Leto UCUL. št. 110
V Ljubljani, četrtek 15. maja 1930
Cena Din 1.—
SLOVENSKI
Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5
Telefon S*. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3*26.
»shaja vsak dac r>opokine, izvzemši nedelfe n praznike.   —   Inseratj do 30 pet* a D,n 2.—, <k> 100 vrst Dm 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji »serati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inserafni davek posebe}. — »Slovenski Narod« vetja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—.   Rokopisi se ne vračajo.
VAŽNI SKLEPI
SVETA DRUŠTVA NARODOV
Organizacija higijenske službe na Kitajskem - Podpora Bolgariji za borbo proti legarju — Dr. Marinkovićevo poročilo o delu komisije
za opij
PODRUŽNICE:
MARIBOR.  Grajski  trg 8.-- CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190
NOVOMESTO. LjubUasska cesta. tel. st. 26. JESENICE. Ob kolodvora 101.---
Račun pri post. ček. zavodu v Ljubljani Št. 10-361
Ženeva. 15.. maia. A A. Po komemo-raciiskem govoru, ki ga je imel pred-s-e/dnik sedanjega zasedanja Sveta .Društva narodov jugoslovenski zunanji minister dr. Voja Marinko vic o po-Tcoinem Frithjoffu Nansenu. ie Svet nadaljeval sejo.
Rriand je obvestil svet, da je bik) v začetku letošnieKa leta dokončano de-k> avtonomnega odbora Društva narodov za grške begunce. Grški zunanji minister Mi'halakopulos se je zahvalil Društvu narodov za vse. kar je storilo za Orčik) in grške begunce. Pri tej priliki se je z globoko mete t o spnmnil pravkar preminulega Frithioffa Nansena in njegovega človekoljubnega dela v korist grških beguncev. Mihalakopu-tojS se je zahvalil rudi Briandu za njegovo trajno zanimanje.
Zatem je zastopnik Cube minister Aguero Betancour sporočil svetu, da ie kitajska vlada obvestila Društvo narodov, da želi ž njim sodelovati v vseh vprašanjih higijene. Kitajska vlada ie pripravljena sprejeti organizacijo higijenske službe, kakor k> predlaga Društvo narodov. V to svrho je že odobrila kredit v znesku milijona mehikanskih dolarjev. Henderson je z veseljem pozdravil predlagano sodelovanje med Kitajsko in Društvom narodov. Dr. Curtius se je pridružil predgovorniku in dejal, da bo tako sodelovanje rodilo
vefike sadove, ker spada kitajski narod med največje na svetu. Japonski delegat je izjavil, da bo tudi njegova vlada z največjo pozornostjo sledila temu sodelovanju ter pomagala pri higijenski akciji.
Nato ie zastopnik Cube predlagal, naj Društvo narodov dovoli Bolgarski finančno podporo, da si more izvežba-ti osobje. ki je potrebno za profilaktične ukrepe proti tifusu.
Sledilo je poročilo, ki ga je podal jugoslovenski  minister za  zunanje zadeve dr. Voja Marinkovic o rezultatih dosedanjih sej odbora za opij. Svet je sprejel govornikov predlog, naj se povabilo Avstrija, fTjtfpt. Španija. Mehika, Poljska in Uruguaj, da odpošljejo v teku 5 let svoje zastopnike v komisijo za opij.   zatem >e dr. Marinko vid izjavil, da bo Svet Društva narodov z največjim zadovoljstvom razpravljal o predlogih Turčije in Beijrije. ako ti dve državi ratificirata haaško in ženevsko konvencijo o opiju.. Henderson je predlagal, naj bodo seje komisije za opij in  vseh  pododborov  iavne. Sledilo je ponovno poročilo  dr.  Marinkovića o raznih drugih vprašanjih opija. Svet je odobril razne govornikove predloge, med drugimi tudi. da naj Društvo narodov sporoči vsem državam, kako si zamišlja nove metode borbe proti opi-iu in niesrovili desfPatov. Zatem ie svet
Velika vohunska afera v Londonu
Boljševiški agenti so skušali pridobiti nekega slikarja iz Srbije, da hi jim preskrbe 1 angleške tajne dokumente in potne liste od jugoslo-
venskega poslaništva
Pariz, 15. maja. AA >Havas poroča iz, LonrJ<">na. da priobčuje tamani i »Dailv Mail* vest o tem, da je londonska policija odkrila provejano organizirano špijonaio v korist boljševiške Rusije. V afero je zapleten tudi nekj slikar iz Srbije, ki se je nastanil v Londonu. Boljševiki po spoznali nj figove spodobnosti in so ga skušali pridobiti za to, na bi preskrbpl tajn*> Hokum^ntP. nanašajoče se na obrambo Velike Britanije
London. 15.  maja.  Tukajšnje  oblasti so
odkrile zadnje ca^e široko razpredeno vo-hunfkn organizacijo, ki jo j> organizirala v Angliji Moskva. Izjava srbskega umetnika Save Popovića, da go ga hoteli sovjetski agenti pridobiti za vohunstvo, dokazuje, da je v  Angliji mnojo sovjetskih  vohunov, ki
sprejel Marinkovićev predlog, bij se vsem državam sporoči načrt konvencije o proizvodni opija. Henderson je rcistavfl k poročilu dr. Marinkovića. da polaga angleška vlada veliko važnost na pobijanje opija, ki je pravi bič človeštva. Angleška vlada ie pripravljena sklicati posebno konferenco držav, ki proizvajajo opij. Predsednik sveta dr. Marinkovtć je na koncu ugotovil, da borba proti opiju vendarle napreduje in da so uspehi te borbe vedno boli ugodni.
Ženeva. 15. maja. Na s nočni seji Sveta Društva narodov ie angleški zunanji minister Henderson sporočil, da ie na visokem morju ladja, ki vozi s seboj 2300 zabojev opija. Ta tovor predstavlja vrednost 250.000 funtov sterlingov. Če bi se izpremenil ta opij v mamila, bi zadostoval, da se zastrupi ves kontinent. Ni dvoma, da je ta opij namenjen za nezakonito trgovino z mamili. Odbor Društva narodov za boj proti tihotapstvu z mamili bo ukrenil vse potrebno, da ne bo dospel opij na namenjeno mesto. Omenjena ladja je odplula iz Btishira v Perzijskem zalivu in ie imela listine, iz katerih ie bilo razvidno, da je namenjena v VTadivo-stok. Od tega trenutka dalje je ladja izginila. Pristaniške oHesfi so prejele strogo navodilo, naj ladjo ustavijo- in zaplenijo ves tovor.
Carinska borba v Avstriji
Razgovor dr. Schobra z gospodarskimi krogi — Boj med agrarci in
industrijci za zaščitne carine
Dunaj, 15. .maja. A A. Snočna listi prioberujejo poročilo o včerajšnjem sestanku avstrijskega kancelarja dr. Schobra in zastopnikov avstrijskih gospodarskih krogov. Sestanek je bil namenjen razgovoru o trgovinskih pogajanjih z Madžarsko in Jugoslavijo. Zastopniki industrijskih krogov so izrazili svoie nezadovoljstvo, da se v teh dveh sosednih državah povečajo cari-
ne na industrijske proizvode, predstavniki poljedelstva pa so vztrajali na povišanju avstrijskih carin na uvoz žita in moke. Po mnenju dunajske *Neue Freje Presse« ni izključeno, da bo avstrijska vlada v primeru neuspešnih trgovinskih pogajanj z Madžarsko in Jugoslavijo uvedla v Avstriji monopol žita in moke.
Angleške zaščitne carine
Debata v angleški poslanski zbornici o zaščitnih carinah — Angleška
vlada načelno za svobodno trgovino
London, 15. maia. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice so v debati o pro* računu trgovinskega ministrstva nekateri konzervativni poslanci obžalovali namen vlade, da odpravi zaščitne carine za neka; tere industrije. Govorniki so naglašali, da bo odprava zaščitnih carin odpravila ugodnosti, ki so jih uživale industrije in povečala brezposelnost. Poslanci so orne; njali v zvezi s svojimi izvajanji težko sta* nje  čipkarske industrije v Nothinghamu.
V odgovoru je trgovinski minister Graham povdarjal, da so znašale zaščitne carine v resnici komaj 2^c vrednosti uvoza v angleško državo. Medtem, ko so bile carine v veljavi, se je izvoz zmanjšal, kar M v splošnem pojavlja pri mnogih zašči* lenih industrijah. Nadalje je Graham na* glasil, da so se izrekle pri zadnjih volit* vah tri četrtine angleških volilcev za na* čelo proste trgovine. Vlada je sledila mnenju volilcev in vodila zdravo gospo* darsko politiko s tem. da je sklenila od* praviti te carine.
»Po mojem    mnenju,«    je nadaljeval
Graham, «ni princip proste trgovine ne* gativen, temveč ima v sebi veliko pozitiv, no silo. Nekateri konzervativni govornici so povdarjali, da ima Francija povračilne carine, kar bi morala imeti tudi Anglija.« Minister je nato nadaljeval, da bi bila po* vračilna carina najslabše orožje, ki ga lahko izbere angleška država. Povračilne carine bi bile naravnost katastrofalne za mnoge angleške vodilne industrije. Govo> reč nadalje o trgovinskem položaju An* glije, je dejal, da je bila Anglija izstavlje* na od jeseni minulega leta celi vrsti do* godkov, ki so globoko škodovali angleški trgovini in industriji. Zedinjene države so uvedle nove carine, dočim so v Indiji izbruhnili nemiri. Avstra.ija ki je imela veliko zunanjega dolga, skuša sedaj s po* močjo visokih carin znižati uvoz in pove* čati izvoz, da popravi svoi finančni polo* žaj. V Kanadi je položaj mnogo boljši in angleška vlada s hvaležnostjo priznava koncesije Kanade materinski deželi v no* vih carinskih tarifah.
Reparacije v madžarskem parlamentu
Budimpešta, 15. maja. AA. Pri razpravi © ratifikaciji haašikih in pariških sporazumov v madžarskem parlamentu je socijalno demokratski poslanec Payar imel covot ler predlagal, naj optanti, ki se Jini mora iz^-plačati odškodnina za presežek nad sto oralov, plačajo 30% prejete vsote v fond, da se bo m^gla povečati penzija vojnim invalidom in vojnim vdovam. Govornik je omenil, da je Nemčija bolje odrezala kot Madžarska, ker vlada v Nemčiji demokratski režim.
Uveljavljanje Youngovega načrta
Bruselj, 15. maja. Francoski zunanji minister Briand je obvestil ministrskega predsednika Jaspara, da so Belgija, Fran* cija, Anglija in Italija že založile listine o ratifikaciji haaškega sporazuma, dočim je Nemčija izročila svoje ratifikacijske listine že 26. marca. S tem so zaključene vse formalnosti, tako da lahko stopi Voungov načrt v veljavo, čim bo repara* cijska komisija zaključila svoje delo in likvidirala, kar se bo zgodilo v par dneh.
Jugoslovenski večer v Varšavi
Varšava. In. maia. AA. Na fnicijativv> poljskih književnikov v Varšavi je bil prirejen v prostorih poljskpga umetniškega kluba jugoslovenski več>r. ki mu je prisostvoval med drugimi naš poslanik v Varavi Branko Lazarpvić, Č^škn^lovaSki poslanik Vaelav Girsa t**r osobje našega poslanislva, veliko število znanih poljskih književnikov in odličnega občinstva. Književnik Anton Bohuslavski je naglasi v svojem govoru veliko važnost jugoslovenske knn'ževnnsti m potrebo zvez? med Poljsko in jugoslavensko književnostjo. Nato je prof. Julij Benešić predaval o razvoju jugoslovenske književnosti in pomenu jugoslovenski h narodni i pesmi. Predavatelj je nekaj naših pesmi recitiral v poljskem jeziku. Poslušalci so predavatelja burno pozdravili. Lektor za slovenščino na jageloneki univerzi g. Debeljak je imel nato zanimivo predavauje o slovenski književnosti ter govoril posebno o pomenu Prešerna, Cankarja in Zupančiča. Tudi njega so nagradili poslušalci s ploskanjem.
Fochovi spomini
Pariz, 15. maja. »Matin« poroča, da bodo 6. marca 1931. izšli Fochovi spomini istočasno v Franciji in Ameriki. Ti spo* mini bodo vsebovali popolno zgodovino svetovne vojne. Za knjigo vlada že sedaj v francoski javnosti veliko zanimanje, ker se pričakuje, da bo Foch v svoji knji* gi pojasnil marsikako doslej še zagonetno zadevo iz svetovne vojne.
Bo] za premogovni zakon v Angliji
London, 15. mja. AA. Vlada je včeraj ostala v lordski zbornici v manjšini s 147 glasovi proti 26. Lordska zbornica je o.lbila klavzulo predloga premogovnega zakona, na podlagi katere se ustanavlja komisija za prisilno fuzijo premogovnih podjetij. Govornik vlade je dejal, da je prisilna fuzija bistvena točka teiga zakona in da bo zaradi tega poslanska zbornica ponovno uveljavila zak«m s to klavzulo.
Briandova spomenica
Ženeva, 15. maja. Briand je izjavil no* vinarjem, da bo poslal svojo spomenico glede evropske unije ne samo vsem evrop« skim državam, marveč tudi Ameriki, Tur* čiji, Rusiji in Japonski.
Italijanske strojnice za Madžarsko
Budimpešta, 15. maja. Madžarski tis* kovni urad odločno demantira vesti ru* munskega tiska, da je bila v Burgasu za* plenjena pošiljka italijanskih strojnic, do* ločenih za tajno oboroževanje Madžar* ske.
svobodno vodijo ancl^ke oblasti zji no« Na d ruci strani so pozvale sovjetske oblasti ▼ Moskvi ruskp tajne agente v Angliji, naj »p ne družijo z angleškimi komunisti, ki no ravno tako sumljivi angleški policiji kot boljševikom samim. Boi j se viški agenti ao nagovarjali Popovi ca naj jim preskrbi an-gleMco tajne dokumente in od jugoslovanskega poslaništva brezimenske potne liste, ki b: jih pozneje lahko rabili sovjetski agpnti. Popović izjavlja, da j« to odločno odklonil in je vso stvar prijavil obla*4em. >Daily MaiU naglaSa. da Popovi6ev primer dokazuje, da en sovjetski agenti ie večkrat ponku-saii pomnožiti na ta način armado sovjet« skih vohunov.
Uvedba propagandnih vlakov
Med Beogradom in Sušakom bo
pagandni vlak z
Beograd. 15. maja. AA. Minister prometa je s svojim dopisom od 9. t. m. obvestil upravo »Jadranske straže<, da dovoli uv?d-bo posebnega propagandnega vlaka med B^ofrradom in Sušakom. Vlak bo vozil iz Beograda vsa^o soboto, vračal pa se bo v nedeljo. Vlak bo imel prostora za 500 potnikov ter 5 do 6 vagonov III. razreda in dva vagona II. razreda Cela pot v III. razredu bo stala 225 Din. Prijave no sprpjema'.a ?J^drans-"ka straža< med tednom do vsakega petka ob 15. popoldne Vlak bo vozil samo tedaj, če se prijavi najmanj 3H0 potnikov. Da se preprečijo zlorabe, se bo od potnikov zahtevala izjava, da potujpjo «amo kot izletniki in da ne bodo izstopili na kakšni drugi postaji fer np bodo odstopili drugim svojih listkov. Kdor bo zasačpn, da tpga n** upoštpva, bo moral plačah polno vožnjo Beo
vozil vsako soboto poseben pro-a znižano ceno
grad-Sušak. Društvo bo izdalo posebne legitimacije s slikami. Razen v Beogradu bo sprejemal vlafc potnike tudi v Vinkoveih, kjer bodo vstopali predvsem potniki iz Banata. Ti potniki bodo morali plačati isto ceno za potovanje, kakor potniki iz Beograda. Ako bo imel vlak Se prostora, bodo vstopali potniki lahko tudi v Zagrebu. Ti potniki bodo plačali pomo ceno a pot Zagreb-Sušak, listek bo veljal rudi za vrnitev. Te ugodnosti bodo veljale do 1. oktobra t. 1. Gpneralna direkcija in druge direkcije ie-leznie bodo pod vzele vse potrebne trk repe za reden promet teh vlakov.
(ŽPlp+i bi bilo da podvramejo pristoiiti činitelji potrebne korake za tevedbo sličnih propagandnih vlakov iz notranjosti drzar* ▼ ^nvenije, kakor tndi h Slovenije na mor-jf. — Pripomba UTedni*rva.)
Zaslišanje dr. Mačka
Kot zadnji obtoženec je bil danes povedi označuje za docela izmislje
den
Beograd, 15. maja- Za današnjo razpravo pred državnim sodiščem je vladalo izredno zanimanje, ker se je vedelo, da bo zaslišan dr. Maček. Navzoči so bili vsi zagovorniki, razpravi pa je prisostvovalo po|pg zastopnikov vseli domačih listov tudi mnogo inozemskih novinarjev.
Najprej se je nadaljevalo zasliševanje bivšega podpolkovnika Begiča, ki je tudi danes vztrajal pri tem, kar je izpovedal včr-raj. Zagovorniki so dokazali, da njegovih izpovedi ni smatrati za resne, ker je duševno popolnoma zmeden in se ?am m zaveda, kaj pomenijo njegove izjave. Ob 11. je bilo njegovo zasliševanje končano, nakar je bil po kratkem odmoru priveden v dvorano dr. Maček. Dr. Maček je bil v svojih izjavah zelo precizen. Odgovarjal je mirno in odločno. Ni mu videti, da bi bil že tako dolgo v zaporu. Pozna se mu le, da je nekoliko boli bled, kakor je bil prej.
Dr. Maček je obtožen, da je dal Jela* šiču 6000, Bernardiču pa enkrat 5000, po* zneje pa še 4000 Din za nabavo orožja in za nagrado agilnih članov teroristične or< ganizacije. Nadali« ga bremeni obtožnica, da  je  po  Jelašiču    naročil gostilničarju
zaslišan dr. Maček — Begićeve iz-ne — Begiću ni nikdar dal kakega
a rja
Kuntiču  naj  prevzame ▼ shrambo revol*
verje, in končno, da je u božično številko »Doma« napisal članek, v katerem se zavzema za odcepitev Hrvatske. Dr. Ma* ček izjavlja, da sploh ni vedel za obstoj kake teroristične organizacije, marveč je dal Jelašiču denar izrecno le za podpira» nje siromašnih omladincev. Z Begičem ni imel nikdar kakih poslov in mu tudi nik. dar ni dal denarja. Begičeve izjave sma> 'tra za posledico njegovega duševnega sta» nja. Jelašič je tudi preklical svojo prvot* no l/poved, da mu je Maček naročil, naj da Kuntiču revolverje v shrambo. O član« ku pravi, da ga je res napisal, vendar pa v njem ni niti sence tega, kar trdi dr* žavni tožilec. Izpovedi dr. Mačka se uje« majo v tem, kar je že prej izpovedal na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. O Jelašiču je še končno izjavil, da mu je bil politično bližji, dočim mu je bil Be* gič osebno bolj blizu, ker ga je Često spremljal domov zlasti v času, ko se je govorilo, da pripravljajo atentat na dr. Mačka. Zaslišanje dr. Mačka bo bržkone že  danes končano.
Vse čitatelje »Slov. Naroda« v Žalcu
obveščamo, da se bo dobil »Slovenski Narod« od jutri dalje v prodaji že ob 16.45 v trafiki ge. Katarine Venzig.
Uprava »Slov. Naroda«.
Tatvine
Ljubljana.  15. maja.
Izpred gostilne Milkovič na Dunajski četi je bilo ukradeno dirkalno kolo mehaniku Slamičii Rudolfu. Kolo je vredno okoli 800 Din.
Med Kapiteljsko in Poljansko cesto je našel stražnik včeraj popoldne zavoj, v katerem je bilo sveže perilo, in sicer nekaj zglavnih prevlečkov, srajce in drugo perilo, vredno okoli 80 Din. Na perilu je monogram A. B. Zdi se, da je bik) parilo nkradeno in ga je tat iz neznanega vzroka vrgel proč.
S premetenim tatom se je včeraj srečal pleskarski mojster Fr. Pebernik. Na Poljanski cesti št. 17. V veži hiše je srečal nez-
nanca, ki se mu je zdel sumljtv. Ko ga je vprašal, kaj išče, je neznanec hotel pobegniti. Rebernik pa ga je prijel tako močno, da mu je strgal telovnik, iz katerega je padla ura z verižico. Tat je pobegnil ter pustil v veži tudi Čepico in naramnice.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
D e t i z e. Amsterdam 22.758. — Berlin 13.785. — Bruselj 7.0096. _ Budimpešta 9.8987. — Čarih 1094.4 — 1097.4 (1095.). — Dunaj 7.9752 — a005? (7,990?). — London ?75.03 - 275.83 (275.43). - Newyork 56.565. — Pariz 222.36. — Praga 197.55 — 198.35 (197.95). — Trst ?96.16 — 298.15 (297.15).
MORSKE RIBE
Dnevno sveža, velika izbira. Današnja speciabteta dentaJov In branzlnov zrezek z majonezo.   Cene zelo umerjene. OPERNA  KLET,  Gledališka  ulica Z.
8tm %
>SLOVENSKI   NAROD«, dne 15. maia 1930.
^tev 110
Sledovi pračloveka
v Potočki zijalki
Koščeni izdelki pračloveka, ki JTh je izkopal profesor Brodar Iz Celja
Ljubljana, 16. maja.
Društvo aa rteiarovaaje jam je priredilo sa elane IIL slovanskega kongresa geografov in etnograloT jamako raestavo, ki naj pokaže, kaj 66 je doslej delalo t način jamah. Raistava bo od petka, do incL nedelje odprta tudi obclnatro.
Balkonska dvorana na tmiversL kjer •« vrša raaetava, nudi kaj pestro sliko: razstavljeni so oprema naših jamarjev, bogat fotografski materijal, tlorisa in prerezi jam, zbirke jamskih Živeli, kapniki & flora jamskih vhodov, jamska literatura, kostj v Jamah pokopanih zveri itd.
Zanimanje vzbuja predvsem okostje medveda brlogarja iz Mokriške jame, ki ga je odstopil za razstavo naš muzej. Na desno od njega so razstavljeni številni artefakti — koščeni izdelki praeloveika (83), ki jih je izkopal prof. Brodar is Celja v Potočki zijalki na Olševi, prvi na našem ozemlju odkriti paleolitski postaji (iz starejše kamene dobe.)
G. prof. Brodar je bil tako ljubezniv, da mi je komentiral skrbno sortiran koscem materijal, ki zavzema doberšeo del razstave. Poleg že omenjenih koščenih izdelkov pračloveka je razstavil izredno dobro ohra njeno lobanjo jamskega medveda s školč-nicami (nosnimi kostmi), medvedje kosti (spodnjo čeljust, ki je bila pračloveku za sekiro), embrio jamskega medveda, njegove sobe (služile so pradloveku za nože), spodnje čeljusti z umetno izvrtan i mi luknjami, kosti, ki jih je pračlovek uporabljal za ročaje, kol jene s k ledi ce (prevrtane), povprečne in podolžne prelome kosti (služile so za rasno orodje), koščeno strgalce itd.
— Kako naj si razlagam preluknjane kosti?
— To vprašanje še ni rešeno. Radj teh lukenj 6e pričakuje še obširnejša diskusija
Ogledal sem si tudi fotografije, tlorise in profile, vzbujajoče v znanstvenem svetu največje zanimanje za najdbo, kj je neprecenljivega pomena za spoznavanje ledene dobe v Alpah.
V svojih spisi i — izšli so že v več publikacijah — pripoveduje Brodar, da krožijo o Potočki zijalki — podzemski jami, ki ne gre v globino, temveč samo zija — razne pripovedko in pravljice Zijalko deli na 4 oddelke, katerih vsak meri v zračni črti 25 do 90 metrov: v svetli del (Soleavaui vedo mnogo o neizmernih zakladih, ki so v t,-*m delu jame), mračni del, poltemni strmi de) in popolnoma temni zadnji del. Tu ima strop obliko mogočnega oboka in doseže največjo
razdaljo od tal v vsej jami, namreč 8 metrov.
Pretežni del izkopavanja se je vršil v zadnjem delu sijalice, kjer je 30—35 m široka. (Ob vhodu je Uroka 17 m, a v sredini 40 m).
Najbolj zanesljiv dokaz o nekdanji navzočnosti človeka 00 njegovi artefakti. Kljub pazljivemu iskanju ni bilo mogoče tu nikjer opaziti kamenitih izdelkov; vsi najdeni arte fakti so izključno le iz kostenine. Zanimiv je zlasti artefakt-Šivanka, izdelana iz votle kosti kakega večjega ptica ali morda glodalca. Uporabljala se je šivanka, ki je izredno gladka, najbrž na tale način:
Prehi stori eni krojač je nit, ki mu je služila za šivanje kož, najprej na enem koncu zavozljal. Prosti konec niti je porinil pri spodnjem koncu šivanke skozi vso osrednjo votlino šivanke ter nit 6predaj nategnil, take da je obtičal vozel trdno v zaseki spodnjega dela. Nit je nato zasukal nazaj, da je prišla v vzporedno lego s šivanko in jo morda sedaj še na drugem koncu zavozljal, kar pa bistveno ni potreono. Ker je z drugim šilom že prej preluknjal kožo, je z razmeroma ne preveliko silo porinil ostrino šivan ke skozi luknjo v koža; prva obrobna zareza je služila pri *em nohtu na palcu kot oporišče. Radi debelosti kože in dolge dlake pa sivanke na nastrotni strani še ni mogel prijeti. Zato je moral iti s prsti nižje po ši-vanki in uporabiti kot oporišče sile na isti nafin kot prej še drugo zarezo. Sedaj šele je lahko zagrabil za Šivanko na nasprotni strani in jo potegnil skozi kožo z nitjo vred
Neb roj koščenega materijala iz Potočke zijalke še ni sortiran in pregledan — zlasti radi pomanjkanja prostora in časa. Saj mora najditelj opravljati težko službo na šoli in more uporabljati le razmeroma malo Časa za znanstveno delo. Umestno bi bilo, da bi mu odločilni činitelji pripomogli k daljšemu, vsaj enoletnemu plačanemu dopustu, kajti le na ta način bo mogoče ogromen materijal za silo sistematično obdelati
Glavna dostopa k Potočki zijalki sta:
a) Izhodišče Celje: s savinjsko železnico do Smartnega ob Paki. s poštnim avtomobilom 45 km do Solčave, nato 20 minut paš v smeri Logarjeve doline, odtod precej str mo k Sv. Duhu (1250 m, \%— 2 ure) ter 1—154 ure k jami.
b) lihodišče Ljubljana: z Gorenjsko železnico do Kranja, z avtomobilom na Jezersko, preko državne meje v Belo, nato se pred Železno kaplo peš v 3—4 urah k jami
Nas novi poslanik v Pragi
Imenovanje generala Pešlča za poslanika v Pragi pomeni za Češkoslovaško čast
O našem novem poslaniku v Pragi generalu Petru Pešiču  priobčujejo »Narodu Lisiy« zanimiv članek, ki se glasi:
»Te dni zapusti jugoslovenski poslanik dr. Angjelinovič Prago in nastopi svoje mesto na Dunaju. Vodstvo poslaništva v Pragi prevzame dosedanji poslanik v Bruslju general Petar Pesić. Ta izprememba ima osebno ozadje. Dr. Angjelinović je želel biti imenovan na Dunaj, še preden je stopil v diplomatsko službo. Takrat to ni bilo mogoče in ko mu ie zdaj nudil običajni »revrrvreraent« k temu priložnost, je bila njegova prvotna želia izpolnjena. Praga hi Beograd sta bila z delovanjem dr. An-ileliDovića v vsakem pogledu zadovoljna in govoriti o priljubi]enostl bi bil pleonazam Dr. Angjelinović se ni počutil v Pragi kot v tujini in Praga ni videla v njern, v Dalmatincu, poslanika tuje države. Bil i« nam tako drag in mil, kakor le nam Cehom draga in mila njegova domovina, Dalmacija in Jadran. Dr. Angjelinoviću Želimo na novem mestu obilo sreče.
Jugoslavij? skuša z vsemi svojimi 00-sianik.. katere pošilja k nam, pokazan, koliko ji je leteče na Pragi. Ugotoviti je treba, da je poSKjeJ Beograd v Prago za poslanike de'oma izredno odlične mož-*, deloma pa take. o katerih je bil v danem trenutku prepričan ,da so mili nam, zlasti naši Javnosti. Imenovanje generala Pešiča ie v duhu dosedanjih navad, v Prago prihija m« ž odličnih kakovosti.
Ce je pošiljate pred vojno Avstrija ali Nemčija na poslaniško mesto generala, vojaka, ie bceir to vedno neko posebno, neprijetno obeležje. General Pešič je zares odličen vejak, eden najtalentiranejših srbskih, zdi? jugoslovenskih generalov. Vojaške ufluge, ki jih je izkazal svoji domovini, >e cen*jo visoko in njegovo ime je dobro znano tudi med strokovnjaki na zapadu, on je vojaški strokovnjak mednarodnega pomena. Posebno po vojni so Poverili vodilni činitelji države generalu Pešiču večkrat politične in državne misije, njegovo delovanje ni bilo izključno vojaško, uveljavljal se je tudi na drugih poljih. Značilno za Jugoslavijo je, da >e razmerje častniškega zbora do politike in države docela drugačno, nego smo ga bili vajenj v Avstriji To ni izključna kasta vojaških obrtnikov, to so državljani, ki so do vojske, do sodržavljanov, posebno pa do države včinoma v razmerju, kakor si ga predstavljamo pri nas. Politično življenje v Jugoslaviji pred In pod sedanjim režimom nam nudi nekaj primerov, ko se je častnik izkazal kot dober državnik in dober politik. General Pešič prihaja v Prago tako, kakor je bil v Bruslju, ne kot general, temveč kot zanesljiv ra izkušen diplomat, zvest sin Jugoslavije. General Petar Pešič je star 59 let (ro-
jen je bil 9. oktobra 1971 v Nišu). Strokovne vojaške študije ie dovršil tik pred balkansko vojno v Parizu. Od samega početka svoje karijere se je odlikoval po izobrazbi, talentu in značaju in bil je kmalu dodeljen generalnemu štabu, od koder je prišel za pobočnika h kralju Petru. Med balkansko vojno je bil že pomočnik šeia generalnega štaba I. armade, v svetovni vojni so mu bile poverjene naloge političnega, državnega značaja, ki so bile za državo večkrat eksistenčnega pomena. Od leta 1914. do 1915. je bil dodeljen kot zastopnik srbske armade vrhovnemu poveljstvu črnogorske armade, obenem je pa deloval kot zastopnik šefa generalnega štaba črnogorske armade. Njegova neizpodbitna zasluga je, da je Crna gora kljubovala obljubam in intrigam Avstrije in ostala na strani antante. Leta 1915, v najtežjih časih Srbije, je dobi! general Pešić nalogo pomagati zbirati raztresene ostanke armade in jo poslati znova v boj proti Nemčiji na solunsk; fronti. Bil je zastopnik šefa generalnega štaba vrhovnega poveljstva srbske vojske in sicer do konca vojne. To ie funkcija, ki zahteva ne samo mnogo vojaških vrlin, temveč tudi veliko politično obzorje in železen patrijotizem.
Po vojni je bil general Pešič poslan z jugoslovensko mirovno delegacijo v Pariz na mirovno konferenco in ko se je I. 1919 vrnil, je postal zastopnik šefa generalnega štaba, potem poveljnik savske divizije, končno pa šef generalnega štaba 1. 1922. Njegova naloga je bila preobraziti in organizirati srbsko vojsko v jugoslovensko armado na temelju novih razmer v državi in reorganizirati jo v duhu izkušenj iz svetovne vojne. To nalogo je rešil general Pešič mirno, toda z velikim uspehom, kakor priča sodba nepristranskih Jugoslovenov. Veliko važnost je polagal general Pešič iz vojaškega vidika na brezhibno opremo vojske, iz državnega vidika pa na visoko vzgojo armade. L. 1922 je postal general Pešič vojn, minister in kot tak je ostal do 1. 1924. Potem se Je vrnil v generalni štab.
Kot mož odličnih kakovosti in preizkušeni diplomat je bil general Pešič po nastopu novega režima v Jugoslaviji 4. aprila 1929 imenovan za poslanika v Bruslju, od koder prihaja po uspešnem delovanju k nam. V strokovni jugoslovenski in svetovni literaturi uživa generla PeŠić velik sloves. Sodeluje v srbskih, angleških in francoskih vojaških revijah. Posebno pozornost je vzbudila tudi v inozemstvu njegova razprava o Črni gori med vojno, o njenem stališču in vedenju, katera razprava vsebuje številne, pogosto senzacionalne m doslej neznane podatke zgodovinske vrednosti.
General Petar Pešič v Pragi ni neznan. Kot vodilni činitelj jugoslovenske ar-
made je sodeloval pri vseh pogodbah z našo republiko, znan je z našo diplomacijo, posebno pa s častniki, med katerim- ima mnogo dobrih znancev, prijateljev in če-stilcev. Kot poslanik v Bruslju si je pridobil general Pešič sloves diplomata svetovnega formata, torej sloves, kakršnega je imel doslej kot vojak. Njegovo imenovanje v Prago pomeni torej za našo državo čast. Na naši javnosti je, da ohrani prijateljsko razmerje, kakršnega je doslej vedno imela do reprezentantov bratske države in naroda. Bilo bi pa želeti, da bi v duhu iskrenega bratstva še bolj sodelovala z novim poslanikom za še tesnejše zbližanie obeh narodov in držav. Poslaniku Pešiču želimo v Pragi obilo uspehov, naj mu bo bivanje med nami čim prijetnejše, naj se počun kakor med brati.
Ptice imajo svoja gnezda,
lisice brloge •.
O pravilni kuhi s plinom
je včeraj pod okriljem mestne pMnarae priredila predavanje firma Junker 6; Ruh iz Karlsruhe, ozir. Dunaja v predavalnici v šentjakobski šoli, ki jo je mestna plinarna opremila z vjerni potrebnimi aparati kot stalno predavalnico za propagando mnogo-stranske porabe plina. Mestna plinarna pod agilnim vodstvom direktorja inž. Bartla je priredila že več takih splošno koristnih in poučnih predavanj s praktičnimi demonstracijami in je s tem že mnogo storila, da so začeli kuhati s plinom že mnogi naši privatniki in tudi zavodi, kakor n. pr. Splošna bolnica. Dečji dom, Higijenski zavod, Leonišče, Delavska zbornica, restavracija na glavnem kolodvoru, hotel Mik-lič, pečejo pa z njim pekarne Zalaznik, An-er in še mnogo drugih. Da je kuha s plinom najbolj snažna ter odgovarja vsem zahtevam moderne higijene, dokazuje že dejstvo, da plin rabijo že skoraj vsi naši zdravstveni in higijenski zavodi, hoteli in največje pekarne. Zlasti zadnji konsumenti plina pa pričajo, da je plin tudi najcenejše in najbolj praktično kurivo.
Kako so naše gospodinje vodstvu mestne plinarne hvaležne za ta poučna predavanja in kako se zanimajo za kuho s plinom, so pokazale včeraj s svojim obiskom, ko so naše najbolj znane mestne gospodinje zasedle vse prostore v predavalnici. Razen njih je bilo pa navzočih tudi več gospodov, saj sta pocenitev kurjave in dobra kuhinja vendar tudi med možakarji zelo cenjeni vprašanji. Posebno vestno so predavanju sledile naše mlade in najmlajše gospodinje, ki vedo. da gre pot do srca Še vedno skozi možakov želodec. Zanimivega predavanja so se udeležbi seveda tudi gg. načelnik upravnega odbora mestne plinarne, občinski svetnik Rupnlk, direktor Bartl z osobiem in celo iz Zagreba je pa prišel zastopnik zagrebške plinarne g. ini. Rožič.
Kako stanujejo oni, ki ne morej
Ljubljana,  15. maja.
Pisala smo že, kako prebivajo žrtve stanovanjske bede v barakah, pa tudi kako prebivajo v vagonih in končno kako prebivajo pod milim nebom, komaj da imajo iz cunj postavljen šotor, pod katerim čakajo na boljše čase Tem revežem, ki nimajo poštene strehe nad glavo, moramo prištet; št e vime »garažarje«. To so oni, ki stanujejo v garažah, največ jih je rta Glincah.
Po vojni so na Glincah sezidali velik kompleks garaž blizu Golobove tovarne. Neko podjetje je imek) tu shranjene svoje avtomoble in delavnico. Podjetje je pa kma'lu propadlo in lastnuk garaž je postala neka ljubljanska banka. Ker se za avtomobile že še najde prime™ streha, za Dođi pa težko, so garaže preuredili v stanovanja. To se pravi, rtič j<ih niso preuredili, samo rekli so, da Mh oddajo za stanovanja in iz garaž so šele garažarjii napravili stanovanja. In tedaj je bil marsikdo vesel, da ie dobil garažo za stanovanje.
Kakšna je garaža, vsakdo dandanes v dobi avtomobilizma ve. Spredaj velika vrata, notri pa štiri gole stene na grobo ob-metane. strop in betonska tla. Vse skupaj je betonsko votla točka, v kater! se je av. tomobil, posebno če ni na;i'neiše znamke, počutij gotovo prav dobro, človek je pa v njj kakor v ječi. Avtomobil ne rabe oken im tudi ne predsobe in kuhinje, kaj šele stranišča. Do svetlobe avtomobilu sploh ni, zato so tandi velika vrata brez oken in prihaja svetlobe v gara-žo sam>o skozi ozko podolgasto špranoo nad vrati. V take garaže so se vselile stranke, ki so jim hišni posestniki odpovedali kolikorroriko človeška stanovanja s sobico in kutondo, ker niso mogli; plačevati zvišane na'jemaVne. Za 200 Din je debil čevT-ar, cestni pometač in drug: stanovanje. Za mesečnih 200 Din >e postal garažar in še vesel je bfl najtorž, da m postal barakar ali skavt tam kje na Trnovskem pristanu pod mriKm nebom, saj n«, kakor pravi skavt, brez družine, ima zgarano ženo in tri aH» štiri otroke.
Garažarji so pripeljaM svoje pohištivo in natredii'51 iz garaže stanovanje. Arhitekti te. ga ne razume?o in tudi navaden Človek s pošten'm stanovanjem ne more razumeti, kako je mogoče rz garaž napravita celo stanovanje. Pa je le mogoče! Samo mak) fantazije treba. Takoj, ko vstopiš, si v predsobi. V kotu je metila in druge take zadeve, ki spadajo v predsobo. Pod stropom ie gajfbica, v rdi pa škorec, b predsobe stopiš, pa ne skoosi vrata, v delavnico. Tu je rrriza s perilom, ki ga žena krpa, ali rnrziica z dreto in kopiti, kjer si Čevljar slu*  svoj  kruh. Posebnega prostora
3 plačevati povišane najemnine
za spalnico ni, ta ie takoi poleg delavnice.
Delavnica ie na desna, spalnica pa na levi. Ob levi steni vzdolž delavne rnizioe stoji namreč posteMa. No, in poteni pride kuhanja. Oisto ameriški sistem. Steno so prevrtal in napeljali dimnik od gašperčka skozi luknjo. Gasperček predstavlja kuhinjo in pa nekaj loncev in skled, ki vise na steni. Ko so vrtal steno za dimnik, se ie razmajal rudi strop, tako da ga je bilo treba podpreti z desko. To >e pa Damoklejev meč nad glavo gospodarne. Saj se najde tudi v vsakem poštenem stanovanju kaj sliciiega. Kje je pa kopami ca, kje toaleta, boste vprašal:. Kje čc biti, če nt pod postekv> in pa oni lavor v kotu, kai bi bil drugega kot kopalnica. Stene krasc ir>tografne i-z ]epih in dobrih časov, ko je bil on kanoniir na konOiču. ona je pa imela visoko frizuro. Njegov kovčeg a teh časov je v predsobi kakor d:van ali otomana.
Tako žive garaiarji. V eni s>obi oziroma V garaži imajo celo stanovanje. Mož \ti žena spita na eni postelji, otroci pa bog-ve kje. Najmlajši spi vsekakor v otroški postelji, za katero je bilo še prostora za delavnico. Najstarejša hčerka hodi že v meščansko šolo. Fant tudi že zori. Zakonca sta pa tudi iz krvi in mesa. Njuna narava zahteva svoje, kakor narava vsakogar. Težko ie res v takem protinaravnem stanovanju. In kar se tiče higijene. Pozimi so bila vrata zaprta, svetlobe je bilo malo skozi Spranio, svežega zraka pa še manj in v 2 m široki in gotovo ne 4 m dolgi kocki mora dihati pet ali šest ljudi. Zdaj je bolje, vrata so priprta in otroci se pode ves ljubi dan po dvorišču in po travniku za barako. Vse to za 200 Din mesečno. Nasproti ima neka stranka stanovanje s sobico in kuhinjo, resnično kuhinjo, ki je ločena od sobice s steno. Tudi ta pla-ćuie 200 Din. Garažarjam to ne gre v ?!avo, da oni plačujejo ravno toliko, kakor ta stranka. Kai češ, zaleti se z glavo v zid garaže, pa ne bo bolje. Kdo ima pravico vtikati svoj nos v zadeve gospodarja? Človek bi rekel, da je to krivica in da je nesocijalno, ko bi vedel, da tnore i m l* t, tudi slabi prav.
— Tile ptički so mi nad vse, pa tile dve puti, pa tudi tele cvetlice, ki umirajo v zatohlem zraku, je vzkliknil garažar, to ie edino, kar me še veseli. Človek bi mislil, da se garažar šali ali norčuje, Če pa globlje pomisli'-, spoznaš, kako reven je človek s poštenim stanovanjem, ki ga nič na svetu ne veseli in kako bi bil reven šele garažar, če bi ga ne razveseljeval škorec v gajbici in cvetlice v loncih in pute pod postelio. ki so mu vsi zvesti tovariši.
Gustijozna predavateljica je med kuhanjem razložila vse prednosti kuhe s plinom, kar je prav lahko storila, ker s kuho prav za prav ni nič opravitj in med kuhanjem lahko gospodinja al- kuharica brez skrbi opravlja druge posle. Navzoče dame so same kontrolirale, da je plin polovico cenejši kakor druga kurjava in da je kuha z njim nele samo mnogo hitrejša in snažnej-ša, ker ni niti sajastih loncev, niti pepela, temveč tudi brez nevarnosti ognja in za-strupljenja. če pomislimo, koliko nesreč se pripeti z ognjem m elektriko, a jih ne objavljajo novine, ker so preveč vsakdanje. Marsikatera gospodinja si bo z vpejavo plina v kuhinjo prihranila služkinjo, večji moderni obrati pa naročajo plinska ognjišča dan za dnem, da v kratkem ne bo več zavoda, hotela in pekarne brez splošno praktičnega in ekonomičnega plina.
Gospodinje so bile posebno vesele novega odkritja, da se na takem štedilniku speče najsočnejša pečenka brez mastj in je tako okusna kakor pečena v kmečki peči, ker pride vročina v teh Štedilnikih tudi od zgoraj. Da lonci silno redko pre-kipe, je tudi mnogo vredno. Zanimivo je da lonci stoje drug na drugem in vendar je bilo kosilo gotovo že v 40 minutah.
Ko je bilo kosilo: zelenjadna juha, dušeni riž, gratinirani špageti, svinjska pečenka in delikatni šarkelj — skuhano in pečeno ter je bila tudi že voda za pomivanje vroča, so navzoči poiužinali pripravljene dobrote in niso mogli prehvaltti njih okusne barve ter delikatnega okusa, gospod direktor plinarne Bartl in direktor svetovno-znane firme Junker & Ruh g. Kutschera, pa danes zadovoljna pišeta obiskovalke predavanja med svoje odjemalce. Vsi so torej s predavanjem zadovoljni, a bili bi še bolj, če bi bilo slovensko, da b? ga razumele tudi naše kuharice in služkinje. Priporočamo torej mestn! plinarni, naj poskrbi za slovensko predavateljico, ki se JI bo gotovo 'znlačala.
Nocoj ob 20. bo zopet nredavanie s po-kušnjo v šentjakobski šoli v predavalnici %
vbodom s Flor i ja uske ulice. Ker Je naval veJik, naj si poslušalke prej rezervirajo sedeže v mestni plinarni, da jim ne bo treba statL
mtnea
KOLEDAR.
Danes: Četrtek, dne 15. mala 1930 Ka*^! Vi: Zofti«.  Pravoslavni:  2.  m^a, Ataoa<
današnje prireditve
Drama: zaprto.
Ow*z Cm« m*s&«. C.
Kino Madcj: Dvok ane ▼ "« t*'- -
Kino Ideal: Sov*-*«
U***n*astt dvor: Pat ■ Paracfcog bel
Triglavu ob 20
Razstrra   <j-i*rvm n  rjriskovanH  jim na
irn:-\*erxi
D£2UKNr! LEKARNE. Daaes: Tmkocicv. M*Atm tnt      Ramor, MU
Izjava
Farizojern in rn^*»mim mkviritnrj*m v album:
Za blagohotno reklamo in javno moramo vizitko, ki jo bom noeil ponosno, iakrena hvala. L*Tjitimaoi;o «a pre*<">pTije moje bla»~ femije vam odrekam. Za »rednjeveSke &a-rovnilk^ zao>v§ in ekotmine po flrrma>Ti #»0 mi zdi škoda papirja m ri««kar*ikft barve. Zastran javnega žiga lazniivca se bomo pa Še pomonili.
JOSIP ZUPANČIČ.
Iz policijske kronike
Nt Maaarvkovi <**stj se je v torek nenadoma zgrudil dehavec Fjcki Karoi Omagal le, ker rti bogve fe koliko dnr pošteno jedel, ^erazbrk ga je pobral in pokhcaj rezilni voz, ki ie delavca odipeljal v boktico.
V torek *e je pripetil na Poljanski c?*ti te2j5 karambol med dvokoJejnrim vozo«n, Vu za je vozil Mariiišek Ivan, :n med avtobusom avtopodjetja Grad, ki ga ie šofiral Fran Avdič. Marinšek se je pripeljal z gU kom po Potočnikovi ufcci. V istem času je privozil po Poljanski cesti avto in na vogalu obeh ulic je prišlo do karambola. Onk se je z vso silo zaletel v avto. Šoier je avtobus ustavi, toda bilo je It prepozno. Nesreča bi se preprečila, če b: tudi voznik hitro ustavi kon.^a, pa tega nj mogel storiri, ker je vozil na vogalu precej hitro, kakor je sam pri-znal. /tate se ie precej poškodoval. Škoda znaša 4 do 5 tisoč dinarjev. Poškodoval se ie tudi voz, da ima Marin-šek okoh $00 r*n škode. Marinška je vrglo z voza in fc pri tem d^bil tefjo pošTcodbo na trebuhu Nesrečo >e deloma zakrivil voznik, ker ;e vozil prehitro na vogalu. Stražnik je zasriŠal več potnikov v avtobusu, kf so vsi izjaviti, da je šofeT voril po predpisih cestnopolicijskesra reda in z zmerno hitrostjo.
ne trpe godbe
Odlični francoski naravoslovec Rouhier je predaval tc dni o zanimi* vem pojavu v carstvu rastlin. Izjavil je, da so cvetlice, ki ne trpe zvočnih valov in ki začno hirati, če jih preveč nadlegujemo z godbo. Ta nojav opas zujemo večkrat rudi v koncertnih dvoranah, okrašenih s cvetlicami. Zlasti godbe orkestrov ne prenašajo nekatere cvetlice, tako n. pr. vijolice n ciklame. Poedini glasbeni instru raenti vplivajo na nekatere cvetlice naravnost porazno. V tem pogledu nimajo cvetlice smisla zlasti za mo* demo glasbo in reagirajo najbolj na zvoke saksofona.
Svarilo v malih oglasih
Neki londonski list je nedavno med malimi oglasi prinesel naslednji zanimivi poziv: »Opozarjam gdč. Lehaneovo, naj ne uporablja pudra, ki ga ji je predpisal zdravnik v South-Kensinstonu, ker je pri izgotavljanju pudra dodal iz raztresenosti neko škodljivo snov.« Ta oglas je dal v list zdravnik sam. ki .e kasneje opazil, da se ie zmotil in dodal pudru neki jedki prašek, ki razjeda lice. Vedel pa ni naslova svoje pacientke, zato je tekel še isti dan v upravo lista in naročil oglas. Tako mu je priporočila policija, ki tudi ni mogla najti gdč. Le-haneove. Pacientka je drugi dan res čitala oglas, še predno je rabila škodljivi puder.
PRI ZDRAVNIKU.
— Gospod doktor, lica me neznan* sko peko. Kaj naj storim, da bolečine prenehajo?
— Vi nič, gospodična, pač pa recite svojemu ženinu, naj se večkrat brije.
MALI RAČUNAR.
— Janezek, kaj pa računaš na prstih?
— Računsko nalogo delam.
— To moraš napraviti v glavi, ne pa na prstih,
— Kako naj to storim, ko pa imam samo eno glavo?
HUDOMU&NEŽ.
— Sfcšal sem, da ti je dal prija*e& čitatfi svoj novi roman. Kdo je junak njegovega romana?
Kdo drrugi, če ne zaloimk, ki je imed dovod j rx>£OTra, da je njegovo delo založil.
Otroška odkritosrčnost.
— Babica, nikar me tako ne umivaj.
— Moraš se umivati. Ko sem bila iaz tako mlada, kakor si ti, sem se po večkrat na dan umivala.
— In kaj imaš od tega? Kar pogiea se- kakšna st
Ste*. 110
Stru i
Dnevne vesti
— Na« pr*le&*rji na kongresu SHfcs-aftsvaafcih pravnikov. Med letošnjim kongresom češkoslovaških pravnikov ▼ Bratislavi bo zasedala komisija za mednarodno sodelovanje profesorjev in docentov upravnega prava in političnih ved. Posvetovanjem bo predsedoval vsencihSri profesor dr. Kosta Kumama* iz Beograda. V koroisifi bo rudi veeneiligki profesor iz Ljubljane dr. Giorg> Tasić. Kongres« ce*Tco*»k>va*kIh pravnikov se udeleže zastopnika Belgije. Bolgarijo. Estonska, Holaodske. Francije, Jugoslavija Nemčije, Poliske. Avstrije, Pjimunij** m Svies. Rok za prtisw j» bil podaljšan do t. jnnija.
— Prevoz zemskih ostankov naših ▼o-lakov v PragL Včeraj zvečer so bili odpeljani i Masarvkovega kolodvora v Pragi zemski ostanki Šestih, za domovino posebno zaslužnih jngoslovenskih vojakov, ki so doslej počivali v ruski kapelici na CH-šanih. Pri odhodu vlaka so bile izkazane zemskim ostankom naših vojakov vse vojaške Časti. Med vožnjo so položili k tem zemskim ostankom med vojaškimi častmi še kosti vojaka B. Miloševiča. Danes so spravili zemske ostanke vseh sedmih naših vojakov v Bratislavi na parnik in jutri tih preoeljajo po Dunavu v Jugoslavijo.
— Za JučiČeve rojake na Muljavi nam je prinesla danes gospa Tilka dr. Z b a s-nikova velik zavitek razne obleke in še 1280 Din po vrhu. Seveda, če tako agilna in požrtvovalna dama vzame stvar v svo* je spretne roke, je uspeh zagotovljen. Če* prav je dobrosrčna gospa nabrala že to* Kko, da bo uboga družina imela velik praznik, vendar bomo počakali še do so* bote, ker smo preverjeni, da ima še mar* sikdo voljo pomagati res nujno potrebni in siromašni Jurčičevi družini na pisateljevem do vrh dimnika zadolženem rojst* nem domu. In če bi bili vsi zdravi in krepki bi že še šlo, pa je pisateljev brat star 84 let, njegova 80 letna žena pa že dolgo leži bolna v postelji, otrok je pa 5 in naj^ starejša Ciril in Metod imata Šele po 7 let, razen njih je pa še stara teta v kajži. Za pridnega Jurčičevega nečaka, skrbnega gospodarja pri Pa j žbarjevih. je torej do* sti lačnih želodcev, pa malo za delo spo« sobnih rok. Srčna hvala vsem darovalcem, kdor ima pa še namen dati, ga pa prosi* mo, da nam do sobote opoldne svoje da* rilo pošlje v redakcijo našega lista.
— Natečaj za dva zdravnika. V Higi> jenskem zavodu v Novem Sadu sta iz* praznejeni dve mesti sekundarnih zdrav* nikov. Prošnje je treba vložiti do 15. ju* nija.
— Natečaj za inženjerje.inspektorje. Minister socijalne politike in narodnega zdravja je razpisal natečaj za inženjerje inšpektorje dela in parnih kotlov pri mi* nistrstvu samem in pri poedinih banskih upravah. Kandidati morajo biti strojni inženjer ji in izpolniti pogoje čl. 12. urad j niškega zakona in čl 19. zakona o inspek* cijah dela.
— Popravilo vojašnic v Mariboru in v Celju. Za generalno popravilo vojašnic kralja Petra I. je odobreno v Mariboru S25.324.55 Dn, v Celju 585.274.4S Din kre* dita.
_ Pisalni stroji za sodišča. Pravosodno ministrstvo je sklenilo nabaviti na ra* čun reparacij iz Nemčije okrog 500 pisaL nih strojev za prvostopna okrožna in okrajna sodišča v naši državi.
— Reguliranje cen v hotelih na naši ri* vijerL Pri okrožnem inspektoratu v Du* brovniku se je vršila na poziv trgovinske* ga ministrstva konferenca hotelirjev v svrho reguliranja cen v hotelih in privat« nih stanovanjih, ki jih oddajajo v najem v Dubrovniku in okolici. Konferenca je ugotovila, da so cene sob, posebno pa penzije v dubrovniških hotelih in penzijo* natih zelo zmerne. V tem pogledu je bilo sklenjeno na predlog obrtne zadruge ho* telirjev in gostilničarjev opremiti vse so* be s ceniki v hrvatskem, češkem, nenv škem in angleškem jeziku.
— Razpust društev. Podružnica krščanske šole pri Sv. Jakobu ob Savi in društvo Podružnica krščanske šole na Dolu sta razrpusćeni. ker že v-eČ let ne deltiieta in nimata pogojev za pravni obstoj.
— Razpisen! službi. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje službo ekonoma lavne bolnice v Mursk; Soboti in službo ekonomskega pripravnika y isti bolnici v staležu banovinskih uradnikov IT. kategorije. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m.
— Nori pa>vilUoiij so zra*tll na sejmišču ljubljanskega velesejraa. Nasproti glavnemu vhodu na sejmišču, levo in desno rožnih nasadov v smeri proti paviljonu češkoslovaške republike, kjer je preje Stalo več malih privatnih paviljonov, se sedaj ponosne dvigata dva nova velika lična paviljona moderne fasade in praktično razporejenih razstavnih prostorov. Tu notri bo ob letošnjem jubilejnem velesejmu, ki se vrSi od 29. maja do 9. junija, nameščena specijalna tekstilna razstava in sicer v levem novem paviljonu, ki nosi oznako »M«, v desnem z oznako »N« pa usnjarska in papirna stroka. Z obema novima paviljonima je zunanje lice sejmišča zelo pridobilo, da se ju je moralo zgraditi, pa je nov razveseljiv dokaz, kako na« v-elesejem napreduje tn raste.
.___. T spiti prosi leev «a kononaijn zidarskega^ tesarskega^ kamnoseškega In vodnjar-»kfg,« mokfr«. Kr. benafcra uprava <1rav*k* Imovine laapisujs rc4c za pismene izpite prosilcev ss keneealje sMeraksa*. lesarskega, kamnoseškega in vodujarskega mojstra za dan 10. junija. Tega dne «e pridno pismeni izpiti, ustni pa bodo 20. odnosno po potrebi tudi 21. junija. Prošnje » pripustitev k ispitu naj se vlože najkasneje do So. t. m, pri isprasevalni komisiji v Ljubljani, Tusr-jaSki trg 1, kjer je treba piscar! tndS Izpitno takso.
— li odvetniške V Imeoik advo katske zbornice v Ljubljani je brl vipsan dr Josip Jak&e p sedežem ▼ LjubJJani.
— Ii »Slnibenea-a lista*. »Slusbeoi list: (doslej  >Uradni  ns*<)  kr.  banske uprave dravske banovin** 3H. 1 s dne IS- t. m. objavlja zakon o urejanju hudournikov, zakon o &*]eviiški imovini t eksploataciji promet noga rn^w*Tstva in zakon © »rednem kre dftn w» <vrsranfase*ijo iMuaja dHtehvih pridal tro v.
— »Človek — ma*! — dete-. Zdravstve j na  razstava v paviljonu **Kc na ljubljanskem velesejmu Ho pričala  o veliki va£ nosti poljudneta zdravstvenega pouka med
narodom. Bolezen preprečtti. je gotovo boljše kakor no*tti tHflce posledice vsled nevednosti aH malomarnost; povzročene telesne Škode, katere ni vedno mogoče po vsem popravit?. Namen razstave ie tudi pokarati, da soctialna higijena ni luJcsus pač pa je ona vodnik k izboljšanju našega narodnega zdravja. Nauk o higijeni naj ne ostane monopol posameznikov, postane nai apostolat slehernega sela, vseh kulturnih društev in vsake družine. Higijenski zavod* v Liubljani zeli s to razstavo vzbuditi splošno ranimanje vseh slojev za razmah higi-jenškega vprašanja. Razstava »Človek — mati — dete * bo v Ljubljani nameščena le nekaj tednov. Kritika jo imenuje kot mojstrsko delo medicine in tehnike
— Nalezljive bolezni v dravski banovoj.
Od 8. do 14. aprila je bilo v dravski banovini 14 primerov tjfuznih bolezni, 12" škrlatinke, 80 ošpic 64 davice, 2 nalezljivega vnetja možganov, 16 šena, 2 krčevite odrevenelosti. 72 mumpsa, 1 odrevenelosti tilnika in 1 duŠljivega kašlja; od 15. do 31. aprila je bilo 15 primerov tjfuznih bolezni, 106 škrlatinke, 67 ošpic, 61 davice, 3 nalezljivega vnetja možganov, 30 šena, 50 mumpsa, I dušljivega kašlja, 1 nalezljivega vnetja možgan. 1 krčevite odrevenelosti in 1 odrevenelosti tilnika; od 22. do 30. aprila ju pa bilo 25 primerov tifuznih bolezni, 112 škrlatinke, 186 ošpic, 69 davice, 9 dušljivega kašlja, 1° šena, 2 nalezljivega vnetja možganov, 32 mumpsa, 1 krčevite odrevenelosti in 1 odrevenelosti tilnika.
— Naborniki — driaroi nameaeenri io bogu.-lovri. rojstnega let. 1906.. ki pridejo kot začasno nesposobni letos ponovno na nabor, se opozarjajo na čl. 48. zakona o ustroju vojske in mornarice, po katerem lahko z letošnjim naborom končnoveljav* no zadoste svoji naborni dolžnosti, ako se izkažejo pred naborno komisijo s po* trdilom svojega nadrejenega oblastva, da so res v državni službi ali bogoslovju in od kdaj. Prizadeti naj si torej pravočasno oskrbe tozadevna potrdila, da jih komisija ne zavrne še za eno leto.
— Oddaja adaptacijskih del vojašnice kralja Petra v Maribora ee bo vršila potom ofertalne licitacije 5. junija pri lnženjerekem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice -zai TOI v Ljubljani, načrti tn predračun pa pri omenjenem oddelku.
— Oddaja adaptacijskih del vojašnice kralja Petra v Olju pe bo vršila potom of<?t-talne licitacije dne 6. junija pri inženjerskom oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, nacrti in predračun pa pri omenjenem oddelku.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno irj da padavine niso izključene. Včeraj je bilo po vseb krajih naše države oblačno. Najvišja tem« peratura je znašala v Zagrebu in Splitu 30. v Mariboru, Beogradu, Sarajevu in Skoplju 1°, v Ljubljani 18.6. Davi je ka* zal barometer v Ljubljani 762 mm, tem* peratura je znašala 10 stopinj.
— Ita Rina be ne misli na možitev. V torek se je iz Zagreba pripeljala v Sarajevo Ita Rina. Kakor v Zagrebu, so jo tudj v Sarajevu zelo lepo in prisrčno sprejeli. Neki reporter jo je prosfl ss odgovor na edino vprašanje*, ki ga je zanimalo. Vprašal jo je, Če Se bo kdaj emottla. Jas? je re/kla Ita Rina in se začudila, sa ada j sem omožena 6 filmom in z umetnostjo. Za4o jv zame vsaj za enkrat možitev breepoinembna zadeva, gotovo pa brezdelje, za katerega je časa že dovolj.
— Izum Sarajevčana. Iz Zagreba poro*
Čajo, da so te dni delali poskuse z aparat tom, ki ga je izumil Sarajevčan Legina, revizor železniških strojev. Priprava je taka, da ujame vsako iskro iz dimnika lo* komotive. Poskus se je obnesel nad vse pričakovanje dobro.
— Dekle je ugrabil. Iz Sombort poro* čajo o zanimivi razpravi pred tamošnjim okrožnim sodiščem, šlo je za ugrabljenje dekleta. Pred sodniki so se morali zago* varjati šofer Andrej Brčič in tri ženske. Obtoženi so bili, da so 6. januarja ugra* bili služkinjo Julijo Bali bora it Tor le. Odvedli »o jo baje šiloma v avtu. Osu m* Jicnci so takoj trdili, da služkinje ni bilo treba s silo odpeljati, ker je sama pro* stovoljno nm. povabilo stopila v avto. Za* slilah ao tudi služkinjo, ki te j« t svojih izjavah vedno bolj zaplet sls, dokler nI priznala, da je šoferja ovadila, ker se je bala matere, šla je pa t njim prostovolj* ne. Vsi štirje osemljenei so bili oproeceni.
— Vse hhzHenSke »stanove, bolnice Itd. uporabljajo ta raknfevanje SA1NTTOL, ki kakor lizol povsem zanesljivo zamori bakterije. Dobi se v seh lekarnah w droge-rtSan.
— Nsg moški ne ulici. Iz Subork* po« ročaj o o razburljivem dogodku, ki se je dogodil t eni subotiskih ulic. Bivši sodnik Ludvik Kovacs je po prevratu pustil svo* jo sodnijsko službo in je odprl v Horgo* žu advokatsko pisarno. Začel je piti, ta< ko da ga je zadnje čase demon alkohol popolnoma obvladal. Zanemarjal je dru; zino in včasih pretepel ženo in otroke. Opaziti je bilo, da v njegovi glavi ni več vse v redu. Pred dnevi so ga pripeljali iz Horgoia r Subotico, da bi ga izročili v umobolnico, kjer pa ni bilo prostora. Advokat je odšel pomirjen v svoj hotel, kjer se je ps nenadoma slekel in odšel nag na promenado- Stražnik ga ie lakoj pnjel in ga s pomočjo drugih spravil na zaj v hotel. Tu s« j« advokat zopet sam oblekel, potem je pa zapustil sobo in vzel avtotalcsi ter se z njim odpeljal v okolico. Pri sebi ni imel denarja. Šoferja je pa prosil, naj mu nekaj posodi. Končno »o slaboumnega možakarja predvčerajšnjim spravili v umobolnioo.
— 8amomor i morfijem. V Zagrebu si j^ skušala včeraj končati življenje 261«tna Elza Havranek. Bila je uriužbena v kavami >Vi-ta«, po rodu je pa Madiarka. Izpila je 6 tablet morfija. Dobila je hude krče, nakar so jo odpeljah" v bolnico in ji ieprah a>lode«% tako da je izvem nevarnosti. Ko so jo vprašali, zakaj je hotela v smrt, ie odgovrvrila. da k bila tefiko varana v Ijubemi.
— 2 on i na je umorila. Pred okrožnim so-difceem v Splitu ao obravnave U zanimivo in n** vsakdanjo afero. Pred sodniki ss je zagovarjala zaradi umora svojega ženina 28 letna Fedora Bonie. Pred meseci je v prepiru zabodla ženine Ivane Radelj aka. Državni pravdnik je zahtevaj smrtno kasen o«nroma dosmrtno ječo. Med občinstvom je vladalo za proces veliko zanimanje. Raspravna dvorana je bila z asu d en a do zadnjega Votilfka. 0>-toženka je izjav,U. da jo j* ženin zanemarjal m ji končno povedal, da %e bo a njo oženil le, če mu njeni starft dajo 5000 Din in prepišejo hi§e na nj^fifovo ime. Usodnega dne sta ee zaročenca zopet sprla. R*<!elia* je Boničevo SaMl in je rudi pretepal V raz-razburjeniu je Boaie>vs peg rsHH nož tn g* sasadila ženine v prsa. da ga prisili k t>-nitvi. Rasprava Se m tooeena.
Gandi in njegovo življenje
OčenH se je kot 13 letni deček — Nasilje odklanja, ker se drži zapovedi: Ne ubijaj
Zaradi študijskega potovanja, ne ordiniram do 16. junija-
Dr. V. Staeal
specijalist ss otroške Gosposvetsks cesta 2.
Iz LfoMfase
—!j Kolesarska   nsdkvffa.   V Serelrski
ulici, pa menda tudi drugod, kotosarji kar nočejo več videti ulice oziroma sssše ter vozijo ali bolie rečeno divjajo edinole po pešpoti tik ob sidu hiš. In t«ko se ti vsak hip lahko primeri, ko nič hodege sluteč stopiš iz veže ail pa z vrta ne pešpot ter hočeš po opravkih v mesto, ds te bici« k list, ki je pri hrumel od t« sti one strani, brezobzirno podere na tis aH pa vsaj po* steno oblati. Ze otroke ps te reč postaja že ker življenjsko nevarna ter ob seda* njem stanju mora voditi do hujim nesreč. Zato se samo od sebe vsiljuje v meeresu javne varnosti vprašanje: aH se te nepri* like in ta nered res ne dajo odpraviti?
—ii Sobe sa prenočišča, obiska latuui ljub. jubilejnega velesejma, ki se bo vrfii od 2^. maja do 10. junija, se rabijo v ▼ciljem ste-viro in se neprošnjo vsi oni, ki bi jsh sa kt čas odstopi H stanovanjske me urad* velesajma na razpolago, da to ns*r»e«rrijo nujno mestnemu magistratu (mestni ekspedit Mastni trg 27-1II, soba št. 50) ob nevsjdnm uradnih urah.
—ij Predavanje. SPD priredi 20. t, m. ob 30. v veliki dvorani hotela »Uniona« zanimivo sJdoiprlcno predavanje: V aJoffrvem platnenem čokiu dkozi Avstrijo in legosla -vi jo. Predaval bo z- O*o Lurtter H Gradca,
ie v r!o2$vem Čolnu prepotoval nasrted-nje reke: Salzach. Stevr. Pnns. Donavo. Muro. Dravo, Save. MreMee ter TJoo. Ob tej pritfkj nam bo predvajal md 100 naprasne j&'to sk;.o*pti6nrb sUk z v«re*h notovan-i. Predr>rodaja vstopnic v pisarni SPO. Du-Tiaiska cesta la-TV (ffift).
Ij_    Uradne ure pri GUvnj carinarnici v
Ljubljani. Zbornica za TOI opozarja interesente, da ima glavna carinarnica v Ljubi jam' odslej uradn** ure ob delavnikih od S. do 12. ure in M 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 7.S0 do 1S.30.
—Ij Ženeki Pokret ima važno se$o danes ob 20. v damski sobi »Emone.«
—Ij Pat ha Pataebon t Ljudskem kinu >Dvort. Samo se danea ob 4, pol 8 m 9 zvečer predvaja Ljudski kino >Dvor< veleko-mičoi film obeh kraljev smeha, titan >P*t in Patachon kot zetac. Pri včerajšnjih pred-stavap s« je mnogoštevilno občinstvo na-fimojak) do s*>l* tovrstnim dovtiporn oboh "lumoristov in vsi so neglasaji z zadovoljstvom, da skrbi >Ljudaki Kino/ prav umestno rudi za rajvedrilo svoje ze stame publike. Samo Še danes je torej zadnja prilika, da ee vsalsdo dobro naevrneje in imenitna zabava ra najniijo ceno 2, 4, 6, in 8 Din.
Jutri ZKV Tcujrurna premiera firma >Bamper«.
—Ij »Ra-inperc. Jutri ob 4, pol d iti d zvečer predvaja ZKD v prostorih kina »Dvore premiere kejrnrnage filme >Rampere, ki predstavlja usede drznega letaka in raoake-valea Severnega tseaja. Glavno vlogo Ram* perja preflrtavrja etovttl Panj Wegener, umetnik, kS je lesi osebno gostoval na odru
nase dratroe m karteraapt poma rraie obein-atvo fa neb roj njegovih uevmluih filmov kakor >Dagf!n«, »Alrsuraoc rtd. Tudi ta film je jako lop. pote ■ rasnih nsrsvnih slik in veledramatskih prianrov. Vašemu obelnsrvu ga najtoplije pripnroeatBe v ogled. Cene prostorom izredno make in sicer 5, 4. 6 in 8 Din m eedei Sar ae predvaja flka prvič v LJubljani in to edino en dan, wmj m vsakdo pravočasno omisli potrebne prostore v pred* prodaji pri MsgsjBl
Pred letorn d-ni je b>lo v i*odiri divera riti v Kdfcati izrečeno ime Mohanda^ Karamhad tiandi. V nabito polno d\orane* je stopil mršav mož nizke postave, velikih ušes. blestečh oči in lokavega AmehUaja. Kot indijska pari je imel na setod samo kratke bele hlače. Čez mno pa neike vrste $al. Ko je v.sitopil. je \ ae obstalo, občinstvo, ^rož-n-rki. advoVa«ti m airgftešk sodniki.
Kadar pomije od vasi do \asi, IsTftiio desemi-soči moSk/rfi in žensk po vec sto milj daleč, da \idK.>o UairKii>a, v katerem prebava baje inaJiatina (volik drufli). Otroci ga instinktivno takoj spoznajo in Mrsjo se okrog nf.>ega. kakor okron skirbneiria očeta. Na zadrrjem v^eiimiij-skeni kongresu v LtJborj ie Gandi mirno odložil svoja očala n dejal med rntr-mm ploskanjem;
»Ta Jrir> smo skleniti, da bo ofdjsfgj naš piojeraim priboriti lndoiii vse pravice Mi da b<jfno sami odločali o rneni nsodi. BBa hi pa velika sramota, če hi ne imeli nosuma. da strogo obsodimo zločin, u«mor in vsako nasilje. Kaj ne razumete, da hi Ml mi vsi odgovorn-i za ža/viLien-jc vsaikcga Angleža in Ams,jež.i->p.ie. živeče med nami? Zato bomo morah' apn.'ovaa.i tnidi lastna življenja, da se ne skrivi nofbem las na glavi angleškega Ottroka. Samo brez ns^&a. hrez strahu »i hree laži si prit>onimo svobodo.*
Kdo jo mož. ki zovori tako s\-o>eTTru sudstvu? Od kod pršhaia? Kaj ie de-lal poprej? V Indiji je izšlo že mnoeo del o Gandiju, nekat-era so pisali Indijca, d/rikga Angleži. Gandi je brl rojen L 1660. v mali indijstoi državici na zapadna morski Obali. Njegov ded in oče sta shizfla mah" državi kot rninisitra, pa sta kmafaj oldtstojrila, ker sta MI a preveč pravfi-čna. Ga>ndtjeva mati ie brl a pobožna žerva. V dotične m kraju so imefi N'eliik vgjUiv .Taimi. ki visoko cenijo vsa žnva Mtl?a in nasprotujejo vsakemu i#bijaniu. Zato v Gamlijevi rodbini nikoli niiso ;edl: mesa. Oženil se je GancM že kot 13 letni deček z deklico enaike starosti. Gandi je spoznal in opisal tra-gedfto teh pireranih zakonskih zvetz. Njegova žena ne zma niti črtat:, a vendar mu zvesto sledi. Že davno mu na-domestuje mater.
Kot deček, miadenič in oče se je učil na gnriTbnaziii in slišal je svoje tovairiše ct>čudovati moč Angležev »zato, ker »edo hceafsteaik*. Ne<koč je to posknsl, toia vso noč je skakal zadani kozliček po njegovem želodcai in v sanjah na je očltoajoče gleJdal. To je bilo neznosno. Ko je nelkoč povedail očetu nekaj, kar mm je bil poprej zatajil, ni refcgl srditi mož mcesar, pač pa rmt je zdrknila sotea po fecni in tedaj je deček spoznal kaj se prav1 sron^ofrri vedno resnico. Ko m« je nrml oče. je odpotoval Gandi v London Stod&rat pravr>. Materi je pred odfhodoirn obrjurb'^1. da ne bo jedel mesa, ne pil a4'k<atho%ri<h psja-č. ne občeval z žen^slcami. Obljubo je izpolnfl. TaJcrat so 'bn4e vegetarijanske restavracije še redke rn tako si je moral Ga>ndi sam kn-hati v svcjfi sobiai. Končno se je seznani z ang^e&krimi vegetarijanci in postal ie tajmk njihovega rinrstva.
Kot Študenta ga je mikalo svobodo-rrriselstvo in brezbožništvo. Cital je sveto pismo in stari zakon se mu je adpi zek> bedast. Ko je pa prišel do novega 7tkona in prečital »Pridiso na gori«, je bil globoko ginien in našel e potrdilo onih zlvljenskih načel katerih se je snonrinjal kot najbolj vzvišenih iz starih indijskih knjig. Znova je pozorno čital pod vplivom novega zakona prekrasno »Baghavad Oita« in našel je v nji isti nauk. da cilj Življenja ne sme biti pridobivanje bogastva in slave, temveč lajšanje gorja zatiranih, in da resnica vedno zmaga nad lažjo. Ihibe-zen pa nad sovraštvom. Pozneje je z zanimanjem čital tudi koran, pa ni postal ne mohamedan. ne kristjan, temveč je ostal zvest veri svojih prednikov in se držal onih moratrrih načel, ki so bila vsem veram skupna.
Gandi pravi, naj ostane katofičan katoličan, mohamedanec pa mohame-danee. nikoli pa nai ne odobrava hujskanja, žalitev aft propagande proti drugi veri. Vsak vernik naj dokaže pravilnost svoje vere z dejanji, rte pa s frazami.
Ko je končaj študije, se je vrnil Gandi v Indijo, kjer je zvedel, da mu je umrla mati. Poskusil je svojo srečo kot advokat v Bombavu. pa se tri mogel sprijazniti i tem poklicem. Tedaj mu je preskrbei brat važno misijo v Južni Afriki. Mnogo Indijcev se je bilo že preselilo tja. Južnoafriški Evropci so potrebovali delavce za svoje plantaže. Črnci se dajo neradi naje+i. Priseljeni Indijci so se udinjali za pet let. Pozneje so nrišle za njimi tndi rodbine in trgovci. Dva trgovca sta se pravdala zaradi naroči) in domača tvrdka je poslala mladega advokata na pomoč svoji podružnici v Ju&ni Afriki.
V Južni Afriki je videl Gandi zapadno civilizacijo v docela drugačni luči, nego med naprednimi vegetarijanci v Londonu. Zaradi birve svoje kože ubojii Imtijci niso imeli dostopa ne v hotele, ne v krščanske cerkve. Belo-kožci so tudi Gandija na vse načine šikanirali m poniževali. Najraje bi se bil takoj vrnil v Tndiio. Vso noč je razmišljal, sedeč v hladni kolodvorski čakal-nlci. kamor so n bili vrgli iz vlaka. Lahko bi se bS naseHl v hotelu s pomočjo osebm-h intervencij ali s prlpo-ročftom svvjfii evrorjfjfcfc znancev, pa
ni hotel. Ni mu bik) do tega, da b: se sam ojmil šikaniranju. Bil je ogorčen, da morajo njegovi siromašni rojak: toliko pretrpeti brez pomoči in brez intervencije. Vedel je, da bi bil sam rešen, če bi se vrnil v Indijo, njegovim rojakom bi na s :em ne bilo pomazano. Sklenil ie tore i ostati v Južni Afriki In bor4; se za svec rojake.
Tedaj ie začel teme-ljito proučevati pravni položaj indijskih priseljencev v Južni Afriki. Ker borba v mejah zakonov ni zadostovala, ^e organiziral Oan-di ene-jričen odpor ^r^t: krivičnim zakonom s pomočjo stavk in odrekanji neenakih davkov. Toda stavktljoCe je vedno pripravil do svečane oHmbe. da se ne bodo spozabili do nasilja. Nicgnv namen je bil žc takrat prepričati nasprotnika 7 lastnim trpljenjem in z žrtvami, da so Indijci brezpravna raja. Gandi bi sploh nikoli ne hotel drugače nastopati v borbi za pravice podjarmljenih ro'akov, kajri temeljno načelo njegovo vere je: Ne ubijaj. Bil ie aretiran in večkrat obsojen v ječo in na prisilno delo. bodisi sam ali S tovariši. Toda uklonil se ni. Slednjič policija ni vedela, kam bi s tolikimi jetniki. Tud. javno mnen;< je kolebalo, kajti Indije: nikoh niso prelomili obljnbe, da bodo vodili borbo mirno.
Zelo je vplivalo na oblasti in na jar-uo mnenje rudi dejstvo, da Gandi ni izrabil južnoafriške vojne, da b! pomaknil indijsko vprašanje naprflff. Drugi hi bili svetovali nasprotno, namreč izkoristiti sovražnikove težkoče. Gandi je pa zatrieval. da se pošreniak ne sme tako boriti. Nasprotno. < *v>flm! lndij^kfmi Prijatelji je organizira! celo pomofne oddelke in tvegal lastnn življenje na bojišču, kjer ie stregel ranjencem ne glede na to. ali so bili belokožci ali črnci. Cek> tefko ranjenega sina angleška** generala je v najhujšem ognju sam odnesel z bojišča. Smrti se nikoH ni hal, pač pa laži in sovraštva. Enako je ravnal, ko je izbruhnila svetovna vojna.
Ko so se angleške kolonije rn burske republike slednjič združile v veliko hrž-noafriško untjo, je Gandi znova pričet borbo in se vrnil z drugimi Indijci v ječo. Da bi njihove rodbine ne stradale, je ustanovil blizu Johamiesburga več društvenih domov. Sam je živel siromašno kakor delavec, skušal je lajšati ženam bridko usodo in poerK)stavtti življenje, da hi na ramenrh mater ne slonelo pretežko breme. Se zdaj se juristi v Južni Afriki smejejo Gandijevim ovratnikom, katere >e sam likal m nosil med sodnimi obravnavami. Pozabili pa tudi niso. kako vzorno )e živel, kako je ljubil resnico in kako dnhovtto je znal srovoriti. Nekoč je organiziral rj*xrtestno romanje in z ogromno množico mdsy skih stavkujočih. katerim so sledfle žene in otroci, je prehodil skoro vso Jirž-no Afriko. Oblasti so ga znova aretirate, niso pa vedeie, kaj početi s tisoč! njegovih privržencev. Končno je viada popustila in tik pred vojno je bfla podpisana znana pogodba med Gandrjem in generalom Smitsom, s katero je hal krivični rjay>timdijsld zakon razveljavljen.
Iz delovanja fitijsko-zagorskih podružnic
LltfHu 10. maja
Odkar so nktnlene železniške usodnosti, pada Število izletnikov na naše planine in tudi društveni občni zbori trKo več tako dobro obiskani. Na občnem zboru trrtlske rjodmžnice PlaninukecTi dValtva. M se le vršil v na?rm sokolskem domu, jo poročali
predsednik podružnice z. Tomazin. Ulnik učitell z. Župančič rn btagainika z. Bfcbar ?a litiiski. ra zagorski odsek ps z. SuAa.
Posebno obširno se le noročalo o oripra-vah za zeradbo nlanlnske koče na Sv. Gori. Odbor Je Imel veliko skrbi, de Je PrtSel do pravfh načrtov, sodelovali sr» Pri tem domači stavbeni mojstri, osrednfl odtvor *n razne podružnice   pa *o Posodile načrte
drosih planinskih zavetfVJ. Mnogo koč ao «i odborniki rudi sami otrledaH. StroSfci a« Preračunani na okro* 100.000 Dh, ¥n za sklad svetosorske koče se zbira z razninri prireditvami in z odkupnimi listki. Vecri orfspevek se pričakuje od planinske tombole, ki se bo vr^fla v 1e*em ▼ Ž^corte.
Za lansko zimo ie nodmrnica uredih vae potrebno na Sv. Plantnl za smuko in %n vsi obiskovalci rx Zasavja kakor tndi ie Ljubljane in Za«reba hvaRli svetoplaninsko kočo. ki ie pod vodstvom zagorske sekciHe. Zasorlani so nremarklrail nota v svojem atomu, prenoviri rtbfe na kTtfWrtiK razni
novi naprti pa hndo izveden i v rtaPcrafKem 5 asu.
Zazor^ka sekciia ime 103. littfeka pa )<* članov. DruStvo le s članarino tn ratnim! prireditvami tako dobro Tosoodarfto, da )e plačalo stavbiice na Sveti roti m skoro ve« les. ki se bo rabil za s-tavbo.    Odboru >e
obJhii zbor izrekel ranprnee rn zahvalo.
Zagoriani so predlaga!', nai dobi podružnica naslov »Podružnica UtHa - Zagorle« in se bo o tem šc sklepalo na izrednem občnem zboru, k; se bo vršil na kresni večer pri svctonlaninski koči. Tedai bo podružnica ne Sv, Planini priZeala kres in pričakuie. da orihite na Sv. P!ani»c tudi drugi planinci Člani litfhke podružnice oa so predlagali osnovanie stavbene zadruge za svetocorsko koco. Skleniio se ie. da no
podružnica. pristonHa kot Sanica k tel zadrugi. Po volitvah je predsednik zaktiućil na u^nehih tako leni občni zbor.
KDOR MI M A PRAV...
Ravnatelj: »Zdaj te na čud.m več. aico ie toliko pomot v vsJOi računih. Poglejta oo to petico, dk>vek bi dej a*, da je troika!«
»Ampek.   đospod   ravnatelj,   saj   to je
zarea trojict!«
»Trojica! Zakaj pa Je poten podotma potici?*
>SLOVENSKI  NAROD«, dne 15. maja 1930.
Stev. 110
a. a
V temi
mufca. Nekako srednja, ne ne majhna se je zafetefe v nos <*ržavTAega pravdndka Gagina. Kdo ve, a£ jo je praiesel spalk iz radovednosti aH ar. laihfeorrasednostii, morda pa tiKtt ■aradl teme. Eno je pa gotovo — nos ni orenesel prisotnosti tujega telesa in ie dal anamenje za krhanje. Ga gin je Idbnfl, kitari je z oibciitkom im tako Steno, da ae je kar postelija stresla. Oacmova žena, debekuthasta plavolaska Marja Mihašovria se je tudi zdrznila ji ztacfia. Pogledate je v temo. vsdi-hnila In se ofarTjfia na drugo stran. Cez pet trmsat ae je znova prebudila, zdrznila se je in tesneje zattisnila oči, toda zaspati nri rrjogfe več. Nekaj časa se je premetavaza po posetlfi m vzdihovala, potem je pa zagodrrpjatla na moda, zde zda s posteftr«. Tratatorfla oopaite m stopica k ofcrju.
Zanaj je bola tema. Videle so se samo temne krone kosatfth dTeves in strehe I #7 nisi hiš. Na vzhodu je bil že naipo-<SI dan. toda prvo jutranjo zarjo so v naslednjem hipu za®rmH oblaki. V zraku, spečem in zastrtem v temo, je visela t®ma. Molčal je rudi noorhi čuvaj, ki dootva plačo zato, da z udairci po deskS (kaii nočni mir. Molčal je tudi vrabec, edini ptič, ki se ni zibal soseščine veiteiesfcrrm letovišča rje v.
Gnrjlboo tišino je prekinili a sama Matrja Mlhajlovna. Stala je pri okuu in zrla na dvorišče. Kar je presenečeno vtaMfcnJJa. Zdelo se ji je, da se plazi nekdo od cvetlicnjaka proti donru. Prvi hap je rjorntislila, da je krava aili konj, ko a je pa pomela oči, je spoznala, da je človek.
Potem se ji je zazdelo, da je stopila temna postarva h kuhinjskemu oknu, ztezta na priizide/k in izginiila skozi okno v kntsnjo.
— VkMTiiJec! — ji je širnlo v srlavo In od jjroze je pre bledel a.
V hipu ji je fantazija naslikala pri-■ar, katerega se boje dame na pootni-cah: vkMTjflilec se priplazi v kuhinjo, od tod v jedihMOO, srebro v kredenca, potem spaSmca, sekira, zločincev obraz, natonia... Kolena so se ji jela šibiti in mraz jo je spreletaval od groze.
— Vasja! — je stresla moža za noge. — Vasil. Vasil Prokolič! Ah, križ božji, kakor bi bal lesen. Zbudi se vendar, prosim te!
— Nooa? — je zagodrnial državni pravdniik in ztazdehal, da je kar posteloa zašferipaiia.
— Zbudi se vendar, za božjo voljo! V la^honjo se je nam splaziti vlomilec. Stafta sem pri okrni in zrla n.a dvorišče, pa sem naemknart mpaziila, da je zlezel nekdo skozi Okno v kuhinjo. I>z ikuMnje pride v jedilnico; kjer ukrade žlice iz kredence. Saj so tudi Manjo Jegorovno terti okradilii.
— Kaj... kaj pa hočeš?
— Bože moj, saj n-iiti ne sliši! Vsai prehudi se! SKšiš! Vflornridec se je nam splazil v kuhinjo. Pelageja se ga bo ustrašila m žflice imamo v kredenci.
— Neomnosti!
— VataH, to je neznosno! Jaz govorom tu o nevarnosti, ti pa spiiš in srw-cl?s! Kaj pa hočeš, za boga? Mar hočeš, da nas okradejo? Da nas pomore?
TVžavni  pravdniik je počasi vstal, zaizdehail in sedel na rob posterje.
— Vrag vedi, kakšni ljudje ste to!
— je mrmral sam pri sebi. — Še Dooocd ne daste človeku miru. Budite me za tako neumnost.
— Saj prti seže rn, Vasil, na lastne oči sem videla, kafko je zlezel nekdo v ku-hfrnjo.
— No, in kaj za to? Pa naj Jeze, če hoče. Najbrž bo gasilec, ki hodi k Pe-la-geji.
— Kaa ... aaa ... aaj? Kaj praviš?
— Dejal sem. da je najbrž prišel k Pelageji njen gasi'lec.
— Tem hujše! — je 'zakričala Marja Mhajlovma. — To je še več&a nesreča, kakor če bi bil v kupnji vlomilec. V svoji hiši ne trpim cinizma!
— To je krika in vika! Kakor Ratna, ne trpim cimama ... kaj pa je ci-niizem? Vraga, čemu neki rabiš tujke, ne da bi pomiisri.la, kai čvekaš? Draga moj-a, to je že prastara trad&cija. da mora imeti kuhanioa vojaka ali gasilca.
— Ne, Vasil! Vid; se, da me ne poznaš. Ne tnpim. da bi se v moji hiši one ... onega ... Kar hitro mi po.idi v ku-hmjo rn pove.i mu, nai se brž izgubi. Jutri po po<vem Pelagej, naj mi kaj takega nikoli več ne napravi. Po moii smrti boš pa lahko dovolil, da se bodo jrđi'le v tvoji hiši ciničnosti, dotlej pa ne dovolim. Ne. ne dovoKm! No, le urno mi politi v kuhinio.
— Vražja strela! ie za mrmra! Gagin ogorčeno. — Premisli vendar s svojimi mikroskopičnimi ženskimi možgani, čemu neki bi hodvl v kuhinjo?
— Vasil. boš videl, da omedlim! Gagin je srdlito prjunil, nataknil je
copate, pljunil še enkrat in se odmaiial počasi proti kuhinji. B:>!o je tema kakor v rogu in državni prvdniik je moral spotoma tipati okrog sebe. Otiipal je mimogrede vrata otroške sobe in zibndil pestunjo.
— Vasalisa, — je dejal, — snoči si vzela moj suknjič, da mi ga osnažiš. Kje je?
— Pelageji sem ga dala, gospod.
— Kakšen red pa je to? Vzameš ga in ne položiš nazaj. Zdaj moram hoditi brez suknjiča.
V kuhinji je krenil naravnost tja, kjer je spala na ogromnem zaboju pod polico z lonci in skledami kuharica Pelageja.
— Pelageja! — je dejal in jo prijel za ramo. — Hej. Pelageja! Ne igTaj komedije, saj vem, da ne spiš! Kdo je zlezel skozi okno k tebi?
— Hooo... 9 oro jutro! Skozi oikno? Kdo je zlezel?
— No, no, ne delaj se neuimnejse nego si. Povej raje svojemu ftulbčku, naj brž pobere Ščla in kopita. Slišiš? Tu mirna kaj delati.
— Kaj pa govorite, gospod? Človek se trudi ves dan in še ponoči mu ne datste spati. Mislite o meni tako grdo, da me je kar sram povedati. Shižila sem pri ooigatih trgovcih in ne kakor pri vas za bore štiri rublje, pa se mi kaj takega še svoj živ dan ni pripetilo.
— No, no, ne spravi vse hdse na noge. Svojemu fantu pa karr povej, naj jo brž odlkuri. Si razumela?
— Nikar ne grešite, gospod! Talko t ža'lliti ubogo žensko. In nihče se ne more zavzeti zame.
In kuharica je bridko zaplakala.
— No, no, sad meni je vseeno. Poslala me je gospa. Za stran mene lahko spustiš v kuhinjo samega vraga, mene se to prav nič ne tiče.
Državni pravdnik je moral priznati.
da nri ma prav ki moral se je vrniti k ženi
— Cui, Pelageja. Ti sri vzela moj suknjič. Koe je?
— Aih, gospod! Pozabila sem nanj kakor na svojo smrt Tanrle pri skledah visi.
Gajgdn je naše,] pri skledah svoj suknje, oblekel ga je in se vmiil po prstih v spalnico.
Marja Mirha>k>vria je bila zlezla v postelijo in čakala moža. Tri minute je •bila mirna, potem je pa postala nervozna.
— Zakaj neki ga tako dolgo ni nazaj? — je mmaVIJii — Ce je tam. ta ... cinik. To bi še ne bik) tako strasno, toda če je tam vlomilec?
In fantazija ji je znova sHkaia prizor: mož stopi v kuhinjo, strahovit udarec po glavi, umira molče, mlaka krvi...
Minilo je pat mnt, pet in pod, šest... Celo ji je obffl pot.
— Vasil! — je zakričala. — Vasrl!
— No. kaj pa kričiš? Evo me. — se je začni možev gias obenem s koraki.
— AJi ti režejo glavo, ka-J5? Državni pravdnik je stati k postelji
in sedel na rob.
— Nikogiar ni v kuhinji. — je dejal. — Samo zdelo se ti je. Kar r>orrriri se. Ta gosika Pela gen je prav tako poštena, kafoor njena gospa. Zjokala se jc, tako jo je zadelo sum ničen je. Rh, kako si neumna, ti...  staira koza ... Eh ...
Državni pravdnik se je začel svoji ženi posmehovati. Med pottjo v kuhinjo in nazaj se je bil tako zdramil, da se mu ni hotelo več spati.
— Veš kaj, luč prižgem in pokažem ti fotografijo našega predsednika. Včeraj se je poslavljal, pa je dal vsakemu fotografijo z lastnoročnim podpisom.
Gagan je prižigal svečo. Cim je pa napravil prvi korak, da poišče fotografijo, je zaouQ za seboj pretresljiv krik. Ozrl se je in zagledal izbuljene oči svo-ije žene, polne presenečenja, groze in gneva.
— Kaj si olblekeJ v kuhanji suknjič?
— Da. Kaj pa je?
— Le poglej se!
Držav nri pravdnik se je pogledal in ostrmel. Na sebi ni zagledal suknjiča, temveč gasilsko bihizo.
In fantazija njegove žene je zopet slikala grozen prizor: tema, tišina, šepetanje, objemanje M. .itd.
Gobavost v Pragi
Praški listi poročajo, da se je pojavila v Ptragi gobavost. Ugotoviti; je pa treba v pomirjenje Mvnosti na Češkoslovaškem in v Evropi sploh, da ne Dren nobena epidemija te strašne in dosiej j neozdravljive boJezrri, kaijti gobavn je že v inifekoijjskii homiici, obenem z njim j so pa izolirali tudi njegovo ženo in drva ; otroka. Zal zdrav™ki menijo, da je oku-j žena tudi žena s to grozno boleznijo, j kar je pokazala preizkušnja njene krvi. j Oha otroka sna po mnesnju zdravnikov zdrava.
Gobavost je bida zanesena v Prago az Argentine. Zholeđ je neki deiavec iz Butovic pri Pragi, ki je prispel že leta 1930 iz Argentine, ktjer se je barval s pridobi vanje m petroleja pri mestu Tati Viejo. Kako doiteo ga je strašna bolezen že razjedala, se še ni dalo dognati, kajt: gobavost je zelo zahnbtna bolezen, ki
spočetka ne povzroča nobenih bolečin. S prvimi znaki gobavosti živi človek lahko po več let. ne da bi prav vedel, da je neozdravljivo bolan. Sele zdaj. ko se je začela bolezen pojavljati močneje, je iskai nesrečni delavec zdravniške pomoči. Seveda so ga takoj z rodbino vred izolirali. Gobavost so diatg-noscirali na kliniki prof. Sambergerja, in sicer inkrospično. Diagnosticirali jo bodo rudfi histološko. Gobavi delavec utegne žrveti še več let in nri izključeno, da odkrijejo do takrat lek proti tej praštati metli čovesrva.
Diisseldorfski morilec aretiran?
Berlinski listi poročajo, da je aretirala poKoija v ponedeljek nekega delavca, ki se je mudil skrivaj v Berlinu sedem tednov pri svoji poročeni sestri. Aretacija je baje v zvezi z dusseldorf-skirni umori. Preiskava je dognala, da je bil dotični delavec lani od marca do novembra v Pusseldorfn, kjer je živel dokaj skrivnostno. Poprej se je muđfl v Stolpu, kjer se je udeležil pretepa v neki gostilni in zato ga je polidja iskala. Lani v novembru je pa mož nenadoma izginil iz Dus*eldorfa in še zdaj ni znano, kje se je ta čas mudil.
Aretirani delavec se niše Leopold Pauser. Pri zaslišanju se ie pokazalo, da je med niim in dusseldorfskim morilcem zveza. Pauser ie osumlien umora 16 letnega učenca Zeflerja in brivca Danisa ter poskušenega umora trgovca Ruskega. Zanimivo je, da ie aretiram delav-ec doma iz Brna. Oblasti domnevajo, da ie skrivnostni morilec v Parbom na Češkoslovaškem, katerega oblasti že dobro zaman iščejo, v zvezi z umori v Dusseldorfu. Po mnenju dus-seldorfske policije pa Pauser v tem pogledu ne pride v pošte v. ker njegova starost ne odgovarja starosti dn-sse!-dorfskega morilca.
Okultizem ali para-psihologija
Lipski profesor Drieseh je zbral vse, kar vemo pozitivnega o parapsihologiji, ki se naziva zaradi delne zagonetnosti <tudi okukizem. Driesch navaja naslednje ugotovitve o tem predmetu:
Telepatija ali čutenje na dabavo. En človek ve za notranje življenje, torej za čutenje aH mišljenje drugega človeka, ne da bi M a med obema kakršnakoli ustmena ali pismena zveza. Nešteto takih iprimerov poznamo in mnogi so znanstveno potnjeni. Pri telepatiji je sprejemnik« docela pasiven. Ce je aktiven, govorimo o čitanju masla. Pri tem jemije en človek tako rekoč misli iz giiave drugega. Ta oblika vplivanja na daljavo je tudi znanstveno dognana. Gledanje stvari ali dogodkov na daljavo ni tako dognano, kakor telepartija. Sponno je, če ne gre tudi tu za telepatijo. Končno navaja Diriesch še appont, to je pojav, ko se znajdejo predmeti nenadoma na kraju, kamor niso mogli priti naravnim potom. Apportirarii predmeti prodirajo baje tudi druge predmete. Driesch je videl na tem polju že marsikaj čudovitega, vendar pa še nri trdno prepričan o tem nadnaravnem pojavu.
Kar se tiče parapsihološke teorije, je treba omeniti, da je zdaj že maio ljudi.
ki bi verjel, da se dajo normalm pojavi organicnega življenja pojasniti fizično. Mnogo tež.ie je razumeti telepatijo in gledanje na daljavo. Pri telepatiji se zdi razlaga s fizičnim »izžarevanjem« z-kijučena. Driesch pravdi na sprosno. da je treba počakati, kajti Šete bodočnost bo nam točno odgovorila na vprašanje, kaj je para^irKvlogtja a»!i okn-tri-zem.
Konec perzijskega puntarja
Vdanega perzijskega šaha Reso Khana Pah1evo, pod katerim >e Perzija zelo nap"edovala. smatra ljudstvo tudi za zaslužnega moža, ki je drŽavo zedi-nn. Sah se ie držal t>o možnosti mirnih metod, da >e nkrotU uporna plemena. Vedno pa seveda zlepa ni šlo. Avtonomna plemena v Beludžisranu je bilo rreba ukroti tj s sik>. Sah je s svojimi četami kmaln r>remaga4 bojevita plemena in vodja mintariev Dusd Mohamed ie moral s šahom kot talec. Ujetnik ie lahko svobodno hodu* po presto-lici Perzije Teheranu, samo mesta ni smel zapustiti.
Dusd Mohamed ie pa prelomil častno besedo m s pomočjo svo tega taini-ka ie nrioravlial pobeg iz ujetništva. Ko ie bil šah nedavno odsoten, je hotel izvršiti svoi naklep. V zakotni ulici je nenadoma potegnil iz žepa samokres in ustrelil častnika, ki ga ie povsod spremljal. Potem je na velblodu pobegnil v gore. Sahove patrulje so ga iskale tn tedne, končno so ga pa privedle do smrti izmučenega nazai v Teheran, kier je bil te dni na šahovo povelje s svojim tajnikom za mestom ustreljen.
Unamuno izgnan iz Madrida
Duhovni vodja republikanskega pokreta na Španskem je po pisatelju rbanezu zopet pisatelj po imenu Unamuno, profesor na univerzi v Sa* lamanci. Unamuno se je šele nedavno vrnil iz pregnanstva v Franciji. V po* govoru z novinarji je izjavil, da je se* danji pokret naperjen izrecno pr<">tt kralju. Španski kralj Alfonz stoji za vsem in je za vse odgovoren. Unamu« no je baje izjavil, da njega kralj nc bo strmoglavil s prestola, ker se na svoj posel dobro razume. Tudi P rim o de Rivera je bil prepričan, da bo vladal večno, pa ga je le odpihalo ogorčenje španskega ljudstva.
Španska vlada je zdaj sklenila na* stopiti energično proti republikanske* mu pokretu rn je prepovedala konferenco republikancev, ki bi se bila m o* rala vršiti 8. t. m. Profesor Unamuno je bil pozvan, naj se vrne na univerzo v Salamanco- S tem je rečeno, da ga je vlada iz Madrida dejansko izgnala.
NEVARNA GROŽNJA.
Sdavni nemški slikar Max Uesber-mann je slikal nekoč po naročilu moža^ ki z njegovim delom ni bil zadovoljen in ki svojega nezadovoljstva ni prikrival. Lieberrnaun je rnarno poslušal njegove očitke in nasvete, slednjič ga je pa mi-niJa potrpetjrvost ki dejali je:
— Gospod, če takoj ne utihnete, vas nas/tikam točno takega, kakršni ste.
Podpirajte Osrednjo protitnberkulozno ligo!
TRŽAŠKA CESTA ■■i
lil
MARMONTOVA
	6	7
		8
		0
		10
		11
E 61	300OČI TI		*5
»60 59	57		
št.	? m2
6	1602
7	937
8	9 75
9	975
10	975
11	946
12	1602
43	929
44	1259
45	1374
46	1335
49	700
50	500
57	103 1
58	103 1
59	550
60	550
61	559
> mM al i ogf ast<
Vsaka beseda 50 par.  Plača me lahko tadt r Za odgovor znamko l — Na vprašanja brez znamka me — nd&nvarjamo. - Najmanj & o&a» Oto
Prosto vol j na sodna dražba.
V nedetfo doe IS. maja 1930 ob 9. uri dopoMne se bo vršila v ■Jnčoju usodnega vremena na išcu mesta v Ljubljani ob Laoguiso-■vt oftei nri hiši g. Letearja, v slučaju s4abe«a vremena na v h*i Z- Kas*e*ica Ivam, Leni not št. 4, prostovoljna sodna dražba 18 stavbnih parcel, označen* v jt-ot rvjem narisu s števiHcaani 6, 7, 8, 9. 10, 1 J. 12. 43, 44, 45, 46, 49, 50, 57, 56, 59. 60 m 61, ia-sTrdk Kastefic Fvtan in Koniig Robcr: Adolf.
• BMOefa se bodo iMOdafatc nosarmč. It&kfticna cena znaša Dfai 35.— za 1 m9 (eden kvadrat meter.
Družbeni pogoj! so luitereseotom «a vcosied v ptsatni nodnisa-eeea notarja kot sodnega komisarja. Drađbeni do«o# se bodo dn— leresentoin twK ^red drr>^V> nn Preti mesta objavtE.
Hafner Mate,
notar ko»t sodni knotisar.
J. MAČEK
LiatJfema, tŠ&mšB&bm cesta št 12 v dbkekmh in povrsnikm najcenejši!
Pisarniška soba s    souiporabo    teJefona  v sredini rrhesta se odda v na.je<m. Naslov v mpravi  lista. 1590	Dve opremljeni sobi s brano, ena za dve osebi, druga za eno osebo, se oddasta. Nas>kyv pove uprava »Slov. Naroda«. 1601
Pisalni stroj že  rabljen, v dobrem  stanj n, kupim. Ponudbe z na«vedbo  cene in »namke na naslov: Vrnko Branik, Sv. JurtJ ob Taboru. 1592	Starejša gospodična 70.000  Din,    išče    starejšega gospoda za moža. Dopisi pod: *Do-brosrčna* na upravo lista. 1600
Dve natakarici mJadfi    in    pTakuplifrve izunan^osti snrejmem takoj. —  Dober zaslužek. Ponudbe    s   sMko na hotet »Srpski kralj«, Zemun. 1593	Uradnik odvetniiski  sobcLtator, knjigovodja, slov.,  srbo-hrv. m  nemški kore-spondent, stenograf in strojepisec, išče mesta v odvetniški pisarni aii večjem trs. podijetju. Ponudbe pod »Večletna praksa*/1579. 1579
Kroje po meri novo predpisane cepite, rdeče temelje  oca  prejem«  čepice dobijo vsa člani Soko4a  prt braen Hren. Kode^evo,  Moste-LjubOana. 1598	
	
	M O D R O C E la airfe močno  blago Din 240.— spodnje modroce, mreže, posteljne odeje najceneje kupitei pri RUDOLF SEVER Mariiin tre 2 Zahtevajte vaorce! 29/T
Več dobrih pomočnikov -šč*      pleskarska    tvrdDca Josjp Mara. LJubljana, Dunajska cesta 9. 1597	
Likanje moške in damske obleke 18 Din Malho   damatoo garderobo najhi-tw*e   attuu  kejuičao  časti, teme-0mo poaae,  napravi novo potHo-my, eatfi obrne, da je kot nova. Wa«et   Erpress, LfoMIana, Stari tr* W. Na fikaade se lahko počaka, posebna caMnfca. tftt	
	
	Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo, sa atarrbe ima stano v satovi Barja, dr. z o.      Uubiiana — Dunajska c 46. telefon štev. 2830. 47/T
otnika
IX2e velika demaca tovarna 5o atola de in bonbonov za Slovenijo. Prekmurje in Mediimurfe.
IMakuiatutni paph
V poštev pridejo samo sposobni prvovrstni potniki, ki so pri odjemalcih teh krajev dobro uvedeni, so v posesti Ia. referenc, z znanjem slovenskega, nemškega in po možnosti hrvatskega jezika. Prednost imajo gospodje te stroke.
Obširne ponudbe s fotografijo na upravo »Sov. Naroda« pod »Dobra bodoč nost«/1588.
žrebanje v drž« raz« loteriji
Dne 12. maja so bile naslednje pri nas kupljene sree%e rzžre*»ne:
Din 2000,— št. 89,152
Din 500.— št: 1876, 1880, 8033, 8048, 13.890, »16.050, 16.062. 16.068, 17,956, 17.979, 19.126, 19.145, 19.199, 27.730, 27.752, 27.745, 27.760. 27.793, 29323, 29.223 29.240, 34.178, 35.386, 36.690, 37.763, 37.786, 38.115. 38.132. 38.135, 38.180, 39.540 46.636, 46^48, 46.651, 46.659, 46.663, 46.669, 47.430, 47.456. 48.333, 48.363, 49.425 56.047. 56.050, 57.342, 57.374, 58.854, 58.867, 58.872, 59.564, 59.573 66.440, 67.514 67.575, 68.720, 68.723, 68.727, 68.765, 68.770. 69.119, 69.186. 69.424, 69.451, 69.458 ■S9.469, 69.485, 73.782, 73.978, 75.053, 75.110, 75.139, 76.655. 77316. 77327, 77.236 77.242. 77.366, 77377, 78.055, 78.096, 84.185, 86.928, 86.959. 86.968, 86.995, 87.201 S7.251, 87.260, 87.934, 89.109, 89.114, 91.348. 96.615, 96.628. 96.638 96.812, 96.829 98.178, 98.951, 98.953, 98.970, 98.978, 98.996. 98.999.
žrebanje bo trajalo do 6. junija t. 1. in se bo vršilo vsak dan.
Onim, ki so bile srečke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke — je takoj vposlati.
Zadružna hranilnica, Ljubljana. Sv. Petra cesta 19.
pOPOLDfitVi^     j-    iMAjO uGUist y
o*
5*
Sloveti*Gi iVarcd
IsMjafa
* Zs »Narodno
- Za
Vsi 1