12. seja poslovodnega sveta SOZD Vesna Bleivveis Kaj se skriva pod pepelom? Ljubljana, 11.11. 1986 - seja poslovodnega sveta je potekala v znamenju ugibanj o kakovosti tako preteklih kot prihodnjih poslovnih dosežkov, izmenjavi mnenj o primernosti meril, uporabljenih za uvrščanje investicijskih objektov v planski akt za leto 1987 ter izmenjavi pogledov na nekatere tekoče zadeve poslovno-samoupra-vne narave. Če se sučemo okrog preteklih Poslovnih rezultatov — za obdobje januar-september, so številke zadovoljive, toda ali kaže številkam vselej verjeti - dokončnega in argumentiranega stališča tudi poslovodni svet ni sprejel. Sedanji način obračunavanja in izkazovanja dohodka omogoča vrsto transakcij, ki se kažejo v dobrem in slabem. Zato tudi sila nevtralna ocena poslovnih rezultatov jesenskega obračunskega obdobja ni nenavadna. Več poslovodni delavci pričakujejo od sprememb zakonodaje, ki naj bi bila seme, ki naj pokaže resnično kal našega gospodarjenja. Večkrat smo setvam ploskali v naprej, pšenico pa vseeno uvozili. Nekaj novosti pri združevanju sredstev za skupne naložbe oziroma za naložbe, pri katerih so udeležena tudi na ravni sozda združena sredstva. Iz osnove za združevanje sredstev je izvzet delež amortizacijskih sredstev, ki jih OZD oblikujejo na podlagi obračunavanja pospešene amortizacije; pred dodelitvijo združenih sredstev posameznemu tozdu bo preverjeno, kako se do združevanja investicijskih sredstev obnašajo ostale članice de- lovne organizacije, in brez pozitivnega mnenja komisije za ugotavljanje družbene in ekonomske utemeljenosti naložb, koriščenja združenih sredstev ne bo. Načeto je bilo tudi vprašanje načela zamenljivosti naložb v tekočem poslovnem letu. Ali uvrščati v planski akt le gradnjo tistih objektov, ki bi ustrezali merilom vnaprej določene metodologije in se s tem opredelili tudi, kaj so investicije skupnega pomena, ali še naprej po pragmatičnem načelu »vsakemu nekaj in vsi smo zadovoljni«. Očitno je, da bi nam kombinacija zaostrovanja in splošnega zadovoljstva najbolj ustrezala. Za zdaj elastičnost in prilagodljivost na področju investiranja potrjuje vsakdanja praksa. Zato naj bo soglasje — privolitev v predlagano investiranje tako po vrsti, obsegu in financiranju še naprej temeljnega pomena. Poslovodni delavci so se seznanili z več informacijami, ki se nanašajo na različna področja našega skupnega delovanja. Sprejeli so pobudo, da se nekatera vprašanja, ki so v zvezi z uresničevanjem skupne in enotne kadrovske politike, urejajo in usklajujejo tudi na ravni sesta- vljene organizacije. Podprli so pobudo za ustanovitev delovnega telesa, ki naj pripravi temelje kadrovskemu informacijskemu sistemu na ravni sestavljene organizacije. Malo pozno, a toliko bolj drastično, smo se zavedli posledic dosedanjega nezanimanja za kadrovsko funkcijo kot eno od poslovnih funkcij vsakega sistema. Brez sistematične in načrtne skrbi za kadre je vsaka strategija razvoja, na katero prisegamo s svojimi planskimi dokumenti, torzo. In nekaj dejavnosti tudi v sozdu to že postaja. Področje blagovnega prometa vedno vzbudi zanimanje za konkretne rešitve. Na tej seji so bile zlasti koristne informacije o prodaji na obroke, ki izvira iz sporazumevanja med sozdom in potrošniki, urejanju vprašanja števila posrednikov v prometu na debelo, sporazumevanja z agencijami, pooblaščenimi za izdajo kreditnih kartic glede kondicij prav tako pa tudi delitev kondicij med tozdom Investa in investitorji pri nabavi gostinske in trgovinske opreme. Še posebej pa so bile predstavljene možnosti, ki jih tožd Contal nudi pri opravljanju zunanjetrgovinskih storitev in poslov. Kar pa se samouprave oziroma izvajanja sklepov Delavskega sveta SOZD in zbora Mercator-Interna banke tiče, sta dva konkretna podatka za jasno sliko stanja povsem dovolj: Sklepe o sklenitvi samoupravnega spora- Glasiio je namenjeno na naslov: Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXIII Ljubljana, november 1986 št.: 11 zuma o ustanovitvi Mercator-ln-terne banke je v roku poslalo le nekaj ozdov (do dneva seje poslovodnega sveta samo 63), celi vrsti ozdov pa se v zvezi s sporazumom o usklajevanju delitvenih razmerij v razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke ni zdelo vredno niti sporočiti, kaj o zadevi menijo. V takih razmerah se je težko ustavljati temu, da bi človek ne pisal zbadljivk. Vsem kmetom in delavcem v sozdu MERCATOR-KIT čestitamo ob prazniku republike organi samoupravljanja in DPO SOZD ter uredništvo glasila Osnutek plana v razpravi Marko Glažar Največ o naložbah in združevanju sredstev Izvršilni odbor Delavskega sveta sozda MERCATOR-KI je poslal Članicam sozda v javno razpravo osnutek planskega akta sozda in , clovne skupnosti sozda. Prvo »ogrevanje« je bilo opravljeno sicer 26 na seji poslovodnega sveta. ča zakon in ki so potrebna za izdelavo strokovne podlage za naložbeno odločitev. Kot običajno (in tudi najbolj razumljivo je) so se poslovodni delavci članic opredeljevali zlasti 0 načrtovani realizaciji nalož in seveda tudi njihovoh virov, zato je stekla razprava o obsegu naložb skupnega obsega in o nači-nu združevanja sredstev zanje. M razlagi so strokovne službe napisale takole: v plan investicij sozda MERCATOR-KIT za leto 1987 so, od Predvidenih nalož, ki so jih posredovali posamezni ozdi, uvrščene: @ naložbe, ki so po sprejetih v srednjeročnei Prednostne. Menimo nar morajo ta merila ozirorr nost veljati za celotno □dobje, saj bomo le tal-9 1 zeljene ekonomske ir 2acijske učinke; n ® naložbe, ki se vključujejo v lote 0Vn° sistema kot ce- ® naložbe, pri katerih lahko realno pričakujemo, da bodo v prihodnjem letu pripravljena vsa tista poprejšnja dela, ki jih dolo- Sistem združevanja sredstev je že v pretekli letih dal zelo dobre rezultate, zato ga moramo krepiti tudi v bodoče, kar bo: • omogočalo hitrejšo in s tem cenejšo izvedbo posameznih naložb, • zagotavljalo pomemben vir kratkoročnih posojil za obratna sredstva. Omejitve na področju investiranja, kot jih določajo resolucije na vseh ravneh, bodo veljale tudi v naslednjem letu, zato bodo imela v denarnih konstrukcijah velik pomen predvsem lastna in združena sredstva. Predračunska vrednost vseh skupnih naložb je 28.413.000.000 dinarjev (brez računalniške opreme za AOP v višini 300 milijonov dinarjev, ki bo financirana iz lasne amortizacije). Obveznosti za združevanje sredstev v letu 1987 naj bi bile naslednje: • 50 % na osnovi minimalne amortizacije, • 40 % na osnovi akumulacije brez povišane amortizacije, oboje po zaključnem računu za leto 1986. Računamo, da bomo v 1987. letu združili približno 7,5 milijonov dinarjev. Tako združena sredstva bomo porabili za naložbe skupnega pomena. Ker pa vse naložbe v 1987. letu ne bodo dokončno sfinancirane, naj bo ostala udeležba združenih sredstev pri naložbah enaka kot letos, to je 30-odstotna, vendar mora biti s tem planom določeno, da v 1987. letu ni možna nobena zamenjava posameznih naložb. Olajšave pri združevanju naj bi Imeli: 1. ozdi iz dejavnosti industrije in kmetijstva, pri katerih letna-stopnja minimalne amortizacije presega povprečno stopnjo vseh ozdov v sestavu sozda. Ti naj bi združevali po za tretjino nižji stopnji kot ostali ozdi. 2. ozdi, ki bodo poslovno leto 1986 zaključili z izgubo, to pa bodo pokrivale članice sozda MER-CATOR-KIT, naj bi združevali le po osnovi amortizacije; 3. ozdi, ki bodo poslovno leto 1986 zaključili z izgubo in jo pokrivali sami, naj bi združevali samo po osnovi amortizacije, in to po stopnji, znižani za polovico; 4. ozdi, ki bodo imeli negativni OBS obrazec in premajhno minimalno amortizacijo, naj bi svojo obveznost do združevanja izpolnjevali tako, da bi oblikovali povišano amortizacijo do .višine, ki jim jo bo dopuščal dohodek. Poslovni rezultati SOZD MERCATOR-KIT v devetih mesecih leta 1986 _________________________v 000 din____ elementi januar - september indeks 1985 1986 1. Celotni prihodek - prihodki od obresti 2. Porabljena sredstva - materialni stroški - amortizacija - obresti za kred. za obrat.sred. 3. Dohodek (D) - obresti za kredite za OS 4. Cisti dohodek (CD) - del CD za osebne dohodke - del CD za skupno porabo - del CD za poslovni sklad - del CD za rezervni sklad 5. akumulacija 6. Sredstva za reprodukcijo 7. Izguba 8. Zaloge 9. Krediti za osnovna sredstva 10. Dclgoročni kred. za obrat. sred. 11. Kratkoročni kred. za obrat. sred. 12. Povpreč. štev. zaposl. po urah 13. Obveznosti za zapadle anuitete 14. Terjatve do kupcev 15. Obveznosti do dobaviteljev KAZALCI 1. Dohodek na delavca (din) 2. Dohodek v primerjavi s povprečno uporab, posl. sred. (%) 3. Akumulacija v primerjav z doh. (%) 4. Stopnja akumul. sposobnosti (%) 5. Stopnja reprodukcijske sposob. (%) 6. OD in SSP na delavca (din) 7. Cisti obrač. OD na del (din/mes.) 180,728.878 375,495.042 208 3,013.025 7,606.356 252 161,788.684 328,970.940 203 32,106.194 64,601.890 201 2,473,803 5,782.850 234 6,492.467 11,088.453 171 18,990.154 46,524.102 245 352.646 810.257 230 13,715.033 33,642.167 245 9,936.898 23,884.913 240 772.916 2,024.750 262 2,526.883 6,258.625 248 663.998 1,699.314 256 3,215.211 8,008.781 249 5,689.014 13,791.631 242 227.243 155.539 68 25,209.924 49,232.231 195 32,865.606 70,228.922 214 2,261.551 8,010.133 354 4,066.650 5,370.444 132 19.083 19.148 100 488.606 555.752 114 12,915.071 44,818.275 347 2,407.066 7,608.433 316 995.135 2,385.974 240 21,42 27,99 131 16,93 17,21 102 3,63 4,82 133 6,42 8,30 129 561.223 1,328.769 237 41.797 97.191 233 Rezultati, ki jih izkazuje tričetrtletni periodični obračun, kažejo zlasti v nekaterih postavkah na izboljšanje v gospodarjenju pri povečanem obsegu proizvodnje in prodaje, manjših izgubah, več ustvarjenih sredstev za poslovni in rezervni sklad in hitrejšo rast dohodka kot osebnih dohodkov. Podatki iz bilanc posameznih ozdov v našem sistemu so zanimivejši in so prikazani v analizi, ki jo te dni pošilja služba za plan in ekonomiko poslovanja vsem članicam, poslovodnih in samoupravnim strukturam. Lahko ugotovimo, da se povečuje obseg gospodarjenja, da dosegamo tudi boljše rezultate od lanskih, podatki so že realnejši od polletnih, seveda pa je spričo balansiranja prisoten sum v napihnjeni dohodek in dokazana možnost povečanja obsega obračunane amortizacije. Seveda pa je bistveno, da pripravijo na osnovi teh podatkov članice primerjave o tem, kako drugi boljše ali slabše gospodarijo, poleg tega pa so ti podatki tudi izhodišče za plan za leto 1987. Marko Glažar Po Tanjugu Podeljene nagrade Borova novinarjem združenega dela Borovo, 17. novembra (Tanjug) - Na svečani seji delavskega sveta sozda Kombinata Borovo so bile danes podeljene letne nagrade, katere ta kolektiv dodeljuje novinarjem ■ časopisov v združenem delu iz vseh republik in pokrajin, za leto 1986. Nagrajeni novinarji so: Momčilo Njezi, RIPK Bosanska Krajina, Banja Luka; Rajko Pavičevič, Gradjevin-ski kombinat Titograd; Boris Kožar iz »Varaždinskega magazina«; Taki Fundu, »lnterimpex promet« iz Skopja; Gordana Pavlovič-Pura, Mašinska industrija Niš; Jaro Novak, »Mercator-KIT« Ljubljana; Mustafa Bejtulaf, »Inteks« iz Gnjilanov in Djordje Dragojlovič, novinar »Severa« iz Subotice. Svečanosti je prisostvovala tudi Marija Todorovič, predsednica Zveze sindikatov Jugoslavije. Poudarila je velik pomen, ki ga ima delavski tisk za mobilizacijo delavcev pri izpolnjevanju vsakodnevnih nalog. Pohvalila je iniciativo Kombinata Borovo, kolektiv, ki edini v naši državi podeljuje take nagrade novinarjem delavskega tiska. Danes v Jugoslaviji izhaja okoli 4000 glasil v združenem delu, vsako leto pa prejme nagrado Borova osmerica najboljših novinarjev, ki jih predlagajo republiške in pokrajinske novinarske sekcije. Sevnica, 14.11.1986 — slovesno odprt Kmetijski oskrbovalni center Merca-tor-Kmetijskega kombinata Sevnica »V desetih letih, odkar se na ravni sestavljene organizacije združenega dela združujejo sredstva za investiranje v objekte skupnega pomena, je Kmetijski oskrbovalni center 92. objekt, zgrajen tudi s pomočjo teh sredstev,« je ob slovesni otvoritvi objekta poudaril predsednik poslovodnega odbora SOZD MERCATOR-KIT Miran Goslar. Predsednika izvršnega sveta skupščine občine Sevnica, Marija Jazbec, pa je dodala: »Postavljena je streha skladiščenju občinskih blagovnih rezerv in s tem je občina Sevnica prenehala biti ena izmed tistih redkih slovenskih občin, ki zanje še nimajo urejenih prostorov in zmogljivosti. Kmetijstvo je dejavnost, ki ji v občini Sevnica namenjamo posebno pozornost. To dokazuje tudi najvišja stopnja izh prispevka osebnega dohodka, ki jo združeno delo namenja za oblikovanje občinskega sklada za intervencije v proizvodnji hrane. Kmetijski oskrbovalni center naj bo osrednja nakupovalna hiša za vse, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Trgovci -prodajalci, zagotovite jim, da bodo vanjo prihajali brez bojazni, da v njen česa manjka, da se bodo vanjo vračali tudi zaradi vaše ustrežljivosti in prijaznosti.« Kako prodati več domačih izdelkov Andrej Dvoršak Potrebujemo pospeševalno službo in boljše trženje Bojša organiziranost Delovne skupnosti SOZD na področju prodaje proizvodov naših članic je že nakaj časa odprto vprašanje, na katero tako industrija ko trgovina iščeta ustrezen odgovor. Vse kaže, da so se mu približali na nedavnem sestanku, sklicanem na pobudo sektorja za industrijo sozda, na katerem so se predstavniki industrijskih organizacij dogovorili o prodornejšem načinu plasmaja svojih proizvodov. V strukturi celotnega prihodka sozda MERCATOR-KIT je industrija zastopana s približno 18 odstotki, kar jo postavlja po obsegu dejavnosti na drugo mesto, takoj za trgovino. Je tudi zelo pestra, saj imamo tako živilsko kot neživilsko industrijo. Velika raznovrstnost proizvodnje pa onemogoča enoten pristop v plasmaju njenih izdelkov in zahteva vsaj delitev plasmaja na živilsko in neživilsko industrijo. Znotraj teh dveh skupin obstajajo še podskupine, ki so precej pestre, zlasti v živilski industriji. Naslednja razlika je v velikosti in obsegu proizvodnje posameznih organizacij. Ko je problematiko razčlenjeval Marko Bokal, pomočnik direktorja PO SOZD za blagovni promet in edini delavec v DS SOZD, zadolžen za prodajo, je ugotovil, da predstavlja cikličnost tržnih viškov eno največjih težav za prodajno politiko. Težko je namreč osvajati nova tržišča le v času tržnih viškov, ki se ponavadi pojavljajo takrat, ko je zaradi tržne situacije (cenovna politika, dobra letina, ipd.) tudi ponudba konkurenčnih organizacij večja oziroma agresivnejša. Zato mora vsaka proizvajalka oceniti, glede na proizvodne zmogljivosti in proizvodni asortima, do kam sežejo njene ambicije. Nesmotrno je namreč razmišljati o novih trgih oziroma kupcih, če jim nismo zmožni zagotoviti stalnih dobav celotnega izbora in če bi lahko z boljšo obdelavo kupcev dosegli tako rekoč enak uspeh, ugotavlja Marko Bokal. Značilno je, da se organizacija prodaje v naših proizvodnih OZD med seboj močno razlikuje, kar je razumljivo glede na pestrost izdelkov, ki jih proizvajamo. Sama organizacija prodaje je v tesni povezanosti z distribucijo. Medtem ko so pri ambulantnih dostavah serviserji tako rekoč tudi potniki, imajo sicer proizvodne organizacije, ki dostavljajo v skladišča, zaposlene predstavnike, ki obdejujejo posamezne grosiste na določenih področjih. Tak način prodaje je bil morda v ■preteklosti zadosten, danes, ob vse hitrejšem razvoju trženja, pa zagotovo ne ustreza več. Danes ni dovolj narediti nov proizvod in potem pričakovati, da ga bo potnik prodal. Na prodajo je potrebno misliti veliko prej, preden sploh kdo začne iz- delovati kaj novega. Potrebna je raziskava tržišča. Potrebno je kupce in trg obdelati in uporabiti pri tem vse možnosti propagande, ki jih poznamo. Pomembno vlogo naj bi imel pri tem tako imenovani pospeševalec prodaje, kar pa v Mercatorju še ni utečena oblika. O tem je bilo na sestanku tudi največ govora. Udeleženci so se strinjali, da je mogoč večstranski pristop, od organizacije pospeševalne službe na ravni tozdov, do sozda ali pa kombinacija teh možnosti. Vsaka organiziranost ima pomanjkljivosti in prednosti. Prevladalo je prepričanje, da bi pospeševalna služba morala biti organizirana na ravni sozda, kar ji bo omogočalo večjo učinkovitost in nepristranskost. Mitja Ponikvar, je menil, da bi bilo smotrno oblikovati degustacijsko skupino, ki bi velikim odjemalcem pokazala široke možnosti uporabe izdelkov naše industrije, iz katerih lahko pripravljamo različne obroke od zajtrka do večerje. Ob tem pa naj bi pospeševalci obdelovali tudi maloprodajo, ki ji sedaj na milost in nemilost prepuščamo naše proizvode. Od poslovodij in trgovcev je potem odvisno, kako jih prodajajo, v večini primerov pa neučinkovito in neustrezno. Kako si sicer tolmačimo, da denimo, na polici z vini potisnejo steklenice Vinske kleti iz Metlike ali M-Agrokombinata Krško v ozadje, ko pa vemo, da kupec največkrat poseže po tisti, ki je najbolj v ospredju, če kajpak ne išče prav posebnega vina, za posebno priložnost. Isto velja za sire, mesne izdelke, itd.. Skratka začeti bi morali pri trgovini. Izobraziti in podučiti bo potrebno poslovodje in trgovce, ki morajo spoznati, če so v Mercatorjevi trgovini, da morajo dajati prednost izdelkom Mercatorjeve industrije, kajpak ob vsaj približno enaki kakovosti in drugih pogojih. Nič maj odgovornosti pa nima industija sama, ki bi morala delati bolj kakovostne izdelke in paziti, da njihova kakovost ne bi nihala, J>V sozdu imamo cel kup strokovnjakov, tehnologov in inovatorjev; ti zaradi specifičnega dela, ki ga morajo opravljati na svojih delovnih mestih, ne morejo uresničiti vseh svojih zamisli, ambicij in znanja. Prav zato je bilo dogovorjeno, da bomo v Inženiringu združili vso to našo pamet in s pomočjo teh strokovnjakov in zunanjih sodelavcev razvijali nove programe. Kajpak bodo pri njih udeleženi tudi delavci Inženiringa, a zaenkrat nas je premalo, da bi bili vsemu kos SMELT je mnogo večji, a deluje na enakih načelih«, je kratko orisal svojo organizacijo Jože Vidmar, direktor tozda. Prvi rezultati takšne usmeritve so že vidni - na področju sušenja sadja. Tehnologinja Metka Potočnik iz Delovne skupnosti sozda se je kot prva odzvala vabilu Inženiringa in ponudila zanimive programe in rešitve s področja sušenja sadja, ki so že uresničene v Hladilnici Zalog. V Inženiringu ugotavljajo, da je bila to prva lastovka, ki, kot vemo, še ne prinese pomladi. Tehnologi in drugi strokovnjaki se še vse prepočasi odzivajo na akcijo o združevanju izkušenj in pameti v okviru M-tehne, v kateri pravijo, da je dobrodošel vsak, od profesorja do kmeta in hlevarja, le da ima kakšno zamisel, ki jo je mogoče uporabiti v praksi. Vsako takšno zamisel bodo kajpak pošteno plačali, saj se zavedajo, da jo mora sodelavec »potuhtati« zunaj delovnega časa. Hkrati v Inženiringu pripravljajo evidenco vseh strokovnjakov, kar je nujno potrebno, kadar se lotevamo takšnih ali drugačnih poslov. V zadnjem času so pritegnili tehnologe, ki bodo sodelovali pri tehnoloških rešitvah klavnice M-KZ Krka iz Novega mesta. Cilj Inženiringa je, kot poudarja Jože Vidmar, doseči takšno stopnjo, da bodo sposobni speljati vsako tehnologijo od začetnih do zaključnih del in to izključno ali vsaj v pretežni meri s sodelavci iz sozda Mercator-KIT. Nič manj pozornosti v Inženiringu ne namenjajo zbiranju podatkov o novih tehnoloških rešitvah, ki jih tržišču ponujajo tuje firme. Tu skušajo vpeljevati nove pridobitve, kot je denimo, uporaba posebnih zaščitnih premazov proti rjavenju, kislinam, bakterijam in visokim temperaturam. S to novo tehnologijo so že zaščitili hladilne stolpe termoelektrarne Tuzla, poskrbeli za zaščitni premaz kovinskih delov v rudniku Tito Baroviči in v tovarni soli Soda-So v Tuzli, medtem ko so anti-bakteriološki premaz nanesli na zidove bolnice Vrbas in Novi Sad ter onkološkega inštituta v Beogradu. Kljub vsemu temu še vedno ostajajo zvesti svoji osnovni dejavnosti - uvajanju napredka v živinorejo in na farme po vsej Jugoslaviji. V Vojvodini zaključujejo farmo Irmovo, pripravljajo nove farme v Makedoniji, na Kosovem itd. V vseh njihovih objektih so upoštevana najsodobnejša načela prireje mleka in pitanje živali. Delo na njih vodijo računalniki. Rešili so tudi vprašanje gnojevke. Tu so naredili korak nazaj, saj so z moderne tehnologije prešli na staro - globoki nastilj, ki pa se je v praksi izkazal za zelo uspešnega. Ker so s svojim delom in združevanjem dobili zelo širok krog poslovnih partnerjev, prihajajo pa vedno novi, je njihovo delo postalo otežkočeno. Danes so raztreseni v teh ljubljanskih občinah, kaj to pomeni za učinkovito poslovanje, si ni težko predstavljati. Inženiring pa ne bi bil inženiring, če ne bi tudi te težave širokopotezno rešil. Lotili so se preurejanja nekdanje Blaznikove tiskarne na Bregu. Tako bodo dobili kar 2.700 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Veliko za petdesetčlanski kolektiv, a moramo upoštevati, da je to stara hiša, kjer je mnogo površin neizkoriščenih. Z Marijo Bogovčič, vodjo splošnega sektorja, in Jožetom Jerajem, pomočnikom direktorja za komercialne zadeve, pa smo se pogovarjali o nastanku in razvoju Inženiringa. Sedanja oganizacija je nastala kar iz treh »delov«. Tozd Inženirina ie nastal 1. januarja 1985, a že junija se mu je priključila skupina za investicijski nadzor iz delovne skupnosti sozda. To je tozdu omogočilo razširitev poslovanja za področje izvedbenega inženiringa. Že v času ustanavljanja in začetnega poslovanja se je izka- zalo, da tozd nima dovolj kadrov, vsaj toliko ne, kot jih zakon prepisuje za opravljanje njihove dejavnosti. Kot nalašč se je prav takrat pojavil Emona projet, ki je zašel v resne težave. Sledila je obojestranska ugotovitev, da bo obema organizacijama koristilo, če se združita. Ni ostalo le pri ugotovitvi. Rezultat združitve so polna kadrovska zasedba in nove možnosti delovanja. Sicer pa je tozd razdeljen v štiri sektorje: projektiva, izvajal- skf inženiring, tehnološki inženiring in pripravo dela ter splošni sektor, ki usklajuje in povečuje delovanje ostalih.Velja omeniti, da ima kar 50 odstotkov zaposlenih višjo ali visoko izobrazbo, manj kot popolno srednjo šolo pa le snažilka in kopirantke. Zato ni čudno, da je Inženiring v občini Bežigrad, kjer je uradno njegov sedež, veljal za organizacijo z najvišjimi osebnimi dohodki. Ti so bili v prvih devetih mesecih nekaj nad 200 tisoč dinarjev. Zelo dobri so tudi ostali rezultati poslovanja. Celotni prihodek se je, glede na primerljivo obdobje lani, zvišal za 545, dohodek za 358 in čisti dohodek za 384 odstotkov. V prvih devetih mesecih je tozd ustvaril za 62,2 milijona dinarjev akumulacije, kar pomeni, da predstavlja delež akumulacije v dohodku 25,98 odstotka, medtem ko je bil v enakem obdobju lani le 21,37 odstotka! Povečati akumulacijo in dohodek v takšnih odstotkih, pa v sedanjih pogojih gospodarjenja, ni lahko. Inženiringu to uspeva. Pogodbe, ki jih pripravljajo in s katerimi se bodo prebili na zahtevna tuja tržišča, dajo slutiti, da mu bo tudi v prihodnje. Poslovni teden tozda Steklo Andrej Dvoršak Za kupce pripravijo novosti Tozd Seklo Mercator-Mednarodne trgovine sodi s svojimi 160 delavci med manjše organizacije, a kljub temu ustvarja izjemno visok izvozni dohodek. Za letos načrtujejo kar za 14 milijcnov dolarjev izvoza, medtem ko bodo uvozili komaj za tri milijone dolarjev blaga. Enako uspešen je ta kolektiv tudi na domačem trgu, k čemur precej pripomore poslovni teden, ki ga vsako leto pripravijo v svojih poslovnih prostorih na Titovi cesti v Ljubljani. Ker je prodaja steklenih in porcelanastih predmetov specifična, so se v tozdu Steklo že pred časom odločili, da pripravi- jo tako imenovani poslovni teden, na katerega povabijo vse poslovne partnerje. V svojih prostorih jim pokažejo, kaj lahko pri njih kupijo in jim skušajo obenem na nevsiljiv način naučiti, kako se steklovina najuspešnjeje prodaja in razstavlja. Letos so povabili okoli 400 poslovnih partnerjev, od katerih se jih je tristo odzvalo vabilu. Metod Černič, direktor sektorja notranje trgovine nam je ob koncu tedna dejal, da so z obiskom zadovoljni in da ga ocenjujejo kot uspešnega. Po njegovem mnenju se je v treh letih, odkar so uvedli ta način srečanja prodajalcev in kupcev, dodobra uveljavil in se pokazal kot obojestransko koristen. »S kupci se pogovorimo o obojestranskih težavah, razčistimo pereča vprašanja, ki včasih zasenčijo sodelovanje, vendar Iz tozda Steklo v Ljubljani Sonja Petrič pa pripravimo tudi posebno izbiro blaga,- ki naše stranke pritegne,« pravi tovariš Černič. Letos so partnerjem ponudili novo blago iz uvoza, kot denimo zahodnonemški porcelan in madžarsko keramiko ter nov program Dekorja, ki se je pred kratkim preselil v Zbilje. Na police so postavili tudi precej tovarniško znižanega blaga (od 20 do 40 odstotkov), ki bo kmalu tudi na policah maloprodajne mreže. Gre predvsem za izdelke iz Hrastnika in Pančeva. Ker so v Steklu poslovni do kraja, so bile ob koncu tedna njihove police že precej prazne. Vsak izdelek z njih takoj,, ko ga začne zmanjkovati, odstranijo, da ne bi kupci naročali nekaj, če- sar jim kasneje ne bi mogli dobaviti. Ob steklenini in keramiki so na poslovnem tednu predstavili tudi nekaj izdelkov Mercatorjeve industrije, ki so jih pripravile M-Eta, M-Sadje zelenjava in še nekatere organizacije izven našega sistema, kot sta Pivovarna Union in Mesna industrija Gorica. Pri tej Steklo vsako leto kupi tudi dvometersko mortadelo, ki jo potem ponudijo poslovnim partnerjem in sploh vsem, ki pridejo na njihov poslovni teden. Biserka Grad, vodja oddelka široke potrošnje, ki vsako leto poskrbi za »spremljajoči del,« pravi, da bi želeli še več sodelovanja z industrijskimi organizacijami iz našega sistema, saj je po njenem mnenju tudi to možnost za uveljavitev Mercatorjevih izdelkov. O prijaznih trgovcih Perspektiva v steklu. Foto:>Matjaž Marinček Dobra reklama za M-Ljubljanske mlekarne Andrej Dvoršak Alpsko mleko — zmagovalec Beograda »O madona, že spet ti! Kar slabo mi postane, ko te zaslišim! Ali je že spet izšel nov Uradni list?« je bilo namesto pozdrava slišati iz slušalke, ko sem poklicala eno naših prodajaln. Tedaj mi je tudi prišlo na misel, da bi v bližni prihodnosti stopila v prodajalno in pokramljala s poslovodkinjo. Rečeno storjeno! »Kako je kaj«, vprašam poslovodkinjo. »Bodi tiho, imam že poln kufer te štacune«, mi grenko odvrne. Nehote mi misli pohitijo dve do tri leta nazaj. Takrat je še delala v komerciali. Vodila je nabavo dveh ali treh večjih tovarn. Beseda ji je gladko tekla pri dobaviteljih in kupcih. Vsak trenutek je bilo videti, da ima veselje do dela z ljudmi. Potem smo potrebovali poslovodkinjo za eno od poslovalnic. Z velikim zagonom in veseljem je prevzela to delo. Kolektiv v malem jo je odlično sprejel, pa tudi sama se je dobro počutila med njimi. Zdelo se je, da se je v trgovino naselila pomlad. Če smo hoteli organizirati posebno prodajo, na primer na kakšnem sejmu ali kjer koli drugje, je to prav gotovo prevzela ta poslovalnica. V njej je bilo tudi vedno več stalnih strank. Od kod torej nenadoma to nezadovolj-stvo?7ZA) Skupaj sva preleteli dogodke cetošnjega leta in slika je bila takoj bolj jasna. Cene se stalno spreminjajo. Ves čas moraš biti na preži, da ti kaj ne uide. S kadri v trgovini je težko. Zreducirani so na minimum, vsaj v naši specializirani maloprodaji, da so stroški čim manjši. Poleg rednega letnega popisa so letos delali še tri delne, izredne inventure. Za dve sta poskrbela uradna lista, za tretjo napačno izstavljen račun dobavitelja. Papirna vojska v zvezi s tem še ni zaključena, pa je tu že spet nov uradni list s spremembami tudi za nas. Še predno smo se znašli, je v poslovalnico vstopil tudi inšpektor. Komajda izračunane cene so romale v koš in tako, se je bilo treba lotiti novega računanja, da bo blago čim prej spet na prodajni polici. Seveda zaloge so drage, cena dela pa prenizka. Pogled ji uide po poslovalnici in se ustavi na kupcu, ki je pravkar vstopil. »Oprosti, vse so zasedene, moram iti!« in že je odhitela. Na obrazu se ji je ponovno pojavil nasmeh. Ali bo tako tudi čez naslednji dve leti? Mestna konferenca potrošnikov Beograda vsako leto, v organizaciji Centra za potrošače Zavoda za ekonomiko domačinstva SR Srbije, organizira raziskavo kakovosti mleka in mlečnih izdelkov na področju glavnega mesta Jugoslavije. Med 59 vzorci mleka in mlečnih izdelkov, kolikor jih je bilo letos ocenjevanih, so za izredno kakovost dobili priznanja tudi nekateri iz Slovenije. Ocenjujejo pasterizirano in sterilizirano mleko, mlečne napitke, fermentizirano mleko, mleko v prahu, maslo itd. Vzorce vseh izdelkov vzame posebna komisija po enakem postopku kot to počno tržni inšpektorji- Vzorce nato pošljejo laboratoriju Mestnega govedorejskega - veterinarskega centra, kajpak označene le s šiframi. Plaketo in diplomo »ZLATI POBEDNIK BEOGRADA 1986« le dobilo alpsko mleko z 2,8 odstotka tolšče in alpsko mleko z 1.6 odstotka tolšče, ki ju proizvaja Mercator-Ljubljanske mlekarne, TOZD Mlekarne Ljubljana, prav tako pa še ABC Pomurka, tovarna mlečnega prahu za kondenzirano mleko. Razen mleka je bil ocenjen tudi jogurt naše proizvajalke, ki Mercatorjev mozaik pa ga je komisija ocenila z oceno »dober«, kar je v končnem seštevku M-Ljubljansk'im mlekarnam navrglo 4,33 točk, kar je za pol točke več, kot je uspelo dobiti ABC Pomurki, ki se je uvrstila v skupnem seštevku na drugo mesto. Mlekara Zemun, ki je prikazana kot sestavni del drugega sozda-PKB, je za jogurt dobila oceno dobro, za pasterizirano mleko s 3,2 odstotka tolšče in za kislo mleko z enakim odstotkom tolšče pa oceno zadovoljivo, kar ji je v skupnem seštevku prineslo 2,33 točk, s Biititii Slavnosti Mirko Vaupotič čimer se je uvrstila na deveto mesto med skupno 21 ocenjevanimi proizvajalci. Delovni jubileji v M-Sadju zelenjavi Delavski svet delovne organizacije Mercator-Sadje zelenjava se je na svoji svečani seji spomnil delovnih jubilejev delavcev, ki so zaposleni v delovni organizaciji deset, dvajset ali trideset iet. Letos je kar pet delavcev praznovalo že kar častitljivo dobo - to je 30 let dela. (Mimogrede — delovna organizacija bo v prihodnjem letu praznovala 40 let obstoja). 30-letnico praznujejo: Avgust Dravec, Tilka Gregorc, Rezka Hed-žet, Ernest Huber in Jožefa Vahčič. Rezka Hedžet in Jožefa Vahčič sta se med tem že upokojili in njima ob odhodu v pokoj voščimo vse najboljše. 20-letnico praznujejo: Bojan Bricelj, Ivan Emeršič, Marija Hlebec, Milan Kneževič, Veronika Kopač, Anica Tošič, Živko Velkavrh in Jože Vreže. Deset let so zaposleni v delovni organizaciji: Olga Baša, Anton Bohmec, Franc Bregar, Katica Bricelj, Kati Brodarič, Ibro Dizdare-vič, Stanka Erčulj, Marica Florjančič, Ivanka Gavez, Stane Gavez, Roman Gregom, Leopold Grobovšek, Antonija Grošelj, Vida Guž-vič, Slavica Horvat, Jožefa Inglič, Jožica Janežič, Fani Kralj, Marjan Kraljič, Cveta Lazarevič, Lerka Medved, Zalka Prah, Jože Rogelj, Milka Stojčevska, Zora Strelec in Marija Štamcar. Vsem ljubilantom čestitamo. Radgonsko zlato in srebro v Škofjo Loko Jasim Mrkalj Odlikovan loški čebriček Iz leta v leto pridne roke loških mesarjev dobivajo na sejmu v Gornji Radgoni zlate, srebrne in bronaste medalje. S svojim znanjem, prizadevnostjo in vestnostjo pripravljajo izdelke vrhunske kakovosti, ki so razen z medaljami, nagrajeni tudi z zaupanjem potrošnikov po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Vzorce, po katerih ocenjevalne komisije na živilskih sejmih ocenjujejo kakovost izdelkov, te dobijo iz redne proizvodnje; nenajavljeno jih vzame Jugoinspekt in o tem naredi zapisnik. Komisija pregleda vzorec pod številko z oznako izdelovalca. Vse to po-jasnujem zato, ker marskikdo misli, da ocenjevalna komisija dobi v oceno posebej za to priložnost izdelane vzorce in so zato nagrajeni in ocenjeni kot vrhunski izdelek. Vrsto let se pojavljamo pred komisijo strokovnjakov, ki ocenjujejo vzorce iz vse Slovenije in tudi iz drugih republik. Ponosni smo, da iz leta v leto naši izdelki dobivajo medalje, ki so odraz trajne kakovosti. Vseh izdelkov iz Mercator na Gorenjskem našega izbora niti ne damo v oceno, saj so pri potrošnikih priljubljeni in zelo cenjeni in ne potrebujemo dodatne potrditve. Sploh pa je tudi nemogoče ves izbor predložiti ocenjevalni komisiji, saj imamo v svojem proizvodnem programu okrog 90 izdelkov. V zadnjem času poizkušamo s proizvodnjo tipično za gorenjsko okolje, in z izdelki, ki imajo ime pri kupcu. Pogosto se odločimo za ocenjevanje in preverjanje nekaterih naših novih, posebnih iz- Iz obveščevalca M-Ete Center za obveščanje delkov, ki vsako leto dobijo medalje in ustrezen odmev, s tem pa tudi zaupanje pri potrošnikih. Na zadnjem Radgonskem sejmu smo dobili naslednja priznanja: - zlato medaljo (že drugič) za »loški čebriček«, ki s svojo vsebino in izvirno embalažo vsako leto privablja kupce, tudi iz tujine; - srebrno medaljo za delikates šunkarico, ki tudi vrsto, let dobiva priznanja in je na trgu zelo iskana; — srebrno medaljo za šunko v ovitku, ki že s svojim videzom privablja kupce in je povsem upravičeno nagrajena; — bronasto medaljo za slovensko klobaso. Te štiri medalje so, samo del zlata in srebra, spravljenega- v »zakladnici« tozda Mesoizdelki. Samo v zadnjih petih letih je tozd dobil na sejmih za ocenjevanje mesnih izdelkov 10 zlatih ter 11 srebrnih in bronastih medalj. Vse to je le potrditev trajne kakovosti znanih škofjeloških izdelkov, narejenih po lastnih receptih in z vestnostjo vseh delavcev, od klavnice in predelave do skladiš- ča LJUBLJANA r>6 POMURSKI SEJEM GORNJA RADGONA . Z L ATA PLAKETA 22 MEDNARODNI KMETUSKO ČJV&SK* $£J£M GORNJA RADGONA Zlata medalja za čebriček ča in prodaje, da je to res, se kaže tudi v uspešnem sodelovanju tozda Mesoizdelki, ene večjih mesno-predelovalnih organizacij. Že desetletje ne pozna izgub, katerih se sorodne organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji otepajo iz leta v leto. Učenci na proizvodnem delu V času od 15. septembra dalje je bilo v delovni organizaciji M-Eta precej živahno. Učenci so se vrnili v šole po šolskih počitnicah in prispeli v delovno organizacijo na proizvodno delo. V času od 15. septembra do 31. oktobra se je v Eti zvrstilo na proizvodnem delu 85 učencev prvih letnikov usmerjenega izobraževanja Agroži-vilske šole v Kamniku. Iz tozda Mesoizdelki iz Škofje Loke Jasim Mrkalj Izdelali svoj prospekt in plakat Sodobno trženje zahteva od proizvajalca tudi sodoben pristop do kupca. Možnih je več vrst vizualnih nastopov proizvajalcev, ki v okviru svojih možnosti opozarjajo na svojo proizvodno izbiro in kakovost izdelkov. Tako tudi naš škofjeloški tozd. Proizvodno delo in delovna praksa jim morata v izvedbi omog očiti, da učenci s praktičnim poukom znanja iz tehnologije in tehnike poglobijo in to prav s konkretnim delom v neposredni proizvodnji. S tem si učenci oblikujejo delovne zmožnosti in navade, pravilen odnos do dela, tehnike in tehnologije. V decembru bodo na proizvodni praksi učenci 4. letnika. Ti pa morajo spoznati že funkcijo planiranja, raziskovalno in razvojno delo, obdelavo podatkov, dela pri manipulaciji materialov polizdelkov in končnih izdelkov, dela na delovnih mestih, organizacijo dela za predelavo in proizvodnjo živil, naloge vodje obrata in laboratorijske analize živil. S temi učenci se morajo mentorji precej bolj ukvarjati, saj morajo spoznati že zahtevna dela. Začetki proizvodnega dela in prakse so bili težavni, saj smo se vsi, tako šolniki, kot mentorji v DO srečevali s težavami in neiz-kušnjami. V šolskem letu 1983/83 smo sprejeli prve učence na proizvodno delo in sicer 21 učencev, v šolskem letu 1983/84 že 113 učencev, v letu 1984/85 86 učencev, v letu 1985/86 73 učencev in v letu 1986/87 bo na proizvod-njem delu in delovni praksi 94 učencev. Koordinacijsko delo poteka preko organizatorjev dela v šoli in dobro in z razumevanjem. Oboji se trudijo za uspeh učencev. Učenci opravljajo proizvodno delo po učnem programu. Učenci prvih letnikov so razporejeni na enostavna, vendar zahtevna in pomembna dela v proizvodnji. Velik poudarek v Eti namenimo učencem iz varstva pri delu s teorijo varstva in vsak posameznik opravlja preizkus znanja iz varstva pri delu. Poleg tega spoznajo učenci higienske predpise, ki so posebno važni pri živilski predelavi surovin, tehnologijo in samoupravno organiziranost delovne organizacije. Za opravljeno delo učenci prejmejo nagrade, ki so vezane na oceno ZU, U, MU in na poprečni osebni dohodek SR Slovenije, izplačan v preteklem letu. V zadnjem času opažamo, da je priprava na proizvodno delo, tako v šoli, kot v delovni organizaciji nujna in pomembna, če hočemo doseči cilj proizvodnega dela učencev. Učenci morajo spoznati v tem kratkem času posamezne delovne naloge na vseh proizvodnih linijah v neposredni proizvodnji. S tem pa tudi v DO spoznavamo, da pomagamo našim bodočim generacijam, ki nas bodi prej ko slej nadomestile. Za mentorje je to dodatno in veliko delo. V Eti smo imeli v glavnem marljive učence, sem pa tja so seveda tudi izjeme. Predvsem pa se zavedamo, da bosta proizvodno delo in delovna praksa uspešna, če bodo delavci za zaupano delo usposobljeni. Zato je priprava na proizvodno delo in delovno prakso že v šoli, kot v delovni organizaciji toliko bolj pomembna. Na koncu moramo poudariti, da nam ti učenci, ki so na proizvodnem delu v času naše sezone, veliko pomagajo pri samem delu. Delavci v proizvodnji naj se tega zavedajo in jim nudijo pomoč na vseh področjih, posebno naj pazijo in jih opozarjajo na varnost pri delu Kljub temu, da imamo delo z učenci, so nam zelo dobrodošli! Tozd Mesoizdelki je v tem letu prvič v svoji dolgoletni zgodovini zmogel izdelati dokaj ličen in sodoben prospekt in plakat, ki sta pripomoček za trženje in popestritev v poslovanju. Oba komercialna pripomočka naj bi kupca opozorila na visoko kakovost in prikazovanje dejavnosti tozda skozi več desetletij. Prospekt je zasnovan »skromno in razkošno.« Oblikovalni pristop je omogočil predstvitve celovite dejavnosti tozda, krajevno prisotnost in kratko zgodovino razvoja mesarske dejavnosti v vseh štirih občinah. Preko svoje zelo razvejane maloprodajne mreže je tozd prisoten celo v šestnajstih slovenskih občinah in tudi zunaj Slovenije. Snovalcem in oblikovalcem prospekta je narava izdelkov narekovala sodoben večbarven off-set tisk za prospekt. Zasnova in oblikovanje plakata sta zelo izvirna in je verjetno prvič v Jugoslaviji za tovrstno dejavnost opra- vljen večbarven tisk na sitotisku. Plakat, ki naj bi visel v vseh delikatesah, mesnicah in tgovinah, je mogoče čistiti, saj je plastifici-ran, pa tudi sanitarno-veterinar-skim predpisom ustreza. Obstojnost sitotiska na ustreznem papirju pa je tudi poroštvo, da bo plakat uporaben dalj časa. Oblika je primerna za vse aranžerske posege in ga je mogoče prikazati na več načinov. Morda bi svoje mnenje o prospektu in plakatu povedali strokovnjaki, ki se ukvarjajo z marketingom. Vsako opozorilo, kritiko in pohvalo bomo vzeli kot skupno željo, da se tovrstni način komuniciranja s kupci in potrošniki izboljša. "N V barvni izvedbi se ob prospektu pocedijo sline - to so najbrž kreatorji tudi želeli. Fotograf je bil Igor Antič Rdeča vrtnica v ptujski občini Kristina Antolič Najboljše prodajalne Občinski odbor sindikata delavcev trgovine občine Ptuj je v skladu s programom dela, opravil anketo (objavljena je bila v Tedniku), s katero so potrošniki izbirali najboljšo prodajalno v občini Ptuj. Anketa z navodili in merili za ocenjevanje se je odvijala od sredine meseca septembra do konca oktobra. Prodajalne so bile glede na vrsto blaga, razvrščene v tri skupine: tiste s prehrambenim in mešanim, tekstilom in obutvijo, ter tehničnim in pohištvenim blagom. Odziv potrošnikov je bil zelo velik. Tako so s svojimi objektivnimi mnenji pomagali pri izboru najboljše prodajalne - tiste v kateri delavci vljudno nastopajo, znajo kupcu svetovati pri nakupu blaga, mu nuditi najrazličnejšo pomoč ter skrbeti za urejenost lokala in okolice. Tri prodajalne, ki so zbrale največje število glasov (ankete so bile poslane občinskemu odboru Z malo sredstvi do nove prodajalne Stanislav Graj — M-Univerzal Lendava Železotehna v Veliki Polani 20. oktobra smo predali namenu preurejeno prodajalno s tehničnim in gradbenim materialom v Veliki Polani. Že ob lanski otvoritvi samopostrežne trgovine so krajani Velike Polane povedali, da si želijo trgovino z tehničnim blagom in gradbenim materialom, saj so Mercator v SV Sloveniji sindikata delavcev trgovine oziroma njegovi komisiji) so prejeli pisno priznanje rdečo vrtnico, ki ga že drugo leto podeljuje občinski odbor, prvouvrščena v panogi pa še nagrado v obliki vrednostnega bona za 5.000 dinarjev. Slovesna podelitev je bila v ponedeljek, 17. novembra v delavskem domu »Franc Kramberger«, kjer je sedež občinskega sveta ZSS Ptuj. Priznanje rdeča vrtnica so prejele: Stanislav Graj, naš dopisnik iz Mercator-Univerzala Lendava najbližje oddaljene od kraja deset in več kilometrov. V letošnjem letu so nam ponudili v najem izpraznjeni zadružni dom, ki smo ga preuredili v prodajne prostore. Iz M-KZ Krka Novo mesto Jože Kirm Iz Suhe krajine V okviru praznika občine Novo mesto so 28. oktobra slavili tudi Prebivalci v suhokrajinskih vaseh Žvirče in Hinje. Dopoldne ob 9. uri so v Hinjah, kjer je sedež krajevne skupnosti odprli asfaltirano cesto skozi vas. S praznovanjem Pa so nadaljevali v Žvirčah, kjer je bil sosednji del praznovanja le krajevne skupnosti. Ob precejšnji udeležbi prebivalcev in gostov so gasilci postavili smrekco na streho nove-9a gasilskega doma, odprli so asfaltirano cesto skozi naselje Zvirče in obnovljeni zadružni dom, ki so ga v celoti preuredili. V njem je preurejen zadružni bife, ki je dobil novo opremo, delno so preuredili tudi zadružno prodajalno z mešanim bla-9om. V prostorih zadružnega doma so odprli tudi prvi industrijski obrat v tej krajevni skupnosti žužemberške Iskrine tovarne »KEKO«. V njem je za-oelo trenutno delati 20 usposobljenih delavcev, sčasoma pa “o v njem zaposlenih 60 ljudi. investicija za obnovo zadruž-ne9a doma Žvirče, katerega sstnik in nosilec investicije je-i^kina temeljna zadružna orga- nizacija iz Žužemberka je veljala 36,000.000 dinarjev. Sredstva so združili Sklad rezerv občine Novo mesto, KZ Krka in Iskra-Keko iz Žužemberka. Vsa gradbena in obrtniška dela je v zelo kratkem roku iz- S proslave v Žvirčah, 28. oktobra letos / / / / / -: ^ - •7 Prodajalne s prehrambenim in mešanim blagom: 1. MIR, tozd Maloprodaja, prodajalna Koloniale, Ptuj 2. Emona Merkur, Ptuj, samopostrežba Bretje Reše Ptuj, 3. MIP, tozd Maloprodaja, samopostrežba Živila, Ptuj. Prodajalne s tekstilom in obutvijo: 1. Emona Merkur Ptuj, Tekstilna hiša Ptuj, 2. Prodajalna Peko Ptuj, 3. MIP, tozd Maloprodaja, prodajalna Zarja Ptuj. Prodajalne s tehničnim in pohištvenim blagom: 1. Emona Merkur Ptuj, prodajalna oprema Ptuj, 2. Emona Merkur Ptuj, prodajalna Tehnika Ptuj, 3. Metalka Ljubljana, Prodajno skladišče Ptuj. Naštete so le prve tri najboljše prodajalne v posamezni trgovski stroki, s tem pa ni rečeno, da ostale prodajalne v občini Ptuj niso bile v izboru. Prejele so manjše število glasov, upajo pa, da bodo prihodnje leto prav one med prvimi. Takšen način nagrajevanja trgovskih delavcev bo ostala stalna praksa odbora, seveda z izboljšavami oziroma z dopolnitvijo morebitnih pomanjkljivosti, ugotovljenih med akcijo. Prodajalna Koloniale mipovega tozda Maloprodaja v Brezjakovi ulici na Ptuju, nad živilsko tržnico v središču mesta, je prejela od vseh prodajaln, ki so bile v izboru največje število glasov. Prav zaradi tega smo dekleta - pet jih je s šefinjo povprašali o njihovem mnenju. Skromne kot vedno, pa nasmejane, da je kaj, skoraj verjeti niso mogle, ko so prejele vabilo, Preureditev smo opravili v dveh mesecih in z njo dobili približno 100 kvadratnih metrov prodajne površine in 20 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov. vedla DO Gradbenik iz Žužemberka s kooperanti. Za obnovo zadružnega in gasilskega doma, posebno pa za asfalt, so veliko prispevali prebivalci z delom in denarjem. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Novo mesto Boštjan Kovačič, pomen teh pridobitev za te kraje pa sta poudarila tudi predstavnik krajevne skupnosti Hinje in direktor Iskrine tovarne iz Žužemberka. Sodelovala je tudi godba iz Novega mesta, oktet iz Dobrepolja in šolska mladina, ki je pripravila kulturni program. Prebivalcem teh vasi bo to Celotna preureditev nas je stala približno pet milijonov dinarjev, za kar smo porabili lastna sredstva. V poslovalnici sta zaposlena dva delavca, načrtovani mesečni praznovanje ostalo v lepem spominu, ker čutijo, da se je le začelo premikati. Siti so namreč že bili praznih besed o pomoči tem zaostalim predelom Suhe krajine, kjer se je v nekaterih vaseh število prebivalcev zmanjšalo za več kot polovico. Krajani Hinj pričakujejo tudi izpolnitev obljub podjetja No-voles, da bo v Hinjah zgradilo svoj obrat. Te pridobitve v tej krajevni skupnosti pomenijo nov žarek upanja za razvoj na vseh področjih življenja prebivalcev teh krajev in upajmo tudi zmanjšanje odseljevanja ljudi. naj se udeležijo podelitve priznanj. Sprva so menile, da je pomota. Tudi tisti, ki nikdar niso obiskali te solidne prodajalne, bi jo zlahka prepoznali po vljudnih in ustrežljivih prodajalkah, ki znajo prepričljivo in zanesljivo svetovati pri nakupu blaga. Dekletom iskrene čestitke. Samopostrežba Živila je v akciji prejela tretje največje število glasov potrošnikov. Je tudi tretja največja samopostrežba na Ptuju. Zasluga za dobro in solidno postrežbo in dobro založenost je prav gotovo zasluga vseh 33 zaposlenih. V njej dobite vse za gospodinjstvo: od mesa, zelenjave in ostalega prehrambenega blaga do stekla, porcelana in nekaj tekstilnega blaga. Okrepčate se lahko tudi v njihovem bifeju. Resen in na videz strog šef budno spremlja poslovanje v svoji enoti in skrbi, da njegove »čebelice« pridno in skrbno delajo.Tudi njim iskrene čestitke. Prodajalna s tekstilnim blagom Zarja na Srbskem trgu na Ptuju slov po vsej občini in prijazni postrežbi prodajalcev .Tu se še posebno radi ustavljajo in nakupujejo preprosti kmečki ljudje. Ti so nekoliko bolj skromni, nevajeni modnih novosti za vsakdan. Mlade in prikupne prodajalke znajo z izbranimi besedami pritegniti kupce vseh starosti in skromnosti. Že pred približno tridesetimi leti so prejeli pisno priznanje za najboljšo postrežbo in aranžira-nje na okrajni gospodarski razstavi. Nato so prejeli še dvoje priznanj v letih 1954 in 1956. Tradicija se torej nadaljuje iz generacijo v generacijo bi lahko temu rekli. Iskrene čestitke! promet pa je šest do sedem milijonov dinarjev. Želijo si, da bi ob trgovini na prostem ogradili še prostor za gradbene materiale kot so opeka, les, železo in drugo. Iz ptujskega tozda Maloprodaja Kristina Antolič Nova razširitev V tozdu Maloprodaja delovne organizacije MIP Ptuj vedno znova presenečajo potrošnike z razširitvijo svojih prodajaln. Tokrat so razširili samopostrežbo Oskrba v Turnišču, na obronku Ptuja. Bruto površina obsega 272, prodajni prostor pa 138 kvadratnih metrov. Bife, ki so ga zgradili na novo, meri 31,5 kvadratnih metrov. K temu sodijo še garderoba in sanitarije k bifeju. Predračunska vresnost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del znaša sedemindvajset, z opremo triintrideset milijonov dinarjev. Z razširitvijo načrtujejo povečanje prometa za približno trideset odstotkov. V samopostrežbi je ostalo isto število zaposlenih, medtem ko so v bifeju na novo zaposlili dve delavki. V tozdu Maloprodaja načrtujejo (bolje rečeno: imajo v planskih aktih zapisano), da bodo nadaljevali posodabljanje prodajaln v mestu in na podeželju. Še tako majhna sprememba razveseli ne samo potrošnika, temveč tudi delavce v teh enotah. Pravnik svetuje Sergej Paternost Kakšna je razlika med tekočim računom in hranilno knjižico? V bistvu gre za dva različna bančna instrumenta s povsem različnim namenom. Hranilna knjižica je klasična oblika varčevanja v banki in je postala instrument poslovanja in tekoče porabe sredstev. S hranilno knjižico je mogoče dvigati sredstva v katerikoli banki v Jugoslaviji, ponekod pa tudi na poštah. Za poslovanje s hranilno knjižico je treba poznati le številke. Večina varčevalcev se je odločila za ta način predvsem ob usmerjanju izplačil osebnih dohodkov preko banke. Tekoči račun je druga oblika poslovanja z denarjem. Uporabnik shaja tako rekoč brez banke. Od časa do časa mora res priti v banko po nove čeke ali po gotovino, vendar pa vse večje nakupe in plačila opravi s čekom. Druga prednost tekočega računa je tudi v tem, da osebnega dohodka ni treba vpisovati. Poslovanje s čeki je bolj varno. Imetnikom tekočih računov so ob vsakem času na razpolago vsa sredstva, ne da bi moral v banko. Imetnik tekočega računa lahko pooblasti banko, da mu plačuje razne občasne obveznosti, kot so voda, elektrika, stanovanje in drugo.Z dovoljenjem banke lahko imetnik tekočega računa do določenega zneska prekorači kritje na svojem računu. Iz vsega povedanega lahko ugotovimo, da ima za tekoče poslovanje tekoči račun določene prednosti pred hranilno knjižico, ki pa bo še vedno namenjena raznim oblikam varčevanja. Omeniti velja še tako imenovane uvožene »plačilne kartice«, s katerimi je mogoče plačevati blago in storitve pri nas in v tujini. Takšno obliko plačevanja pripravljajo tudi naše banke. Z leti bo spodrinila tekoči račun, predvsem zaradi enostavnosti in udobnosti. Jesenski izlet v Baranjo in Slavonijo Fani Papler Klub upokojencev Megleno hladno jutro je bilo 22. septembra, ko smo se zbrali na železniški postaji, kmalu nato pa se je zasvital krasen sončen jesenski dan in nas spremljal na vožnji z avtobusom preko Zagreba, Kutine, Virovitice do farme Sankovac pri Podravski Slatini. Na tej farmi je zaposlenih 160 delavcev, ki letno vzgojijo 75 tisoč svinj, od tega 25 tisoč plemenskih, kar predstavlja 40 tisoč ton mesa letne proizvodnje. Vožnjo smo nato nadaljevali v Dolnji Mihajlovac, Valpovo in v Osijek, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo si ogledali živalski vrt v Kopačkem ritu in se popeljali z ladjico Lisko. Preko 26 vrst raznih ptic je našlo tukaj svoje zatočišče, v okoliških gozdovih pa živi še 7.tisoč jelenov in 4 tisoč divjih svinj. Po ogledu Kopačkega rita smo se ponovno vrnili v Osijek in naslednji dan nadaljevali vožnjo v Beli Manastir ter si ogledali mlekarski kombinat Belje. Kombinat poizvaja okoli 18 milijonov litrov mleka letno, ima 12 tisoč hektarov posejanih s pšenico, sladkorno peso, nadalje plantažne vinograde, tovarno sladkorja, vzrejo prašičev itd. Tudi tu so nas lepo sprejeli in nas popeljali na ogled obrata mlečnih izdelkov, ki deluje že od leta 1912. Z rekonstrukcijo in modernizacijo so uspeli povečati M-Konditor v stiku s trgovci Alenka Medved — M-Konditor Obisk poslovodij Novoletni prazniki so pred durmi in v M-Konditorju že razmišljamo, kako čim bolje zadovoljiti vse potrebe Ljubljančanov v tem času. Mercatorjev mozaik proizvodne zmogljivosti, tako da letno lahko predelajo 32 milijonov litrov mleka v trde, topljene in krem sire ter maslo. Proizvodnjo sirov smo si ogledali s posebnim zanimanjem in jo primerjali s tistimi, ki jih poznamo iz domače organizacije. Po ogledu Belja smo se odpeljali nazaj v Osijek ter v Dakovo, kjer smo si ogledali katedralo. Gradili so jo 16 let, od leta 1866 do 1882, največ zaslug za gradnjo pa je imel bogoslovec Josip Juraj Strossmayer, rojen 1815. leta v Osijeku. Lepo sončno vreme, nas je spremljalo ves čas izleta ter nam vlivalo dobro razpoloženje, tudi na poti nazaj. Vožnja po nepregledni magistrali je hitro minila. Spoznali smo kraje v Slavoniji. Lepa je ta dežela in rodovitna, videti pa je bilo tudi še veliko neobdelane zemlje. Zmajčkov butik izvrstnih slaščic poznajo že tudi najmlajši, žal pa le težko najdejo njegovo prodajno mesto. Mercatorjeve poslovalnice se kar ne morejo navdušiti, da bi tak butik odprle, čeprav je tudi res, da so nekatere prodajalne izredno majhne in da je včasih težko najti prostor ali primerno vitrino za slastne Iz tozda Indus v Kopru Sergej Paternost Kotiček Gorenja v M-Nanosu Prejšnji mesec je bil v prostorih Železnine v Kopru, ki sodi v tozd Indus Koper, organiziran kotiček Gorenja. Nanosove vesti Med obema organizacijama je bilo dogovorjeno, da bo Gorenje v Indusovi poslovalnici v Kopru organiziralo stalno razstavo vseh svojih izdelkov. Gre za stalno predstavitev prodajnega programa Gorenja. Kupec dobi celovito informacijo o proizvodnji Gorenja in lahko izdelke tudi kupi. Na voljo so mu mali gospodinjski aparati, pralni in pomivalni stroji, hladilniki, zmr-zovalniki, vse vrste štedilnikov, pa tudi kopalniška in kuhinjska oprema. Gre za široko prodajno akcijo Gorenja. Kotiček v koprski Železnini ob Ljubljanski cesti je prva tako organizirana prodaja Gorenja na Primorskem. Ob otvoritvi kotička Gorenja v Železnini v Kopru predstavnik Gorenja pojasnjuje problematiko proizvodnje in prodaje Iz tozda Preskrba Portorož Sergej Paternost Obisk v obalni temeljni organizaciji V mesecu oktobru je bil strokovni kolegij M-Nanosa organiziran na obalnem področju. Udeleženci kolegija so si najprej ogledali prvi kotiček Gorenja v Železnini v Kopru, nato pa še novi market v Jagodju v Izoli. To je sodobno 'in funkcionalno urejen lokal, ki ima 350 kvadratnih metrov prodajnih in 240 kvadra- tnih metrov skladiščnih površin. Je izredno dobro založen z vsemi mogočimi prehrambenimi izdelki. Udeležence je predvsem presenetil izredno bogat izbor svežega mesa. Po končanem kolegiju smo se okrepčali v gostinskem obratu Pirat v Piranu, nato pa nam je neutrudni direktor tozda Preskrba, Maks Mauer, omogočil ogled igralnice (casina) v hotelu Metro- pol v Portorožu. Že sama stavba je na nas napravila izreden vtis, ko pa nas je postojnski rojak, direktor igralnice, Nino Spinelli popeljal po njenih prostorih, kjer so prvi gostje že igrali, ni bilo začudenja ne konca ne kraja. Dobro razpoloženi in polni novih doživetij smo se v poznem popoldnevu vrnili na svoje domove. tortice, hrustljave zavitke in dehteče, sveže krofe. Z dobro voljo se lahko veliko stori, je moto vseh delavcev v majčkovem butiku. Čeprav se vsega res ne da narediti čez noč bo s skupnimi močmi in dobrim sodelovanjem s poslovodji in ljudmi, ki skrbijo za izbor v poslovalnicah tozda Golovec, mo- goče še veliko spremeniti. Zmajčki mislimo, da se bo našel kotiček za ZAMAJČKOV BUTIK. S posebnimi dodatnimi dostavami po 12. uri bodo Zmajčkovi serviserji poskrbeli, da bodo sveže, še tople dobrote dostavljene na prodajno mesto tja do zgodnjih popoldanskih ur. Da bi se vse to dogovorili, smo se zbrali na kratki predstavitvi v M-Konditorju, kjer smo poslovodjem tozda Golovec pokazali našo proizvodnjo peciva in sladic, v živo in z diapozitivi. Prijetno sladko je dišalo in naše srečanje bo vsem ostalo v spominu kot koristno, zlasti za medsebojno spoznavanje in boljše sodelovanje. VtUKA/J 'ISžPEDfe. “LOVILO k,R.liA»JK£) StSTAVIUA IN tu SALA : MaiA HOofVAR PRltobA ULOV ŽSET“ 6oG BI6IKj£L RO&IOO H0£)oO IMi TII.H&KA IGRALK* TUfctO£X fiORA V |vi(M 51M ACv\-HthlOOlOA /M ki-1 TAHlOtS - ru. DTtP ClAMt IVI PoVtAb. HL£-£A. ^APU' ČILO A Ut, L, HtRA t>lL R.OK1 VO.KO llTO NAiiv VtSOLO. PSiČcA liOLŽifJA- RAbO BouboU ▼ 1 I plahta ITM£C T£3tA PHBA • Uit IS/I ?AbOL- »ITtV ŽIV^LS. W°SA ^tLAVtA I0A tTEtH1 toRAtOA ifePLl A ^£KA ?>UOJr| Strat -lToR.I> VRSTA pravu: vrne OJHRT- UidA POLOTILO PUCIMI - ?£.VA OlPtRA tLAVM) iTtVlJIK UfeLbAU- RUStvi VLADAR. 'fchoVl VRSTA X£>RA -VILA MULA NORR.L ALfRt-D NOVA , GORIČA (9.. ČRKA Mic (Mt Bolcar. PRL65fcD. tu v rova PRVi l£talp.c i vo Lola bi L ŽLLKJ-MAPtl-Uvfc $T. t>0L|. Hi RA ra MURSKA SoftoTA MNoilČ POKOL BUAilLS. PRISTA -MtlČ^ KVARrT. ISRAi OSLOVSKO OGLA - Ihmi MARKO MATLA- ČBtO •SPtieMLT. BLISKAM 3L ra MUbtUTt PoKoii Sklldit. TAKOmS ŽVfit VRSTA PRlHoR,- VIMa bMAW|- T-tV obiral. Alti wi?iČ OPOZORILO ADAM BORoRjC Marko OkfiRAJ /(.SAMOS GRŠKA ČRKA ra LtTMI ČAS STARLT. AHLr.. Tl L M UMiRLI SLOVflUS. BRAMA ~ Tl K. MRAK 1 - + - ra TA.DMTA cRKA ARSCS -b£. 0V£K, VRSTA Kislice siAB UČE kje c A. ‘N A' SAMOCL- tutram. PADAVIC feObLC PL£V£L ČLOVtR. v (Mn i M LA DOS. O RANTE OARAbA SVINTE OMA - SSlSoV VAD£- VEK. 'I-SAM- NfHSK.1 PRED- LOG •tapraki. OTOK PIVSK./ VZKLIK Bol£E£W SKLJRDV MORSKI RAK. SNOBIST DANEV 0Č£ ŠREDlČ. VRTENTA PER10A- TA ŽIVAL PRITR,- blLNICA, R.UDOLP VALENT NAROD. ARMlTA KOPNO ^ OBDANO A VODO 05vc,A R RAY ICA E --LOVAC. Nagradna križanka HP Kolinska Za nagradno križanko HP Kolinska, Ljubljana, razpisujemo 10 nagrad. Katerih pet reševalcev bo dobilo po enega izmed petih paketov izdelkov, Kolinske ali po eno izmed petih Reklamnih kap CUNGA-LUNGA, bo seveda določil žreb. Križanko rešite in jo najpozneje do 10. 12. s pravilno izpolnjenim kuponom pošljite na naš naslov: Mercator, Studio za EP, Breg 22, Ljubljana. Na kuverto poleg naslova pripište »Nagradna križanka HP Kolinska«. Maja Hočevar sc pr- C-rSA § Tr M M Sp s: HfJUtt IWI Sv 8& S T S/ iz. As tr- A L K r s A s M e. M As SL KI As p O. , S 4 A U -r U •3- -č -G- te.- © I°s A- i & A L Av •«U KI A. C. € n v O- M- r- (L M 5^ As T O KI sr. — t € MfL O C. -g 0 Sr A M A P i M A mW S & 2> 0- .A S K. A S ? T 1 B. t i- A S T A L I IS KI As ss f t iz If u. As u. 1 # T t P IS ‘3 r> . N, E As e (L A E- IZ 0 t T * KI A r 1 C As 2. g 0 T 0 M St sa i A P S * 0 As P e Ki K* ifr A f T A T A s? P O p Ki As L K ( sr M As MjSŠlŽ A. s 0 UL O L- ELl ■■■/ m <> , T" A T A §■ s. T A M l 0 (1 S. T 0 Ni S 'a A T ! o M M KL si- Sl r srjy tt^ $ L. A IZ IVI p A M , 4 (La in L. P 6- A tz T . A Ki T 1 SL K E iz - O’ II t As J )■ t A s T ta n’ 33 TJ ^ ^ <£< (D 5‘" 'oj! < 3 O' 0)< < ?r CD ?r S; 0) 3