kolikor mogoče enako dobro, enako sučno i" slastno zeleno krmo. Mlada, sočna zelena krma najbolj ugaja molzni in drugi živini. Od take krme je največ mleka. Starikava, pregorela zelena krma je pa slaba. Taka krma malo koristi. Živina jo žre nerada in pusčJi mnogo zjedi. Hodi zaraditega nasa skrb, da se kosi jelena krma o pravem času in da imamo vse poletje dosti zelene košnje. Pa tudi sicer je z zeleno krmo pr»" ravnati, da ostane okusna in zdrava. Zelena krma se »e sme na solncu pariti, se ne »me sušiti ali pa v kupi'( na solncu ležati. Kosi naj se v jutranjili urah in tu'h takrat domu vozi. Za jutranje pokladanje naj se pa zvečer nakosi. V kupili sploh ni puščati zelene krme. voza naj se takoj razmeće in razgrne po tleh, da ostane sveža in okusna. Pokládá naj se po malem. Na velikib posestvili režejo tudi zeleno krmo, da jo bolj izkoristijo. V tem slučaju se da lažje mešati s auho krmo. Veliko vredno je pa tudi to, da nam pri bolj prezoreli krmi ne wore živina delati takih zjedij. Zrezana krma se zabeli 8 kakim močnim krmilom, ki se v tem slučaju lahko primeša, pri celi krmi pa tega ne moremo in tako nam mnogo odpade, ker ne diši živini zaradi njene oata-reloati. —r— Politični pregled. fiiiaiif.fl. Finančni minister Bilinaki je zbranim ■aatopniito^ deželá naznanil, da hoče sanacijo deželnih financ izvesti v zvezi z zvišanjem državnih dohodkov. Zvišati hoče ^o^odltc za 60 milijonov kron, od katerih prepusti deželam 40 "iiiijonov, za državo iia pridrži 20 milijonov. Letos se določi za Qezele skupaj 105 milijonov kron. Denarni efekt za Kranjsko bi ta, (ia dobi dežela letnih 1,986.000 K. V primeri z I. 1908 ^façunjen odj^adek pri nakladi na pivo, hi bil deželni dohodek -"«JI za 756.000 kron. Ta prispevek bi se za vso dežele zviševal Iptna^ (iva milijona kron, od cesar bi na Kranjsko pnšlo do I. I9i9j ko bi skupni prispevek deželam znašal i "lilijoiiov kron. štajerska bi dobila vsega skupaj 5,221.500 Koro.;ka 1,858.600 kron, 'J'rst 747.000 kron, Istra 671.000 SSfj.OOO kron, Dalmacija 826.500 kron. Ker Mo-vska, Slezija in Koroška po ključu Bilinskega dobe nekoliko inj. nej^o jc bilo Jani nameravano, jo določen zanje Se en nii-JOn. 'iilinski je izrecno obljubil, da dobi izjemno tudi Kraiijska to dodatno vsote svoj delež. , '^'■iiiijsko. Iz II. zasedanja vodstva S. L. S. So omenjamo, ® Jo dež. poslanec llandclj poročal o živinski zavaroval-ki naj bo prostovoljna ter bo deželo malo obremenila. — J® poročal tudi o deželni banki, ki naj se osnuje s Si-delokroťroni. — Poslanec dr. Zajec je napovedal svojemu [ ^'^IJii niiajcu" vojsko s tem, da se lovski zakon prcosnujc ^ 'J v korist kmetom. — Ur. Lampe pojasni zadevo o deželni lj'^^9''ovalnici in o dojiovorih z ministerstvom o tej stvari. ^i^stcrSiC fçovori o socijalneni zavarovanju, katero jo vp^l predložila drž. zboru. V tej zadevi je veliko ne- , ufl. f^^ in nesporazuniljenja, zato bo S. L. S. ljudstvo še po-aov''tiželi, poslanci se za zdaj niČ ne vežejo jflede gla-jj ker stvar itak ni nujna. Vsem se jia toplo priporoča st „Starostno zavarovanje kmečkega g J"?":" Kupite in berite! — Poslanec PovSo je pojasnil novo jcejeti zakon o živinskih kužnih boleznih, ki bo v ve-korist Živinorejcev. 8i>r jc sankcijoniral v zadnjem dež. zboru sklenjeno šolskega zakona v tem zmialu, da se pomnoži število gjj dež. šolskega sveta v prilog dež. avtonomije. — Radi nemških napisov v ijjubljani ob znanih septem-fečn rt jc bilo nekako polovico obsojenih v 3 mo- ' "O petdnevni zapor, jiolovico pa oproščenih. j® l""'^®' ^ t®'"®*'- Ministrski pred . naslika politični položaj povdarjajoč, da je posebna za- slu^; Vojsk miroljubnega cesarja, ker na Balkanu ni priàlo do larorr' se jc pokazala takoj pripravljeno; avstrijski Pristj^ .^'^'""jcjo v obrambi domovine. Res je, a naj bi bil tudi Otiim^ da birokracija s svojo okorelostjo veliko pokvari. Lahi i' ^^ ^^ -i® ^ Dalmaciji dosegel sporazum med Hrvati in je/ li rabe jezika, hrvaščina bo notranji uradni na V nekaterih mestih pa se bo odpisavalo tudi italijansko in "( ® ~ dosledni — in tudi na Češkem kina/ narodih npeljite uradovanje na ta način, pa bodo j® ^hali narodni prepiri. Pridobila bo pa gotovo Avstrija. 80 nadeja, da zbornica čem prej reši bosansko pred-tf^ ' ."""ž. proračun s finančno postavo, premembo poslovnika, pogodbo z Kumunijo in Se več potrebnih zadev. — Pa d ^ predlagali, naj se odpravijo vsi ministri - rojaki, ali Ha t^ ^^^kcmu narodu posebnega ministra. Tudi Slovenci stoje Sani — Kinunčni minister je predložil postavo za Jed''^"''® ''''delnih financ. Kako stališče zavzame „Slovanska določi ob pretresu ministrovega načrta. Nil Štajerskem ko pri volitvi okrajnega /.astupa v Plujii Slovcnri vsled izdajstvu „Štajercijancev" prupîidli. Ogrska ima svojo kriz«. Ministerstvo AVeckcrle Je pcii grad za bivališče in primerna plača. A kdo ve, koliko časa bo pri tem ostalo? Mlado-turki so proglasili polem najstarejšega princa liešada za novega sultana ])od imenom „Moliinncd V.", ki se jc slovesno pripeljal v Carigrad ter med „živioklici" v .lildiz-palači z verskimi in državnimi eerenionijami jiriscgcl na ustavo, liujcii je bil 1. 1H44 ter nazadnje (nrški general; ni kaj nadarjen ter bo le orodje v rokub Mladoturkov. Ti so tipeljali njirav svcyo strahovlado. Vse pristaše prejšnjega sultana so zaprli, vojiuj sodišče neusmiljeno obsojnje na wnirt, ki se takoj izvrSi nad krivei, kateri skušajo tudi ubežati. — Novo ministrstvo se sostavi. Vse ima v rokah zdaj vojaška diktatura. — V Armeniji traja že od zadnje staroUirške prckueije klanje ubogih k r i s t ij a im v. Okrog mest Mcrsina^ in Adana krvoločniki ne prizanašajo ni ženam ni otrokom, (.'asniki poročajo, da so Tnrki ]>u Mali Aziji že poklali nad 10,000 kristijanov. Vre pa tudi jio drngili pokrajinah obširne Turčije. Dopisi. Prečiiia, Komaj je naš g. župnik prestal svojo hudo plučirjico ter toliko okreval, da zdaj zopet mašuje in vodi druge svoje posle, nas je zadela druga nezgoda, da jo na isti bolezni obležal naš jmljubjjeni g. kapelan Štefan Trškan. A z veseljem javljamo njegovim znancem, da je tudi on .srečno krizo jirestal ter že iz nevarnosti. Bog nam ohrani dobra du.šna pastirja! Toplice. (V slovo.) Druga povelikonočna nedela, ko se nam je bral evangelij o dobrem pastirju, je naši žujmiji jirinesla slovo našega dobrega pastirja v osebi gosp. dnhovnega svetnika Ivana Podboj, Kadi bolehavoati in opešanosti se je moral podati v začasen pokoj. Preden se loči, spregovori z lece še do svojih faranov mile besede v slovo. Kdor je kedaj sli,ša] tega gospoda govoriti, vé, kako gladko, niilodoneče mu teče tieseda, katere odslej več čuli ne bomo. Ni čuda, da je po cerkvi vse ihifllo in da je celo marsikateremu možaku kanila solza iz očes. Pač najlepše plačilo za duhovnega pastirja tako izražena hvaležnost udanih ovčic, a tudi za farane časten dokaz njih srčne zveze z dobrimi duhovnimi pastirji. — G, svetnik Podboj je bil v pravem pomenu besede svetovalec svojim žujitjanom, občanom, okoličanom in duhovnim sobratom. Obdarjen z bistrim umom, veleizobražen poleg bogoslovja tudi v drugih strokah človeškega znanja, izkušen po obiskih v raznih deželah, po mnogih toplicah in po občevanju z visokimi dostojanstveniki in odličnimi osebami ... je v svoji dalekovidnosti znal pravo ukreniti, vaakemu primerno svetovati. — Znano je že iz njegovih prejšnjih službovanj i»o Dolenjskem in po Notranjskem, da je bil središče društvenega gibanja. Povsod ga je vodilo geslo: Za čast Božjo in za razvoj domovine slovenske. Kdo ne ve, da je bil v novomeški okolici tudi zdaj v svojih starejših letih prava duša organizacijskega gibaiya? Videl je, da so dolenjski rojaki nekoliko zaostali; torej jim treba vdihniti proliuje, zavednosti, napredka iia gospodarskem in na narodnem ])olin. Pri vsaki priložnosti je v dosego toga porabil svoj upliv. Mof^oće, da jtoleta njejfOTCfe^a duha tu in tam niso še umcvali — a priznati mu morajo vsi — da ga jo vodil le blagor, najirodek našega naroda. Toplicam ostane župnik Podboj v neizbrisnem spominu. Kako prijazna jo zdaj župna cerkev, ki je bila okusno (»renovljena pod njegovim vodstvom? Kako je povzdignil romarsko jiodružnico sv. .\ntona v Meni.ški vasi, kako lična je ta cerkvica.^In kar je bilo mogoče, storil je tufli pri drugih podružnicah. Župnišče in gospodarska poslopja so prenovljena, kakor se spodobi za kraj, kamor dohaja toliko jitujcev. — Kar je nabavljene ccrkvene obleke, vse v cerkvenem duhu in lično. Ako je-žujmik potrkal pri patronu topliške fare, iijogov glas ni bil upijočega v puščavi; krasno mašno obleko je vsled njegovih besed poslal knez Auorsperg. — Bogato skušrrjo iz raznih kopališč je svetnik Podboj olirnil v korist dolenjskim Toplicam. Kdor je bil pred desetletjem tu in pride zdaj — je prijetno iznenađen. Kdo se ne spominja njegovih kopaliških priporočil v raznih slovenskih OasnikihV Marsikateri „protinar" mu je zanje hvaležen, ker se je tu znebil nadležne bolezni. Ua ao dobile Toplice bolj moderno lice, gre tudi na rovaš g, župnika. Grlede bodoče železnice v topliški občini ]»ri Vršnih selih je tudi on zastavil svojo uplivno besedo. — Njegova gostoljubnost je znana po vsem Slovenskem; kdo ni rad poslušal njegovih duhovitih napitnic, ki so za vsako jinložnostno slavlje zadele žebc^ na glavo? Vsak prizna njegovo nesebičnost; žrtvoval se je za občni blagor. — Kot pisatelj je Podboj posvetil svoje poro „Družbi sv. Mohora" in raznim časnikom. Marsikdo se spominja àe njegovih duhovitih podlistkov v „Slovencu", kateremu je vsa leta zvest sotrudnik. (Dostavek uredništva: Zvest sotrudnik 0 „Dol. Novicam". Uprav njegovi inicijativi se imajo zahvaliti, da so se tako poživile. Ker bo g. svetnik zdaj blizo njih stanoval, upamo, da jih bo Se izdatnejše podpiral.) Čitatelji se torej no bodo čudili, da jo župniku Podboju dne 27. aprila po izročitvi cerkvenih stvari mil. g. prošt dr. Elbert čestital na uzornom redu, v katorom zapusti župnijo svojemu nasledniku, zahvalil se mu za vso trudotjubivost v blagor fare in okolice ter izrazil veselje svoje in dekanijske duhovščine, da i zanaprej ostane kot čislan prijate^ v njeni sredi. Istotako 80 se v laskavih besedah zahvalili patronov zastopnik g. v^uber pl. Okrog in cerkveni k^učarji za pospeševanje občnokoristnih naprav. — Dne 1. maja nas g. svetnik zapusti. G. svetnik deli v spomin lične podobice z naslednjo pesnitvijo: V slovo! Pri TM Mm mali) živel let: le celib šeut in nekaj ues. Razdreti muraoi aknpno vet, za iiiravjem iti v daljni btbI. Biileien tare roe huJo, teb slabi, ubrai bledi; bolnik £a te^ku ilelu oi, preveč ga trmla stane to. Od cerkve loùim se nerad; arce mi ta gori in neprestanu kojirni, A kaj, ko me «apašča mo«; ostal mi ie samg še f^las, ki je uÉil, tolažil vas in prosil vam is neba pomoí. Zato od vafl ae poslovim, oĚetoMko podam roko; srce ohranim ram Kveato, Ï molite? so priporočim. Bodite trdni kakor hrast, E dahovičmo zedinjeni ; piibožai, Cerkvi vdam vsi; to va^a sre^a bo in ûast! da delal bi kot nekdaj mlad. Obvanij vas dobrotni Bog, na lia I vsak proneii klic, in Ana varbinja Toplic, podpiraj mili glas otrôk! |van Podboj, Župnik. Dostavek: Ko odpošljemo list, ravnokar izvemo, da je patron, svitli knez Auersperg prezeatiral novega župnika v osebi č, g. Franca Erzar, dosedaj kapelana v Košani. Dobro došel! Belokranjski glasnik. I)! Adlešič. (Dvojno posla vi jen je. J Belo nedeljo smo imeli lepo slovesnost. Prihitelo je timogo (judi iz sosednih far; dekleta so plela nekaj dni vence, fantje postavljali mlaje; z i^erkve, župnišča in šole so vihrale slovenske, cesarske in papeževe zastave. V nedeljo zjutraj se je pripeljal iz Črnomlja okrajni glavar g. Domice|i, da pripne našemu g. župniku Iv, Šašlju zlati križec s krono na zaslužna pras. Prijteljal so je tudi g. prošt iz Metlike, g. mostni župnik iz Črnomlja in še voč drugo gospode. Na slavnost je prihitel že pred nekaj dnevi brat našega g. župnika, g. Milan Sašelj, župnik iz Šmarja v Istri, kjer deluje vneto že mnogo iet za versko, narodno in gospodarsko povzdigo svojega okraja in isterskih Siovoncev sploh. Po slovesni „le- vitni" sv. maši je sol sprevod šolskih otrok, za njimi udelcžencei in zadaj domačega in stranskega ljudstva v šolo. Tukaj jo g. glavar povdarjal v jedrnatem nagovoru zaslugo g. slavljenca nft cerkvenem in literarnem po|jn, nakar mu je pripel zlati križcc s krono na zaslužna prsa. G. slavljeiicu je čestital v imenu ob| čine in domačinov g. žui)an P. Jianch, v imenu šolskih otrok hči učitelja gca. F. Strehovčeva. Slavnost je privabila vsem navzočim solzo navduiienja in ljubezni do vsem tako dragega in miicga slavljenca, domačega g. župnika. Ob tej priliki je g, glavar pripel zaslužno kolajno i našemu domačemu cerkovniku g, Mikotu Požeku za 40 letno zvesto slii-žbovaiqe v cerkvi. G. M. Požek je cerkovnik od 1. ISGfi in služi žc tretjega g. župnika. Od 1. 1867. do 1873. je bil tudi župan občine Adlešiči. iiasluge ima tudi na slovstvenem po|jn kot dopisnik lileiweisevtb „Novic" za belokranjsko narodno živ|jcilje in običaje. t'o slavnosti so je vršil v župnišču slavnostni bankut, kjer 30 se vršile običajne napitnico; mej drugimi je govoril tuiH sosed g. kaplan Kubinek, ki je zložil naslednjo prigodnico: Ka pa se je zgodllu? Kaj toliko ljudstva privabilo? Zákaj tolko evèta prihitelo Na nedeljo belo V Adlešiůe seloî -Slovencev, Hrvatov, Duhovnih sobratov, Da — viđ'mo Se guipod glavarja, Namesto samega cesarja! Pa kaj se je egodilo, Kaj toliko goshiv privabilo? niej, prifjpel od carskega je trona Župnik Šaseljuoi zlat križec-krona Za zaslufce mnoge Kot vzor-pastirju, živitelju zloge, — VŽQ v mladosti ilati E Bogu ga vodila mati, Da postal je svečenik, S tem Guspodu žrtvenik: V Božjem vinogràdu vnet Že delnje nad četrt stu let „Bisernice" marnu si napisal, Pristne Bdokraiijce svetu v njih narisal; Biserje ihkal si in jih uaAel, Kaj da eden spred oči Ti zaSel? — Slavski svet ga aove — Jvan ŠaSel. Ponosna je slovenska domuviua. Radostno kaže zvestega jej sina. — DnLovni Te pozdravljajo Kot ljubljenega brata, Župljani vdano klikajo: Oj živi duSft zlata! — Tu ko enkrat poteče čss, Da trkal boš ua nebna vrata, O naj takrat dunf mil glas Od božjega Ti Uoua: Glej tu Te čaka - krona! Slovstvena novica. Ravnokar jo izšol drugi zvezek „Hi; sornico iz belokranjskega narodnoga zaklada." »ji* tatoljcm je gotovo dobro znaii prvi zvezek, ki jo izšel žo pred tremi leti. Pisatelj župnik Ivan Haše|j podaja tukaj pesmi, pravljice in pregovore, ki so jih večinoma farani sami napisali in f^® toliko bolj zanimive, ker je ohranjen pristni narodni izgovarjalo' alog. Zato bodo posebno priporočati i našim dijakom, da se njih nauče lepega sloga, kot ga nima nobena šolska čitank®-Zato bi morala večina pesmi in pravljic preiti v šolske kiqig^; da bi se jih dijaki na pamet učili. Povsod so kaže mehki, nožD' čut, dobro srce, pa tudi duhovitost in bodrost na,ših AdlešičanO*! in Belokranjcev sploh. Zato se bo knjiga gotovo razširila po cel> slovenski domovini med vse sloje zaradi svoje lepe in bogat® pesniške vsebine. Nobena čitalnica, knjižnica in izobraževali)® društvo ne bi smelo hiti brez nje. Toliko zdravega jedra je malokateri knjižici nakopičenega kot ravno tukaj. i Gotovo se bo omilila knjiga i priprosteriiu ljudstvu, v pr^ vrsti Belokranjcem samim, kot so jo že prvi zvezek to zbirK"' Videlo se bo ljudstvo tukaj kot v nekakem zrcalu; čitalo ti" pesmi in pripovedi, ki jih je slišalo drugje ali tudi .samo pt^'® in pripovedovalo. To mu bo jiokazalo, da je narodna jiesom lepša, najmilejša od vsake umetno sitakedrane ali iz tujih kraj''* (Ameriko) zanešene. Zato no bi smelo biti kmetske, pred vse)" belokranjske hiše, kjer ne bi čitali otroci te lofie l)Í8ernic0 poslušali pesmi in pripovedi svojih jjradedov. V ta namen treba, da si nabavijo naša društva knjigo za podrobno razproda]" in tudi trgovci po itianjših mestih. Voliko zanimivost dajejo knjigi tudi priložene slike rodnih noš in običajev Belokranjcev in sosednjih Vlahov, ki ® naslikano na lanskem slavnostnem sprevodu na Dunaju. Iz Cnioiiitjii. Přetečeno iiodetjo ustanovilo se je v Črnomlju j^- S- izoliražovaltio društvo. Trihitel je na ustanovni shod iz IjJiihljane g. dr. Rožič, ki je v lirasnom říovoru navduševal nav-Mœ za ncQstra.šeiio delo, s katerim bo zamogla napredovati Bfiokrajina in doseči l)]af,^03taiije, po katerem tako hre-1'eni. Tudi nas je jtočasti; vrli g. kaplan metli.Ški K- Starko Dostal X zastopniki ondotnejïa telovadnega odseka in njlad. Marijine (iruïtie, ter nam prinesel ofrnja navduMcnja za iiiladenlŘko tolovadho. Krasno ter vneto za dobro stvar nagovoril je zbo-fovalee g. jur, Martin Malnerič, kateremu pri tej priliki ÎKrekamo iskreno KaLvalo za ves trud in poinoč pri ustanovitvi tako jio-immefia društva. Po izvolitvi oiibora in zahvali župnika St. ťchariia povornikoni, in vscrti, ki so v tako obilnom številu pri-Diteb na shod se zaključi lepo nspeli shod, na katerem je pri-«opilo k drn.stvu nad 80 članov in članic. Dal Bo;í, da bi mlado «riLstvo rastlo in so krejulo, da bo moglo ros uspešno delovati za '«lie namene, katere si jo postavilo. Iz CejK'lj. Slavna družba sv. Cirila in Metoda je za zgradbo juaske šole na meji med Slovenci in Kočevci 4000 kron veliko-<'ti.sno podeliti blagovolila, za kateri dar so vljudno podpisani •^''ajai šoiHki avet j-rav iskreno zahvali. Krajni šolski svet v Ceplah, 20. mal. travna 1909. Peter Šterk, iireds. Domače novice. . Msclmo vfiHti. Č. g. F. Vilibald Belec, ki je bil dalj časa I" cč.^naiiiiljcnih bratih v Kandiji, je srečno dospel v sv. De-biva v Nacaretu, od koder nam je poslal dojda, ki ^ zanimal njegove znance in prijatelje. Objavimo ga prihodnjič. -iivinozdravnik Anton Lam prêt je dne 24. ajtriJa prvi med Jovcnci po novih jtredpisih napravil na visoki živinozdravniski oil na Dunaju doktorat. Kot dež. živinozdravnik nastopi slnžbo jiraalovčah. - - V Javorju nad Šmartnim pri Litiji je bil ob «Diini vdcložbi pokopan g. Anton lîua, bivši učitelj za silo in or-~ l^rcfckt M. Štular iz škofijskih zavodov v Vidu fie JO pri čč. usmiljenih bratih v Kandiji podvrgel ne-arni operaciji na vratu vsled nekega izrastka. Spretnosti gg. Jiravnikov se ima zahvaliti, da so danea že skoro ozdravljen ^rne na svoje mesto. , ^ >»11 i kovanje. V zadnjem naredbeniku c. kr. domobranskega ™'fiiatrstva čitamo: Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo pre-avith cesar izrazij je c. kr. nadporočniku domobranskega peš-PWka át. 19 Cirilu Dolénc-u za večletno izvrstno službovanje *'ojc Najvi.šjo priznanje in mu podelil vojaško zaslužno kolajno laudis)! J ' ^ ^ ^^ Umrla je blagorodna gospa Viljeliiiina Walland roj. Polak ^ četrtek 29. aprila po prav kratki bolezni v ('elju. Kajna je iz občo spoštovane rodl)ine Pollak iz Novega mesta, iz ^Jse, ki je sedaj last „Kat. tisk. društva, Krajec nasi." — Dasi let od doma, jo vedno rada zahajala v rodni kraj, ljube ji obiskovat. Bila je velika dobrotnica revnim in mar-JO bo težko pogrešal. Naj blaga duša mirno v Bogu počival jj I*<>nčni izlet napravila je tiikajšii'a deška ljudska šola s '^"ci 4. in z nekaterimi S. razreda, v sredo 27. aprila v Ljub-pod vostvom šol. vodje jtroč. g. P. Gotharda in učiteljev bil^T' ^^'■"«lija, P. Atanazija in P. Pavla. Učenci, katerih jo „ so si ogledali vse znamenitosti Ljubljane, kakor; muzej, vrnv tiskarno, deželni dvorec, cerkve in dr. ter se vkhib slabemu vremenu zvečer veseli in zadovoljni domov. «tanOiicjše poročilo prihodnjič, u , niulaljpvalna šola je sklenila svoj tečaj zadnjo A čudom smo so čndili, ko so učenci ])rinesli domov Ven'.b^®'®"'^"' -i- ^pričala o njih učenju. Saj je .šola vendar slo-io n "t^'i'^kih izkazov ne razumejo ni učenci ni mojstri, liiio i"'' roditelji. Ali merodajni gospodje ne vedo, da se do, ^ slovenske tiskovine za take obrazce? rov v '"«■Nurlce Klizabete Imlniro v Novem mestu so daY ®|edeči dobrotniki na.slednja darila: g. Antonija pl. Fichtonau, ř(V- D Kandija in g. dr. Karol Slane po en voz gnoja; v K Majzelj v Beli cerkvi 20 kg orehov, g. Murn, lectar ^^■^andiji if kg medu, g. líerman (íoriany, grajščak na Kuprč-«u veliko iimožino cipres, tuj in drugih žlahtnih dreves in semg. Josip Hergmann več vrtnih ])otrebščin, raznega jj "enja in zelenjave, g. dr. Koginova, .soproga c. kr. dr/, pravd-H večjo množino jabolk, g. Andrej Agnič voč kg ližola, '^fîHi', Mproga kavaniarja, več steklenic maliuovca. Blagim dobrotnikom prisrčna zahvala. P. n. občinstvo se opozarja, da so obiskovalne ure za bolnice od 1. do 3. poi)o]dne. Le v tem času je -dovoljeno bolnice obiskovati; izjeme se od sedaj naprej ne bodo več delale, toraj naj se vsaka jirošnja do oskrbništva o msti, ker bo brezuspešna. — V torek popoldne je bila v zavod pripeljana 18 let stara Karolina Strmole iz Prapreč št. 17 obč. Št. Ktipert, Imenovana je likala doma novo obleko, pri tem delu se je pa vnela njena obleka in je na njej vsa zgorela. Pripeljali so jo v bolnico iiojiolnoma opečeno, in je umria 30. ajjrila t. I. « Za Uoliiico cesarice KlÍKiihete je prejel mil, g, pro.št od neimenovanega dobrotnika 200 kron. Bog plati I „Slovenska Matica^. 164. odborová seja. Predsednik poroča, da se društvena knjižnica uredi še tekom tega leta, da so je „Matica'' vdeležila glavne skupščino „Matice Hrvatske" in da jo bosta v vsenčiliškem odseku, ki ga snuje deželni odbor kranjski, zastopala on in odbornik vladni svetnik A. Senekovič. Po obširnejšem poročilu uredništva „Triibarjeveitm zborniku", se reši neka tozadevna pritožba in se ob enem sklene, da bo „Matica" o sprejetih rokopisih z _gg. pisatelji sklepala jiismene jiogodbe. S])rejel se je dr. Potočnika spis „Koroške", (zemljepisni del s slikami) in dr. Prijatelja prevod „ Onjegin". Poleg „Zbornika" o francoski dobi objavi „Matica" še posebe obsežnejšo študijo g. dr. B. Vošnjaka: „Ustava in uprava ilirskih dežel", ki bo ob tej po pariških virih izdelani posebni temi obdelovala vobče razvoj državno]iravnih institucij. Obljubljena je razprava o kranjskih financah v začetku 18. veka H. Stc.ska v Kranu). — Oferti za tisk morajo ločiti ceno papirja in stavk.— Zemljevid slovenskih dežel se bo letos tiskal; naklada 36.000 izvoiiov; cena za Matičarje mu bo 5 K, za ncdruštvenike 6 K. Za tekoče leto je poravnalo udniiio 697 članov. l'cthiUvajsetleliiico ]>raznuje letos pevsko društvo „Slavec" v Jjjubtjani. Ta jubilej bo proslavilo z veliko pevsko slavnostjo v Ljubljani dne 27., 28. in 29. junija 1909. Za sklep izleti na Gorenjsko, oziroma v Postonjsko jamo. Vabljena so vsa društva. Gospodarske drobtine. — Letošnja pontliiU. Komaj je nastopila pomlad, pa imamo že nenavadno vroćino. Drevje je malone čez noč ozelenelo, tako hitro se jo razvilo popje. Úešnjc so v polnem cvetju. Sadno drevjo jo nastavilo sploh polno cvetja, tako da je upati zopet na bogato sadno leto. Travniki so tudi lepo OKcleneli, bati se se je l)a, da bi nam utegnila zgodnja vročina jiri krmi več škodovati kakor koristiti. Zgodnje krme smo letos jirav potrebni, želimo jia, (ia ne nastopi piesušno vreme, ki najbolj škoduje travi, zlasti na plitvih tleh. — Zimsku stru. Kdor je pšenico zgodaj sejal, tako, da je prišla v jesensko sušo, ima redko in neenakomerno strn. Boljše 80 razvija pozno sejana pšenica, ki je veliko enakomernejša, dasi so je bilo skraja bati, da jo zima vzame. — liedku detelja. Lanska deteljišča so mestoma prav redka, kar je tudi nasledek suše. V obče se pa kaže, da je gosto sojena detelja veliko bolje vspela vzlic suši kakor bolj redko sejana. Zato pa treba, da se detelja sploh gosto seje. Pri detelji ni varčevati s semenom. — Uničevanje perenke. Najbolj naiiležen plevel po naših njivah je perenka. Vjirav sedaj je čas, da jo zatiramo. Če je sjirašena ali prazna njiva ozelenela po perenki, naj se perenka pred vsem uniči, še le potem naj se orje. Perenka se da dobro poruti z oko]>alnikom, na kar jo je pograbiti z brano in v kupih sežgati. Tako očiščeno njivo je obdelati za setev. Seveda je treba za vso to delo ugodnega in suhega vremena. — KinelijNki pouk l'odgradoin. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo 9. maja pouk i'odgradoro. Pričetek po)»o]odno ob 3. uri. — liržaviiii vinska jMtsknSnja na Dunaju se je j^renesla na 13, in 14. maja t. 1, Sprejemajo se za pokušnjo le čistovrstna vina. Kmetijska .šola jo iiriglasila veltJiiica, silvanca in belega biirgundeca. Do II. maja morajo biti vina na Dunajn. Priglasila 8i>rejcma društvo za varstvo avstrijskega vinarstva in je bil rok določen s 30. aprilom. — Sušil« vreme zadnjega fusa bo mnogo škodovalo letošnjemu pridelku na krmi. Ze sedaj se vidi, da bo ruša redka, ker jo mnogo travniških rastlin zastalo zaradi vročine in suše, ki smo JO imeli v zadnjem času. — ťri vinslíi ruzHtttvi v Novem moiitu so prejeli premije sledeči razstavtjalci; a) za dolenjska vina: A. Ulm v Klevevžu (srebcrno državno kolajno), KarlovSek v Smarjetî (bakreno državno kolajno), pl. Langer v Bršljinu, Fr, Kerin t Sv. Križu, Prijatelj v Tržišču, Porenta, župnik v Stopičab, oskrbništvo v Pogancih, Suppan v Ljubijani, Gregoric v Kržkem, Kartuzijanski samostan v Plcterjah, Lenarčič y Turnskem ^radii pri Leskovou, Pavčič v Straži, Pfeifer v Krskem, Majzelj v Boli cerkvi, Hiuola v Grabnu,^grof Alarghcri v Starem içradu, Rudež v Tolstem vrhu, Tavčar v tít. Jerneju, Nemanič, župnik v Bnisnicah, Dular, nad-učiteij v Vavta vasi, Noža Kome v Sevnem, Rus v Mabarovcu. Kmetijska .šola na Grmu in državna klet v Novem mestu sta se odpovedali premijam. Vsi (îrugi dobo družbene in podružnične priznalne diplome, b) za belokranjska bela vina: Franc Gustin v Metliki (srebrno državno kolajno), M. Cesar iz Radovice (bakreno državno kolajno), L Kraniarič v Radovici, M. Bajuk v Božakovem, N. Vraničar v Ourilah, M. Režek v Kado-vici, J. Vraničar v Slanini vasi, Nemanič v Želcbeju, J. Badovinac v Radovici, Matija Novak, župnik v Radovici, L Slane v Brčicah, I, ňuštcrSič star. v Semiču, Fr. Pczdirec v Drasičah, Malerič v Semiču, Matjašič, deželni poslanec v Rosalnicah, L Sprajcer v Ptigledu in Jos. Simončič v Semiču. Državna vinska klet v Novem mestu se je odpovedala premiji, c) za dolenjska ru-deča vina; V. Pfeifer v Krskem (bakrena drž. kolajna), I. Grc-gorič v Krškem, L Zagore v Vratnem, dr, S. Elbert, prost v Novem mestu, J. Majzelj * Beli cerkvi, ffrof Marghcri v Starem gradu, dr. L Hočevar, državni poslanec v Krškem, Ulm v Klevevžu, Kartuzijanski samostan v Pletarjah, Porenta, župnik v Stopičah, F. Kcrni v Sv. Križu, A. Dreise v Ljub^ani, t Lenarčič v Turnskem gradu, pl. Fichtenau v Novem mestu, H. Štamcer v Krskem, A. Hočevar v Novem mestu, Iv. Bojane v Žt. Petru, Karlovšek v Šmarjeti, Urliančič v Čatežu, Gričar v Končnem pri Krškem jn ,Jurčič v Kolcab. Kmetijska šola na Grmu se je odpovedala premiji, d) za belokranjska rudeČa vina: L Vraničar v Ornom^ju. M. Režek v Radovici, Matjašič v Rosalnicah, M. Cesar v Radovici, L Režek v Radovici, Slane v Brčicah in M. Molek v Slamni vasi. Od 81 dolenjskih belih vin je dobilo premije 34 vin, od 63 belokranjskih belih vin 28, od 40 dolenjskih rudečih in od 19 belokranjskih rudečih 7 viiv. Vsega skupaj so je priznalo 92 premij. — Oddaja modr« galice. Kmetijska podružnica novomeška je naročila cel vagon modre galice in jo bo oddajala, kakor hitro jo dobi. Opozarjamo že danes vse naročnike, da pridejo določenega dne na novomeški kolodvor, kjer se ima razdeliti. Dan razdelitve se bo nazuanil v tem listu. Županstva, ki so galico skupno naročila, naj skrbe, da se gaiica skupno vzame. Isto-tako naj pridejo pa tudi posamezni naročniki določenega dne zanesljivo po galico. Galica se bo oddajala proti takojšnemu plačilu kakor druga leta. — Dobava i^iitnijevih vezi. Pri občnem zboru kmetijske podružnice novomeške se je sklenilo, da se tudi gumijeve vezi za zeleno cepljenjo skupno naroče. Obračamo se zaradi toga do p, n. članov kmetijske podružnico in jih pozivtjemo, da svoja naročila na gumijeve vezi nemudoma sporoče kmetijski podružnici v Novem mestu. Ameriški novičar. v StepUonu. Pa., kjer se nahajajo same tovarne železa — je mnogo Slovencev in Hrvatov — ki si z iuljavimi rokami služijo svoj kruh. — Zaslužilo se je ie precej dobro - dokler ni pričela razsajati neznosna kriza in tačas so si hoteli Slovenci i Hrvatje postaviti lepo zidano cerkev. V ta namen so pričeli z nabiranjem darov pri Slovencih, kakor tudi pri Hrvatih. — Z zidavo se je že pričelo — a kriza je isto zopet preprečila in tako se še danes vporabija društvena dvorana za cerkvene namene, katera jo pa bolj podobna vmazani kmečki hiši — nego hiši—katera bi bila primerna za stanovanje „Najvišjega". Toraj v to poslopje zahajajo vrli Slovenci i ^Hrvatje — da tam po zmožnosti počaste svojega „Odrošenika". Človeku se krči srce — ko stopi v to iz lesa narejeno dvorano, ter vidi, kje „Božji Izve-ličar" prebiva. — Posebno čudno je Slovencu — kateri je šele pred kratkim prišel v to takozvano novo domovino — kateri ima Se v spominu lepe cerkve na Kranjskem. Nič manj se ptujcu čudno ne zdi — ako vidi ob nedeljah „Božji hram" do zadnjega kotička napolnjen z vernimi Slovenci. — Veliko jih je — ki morajo ob nedeljah delati — a oni, ki so prosti, vdeležijo se polnošteviino sv. ma.š^ akoravno bi smeli edini prosti dan vporabiti za to, da bi se od trudapolnepa dela odpočili, — Kar je še lepše videti je, da število moških — zbranih v cerkvi -- daleč presega število ženskih — kar se žal na Kranjskem navadno no opazi. — Osramočenega sem se čutil, ko sem tudi jaz prisostvoval pri daritvi sv. maše in sem videl — kako vneto in pobožno se zadrži ljudstvo v cerkvi — in daleč presega običaje na Kranjskem-Kako lepo je — ko stopi mašnik pred altar z asistenco dvanajstih strežnikov — in na enkrat se vzdigne ljudstvo in atoji toiko časa — da se odmolijo molitve pod stopnjicaini. — Jako 80 pazni pri peti latinski ma.ši — kjer se pri vsaki „Gloria Patri" globoko priklonijo. Prav na kratko rečeno — da so vsi običaji jako vspodbuilni. Kakor |)a vedno — tako so hoteli tudi tu Hrvatje prednost imeti — zato so sklenili — da hočejo imeti svojo cerkev in svojega hrvaškega župnika. Po večkratnih sejah so prišli do ločitve 6. aprila t. 1. in sklenili, da Hrvatje plačajo Kranjcem (Slovencem) 70ÛQ dol., („Glas Naroda" ima vsoto 17600 dol. Uredn.) in začetkom moseca maja bodo imeli vsak svojega duhovna. Slovenci nimajo sedaj ne cerkve, ne župnišča in ne šole — a upajo v kratkem vse urediti za prvo Bilo. Cerkev bode nadomeščala društvena dvorana Sv. Alojzija — župnišče bodo privatna hiša — šola pa neka druga dvorana. — Ouje se tudi — da je Hrvatom sedaj že žal — da so na to silili ~ ker so mnenja —■ da ako skupno niso mogli shajati — kako bodo želo sedaj vsak posebej in to tem več-—^ker Hrvatje niso kaj pridni za prispevati — in bati se je — da se dolg no bi povečal raje, kakor zmanjšal. Slovenci so hitro jirišli in jiH-čeli prisjicvati za novo cerkev (dvorano) kakor — eden je kupil sam monštranco, eden ciborij — eden mašni plajšč in take da|je, upati je, da se še drugi oglasijo in^s tem pokažejo svojo neumorno delovanje za čast ,,Božjo". Čast tako vrlim Slovencem. Slovenec na prehodu skozi Steelton. (Ta dopis nam je v pojasnilo zadnjič iz „Glas Naroda" ponatisncne vesti, Uredn.) • INiçlei] v iMilnišiiice v Now .forkii. Kdor je že bil kedaj bolan in bil prisiljen obiskati bolnico — bode gotovo že vedel--kako je v bolnici v domačiji, — Teško si bode pa predstavljal razmere v ameriških bolnicah, kjer so vso drugačne razmero in ni najti za postrežbo bolnim „Usmilj. bratov" ali „Usmilj, sester" ali kakšen drugi red, temveč tu so sami civilisti — kakor n^ primer v Trstu. — Kako isti enemu bolnemu postrežejo — ve le tisti — kateri ni zmožen angleškega jezika — ali pa čo ni prinesel s seboj |en koš bankovcev — da si zamore vsako kupico vode plačati, — Ako mu še to poide — potem jo naravnost pomilovanja vreden vsakdo, kdor nima nikogar sorodnikov ali vsaj znancev — da ga podj»irajo. — Bolniški strežaji niso nikdar dovolj plačani, — ako ga v enomor ne obsipUcs z bankovci — te So ne pogleda. — Tudi ni najti v celi bolnici nobene Božjo podobe in nobenega duhovnika — kateri bi bolnik® obiskal ~ jih tolažil — ali jim vsaj podelil sv. zakramente-Tudi pri umirajočih ni nikogar najti — in ko eden umrje — zavije se ga v rjuhe in takoj odnese v košu na led — kjer ostane do obdukcije. Vsakdo sme verjeti — da en tak bolnik v takem položaju svojo bol še enkrat tako težko občuti — kakor je ista v resnici. Naj bodo to Dolenjcem v pojasnilo — in nikar naj brez potrebo no zabavljajo čez dobrodelno zavode — katere imajo — kakor v Kandiji — Novem mestu in drugod — temveč iste radovoljno podpirajo — da se zamorejo bolj razvijati in Š0 več bolnim zopet do zdravja pripomoči. Poroča Slovenec iz Amerike, (Vaša ponudba dobro došla, le večkrat se oglasite, s tem koristite Dolenjskim rojakom to- in onstran velike luže. Uredn.) Ely, Nev. Dno 28. marca se je ponesrečil Ivan Blatnik, ki je delal v gozdu ,,Spajke" al podpore za rudnike. K svojim svakom je navadno jezdil tija. Imela sta i>uške. Dal je svojo puško v grm in šel konja, ki se mu je bil zgubil, iskat. Ki^ je hotel puško zopet vzeti, prijel jo je za cev in vlekel, toda ^ ' tem trenutku se je sprožila. Strel mu odnese pol desno roke^ drugi pa ga zadonc v desno stran prsi. Stori še par korakov f^f" se mrtev zgrudi. Doma je bil iz Sv. Primoža št. 1, fara Studencih pri Krskem. Zdaj počiva na elyškom pokopališču, kjer je bil P'' katoliško pokopan. Mornarski štrajk. Na severu Z. D. in med Kanado »t* velika jezera: kakor Zgornje jezero, Michigansko, Ontario iťj-Časniki poročajo, da so mornarji in kurilci parnikov počeli štrajkati, V vseh večjih mestih ob jezerih imajo zborovanja, stopijo jodnotno. Gre se zoper lastnike parnikov, ki mornarja preveč izkoriščujejo. O vremenu. Letošnji april jo vremenske preroke kaj dobro potefiiiil — ifer t)ii je i50])cj' svojo navado kcJo Icj) in gorak, ja ceio prcauh. n lirav zaradi tcf^a ostane april na^ajivec in muhast mesec, sevcdn tistim, ki rabijo le vedno v zahavo lepo vreme, je bil april zelo (irajfi prijatcjlj. iti tudi naša že(ia se je tako daleč izsjiol-ni a, (ia i^j-asne velikonočne praznike. Splošno pa po- setini} kmetovalci in vinojjradniki niso bili zaiiovoljni s tako dolgo-rajniiii suhim vremenom, t;cš, da «a letino to ni ugodno. Stoletna pratika pravi namreč: „Meseca a))rjla [ireBtibô, ui kmetovalcu kaj Ijnbó; ^^ Se dež večkrat pomei, v aren ga TaEveseli," ^ûli'iOK", dežja pa ni bilo veliko. — Toda tolažbo najdemo v stoletni i»ratiki v kitici: „če luesecn a^ifila gimi, fte Blaue Te& bati ni." . ^""onwlo je ])a pri nas 12. in 13. aprila. Slane in posebnega toraj nimamo pričakovati, kar nam bode gotovo tudi prav. Mesec majnik slovi že od nekdaj kot najlepši mesec v letu. ka'f vreden tega imena tudi lotos? — Povsem gotovo no; sit^ 'l^^/icva se mi, (ia je prevzel letos maj vae običajne aprílové Msti. Tildi soditi ]>o luninih spremonih, bode majnik jako spre-vkr I ' ^'^^^^'"'viten in deževen stric; razume se, da nas bode niii"}, razveselil večkrat z lepim vremenom. — Po mojih h Id 1 tretjini majnika spremenljivo, deževno in ladno vreme. V ta čas so vštete tudi nevihte, ker boiie večkrat 10 soparno. Bog nas ]>a varuj toče, ki bi so znala tudi v tem Igd" j'onuditi! — He-le okolu 20. nastane stanovitncjše, tjot ' gorko spomladansko vreme. — Ako bo temu takó, em^ paiie dan sv. Urbana (25. maja) v najlepšo mesečno dôbo z veseljem ga bomo pozdravljali in se tolažili s stoletno pra-ki proroktijo: hU avïtem Urbanu sultiue gorků, ubiia boi vina, bade aladkú. nAko pi takrat deŽ le roai, trta le cviika malo rodi." "O zopet pravi: ^ . „, , „Ce je na aveteea lírbana lejiD, Re radu eaSi poleti eeiiů, . Kakor vidimo, je toraj sv. Urban velikega merodajnega ^ "ena za dobro letino. — ])oieiijci, častite tudi vi sv. Urbana vili t'-i v varstvo i^osebno vinske gorico! V krasnih ilnri Í "^'iiveiiskih goricah" na Štajarskem so postavili že naši pra-vin""^ cerkve v čast sv. LJrbann, ki ga posebno štajarski na ® Kaiipanjem častijo. Pa tudi v naši bližini imamo žui cerkvico sv. Urbana, sicer le malo podružnico čas kar nas naj spominja na pretekli lepši vinorodni 8v n '^'■«jili in na pobožnost ljudstva, katero je imelo do 80 t H' ~ namerava jesfi ^ cerkvi postaviti Icj) kip sv. Urbana, in to že letošnjo ako ne pridejo nepričakovane zapreke vmes. Sejmi na Dolenjskem v mesecu maju. ker pondeljek sejmica 3.; v Kandiji 1Î7. Črn K (""a^nik; v Dobrnicu, KrSkem iii Litiji 4.; v Toplicah ii v Veliki Loki in Zagorju 12.; v Žužemberku 21 » m v !ini 24. Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje HektI. po K~ h' Imenovanje ' Hektl, po 1 "k' "h" * 20 »1 13 — 18 84 Bob....... 0 76 13 Ajda....... 12 3« ...... 8 45 I'rriBO ...... 12 BU ' • . . 'r (mernikj . . ; 11 71 Soršca...... 1 ■ 1 20 — — — — Jajca po 9 za 40 vinarjev. ...... 13 — sanica Ki Kwnw Uïeg Jeùmen Piiol Tujci v Novem mestu. irsHsfij •'"''"i: 'Tuk F íe (iradca; Plan I, Siirinzeli« I., Oestereiober J., Biiloh^ o' A- Weinberger M.. Pbillii» J., Jellinek K., Steinberg 0., St Pmř ' ''""ark F. íe Dmiajii; Koře» J M. h Zagreba; Hi>lnb W. i* loTii, , 'L;. Starkel H., dr. J. Rujinik, pl. G laser, Prannseii» R, Veniik I, Se-Bertih« Verdnik F., Požar I. it Ljubljane; H ti ber A, íe BudayieStej Scotoii a Hiotrice; Miklií M, íe Trebenj ; IHiferer E. ík Celovca; F. ijj fiavali P., Cavalí A., ie Banano; Patigratio G. ií Asiago; Siritiel Kiuí ! íjipovec P, is fimomlja; Pniak L. iz llaribiTaj Jeloíuik L. it "J^^'ice; Niefergall F. it Stockera«; Schweiger I. ie Wels-a; Joikl D. lilav! S'*'"''': Kveiler J. ii Celja; Thamell J. iz Weigelsdorf; Snbak O. iz ^ SïaiiU) M. iz Nevtre. laia. iV Prl Poilf: Peiian J, iz Žužemberka; Hireobl F,. Cíoner F. iz Do- 'SKíb; Vipave Jurij in Marija iz Trebenú; Zogar F. iz Brezovic. Listnica uredništva: I'euieni dupisovalci naj blaguvuljno oprosti, ker Btno morali zaradi pre-veĚ grvidiva nekaj dojiisov odložiti za prib 'dujo številko. Ilazpis slii/bo drustveneii^a sluge. Po[i])isani odbor Narodne Čitalnice v Rudolfovom razpisuje službo društvenega sluge z mesečno jdačo K 25'— in jposebnim stranskim zaslužkom, kurjavo in svečavo. Nastop 8)užl)e s 1. julijem 1.1. Prosilci, kateri reHektirajo na službo, naj vposljçjo proĚnje z event, dokazili usposobljenosti na odbor Narodne ilitalnice v Riidolfovem. Godbeniki imajo prednost. (ioi-3-i) Prošnje je vlagati do 22. maja 1909. Za odbor Narodne Čitalnice v Novem mestu: Majcen Mariin I. r., t. Ě. JI red sed nik, Perdan Fran 1. r,, t. Ć. tajnik. Dražbeni oklic. E 8ÍI/9 Po zabtevanjn Hraniloice in posojilnice za Eendijo in okolico, zatitopane po dr. Žitkn, odvetniku v Kndolfovem bo dne 18. maja 1909 dopaldue ab 10. uri pri tpodaj oinamenjeni sodmji v izbi št. (i dražba sùeQa vredoost in Bicer vi. št. 63 na G685 E ter vlož. £t G4 na 4!) K. Najmanjši [lunadek luaia ad vi. št. 63 znesek 431j0 K, ad vi. át. 64 znesek 80 E, pod tena Kneekum ee ne prodaje, Dražbene pogoje in listine, ki ee tiúejo nepremičnine CzemljiâkO'kujiini izpisek, hiputekarni izpisek, izpisek iz katastra, ženitvene Knpiiuike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri epudaj oinaineujeni sodniji v iebi ŠL 6 lued opravilnimi lirami. Pravice, hi bi ne pripnSuale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbeuem obroku pred zadetkom dražbe, ker bi se Bicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja ae obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremiiininab pravice ali bremena ali jib zadobe v tekn dražbenega postopanja, tedaj samo t nabitkom pri soduiji, kadar niti ne BUuajejo v okolišu spddaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraja sta-najuúega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., dne 27. marca 1S09. (108) Ilaz;;la8. Stev. 1098. o. S. sv. iVU/.^, V šolskem okraju Novomeškem oddati je novih zgradb dvorazrednih .šolskih poslopij v Birčnivasi, občina Šmihel-Stopiče s potrebščino 36.500 K ter v Doliqem Kartc(jeveni občina Mirna poč s potrebščino 36.000 K. Načrti, proračuni in stavbeni poi^oji so pri podpisanem okrajnem .šolskem svetu na vpogled v uradnih urah. Pismene, s kolekom 1 K opremljene ponudbe je vložiti do 12. maja 10. uri dopoldne. Ustmena dražbeua obravnava za po.samozna in za skupna dela določi se na sredo 12. maja pri okrajnem šolskem svetu, in sicer ob 10. uri ilop. za Birčno vas, ob n. uri dop. za Doliye Karte^jevo. Okrajni .šolski svet pridržuje si pravico, pritrditi [»onudbam brez ozira na njih visočino. C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne aprila 1909. (flo-a-i) • V na prodaj v ISovem mestu St. Peti'ii cesta st. 275. Več se zve ravno tiUll. (100-2-1) Lepa prodajalna (98-3.1) MrojTniy,: st. Vidu pri Zatičini zraven župnijsko cerkve. Lahko se dobi obenem tuiii stanovanje. Natančneje pn Tv. Količina, (lori'iija vhh )»ri /atičiiii. Loterijske številke. TRST, 24. aprila 8 26 50 39 35 m m Pivovarno Mengeš JJ Julij Stare ^ ustanovljena leta 1818 priporoču svoj« «Ivojiio marino, mai-čiio in lia-\ai-sko iiivo v soilčkili in stekloiiifali. Ziilofra i)ive v ItudolfoTom (83-5-4) V hiši g. PertiD. tihomo ftolodvoro. Pozor! Slonho podjetje! Pozor! SlavDCmu občinstvu se priporoča dné 11. febr. 1909 na novo otvorjcna velika iiiamifaktiirna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soiivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. tňO 43-9) $ I + -íř i t Svoji k svojim! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Handijo in phoiico reg. zatiruga z neomejeno zavezo 6!f-oe) V lastnem domu v Kandiji htf s i sprejema hrani nc vloge od veacega, če jo njen ud ali ne, (Si* kole^ai^jll Podpisani naznanjam, da iniain lotos v zalogi vse kolesarske potrebščino, zlasti prifforočatn svojo bogato zaíoíío najboljših pneumatlkov bo najnižji ceni. Za vsako pri meni kupljeno zračno cev ali gumijast plašč jamčim. Za obilen obisk so priporoča (97-34) Franc Kenda, Novo mesto, Glavni trg. Ustanovljeno J V AN" SVE TE O 1899 brivec in vlasuljar 1899 iiileltije vsa vlaguljarska dela, kupuje zmešane in rezane ŽENSKE LASE po naj. TiSji ceiii V Ealogi ima vse tiiaietiie sfari, posebiw nvet'ivno ausui original Bayrum lekoiliua iTuti izpadsiiju las in prbnt, {irlmt ixititifl Ukom etioineHeùDe rporabc popolttuiiiB po ojegovett) navodilu. PrUvi Amerikan-Patrol tudi pruiíkiišeo ta rani po iiladka Ibs poaeboo pri otročili (U-24-12) Neprecenljiv Nuilol, barvili) ra Itse in brade, preksiSa ree duieilauj« iwiajdbe, čudovit Dspeb fiedajníiBti, neškodljiv, idravuisltu preiskan. Zraven te^j^a pripomik Rvnj Brivski Satan, nrejen x najnovejšimi koic-futtl, s Intro, činto, < obro pixitrežbo žtleú mui)i;obri)jiiega obiska. Rudolfovo, Glavni trg. íNasproti mestne hiše.) ESENCE fine kakovocti za takojliiie iivrstno iidelovanje vnakor-Snib opojnih pl]a£, linih namiznih likerjev in specllalitel iraam vedno t «logi, — fniejí tega ee dobi Sni SO^Io kisova kislina, kemično ùisU, sa izdelovanje najflnejSega ki^a. Navadila in lepake pošljem brezplaûnn z vsako pošUjatvijo. Ceniki brezplačno in pošt. pro»to. Cart Phillip Pollak, Essenzenfabrik I'H.Vt;, Harieniïasse 18. f52-iĎ9í Zanesljivi, v stroki zvedeni zastopniki se iSčejo. Na lii-odu išt. 2. dvajset minut od Novega mesta je na prodaj m, v Z dvema sobama, predsobo, kuhinjo, kletjo, tremi svinjaki in lepim sadnim vrtom in vrtom za domačo zelenjavo. Proda se prav po nizki ceni. Natančna pojasnila ravno tam. 96.011 Lapuh Franc. P. n.! Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva zopet pr"* vzela staroznano gostilno „Pri Lipi" v Kandili (pri Pintarju) ter bova vsikdar skrbela za izborno jjijačo, dobro kuhinjo točno in ceno postrežbo. Sobo za prenočišče imava vedno na razpolago. Za mnogobrojen obisk se uljudno priporočava Vel es poštovanjem (85-3-3) Franc in Alojzija Smuk. I Pozor! Pozori Na prodaj je iz proste roke (SH-S-a» prodajalna / vso opravo farne cerkve radi preselitve. Poleg ste tudi (ive njivi. Proda le takemu, ki bode trgovino .naprej vodil. Vpra.sa naj se i"'' Mariji Kalinger, trgovki v Št, 1'etrn pri Novem mestu. Stechenpferd lilijino mlečno milo Najmilejše milo za kožo kakor tudi proti pegam! (B4-80Ď) Dobi se povsod! /I Udajatelj in ni^tinik Urban Horvat Odgovomi uiednik A. Žltgar, Tisk J. Kr«)«c nail. Pozor ! Berite ! Važno ! P. n. vinogradniki! Bliža se zopet Cas cepljenja po vinogradili, zato naj bode vsakdo pri nakupovanju ^nunija za cepljenje previden in naj se ne da varati v podobnosti blaga in v barvi, ker si sicer fikodnje v denarju ter z izgubo časa. Kdor hofie kupiti zanesljivo dober, garantirani cepilni pj naj kupi istega v trgovini Franc Kendo v Nom mestu, Blouni trg. Jaz, FRANC KENDA, glavni založnik za Kranjsko« garantujeni, da bode A * držal kljnb vsem vremenskim izpremembani, vročini, mrazu in dežju vsaj Ii4 Antf^ ce je pravilno povezan. m- Zunanja naročilo se s prvo pošto razpošiljajo. Trgovcem dam velik popust K obilnemu obisku p. u. vinogradnikov se najtopleje priporočam Franc Kenda, glavni zuložnlli gumi „TRISSIN" za vojvodino Kronjslto. NOHO MESTO * Biavni trg. J, Kr>jM tiMl Kudolluvo. ilTiT- Fossor ! Berite ! Opozarjam tudi p. n, vinogradnike na • • •• bogat. izbe. napejsin ceui iz gumija za peronospero, brizgalne, dalje Rofija najfinejša dolga, modra galica, žveplo, mr ter sploh vse pritihline za gojenje trt.