if&m IŽg (3LR5IL0 SloVth^KKR DLLfiVSTVK77 a. j 1 ■ ■■■■■■!)■• IM ■ ■ BI K K—A-J\_ ■■t »M bji nauj Izhaja vsak **. petek. •»• SEi^Ei?Ei$E^Ei?EJ Uredništvo in upravniStvo v Kopitarjevih ulicah •»- štev. 2. StD* 7D>?Si?EiSSi?Ei Nao?nina znaSa: celoletna . . K 3‘— poluletna . . „ 1-50 fetrtletna . . „ 075 Posam. 5tev. H 0‘10 Štev. 15. se* se. V LJUBLJANI, dne 13 mar a 1908. se* se> se> Leto III. Po bitki. Deželnozborske volitve na Kranjskem in na Goriškem so končane. Mnogo je na njih značilnega, da moramo izpregovoriti o njih, tu v bodrilo, tam v poduk, da ne bodo tu vrline ostale zakrite, tam hibe neopažene. , - 2 izidojn na Kranjskem smemo biti zelo ^oovoljni. Kmečko ljudstvo je v taboru S. L. in njena organizacija na deželi je pač tako neomajna, da je ne bo, ako vztraja pri pozitivnem delu, v doglednem času moč izpodmekniti. Judi v mestih je narastlo stranki število pristašev in čeprav tupatam ne čisto trdnih, vendar kaže odpor neodvisnih krogov v mestih proti dosedanjemu advokatsko-uradniškemu klikar-stvu mnogo zbližanja z demokraškim programom S. L. S. V notranjskem mestnem okraju in v kranjsko-loškem se da po izidu volitev izračunati skoro z natančnimi številkami in na kotov termin, kdaj bo liberalstvu iztrgano iz rok gospodstvo, če S. L. S. svoje delo še bolj Poglobi in razširi. Tu je namreč pri nas največ Pomanjkljivosti. Odkritosrčno si recimo, da jte volivni boj zlasti v Ljubljani liberalce izdramil iz njihove nedelavnosti in da utegneta njihovi “t1 dvc zmagi imeti s časom več kot samo it- nrTna«'vck"1-?'i’ kar se or£anizacije tiče. Kje It- u! > ?a, Lahko io neustrašeno povemo, saj je vsem takorekoč na jeziku: Vmestih premalo storimo, bodisi v izobraževalnem, bodisi v organ.za or.čnem oziru. Vse naše inteligentne moči, v koliko niso indolentne — in teh je tudi nekaj - se vržejo na deželo, v mesta pa kakor da bi se ne upali. Ampak, če hočemo sami sebi Pošteno resnico priznati, moramo pač premisliti, da se bo merila organizatorična moč naše-ka mladega inteligentnega naraščaja v prvi vrsti ob upsehih, ki jih dosega v mestih, v to-r,*Čih kulturnih in gospodarskih bojev, kjer Pravi demokrat šele more pokazati, kaj vč in '?.!a- Storilo se je premalo za mladino, zlasti za uaško in srednjeizobraženo meščansko — mamo, da se nemudoma lotijo poklicani vodi-0,1 tudi tega prepotrebnega dela! Ne smemo Pa prezreti tudi tega, da se semtertja od naše - trani meščanstvo odbija z ozkosrčnostjo in neprevidno zaletavostjo, ki jo meščan večkrat po Pravici smatra za rcakcionarstvo in v tem vidi asprotje med demokraškim programom S. L. L ,'u nekaterimi pojavi v strankarskem boju. dločno v stvari, premišljeno v načinu, to je i nekaj, na kar ne smemo pozabiti. Meščanih zelo občutljivo in tudi ni brez vsakega Kritičnega duha. Tudi ni prav — kar se je zgo-oiio v zadnjem volivnem boju — da se gotovim stanovom hoče diktirati, da naj volijo tega- intega, ker je ta njim po stanu sotovariš. To pač ne kaže demokraškega duha. Ce uradniki nočejo voliti tistega, ki bi jim lahko pomagal, naj volijo magari vraga za poslanca. Ce smo na eni strani večkrat premalo obzirni, na drugi grešimo s prevelikim zaupanjem. So med nami ljudje, ki menijo, da nam bo vse v naročje popadalo, kakor hitro pride do veljave ljudstvo po tolikerh številu zastopnikov, kolikor mu gre po pravici. Liberalizem je pri nas v nekaterih stanovih, zlasti pa v uradniškem in učiteljskem tako vgnjezden in njihovemu organizmu tako priličen, kakor strup v krvi. Tu smemo računati le na naraščaj, ki bo lahko korenito pomladil okornela debla. Kar se nam bo pridružilo le vsled političnega položaja, na to ne velja računati kakor na stalno gotovino. Konečno pa je nekaj v liberalizmu, kar se nanaša na splošnokulturno svetovno nazi-ranje — tega pa ni moč izkoreniniti s frazami in prešernimi upi, temveč z močnim izobraže-vavnim delom, zlasti tudi z apologetičnim, kar se tupatarn pri nas premalo ceni. Govorilo se je v zadnjem volivnem boju o nekih zvezah. To je veliko manjše vrednosti, kot se misli ponavadi. Seveda — staroliberalni špisarji po mestih se že radi vsedejo na kleri-kalno-nemško strašilo, toda le najbolj zabutani resnično verjamejo, kar se jim natvezi. Drugi samo s silo sami sebi take tolaživne misli vbijejo v glavo in po volivni opojenosti kmalu uvidijo, da se jim je le sanjalo. Mi smo trdno prepričani, da bode S. L. S., tudi ako bi skuš-njavec obljubljal ji največje kraljestvo, kakor doslej šlh sama svojo pot, oprta sama nase! Kaj morejo stranki, ki sloni na dvedesetletnein organizatoričnem delu in ki za njo stoji pravo ljudstvo kakor ena sama nepretrgana bojna vrsta, kaj morejo taki stranki dati Nemci ali drugi zavezniki? Tisti hip bi bila vsa stranka pokopana in vse njeno delo razpihano na vse vetrove, ko bi gospodstvaželjna, iskala stika pri protiljudskem veleposestniškem zastopstvu. Ali imajo liberalci naše izkušene voditelje za tako nepremišljene, da jim kaj tacega zaupajo? Naj pride v našo deželo karkoli — nikdar ne bo moč oropati S. L. S. sadov njenega političnega dela. ako bo imela pred očmi tako volivno preosnovo, kakoršna je v njenem programu, to je: na podlagi splošne in enake volivne pravice ! Še nekaj je, v čemer smo tupatam tudi bili preveč odjenljivi, nasproti socialnim demokratom namreč. S socialno demokracijo je skupno socialno delo samoposebi mogoče: to vidimo v Nemčiji, zlasti na Bavarskem, kjer je šla duhovščina volit socialnega demokrata, ko se je šlo proti protiljudskemu »Preisinnu«. Pri nas pa se moramo odvaditi socialne demokrate vpo-števati kot resno ljudsko stranko. To so ubogi nevedni ljudje, pomilovanja in krščanske ljubezni vredni, nikakor pa ne politične. Niso demokrati, ampak demagogi, niso ljudje dela, ampak čisto navadni poulični hujskači, bolehajoči pa na blaznosti veleumja. Enkrat liberalcem prodani, so delavstvu najhmši sovražnik. Kdor jim med nami še kaj zaupa, je politični otrok. Kar se tiče deželnozborskih volitev na Goriškem, le nekaj misli: Vspeh je slab, zelo slab; to se ne dd olepšati niti se po nepotrebnem tolažiti. Ni pa tako slabo, kakor si domišljajo nasprotniki, niti oddaleč ne! S. L. S. na Goriškem je mlada, zelo mlada! Volivni boj je razvnel politiško nezrelo ljudstvo, v tolminskem okraju in v goriški okolici so se za S. L. S. pokazale take večine, da smo bili veselo iznenadeni. Shodov je bilo veliko, tudi časopisje je storilo svojo dolžnost. Ako se v goriškem deželnem zboru izcimi liberalno-agrarna večina, bo S. L. S. v prijetnem položaju opozicije, kar neizmerno mnogo pomenja za agitatorično in organizatorična delo med ljudstvom. Izobraže-vavne organizacije na Goriškem skoro nič ni! Tudi sistematične vzgoje zaupnikov manjka! Tu nemudoma na delo! Marljiva je duhovščina, pa žalibog, ne povsodi. So gotovi ostanki iz pojanzenistovske dobe. Preko tega treba iti brez pardona! Povdarjamo tudi, da je o pravi delavski organizaciji na Goriškem komaj kaj duha in sluha. O tem nam tožijo delavci sami. Število socialno-demok raških glasov nam kaže, kod treba poprijeti! Naj se nam tegaalionega ne jemlje v zlo. Po vspehih in nevspehih .je potrebno, da kar je pogrešeno, spoznamo. Saj je kakor pezdirce v očesu, pa lahko zelo škoduje, ako se to malo ne odpravi! Zato zdaj še krepkejše na delo ! —X—. Več življenja. MUnchen Gladbach, februarja -1908. Včeraj zvečer vzamem v roko »Stadt-An-zeiger fiir Munchen Gladbach, Rheydt, Oden-kirchen und Rheindalen«. Ne verujem svojim očem, ko ga čitam. Munchen Gladbach je sicer precej veliko mesto, približno tako kakoršno je Gradec. Kraji Rheydt, Odenkirchen in Rheinda-len so sicer samostojni, a se drže skupaj z Glad-bachom — nekaka predmestja so. »Staats-An-zeiger« pa napoveduej: 1. ob pol 11. v katoliškem društvu ropodelskih pomočnikov shod o bolniških blagajnah. Vabijo se tudi zdravniki, lekarnarji in uprave bolniških blagajn. »Zveza krščanskih lesnih delavcev« sklicuje ob 11. dopoldne shod lesnega delavstva, v lokalu Antona Rommersa se napoveduje občni zbor »Krščanske tekstilne zveze«. A to še ni vse. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov javlja, da je danes ob pol 9. shod s predavanjem in zabavo, v ponedeljek verski pouk s petjem, v sredo apologetični tečaj. »Delavso društvo sv. Jožefa« v roženvenške Marije fari napoveduje za danes zvečer ob pol 7. shod pri Weisweilerju. Ob enem naznanja, da ima društvo v ponedeljek ob 9. zvečer poučni tečaj, v sredo pevsko skušnjo, v četrtek zvečer načelniško sejo. Delavsko društvo »Concordia« naznanja, da ima danes shod ob 6. zvečer pri Nellesu, v sredo pa poučni tečaj. »Katoliško delavsko društvo sv. Jožefa in sv. Bonifacija« naznama, da ima danes ob 6. zvečer shod pri Vestu, Hardtebroich/v torek pa poučni tečaj. »Delavso društvo v fari Srca Jezusovega« obvešča, da ima shod danes zvečer ob 6. v Kemmerlingovi gostilni. »Katoliško delavsko društvo Vun« ima danes zvečer občni zbor. Izpremene se pravila. Delavsko društvo v fari Marijino spočetje napoveduje, da ima ob pol 6. zvečer občni zbor društven oddelek za bolniške podpore. Mladeniška kongregacija v fari Marijinega spočetja napoveduje v torek ob 9. zvečer načelniško sejo. »Ljudsko društvo« v fari Marijinega spočetja ima v sredo ob 9. uri zvečer shod zaupnikov. Mladeniška kongregacija fare Marije roženvenške objavlja: v nedeljo ob 2. popoldne godbena skušnja, zvečer pri Gratesu občno zborovanje; v ponedeljek ob pol 9. godbena skušnja in pri Heinrichsu telovadba. Na pustno nedeljo seja -norcev. Marijanska mladeniška kongregacija ima danes ob 6. zvečer shod o Albanu .Stolzu in sicer z ozirom na zabavo in na varčevanje. V ponedeljek telovadba in stenografija, v sredo petje. »Katoliško mladeniško društvo sv. Bonifacija« ima danes ob pol 7. zjutraj skupno sv. obhajilo, ob pol 5. popoldne pobožnost s cerkvenim govorom, po pobožnosti shod pri Frankenu v zvezi z zabavo, petjem in z igro; v torek ob 9. zvečer socialni kurz, v sredo od pol 8. do pol 11. zvečer petje. Marijanska mladeniška organizacija v fari sv. Jožefa, ima napovedan za danes po glavni službi božji shod rediteljev, zvečer ob pol 6. shod, v ponedeljek petje, v sredo in petek telovadbo, v četrtek stenografijo. Miinchen-gladbachška mladeniška zveza javlja, da se igra in da se izposo-jujejo danes od 5. do 7. knjige, ob 7. je shod. V sredo telovadba, pri Uebachu pa ob 9 socialni kurz, v petek francoščina. Reditelji se opominjajo, da naj pridejo po časopise. Mladeniška Marijina kongregacija Holt napoveduje za danes po zadnji sv. maši knjigovodski tečaj. Ob pol 6. zvečer je shod v Schmitzovi gostilni, predavanje s skioptikonom, člani naj prinesejo seboj pevske knjižice, ker se pojejo pesmi za, sejo na pustni večer. »Katoliško društvo za delavke v Miinchen Oladbachu« napoveduje: v nedeljo, dne 23. od 10. do 12. dopoldne pouk v kuhi, likanju, šivanju in v ročnih d‘elih. Zvečer ob 6. predavanje s skioptikonom, v torek in v sredo gledališka izkušnja. X X X Ker ne morem biti v istem času povsod navzoč, sklenem da obiščem dopoldanski shod. kartela krščanskega delavstva o bolniških blagajnah in pa zvečer shod »Katoliškega delavskega društva sv. Jožefa in sv. Bonifacija«. — Shod o bolniških blagajnah je bil jako dobro obiskan, dasi so se vršile ob tem času še druge prireditve. Zelo velika dvorana »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« je bila polna. Shodi v Nemčiji so podobni našim. En velik shod nemškega krščanskega narodnega delavstva sem videl v Monakovem, na drugem sem danes. Predsedstva ne volijo, ker vodijo zborovanje sklicatelji. Tu je navzoč policijski komisar s pikelhavbo, ki jo ima ves čas na glavi. Poročilo o bolniških blagajnah je temeljito. Traja nad 1 uro. Grajajo se napake glede na delavsko bolniško zavarovanje v Nemčiji. Glavna zahteva je, da naj odpravijo pred \vsem tvorniške bolniške blagajne. A shod me je sam kot tak bolj Zanimal kakor tvarina, o kateri se obravnava. O predavanju samem ne morem trditi, da je bilo tako, kakoršna ugajajo našim ljudem. Strogo stvarno sestavljeno, skoraj bi rekel pusto, a zborovalci delavci in nekaj delavk pazljivo zasledujejo izvajanja govornikova. Pri naših predavanjih se zahteva, da predavatelj govornik tudi zabava. Smo postali že razvajeni. Dasi je tu veliko več shodov in predavanj, kakor pri nas, ki so zelo obiskani, dobiš malo humorja v govorih. Govorniki centra so resni ljudje. Ljudstvo, navajeno in izšolano v resnem organizacijskem delu, je zadovoljno s svojimi govorniki. Naš dr. Krek bi bil tu zelo zadovoljen, ker je »aplavz« izvrstnim govornikom jako majhen, rekel bi nekako oficielen, ker je to navada. Drugo je seveda, če bi n. pr. naša živahna, humorja polna govornika dr. Krek in dr. Šušteršič ne pohujšala teh izšolanih množic, da bi jim bolj pritrjevale, kakor pritrjujejo skrbno izdelanim govorom svojih govornikov. Res skrbno ti izdelujejo tu govore in predavanja. Stari v delu izšolani in izkušeni delavski in ljudski govorniki ti spišejo vsak govor, predno ti ga govore. Nepripravljeni govori so tu nekaj nečuvenega, pri nas pa nekaj vsakdanjega. Naši govorniki menijo, da store že veliko, ako si napravijo govorov načrt. Težavno je našemu delavcu, da nastopa po shodih, ker nam manjka za to potrebnih socialnih del. Socializem je že pošel. Brošur n. pr. po 5 fenigov (7 vinarjev) poučnih, stvarnih, ki jih dobiš tu kolikor hočeš, mi nimamo. Naša tiskovna društva se peča:'o pred vsem s časopisjem, kar je hvalevredno. Tu pa vidim in pogrešam, da ne store za ljudsko socialno in apologetično izobrazbo ničesar. »Čas« skrbi sicer za izobraženca. Tudi naše svečeništvo ima priliko, da či-ta pripravljena predavanja. Priiprosto ljudstvo nima ničesar. Zelo bi bilo to potrebno osobito v delavskih krajih. Časopisje ne more storiti vsega, shodov se vdeležuje sorazmerno majhen del ljudstva. Naša načela so premalo razširjena po mestih, ker niso naši ljudje v naših načelih ravno vsled te pomanjkljivosti dovolj podkovani, da bi odločno zavračevali puhlice liberalne in socialno-demokraške naše materialistične struje. Živahna je bila diskusija, ali razgovor na navedenem velikem shodu. Delavci so sami nastopali in osobito ostro grajali zdravnike, ki pa tudi niso molčali in odločno zavračali napade na zdravnike. Na velikem shodu krščanskega narodnega delavstva v Monakovem sem imel priliko, da sem videj, kako nastopajo tu socialni demo-kratje. Omenjam, da odkar se organizira tu samostojno v nestrankarskih krščanskih strokovnih društvih nesocialno-demokraško delavstvo, so postali nemški socialni demokrati fanatični nasprotniki krščanskega svetovnega naziranja. Na monakovskem shodu je bila približno ena tretjina zborovalcev socialnih demokratov. Udeleževali so se razprave, ki je bila živahna. Bilo je pa le nekaj pfuj-medklicev. Ko je bila odklonjena neka njihova resolucija, so ostali čisto mirni. X X X Zvečer vidim, zopet nekaj novega. Shod »Katoliškega delavskega društva sv. Jožeia in sv. Bonifacija« pri Vestu je dobro obiskan. Naš delavec bi se ustrašil takega lepega salona, v kakršnemu se vrši. Kamnite mize ovenčane z velikimi rastečiini cvetlicami. Oprava elegantna, dasi ne razkošna. S ji od se otvori s pesmijo, ki jo pojo vsi navzoči zborovalci. Nato poroča delavski tajnik Wessel o centrumu. Govori približno eno uro. Po govoru se pa vname zopet zelo živahna razprava. Delavci so ti govorili, da je bilo veselje. Najhujši ogenj je napravil neki delavec, ker mu ni dal nekega letaka. Šlo se je za priporočilni letak nekega konsumnega društva. Ker pa, obstoja dvoje konsumnih društev naše struje, ki sta si nekoliko v laseh, je društveno načelništvo sklenilo, da smejo glede na razširjenje letaka zaupniki postopati po lastni previdnosti, da ne razburijo člane, ker se društvo noče mešati med konkurenčni spor obeh društev. Shod je trajal dve uri. Končal se je zopet z drugo pesmijo, ki so jo peli vsi delavci. Petje na takih: * shodih, kajneda, je nekaj posebnega* za ,nas;ha tu navadno: Delavska društva, imajo svoje pesmarice. Napevi so pri-prosti, enoglasni. Vsako društvo ima svojo pesem. Zelo prijeten vtis napravi petje med resnim duševnim delom, ko ti slede zborovalci govorom in razgovoru, na poslušalca, ko ti ukaže predsednik: Zdaj zapojmo pesem št. 3 stran 5 in komandira: I. II. III. kitica. * * * Tu čutim, da je v naši delavski domači organizaciji premalo življenja. Morebiti je premalo delavcev. Tu se res zelo in obširno dela na polju delavske izobrazbe in delavskega združevanja. Potrebno je i v naši domovini med delavstvom za našo stvar: več življenja! Proč z rdečimi pijavkami- Znano je čitbteljem »Naše imoči«, kako vpitje so zagnali rdečkarji nedavno proti draginji. Velikanske demonstracije so aranžirali razni socialistični agitatorji po večjih mestih, zlasti gori po Češkem. Kajpada so vsi taki izgredi rdečkarjev le pesek v oči zapeljanemu delavstvu. Kako skrb da imajo socialni demo-kratje za ubogo delavstvo, nam pojasnjuje sledeči slučaj, o katerem so pisali razni češki časbpisi. V mestu Kladno na Češkem so priredili socialisti tudi velike izgrede proti draginji živil. V tem mestu imajo pa rudečkarji svojo pekarijo, v kateri morajo delavci kupovati kruh. Oblasti so jele; preiskovati razne pekarije. A glejte, kaj so našle! Razni nesocialistični peki so prodajali mnogo težji in boljši kruh nego socialni demokratje. Medtem ko so kupovali drugi meščani hleb kruha pri nesocialističnih pekih po 26 vinarjev, morali so ubogi delavci plačevati ga v socialistični pekariji po 30 vinarjev. Ni li to vnebovpijoča kiivica? Ali se ne pravi to zatirati delavstvo? In te rudeče pijavke, ki pijejo kri zatiranega delavstva se izigravajo kot pravi prijatelji njegovi!! Ni li že čas pomesti z to rdečo zalego! Proč od teh pijavk! Za tobačno delavstvo. Dosledni socialni demokrati. Znano je, kako da so besneli, kričali in noreli ljubez-njivi naši rdeči delavski prijatelji, ker je v naši zadnji spomenici zahtevala naša organizacija, da ne sme biti oškodovan gediriglohn. Kričali so o izdajalstvu, kakor to znajo razni naši butasti rdečkarji. Sicer so vedno tako tudi ob tej priliki postopali naši socialni demo-kiatje kot pravi figarji: zahrbtno in bojazljivo. Na shodu, kjer se je sklepalo o spomenici, niso stegnili svojih jezikov, dasi je predsednik Catar opetovano naglašal, da naj nastopi in da naj govori, komur ni kaj všeč. Vsi so molčali in tudi višji duhovnik vernikov rdečega opičarskega veroizpovedanja, znani naš prijatelj K. je molčal. Kdor pa molči, tak pritrjuje. Vedii smo, da je bila puranska jeza ljubih naših socialnih demokratov umetna. Ta teden se je pokazalo, da smo prav sodili. Za pomagača pri »geding« je. bil določen neki delavec. To je pa nekega rdečega frajtarja svete rdeče kompa-nije v naši tvornici tako razburilo, da je kričal in se drl nad ubogim delavcem, kakor da je znorel, češ, da požira zaslužek delavcem pri gedinglonu. Viš, jezni rdeči prijatelj. Mi smo postavili vašo zahtevo delavstva v našo spomenico, rdečim tvojim voditeljem pa zahteva gedinglona ni bila všeč in so celo ž njo agitirali po otakrinški tobačni tvornici, češ, ljubljanski krščanski socialci so izdali delavstvo. Delavci pri gedinglonu, zdaj imate priliko, da izpoznate delavsko prijateljstvo svojih rdečih voditeljev. Presodite pa tudi lahko, kdo je izdal delavstvo. Zahvalite se krščanskim socialcem, da so odbite vaše zahteve, je govoril uradnik U. proti nekaterim delavcem po proračunski razpravi o postavki tobak. Gospod U.! Ne briga pas, ker ste liberalec. Tudi to nam ni mar, če zabavljate kot liberalec proti krščanskim poslancem. Kot svobodni avstrijski državljan imate to pravico. Mar nam pa je, če širite o naših poslancih izmišljene in lažnjive novice. Pomilujemo vas, ker ste o dejanskem položaju tako slabo poučeni in da ne čitate niti popolnih poročil o razpravah proračunskega odseka, ko se gre za postavko »tobak«. Bodite tako ljubeznivi, g. U., in prečitajte vsaj to, kar ie zahteval poročevalec dr. Korošec za nižje uradništvo tobačne režije in dosegel tudi, da je odsek pritrdil njegovim predlogom in še več, da je moral pritrditi dr. Korošcu tudi vladni zastopnik dvorni svetnik pl. Svoboda. Vemo, da dr. Korošec pri večini naših uradnikov tobačne tvornice ne bo žel zasluženega plačila. Saj tako prijetno diše šopki, ki jih pošilja Ivan Hribar svojemu zaupniku višjemu uradniku v tobačni tvornici. Ampak gospodje od VI. do XI. činovnega razreda, znajte, da ni še vaš ljubljenec Hribar odprl ust za vašo korist, medtem ko je far dr. Korošec delal tudi za vas in dosegel, da se izboljšajo vaše razmere, kar je po skromni naši sodbi bolj pametno, kakor pa pošiljati rožice za to, da visoki gospodje hvalijo agenta Hribarja. Delavstvo v6, kaj je storil dr. Korošec za nas. Zato pa pomilujemo tiste uradnike in se jim prezirljivo smejemo, ko čujemo, da razširjajo o naših poslancih izmišljene laži. Glasnik »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« objavlja v svoji 2. številki zanimiv uvodnik »Naše dolžnosti in naloge«. Ve-lezanimiv je članek »Zahteve tobačnega delavstva v proračunskem odseku«. Tu čitajte in izveste kako nesramno znajo lagati rdeči lumpje in kako znajo zamolčati, kar jim ni všeč. Sledi »Poslovnik o podporah«. Članek o socialno-demokraškem ovaduštvu se peča z ničvrednim postopanjem rdeče tobačne organizacije proti naši krajevni skupini v Saccu. Sledi kratek članek: »Volitve v bolniško blagajno« in odstavka »Iz avstrijskih tobačnih tvornic« ter »Socialne drobtine«. »Glasnikovo« odgovorno medništvo ie prevzel Mihael Moškerc. Prometna zveza. Rdeča goljufija. Krščansko-socialna poštenost. Tole železničarji čitajte in premišljujte. Polni so praznih besedi. Ljudje pa, ki mislijo, sodijo drugače. Dasi so socialni demokrati nastopili proti celemu proračunu in je bilo gotovo, da odklonijo tudi postavko železniško ministrstvo, je pa le jud dr. Ellenbogen metal pesek v oči množici in zahteval, da naj zvišajo postavko za železničarje za 20,000.000 kron. Celo social-no-demokraški poslanec Seitz je sam priznal, da je Ellenbogen ta predlog stavil zato, da se razkrinka krščansko-socialna demagogija. Takole se igrajo socialni demokrati z železničarji. Na eni strani besne rdeči pajaci proti potrebščinam državne železniške uprave, v delegacijah besne proti povišanju dnine vojakom, na drugi strani pa zahtevajo 20,000.000 za železničarje. Minister dr. Derschatta je izpregledal Ellenbognovo sleparijo. Povedal je, da ko bi se izvršile Ellenbognove zahteve, bi ne zadostovalo na leto 20 milijonov, marveč 150 do 200 milijonov! Taki so EHenbognovi resni predlogi! Zdaj pa primerjajmo socialno-demokraško glu-maštvo z resnim delom krščansko - socialnih državnih poslancev. Med drugim zahteva posl. Julij Prochazka: Železniškemu eksekutivnemu osobju naj se zaračuna enoletna službena doba za poldrugo leto. Bolje naj se plača premikalno osobje, uredi naj se vprašanje o dopustih, delovodje naj postanejo uradniki, izboljšajo naj se razmepe čuvajem, ki naj dobe zadosten počitek. Dvanajsturni službeni dobi naj sledi 24-urni počitek. Odpravijo naj se napake pri čuvajnicah, preiskovalci voz postanejo podurad-niki, stabilizirajo naj se delavci po delavnicah, železničarji naj imajo pravico, da se vozijo z brzovlaki, ne da bi morali kaj doplačati. Uradniki v eksekutivni službi naj dobe pavšal za uniforme. Nočna doklada naj se poviša za dve kroni uradnikom, za eno krono poduradnikom "\slugam. Iznošena obleka naj se da proti mali odškodnini delavcem na progi. Zviša naj se Plača delavcem na progi, po postajah in skladiščih. Pomožno osobje naj postane definitivno Po dveletni službi. Definitivni naj postanejo ključavničarji, oficianti naj postanejo ključavničarji in pomožni risarji po petletni službi. Tako delajo naši poslanci. Glavni uspeh so pa dosegli Čuvaji. Železniški minister dr. Derschatta je namreč izjavil, da premeste štacijske in slekcij-sHe čuvaje, ki so zdaj v plačilnih razredih IV a m IV b z 900 K, oziroma 1000 K in 700 K, oziroma 850 K v III. plačilni razred, kjer pridejo do 1400 K dohodkov. Tega izboljšanja bo deležno 10.000 oseb! To se zgodi že 1. julija letos. Uspeh je zasluga krščansko-socialnih poslancev. Čast jim ! Zahvala. Zahvaljujem se srčno vodstvu Prometne zveze na Dunaju za hitro in točno izplačilo mrtvaške odpravnine, vsoto 200 kron, kakor tudi vodstvu krajne skupine Ljubljana ^Zae železnice in vsem članom, prometne zveze. kateri so spremili mojega nepozabnega so-Pr(>ga na zadnji poti k večnemu počitku; kličem Hm-: Bog povrni! — Mala Vas, dne 11. sušca 1908. — Frančiška Blaž, vdova. Med brati in sestrami. Vevče. Mesečno poročilo strokovnega društva papirnih delavcev za Avstrijo. Društvo je imelo svoj osmi redni občni zbor dne 12. februarja t. 1. Zbralo se je do 40 zastoipnikov delavstva, ki so stavili svoje zahteve na društvo. Sklenilo se je sestaviti peticijo ter jo odposlati na upravni svet na Dunaj in to po državnem poslancu Gostinčarju. Vsled tega se je Kovorilo v tovarni o nekih točkah, kakor se je izkazalo ne brez uspeha. Društveni odbor je ^ne februarja je umrla de-^eci*‘fa Lukec iz Spod. Kašla v 26. letu ninncm f rosti.‘yPn.e ~8, februarja je jo spremilo vaniT „„°kar, e in tovarišev z dvema zasta-j ... v, raj mi[u k D. M. v Polje. Pokojnica v h !f }luca treh tukajšnjih društev. Naj najde u jV zavednosti mnogo posnemalk, njej P bodi zemlja lahko! Članom se priporoča v pomni in molitev. Dohodkov je imelo društvo 1. oddelku sledeče: Prenos od januarja 74 K v. Pristopnine 2 K 60 v. Članarine za 235 lesecev po 10 vinarjev, 23 K 50 v. Doplačalo e je 1 K 10 v. Ena knjižica 20 v. Skupno 102 K v. Stroškov je bilo: Pisnine 2 K 88 v. Brez-elne podpore 8 K. Poštnine 1 K 60 v. Skupno j- K 48 v. Ostane v blagajni dne 29. februarja K 79 v. Dohodki II. oddelka: Prenos od januarja 121 K 42 v. Udnina za 107 mesecev po vinarjev 47 K 8 v. Skupno 168 K 50 v. Stroš-ov je bilo: Štirje bolniki so dobili 33 K 97 v. stane v blagajni 1,14 K 53 v. Bolnikov je bilo anovo obolelih 3, iz januarja 4, skupno 7. Njih tT v Cno 10 86 dni, za katere se plača ' 8 v- Društvo ie imelo plačati bolnikom za januar 17 K 63 v. in februar 36 K 98 v. -kupno 54 K 61 v. Plačalo pa se je 33 K 97 v. D°r e vV po katere bolniki še niso S; CJTr???Ča’ ,laj vest™ izpol-n ujejo dolžnost! do društva, ker drugače bi tu- a društva samega ne vezale dolžnosti do tistih cianov, ki zanemarjajo svoje dolžnosti' Odbor Bistrica'v Rožu. Zadnjič se je poročalo, da so napravili socialni demokrati tukaj podružnico. To pa ni res, ker so pristopile samo štiri osebe, ki pa najbrže ne bodo vztrajale pri njih. Dalje je pravil, da so krščanski socialci stavko-lomci, temu nasproti vprašamo: Kakšni pa so voditelji socialnih demokratov? Le poglejmo nekoliko za njimi. Leta 1906. so uslužbenci Šle-pejeve pivovarne stavkali. Voditelj Mahrer je zahteval od tvrdke 2000 kron, baje za povrnitev strankinih stroškov. S tem je nehala stavka in tako so bili delavci prodani, ne da bi dosegli kak gmoten uspeh. (Glej »Mir«, štev. 9. od dne 29. februarja.) Železničarje pa je prodal voditelj Toinšik za tri milijone kron. (Glej »Našo Moč«.) - Pa še nekaj hočemo danes odgovarjati. Govornik je med drugim tudi rekel: Ako sem jaz oče ene družine, bom vsem otrokom enako kruh rezal; in ako imamo mi kot pobožni kristijani enega Očeta v nebesih;zakaj vstvarja potem bogate in revne? Torej je Bog kriv vsega gorja na svetu? Mi pravimo: Ne! Bog je vstvaril človeka po božji podobi. Dal je človeku prosto voljo, naj dela dobro ali hudo in ker mu je dal svobodno voljo, mu je dal tudi zapoved »ljubi svojega bližnjega!« Človek pa se teh zapovedi ni držal, močnejši je začel slabega pritiskati in tako so postali na svetu oderuhi, ki največ socialne bede zakrivijo. Kaj pa Bog? Mi proletarci verujemo, da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Nemški pisatelj dr. Alban Stole piše v neki knjigi: Ako bi en oderuh, ki svojih krivic ne poravna, premagal vse nevernike, dal vse premoženje v božjo čast in ako bi se dal položiti v božji grob, kjer bi ga čuval, če bi bilo to mogoče, sam Bog, in bi stalo krog njega kor angelov in svetnikov, ako bi imel sveto božje telo v ustih: hudiči bodo vendar prišli in iztrgali dušo iz njegovega trupla in odnesli v peklensko brezno«. Zato pravimo: Ni Bog kriv bede ljudstva, ampak siromaštvo so zakrivili brezbožni in hudobni ljudje. Sava. Katoliško delavsko društvo na Savi je imelo v nedčljo, dne 8. marca svoj izredni občni zbor v »Delavskem domu«, na katerem je novoizvoljeni predsednik Ivan Krivec krepko razvijal svoj program, ki ga hoče izvrševati v nastopnem letu. Posebno povdarja, dakot predsednik odločno zahteva, da se brez- izjeme vsi člani društva pošteno in dostojno obnašajo, ne le v društvenih prostorih, ampak tudi zunaj društva. Vsak pošten in trezno misleči društvenik mora biti zadovoljen s tako odločnim nastopom! Kot predavatelj je pa bil povabljen predsednik zveze telovadnih odsekov S. K. S. Z. iz Ljubljane, dr. Lovro Pogačnik, ki je govoril o uredbi ali sestavi naših sodišč. Vsi navzoči poslušavci smo jako pazno sledili njegovim besedam. Zakaj bi pa tudi ne, saj je vendar potrebno, da je človek vsaj nekoliko poučen v tem oziru, posebno, kadar ima slučajno pri sodiščih kaj opravka. Nato se mu predsednik v lepih besedah zahvali za tako važni poduk. Potem se nam pa kot novoizvoljeni predsednik vsem predstavi in se vsem zahvali za to veliko zaupanje, ki ga kažemo do njega. Nadalje našteva in dokazuje zasluge in požrtvovalnost bivšega kaplana Ivana Prijatelja, ki si jih je pridobil za časa svojega bivanja na Jesenicah, posebno pa v zadnjem času, ko se je gradil ponosni naš »Delavski dom«. Povdarja, da je sveta dolžnost društva, da mu izreče najiskrenejšo zahvalo. Natp stavi predlog in ga da na glasovanje, da se kaplan Ivan Prijatelj imenuje za častnega člana društva, kar je bilo z burnim aplavzom in glasnimi Živijo- in Na zdar-klici sprejeto. Predsednik Krivec se zahvali in povdarja, da si šteje v veliko čast, da načeluje društvu, ki res vč in zna vpoštevati in primerno ceniti zasluge delavnih in za vse dobro vnetih mož iz svoje srede, tako da se bodo njihova imena za vedno svetila v kroniki društvene zgodovine. Prav posebej je pa omenjal telovadni odsek, za katerega je pripravljen žrtvovati vse svoje moči in skrbeti za to, da bodo telovadci še poleg telovadbe imeli zadosti prilike se pošteno izobraziti bodisi v socialnem ali pa v političnem oziru. Prav posebno pa je povdarjal, da ga zelo veseli, da ima društvo v svoji sredi med brati telovadci tudi koroške brate, po katerih se sme upati, da se tudi na ono stran Karavank zanese ideja skupnega gospodarskega, kulturnega in narodnega dela in da tudi onstran Karavank krepko zagospoduje bistrooki orel, ki naj bi s svojim bistrim očesom skrbno čuval in s svojimi krepkimi krili ščitil to prijazno, vsikdar slovensko očetnjavo! Tako se je končal občni zbor, na katerem smo se pri zvokih društve- nega orkestra dobro zabavali. Upamo, da bp nepristranski nastop predsednika J. Krivca marsikoga privabil v naše društvo. Bratu Ivanu Prijatelju pa kot častnem članu kličemo: Bog ga živi še mnogo let, vsem skupaj pa telovadni pozdrav: krepki na zdar! Trbovlje. Razvidi se, da so tukajšnji socialni demokratje od svojih voditeljev močno zaslepljeni: Oni se jezijo nad poslancem Benkovičem, da je on napravil draginjo. Razvidi se v tem, da so v svoji socialni politiki in v izobrazbi za nami močno zaostali, ker niti ne vedo, da so vsi draginji samo prekupci in špekulanti krivi, in kdo so ti prekupci? Sami judje, in ti so zavezniki socialnih demokratov; torej ne naši poslanci, ampak židovski špekulantje in social-no-demokraška neumnost je kriva sedanji draginji. Delavci krščansko-socialne stranke! Ako s.e predrzne kak rdečkar vam to očitati, da je diaginji kriv poslanec Benkovič, Gostinčar ali dr. Krek, povejte mu v lice, da je neumen in da so krivi le judje, ki imajo celo barantijo v rokah in zraven pa so še socialnim demokratom voditelji. — Lažnjivcev in obfekovavcev je zadosti v našem premogokopu, ki- jih pa mi ne jemljemo v poštev. Tudi njim se bodo enkrat oči odprle. Krščanski premogarji! Ne zamudite časa, ki se vam nudi. Pristopajte h krščanskosocialni stranki, v kateri se lahko izobrazite, da postanete zavedni in pošteni delavci, ne pa taki buteljni, kakoršni so rdečkarji. Javornik. Povodom smrti mojega pokojnega moža Blaža Repe, dobila sem znatno podporo od gg. uradnikov, mojstrov in delavcev sl. kranjske industrijske družbe. Ker mi ni moč vsakemu posebej se zahvaliti, se torej tem potom zahvaljujem najtopleje vsem gg. uradnikom, mojstrom, delavcem, nabiralcem in darovalcem, kakor tudi pogrebcem, kateri so spremili mojega pokojnega ruoža na njegovem zadnjem potu k večnemu počitku, ter jim kličem: »Bog jim obilo povrni!« — Frančiška Repe, vdova. Krvoses kapitalizem. Sava. Kakor nam je žal, se moramo pečati danes z neko osebo. Nismo in nismo zadovoljni s tvorniškim inženirjem Bahmanom. Mož naj bi vzel v roke tisto knjigo, ki piše o tem, kako da naj se postopa z ljudmi! Ako pride v delavnico, misli delavstvo, zdaile je prišel lev. Sram nas je, da bi zapisali, kako da nas zmerja in psuje. Pride k delavcu ali preddelavcu in pravi: »Tole mora biti gotovo danes«. Kako li, če se potrebuje za to tri ali pa še več dni. Komaj se prične z delom, že prileze in vpraša, če je delo že izgotovljeno. Ker še ni, pa vpije, zmerja in psuje, pa išče napak. In vsake napake je kriv delavec. Nikdar ne načrt. Zadnji čas je, da poseže vmes ravnateljstvo in napravi red. Okno v svet. Cestarjem na Bavarskem se veliko boljše godi kakor pa našim cestarjem, ki žive kot državni uslužbenci v najbornejših razmerah, bodisi glede na plačo, bodisi glede na delavne razmere. Začetna plača kraljevih bavarskih cestarjev znaša 780 mark, 150 mark doklade, torej 930 mark (1097 kron 22 vin.). Po treh službenih letih imajo 60 mark doklade, torej 990 mark, po nadaljnih dveh službenih letih 60 mark doklade, torej 1050 mark, po nadaljnih petih službenih letih 60 mark doklade, torej 1110 mark, od enajstega službenega leta v petletnih rokih 45 mark doklade, torej po 11 službenih letih 1155 mark, po 26 službenih letih 1080 mark plače, 150 mark doklade, torej 1230 mark (1476 kron). Delavni čas je od aprila do septembra od 6. ziutraj do 6. zvečer, oktobra do marca od 8. zjutraj do 5. popoldne. Opoldan je odmor od 11. do 12. ure, poleti tudi med 8. in 9. uro zjutraj ter med 3. in 4. uro popoldan. Seveda velja nedeljski in prazniškl počitek. Pokojnina je sledeča: Od dne definitivnega na-stavljenja 30 odstotkov od plače, ne vštevši doklade, za vsako nadaljnje službeno leto 2 odstotka, torej po 35 letih polna plača brez doklade, to je 1080 mark (1296 kron). Kakor se vidi, se mora naša velika država skriti pred malim kraliestvom bavarskim. Somišljeniki In somlšljenlce! Razširjajte ..našo mo(“ med delastoom. &&&&&<& „Ila$a mor * izhaja vsak petek. Cena na leto 3 krone.. Cene inseratom so: |za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v., 12 vrstic 130 v., 8 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo: 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta. Uredništvo in upravništvo „Našemoči“ Kopitarjeve ulice štev. 2. Vedno sveže blago! A. Lukič Ljubljana, Prid Škofijo 19. priporoča svojo Veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni. Solidna postrežba! Mr & Mejač Ljubljana, Preiernooe ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in — IMF* novosti v konfekciji za dame. f/o/ni/rt ')'■ ,//>nioriJeo yfate/i xt’hjv dubnu, po cvrti in iru/nesljivv- potovuli nci/so obrne/o rSimo/itl Mricte/Xn v JŠ/ubi/uni i/iblodvorshe u/iccJdČ?. 'Ssa/tovrsfruiCf>iy •/ y-*\ mm v£l*,v< •/-'.v Zmerne cene Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar Tisk Katoliške Tiskarne-