284 Dopisi. Iz Maribora 26. avg. (Volitvene zadeve; vlada proti nam). Pred leti je bil razuii kmeta edini duhovnik pri nas na Stajarskem, ki se ni slovenščine v javnem življenji sramoval, akoravno je bilo tudi v tem stanu veliko grdih izjem. Kako pa je veselja zdaj rodoljubu srce zaigralo, ko je 21. dne t. m. v naši čitalnici videl tako impozantno narodno skupščino, pri kteri je bila posvetna inteligencija iz vseh stanov v ogromni večini zastopana. Predsedoval je skupščini dr. Vošnjak. Akoravno so debate zarad kandidatov bile jako živahne, vendar niso nikdar sloge kalile. Nekteri netopirji so hoteli pri razgovoru o kandidaturi dr. Dominkuša na vsak način ljuliko razdora in sovraštva med skupščino vsejati, pa ni šlo, hvala Bogu, ker so se nazoči najbolj vplivni možje iz celjskega volilnega okraja, kakor: dr. Gustav Ipavec, Ivan Žuža, tehant Žuža, Selan, Li-pold, Franc Skaza itd. zaporedoma z energično besedo za svoja ljubljenca dr. D o m i n k u š a in dr. V o š n j a k a potegnili in potrebo sloge povdarjali. — Že zdavnej je obča želja vse domače inteligencije pri nas, da bi se dr. J. Srnec v deželni zbor spravil, kajti on bi bil kakor kapaciteta vsakemu parlamentu na čast in na diko. On slovi kot prvi pravnik po celem slovenskem Stajarji, kar tudi njegovi nemški sodrugi brez obotavljanja pripoznavajo; govornik je pa v domači kakor v nemški besedi tak, da mu jih je malo para. Lani je bil, kakor veste, v našem okraji za kandidata postavljen, kjer so ga nemškutarski kulturonosci v Novivesi pri Slov. Bistrici zavratno napadli, ga na tla vrgli, tepli in z nogami teptali. — Stvar še dandanes ni pred sod-nijo rešena!! — Da se vrlemu dr. Srncu nekoliko satisfakcije dade, postavila ga je skupščina na varno in sigurno mesto, to je, v ljutomerski okraj, kterega je dozdaj g. J. Kukovec zastopal, sicer jako pošten mož, al politično neizurjen. Glasovalo se je za kandidate z listki, in po tem načinu je bil dr. Srnec skoro soglasno za kandidata za ljutomerski okraj proglašen, kajti Kukovec je dobil samo 10 glasov. — Cu-jemo pa neugodno vest, da misli g. Kukovec sklepu skupščine vkljub iz same razžaljene taštine proti dr. Srnec-u kandidirati! Ako se to obistini, bil bi ta v resnici od strani Kukovčeve pravi narodni škandal,, kterega nas Bog obvaruj! — Dr. Preloga je mesto dr. Radeja skupščina nalašč samo za par dni postavila, da je naše nemškutarje malo za nos vodila. — Dozdaj prvotne volitve povsod za nas dobro stoje, samo da ne bi nam zadnje dni hu.. č štrene zmešal! Vlada dela z vsem osobjem okrajnih glavarstev povsod v vseh okrajih z vso mogočno eneržijo proti nam tako, da mi tukaj prav za prav ne moremo zapopastir zakaj je Hohenwart štajarski deželni zbor razpustil ?l Vse naše dosedanje pritožbe zoper tako postopanje vladinih organov v Gradcu in na Dunaji so bile le bob v steno. — Oba kandidata za celjsko in ptujsko mesto bo centralni odbor v torek postavil. V i •v Stajarsko. (Kako teko volitve pri nas.) V S t. Lenartu so volilci ustavoverca BrandstatterjainReu-terja zapodili, v Laškem trgu pa dr. Vreč k o tu pokazali vrata. — Za mesta in trga sta kandidata dr. Ploj in svetovalec Vrati č. Koroško 26. avg. (Vodila na roko dati Slovencem ob prihodnjih volitvah), je društvo ,,Trdnjava" na svitlo dalo poseben poduk za proste kmečke volilce na Koroškem. Poslanci se bodo še le potem naznanili, ko bodo volilni možje izbrani. Na dan volitve pa naj se zberejo vsi volilci katoliško-narodnega duha v Celo v c u „pri Srederji", v V e 1 i k o y c u pri „Sternwirthu", v Beljaku „pri Stadlerji", v St. Mohoru „pri Pir-šelni". — Gosp. Andrej Einšpieler, nekdanji deželni poslanec, se je zopet oglasil za kandidata. Prepričani smo, da naši možje bodo vse žile napeli, da zopet spravijo v zbor gosp. Einšpieler-ja, kterega se nemškutarski liberaluhi bojč kot h—6 križa. Trst 26. avg. — Velik nemir v tukajšnjih laških krogih je izbudilo Hohenwartovo delovanje, še posebno pa neki Članek „Cittadinov", kteri govori o Sloveniji, kteri se tudi Trst prišteva. Lahoni in Lahi so vsi iz sebe, kajti Trst jim je laško mesto. Ni davno, kar sem čul iz ust nekega Tržačana, da »kmalu bomo videli Viktora Emanuela tukaj". Ko sem mu na izdajalski ta govor zasolil ostre besede, ter mu rekel, da Trst je zemlja slovenska, je togoten kot kača in žugajoč narodu pobral kopita. — Za razstavo našo se delajo velike priprave 5 al žalibog! vsa naznanila in vse druge reči se izdajajo v laščini; novce pa bodo tukajšnji Lahoni vendar-le znali pobirati v vseh jezikih. — Rojanska čitalnica je imela 20. t. m. „besedo", ktera se more najkrasnejim prištevati, kajti govori, petje in deklamacije bile so jako jedernate. Odprl je „besedo" prvosednik g. Žvanut z zanimivim govorom, v kterem ie povdarjal važni namen čitalnic, in priporočal, naj se vprihodnje v narodnem zavodu sliši samo slovenščina, a ne, kakor dozdaj to, da so gospodičine vedno le rade laško „parlirale". Predsednikov govor je bil z navdušenimi slava- in živio-klici sprejet. Zbor potem poje „Kdo je mar?" za njim pa so se deklamacije lepo vršile, še posebno pa se je izkazala gospodičina Al-tonova, rodom Italijanka, ki seje še le pred kratkem slovenski lepo naučila. Tudi šaloigra „Župan" se je prikupila močno našemu občinstvu, — hvala vsem! Po „besedi" je bilo še druzih veselic veliko. Le petelinov glas, ki je že dan naznanjal, je odpotii vesele goste. S. M. — V Roj an s ki čitalnici bode spet „beseda" 10. septembra z govorom, petjem, deklamacijami in igro „Uskok". Spet se nadejamo od naših diletantov veselega večera; zato uljudno vabi odbor ude; neudje bodo povabljeni z listki, ktere vsak ud pri odboru dobi. Vstopnine ne bo; ako pa kdo sam rado volj no kaj podeli, prosta mu je volja. Odbor. Iz idrijske okolice. — Sliši se, da nemškutarček Jež v Idriji nabira ude za „Leichenbestattungsverein", ter da je vže tudi razdelil to društvo zadevajoče nemška pravila. S Črnega vrha nad Idrijo. (Vabilo) k prvi besedi", ki jo napravi prihodnjo nedeljo, dne 3. septembra ob pol sedmih zvečer čitalnica naša. Program je: Prolog, petje, deklamacija in šaloigra „Zupan". Po besedi ples. K tej veselici uljudno vabi odbor.*) Iz Moravč 26. avg. — 13. dne t. m., kakor je „Novicam" znano, je prišel v našo dolino ljubljanski „Sokol" in še mnogo druge častite gospode. Koliko veselja nam je vrlo društvo se svojim prihodom naklonilo, to naj povd sledeči pozdrav, kterega je govorila ljubeznjiva gospodičinja Tekla Koširjeva v imenu vseh prebivalcev moravškega okraja pri slovesnem sprejemu pred Zaloškim gradom, ki se je glasil tako le: „Vrli domorodci! Slavni Sokol ljubljanski! Na zdravje! Vest, da tudi v našo dolino pride ljubljeni naš „Sokol", razveselila je mlade in stare. In kako ne bi nas razveselil Vaš prihod? Vi pospešujete narodno zavest, Vi delate za napredek narodne omike, Vi razveseljujete z milim našim jezikom in priljudnim vedenjem vse rodoljube v srcu Slovenije, kamor koli pridete. Vas tedaj, ki tako blage namene izvršujete, v imenu moravškega okraja in še posebno v imenu deklet in fantov prisrčno pozdravljam ter Vam kličem: „dobro došli!" „živeli!" Dovolite mi pa še nekaj. Gospodje! koder ste se pokazali zbrani pod svojo zastavo, izbudili ste splošno veselje. V znamenje pa", da ste posebno nas prav zel6 razveselili, dovolite mi, da v imenu vseh deklet moravškega kraja in okraja venčam slavno Vašo zastavo! Naj budi ta zastava Bogu dopadljivo rodoljubnost na blagor domovini in celi državi avstrijski. Bog živi našega cesarja Franc Jožefa!" — Komaj pa so se dragi ljubljanski gostje ločili od nas, že smo sklenili napraviti si narodno društvo čitalnico, da tako po izgledu druzih čitalnic skrbimo za to, da se naše zdravo, pridno, nepokvarjeno ljudstvo od dne do dne še bolj zaveda svoje narodnosti in omikuje. V kratkem tedaj bode nova čitalnica v Moravčah. Pravila se že izdelujejo in družbeniki se obilno zapisujejo; vze je nad 40 udov gotovih, in upati je, da *) Živila nova čitalnica! Vred. naraste to število do 100. Nedvomljivo pa je, da postane naša čitalnica pod vodstvom prečastitega gospoda dekana T o man a zavod, ki bode vsestransko dosegel svoj blagi namen. Iz Ljubljane. — Dr. Costa je v soboto prišel iz Dunaja nazaj in nas zagotovil, da je ministerstvo Hobenwartovo trdna volja dognati svoj blagi cilj in konec: spravo z narodi, tako, da bode vsak pošten Avstrijan kakoršnega koli naroda zadovoljen. Sicer pa bode vsak deželni zbor priliko imel, mnenje svoje razodeti o spravnih predlogih. — Tudi dr. Kljun se je odpovedal deželnemu poslanstvu, rekši, da je zdravje njegovo slabo in da is Svajce je predeleč v Ljubljano; naposled v pismu iz Lucerna bogoslovja „beutf$e Stlbung unt> fceutfdje ©e* ftttung" in opominja svoje „©ejTnnung$genofi*en", naj se hrabro drže „ber 33erfaffung". Nam se zdi, da je dr. Kljunu z vsem tem tako malo resnica kakor mu je bila leta 1867. s tem, ko je iz Dunaja v Ljubljano pisal: „ctuf miri) tann bte natUMttle 9>artet unter aHett 2Serf)<niffen baueit; metue SOBaffenbruber be$ ®ti* fteč fotten eč md)t bereuen, etnen Lf)ett t>er