rasnima pracana v gotovun. Leto LXXIL, i LfnbQaMHi< 14. junija loj« Din izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje In praznike. // Inserati do 80 petit vrst 6 Din 2, do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaftfeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26. Podružnices MARIBOR, Grajski trg št. 7 h NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani it. 10351. Nemške čete korakajo na Slovaško V Berlinu izjavljajo, da je Nemčija po pogodbi o protektorata prevzj odgovornost za varnost Slovaške in ima zato pravico poslati na Slovaš svojo vojsko — Naraščajoča opozicija proti vladi dr. Tisi* Berlin, 14. julija, br. Kakor javlja »United Press«, se vedno bolj množc glasovi o pohodu nemških čet v smeri proti Slovaški. O tem se je govorilo že več dni, po begu treh slovaških letal na Poljsko pa so te vesti postale še bolj konkretne. Niti s službene, niti s privatne strani pa zaenkrat ni mogoče dobiti nikakega potrdila vesti, da namerava Nemčija popolnoma zasesti Slovaško s svojimi četami. V službenih berlinskih krogih pa priznavajo, da je gibanje čet v zvezi z namero, da zasede nemška vojska vse ono slovaško ozemlje, katerega zaščito je v smislu pogodbe, sklenjene s Slovaško, prevzela Nemčija. V teh krogih tudi potrjujejo, da namerava Nemčija v tem ozemlju zgraditi močne utrdbe in nemške vojašnice. Ni pa še znano, ali so se ta dela že pričela, ker čuvajo o tem najstrožjo tajnost. Kakor je znano, predvideva nemško-slovaška pogodba, da prevzame Nemčija odgovornost za nedotakljivost Slovaške. Zato zastopajo v Berlinu stališče, da ima Nemčija pravico poslati na Slovaško svojo vojsko ter da zgradi tam utrdbe, ki jih bo zasedlo samo nemško vojaštvo. London, 14. junija, br. »Daily Tele-graph« poroča iz Berlina: Službeni nemški krogi so preteklo noč priznali, da so poslane nemške čete na Slovaško. Izjavljajo pa, da gre zgolj za akcijo v okviru slovaško-nemške pogodbe. Nem- ške čete bodo v teku današnjega dne zasedle vse važnejše kraje na slovaških mejah. Bratislava, 14. junija, br. Ministrski predsednik dr. Tiso, ki je katoliški duhovnik in naslednik patra Hlinke, je imel govor, v katerem je naglasil, da slovaški narod dobro ve, komu se ima zahvaliti za svojo samostojnost. Slovaški narod je vsak čas pripravljen iti v vojno na strani velike nemške države proti največjemu sovražniku Evrope, boljševizmu. Minister notranjih del dr. Tuka pa je izjavil pri nedeljski vojaški paradi v Bratislavi, da je sam Bog pomagal Slovakom, ko jim je dal za voditelja velikega nemškega firerja Adolfa Hitlerja, plemenitega in velikodušnega zaščitnika. Bratislava, 14. junija, br. Zadnje dni so bile po vsej Slovaški velike racije na nasprotnike sedanjega režima. Izvršenih je bilo mnogo aretacij, 26 opozicio-nalcev pa so poslali v koncentracijsko taborišče v Ilavi. Vse te aretacije so v zvezi s protinemško propagando in širjenjem letakov, v katerih proglašajo predsednika vlade dr. Tiso za tujega plačanca. Slovaška vlada si z vsemi sredstvi prizadeva, da zatre po vsej državi zelo razširjeno gibanje, ki se zavzema za ukinitev nemškega protektorata in za prijateljstvo Slovaške s Poljsko. Za voditelja tega pokreta velja bivši minister dr. Sidor. V Kladnu zopet red in mir Strogi varnostni ukrepi po vsem protektoratu Prepoved stavk Praga, 14. junija, br. Višji deželni svetnik Henlein je danes izjavil, da je bilo mogoče po številnih aretacijah vzpostaviti red in mir v Kladnu. Zaradi tega se bo pouk na šolah nadaljeval ter bodo tudi vrata in okna stanovanjskih hiš smela ponoči biti spet odprta. Medtem je prišlo po raznih čeških krajih do protestnih zborovanj zaradi nesorazmerja plač in cen. Zborovalci so zahtevali povišanje mezd. Glede na to je danes deželna vlada izdala odredbo, s katero so v bodoče vse stavke, kakor tudi izprtja prepovedana. Mezdno vprašanje bo urejeno s posebno uredbo. Nemške oblasti so objavile komunike, po katerem bo v bodoče nemška vojska intervenirala povsod* kjerkoli nemška in češka policija ne bosta mogli ohraniti reda. Pred nekaj dnevi je prispel v Prago neki nemški cirkus. Po prvih predstavah pa je dobilo vodstvo cirkusa od nemških oblasti nalog, da mora takoj zapustiti češka tla. Nemške oblasti so stavile cirkusu na razpolago tudi večje število tovornih avtomobilov, da je mogel takoj zapustiti Prago. O razlogih tega ukrepa ni bil objavljen nikak komunike. Pri imovitejših Cehih se je zadnje dni v Pragi zglašal neki zlikovec, ki se je izdajal za agenta Gestapo. Izvrševal je hišne preiskave in zahteval od ljudi denar. Pod firmo nemške tajne državne policije, ki se ji mora vsakdo brezpogojno pokoravati, je nabral 60.000 Kč. Moža doslej še niso izsledili. Iz Bratislave poročajo, da je število ljudi, ki so bili aretirani zaradi širjenja pro-tirežimskih letakov, naraslo že na 30. Danes so bili aretirani tudi poslednji štirje opozicionalci. Japonsko vojaštvo je blokiralo angleško naselbino v Tiencinu Položaj na Daljnem vzhodu je postal skrajno napet Tientsin. 14. junija. Danes so začeli Japonci izvajati blokado angleško-francoske koncesije. Japonski konzulat v Tientsinu je pozval vse Japonce, naj se izogibajo angleško-francoske koncesije, tudi če bi imeli v njej nujne posle. Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo poseben komunike, v katerem naglasa, da so za poostritev položaja v Tientsinu odgovorne angleške oblasti. Angleška koncesija je dejansko postala zatočišče kitajskih teroristov, česar japonske oblasti niso mogle dopustiti. Japonska vlada je odobrila vse ukrepe, ki so jih izdale japonske vojaške oblasti v Tientsinu. London, 14. junija. Poostritev japonsko-angleških odnosov na Daljnem Vzhodu zaradi blokade tujih naselbin v Tientsinu je dala povod angleški vladi za temeljito proučitev položaja. Včeraj popoldne se je sestal tudi parlamentarni odbor za zuna- nje zadeve pod predsedstvom ministrskega predsednika Chamberlaina. O seji ni bilo objavljeno nobeno poročilo. Londonski listi poročajo danes na prvih straneh podrobno o dogodkih v Tientsinu, med drugim, da je japonsko vojaštvo že obkolilo angleško in francosko naselbino in da ne dopušča nikomur izhoda in vstopa brez posebnega dovoljenja. Iz tujih naselbin so se že izselili vsi japonski trgovci. Londonski listi zahtevajo odločen nastop angleške vlade za zaščito angleških interesov. ŠANOHAJ, II. junija. A A. Reuter: Angleško poslaništvo je debilo vesti, da se pripravlja atentat na angleškega veleposlanika Clerka. Zaradi tega je poslaništvo predvzelo posebne varnostne ukrepe. Poslanik in tajnik nosita srejco iz neprodor-nega materiala. Tudi * teklo na avtomobilu je neprodomo. V okolici poslaništva je postavljena močna straža. Ciano gre v Madrid Madrid, 14. jun. i. Madrid se pripravlja na svečano proslavo 18. junija kot obletnice Francove vstaje, ki je zapletla Španijo v krvavo državljansko vojno, kakršne še ne pozna zgodovina. Tega dne se bo tudi vlada preselila iz Burgosa v Madrid. Danes potrjujejo vesti, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano prispel v Španijo, ter da bo pri tej priliki podpisana vojaška pogodba med Španijo in Italijo. Ciano prispe v spremstvu španskega zunanjega ministra Serana Sune, ki je pred svojim odhodom iz Rima izjavil, da bo Španija živela v večnem prijateljstvu in solidarnosti z nemškim in italijanskim narodom. Konferenca nemških diplomatov v Ameriki Berlin. 14. junija. Na poziv zunanjega, ministrstva so se včeraj zbrali v Berlinu diplomatski predstavniki Nemčije iz vse Amerike. Včeraj so imeli skupno konferenco pri zunanjem ministru Ribbentropu. Razgovor se je nanašal na propagandno akcijo poslanikov in podrejenega osebja v ameriških državah zlasti v Južni Ameriki in v Zedinjenih državah. Dobili so nalog, da mora jo biti v bodoče pri svo- jih akcijah previdnejši, da ne bi prišlo do novih neprijetnih incidentov, kakršni so se pripetili v Braziliji in v Chilu. Zahvala angleškega kralja Rooseveltu VVashington, 14. junija, i. Pri odhodu iz Zedinjenih držav je poslal angleški kralj Jurij VI. v grojem imenu in v imenu kraljice Elizabete predsedniku Rooseveltu brzojavko, s katero se mu iskreno zahvaljuje za izkazano gostoljubnost in za simpatije, ki jih je ameriški narod izkazal kraljevski dvojici. V zvezi s tem je zanimiv tudi članek londonskega lista »Ewening Standard« o globokem vtisu, ki ga je zapustilo potovanje kraljevske dvojice po Ameriki. Potovanje je bilo prava propaganda za visoke ideje demokracije. Ameriški narod je pokazal svojo solidarnost z Anglijo, česar ne more nihče podcenjevati. Minister dr. Spaho odpotoval v Nemčijo Berlin, 14. junija, p. Danes prispe v Berlin jugoslovenski prometni ministr dr. Spaho. V Nemčiji bo ostal kakšnih 10 dni. Ogledal si bo razne prometne ustanove v Nemčiji. Pristop Bolgarije k Balkanski zvezi je bil glavni predmet razgovorov v Ankari — Turško posredovanje Carigrad, 14. junija, p. Gafencu in Sara dzoglu sta imela daljši sestanek v hotelu Anatole-kluba. Poučeni politični krogi naglasa jo, da so se razgovori nanašali konkretno na vstop Bolgarije v Balkansko zvezo in ureditev njenih odnosa je v z Rumunijo in ■Grčijo. V carigrajskih krogih računajo s tem, da bo turška posredovalna akcija uspela. Končno pa bo o celokupnem problemu odločeno v Atenah. Popoldne je imel turški zunanji minister razgovore s francoskim poslanikom Mas-sigliem in poslaniki Balkanskih držav. Proti večeru je Gafencu odpotoval v Jalovo, kjer bo danes gost prezidenta republike Ismeta Inenija. Pred odhodom je imel kratek govor po radiju, v katerem se je zahvalil za prisrčen sprejem v Turčiji. Danes popoldne odpotuje v Atene. Ruitiunija odklanja zahteve Bolgarije Rumunski listi o rezultatu razgovorov Gafenca v Ankari Bukarešta, 14. junija. AA. Ves rumunski tisk posveča veliko pozornost obisku rumunskega zunanjega ministra Gaf enca v Turčiji. »Timpul« poroča iz Ankare, da je obisk rumunskega zunanjega ministra ponovno potrdil enakost ciljev Turčije in Rumunije ter njuno željo, da združita vsa potrebna sredstva za dosego teh ciljev. Sestanek v Ankari ima miroljuben pomen, ki potrjuje edinstvo, neodvisnost in moč Balkanskega polotoka, ter moč Balkanske Zveze, ki je potreben organizem za mir in ravnotežje v Evropi in na Balkanu. Stališče Rumunije in Turčije ter Balkanske zveze napram Bolgariji ostane neiz-premenjeno, kakor je to izjavil že Gafencu v svojem govoru, v katerem je naglasil absolutno solidarnost Turčije in Rumunije ter dal možnost, da pride do sporazuma vseh balkanskih držav. »Universul« poroča o manifestacijah rumunsko-tur- škega prijateljstva v Ankari ter enakost gledanja obeh držav na vse mednarodne probleme. Kar se tiče razširitve Balkanske zveze, pravi list, je to mogoče doseči samo tako, da Rumunija ne odstopi svojega ozemlja, kakor je to že v parlamentu naglasil zunanji minister Gafencu. Turčija in Rumunija imata podobno nalogo, prva da brani svobodo Dardanel. druga pa svobodo Dunava. »Romania« naglasa politični pomen sestanka v Ankari ter pravi, da je želeti, da bi se dosegli prijateljski odnosa j i z Bolgarijo na osnovi načela medsebojnega spoštovanja. »Curentul« izve iz diplomatičnih krogov, da je Gafencu v svojstvu predsednika Balkanske zveze zastopal stališče, da je potrebno varovati edinstvo in neodvisnost Balkanske zveze, vendar pa je Balkanska zveza pripravljena sprejeti vsako balkansko državo pod pogojem, da spoštuje sedanje meje. Sprememba ameriškega nevtralnostnega zakona odobrena Washington, 14. junija. AA. Havas: Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je sprejel z 12 demokratskimi proti 8 republikanskim glasovom načrt zakona o nevtralnosti v celoti, kakor ga je predlagal poslanec Bloom. Gobbels proti angleški propagandi Berlin, 14. junija, i. Današnji »Volki-scher Beobachter« objavlja članek izpod peresa propagandnega ministra dr. Gob-belsa, v katerem ostro napada ustanovitev propagandnega ministrstva v Angliji. Med drugim trdi, da je cilj in naloga tega ministrstva veleizdajalska agitacija v Nemci;! Nemčija pa je že spregledala vso angleško politiko in je ne bo prepričalo vse zatrjevanje o miroljubnosti angleške politike. Gotovo je, da Anglija streže Nemčiji po življenju. Toda varajo se oni, ki mislijo, da je današnja Nemčija podobna stari. Danes je ves narod strnjen in fanatičen v borbi za svoje pravice, v borbi za življenjski prostor. Časi, ko je ta narod čakal in se zanašal na tujo pomoč, so za vedno minili. Nemčija si bo znala priboriti ono, kar ji gre. Protest nemške manj* šine na Poljskem Varšava, 13. junija, i. Nemški senator na Poljskem Hassbach je včeraj izročil ministrskemu predsedniku Skladkowskemu spomenico zaradi ogrožanja življenjskih interesov nemške manjšine na Poljskem. V spomenici ostro protestira proti nasi- ljem, ki da so jim izpostavljeni Nemci na Poljskem. Podrobno so opisani in našteti primeri napadov in ogrožanja telesne varnosti ter imetja Nemcev. Spomenica obsega 70 na stroju tipkanih strani. Bojkot nemških in italijanskih listov na Poljskem Varšava, 14. junija. Glede na napete odnose med Poljsko in Nemčijo ter na poslednje napade italijanskega tiska proti poljski zunanji politiki je bilo sedaj odrejeno vsem lastnikom javnih lokalov, kavarn in restavracij, naj razen nemških bojkotirajo tudi italijanske liste. Doslej je bojkot veljal samo za nemške liste. Ostavka predsednika rumunskega senata Bukarešta, 13. junija, br. Profesor Jor- ga, ki je bil imenovan za predsednika senata, je včeraj popoldne podal ostavko. Do njegove demisije je prišlo zaradi spora o njegovi funkcijski dobi. Jorga se je postavil na stališče, da bi moral ostati predsednik senata ves čas njegove legis-lacijske dobe, to je celih 9 let. ItaUjansko-bolgarska trgovinska pogajanja Rim 19 junija, o. Nocoj bo prispela v Rim bolgarska delegacija pod vodstvom pooblaščenega ministra Bačova, ki se bo pogajala z italijansko vlado o zaključitvi nove trgovinske pogodbe. Sedanja trgovinska pogodba bo potekla 30. t. m. Trgovinska izmenjava med Bolgarijo in Italijo je dosegla v preteklem letu vrednost 200 milijonov lir, pa pričakujejo sedaj, da se bo z novo trgovinsko pogodbo se povečala. NJ. Vet kralj in kraljica v Bosni Sarajevo, 14. junija, p. Včeraj dopoldne sta prispela v Sarajevo Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vel. kraljica Marija. V njunem spremstvu so bili kraljev adjutant in dva kraljeva šolska tovariša. V Sarajevu je bil kralju prirejen nad vse prisrčen sprejem. Kralj si je ogledal pravoslavno in katoliško cerkev ter neko džamijo. Obiskal je tudi muzej. Obedoval je v Ilidži. Popoldne se je odpeljal k izviru Bosne. Obletnica smrti A. Stambulijskega Danes je 16. obletnica mučeniške smrti velikega bolgarskega ljudskega tribuna Aleksandra Stambulijskega. Spominjamo se njegove smrti s pieteto, ker je bil prvi med bolgarskimi politiki in državniki, ki je po tragičnih dogodkih leta 1913 in 1915, o katerih se je zdelo, da so za večne čase izkopali nepremostljiv prepad med Bolgarijo in njeno zapadno slovansko sosedo, krenil na pot iskrenega bratskega /bližanja med Bolgari in Jugosloveni. Stamhulijski je bil prepričan, da je srečnejša bodt>čnost Slovanom na Balkanu zagotovljena le v bratski slogi in najtesnejšem sodelovanju obeh držav — Bolgarije in Jugoslavije, takrat še kraljevine SHS. Služeč temu idealnemu cilju, je takoj, ko je prevzel v Bolgariji vladno krmilo v svoje roke, zastavil vse svoje sile v to, da najprvo vzpostavi prijateljske odnošaje med obema državama, nato pa pripravi vse, da pride med njima do dr-žavnopravnega uedinjenja. V svojih načrtih je našel mnogo razumevanja pri takratnem ministrskem predsedniku Nikoli Paši-ču. Pogajanja med njim in Pašičem v tem pogledu so že bila toliko dozorela, da je bil l. 1921 že določen sestanek na Bledu, kjer b> se imela oba državnika dokončno dogovoriti glede nove ureditve državnopravnih odnošajev med obema drŽavama. Stam-bulijski se je pred tem sestankom mudil v Parizu. Od tam se je vračal — bilo je to nesrečno naključje — preko Italije, s katero je bila takrat naša država v skrajno ns-petih odnosa jih. Stambulijskega pot preko Italije je zbudila v Pašiču sum, da nima Stambulijski iskrenih namenov in je morda samo orodje v italijanskih rokah. Zato je odpovedal že dogovorjeni prihod na Bled, kjer ga je že čakal Stambulijski. Ker tudi kasneje ni prišlo do sestanka med obema državnikoma, je žal propadel tik pred uresničenjem ta velikopotezni načrt Aleksandra Stambulijskega! Toda ideja jugpslovensko-bolgarskega zbližanja z njegovo smrtjo ni bila pokopana, živela je krepko naprej, dokler se ni mogočno uveljavila v paktu več' nega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. A tudi sedaj je ta ideja zivotvorna in prav nič ne dvomimo, da se ji bo končno posreči izvojevati ono, o čemer je sanjal in delal velikopotezne načrte pred osemnajstimi leti Aleksander StambuVijski! Nemški konzul v Ljubljani imenovan za nika v Bratislavi Berlin, 14. jun. g Dosedanji nemški generalni konzul v Ljubljani dr. Haas Bernard je imenovan za nemškega poslanika v Bratislavi. Kdo bo njegov naslednik v Ljubljani, še ni Borzna poročila. Curin, 14. junija. Beograd 10.—, 1 11.7525, London 20.77, Nesr York 443.3125, Bruselj 75.35, MIlan 23.33, Amsterdam ne jamo, Berlin 177.80» Pteaga 15.10, Varšava 83.62, Sofija 5*40, Buka. red ta 3.25. Inserirajte v JKL Nsrodu" t »SLOVENSKI NAlODc,«^ 14. jssdđ* 1*30. Stov. 133 Nova pota Bolgarije Osnov« itiivnt prcnreditvo m V zadnji Številki beograjskega časop.as aa znanstveno organizacijo dela. Matica rada, ki jo izdaja naš rojak dr. Bogumil Vošnjak, jo napisal bi vsi bolgarski mini* ster za trgovino ta industrijo Stojan Hr. Nikiforov razpravo o Profeaijonalni orga-nizad ji na Bolgarskem. Piščeva izvajanja zajemajo snov v globino in so motno informativna. Saj se jo zadnja leta res marsikaj zgodilo na Bolgarskem, nasa javnost pa si iz pomanjkljivih časopisna poročil le ni utegnila prikrojiti pravo sliko o teh dogodkih. Usti so poročali enkrat, da se je Bolgarska okren.la na levo in da se vrača k dejanski demokraciji, drugič so pa menili, da gre za nacionalnosocialisc čna in fašistična stremljenja. Resnico in bistvo tega razvoja nam sedaj pojasnjuje bolgarski minister v gori navedenem mesečniku. Zato zasluži, da z njegovimi izvajanji seznanimo tudi našo javnost. Po Nikiforovu je Bolgarska z dogodki zadnjih let obstala pri svoji dosedanji ustavi in se tudi ni oddaljila od tradicij svojega naroda. Pač pa je »dotlej strankarsko razdrobljeno in do pred 5 let psihološko omajano ljudstvo dobilo svoje edinstvo in svojo psihološko, moralno združitev s tem, da ga Je zajela enotna duSa, ena volja, pod vodstvom kompetentne oblasti in elitnega parlamenta poslancev, ki so bili izvoljeni individualno, ne pa skupinsko, strankarsko«. To bi bilo tisto, kar se nanaša na parlamentarno ureditev nove Bolgarske. Poslanci so bili izvoljeni posamič, brez strankarskega posredovanja. Ni izključeno, da so take volitve res izbrale najbolj sposobne poslance, nujno pa ni. Najvažnejše pa je po ministru Nikiforovu to, da je gospodarsko in socijalno vodstvo javnega življenja prešlo aedaj v nove roke. Na Bolgarskem so ustanovili posebne profesijonalne organizacije, ki so istočasno pomožni organi državne oblasti. Te profesijonalne organizacije tvorijo nov gospodarski in socijalni obras Bolgarske. Teh profesijonatnih organizacij sd ne smemo predočevati v obliki stanov ali strank. Ne gre torej za stanovsko državo, marveč mnogo preje za poklicno ureditev gospodarskega in socljahnega življenja. Tudi poklicne organizacije gospodarskega in socijalnega življenja niso nekaj docela novega. Na zapadu je socijalizem že desetletja oznanjeval boj posameznih stanov in poklicev drugega proti drugemu. Največ veljave je pripisoval delavskim poklicem in delavskemu stanu kot celoti. Proti temu gibanju so se borili in se mu upirali stanovi na drugi strani gospodarskega procesa, to bo stanovi kapitala, tovarnarji, veletrgovci, velepodjetnikl. Ta boj se je bojeval z vaemi sredstvi sodobnega javnega življenja. To se pravi s časopisjem, političnimi strankami in s parlamentom. Boj je sel po navadi do zmade. Koncem koncev se je iz teh bojev in zmag vendarle izcimil kompromis, ki pa je terjal mnogokrat hude Žrtve na obeh straneh. In vendar sta tako delo kakor kapital, delavec in podjetnik dve strani istega pro- cese, ki bi se morale med sabo izpopolnjevati. Tako socijallasm kakor kapitaliaem sta bila enostranska, nravi dal jo bolgarski pisec. Isto velja pa tudi za ostala stanovske podv.ge v sodobnem javnem tivijeaju. Tako na pr. za agrarna gibanja, ki so stavljala kmeta In sem)jo nad vat drugo stanove« Zemlja ta kmet sta vir vsega bogastva v državi, je bilo čestokrat geslo agrarnih prvoboritoljev. Tudi ta skrajnost jo seva pretirana, nravi Nikiforov. Kmet in I zemlja sta dol, čeprav zelo pomembna sestavina gospodarskega procesa. Tudi tu ne sme bittl boja z ostalimi tvorci gospodarskega življenja. Poizkusiti je treba vse to stanove in poklice združiti v enoto, ali boljo rečeno tako urediti njihovo zaščito, da bo mogoč složen razvoj in napredek vsega gospodarskega življenja. To je dosegljivo po piščevem mnenju na ta način, da država vzame v lastne roke poklicno organizacijo raznih stanov in da s svoje strani koordinira njihove posebne in skupne interese. Torej ne več boja med delom, zemljo in kapitalom, marveč njihova združitev. Bolgarska zadnjih let so jo lotila tudi tega vprašanja. Torej ne na stanovski osnovi, s pomočjo korporativizma ali fašizma, marveč s profesionalno organizacijo, z obvezno organizacijo posameznih poklicev. Te organizacije so pomožni organi izvršno oblasti. Poklicna organizacija kro-jačev bo skrbela za primerne mezde, cene, a tako da s tem ne bodo prizadeti interesi druge poklicne skupine. Itd. Priznati je treba, da je v tej poklicni zamisli marsikaj novega, ž njo je Bolgarska zaenkrat odpravila vsak razredni in medsebojni poklicni boj. Na njegovo mesto je postavila državne organe, ki bodo na podlagi statistike in računov skrbeli za notranjo, zdravo rast posameznih, poklicev in za njihovo medsebojno koordinacijo. Isto bo veljalo za organizacijo trgovcev in podjetnikov sploh. Minister Nileforov trdi, da jo ta zamisel pristno bolgarska, izrazito domača in da gre pri tej ureditvi gospodarskega in socijalnega življenja za domače misli, ki niso v zvezi ne z narodnim socijalizmom ne s fašizmom. Načelno utegne to biti res. Kako pa bo mogoče za zeleno mizo izravnati probleme posameznih poklicev in jih koordinirati v enoto, je pa drugo vprašanje. Vsekakor bo moral uradniški aparat te nove državne ureditve vsega gospodarskega in socijalnega življenja razpolagati s sila vestnim; in nepristranskimi uradniki. Ce se bo etatizem na gospodarskom in socijalnom polju obnesel, je vprašanje zase. Tudi druge države, na pr. Zedlnjene države Severne Amerike skušajo urediti gospodarska vprašanja z državnimi, načrtnimi ukrepi. Ali se bodo obnesli, je še vedno odprto. Vprašanje načrtnega gospodarstva preneseno na področje poklicne vsedržavne poklicne organizacije je pa brez dvoma novo in Bolgarska se ga je menda res prva lotila! Naj bi izvirni zamisli sledili tudi dejanski uspehi! b. žrtev sestrske požrtvovalnosti Pri Hotiču so v Savi našli trupelce Vrhovceve Eme od D. M« v Polju Hotič, 13. junija Sava je zadnje čase zahtevala kar štiri žrtve. Za Jugovim pastirčkom z Brega, ki je sel lovit ribe ob zadnji povodnji, se ni sledu, čeprav ga iščejo ob vsem toku. V Savi je nasla smrt tudi Bicova Lojzka z Zglavnice, ko je šla domov. Blizu Sevnice so našli truplo neznanke, o katerem domnevajo, da je pogrešana Lojzka, identiteta pa še ni ugotovljena. Ob koncu maja &ta f»c igrala ob Ljubljanici dva otroka, 71etna Vrhovčeva Erna in njen 3Ietni bratec Janezek. Oba sta postala takrat žrtev Ljubljanice. Njun stari oče je kosil na travniku ob vodi. Fantek Janezek se je neopazno sklonil nad bregom in je padel v vodo. To je njegovo 71etno sestrico tako prevzelo, da je pogumno »kočila za mlajšim bratcem 9 trdno voljo, da ga bo otela iz valov. Vse prizadevanje junaške sestrice, da bi otela bratca, je bilo zaman. Ljubljanica je zagrnila oba otroka in sta našla oba prerano smrt. Starše in domače je grozna tragedija močno presunila. Iskali »o trupelci obeh otrok in so najprej našli truplo malega Janezka. Zaman so si prizadevali, da bi našli tudi trupelce njegove sestrice. O dogodku je pisal tedaj tudi naš list in prav na podlagi članka v »Slovenskem Narodu«, so sedaj fklepali v Hotiču, da je truplo dekletca, ki so ga potegnili iz vode, Vrhovčeva Erna. Trupelce je opazila Rogačeva iz Hotiča. Peljala se je proti domu s kolesom, pa je videla, da v Krnici, kakor pravimo zalivu pod vasjo, vrti voda truplu podoben pred- met. Stopila je s kolesa in s strahom ugotovila, da je v vodi truplo mlade utopljenke. Odhitela je v Zg. Log do Premžetovih in povedala, kaj je videla. Posestnik Er-nest Kres je zbral nekaj sosedov, 9 katerimi je odšel do Krnice. Spustili so se v vodo in potegnili malo utopljenko ven, o najdbi pa obvestili orožnike. Kmalu je prišla v Krnico komisija, k! je ugotovila dejansko stanje in napravila zapisnik. Trupelce je zaradi daljšega ležanja v vodi in sunkov ob skale in vejevje utrpelo precej poškodb. Oblastva so domnevala, da je utopljenka Vrhovčeva Erna hčerka železničarja iz D. M. v Polju. O najdbi so obvestili starše in kmalu po obvestilu so dospeli v mrtvašnico starši, ki so žalostni potrdili, da je utopljenka res njihova hčerka, ki je našla smrt 24. maja, ko je hotela rešiti v vodo padlega bratca Janezka. Trupelce so položili nato v dvojno krsto, kakor velevajo to policijsko-sanitarni predpisi in malo nesrečnico so z avtofurgonom odpeljali domov. Usoda, ki je zadela ugledno železničar-sko družino Ernesta Vrhovca, je zbudila pri nas iskreno sočutje. Saj jim je ugrabila hkratu dvoje otrok, ostal jim je le še edini tretji otrok. Bratec Janezek in sestrica Erna bo>.ta sedaj snivala drug ob drugem, kakor ju je tudi zatekla kruta emrt v cvetu mladosti, sredi igre na bregu Ljubljanice. Težko prizadeti Vrhovčevi družini iskreno sožaljel Vlomilska in tatinska sodrga na deželi Ljubljana, 14. junija Dočim se je tatinska sodrga v zimskih mesecih rajje zadrževala v mestu, se je sedaj na poletje razbežala na deželo, kjer postaja javna varnost čim dalje manjša. Tatovi, vlomilci in drugi nevarni elementi ce selijo iz kraja v kraj in ograzajo tako posameznika, kakor tudi cele hiše in družine. Orožniki imajc obilo pekla, vendar lopovom ne morejo priti vedno do živega, ker se znajo spretno izogibati in imajo povsod skrivališča. Te dni pono« so culi Virantovi v Medvedici pri Grosupljem za hiso sumljive glasove, ki so pa kmalu utihnili. Kako uro zatem se jim Je zdelo, da hodi nekdo po eosedni sobi, vendar pa so aopet kmalu zaspali, prepričani, da so se zmotili, zjutraj pa je gospodar F*raaace Ugotovil da je bilo ponoči v hi So vlomljeno. Ukradene so bile tri moSke Obleke, več otroških oblake, dva para čevljev, trije pari tonskih čevljev, osem rjuh, srebrna fjsprs> urra, več ženskega perila, sest naglavni rut, 15 kg svinjske masti in nekaj drugih jest vin. Vlomilci so odnesli is svinjaka tudi 40 kg težkega prašiča, ki so ga ^viaii kar na mestu. Virantovi so oškodovani za približno 4OO0 dan. Franc« VI-rant je vl?*n tatkoj zjutraj prijavil orožna Grosupljem. Kakor domnevajo, SO vlomili cigani, ki so ee nekaj dni zadržavali v okolici; Še bolj verjetno pa je, da so bili na delu člani vlomilske tolpe, ki se klatijo .po gCBdovih okrog Primakovega in ki često delajo nočne izlete daleč naokrog. Posestnik Alojzij Hočevar is Dobruške vasi ima svojo hiso precej na Samoti daleč od sosedov. Tudi ne stoji hiša pri cesti, marveč je umaknjena na polje in vom dO nje poljska pot. Dne 12. t. m. je gospodar napajal konja tfk pred polnočjo, ker je bil prej dolgo v noč 2 njim na poti. Konja je nato odpeljal v hlev bi tudi sam odšel spat. Ko ga je hotel zjutraj zapreči, je presenečen ugotovil da mu je po polnoči zmanjkal izpod skednja voz, iz hleva pa konj. Na delu so bili prav prebrisani batovi, Id so snaH ravnati z »vino. Tudi so natreatt okrog Um gnoj, da domači ne bi čuli konjskih kopit ter ropota voza za-pravljivdca. Tatovi so s konjem in vozom pobegniH najbrž proti Zsmeškem m dalje na hrvatsko stran. Posestnik Lojze Hočevar je oškodovan za okrog 3000 din. V Begunjah na Notranjskem se je te dtai pojavil okrog SOletni nezanec srednje postave, oblečen v sivkast površnik m dolge hlače. Neznanec, ki je hi gologlav m Je nosil 9 **oj nekako htafo, le jpm tu* v niso MMsns, kjer je prosjačil." Kmalu potem, ko je odšel, je Meden opasal, da je s njim vred issjDAUa tudi njegova aktovka, v kateri je lasni 2890 b svitu reflektorjev. Opozarjamo občinstvo, naj poseti večerno javno telovadbo v čim večjem številu. —lj Na orgeJSkl produkciji bodo nastopili iz šole prof. Stanka Premrla naslednji gojenci: Adamič Bojan, Capuder Pe. regrin, Mele Ivan, Hanc Jože, s. Judita Pipan in iz šole prof. Tomca: Fabijani Viktor, štefančič p. Franjo, Rijavec Janez in Snoj Venceslav. Podrobni spored bo na razpolago v knjigarni Glabene Matice, produkcija pa bo v soboto 17. t. m. ob 18.15 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. —lj Redni letni občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice bo 26. t. m. ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Dnevni red običajen. K obilni udeležbi vabi odbor pevskega zbora. —lj Gojenci dri. koneervatorlja bodo za radijske poslušalce ponovili v petek 16. t. m. ob 20. Havdnov oratorij »Stvarjenje« (za zbor, soli in orkester) pod vodstvom dr. D. fivare. —lj Bolniška blagajna Združenja gostilniških podjetij v LJubljani vabi svoje Članstvo na letni občni zbor, ki bo v če. trtek 15. junija ob 2. popoldne v kolodvor, ski restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani. —lj Tatvina prt Kregarju v stepen JI vasi. Gostilničar Franc Kregar is fttepanje vasi Je prijavil, da se je te dni vtihotapil v njegovo stanovanje drzen tat, ki mu je uro, zlato verižico, zlat prstan z vdelanimi dragimi kamni, še eno zlato damsko uro z vdelanim briljantom na pokrovu, par briljantnih uhanov in še nekaj drugih dragocenosti, v skupni vrednosti 0800 din. Stanovanje je bilo ob času tatinskega obiska ln sicer v opoldanskih urah nezaklenjeno, ker so bili domači zaposleni v hiši in na dvorišču. —1 j Se en vlom v Stopanji vasi. Te dni Je bilo vlomljeno tudi v podstrešno sobo posestnika Antona Valentinčiča v fitepanji vasi 9. Vlomilec je odnesel siv moški suknjič, hlače iz rjavkastega blaga, par nizkih moških Čevljev, štiri moške srajce in star kovčeg. Valentinčič Je oškodovan za okrog 800 din. —lj Deset parov čevljev ukradenih. Iz prostorov trgovine »Trlumf < v Kolodvorski ulici Je ukradel nekdo pred par dnevi 10 parov novih moških čevljev, spravljenih v zavoju, ki Je bil naslovljen na Heskija Da-nona v Zagrebu. Tvrdka »Triumf« ima okrog 1500 din škode. —lj Tatvine koles. Z dvorišča Severjeve trgovine na Gosposvetski cesti je bilo ukradeno 800 din vredno kolo znamke »Torpedo«. Na Poljanski cesti je bilo ukradeno 700 din vredno kolo znamke »Kosmos« pleskarju Alojzu Prepeluhu. Moško kolo znamke »Panar« Je bilo odpeljano izpred Lav-ričeve trgovine na Cankarjevem nabrežju skladiščniku Venčeslavu Petriču. Nadalje je bilo ukradeno 500 din vredno kolo Josipu Zupančiču in sicer iz veže Klemen-čičeve gostilne na Krekovem trgu. V Stre-liški ulici je iz veze Ljudskega doma nekdo odpeljal 900 din vredno kolo znamke »Viktorija« ključavničarju Antonu Setini. — Nadaljevanje del pri vseučiliški knjižnici v Ljubljani. Prva pismena licitacija za oddajo mizarskih del pri vseučiliški knjižnici v Ljubljani ni bila uspešna in zato je razpisana druga licitacija in sicer za 21. t. m. Proračunska vsota znaša 1,218.605 din. —lj Nasilen krofinjar. V stanovanje zasebnega uradnika Rudolfa Pompe ta v Šiški je prišel včeraj popoldne neki kroS-njar, ki ga pa Pompe ni pustil v sobo. češ da ničesar ne potrebuje. Krošnjar se je nad Pompetom tako razjezil, da ga je z vso silo udaril s pestjo po nosu in mu ga občutno poškodoval. Nasilneža so iz_ ročili stražniku, dočim je moral Pompe zaradi poškodbe na nosu v bolnico. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v LJubljani pri frančiškanskem mostu &e sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetu* optika. —1 j proti sončarici uporabljajte T»cham-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Iz Celja —c Olimpijski dan v CeUu. V okviru olimpijskega dne bodo v nedeljo 18. t. m. tudi v Celju številne športne prireditve, pri katerih bodo sodelovali vsi celjski športni klubi. V soboto 17. t. m. ob 20. bo po mestu štafetnl tek 5 krat 250 m. V nedeljo 18. t. m. ob 8. zjutraj se bo pričel na tenišču SK Celja v mestnem parku teniški turnir za prvenstvo Celja; zmagovalci bodo prejeli priznanice. Ob pol 9. se bo pričel na Glaziji atletski miting za prvenstvo v olimpijskem peteioboju. Ob isti uri se bo pričel v okoliški šoli table, teniški turnir. Ob 15. bo kolesarska dirka na progi Celje—Gomilsko—Celje s startom in ciljem pred Glazijo. Ob 16. se bo pričel na Glaziji nogometni turnir po sledečem vrstnem redu: Jugoslavija : Atletiki, Celje: Olimp, premaganca, zmagovalca. Ob 18. pa se bo pričela finalna mladinska prvenstvena tekma ISSK Maribor : SK Celje. V soboto zvečer in v nedeljo ves dan bodo prodajali po mestu olimpijske značke. —C ftol»ko vpisovanje. Na dr*. I. deški ln drž. dekliški narodni šoli v Celju bo vpisovanje novincev in novink v ponedeljek 19. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 18. v šolski pisarni. K vpisovanju smejo pripeljati starši otroke, ki bodo do 15. septembra t. 1. dopolnili 6. leto, morajo pa priti k vpisu vsi otroci, ki bodo dopolnili letos 7. leto. Ker bo po počitnicah naknadno vpisovanje samo za one otroke, ki se bodo priselili v mesto med počitnicami, je treba vse v tem okolišu bivajoče novince in no vinke prijaviti za vpis v šolo 19. t. m. Za otroke, ki niso bili rojeni v Celju, naj pri. nesejo starši s seboj krstni liat. Pred vpisom v solo bo isti dan obvezen zdrav-ni Ski pregled novincev in novink v Zdravstvenem domu. —c Nesreča ne počiva. V ponedeljek popoldne je peljal 231etnl šofer Stanko Seršen s Sp. Hudinje pri Celju avtomobil v Maribor, da bi ga dal tam popraviti. Na klancu pri Slovenski Bistrici pa je motor odpovedal in avtomobil je zadel v drevo. Pri karambolu si je Seršen zlomil ievo nogo pod kolenom ter se tudi poškodoval po glavi in levi roki. Istega dne je padel 81etni sinček posestnice Anton Rode Is Celja pri telovadbi v šoli tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v komolcu. V nedeljo je neznan kolesar povozil 36Ietno najemn'kovo seno Julijano Sketovo iz Kr. tlnice pri Šmarju in ji zlomil levo roko v zapestju. V torek je padel 351etni pro-govni delavec Jože Zupančič z Zidanega mosta prt delu na progi tako nesrečno, da si je zlomil desno no^o. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Z Rakeka — Plevel namestu ros. Ko Je prenehal delovati na Rakeku odbor aa postavitev spomenika kralju Aleksandru Zedinitelju, je oskrbo za spomenik ln park prevzela občina Rakek, toda zelenico okoli sporne, nika Je prerastel plevel. Grmičevje se Je razrastlo, namestu da bi bilo lepo obrezano. Zelenica Je na tako prometnem kraju kakor le malo kje in na vratih države, vedno es vidijo tujci pred spomenikom, zato bi bilo prav, da bi merodajai poakr. beli za primeren red. DNO SLOGA — »L. Whm Predstave eb U, I* to «UasJ Danes premiera zabavne družabne komedije, polne duhovitosti to vedrih komičnih situacij _ DISKRETNI SOBAR CODFRT V glavni vlogi: WUliam Poveli in Carela Lombard. — Režija Gregor? la Cava. Glasba: Charles Previs CL I C 1 ) Z 1 52££ BOHEMSKA SREĆA komedija Robert Montgomerv — RossJlnd Bussel Ta film nas uči, da »denar ni vse na svetuc. Kaj nase obr like najbolj teži Zahteve po davčnih olajšavah, ureditvi odplačevani* dolgov in tsovelizaciji obrtnega zakona Ljubljana, 14. junija Naša javnost je premalo informirana o pomembnih obrtniških problemih, ki po svojem pomenu segajo globoko v vse gospodarstvo, zato objavljamo nekatere ugotovitve iz zanimivega poročila predsednika Zveze obrtnih društev za dravsko banovino J. Rebeka z občnega zbora zveze. Gospodarska struktura naše banovine se v marsičem razlikuje od drugih banovin. Zato tudi bolj občutimo vse gospodarske pretresljaje, ki jih povzročajo razni dogodki v svetu in doma. Posebne težave povzroča tudi obmejna lega naše banovine. Prave gospodarske konjunkture še ni Gospodarskih razmer ne presojajo vsi enako; nekateri trde, da je kriza premagana, drugi so pa bolj nezaupljivi ter no. če jo prav verjeti varljivim znakom Izboljšanja in napovedujejo še dolga leta križe v in težav. Posebno močno čutimo gospodarski zastoj zadnje čase, ko je bodočnost še vedno nejasna. — Ce kaže statistika, da je število obrtnih obratov lani nekoliko naraslo, to še vedno ni zanesljiv znak gospodarske konjunkture. Statistika ne more potrditi, da se je obrnilo na boljše v polnem obsegu; nudi se nam neenotna slika, če presojamo gospodarske razmere po posameznih gospodarskih strokah. Kjer se kaže res izboljšanje, se pojavljajo še vedno svarilni znaki skorajšnjega poslabšanja. Obrtniki pa so doživeli prebricike skušnje, da bi se dali zavesti po nekaterih znakih konjunkture lani. Zavedajo se tudi, da je lanska konjunktura nastopila predvsem zaradi mrzličnega oboroževanja v svetu. Ce je pa že lani nekoliko narasla zaposle, nost, ne smemo tudi prezreti, da so se znatno povečala davčna bremena, v nekaterih pogledih celo tako, da jih marsikdo izmed obrtnikov ne bo zmogel. Starostno zavarovanje za obrtniške pomočnike? Marsikateri obrtnik že doslej ni mogel lahko zmagovati prispevkov za bolezensko in nezgodno delavsko zavarovanje, a lani septembra je bilo uvedeno še starostno zavarovanje, ki pomeni tudi znatno obre. menitev za delodajalce. Ni bilo prav, da je bila ta zavarovalna stroka uvedena hkrati za vse gospodarske stroke, kar velja zlasti za nekatere obrti, kjer mnogi delavci streme po osamosvojitvi in jim starostno zavarovanje ne bo moglo Koristiti. Težave s prometnim davkom Vedno težje breme je za obrtnike prometni davek. Zveza obrtnih društev si je prizadevala, da bi bilo uvedeno plačeva, nje. kolikor ga pobirajo v obliki skupnega davka takšno, kakor n pr. pri ustju, lesu, tekstilu, papirju itd., ko nabavljajo surovine. Doslej so bili vsi mah obrtniki, ki ne zaposlujejo več kakor 2 pomočnika in ne uporabljajo strojev, oproščeni plačevanja splošnega davka na poslovni promet, ne glede na kraj obratovanja. S finančnim zakonom za 1. 1937-38 pa je bila ta ugodnost omejena na kraje, kjer je uvedeno pavšali rano plačevanje pridobni-ne. Ker v Ljubljani in Mariboru obrtniki ue plačujejo pridobnine pavšalno, tudi mali obrtniki niso deležni oprostitve plačevanja davka na poslovni promet. PrL zadeti so gospodarsko najšibkejši obrtniki in vsekakor bi bilo potrebno, da bi tudi obrtniki v večjih krajih bili deležni istih ugodnoti kakor njihovi tovariši v manjših krajih. Kar se tiče pridobnine. si je obrtniška organizacija prizadevala, naj bi mah podeželski obrtniki, ki obratujejo včasih komaj po 6 mesecev na leto, plačevali samo polovico letnega pavšala, če dokažejo, da niso obratovali več kakor pol leta. Prizadevala si je pa tudi, naj bi bila pavša. lizacija uvedena tudi za obrtnike v krajih z nad 20.000 prebivalcev. Za druge obrt. nike je organizacija zahtevala, naj bi se davčna stopnja pri pridohnini znižala od S na 6%, odnosno od 6 na 4«*/«. Za celo petino večja davčna obremenitev Razen prometnega davka in pririnbnine bo poslej posebno občutna dajatev plačevanje prispevkov za razne sklade. Omeniti je treba melioracijski sklad. ki nalaga našim mlinarjem in Žagarjem precejšnje obveznosti. Znatne bodo tudi doklade za sanitetni sklad, a za narodno obrambni sklad znašajo doklade po progresivni lestvici 2 do SO°'o. To pomeni, da bodo dav. čne obrementve pri n;u* samo zaradi do_ klad za ta sklad narasle približno za petino. Predlog za odplačevanje obrtniških dolgov Obrtniki Čutijo še vedno posledice zadnje gospodarske krize, ker še ni rešeno vprašanje obrtniških dolgov. Denarni za. vodi so bili zaščiteni, a vendar obrestujejo vlagateljem vloge z 2°'* obrestmi, medtem ko morajo dolžniki plačevati sa posojila še vedno zelo visoke obresti, posojila pa seveda odplačati do zadnje pare. Ce so našli primemo rešitev za odplačevanje kmečkih dolgov, bi morali tudi obubožanim obrtnikom nuditi priliko primernega odplačevanja dolgov. Obrtniki niso nikakor zahtevali, naj bi jim odpisali dolgove, ampak le, naj bi jim omogočili odplačevanje dolgov — ki so bili v mnogih primerih že zdavnaj povrnjeni s samimi obrestmi — po znižani obrestni meri. vsaj po 3Vo. S tem bi ne bil nihče prizadet. — Med denarnimi zavodi je izjema le Zanat, ska banka, ki je pomaprala obrtnikom v najhujših časih med krizo in ki bo od 1. julija začela dajati kredite obrtnikom po 8% obrestni meri. Nelojalna konkurenca in druge težave Zal, tudi med obrtniki ni vedno vso tako kakor bi moralo biti. Nelojalna konkuren. ca je vedno bolj pogosta. V mnogih pri-merih je treba preostro konkurenco med obrtniki pripisovati nezadostni strokovni izobrazbi obrtnikov> ki ne znajo sestavljati kalkulacije. Med nelojalno konkurenco je pa treba tudi prištevati dela v lastni režiji v mnogih samoupravnih podjetjih, kaznilnicah, pri železnici itd. VeČino teh pomanjkljivosti bi bilo lahko odpraviti z obrtnim zakonom, primemo noveliranim in dosledno izvajanim. Obrtni zakon je v veljavi že 7 let in določa celo vrsto uredb in pravilnikov, ki še vedno niso izdani. Da pa obrtniki pogosto ne prodro s svojimi upravičenimi zahtevami, je treba v veliki meri pripisovati neslogi zlasti med slovenskimi obrtniki. V obrtniških vrstah, v stanovskih gibanjih, bi ne smelo biti trenj in zlasti bi obrtnikov nikdar ne smelo cepiti strankarstvo. Zahvala profesorjem Ko *em te dni srečaval na ulici izredno i.inojju go&prdov s šopkom vrtnic v roki. sem robote pogledal v koledar, da vidim, kateri je vendar ta priljubljeni svetnik, k; j« spravil toliko gratulantov na ulica — Sv. Norbert Valerija. — Nemogoče, ta cva ne spadata pri nas med priljubljene patrone. Ti šopki torej ne bodo za godov-nike. Morda pa so ti go pod je srečni zaročenci ali ognjeviti ljubimci in bodo te vrtnice duhtele v budoarjih srečnih nevest? Po njihovi zunanjosti bi jim tega ne prisodil, dele ko sem pred gimnazijo zagledal dva gospoda, ki sta prihajala skozi vrata s cvetjem v rokah, se mi je posvetilo v glavi. Aha! Dan*? je bila poslednja ura šolskega pouka. Pred kateder je stopila trojica to srednji med njimi je s šopkom v roki začel: >Dovolite, gospod profesor, da se vam v imenu vsega razreda z?hvelim za.... itd. itd.« Ginjenega srca je sprejel proferor te izraze hvaležnosti; če je dober psiholog m zna citati iz oči, je uganil, da za njimi tiči mnogo manj hvaležnosti, kakor prikritega veselja nad skorajšnjo ločitvijo. Kaj hočete, taka je mladina. Toda profesorji naj se potolažijo. Hvaležni smo jim mi, starši teh fantkov v pum pericah ln rd©čelični\ deklet, ml čutimo dolžnost, da en zahvalimo profesorjem aa to, kar so nas naučili v preteklem šolskem letu, dasi morda nevede m nehote. Kaj jim bo ▼ nr građo, če Jim povemo odkrito, da njihovi nauki niso padli na neplodna tla, kakor pred ntfrslro SO leti, ampak na ploden vrt m so rodili — vrtnarju v čast — obilen sad. fikoda sejmo, da mi starti ne moremo osebno stopiti pred Izpitne komisije, kajti rezultati hi bih učiteljem v veliko zadovoljstvo. Ne le, da smo predpisano učno snov predelali, se več, mi smo se vanjo zaljubili. Pregledujoč spočetka* samo tako slučajno m po raapotoftanju domače naloga tvojih potomcev, smo se kaj kazala ta tvarmo osebno zanteresirali in se začeli t istem* teko baviti z ve d* mi niftjth srednješolskih razredov, vzi^dosčeni nad tem, kako naši dcsoreli in ustaljeni mo£-gani pojmujejo lepoto in resnico, pa četudi je ta resnica matematična. Pri tem đeiu, ki je prvotno imelo le namen, da olajšamo učitelju vlogo, smo kar pozabljali paziti na sinovo raz tre sem ost, kajti naJe prebujeno zanimanje za vedo je bilo večje kakor skrb za sinov uspeh. »V cilinder čegar površina je 308 ln po- luraer 15 je vertan stožec; kolika Je površina tega stožca?« Pozabili .smo na. večerjo v glavi imamo samo formule. Rodbino smo poslali na lzprehođ, da nas ne moti. Za nas je važen samo problem, duša ne najde miru, dokler ni resen. Kaj za to, Če naš sin ne dedi z nami tega zanimanja in «e zadovoljuje • tem, da dobi prvi red. Tudi on bo čakal 30 let, preden bo nad nalogami svojega sina odkril krasoto matematičnih formul in geometrijskih likov ter občutil lepoto alovni-skih pravil. Zato se vam gospodje profesorji, v imenu učečih se staršev ob koncu šolskega leta lepo zahvaljujem, telim vam vesele počitnice In ?« veselim na začetku novega šolskega leta, ko se bomo vsedn h knjigam za višje razrede in reševali nove probleme. Marljivi oče. Krokodil z grahom Ko so nedavno tega v bližini Durbana v Južni Afriki ujeli 6 stotov težkega morskega soma, so v njegovem želodcu v svoje presenečenje odkrili glavo, sprednje noge in trup odraslega krokodila, dalje tri velike škatle konzerviranega graha, pločevinasto škatlo s cigaretami in pol ovce. Dve izmed konservnih žkatel sta bili te zaprti, tretjo pa je bil morski volk nt čel. Po vsej priliki si je hotel privoSčiti zelenjavo h krokodilji »pečenki«. >SlOVEt*S*I NAlOOi, m. JobQk lttft. Sta*. 133 Vpliv pasje vročine Pisatelji, skladatelji in znanstveniki, ki so najlažje ustvarjali v pasjih dneh Pasji dnevi so se pričeli. Zanimivo je, da imenujejo vsi kulturni narodi z enako frazo dneve z neznosno vročino > pasje dne ve«, kakor pravijo, da je človek >prisel na psa«, če izgubi vse svoje imetje. Tudi življenje v pomanjkanju in trpljenju imenujemo >pasje življenje«. Pasja vročina ne učinkuje dobro na človeka, saj je običaj, da gremo na dcpust v pasjih mesecih, ker zaradi vročine v tem času ne moremo delati. V splošnem vročina zmanjšuje človekovo sposobnost za delo, zlasti za povprečno duševno drle. Tudi za naporno telesno delo človek v pasji vročini ni Laiko sposoben kakor v dneh z zuemo temperaturo. Orientalfk'. in južni narodi so zna-f£ lenuhi, ker jih klima prisili k mirovanju in — premišljevanju, ze vrtfkrat so si raziskovalci zastavili vprašanje, kje uspeva najbolje ger.ij. Po zbranem gradivu so lahko sklepaj i predvsem na to. da vlažna klima ni ugodra za razvoj genijalnih sposobnosti ter ga uspeva genij predvsem v milem, suhem podnebju. Glede na to, kdaj so ustvarjal' nekateri veliki duhovi, lahko trdino, da tudi ps;'a vročna velike duhove ne omrtv^i. trmveč celo ugodno učinkuje na njihovo ustvarjanje. Wagnerr m Verdi sta ustvarjali v pasjih dneh Umetniško intuicijo podžiga pasja vročina, kakor dokazujeta VVagner in Verdi. Po izjavah nekaterih kiparjev, skladateljev in pisateljev je p:-: sja vročina ugodno vplivala na njihovo ustvarjanje, le slikarjem onemogoča pasja vročina delo, ker žgoče solnce pokvari« najlepše barvne odtenka v naravi. Kiparji, skladatelji in pisatelji navadno niso nič manj plodni v juliju in avgustu kskor v decembru. VVagner je v nekem svojem pismu izpovedal, da je dobil svoje najlepše in najg-lo^lje glasbene misli v dneh, ko ga je solnčna vro čina adelala. Verdi je sovražil mraz in zimo, ker je imel v mrazu vedno mrzle noge in ni imel inspiracije. In celo čudak in mizantrop Strindberg je priznal, da lažje piše poleti kakor pozimi. Glavna dela je spisal v poletnih mesecih, ko je bil ofi-c&ejno na oddihu in je lahko oficielno s-le-naril«. Francoski pisatelj Ana tole France se je čudil, zakaj umetniki in intelektualci ne ustvarjajo najbolj intenzivno od maja do septembra. Rum unska kraljica Malija, ki je spisala več romanov, je izjavila, da je najbolj razpoložena za delo v vročih poletnih večerih, španski pisatelj Blasco Ibanez je imel navado reči. da se žival in človek počutita najbolj, ,če jima aoSnfeni žarki božajo obraz. Tudi znanstvenike, ki opravljajo naporno duševno delo. ki zahteva največjo vestnost in pozornost, vročina ne ovira pri delu, kakor dokazujejo izjave Edisona in Einsteina ter drugih. Znanstveno delo pri 40 stopinjah v senci Edison je v svojih spominih m pisal, da ga pasji dnevi nikakor mao ovirali pri znanstvenem delu. Tudi znanstveno intuicijo in iznajdljivost ni izgubil v pasjih dneh. Ko je termometer kazal na 40 stopinj Celzija v senci, je nemoteno delal poizkuse v svojem laboratoriju. Edino okrep-čilo mu je bila v takih dneh vera, da bo uspel in človeštvu dal novo koristno iznajdbo. Največje uspehe je .me! v poletnih mesecih, ko so bili njegovi glavni sodelavci na dopustu in so se kje ob morju ali na deželi hladili od tropične vročine razbeljene možgane. Tvorec relativne teorije Aib&rt Einstein se rad solnči in ljubi pasje dneve, ker takrat najlažje razmišlja. Nekoč pred leti, kO je * -» 5g? 7 .i '."'^ . ^ * ^ "C _x 2 - ; - - ime Alberta £insceina 1 predstavljalo slavo m čast nemške znanosti, se je Einstein s pismom zahvalil za neko uslugo tedanjemu ministru za presveto a je datiral pismo z 20. marcem name-stu z 20. julijem. Par tednov kasneje ga ga je min ster na to pomoto v Šah spomnil, češ da je tropska vročina 20. julija gotovo povečala znano profesorsko raztre-senost. Einstein je začudeno odgovoril: Kaj pravite? Vročinski val smo imeli 20. julija, tega pa res nisem opaziL Bojno razpoloienje v pasji vročini Tudi bojno razpoloženje ne trpi v pasjih dneh. Svetovna vojna se je pričela L 1914 v pasjih dneh. kakor tudi še trajajoča vojna med Kitajci in Japonci ter španska državljanska vojna. Pokojni angleški kralj Jurij V. je na ta račun celo odkril, kako bi se mogel zagotoviti večni mir med narodi. Pred leti, bilo je v tistih lepih časih, ko je nastal Kel-loggov in Briandov pakt, ki naj bi za vse večne čase preprečil vojno med narodi, je angleški kralj Jurij V. sprejel ameriškega državnika, ki mu je povedal originalno misel, da bi vojno lahko preprečili, če bi narodi podpisah mednarodno pogodbo, da ne bodo pričeli vojne niti pozimi niti poleti. Med svetovno vojno se je izkazalo, da so se generalni štabi najbolj bali pasje zime in pasje vročine, Angleški kralj se je nasmehnil in rekel: Ali ne bi izpopolnili ta predlog tako, da bi narodi,, ki se boje zime, imeli pravico napovedati vojno samo v zimskih mesecih, tisti, ki se boje pasje vročine, pa bi imeli pravico začeti vojno samo v pasjih dneh, Kako je Bela hiša sprejela angleškega kralja in kraljico Oči vsega sveta, v prvi vrsti Amerike m Anglije so bile te dni uprte v Washington, kjer sta bila angleški kralj in kraljica gosta prezidenta Roosevelta. »V primeri z Buckinghamsko palačo izgleda Bela hiša kakor mala koliba«, je dejal Theodor Roosevelt, ko je 1. 1910 obiskal angleškega kralja Jurija V. Zanimivo je. da je bil kralj istega imena gost predsednika istega imena. Tako se je sedanji angleški kralj lahko prepričal, da je stari Theodor Roosevelt le malo pretiraval. Gotovo se Bela hiša v marsičem, predvsem kar se tiče bogastva in razkošja, ne da primerjati z Buckinghamsko palačo, toda kljub temu je bila pozorišče marsikaterega zgod. vinskega dogodka. Kraljica na primer je spala v sobi, kjer je slavni Lincoln podpisal zakon o odpravi suženjstva, kralju pa je bila namenjena postelja, kjer sta počivala Pierre Laval in Charles Lind-bergh. Angleška vladarska dvojica sta bila prva suverena, ki sta prenočevala v Beli hiši. Te visoke časti nista bila deležna niti belgijski kralj Albert niti rumunska kraljica Marija. Kraljevski ap^rtement je sestavljen iz dveh salonov, dveh garderob, dveh kopalnic in dveh spalnic, imenovanih modra in rožnata soba. Obe sta naj razkošne je oprem Ijeni, vendar pa modra soba nadkriljuje rožnato in je bilo zato proti pravilom, ki pra\ijo, da je modra soba namenjena moškim in rožnata ženskam, ker je kraljica stanovala v modri, katere okna gledajo na krasne in prostrane nasade okrog Bele hiše. Beia hiša. ki je popolna kopija nekega fctare-* irskega gradu, ne premore več kakor 21 spalmc, zato je bilo nemogoče spra- vili vso mnogoštevilno kraljevo spremstvo pod to streho. Za vse, ki tu niso dobili prostora, so bile najete žc pred dvema mesecema najlepše sobe v hotelih bližnje soseščine. Gospa Rooseveltova, ki slovi kot izborna gospodinja, j s pustila očistiti Belo hišo od vrha do tal. tako da je biia kraljica lahko brez skrbi, da ji ne bo skočila med večerjo mala Micky miška na krožnik, kakor se je to baje že zgodilo neki povabljenki. Večerja je bila servirana na zgodovinskem srebrnem posod ju predsednika Cleve-landa in bila čudo, kar se tiče okusa in enostavnosti. Nič manj kakor sedem kuhinjskih šefov največjih newyorških hotelov je pripravljalo banket na 12 metrov dolgem električnem štedilniku. Veliko skrbi je povzročalo tudi, kako posaditi visoke goste za mizo, kajti tu se križata ameriška in angleška etiketa. Končno so se odločili za angleški način, namreč, da sedi kralj na desnici gostitelja, kraljica na njegovi levici in ga Rooseveltova na levi od kralja; s tem je bila tudi olajšana medsebojna konverzacija. Snov za razgovore pri večerji je bila že v naprej strogo določena. Govoriti se je smelo o otrokih. o zdravju, o kuhinji in o kinematografu, politika je bila popolnoma izključena. Vse je bilo kakor prijetno kramljanje pri družinski mizi Neka velika prekooceanska emisijska postaja je ponudila 100.000 dolarjev, če bi smela postaviti rfa mizo nekaj mikrofonov in prenašati te privatne anglo-ameriške pogovore. Šef protokola je to ponudbo odbil v veliko žalost ge Rooseveltove, ki je videla v tem že lep dohodek za revne sirote — svoje varovance. Vesti iz Rusije V Moskvi se v poslednjem času močno čuti pomanjkanje kruha. Pred pekarnami že v ranem jutru čakajo ljudje v dolgih vrstah. Kot vzrok tega pomanjkanja se navaja dejstvo, da je sovjetska vlsda začela z vso naglico izpopolnjevati rezervne zaloge za erma^o, kar je povzročilo težkoče v apro\ izacijah velikih mest Uradni viri potrjujejo, da sovjeti stalno getpodarsko in prometno izpopolnjujejo organizacijo zaledja za primer vojne na Daljnem vzhodu. S tem je v zvezi gradnja novih tovarn in silen porast mest, kakor n. pr. Habarovska. kjer se je prebivalstvo od 1. 19.*7 pomnožilo ze 37 odstotkov. Novozgrajen) pristanišče Komsomolsk ob Amur-;u šteje danes žc 70.000 prebivalcev. Poleg tega se intenzivno nadaljuje preseljeval na akcija v smeri na vzbod v glavnem iz okolišev narodnostnih republik, iz Bele Rusije in Ukrajine. V zadnjih 10 letih je bilo preseljenih na Daljni vzhod 3 milijone ljudi. V Vladivostoku je bila posebna konferenca, ki se je bavila z vprašanjem kolonizacije tega dela primorja in sklenila, da se »nora delo pospešiti, tako da se bo letos v jttnrju in joiiju naselilo 2500 družin. na raku in sicer na ustnicah, dlesnih in grlu pri kadilcih pogosto zvezano s kajenjem. Zanesljivo sicer ni ugotovljeno, •oliko odstotkov obolenj na raku v ustih je treba pripisovati nikotinu in koliko drugim vzrokom. Edina vrsta obolenj na naku, povzročena neposredno s kajenj em, je rak na ustnicah in dlesnih. Rak na ustnicah dobe navadno kadilci, ki kade pipo, na dlesnih pa oni, ki žvečijo tobak, toda treba je na g iz siti. da te vrste rakastih obolenj niso povzročene po nikotinu, temveč po mehaničnem draženju. Manjši promet v Sneškem prekopu Družba, ki upravlja Sueški prekop, je objavila bilanco za preteklo leto. Pomorski promet v prekopu je bil lani v primeri s predlanskim letom nekoliko manjši. Dohod, ki so bili manjši, izdatki za vzdrževanje prekopa pa večji, tako da je čisti dobiček manjši za 18.8% v primeri z 1.1937. Družba je morala lani prvič plačevati posebne dajatve, ki jih je naložila egiptska vlada na dohodke. Lani je bilo skozi prekop 6171 prevozov, glede na tonažo je bil promet za več ko 2 milijona ton manjši kakor predlanskim, namreč za okoli 8%. Zmanjšanje prometa gre predvsem na račun upada pomorskega prometa med Italijo in Arjesinijo. Po udeležbi pri prometu skozi Sueški prekop je na prvem mestu Anglija, na drugem Italija, na tretjem Nemčija na četrtem Nizozemska ter na petem mestu Francija, Kajenje in umrljivost O vpirvu kajenja na povečano umrljivost je predaval na U. mednarodnem kongresu zdravniških zavarovalniških strokovnjakov v Parizu dr. HUding Bergstrand iz Stockholma, Opozoril je najprej, da ugotavljajo zavarovalnice za življenje zadnje čase povećano umrljivost strastnih kadilcev, ugotovljeno pa je, da zmerni kadilci dosežejo normalno starost. Dr. Ravmond Pearl, profesor bi ome tri je (vede o dolgosti življenja) na ameriški Hop-ktesovl univerzi, je ugotovil lani, da je uancrljtvost hudih KsđBeev ▼ starosti od 90 do 50 let celo za 10 odstotkov višja kakor pri zmernih kadilcih! Zsnesljivo seveda ni mogoče dokazati, aH je bila umrljivost v vneti teh primerih višja zgolj zaradi škodljivega vpliva nikotina, kajti lahko so bflt z njo v zveri tudi številni vzroki. Zanimivo je, da je umrljivost kadilcev po 50. leta zopet normalna. Morda, to pomeni, da enemu, kdor prenose večje količine nikotina tako dolgo, pozneje tobak ne Škoduje več ter je odpornejst proti nikotinu, povsem zanesljivo pa je, da je obolenje Na naslov mestnega magistrata Z Viča nam pišejo: Ker se naši občinski možje ali tako zvani mestni svetniki ne zmenijo za n«se upravičene pritožbe in prošnje, ki smo jih pošiljali v vse mogoče urade, smo posestniki primorani svoje težkoče izpovedati javnosti, naj se ona presodi t~^-wa- J. ~ občinsko gospodarstvo. Naša kolonija v bližim Ceste na Brdo, prvi levi odcep (imena cesta še nima), je ob vsakem deževju tako poplavljena, da je nemogoče priti od hiše do hiše, še manj pa na glavno cesto. Na cesti in na hodnikih, će smemo tako imenovati te jame in žabje luže, stoji ob vsakem deževju vode do 30 cm visoko. Odtoka ta voda nima nikamor, ker so jarki zaokroženi. Otroke, ki obiskujejo šolo, moramo nositi čez vodo, ki stoji na cesti. Splošno je nastala govorica, kdor hoče na tej cesti stanovati, si mora nabaviti pri Bati visoke gumijaste škornje. Kamor se obrnemo s prošnjo za omogočenje odtoka vode, povsod se izgovarjajo, da ni denar, ja, občani pa dobro vemo, da bi ga bilo za to malenkost dovolj, če bi se porabljal, kjer je potreba največja, saj mestna občina dostikrat že pred potekom roka pobere davek. Ce nam magistrat ne more ustreči s kanalizacijo ali odpravo vode, naj nam pošlje vsaj tiste stare čolne, ki smo jih rabili pri regulaciji Ljubljanice, da se bomo ob deževnih dneh lahko vozili čez cesto. Tudi za ta dar bomo hvaležni. — Vsi posestniki. Velik lov brez strela V bližini Varšave so pred kratkim priredili velik pogon na zajce, pri čemer se ni sprožil niti en strel iz puške, čeprav so ujeli nič manj nego 1200 zajcev. Ujeli so jih namreč v ogromno mrežo, da bi z njimi obnovili lovišča v Nemčiji in Franciji. Spomin*ki dar angleškemu kralju na nju- Ali sem prispeval za sokolski dom v Lidija MVlslaUova bo drevi nastopila na plesnem večeru opernega baleta v režiji koreografa Petra Go-lovina. Nastop domače umetnice, ki je že del j Časa nismo videli na našem odru, a se je medtem uveljavila pred evropsko umetniško tribuno, bo brez dvoma dele' žen zanimanja pri vsem našem občinstvu. Vse manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah« Le v Vašo korist bo, če nas čimprej obiščete! MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Zlender LJUBLJANA MESTNI TRG 22 PRODAM PO PRIZNAMO NISKIH CENAH si nabavite najb-oM jae moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRBSKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 a. t. Klasične in navadnejse mobilje ima stalno v zalogi Pohištvo »MALENŠEK« LJUBLJANA Celovška eeeta št. 258 60 PAR RNTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gambnic. Vehka zaloga perja po 7.— din. »Juhjana«, Goopcavetska e> 12. 3. t. ~~' POHIATVO ' vsakovrstne stole že od 18.— din dalje, vsa popravila, pott-tirane oprave, najceneje Zor-man, Breg 14. 1962 PRODA SE lepa špecerijska oprava. Ogleda se pri: Resman, Flor i j an-ska 22. 1954 RAzno trajno ondulacuo s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— >Salon Merlak«, Sv. Petra c. 16. 1946 DOPISI KATERA mlada, simpatična gospodična, lahko brez premoženja, želi poročiti mladega, inteligentnega, premožnega jurista? — Resne neanonimne ponudbe na upravo lista pod >6portist<. Anonimne v kos. 1945 V NARODU" MiHsnu NAJBOLJŠA BAnuSKA BEVUA |« NAS VAL modni pregled, filmska valovim novfes is radijskega sveta, UPRAVA: Ljubljena, Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Llubljanis, Rnafljeva ulica štev. 5 Rorence Riddellova: 46 Ttevotna Cju6e$en Z mirili m, hladnim glasom mu je potem pripovedovala, kaj vse se je bilo zgodilo v tistih urah, ki jih je bila preživela z Arudijem ben Gamo ta Čas, ko je Zora spala na divanu. Na vsako Ellisonovo nezaupljivo vprašanje jo takoj naravnost in odkrito odgovorila. Polagoma se je tema razpršila pred njegovimi očmi in potem je Fenella videla v njih velik© olajšanje in enako veliko začudenje. — Ali mi ne govoriš tega samo zato, Fenella, 'da. bi si ne moral očitati, da sem jaz zakrivil tvoje ponižanje? — je vprašal s prosečim glasom. — Ali mi moreš priseči, da je to resnica? — Prisegam, Derek, prisegam pri vsem, kar mi je sveto na tem svetu! — je vzkliknila. — Povedala ti nisem nič drugega, nego čisto resnico. Mar misliš, da bi mogla še živeti, če bi se bilo zgodilo to, na kar misliš ti? Ne, ne mogla bi. Ze davno bi bila mrtva, kajti takega ponižanja bi ne mogla prenesti. Moraš mi verjeti, Derek. — Hvala bogu, — si je oddahnil, da mi vsaj tega strašnega bremena ni treba nositi. Vem pa, da te nisem vreden, Fennie. Prinesel ti nisem ničesar, razen trpljenja in bede. — Oh, Derrv, Derrv, tako ne smeš govoriti! — je vzkliknila. — Spomni se vendar onih krasnih, srečnih dni tam pri'nas doma. Vse drugo si moraš izbrisati iz spomina. Jaz hočem storiti isto. — Toda kako bi mogla pozabiti — ali odpustiti? V njegovem glasu je bila strašna trpkost. j— Hočem in moram pozabiti in vse sem že odpustila, Derrv. Debelo jo Je pogledal. To mu je bila zagonetka, ki je ni mogel razumeti. Fenella je čutila, da ji lica gore. Če bi ga bila ljubila, bi mu gotovo ne mogla odpustiti. Toda Derrv ne sme spoznati, kako lahko ji je zdaj odpuščanje. — Ne govoriva več o tem in ne misliva več na to, Derrv. Toda Derek Ellison ni hotel pristati na ta Obšla ga je vroča želja, da bi zvedel, da-li se zavzema v njenem srcu svoje staro mesto. Naj bo že kakorkoli, vse mora zopet popraviti. — Saj vendar nisi verjela, Fennie, — je dejal, — kar je govoril o meni ta črni vrag. To je bila zarota, nič drugega. Jaz — ti lahko pojasnim, kako se je moglo zgoditi, da sem bil... Fenello je stresel mraz po vsem telesu. Prav to, kar je bil zdaj načel Derek, je bila stvar, o kateri ni hotela govoriti z njim. Malo prej jo je dol-žil, da laže, da bi mu prihranila bolest Mar hoče on zdaj lagati, da bi pregnal to bolest, o kateri misli, da jo Čuti ona? Moški redko odkrito priznajo svoje grehe. Vedno si prizadevajo zagovarjati se z nečem in če ne gre drugače sežejo brez oklevanja po laži. Derekov obraz je zdaj zardel. Govoril je potem hitro in nervozno. — Za vse na svetu bi te ne ponižal, Fennie. Prišel sem tistega večera v vojašnico zelo pozno s pohoda, a ona, Vanda, mi je poslala pismo, naj pridem k nji. Mislil sem seveda, da boš tudi ti pri nji. Potem sva zaslišala zgoraj ropot. Tn kor je bila ona tako nervozna, sem šel pogledat, kaj je. Ona mi je pa sledila in — čisto nedolžno sva se zabavala v njeni sobi, ko je nenadoma planila z groznim krikom k nama ta črna surovina. Saj vendar veš, kakšni so ti Arabci. Hotela sva mu vse pojasniti, on je pa divjal ko norec in ni naju hotel poslušati. Toda zgodilo se ni nič, Fennie, prav nič. Saj mi vendar verjameš, kaj ne? Prikimala je. V tistem trenutku ni bila zmožna besed. Derek ji je lagal — lagal ji je — to je vedela. Morda ji je hotel prihraniti ponižanje, toda njegova laž jo je morala prav za prav zadeti še bolj, kakor bi jo moglo zadeti odkrito priznanje. Čudno je pa bilo, da ni videla žalitve v tem, da ji je tajil resnico. Seveda, Derek je moral vedeti, da je ne more več raniti to, kar bi ji sedaj povedal, pa naj bo priznanje ali laž. Hrepenela ni po ničemer drugem, nego da bi mogla izpolniti to, kar je smatrala za svojo dolžnost do njega, da bi mu mogla pomagati tako dolgo, dokler bo potreboval njeno pomoč. Da bi pa tudi približala tisti trenutek, ko bo vsa njena dolžnost do njega že izpolnjena in ko postane zopet prosta in svobodna žena. — Da, vedela sem, da je to samo nesporazum, strašen nesporazum in pomota, Derrv, — je prisilila svoje otrple ustnice, da so izgovorile te besede. — Toda ne govoriva več o tem. Poznalo se mu je, kako mu je odleglo, da je tako hitro sprejela njegovo pojasnilo. Fenella je pa obrnila glavo proč, da bi Derek ne videl trpkega nasmeha na njenih ustih. Vedela je, da se bo Derek znova vrnil k tej stvari, da bo še večkrat ponovil svojo laž, kajti vedela je o njem, da spada med tiste ljudi, ki mislijo, da more neprestano ponavljanje izpremeniti neresnico v resnico. .Mora se torej delati, kakor da mu verjame — že se je odločila za to, čeprav ji je biLa laž najbolj zoperna stvar na svetu. Omenila je Vando ben Gamma. — Neprestano me preganja ta moj zadnji pogled na njo. Vem, da do smrti ne bom pozabila tega strašnega obraza. Zdaj je pa Derek odvrnil od nje pogled. Toda Fenella je videla, da je stisnil pesti tako, da so postali sklepi beli. Torej še vedno misli na njo, na Vando. Trajalo je celo minuto, preden je Derek zopet spregovoril. — Ali je kaj novega — kaj novega? — je dejal. — Prav nič, — je odgovorila. — Policija še ničesar ne ve. Gospod Kent je ugotovil, da sta Arudi in Zora pobegnila in govori se tudi, da sta odpeljala s seboj Vando. Modra vila bo prodana. — Ali si povedala to Kentu? Zardela je. — Da. — Zakaj? — Bila sem bolna — in tako sem se bala. Nisem vedela, kaj naj storim — Kaj ti je pa rekel Kent, da stori? — Nič, — je odgovorila. — Dejal je, da se policiji nikoli ne bo posrečila aretirati Arudija in da bi bilo to za naju oba, zate in zame, zelo neprijetno, če bi prišlo kaj na dan. In tega nisem hotela, Derrv. Urejuje Fran Puc — Za >Narodno tiskarno* Fran upravo in inse ratni del lista Oton Chriatof— Vsi v Ljubljani