jztiaja vsak dan .večer izvzemši nedelje in praznike ter velja po potti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za;četrt leta 6 K 50h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto J4.K\ zaj30lliei3312 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko ie'o leto 30 K. - Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je v Knaf lovih ulicah št. 5. — JUpravništvu Jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon iL 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Slovenskim volilcem slovenskih mest in trsov. Pri deželnozborski volitvi dne 28. februarja 1908 ste šli navdušeno in neustrašno v boj za sveto slovensko stvar in vsled svoje narodne zavednosti preprečili poskuŠeni atentat na slovenski značaj naših slovenskih mest in trgov. Povsod ste stali v boju kakor skala za naše slovenske kandidate proti raznim rneodvisnimu kandidatom, ki so pod krinko svoje „ neodvisnosti" hoteli zanesti v vaše vrste neslogo in zmešnjavo, ki so računali na vašo narodno mlačnost in hoteli tako oropati vaša mesta in trge uajlepšega pridevka: slovenskega imena. Vi slovenski volilci slovenskih naših mest in trgov pa ste v svoji narodni zavednosti opazili pravočasno to grdo nakano ter 8 svo o narodno disciplino pripomogli do zmage izvoljenim slovenskim kandidatom naprednega mišljenja, s tem pa obenem dali zas'uženo lekcijo ne samo „neodvisnimu kandidatom, temveč posebno tudi vsi oni Čudni družbi, ki se je z vso vnemo poganjala in pehala za iz volite v „neodvisnih" kandidatov. Vaša zasluga je, da v vaših slovenskih mestih in trgih Še vedno ponosno plapola belo-modro-rdeča zastava in ne Črno-rdeČa-zlata poleg belo-rumene. • Veliko je bilo sovražnikov, a tem bolj Častna je zmaga, katero ste izvojevali. Slovenski vol lci slovenskih mest in trgov! V slovenskih svojih srcih najdete najlepše zadoščenje za svoj možati nastop za slovensko stvar, naša dolžnost pa je, da vam javno priznamo, da je zgodovinski dan 2 8. svečana 19 0 8 na- šel slovenske volilce slovenskih mest in trgov pripravljene na braniku za slovenske svetinje. Za sijajno izpričano narodno zavednost vam izrekamo slovensko zahvalo in vam kličemo: Naprej zastave Slave! V Ljubljani, 29. febr. 1908. Slovensko đruStoo v LJubljani. Volitev v umi. Idrija, 1. marca. Idrija je poleg Ljubljane gotovo najbolj politično izšolano slovensko mesto. Izmed 354 volilcev jih ni bilo 50, ki bi se ne bili že sami odločili za to aH ono stranko in med temi je kakih 30 uradnikov-nedomačinov, ki se še niso prilagodili našim razmeram. Zato napredni agitatorji niso imeli posebnega dela. Dosti več podplatov pa su izbrusili in dosti več pisem so pisali klerikalni voditelji (gospod Osvald že ve, kateri), — hoteč s hinavskimi pretvezami prodreti napredne vrste. V to svrho so izdali tudi nesramen pamflet proti narodnu-napredni stranki in vsa ta gnojnica se je končno izlila v enako nesramen slavospev bivšemu klerikalnemu poslancu. K temu rečemo samo to: ako bi ta ('fkari imel kaj časti v sebi, ne bi smel dopuščati, da se kaj takega tiska, toliko manj bi se sam smel hvaliti s takimi deli, ki jih niti med dobra dela usmiljenja ne moremo prištevat i, kaj še med zasluge — politika. — In koliko glasovnic so imeli ti klerikalni poštenjaki ?! Če se jim je zdel kak naš volilec le količkaj omahljiv, že mu je ta ali oni klerikalni pisareek stisnil v roke glasovnico, seveda na njej zapisano njegovo prečastito ime. Ali vzlie vsemu upiranju se hode treba posloviti od častnega mesta deži-inega poslanca. Ti nehvaležna Idrija! Toliko dobrot ti je storil On, ti pa mu niti tega ne privoščiš, da l>i še nadalje smel po 10 ur nepremično stati v deželni zbornici; ne privoščiš mu, da bi še nadalje smel v deželnem zbora kranjskem staviti obstrukcij-ske predloge v korist c. kr. rudn. učiteljem v Idriji; ne privoščiš mu, da bi še nadalje- smel zamujati vlak na pota k važnim avclijencam ; ne privoščiš mu, da bi kot deželni poslanec torej kot zaupna oseba še nadalje mogel metati polena pod noge idrijskemu delavstvu, borečemu se za svoj obstanek; skratka, Idrija, ti si naj nehvaležne j še mesto na svetu, ker svojemu največjemu dobrotniku ne privoščiš drugega kot — penzi-jon! Petkova volitev je torej odločila, da dekan Arko ne bode več idrijski deželni poslanec; kajti socialni de-mokratje so ravno tako zavezani (ne s pogodbo, pač pa vsled svojega odločno protiklerikalnega stališča), voliti naprednjaka Gangla, kakor bi bila naša stranka volila socialnega demoktrata Kristana, če bi bil on prišel v ožjo volitev. To je tako jasno, (h; nam o tem ni treba izgubljati nepotrebnih nadaljnih besedi. Povedati pa moramo javnosti, kako se je pri teh volitvah obnašala naša slavna vlada. Kakor povsod, lako je tudi pri nas ta zaščitnica postav kolikor le mogoče šla na roko klerikalcem. Da si ni mnogo storila iz tega, če je malo preskočila plot zakona, temu se ne smemo preveč čuditi, če ne bo g. okrajni glavar Ekel — hud. Ker pa pri uredništvu »Slovenskega Naroda« nima tiste moči, tudi če bi prišel v uniformi, ves obložen s križci in medaljami, kakor kot volilni komisar v volilni dvorani, se vendar drznemo navesti slučaj, ki razločno kaže, da mož, odnosno njegov šef, pozna vse postave in se tudi po njih ravna. Evo ga! Iz volilnega imenika sta bila izpuščena dva c. kr. rudniška učitelja. Okrajno glavarstvo je ustreglo naši reklamaciji ter odločilo, naj se obadva vpišeta v volilni imenik. Proti tej odločbi se je pritožil klerikalni paznik Ivan Pe-trič. češ, da sta še mladoletna in vsled tega nista upravičena voliti. In glej, slavno deželno predsedništvo je hlastno pograbilo ta ugovor ter ukazalo, naj se učitelja ne vpišeta v volilni imenik. Priporočali bi slavnemu deželnemu predsedništvo, odnosno glavarstvu^ naj pogledajo gospodje v kako zbirko odločb upravnega sodišč;., morda se jim posreči najti mesto, ki pravi, da so državni uradniki (in to sta reklamirana c. ki*, rudniška učitelja), volilni upravičenci ne glede mi fizično polnoletnost. Najlepše pri celi stvari je pa to, da se je proti vpisu učiteljev pritožil ravnog. Ivan Petrič, ki niti volilec ni. Stvar je namreč laka. Volilni imenik se je sestavljal na podlagi dat c. kr. davčnega uraHa v Idriji. V davčnih knjigah je bil vpisan Ivan Petrič kot posestnik, ki plačuje na leto toliko in toliko davka. Znano pa nam je bilo, da ta Ivan Petrič nima nikakega posestva, pač pa njegova mati. Vsled tega se je od naše strani vložila pritožba na okrajno glavarstvo z zahtevo, naj se Ivan Petrič črta iz volilnega imenika. Glavarstvo pa nam je odbilo pritožbo sklicuje se na poročilo davčnega urada, glasom katerega plačuje Ivan Petrič 8 K 55 vin. davka. To se nam je zdelo nemogoče. Vprašali smo na kompetentnem mestu, ako morda Ivan Petrič plačuje osebno dohodnino. Niti vinarja. Morda je pa vendarle posestnik f Pregledamo zemljiško knjigo. Ni ga zemljišča, ki bi bil I. P. pri njem vpisan kot lastnik. Preskrbeli smo si o tem pri sodišču uradno potrdilo. Pri tem pregledavanju pa smo prišli na to, da je L P.-eva mati z darilno pogodbo za slučaj smrti z dne 20. marca 1903 izročila posestvo svojemu sinu, toda to posestvo pride šele po njeni smrti v sinovo last, danes pa je še mati lastnica, ona uživa zemljišče in ona odrajtuje davke od nje^a. Takoj so se nam odprle oči. Ko se je navedena pogodba naznanila davčnemu uradu radi odmere pristojbin, takrat se je I. P.-a pomot no vpisalo v davčnih knjigah kot lastnika. Vsled tega smo vložili na deželno vlado pritožbo zoper odločbo okrajnega glavarja in tej pritožbi priložili uradno potrdilo, da I. P. ne poseduje nikake nepremičnine. Opozorili smo deželno predsedništvo na napako v davčnih knjigah, in prokleta dolžnost vlade je bila, da se ponovno obrne na davkarijo in zahteva pojasnila. Ali deželno predsedništvo je bilo tako komodno ali bolje rečeno pristransko, da se je balo tega pojasnila, ker bi vsled njega moralo odločiti, da se klerikalec I. P. črta iz volilnega imenika in bi hkra-tu moralo odbiti od nevolilca Petriča podano pritožbo zoper vpis dveh naprednih učiteljev. Deželno predsedništvo je kratkomalo odbilo našo pritožbo, »ker plačuje ta (I. P.) po izkazu c. kr. davčnega urada (namreč ])o prvem pomotnem izkazu) potrebni davek, katera okoliščina ni ovržena po dedukcijah iz posestnih razmer«. Kaj ne, jako učeno povedano?! Novopečeni g. baron Schwarz in g. baron in spe Ekel, vprašamo vas, ali sta morda že kdaj slišala, da kdo plačuje zemljiški davek od zemljišča, ki ga nima, ali hišno-najemni davek od hiše. ki ni njegova? Ne? Mi ludi ne. (V torej I. P. nima zem- ljišča, nima hiše, utegne imeti kveč-jem osebni dohodnini podvržene dohodke ter plačuje davek od teh. Pa tudi to ne more biti, in to bi moral vedeti tudi zadnji, deželnovladui uradnik, da v skali o odmeri osebne dohodnine ni najti postavka od S K 55 vin. — kakršnega baje plačuje Petrič. Taka komoditeta, oziroma pristranost, je naravnost škandalozna ! In glavar Ekel je še hud, če se mu pove resnica v obraz! Imamo še nekaj enakih slučajev, pa te si prihranimo za prihodnjič. Deželno predsedništvo je torej odloČilo zoper nas. Ker so te odločbe »končno veljavne«, smo izgubili par volilcev, klerikalci pa so se veselili, da se jim je s pomočjo vlade posrečilo prislepariti en glas. Vendar so se ure-zali. Ko je namreč I. P. prišel na vrsto, da odda svojo glasovnico, je naš zaupnik protestiral proti temu ter zahteval, naj komisija odloči, ali mu pristoja volilna pravica ali ne. Utemeljeval je to svojo zahtevo z določbo § 33. deželnozborskega volilnega reda, ki pravi pod lit. e), da določa volilna komisija, kadar se pri volitvi ugovarja zoper volilno pravico kakšne v volilni imenik vpisane osebe, ako je ta oseba od tistega časa, ko je bil ustanovljen volilski imenik, izgubila katero k volilni pravici potrebno svojstvo. Kaj pravite, ljudje božji, aH ne velja to tembolj v slučaju, če ta oseba nikdar ni imela k volilni pravici potrebnega svojstva. Volilna komisija je seveda odločila po posta vi, to se pravi, da ni pustila I. P. voliti, četudi je »kunštni« c. kr. okrajni glavar trdil, da je njeno postopanje nezakonito. Ker je naš zaupnik zastopal svoje pravno naziranje in napadel deželno vlado, mu je glavar zagrozil, da ga da iztirati iz volilne dvorane, ker se ne spodobi okrajnemu glavarju očitati, da ne pozna postave. To se drzne storiti tisti okrajni glavar, ki mu je celo deželni predsednik, kakor je baron Schwarz, moral razveljaviti odločbo zoper učitelja Silvestra, kot protizakonito. Ta bi bila lepa, da bi morali molčati, če vidimo, da se najjasnejše zakonske določbe teptajo z nogami. Iz navedenega lahko razvidimo, kaj nas čaka, če bi tudi po mestih zmagali klerikalci, zaščitniki in obenem varovanci sedanje vlade! Zato pa loj na nož takim zaveznikom! Idrijski zavedni volilci! Druga mesta so že storila svojo dolžnost, glejmo, da se jim pridruži dne 3. t. m. tudi naše mesto. Skrbimo, da se nam LISTEK. ljubezen Končano« Klare. XIII. (Dalje.) Po dolgem molku je prijela Ivanka svojo sestro za roko in jo je vprašala: >/Jorej res nisi še ničesar priznala marki ju?« »Ničesar.« »Ti misliš, da tudi ni še ničesar uganil in da še ničesar ne sluti?« »Saj sem ti že rekla, da me pravzaprav niti ne pogleda. Nikdar se ne zmeni zame. Komaj da mi tako mimogrede privošči kako besedo.« >:In tvoj mož?« »Tudi Hrast ničesar ne si nt i. Pritožuje se, da ga ne ljubim in očita mi, da sem sicer vzorna gospodinja, a da se mu umikam in se mudim |SDia pri marki je vi družini. Danes misli, da sem ga vzela samo zaradi tega, da bi dobila pristop v višje kro-Danes še ni ljubosumen na mar-fcija samega, a že je ljubosumen na ^arkijevo družino sploh. Kdo ve, če 26 čez nekaj dni ne ugane resnice. Zdaj misli, da sem častihlepna in ni-enaerna, med tem ko sem samo :;a-|iubljena. Morda zasluti že jutri svoto zmoto in zagleda resnico.« »In kiij misliš storiti, draga moja Klal iea ?« »Sama ne vem, kaj bi storila. Glava mi je težka samega razmišlje- vnnjn in srce mi je težko zatajevanih in prikrivanil] bolesti.« Zavladal je zopet molk. Ivanki je obupni položaj njene sestre pregnal vse nežne občutke, videla je pred seboj samo realne razmere in prendarjala o njih trezno in mirno. »Kaj mi svetuješ, Ivanka ?« je naposled vprašala Klarica. »Ti si modra in izkušena, svetuj mi, kaj naj storim.« »Prendarjala in razmišljala sem pravkar, kaj bi ti svetovala. Pokazala si, Klarica, da si hrabra. ZImm-j svoje moči in stori še en korak.« »Kaj naj storim ?« »Stopi pred svojega moža in priznaj mu vse, odkritosrčno in brez ovinkov.« »Ivanka — kaj vendar misliš,« je vsa prestrašena vzkliknila Klarica. »Kako mi moreš kaj takega svetovati.« »Kaj pomeni moj svet? 7j njim sem ii samo rekla: Hodi poštena. Poznam te in veni, da boš storila ta korak prej ali slej.« »Ni mogoče , ni mogoče,« je vzdihavala Klarica. »Tega poguma ni mam.« »Pač, imaš ga,« je ugovarjala Ivanka. »Razumem, da se sramuješ, saj hi s tem priznala, da si varala Hrasta, ko si mu priznala, da ga lju- biš. A to priznanje bi ti bilo v čast. približalo bi te tvojemu možu in zavarovalo bi te pred izkušnja vam i, ki te morda še obidejo. Danes se marki še zate ne zmeni — jutri morda - pozna, da nisi samo mila, ljubezniva in nežna, ampak da si tudi lepa, kakor m a h »katera žena in kdo ve, kaj bi se potom zgodilo.« »Ni mogoče, ni mogoče,« je ponavljala Klarica. »In čemu vse to?« »Ker je to edini način, da zavaruješ svojega življenja usodo pred nesrečo, ki te sicer gotovo zadene.« »Ah, ko pa ni mogoče, Ivanka. Pomisli, kaj bi rekel Hrast, če bi mu to priznala.« »V prvem hipu bi bil seveda nevoljen in užaljen. Kakor ga poznam, bi morala slišati tudi trde besede. A Hrast je razsoden mož. Ko se umiri, ko se poleže njegova prva jeza, spozna, da je tvoje priznanje, storjeno iz svobodnega nagiba, najboljši dokaz, rta nisi niti trenotek pozabila na dolžnosti, ki jih imaš napram njemu. Naravno je, da ne bodeta več tu ostala, saj vama tudi ni tega treba, ker je tvoje premoženje zadosti veliko, da bodeta lahko drugod brez skrbi živela.« »Ne, ne, to ne gre,« se je branila Klarica. »£e misel, da bi stopila pred Hrast«*' in morala govoriti ž njim o svoji srčni tajnosti, je strašna. Sicer pa *i ne poznaš mojega moža in ne veš, česa je sposoben. Ljubi me in ljubosumen je že na markizo Heleno in mi njenega otroka. A ko bi izvedel, da ljubim markija, in da njega, svoje ga moža, nisem nikdar ljubila — ah, kar groza me je. Xe bojim se zase. Ko bi me na mestu ustrelil, ne bi se branila niti s prstom. A maščeval se bo njemu, ki ga jaz ljubim. Sovraži in zaničuje *ra že tako in prepričana sem, da bi ga pognal v smrt. dasi ni ničesar storil in niti ne ve, da ga ljubim.« Klarico jo ta misel silno razburila in Ivanka je imela mnogo truda, predno jo je zopet vsaj nekoliko pomirila. »To so sama strašila, ki jih vidiš,« je potem rekla Ivanka. »Vsa si razburjena in zato pretiravaš. Hrast je preveč resen človek, da bi samega sebe pahnil v nesrečo. In čemu naj markiju kaj stori. Saj se ti niti približal ni.« A Klarica je žalostno odkimala z glavo. Trdno je bila prepričana, da se njena sestra moti in da bi z najmanjšim priznanjem spravila v največjo nesrečo ujega, ki ga ljubi, in vso cjegOTO družino. »Nikar ne misli, da pretiravam,« je rekle sestri. »Hrast je bil doslej pač napram meni dober in mehak, v svojem bistvu je trd in ponosen in kadar sovraži, je njegovo sovraštvo strašno in neusmiljeno. Markijevo rodov i no sovraži že zdaj. Saj sem ti to že rekla. In zlasti sovraži markija samega. Na smrt ga sovraži že zdaj, ko še ničesar ne ve, ko še ničesar ne sluti. Zdaj pa naj jaz stopim pred njega in naj mu razodenem, da ljubim markija. Grozno! Kaj misliš, da bo le trenotek verjel, da se mu nisem nikdar izneverila? Ne bo mi verjel. In tudi markiju ne bo ničesar verjel. Ah, lako mi moreš kaj takega svetovati, Ivanka. Ne, ne, te odgovornosti ne vzamem na svojo dušo, da bi z lahkomiselnim priznanjem spravila v nesrečo družino, ki je tako dobra z menoj, in pahnila v pogubo in v grozno smrt moža, ki ga ljubim čez vse. Potem pa moraš tudi pomisliti, da bi jaz :ie mogla ostati pri Hrastu niti uro več, če bi me peljal od tod proč. [Jmrla bi koprnenja po njem, ki mi je vse, čeprav me niti ne pogleda.« »Premisli celo stvar nekaj dni . . . morda se vendar odločiš.« »Ne ne ;— nikdar... in za nobeno ceno ne grem od tod. In če bi* me segnali iz gradu — dlje bi ne šla kot do kraja, od koder se ta grad še vidi. Ce že ničesar nimam od svoje ljubezni, vsaj od daleč ga hočem videti, ki mi je najljubše bitje pod božjim solneem.« Ivanka ni ničesar več rekla, ker je uvidevala, da pri Klariei ne zaleže več nobena beseda in noben svet. Roko v roki sta sedeli še cele ure, vsaka zatopljena v svoje misli. Šele ko se je začelo mračiti, je Ivanka vstala in si' pripravila za odhod. Tudi sedaj ni nobena zinila. Molče sta se objeli in s tem objemom je bilo povedano vse. (Dalj« prihodnji«.) ne bode moglo očitati; sami so si zadrgnili vrv za vratom. Pokažimo, da še damo nekaj na politično poštenje in vrzimo ob tla kandidata od vlade podpirane stranke! Ne bode težka odločitev med našim in nasprotnim kandidatom. Tu mož dela, idealov in požrtvovalnosti, mož neodvisen in odločen, mož z najsvobodomiselnej-šim in nejdemokratienejšim programom, — ujemu nasproti elan rimske hijerarhije, ponižni vladni sluga, mož, ki v celi šestletni dobi nima pokazati niti enega poslanca vrednega uspeha za svoj volilni kraj, mož nuj-nizkotnejše samohvale. To je razloček, kakor med belim in črnim. Vo-lilci, pokažimo s kar najsijajnejšo zmago nnrodno-nnprodnega kandidata Kngelberta Gnnglu. da je Idrija najbolj protiklerikalno mesto na Kranjskem. Ureditev/jezikovnih razmer na Češkem. Dunaj , 1. marca. Na povabilo ministrskega predsednika je prišel včeraj k njemu načelnik češkega narodnega sveta dr. H e r o Id, ki je razložil v nad uro trajajoči konferenci baronu B e e k u zgodovinsko in zakonito stališče jezikovnega vprašanja na Češkem. Dr. Herold je izrecno naglasak da se more jezikovno vprašanje urediti le v okvirju reforme deželnega reda za Češko. Ministrski predsednik je obljubil, da bo te nasvete vpošteval ter predložil svoje tozadevne načrte dr. Heroldu v odobrenje. Obenem je ministrski predsednik izrekel željo, naj bi mu reforma deželnega reda predložila v ustni konferenci. Po hrvaških saborskih -volitvah. Zagreb. 1. marca. Vseh poslancev koalicije je 56, dočim je imela, v prejšnjem saboru koalicija 41 poslancev. Število Starčevičancev je naraslo od 20 na Madžaronskn stranka je izgubila vseh 24 mandatov. Ker je treba še nekaj ožjih volitev ter se bodo še nekateri poslanci priklopili koaliciji, imela bo ta najmanj 60 poslancev. Bajt1 se pridružijo koaliciji tudi virilisti. Politična situvaeija se vsled tega popolnoma spremeni, da je Madžare že sedaj strah, kar se očitno vidi iz njihovih časopisov. Sedanji hrvaški vladi so ure štete. Najnovejše vesti zatrjujejo, da so vsi trije sekcijski šefi že podali banu demisijo, a ban jih je pregovoril, naj potrpe. da se vrne iz Budimpešte, kamor je šel včeraj, da poroča ministrskemu predsedniku o novem položaju. Na kolodvoru v Zagrebu je na stotine broječa množica proti banu tako hrupno demonstrirala, da se je moral skrivaj splaziti v vlak. Zahteve madžarske neodvisne stranke. Budimpešta, 1. marca. Podpredsednik neodvisne strank«', H o 1 1 o . je navedel v včerajšnji konferenci celo vrsto predlogov kot želj neodvisne stranke, kakor: 1. jamstvo, da se ustanovi leta 1911. samostojna ogrska banka; "2. jamstvo, da se ustanovi leta 1917. samostojno earinstvo; 3. odprava delegacij na ta način, da se vse skupne zadeve obravnavajo v parlamentu; 4. ogrska državna oblast mora priti do popolne veljave pri vseh zunanjih zastoj>-stvih; 5. ureditev vojaških vprašanj in natančna določitev vseh določb, pod katerimi bi bila neodvisna stranka pripravljena, ugoditi željam vojne uprave. Avstrija in Srbija. Belgrad, 1. marca. Včeraj je v skupščini interpeliral posl. Gjor-g j e v i ć ministrskega predsednika, ali je res, da je izjavil neki srbski minister dopisniku »Morningpost«, ali je res Srbija pritrdila avstrijskemu železniškemu projektu -.kozi Sandžak pod pogojem, da se sklene trgovinska pogodba z Avstrijo, da podpira Avstrija transbalkanski železniški projekt in da obišče kralj Peter cesarja na Dunaju. Ker ni bilo ministrskega predsednika pri seji, izroči mu interpelacijo predsednik skupščine.___ Zaradi železnice skozi Sandžak, n d Budimpešta, 1. marca. V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora je interpeliral posl. dr. Polit (Srb) zarad.i projektovane železnice skozi Sandžak. Interpelant je dokazoval, da je Srbija v prvi vrsti inte-resovana pri dogodkih na Balkanu. S projektovano železnico se premakne stališče velesil v macedonskem vprašanju. Predvsem je pretrgan dogovor z Rusijo, ki je odgovorila s svojim železniškim načrtom skozi Balkan od Donave do Adrije. Železnico skozi Sandžak se smatra po pravici za strategično železnico, po kateri hoče Avstrija'prodreti do Solu- na. Taki nameni pa so nevarni. V tistem trenotku, ko začne Avstro-Ogr-ska svojo akcijo s prodiranjem proti Solunu, izbruhnila bo najbrž v Bosni in Hercegovini vstaja vsled nezadovoljstva meo! prebivalstvom. Da se v Macedoniji pripravljajo zelo resne stvari za neposredno bodočnost, dokazuje zmedenost velesil. Anglija predlaga kristjanskega guvernerja, Tarčija pa niti o justičnih reformah noče ničesar slišati. In Turška bo tembolj trdovratna, odkar ve, da gresta Avstro-Ogrska in Rusija svoja pota. Stolypin odstopil. Petrograd, 1. marca. Ker je cesar sprejel v avdijenci predsednika zveze ruskih ljudi D u b r o v i-na, je minstrski predsednik Sto-l \ p i o podal demisijo, ki jo je car baje tudi že sprejel. Druga vest pa zatrjuje, da je Stolvpin demisijo zopet umaknil. Blamirana italijanska diplomacija. Petrograd, 1. marca. Vsled prošnje italijanskega poslaništva in sindikata inozemskega časopisja, se je tudi velika kneginja Nikola je viceva — sestra italijanske kraljici' Jelene — zavzela pri carju za italijanskega časnikarja C a 1 v i n a , ki je bil zaradi zarote proti carskemu dvoru obsojen na smrt. V italijanskem parlamentu je poslanec B i s o-1 a 11 i interpeliral ministra T i t t o-n i j a v tej stvari, in minister je odgovoril, da je naročil italijanskemu poslaniku v Petrogradu, naj stori vse potrebne korake, da se Calvinu vsaj življenje reši. Vse to mnogo-stransko posredovanje je res imelo uspeh, da se nad Calvinom ni izvršila smrtna obsodba. Sedaj pa se je izkazalo, da pravi Calvino živi mirno v domovini ter Rusije še nikoli videl ni, dočim je v Petrogradu zaprt najnevarnejši italijanski anarhist, ki se je izkazal z dokumenti Calvina. Atervat na perzijskega šaha. L o n d o u , 1. marca. Vkljub ofieioznemu zanikanju je vendar resnica, da je bil šah pri atentatu ranjen na glavi in na vratu ter so ga takoj peljali k zdravniku Asseinu Klianu, da ga je obvezal. Po atentatu je vojaška eskorta, ki je spremljala šaha, začela streljati na vse strani. Ustreljenih je bilo 12 oseb, dočim sta bombi ubili 9 oseb. Takoj je bilo alarmirano vse vojaštvo, ker se je bati, da izbruhnejo splošni nemiri. Načelnika šahove telesne straže Ju-sota so aretirali. Na sled so prišli dalekosežni zaroti. Nad Teheranom je proglašeno vojno stanje. V Tebrisu je splošen punt in vojaki plenijo trgovine. Dopisi. Iz Zagorja ob Savi. Mnogo zanimivega smo že slišali o čemšeniškem kaplanu; povsod se o njem govori. Kadar nas osreči s svojim posetom, hitijo ljudje iz hiš, da bi videli tega znamenitega moža in iskrega njegovega konja. Zato pa že dolgo pričakujemo, da se bode kdo usmilil iz Cemšenika ali iz Izlak in Lok slovenske javnosti in načrtal, četudi kratko imenitno njegovo delovanje. Ker pa ga ni človeka v omenjeni h vaseh, da bi se lotil tega hvalevrednega dela, drznem se jaz izpolniti to sveto dolžnost. Naj mi ne zameri g. Bevše, da se vtikam v njegov posel; on je res naj vestnejsi in najtočnejši reporter v Zagorju. Če kdo kihne, ali če konjederec ujame kakega psička vse. vse poroča »Slovencu« in »Domoljubu«, vam pa nič; iz gole zavisti ne. Z dovoljenjem tega g. kolege vam bom torej danes povedal dve, tri o jahanju velezaslužnega gospoda čemšeniškega. To vam je čudo! Ljudje slišijo podnevi topotanje in hrkanje njegovega vranca in vidijo v zraku plapolajočo suknjo kakor dolg rep. Pa tudi ponoči, ob uri strahov jaha v vas pod okno. Prav kakor rajni vitez DonQuixot k svoji Dulcineji. Vendar ne bom o tem pisal, četudi je jako ginljivo; omeniti le hočem njegovo ježo ob zadnjih volitvah. Da bi ga videli, kako energično, malone nečloveško, je ob tej priliki jahal po vseh cestah, jarkih, strugah, navkreber in navzdol, po gozdih in šumah, kjer je le slišal kako sekiro peti! Silno se mu je mudilo. Saj je pa tudi šlo za izvolitev treh svetlih zvezd na klerikalnem našem obnebju. Zato je veličastno svojo glavo držal tako smelo pokonci; zato je govoril kakor Demosten in lagal, da se je megla kadila; sploh pravijo, da je njegova duša okovana z lažmi, kakor z okopom 10 cm debelim. Pa tega ne verujem, kajti potem bi bil pravi oklop-nik ali pa »Slovencev« urednik. Koliko se je pa šele trudil s popisovanjem volilnih listkov pozno v noč! Ta naporni njegov trud ni bil brez uspeha; kajti nekateri kmetje so mu bili takoj hvaležni; volili so njega samega namesto Lampeta Lahko je ponosen; kaka slava! Čudno, da v Ljubljani niso nič vedeli o tej modri glavi. Po pravici se je torej veselil svoje časti. Dal je za vino in pil, pil, pil — doch dass Ungliiek schreitet schnell. — človek ne ve, kje ga čaka. Čakal ga je grd maček. V sredo so mu pri vzklicni obravnavi v Ljubljani povedali, da ni prav, ako šolarje preteplje do krvavega, četudi je iz Jabljan doma. O j kralj Matjaž, oj kralj Matjaž, kako draga je krona ogrska! Vranee, ki je toliko trpel pri volitvah in ponočnih ježah, se bo moral preseliti zdaj v drug hlev, pri tujem gospodarju bo dobival odslej zobaiije, in tudi pšenica bo šla iz kaste. Nastanila se je torej v srcu g. čemšeniškega globoka žalost. Moj bog, kaj vse naredijo volitve in navdušenost za Lampeta! Edini up mu še ostane: skomina se mu po Sv. Gori, toda kmetje pravijo, da uiso vredni takega gospoda; bolj je »taub-lich« za — blaznico. Iz Holedršice. 21. februarja smo imeli kot povsod po kmetih po Kranjskem volitve v deželni zbor. Pri nas sta se z vso silo vrgla v volilno agitacijo naša junaška mati županja Marija Petkovšek ter poštar Dovžan. Posebno prva, ki se pogosto bana, da Česar ronu, t. j. oče župan ne more, pa ona naredi. Pred volilnim lokalom sta agitirala, Dovžan je pa sedel v kuhinji matere županke ter prepi-saval imena kandidatov naprednim volilcem, ki niso imeli dovolj trdne volje, da bi se bili uprli njegovi zahtevi. Po končani volitvi, ki je se veda izpadla v prilog klerikalnemu kandidatu, je mati županja kot blazna letela v župnišče naznanjat, da je zmagala v Hotedršici katoliška misel. Zaupnik Jarc je bil seveda odkritosrčno vesel zmage menda še bolj kot takrat, ko 67ittnega Marka Rupnika tolkel z batom v svesti si, da počenja pravo krščansko delo usmiljenja s starim Človekom. Zaradi tistega njegovega pretepanja se Jarca žene tukajšnjih naprednjakov boje, da se jim kaj sličnega ne pripeti. Tudi žena Nagodetova se je bala, ko je šla k vpeljevanju, in ni hotela, da bi Jarc izrekel svoje blagoslove nad njo. Ter-cijalke so pa zagnale silen vrišČ, da jo bo hudič, tisti, ki ima koleno prevrtano, vzel, da postane copernica, ki bo točo delala itd. Seveda se je takim željam Jarčevih prijateljic vse smejalo. Pravimo Jarčevih prijateljic. Te ženske, starejše in mlajše, so vedno v župnišču in ko sta jih nočna čuvaja pred kratkim videlapriti od tam ob pozni uri, sta mislila, da so kake prikazni. Ljudje se sprašujejo, po kaj pravzaprav hodijo te babnice v fa-rovž. idi se hodijo vpeljevat, ali ob-rekovat ali kaj? Jarc bi gotovo mogel dati odgovor na to pereče vpra sanje. — V kratkem bomo imeli pri nas občinske volitve ;n županu Pet-kovšku se že tresejo hlače za njegovo županski stol. Ljudi pravijo: Bog nas varuj takega župana, ki se je tožaril z nekim pofc^>tnikom za 60 kvadratnih metrov ze-- Ije ter zaprav-dal obč. denarja 1200 goldinarjev. Dotični posestnik je dejal, da od stopi svet občini, Če se dokaže, da je v resnici občinski. Petkovšek je pa v svoji prebrisanosti dejal, da ne vzame sveta, ampak da mora občinsko moč pokazati. In pokazal jo je s tem, da je pognal v zrak kopico stotakov. Petkovšek zna tako dobro gospodariti, da nas je spravil ob ves rezervni zaklad! Zato mu pojde trda za županstvo. Poštar Dovžan ima sicer dober namen storiti vse, kar se da da ostane Marija Petkovšek še nadalje mati županja, Hotedržoi pa pravijo, da bodo poslali na poštno ravnateljstvo prošnjo, da preskrbi Dovžanu dve torbi: eno za pisma, da jih ne bo zgubljal, drugo pa za na usta, da ne bo ljudi opravljal. Upajo, da se njih opravičeni prošnji ugodi, ker bo to v korist predvsem Dovžanu. Dnevne vesti V Ljubljani, 2 marca. — Naši Nemci so nepoboljšljivi. Če jim je Ljubljano na zunaj ogrditi, so ti pionirji neprestano pri delu. Vsako sredstvo jim je dobro, in če ni drugega, se pa oprimejo laži. Kakor je ta klika v polititični breznačajno-sti padla do najnižje stopnje, tako so padli tudi v politični spodobnosti do najgrše nesnažnosti. Še celo glasilo naših poparjenih neodvisnikov je priznalo, da se še ni kmalo kaka volitev v Ljubljani tako spodobno izvršila, kakor se je izvršila zadnja dežel nozborska volitev. Naši nemčurčki pa so vsled tega skrajno nezadovoljni, in zategadelj so pisali v svet, da se je volitev izvršila skrajno nespodobno, in da je bil njen glavni znak: insultiranje ljubljanskih Nemcev. Ta laž presega vse meje! Pač pa je resnica, da se za to četico brez načel, brez značaja, in brez vsakega pomena ni nihče zmenil, ko je polnoštevil- no prihajala k volitvi. Kakor blato na cesti, še toliko nas niso zanimali ti pustolovni Grmarički! — Naj pomaga laž! Dr. Ravni-har je zašel vsled svoje zveze pri dr-žavnozborskih volitvah z Nemei-ka-zinotl, ki so zanj glasovali kot en mož, v veliko zagato; kakor mu je bila ta zveza ljuba in draga pri volitvah, ko je še upal s pomočjo Nemcev zmagati, tako neprijetna mu je sedaj po končanih volitvah, ko čuti, da mu ljubezensko razmerje z Nemrn izpodmika tla in mu odjemlje nim-bus poštenega slovenskega narodnjaka pred slovensko javnostjo. Zato bi raci svoje narodno izdajstvo, ki je dokumentirano z neovrgljivimi dokazi, sedaj po volitvah utajil ter podtaknil svojima protikandidatoma dr. Tavčarju in dr. Trillerju. »Es helfe, was helfen kanu,« to je sedaj njegovo načelo. Naj pomaga najpod-lejša laž, da se spravi s sveta resnica, ki je sedaj slučajno tako skrajno neljuba starosti »Slovenske sokolske zvezen dr. Ravnikarju. Čujmo, na kako klavern in obenem okoren način se skuša dr. Ravnikar izviti iz neprijet nega mu položaja! Ravnikar jevo glasilo piše v članku »Po volitvah v Ljubljani« med drugim tudi tole: »S svojo izjavo so Nemci pomagali liberalnima kandidatoma diskreditirati neodvisna kandidata pred slovenskimi voliici, zato so tudi oddali za nju nekaj (!) glasov, ali pa so bili ti glasovi oddani od onih Nemcev, ki so smatrali izjavo v »Deutsche Stimmen« za resno, a sami niso imeli vpogleda v zakulisne mahinacije, oziroma od onih, ki so sicer vedeli, za kaj se gre, pa so bili prepošteni, da bi se dali izrabljati za tak nepošten čin. Vsi drugi nemški glasovi pa so bili s slovensko pisanimi glasovnicami oddani za Liberalna kandidata dr. Tavčarja in dr. Trillerja. in teh glasov, soditi po skoraj popoln] udeležbi nemških volilcev, ni bilo malo, gotovo pa toliko, da so rešili i dr. Tavčarja in dr. Trillerja ožje volitve.« To drzno intamno laž je dai v svojem glasilu priobčiti tisti dr. R a v n i h a r , ki je pred volitvami v »Novi Dobi« odkrito proglašal, »da računa na glasove nemške stranke«, tisti dr. Ravnihar, za katerega je razpošiljal vodja nemške stranke dr. Kger na nemške volilce svojeročno podpisane volilne oklice, v katerih jih je rotil, da naj kot en mož glasujejo za dr. Ravnikarja in dr. Grego-ričsi! Sicer se nam ne zdi vredno pobijati laži dr. Ravniharjevega gladile:, ki so tako debele, da se jih lahko z rokami otiplje, konštatujemo samo. da so v petek v kazini našteli 422 nemških volilcev, ki so glasovali za dr. Ravnikarja, konštatujemo, da-pišejo »Deutsche Stimmen«, glasilo dr. K g e r j a , z ozirom na volitve v Ljubljani dobesedno: »Die deutschen Wahler bevviesen durch stramme Parteidisziplin, \viirdiges Auftreien and mutige Haltung angesichts der Drohung eines brutalen Gegners ikre politisehe Reife,« konštatujemo končno, da je somišljenik klerikalne stranke in najnovejši politični prijatelj dr. Ravnikarja dr Ivan Z a j e r, ki /e bil kot član komisije navzoč pri volilnem skrutiniju v soboto dne 29. februarja oh polu 10. zvečer v »Narodnem domu« pred pričami priznal, da je dr. Tavčar dobil v celem kakih 15, dr. Triller pa kakih 5 nemških glasov. Ali ste čuli g. dr. Ravnihar? Aii si upate vzpričo teh notoričnih dejstev še nadalje vzdrževati svoji> od kraja do konca zlagano trditev, da so nemški glasovi rešili dr. Tavčarja in dr. Trillerja ožje volitve!? t22 Nemcev je Vas volilo na podlagi posebnega dogovora, a sedaj očitate dr. Tavčarju in dr. Trillerju tiste bore nemške glasove, za katera nista beračila, na katere nista nikdar reflektirala in katere tudi prav rada odstopita dr. Ravnikarju! Na pisce »Nove Dobe« je menda strahoviti pora/ »neodvisnih« kandidatov vplival s tako elementarno silo, da so se jim omehčali možgani, sicer bi ne mogli pisati takšnih gluposti in gorostasnih laži, kakor so jih nagromadili v sobotni številki! — Laž nad lažjo. Dr. Ravnihar piše v svojem glasilu, »da so Nemci tudi podpirali izvolitev liberalnega kandidata za mestno skupino Radovljica - Tržič - Kamnik dr. Vilfana in sicer s tem, da so posebno v Tržiču, kjer imajo precejšnje število glasov ali glasovali naravnost za dr. Vilfana, ali pa se odtegnili volitvi«. Pozivamo pisca, ki je izkuhal to laž, naj nam navede le enega Nemca, ki bi bil glasoval za dr. Vilfana! Svoje somišljenike v Kamniku, Tržiču in Radovljici, ki so izključno s svojimi močmi pripomogli narodnemu kandidatu do zmage, pa prosimo, da odgovore v primerni obliki na podla sumničenja »Nove Dobe«. — Navdušenje po Ljubljani je bilo velikansko, ko se je izvedel izid Vilfan-Detelovega boja, prikipela pa je do vrhunca, ko so streli s topov na Gradu naznanjali težko pričakovano vest, o sijajni zmagi narodno-napred-nih kandidatov ljubljanskih, dr. Tavčarja in dr. Trillerja. Z nek,»t».. rib hiš so zaplapolale slovenske tro, bojnice, po ulicah se je trlo občin, stva, povsodi je zavladala radost, \ >(. je vzklikalo veselja. Zavedni Trnov čani pa so na večer po Ljubljanj,.j napravili majhen korzo v čolnih, ■/ lnmpijoni razsvetljenih in ozaljšanji, in ob zvokih godbe z živio-klici n(| napri'dn;o misel dajali duška svoji zavestni radosti. Po oglih pa so ve|j, kunski lepaki klicali v svet, dn i-likrat že za mrtvo proglašena narot]. no-napredna strank«! sama iz svojo moči tre&Čila ob tla nemšlmtarsko. klerikalno nenaravno alijaneo. — Kdo je bil v Ljubljani proti nam; Na to vprašanje je dbvtipep ljubljanski obrtnik, ki stoji knkuj-skala pri narodno-napredni stranki, opomnil: Proti nam so bili vlada, vladni inameluki, klerikalci, Nenu-i, nemčurji, koristolovei, kruhoborci, brezznačajneži in vse politične sme. ti, kar jih je — a vse smo potolkli 28. februarja se je pokazalo, da kar je lejst ljudi v Ljubljani, so vsi v',,,, venski liheralci. — Volilna borba v Kamniku, Iz Kamnika se nam piše: Nemci, nemčurji in predvsem brezdomovjn. ska klerikalna BVOJat, so se zdrn/ilj v pestro tolpo, ki naj bi predrla navdušene vrste narodno - naprednih volilcev. Celo c kr. smod n i šn i ca ,i« poslala krdelce svojih uradnikov klerikalcem na pomoč pač po polj. skeill geslu. če ni honorovo, p;i , zdorovo« in »zmiraj za vlado,ki duj« gazo«. To si bodo FCamničani dobro zapomnili, ki od smodnišnice dru u:« ga nimajo, nego škodo. Zakletih sovražnikov zlobna sila se je raz ob kremenitih značajih naših narodno zavednih in politično zrelih meščanov Slava vsem, ki so prišli sr« čno na plan in izvojevali Sijaju« zmago! A to bi bilo še sijajnejše bi proklete omahljivosti nekod ne bilo! Ti omahljivci si naj vzamejo u zgled (ličnega našega someščana Lr Ivana Slabanjo, ki je pri volitvi zvesto izpolnil svojo narodno dolžnost, dasi je po prebridki noči nekaj ur pred volitvijo bil za večno zatisnil oči mlade in ljubljene svoje gosiM soproge. Čast taki požrtvovalnosti in zavednosti! Opazilo se je tudi mnogo, da se par klerikalnih mož, in sicer n a j b o I j ših, kar jih imajo, ni udeležilo volitve. Prodira pač tudi pri njih spoznanje, da pomeni bret-doinovinski kleriknlizem narodov pogin. Le naprej na poti tega spoznanja in kmalu bostt* v narodno-uapn-il-iii 11 vrstah7, kamor spadate že po /:-vem svojem narodnem čutu! In potem bo prišel čas, ko bo častihlepni Lavrenčič — liki Koblar II. rti razvalinah svoje strank«' prepeval turobni svoj lamento! Le okoliški \;i ščani. ki proti zdravemu razumu i:i postavnim določbam volijo z meščani, slede slepo njegovemu povelju, pa ti so pri volitvi volilne komisije dokazali visoko svojo inteligenco. Oddali sc vsi prazne volilne listke. 11 * -. pisati ne znajo! Nekaj nesrečn ki so gmotno od klerikalcev odvisni nekaj smnopridnežev, ki iščejo te jo korist, in največ v temi nevednosti blodečih — ti tvorijo pri nas ščnnstvo«. Lažnivim svojim glasi-lom p< bodo poročali: Tndi pri nas je zadnja deželnozborska volitev (lopi inesla jasen dokaz, da >c naše šeanstvo dosledno odvrača od »gni!''-KJi liberalizma«. — Glas iz Tržiča. Piše M uaui: Xe morete si misliti s kako presrčiK) radostjo in s kako velikanskim navdušenjem so tržiški Slovenci pozdravili naznanilo, da je v silnem boju zoper vlado, Nemce, oemčurje in klerikalce zmagal slovenski kandidat dr. Vilfan. Težak je bil ta boj zlasti tu pri nas, kjer so tovarnarji pritiskali na vso moč za nemško De-telo. V predilnici so gospodarji kar na kratko popisali glasovnice, tudi Malv je tako delal in ljudje se seveda IU80 upali ugovarjati. Pravijo, tla imamo postavo v varstvo volilno svobode. Pa kaj pomagajo postave, ko imamo pa vlado, ki ne skrbi, da bi st' postava izpolnjevala. Kjer gospod:!' vlada, ki postave prezira in zaničuje, tam seveda ni dosti pravice. V smo zmage, jezni smo na vlado, »*■ čas+i*i gospod Župnik Špendal se nađ pa smili. Kaj mu je bilo treba, da # je toliko peha] za nemško De telo. Nemci in nemčurji mu njegov trud slabo plačujejo. Rogajo se, da jo i< -Špemial na shodu pri Pernetu 23. ni-m. tako polomil, da je z Nemci vivil propadel. Nemci in nemčurji so ros kakor blazni pehali za DemŠk* Detelo. Gassner je s Tirolskega prišel, njegov sin celo iz južne Afriki' Koliko je to denarja stalo. Sicer j1' g. Spendal enkrat v mali sobi |>rl Lončarju pripovedoval, da Gassn«1 ju za par tisočakov nič ni, a Gassnef pravi, da denarja ne pobira na tlel iu bi si gotovo ne bil nakopal stn> škov, če bi ne bil upal,da zmaga nem* čurski kandidat. Nemci so kaj Bel* di gledali gospoda župnika Špendala v svojih vrstah. Govori se, da J4' Gassner pisal dr. Šusteršiču, da tak*' ga agitatorja, kakor je g. župnik ^peiidal, ne mara pri volitvah, tisti tfenioi, ki vpijejo Los von Rom pa še posebno hudo zabavljajo na g. žup-iuki». Res, čemu je neki g. župnik, k i jioee veljati za narodnjaka, šel v ogenj z Neinei in nemčurji. Ali mar gato, da nima tržiška občina nobene geste do kolodvora f No, mi smo ve-da jo zmagal dr. Vilfan in bo tr-7.i>kin- Nemcem že pokazal, ali bodo j.u^-ili zgraditi cesto do kolodvora ;.li ne.. — Staatsmolkerei - Direktor James Legvvardl! Letno poročilo katoliškega dijaškega Rheus - Borussia v Bonn na Nemškem priobčuje novo himno »Kniser umi Papsl - Hymne«, s katero naj kličejo Borusi nemškemu cesarju »Heil Dir im Sieger-krnnz Herseher des Vaterlands, Heil [vaiser Dir!« papežu pa »Heiliger Vater, Dir Pius, Dir \veihen wir der {Jebe Gruss!« itd. Umi j ivo! — Čudno pa je, da je v tem letnem poročilu nrveden kot Borus tudi »Staatsmol-|vtivi - Direktor James Leg\vardt« iz Ljubljane. Vprašamo le, zakaj taji begveardt v Bonu Jakoba in zakaj se prekrstil v Jamesa; zakaj se izda-v i \ rajhu za Leg\vardta in s kakšno pravico se nazivlje avstrijski c. kr. niekarski konzulent kot član vse-— > Staatsmolke- neniškega tiru-Iva rei - Direktor« I! — Slovenska mizerija. Z Notranjskega se nam piše: Poglavitni vzrok, da Slovenci ne pridemo naprej, je pač naša malodušnost. Premalo smo ponosni in premalo se zavedamo svojih dolžnosti, ki jih imamo. Zlasti grešimo v tem ozira na gospodarskem polju. Nemci in Italijani nas molzejo in skubijo, kakor se lini ljubi. Ogromne dobičke vlečejo Nemci in Italijani od nas, in ti dobitki jim omogočajo, da nas z našim lastnim denarjem ubijajo. Tu imajo :>rvi vrsti slovenski trgovci nalogo poseči vmes. Naroden trgovec je ve-ievažen gospodarski faktor, če dela na to j da Slovence osvobodi iz gospo-larske odvisnosti od Nemcev in Italijanov. Socialna funkcija trgovčeva , da kupuje blago od producentov in oskrbuje ž njim* konsumente. Pri izberi producentov pa more trgovec praktično pokazati svoje narodno mišljenje s tem, da kolikor mogoče daje prednost slovenskemu produ-eentu in da kolikor mogoče odriva nemške in italijanske. Včasih je to težko, ker tuji producent je kot kapitalisti lahko svoje izdelke ceneje prodajajo. Greh pa je. naroden greli, če daje trgovec tudi pri enaki kvaliteti in enaki ceni prednost Nemcu ali Italijanu, pred domačinom. Slovenci nimamo nobene bodočnosti, če se nam ne posreči gospodarsko osa-mesvojenje vsaj v toliki meri, kakor je mogoče. Vedno pa moramo imeli pred (»črni vodilno geslo: Ne kupuj ničesar od Nemcev in Italijanov, da-jaj vedno prednost Slovencu in Slovanu. Te misli so mi šinile v glavo, ko sem te dni nekje na Notranjskem videl ovitek z napisom »Fabbrica Confetture Enrico Skedla Triestc<. — Odlikovanje. Vojaško veteransko društvo v Kranju je imenovalo okr. glavarja v Kranju, g. Alfonza Pir ca, za svojega častnega člana. — Iz veterinarne službe. Na tritedenski bakteriologični kurs za uradne živinozdravnike na Dunaju pojde okrajni živinozdravnik okrajnega glavarstva Kranj gosp. Anton Korošec. Kurs se začne 9. t m. Nadomestoval ga bo taČas okrajni živinozdravnik v Radovljici g. Josip Stegu. — Poštna vest. Abaolvirani jurist Henrik Sinko od Št Ru-perta v Slovenskih goricah je imenovan za praktikanta pri pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu — Iz šolske službe. Gdč. Marija Likar, suplentinja v Cerkljah, je imenovana za proviz rično učiteljico v Mokronogu; gdč. Terezija Juvanec, suplentinja v Studenem, za provizoriČno učiteljico v Bučki; g. Friderik Wurner, suplent na Baki, za provizoriČnega učitelja v Skoejan in gdč. Ana Goli, absolvi-Tana učit. kandidatinja v Ljubljani, za suplentinjo na Raki. Iz gledališke pisarne. Jutri, na pustni torek (nepar) se ponovi Molierova groteskna veseloigra .Namišljeni bolnik", ki je vsled svoje izredno komične snovi in iz borno zapletenega dejanja stalno na repertoirju vseh večjih gledališč. Naslovno vlogo igra g. Dragutinovi 6, nastopi vse dramsko osobje. Začetek predstave je točno ob petih. Sokolova maskarada ,,Napo-leon v deželi Faraonov". Natančni spored: Med finalom prve ka-drilje, torej krog 9. ure zvečer : Zunaj, pred dvorano bitka pri piramidah. GromeDJe topov, pokanje mušket, Topotanje bobnov, bojni vik in krik. Premagani Murad-bej z Mame-luki pribeži pod piramide. — Konec bitke. Zmagoslavje: marzejleza, generali Bon, Menon, Desaix in Hequie prineso Napoleona v triumfalnem sp revojdu. Armadi poveljuje general D upuy, razvrščena je takole: Armadna godba. — Gene- ralni štab z Napoleonom. — General D upu v. — Ugrabljeni zeleni prapor mohtLuiedanski. — Tambur-major s tamburji in trobentači. — Pijonirji z usnjenimi predpasniki in sekirami na ramenih. — Ujeti Mameluki, na desni in levi od njih straža Napoleonovih gardnih lovcev. — Grenadirski polk Dupuy. — Vojaška parada. — Revija. — Napoleon nagovori svojo armado. — Defiliranje pred Napoleonom. — Ob piramidah; Učenja ski štab Napoleonov prihaja: (strogo historične maske!) Vodi ga matematik in rizik Monge v spremstvu r u v i - r j a, za njima inženir C o s t a z, arhitekt Lepere, astronom N o u e t , naravoslovoi R e p o u 11, Savaresi in Greoffrov Saint-H i 1 a i r e , kemik Bertnollet in rizik Malu s. Učenjaški štab se pokloni Napoleonu. TaČas prispe Mem-fiško odposlanstvo t evropski damski in moški zbor v spremstvu domačinov Egipčanov. Kop-tor Abesincev, Arabcev izroči Napoleonu ključe mesta Menfis in ga prosi pomoči. TaČas da učenjaški zbor odpreti piramido, iz katere prineso mumijo Faraonovo. Mumija Čudežno oživi in zbija staroegipčanske dovtipe. Iz piramidinega žrelu evolucije staro-egipčanskih in svetopisemskih bitij in prikazni. — Pod arkadami in nad njimi šatori. — Priglašene maske : poleg že navedenih skupin: Žena prognanega mameluškega poglavarja Murad-beya na velblodu s haremskim spremstvom; Kleopatra s spremstvom; skupina indijskih plesalk- bajader; A'i d a z abesia-skim spremstvom, odposlanstvo roda Asra, ki umira, kadar bubi. Skupine in posamezne maske« ki sodelujejo pri Napoleonovem nastopu, se opozarjajo, da bo ta nastop točno ob 9. uri. Zategadelj je neobhodno potrebno, da so vsi ude-ležmki najkasneje ob polu 9. uri za nastop pripravljeni na zbirališču, to je v sobi ^Ljubljanskega Zvonau in hodniku pred njo Radi velikega števila sodelujočih oseb je treba, da so vsi Sokoli že najpozneje ob poli. 7. uri v svojih garderobah ter se začno takoj opravljati' Za Sokole je garderoba v sobi nLjublj. Zvona", za druge maske in skupine v „SlavČevi" sobi. za dame v „damski sobi. — Skupine, ki se doslej še niso priglasile pri odboru, naj to v lastnem interesu store popoldne pri blagajnici v „Nar. domu", da se poskrbi sa prostor pri njih nastopu. — Letos se zopet uvede izprevod skupin in mask o polunoči. Vse maske so naprošene, da sb točao ob 3/4 na 12. zbero na stopnišču v 1. nadstropju. Galerijski sedeti v Sokolovi dvorani se bodo prodajali po 2 K popoldne pri blagajnici v „Narod-nem domu" onim, ki si hočejo ogledati maskarado Sokolovo samo z galerije. Tudi to se bo dobro izplačalo, zakaj nastop tolikega števila skupin bo izvedla užitek očem, predvsem pa seveda nastop Napoleona in njegove zmagovite vojske in sijajnega spremstva ter slikoviti veledramatični prizori pri tem nastopu. Posetnikom Sokolovo maska- rade! Garderoba za dame je na kegljišču in v sobi dramatičnega društva v prvem nadstropju, za gospode v takozvani vaditeljski sobi (poleg kegljišča) „Sokolova" maskaraea. Cenjenim posetnikom maskarade se vljuduo sporoča, da se bodo reditelji poznali na tro barvnih kokardah. Do teh naj se blagovolijo obračati s željami, zahtevami ali pritožbami. Aranžer četvork je brat FrancKnifio. Cene jedil in pijač bodo vidno nabite. „Slavčeva" maskarada. V veliki dvorani hotela „Union- je bilo snoči in danes zjutraj do solnčnega vzhoda razkošno tivljenje doma. „Sla-vecu je priredil svojo letošnjo maskarado in da na „Slavčevou maskarado poleti vsak prijatelj „Slavcau, je priznana stvar. Tudi snoči se je to pravilo obneslo v popolni meri. Pa se je tudi izplačalo priti na to maskarado. Dvorana je bila okusno okrašena z zelenjem, nebroj lampijonov je viselo v ozračju in delalo na gledalca prav lep vtisk. Pri vhodu v dvorano je bila na desni krčma v Peklu, popolna stavba sama za se, na desni je bila pa Narodna kavarna, kjer so pa potočili prav malo kave. Slikarije za oboje ter za lopo za prodajanje konfetijev ob terasi je izvršil g. Pri-stov. Že pred pričetkom plesa je sto in sto obiskovalcev napolnilo dvorano in stranske prostore in ko so zadoneli prvi akordi valčka, zavrteli so se plesalci in plesalke v blaženem veselju in upanju, da bodo preživeli par uric izven vsakdanjega trpkega življenja. Maske so bile sploh zelo lepe in so imele nekatere prav dragocene obleke. Vseh mask je bilo nad 230 in jih ne moremo navajati zaradi tako ogromnega števila. Izpustimo kaj, bo pa zamera! Naj omenimo le skupine in sicer skupino klovnov, družbo dobro volj čko v, debe-luharjev, skupino kozakov. Plese sta vodila spretno gg. Jeločnik in Čeme. Prvo četvorko je plesalo 124 parov, tretjo pa 152 Zaradi pomanjkanja Časa je druga morala od- pasti. Češko narodno Četvorko je plesalo 30 parov. Itvedba tega plesa je bila dovršena in dokaz dobre plesne šole „Slavčeve". Za godbo pri plesu je skrbela društvena godba, ki ji pa ne utrudljivi plesalci in mične plesalke niso dale miru, da je morala vedno ponavljati programae točke. Okoli 10. je prišla v dvorano kmečka godba, ki je potem svirala v krčmi v Peklu. Ob 11. je nastopil ribniški orkester 24 m< ž Zares originalni ti godci in originalna njih godala so vzbujala z njih vodjo, čigar taktirka je bila velikanska kuhalnica, obilno srčnega smeha pa tudi od rhraranja za proizvajanje raznih komadov. Kapelniku Rešetarskemu so se prirejale burne ovacije. Pa vam je bil to tudi kapelnik prav po božji volji, cel umetnik. Najtežje skladbe je dirigiral „iz glave" — note je imel na hrbtu! Ribniški orkester je s Činelami iu bobnom potem napravljal precej Špetakla vso noč tuintam. Vsa čast taki zavednosti! Ko so se opolnoči razkrile maske, opazili smo, da se je zakrivalom skrival marsikak ljubek ženski obrazek prešerno se smejoč, da je preje tako in toliko molkih „poteguil" posnemajoč tuji glas. No, pa ni bilo nič jeze zato! Maščevanje je obstojalo v tem, da so se razori u-kanke še bolj vrtele nego pred polnočjo. Ob 3 je bila dvorana še ravno-tako polna kot ob začetku, in kadar je za par minut ponehal ples, razlegale so se pesmi zadovoljnih ljudi. Vstopnic se je prodalo de 1300 in je gmotni uspeh maskarade na vsak naČm ravno tako vesel kakor moralni. Zato so bili pa tudi udeleženci maskarade hvaležni „Slavcu", da jo je priredil, „Slavec" pa tudi obiskovalcem ne more izreči drugega kot zahvalo. Mednarodna maskarada. »Strokovna zveza tobačnih delavk in delavcev v Ljubljani" je priredila v soboto zvečer v vseh gornjih prostorih „Narodnega doma" veliko mednarodno maskarado pod naslovom „Fna noč v dolini Šentnjrjauski". Ker so klerikalci hujskali proti tej maskaradi, je bila udeležba tako ogromna, da so se morale mize postaviti celo po hodnikih. Reklama vedno kaj izda! Živahno vrvenje se je že ob 8. razvilo v plesni dvorani in stranskih prostorih in predpustno veselje je trajalo skoraj pol dneva. Plesalo se je z veliko vnemo in je Društvena godba morala skoraj vsak komad ponavljati, četvorke in „Besedo" je vodil gosp. Jeločnik z znano spretnostjo. Prvo kadriljo je plesalo 48 parov, drugo pa 72. Ma*ke so došle v velikem številu in so bile zastopane najrazličnejše narodnosti evropske. Tudi fantazija je delovala precej pri sestavi tega ali onega kostuma. Kdor pa ni bil maskiran, se je odiČil s papirnatim pokrivalom najrazličnejših form in vrst. — Kakor rečeno, je bila maskarada obiskana najmnogobrojnejŠe. Do 700 ljudi je prišlo. Kar pa je treba posebej poudarjati, obiskali so jo vsi sloji občinstva brez razlike, da pokažejo, da ne Čutijo nobenega razločka med posameznimi stanovi in s > si z delavcem prav tako ljubi in iskreni prijatelji kot z vsakim drugim človekom. UradniŠtvo tobačne tovarne je došlo z ravnateljem g. MOllerjem in podravnateljem g. Possiakom na Čelu. Izmed poslancev je bil novzoč državni poslanec g. župan Hribar ter deželni poslanci gg. dr. Tavčar, dr. Triller in dr. Novak. Opazili smo nadalje med honoracijorji ravnatelja kmetijske družbe g. Gustava Pir ca, tajnika trgovinske zbornice dr. Windischerja itd. Izmed dam naj omenimo gospo dr. Tavčarjevo, ki ji je bil od delavk izročen krasen šopek svežih cvetlic, gospo dr. Bežkovo in gospo Šubioevo. Prirediteljem maskarade, zlasti g. Zupanu, gre vse priznanje, da se je prireditev izvršila v najlepšem redu in tako dostojno, kot je navada pri olikanih ljudeh. Dobre volje smo bili vsi brez izjeme in to tembolj, ker nas je restavrater g. Keržišnik za prav zmerne cene pogostil z okusnimi jedili in izvrstno pijačo. Trot(l roditeljski večer« ki je bil v soboto na I. mestni šoli, je bil zopet prav dobro obiskan, kar dokazuje, da so se starši začeli z velikim veseljem zanimati za predavanja pri roditeljskih večerih. To pet je predaval priznani pedagog in govornik, g. šolski svetnik prof. dr Janko Bezjak o vprašanju: „Kako je staršem in vzgojiteljem postopati pri kaznovanju svojih otrok ali gojencev." Gospod predavatelj je razložil staršem najprej s prav poljudnimi besedami pojem kazni; dalje je govoril o naravni kazni ter prešel potem na umetno kazen in na telesno kasen; na to je pa predaval o načina kaznovanja. Prednost je dal gospod govornik naravni kasni in le v skrajni sili naj se rabi umetna kazen; palica naj sluzi pri kaznovanju k večjemu do šestega leta otrokove storosti. Ves, strokovnjaško sestavljeni govor, ki je trajal poldrugo uro, je bil pa prepleten s primernimi zgledi iz vsakdanjega življenja, kar je vzbujalo pri zvestih poslušalcih velikansko zanimanje. Kakor pri nastopu, tako so gospoda predavatelja tudi po končanem govoru vsi prisotni z burnim rokoploskom pozdravljali. Gospod šolski vodja Dimnik, ki je gospoda predavatelja ob nastopu prijazno pozdravil, se mu v imenu staršev za poučno predavanje kar najlepše zahvali. Na občo željo poslušalcev bo predavanje v celoti natisnjeno v BD mačem ognjišču". Poročil se je dne 1. t. m. gosp. Avgust Zadnik, adjunkt c. kr. »uine železnice z gospioo Marioo de Grleria, hčerko trgovca in posestnika v Dol. Logatou. Čestitamo! Fran Tomšič, t V Pragi je v petek popoldne umrl stavbni svetnik deželnega odbora češkega inžener g. Fran Tomšič v starosti 60 let. Pokojnik, ki j - bil brat prvega urednika „Slov. Naroda", je živel mnogo let na Češkem in si je pridobii posebnih zaslug za slovenske visokošolce, ki študirajo v Pragi. V izkaz hvaležnosti ga je „Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi" izvolilo svojim častnim članom. Pokojnik je zapusii vdovo in hčer, ki je orno* žena z odvetnikom dr. Šebasto v Pragi. Nasilen Očim. Delavec Joždf Dobraveo iz Koprivnika pri Radovljici je prišel pred kratkim pijan domov, kjer je ženi in njenim otrokom iz prvega zakona s sekiro grozil, da jih ubije, da so bežali iz hiše. Ostal je samo Štiriletni sin Vinko doma. Dobravec je napravil sredi sobe ogenj in nametal obleke nanj. Ko sta njegovi pastrki Ana in Frančiška Sodja videli ogenj doma, sta hiteli v hišo, da bi pogasili, a Dobravec ni pustil tega, ampak dejal, da mu nihče nič ne more, četudi hišo zažge, ker ni njegova, ampak ženina. Ker je malega sina tako pretepel, da ima od udarcev s krvjo podplut hrbet in ker j a vedno grozil, da pobije družino, so ga prijeli orožniki in izročili sodišču v Radovljico. Spomladanski vinski semeni v Krškem bo v torek pred sv. Jožefom, t. j 17. t. m. Pripomnimo, da je v celem krškem okraju Še precej vina in da je cena nekoliko padla. Zato je pričakovati prav obilne obo- I jestranske udeležbe. ' Preložitev semnja Letni ži vinski semenj v Brezovem pri Poljš-niku, ki je bil sedaj prvi četrtek po povišanju Sv. Križa (14- septembra), je preložen na četrtek v Križevem tednu, t. j. onem tednu, v katerem se obhaja praznik povišanja sv. Križa. Nove telefonske proge. V obširnem programu za uvedenje novih telefonskih intururbanih zvez, za katere je določeno 2l/2 milijona kron, je tudi dovršenje druge proge Dunaj-Trst, v smeri od Dunaia do Reke. Tržaška proga bo stala okoli 600 000 kron. Ako bo ugodno vreme, bodo nove proge dovršene koncem tega leta. Uboj V Zamarku pri St. Lenartu v Slov. Goricah sta se pred gostilno stepla 23 letni hlapec Janez Plavčak iz Rogatca in viničar Janez Krepek. Krepek je naskočil Plavčaka z mot ko, a Plavčak mu jo je iztrgal ter ga udaril ž njo po glavi tako silno, da je kmalu izdihnil. Akad. tekn. društvo „Triglav11 V Gradcu naznanja, da preloži Trubarjevo akademijo, ki je bila namenjena za 11. marca vsled nenadne selitve društva v nove prostore, na začetek meseca junija. Prijeta družba ponarejalcev denarja. V Trstu je bil na več krajih izdan ponarejen denar, goldinarji in petkronači. Dolgo niso prišli izdajateljem na sled, včeraj so jih pa vseeno izvohali. Izdajala je denar 31-letna krojačica LeonardaBarnaba iz Monopoli iz Italije, delal ga je pa pred vsem njen brat 301etoi iz Avstrije izgnani Donat Barnaba, ki je stanoval pri očimu Leonardine učenke Gizele Naker. Vse te osebe so zaprli, kakor tudi mater Barnabe. Pri vseh so našli ponarejene goldinarje in petkronače. Kakor vidimo, italijanska sodrga iz Italije samo zato poseČa Avstrijo, da tukaj uganja kažnjiva dejanja. Kadar se Trst znebi laških doseljencev iz Italije, potem bo pa dostojno mesto, dočim je zdaj zavetišče vsakovrstne brezdelne in delomržne iakinaže iz kraljestva. „Strelski klub" pri „Novem svetu", jutri, pustni torek, nima streljanje, pač pa prihodnji torek, dne 10. t. m. in se vsi člani vljudno vabijo, naj se teh dveh poslednjih streljanj v tej seziji zanesljivo polno-številno udeleže. Zagoneten bolnik. Pred par dnevi se je splazil čez ograjo pri deželni bolnišnici neznan človek v uniformi 27. pešpolka ter potem prišel v ki-rurgični oddelek. Tam je začel praviti usmiljeni sestri, da je bil tri mesece v garnizijski bolnici, ker si je bil zlomil rebra, sedaj pa da je opešal in ne more dalje. Usmiljenka mu je takoj napravila na tleh posteljo, na to pa poklicala inšpekcijskega zdravnika, Ko ga je zdravnik pretoka! in konstatoval, da mu ničesar ne manjka, so poklicali vratarja, da ca je odvede] v svojo sobo, potem pa poklicali vojaško patruljo, da bi dozdevnega vojaka vzela s seboj. Bolnik pa ni čakal svojih tovarišev, marveč je skočil skozi okno in se tako izognil vsem zlim posledicam. Zaprta trgovina. V soboto popoldne je preiskovalni sodnik po rekviziciji deželnega sodišču v Celovcu uradno zatvori] »Japonsko trgovino« v Selenburgovib ulicah, denar in korespondenco pa konfiskoval. Trgovino je vodil neki Fran Grobar, ki je pa pred nekaj dnevi nenadoma izginil. Te vrste trgovine so bile tudi v 1 dragih mestih in se je baje prodajal »potel« neke velike konkurzne mase. Kap je zadela včeraj zvečer v hlevu na Karlovski cesti št. 11 se-den,inšestdesetletnega zidarja Franceta Jesiha iz Dobrim j. Truplo so nato prepeljali V mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pogreša se ključavničarski pomočnik Fran Miiller, rodom iz Dolan-ga na Moravskem. Navedenec jc delal v neki tukajšnji tovarni, dne 25. m. m. pa je popustil pri stanodajalcu vse svoje reči in iz neznanega vzroka, ne da bi bil komu kaj povedal, nekam odšel. Pobegnila je iz hiralnice 1'Jletnn slaboumna Bozalija Hribarjeva. Izgubljene in najdene reči. Neki gospod ,}*' izgubil bankovec za 20 K. Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden dežnik, štri gel j in pasji nagobčnik. — Pri mestnem stavbnem uradu je neka stranka pozabila dežnik. — Gdč. Viktorija Ster-njseva je izgubila v belem robcu zavit bankovec za 10 K. Oni gospod, ki je v petek zvečer v Zalaznikovi kavarni v šali vzel dvema gospodoma klobuke, se opozarja, da jih nemudoma pošlje nazaj in se s tem izogne neprijetnih posledic. Sicer pa bodi povedano, da takih šal drugič ni potreba, Drobne novice. — Portugalski kralj je izdal naredbo, s katero se razveljavi dekret Franka glede zvišanja civilne liste in posojila iz drž. zakladnice kraljevemu dvoru. — Berolinski veliki župan Adi-ekes dobi plemstvo v zahvalo, da je pripomogel v pruski zbornici, da se je sprejela protipoljska pretiloga. — Zaradi jubilejne ustanove »otrok« je izdal ministrski predsednik baron Beck naredbo na vse deželne vlade glede nabiranja j>rispev-ko\. — Nemci na Češkem. Nemško društvo »Germania« je kupilo lovo-siški češki hotel. V Trutnovu je mestna občina kupila češki hotel »Union« za 220.000 K. — Velik požar je uničil v Marži! ju trgovska skladišča. Škode je več milijonov frankov. — Krsto Marije Obrenović, matere kralja Milana so našli pod cerkvijo sv. Spiridiona v Jessvju na Romunskem. Na krsti je vdolbena srbska kraljeva krona z napisom »Marija Obrenović«. Dosedaj ni nihče vedel, kje je pokopana. Umrla je pred 31. leti v Parizu. — Edison je v smrtni nevarnosti. Operirati so ga morali drugič. - Nad 100 novih mest vojaških štabnih zdravnikov se ustanovi v avstro - ogrski armadi, da se avanz-niii med vojaškimi zdravniki zboljša. Razne stvari. * Statistika cerkev v Avstriji. Glasom neke uradne statistike, je v vsej Avstriji, izvzemši Galicijo in Bukovino 11.949 rimskokatoliških župnih cerkev in sapel. Na poedine dežele odpada od teh in sicer: na Češko 3175, Tirolsko in Predarlsko 1835, Kranjsko 1266 (!), Moravsko 1215, Štajersko 837, Dalmacijo 624, Gornjo Avstrijo 563. Istro, Trst, Goriško 438, Koroško 335, Slezijo 249 in Solnograško 194 — Zato imamo na Kranjskem še toliko umstveno zaostalih ljudi! Književnost — Nove skladbe. V založbi Frančiške vdove VolariČeve sta izšli ravnokar dve lepi skladbi nadarjenega Hrabroslava Volar i ča namreč „Divja r oži o au in „Slovenskim mladenkam" za ženski dvospev in klavir. Gena 1 K 50 v s pošto 10 v več. Telefonsko m nrzoiavm floroflta Odmev volitev. Jesenice 2. marca. Živela zmagovalca dr. Tavčar in dr. Triller nad nemško-klerikalno zvezo. Slava zavednim voliloem! — Borovniiki naprednjaki. Velika taka 2 marca. Živela savedm»r! Ca&t kranjskih mest je rešena Pa d! h je klerikalno nemČurska zveza vrlo naprej, mi smo z x Vtaini. Tudi nad naini mera zapla- polati zastava napiedue idejeT — Zavedni v e 1 i k u 1 o č a u * k i ob-i 6 a ni. Sv Križ 2. maroa. Veseleč se zmage narodnonapredne stranke v mestih in trgih, kar je eminentne važnosti za oelo Slovenijo, kličejo krepki Na zdar: zavedni — Iv riža ni pri Trstu Ptuj 2 marca. Tudi me zremo s ponosom in navdušenjem proti lepi beli Ljubljani in dićni Gorenjski ter kličemo zavednim volilcem kranjskih mest: Slava! Živeli napredni poslanci! — Ptujske Slovenke Celje 2 marca. Izvrševalni odbor „Narodne stranke za Štajersko" se veseli z vami zmage narodne misli v kranjskih mestih in trgih. Na delo med Jiudstvo! Duna)2.marca Dunajska nSavau iskreno čestita k sijajni zniagi i>ad črno zvezo naših sovragov Bremen 2 marca Raduje se sijajnih zmag meščanskih voJiloev kličemo jim in dičm'm naprednim poslancem Slava! — Za slovensko omizje : K o zi n a. A/strjjska delegacija Dunaj 2 marca. Avstrijska dele gaoija bo v posebnem renunoiju izrazila svoje obžalovanje, da se že v tem zasedanju ni dalo rešiti vprašanje glede zvišanja Častniških plač. Saniranje deželnih financ Dunaj 2. marca. V dvorani nižje avstrijskega deželnega zbora se imeli zastopniki deželnih zborov posvetovanje v zadevi saniranja deželnih financ. Tozadevna anketa b° 11. t. m, Pogreb Svaicpluka Čecha. Praga, 2 marca Včeraj je bil pogreb pesnika Svatopluka Čecha. Udeležilo se ga je na tisoče in tisoče ljudstva. Ob grobu so govorili poslanec in urednik „Narodnih Listov" Anyž, župan dr. Groš in pesnik Vrhliokv. Cerkvene ceremonije pri pogrebu so na željo sorodnikov omejili na minimum. Cesar o dr. Pacaku. Praga 2. marca. ..Čas- javlja, da se je oesar pri sprejemu delegatov izrazil, da je velika škoda, ker je moral dr. Pacak izstopiti iz ministrstva. Češki pcslanci. Praga 2. marca Te dni se snidejo tukaj vsi Češki poslanci, da se posvetujejo o skupnem postopanju v narodnih vprašanjih. Rešitev armadnega vprašanja. Budimpešta, 2. marca. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da sta se obojestranski vladi že sporazumeli, da rešita armadno vprašanje. Madžari bodo dovolili dveletno službeno dobo, pomnožitev noviocev in povišanje častniških plač proti temu, da se na Ogrskem uvede madžarščina kot službeni jezik in se povoljno reši tudi vprašanje vojaških grbov in emblemov, Hrvaška koalicija proti banu. Budimpešta, 2. marca. Iz Zagreba poročajo, da namerava koalicija takoj v prvi seii novega sabora izreči banu baronu Rauchu nezaupnico radi nasilnosti, ki jih je zagrešil v času volilne borbe. Nato bodo vo lili nove delegate. Da se bodo ti mogli udeleževati sej parlamenta v Pešci, bo koalicija izsilila odgoditev sabora Demonstracije v Zagrebu. Zagreb, 2. marca. Včeraj so Star-čevićanci priredili velike demonstracije, ki niso bile toliko naperjene proti vladi, kakor proti hrvaško- srbski koaliciji. Oo polu 9. zvečer so se demonstrant j e zbrali na Jelačičevem trgu in se napotili proti srbski banki in srbski cerkvi. Tu so kričali »Doli s Srbi«. Prihitela je policija in razgrnila demonstrante. časnikar Cal vino. Kini, 2. marca. Po natančnih informacija h se je dognalo, da časnikar C a 1 v i n o , ki je bil v Petrogradu na smrt obsojen, ni italijanski podanik, marveč navaden poljski Zid, ki si je prilastil ime Calviuo. Berolin, 2. marca. Iz Petrograda javljajo, da so včeraj '/vršili justifi-kaeijo na časnikarju, ki se je skrival pod imenom Calviuo. Velika nesreča. Curih, 2. marca. V Goppensteinu se je včeraj opoldne podrl velik hotel, baš. ko, gostje hiteli k obedu. Ubitih je bilo 11 oseb, več pa ranjenih. Boji v Maroku. Pariz, 2. marca. General d'Ania-de je brzojavno obvestil vlado o dveh bojih, ki jih je imel z Maročani. V prvem boju je padlo 10 vojakov, 20 jih je bilo ranjenih, v drugem boju pa je bilo ranjenih 20 mož, a ubitih 5 mož, med temi 1 častnik in 2 podčastnika. 1 ♦ Zahvala. Vsem častitim volilcem mestne skupine KoČevje-Ribnica, kateri so mi pri včerajšnji volit vi izkazali Čast in zaupanje, izrekam iskreno zahvalo. Ribnica, 29. febr. 1908. Fr. Višnikar, c. kr. višjesodni svetnik. Iv*- Narodnjaki! Prispevajte za Trubarjev spomeniki m Sili na vodo, topi sečno kislino. Prirodni natrontko-litionski vrelec prcu sečni k.ialin»,proti nu nememu toku, šele tlečim in črevesnim k tarom, boleznin* u . raCK^Jjl me* ur/t* In led*coh BJBJSSVJ — Naprodaj poVBOd, * Meteorolositoo poročilo. .'ijinft nad morjem 80*>. .Srednji utLČni tlak VSS'S m*> i d -s a. Čas opazovanja Stan.:»j ; baro ! metra v mm i Vetrovi 1 Nebo t > 9. sv. 72-4 17 si. svzhod pol o" lac. t. 7. *J. 721 4 0 4 »r. avzhod ablačoa n 2. pop. 7:57 54 Sr azatiod dot. oblač m d sv. ;27'8 H sr. vzhod del. jasno t 7. 11. 7*89 0*8 \ i «1 s? ah t'. jb lačne I • S. pop 48 si. vvovzh. 9 ■a 8r«doja prua>$eraiBTiift ui ▼čarajštija tempe :ora : G'90 mai io 2 4 m no . aorm,: i 3 4. »** ob nedeljah In praznikih v oktobru.) đria^ih železnic v Trsta 8.37 zve6er. Osebni vlak iz Kočevja, Str?i.: Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 8-40 zveOer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. tel. Jesenic. :i oo ponodi. Osebni vlak iz Trbiža, U lovca, Beljaka (čez Podrožčico) To t drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Dohod v Ljnhlfanp dri. nolodvoor; ©•48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 1009 predpoldne. Osebni vlak iz Kamrv.'.j e-'O zveOer. Osebni vlak iz Kamnika. 9*59 ponoAl. Osebni vlak iz Kamnika. ■■ ob nedeljah in praznikih meseca oktobr;. (Odhodi in dohodi so naznačeni r sreOi evropejskem času.) G. kr, »vnateljstve premog ^ prodajamo po najnižjih cenah od 2 marca nadalje, in sicer 50 ks 1° trboueljsbl v vrečah; 1*50 K 50 „ orehovni 120 „ 140 „ cele oozove 789-1 Ljubljanski premogarji. Isdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnatoilemiek. Lastnina in taak .Narodne tiskane41*