VSEBINA:
Članki.
Dr. J. B.: V spomin gospodu tajniku Kralju. — Določila o prometnem davku in davku na luksuz, ki so važna za zadruge. — Bistvo delavske proizvajalne zadruge.
Zvezine objave.
Izpisek iz spiska zadružnikov in duplikati pristopnih izjav. — Opozorilo zadrugam iz območja okrožnih sodišč Celje, Maribor in Murska Sobota. — Tečaji za zadružne funkcionarje.— Knjigovodski tečaj za Selško dolino od 26. — 30. XII. 1940. — Zavarovanje blagajne.
Literatura:
Dr. France A., Sistematična zbirku predpisov o likvidaciji kmetskih dolgov s komentarjem.
PRILOGA NARODNEMU GOSPODARJU ŠTEV. 2.. 1941
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu druga skup. ščina, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočnih članov. Tudi velja pri vseh vabilih, pri katerih ni izrecno drugače določeno, sledeči dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora, t. Poročilo nadzornega odbora, t. Odobritev sklepnega računa. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne zgube. f>. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. (0. Določitev skupne vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; e) najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku. It. Slučajnosti.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Breznu, iz. z o. j., bo 12. marca 1941 ob 12 v žu,pinišču v Breznu.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Devici Mariji v Polju, iz. z n. j., bo v nedeljo 2. marca 1941 cib 5 popoldne v Prosvetnem (lomu pri Devici Mariji v Polju.
Redna skupščina Mlekarske in sirarske zadruge logaške v Dolenjem Logatcu, z. z o. j., ho 3. imarca 1941 ob pol 3. popoldne v dvorani Kmetijskega gospodarskega društva v Logiatcu.
Redna skupščina Vodovodne zadruge v Goričah, z. z o. j., bo na praznik sv. Jožefa, to je 19. marca 1941 po sv. maši v dvorani stare šole v CiOi ičah.
XXX. redna skupščina Kmetijske strojne zadruge z o. j. v Hrastju pri Kranju bo 23. fe-I'ruarj.a 1941 cib 3 ipopoldne v prostorih Društvi ega doma v Hrastju.
Redna skupščina Mlekarske zadruge Hraše pri Smledniku, z. z. o. j., bo 23. februarja 1941 ob 3 popoldne pri Burgarju v Hira šah.
Redni občni zbor Mlekarske in prodajne zadruge z o. j. v Javorjah nad Škofjo Loko, ho 16. marca 1941 oh 9 dopoldne v prostorih ljudske šoile v Javorjah.
Redna skupščina Kreditne zadruge združenih nameščencev v Ljubljani, z. z o. j.,, bo 8. meirca 1941 ob 16 v svojih prostorih mu. Mi-kilošičevii cesti 22B/F. inadstropje.
XVII. redna skupščina Bajtar-ja, Stavbne in kreditne zadruge železniških uslužbencev v Ljubljani, z. z o. j., bo v .nedeljo 6. aprila 1941 ob 9 dopoldne v sejni dvorani v 1. nadstropju hotela »Metropol« — Miklič.
V. redna skupščina Strojne zadruge v Lužah, z. z o,, j., Ilx> 2. marca 1941 ob 8 zjutraj v prostorih Janeza Štempiharja v Lužah št. 30.
Skupščina Zavoda komisijonarjev in zn plakatiranje v Mariboru, z. z o. j., bo 24. februarja oh 19. v Aljaževi sobi hotela Orel.
Občni zbor Zadruge »Dijaški dom« v Mariboru, a. z o. j., bo 26. februarja 1941 v buffetu (v sobi poleg 'dvorane) na Aleksandrovi cesti, 6 ob 18. uri.
Redna letna skupščina Ljudske hranilnice in posojilnice v Mirni peči, z. z n. j., bo v nedeljo 25. februarja 1941 po prvi sv. maši v Domu.
Redna skupščina Kmetijske strojne zadruge za Pevno in okolico, z. z. o. j., bo 2. marca 1941 ob 14 v Pevnem št. 4.
Redna skupščina Strojne zadruge z o. j. v Podkorenu, bo 22. februarja 1941 ob 7.30 zvečer v proishoirih Nabavne im prodajne zadruge v Podkorenn.
Dnevni red skupščine Mlekarske zadruge zn Slovcnjgradec okolico v Slovenjgradcu, zadruge z o. j., bo 9. mairoa 1941 ob 10 v Gallovi d voraui.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
Dr. J. B.
V spomin gospodu tajniku Kralju
Snežna odeja pokriva božjo njivo, v kateri spi gospod tajnik. Komaj mesec dni je preteklo, kar ga je Bog poklical, da ga magradi za vztrajnost in zvesto delo. Pišem te vrstice, da postavim majhen spomenik tihemu, vztrajnemu in zvestemu delavcu in da plemeniti lik pokojnega postavim, za vzgled današnjim in /bodočim, da bi ga| v zvestobi in vztrajnosti posnemali vsi. ki delajo v zad ružn ih vrstah.
Tajniški posli take ustanove, kakor je Zadružna zveza', so mu bili poverjeni. In bili so v dobrih rokah, bili so oskrbovani. Kdor ve, kaj vse zahtevajo od tajnika pri taki organizacijski centrali kot je Zadružna zveza, ta bo razumel obsežno delo gospoda tajnika. Koliko sej in skupščin, ter koliko zapisnikov! Koliko vprašanj in prošenj ter koliko odgovorov! Koliko poročil, navodil in pojasnil, ustmeno in pismeno! A kljub vsemu se ni utrudil, se ni naveličal, ni izgubil potrpljenja. Potrpljenje kakor vztrajnost je zajemal iz svoje velike, ljubezni do zadružne stvari, iz neomaj-
ne zvestobe v svoji dolžnosti. Prav do konca svojih dni, skoro Si let je opravljal tajniške dolžnosti zvesto, vztrajno in z ljubeznijo.
Vsako njegovoi delo je bilo izvršeno z natančnostjo in vestnostjo. Pregledujem zapisnike. Kar vsi poi vrsti, vsak spisan vzorno, kot lepopisna naloga! Kar je on dal iz rok, to je držalo, na to smo sc lahko zamesili. Naj navedem zanimiv slučaj. Neka, zadruga je osporavala veljavnost sklepa Zvezi ne skupščine in ga ni hotela izvršiti. Od skupščine; sta. pretekli že več kot dve leti. Prišlo je do pravde. Ali bo mogla Zveza podati neizpodbitne dokaze im ves dokazni material O' veljavnosti skupščinskega sklepa? Gospod tajnik jo samo odprl predal svoje tajniške mize. In že smo imeli točno prezenčno listino, lepo urejena vsa pooblastila delegatov, ravno tako urejene vse glasovnice, ki so bile oddane za dotični sklep in proti, skratka ves dokazilni material takoj na razpolago in že lepo urejen. Tožena zadruga se je pod težo teh dokazov takoj podala,
Narodni gospodar Lelnik 42 Številka 2 Strani 29 — 44 Ljubljana, 15. februarja 1941
skupščiinsiki sklep priznala za veljaven im se mu poikoii'ila]. Pravde je 'bilo itaiko hitro konec.
Us lamova, ki ima jhi tajniškem mestu tako vestno im zanesljivo moič, laluko nastopa z vso avtoiriteito, 'kaijti njema moč in vpliv rasteta: in se širita, kakor raste in se širi zaupanje članic in zaupanje javnosti, v tako ustamovo. Gospod tajnik Kralj je gotovo is svojim vzornim delom veliko pripomogel 'k temu, da ise je Zadružna zveza tako lepo širila in zrastla v eno najuglednejših zadružnih zvez v državi.
Težka je tajniška dolžnost pni Zadružni zvezi. Veliko truda nalaga in veliko časa zahteva zase. Kljub temu pa je gospod tajnik našel še časa in sil za neibroj drugih nalog, za< pospeševanje in širjenje zadružne misli. Prevzel in vršil je še poleg tajniške veliko drugih dolžnosti.
Naj tu na prvem mestu omenjamo njegovo ljubezen in skrb za zadružni naraščaj. Zadružna šola mu je bila posebno pri srcu. Šc dam pred smrtjo, 9. januarja/, je poučeval na Zadružni šoli, je bil med svojimi ljubijemimi učenci. Vsako leto so v njegove roke prišle prošnje za sprejem v Zadružno šolo. On jih je sortiral in potem tehtal in izbiral, kateri izmed prosilcev bi 'bili najvrednejši, da se izobrazijo za: zadružne delavce. Imel je redno tudi razred ni ško dolžnost na Zadružni šol h da je tako prišel v ožji stik z učenci in imel večji vpliv na njihovo vzgojo. Vedno skrbno pripravljen je z ljubeznijo vršil pouk in talko tudi pri učencih vzbudil ljubezen in veselje do zadružnih predmetov in do zadružnega dela. Velliko je storil leto za letom za bodočnost slovenskega: zadružništva ravno z vestnim
izpolnjevanjem svoje dolžnosti kot predavatelj na Zadružni šoli in vzgojitelj zadružnega naraščaja.
Gosipod tajnik je vedel, da mora za-diružnlštvo ikot idejno igiiibamje polagati veliko važnost na dober zadružni tisk. Zato je zadružno izobrazbo in propagando izvrševal tudi kot pisatelj številnih zadružni h člankov im razprav. Zlasti pa je to svojo dolžnost vršili kot urednik Zvazimega glasila/ »Narodni gospod ar«. Uredniško dolžnost je opravljal od prihoda v Zvezo leta 1908. pa do leta r9"9. Material, ki ga je dobil pri svoji tajniški mizi: iz dopisov zadrug in iz razgovorov z zadruga rji, mu je bil živa in aktualna snov za1 članke, razprave im navodila v Narodnem gospodar j u.
Natančno je sledil in spremljal zadružno gibanje v državi, zlasti pa v Sloveniji. O vpisu novih zadrug, o likvidaciji in o izbrisu zadrug je vodil točno evidenco/ na podlagi vseh objav registrskih sodišč v Sloveniji. Talko je po zaključku vsakega leta prinesel v Narodnem gospodarju letni pregled o gibanju zadružništva v Sloveniji. Ti. pregledi so bili talko natančni, da jih je mogel vsakdo vzeti kot najzanesljivejši material za svoje delo.
Spremljal jo vztrajno tudi vso> zakonodajo in sicer v vseh panogah, kjer koli je zakonodaja zadevala tudi zadružništvo. Največ pa se je seveda pečal z zadružno zakonodajo samo. Kot izkušen zadružni tajnik z dolgo/ vrsto let bogate1 prakse/ je zato odlično sodeloval v Glavni zadružni zvezi pri sestavi raznih projektov za, enoten zadružni zakon, kakor tudi pri razpravah in debatah o vseh teh projektih. Bilo je zanj veliko veselje, ko je po dolgem trudu
in delu 'bil v septembru letaj 1937. iizdan enoten zadruižmi zakon. Z veiseIjem je prevzel doližnosit, da je ta zadružni zakon prevedel na islovemslko. l'o tlelo je izvršil z veliko vestnostjo itn natančnostjo ne le s pravniške, ampak tudi z jezikovne strani.
Zadružno gibanje zahteva pouka, propagande tudi s predavanji in tečaji. V tej zavesti je pokojni tajnik predaval in učil na neštevllnih tečajih, na skupščinah zadrug, na zadružnih zborovanjih. Tako je bilo navadno, da je čez teden delal v pisarni, na nedeljo ali praznik pa je bilo treba iti predavat na zadružni sestanek ali na zadružno skupščino. Bilo je naporno, toda gospod
tajnik se je zavedal, kolik pomen ima živa beseda in koliko so< za širjenje zadružne misli vredni osebni stiki in osebna poznanja, ki jih je ob takih prilikah napravil.
»Zemlja ga zakrije, svet ga pozabi,« slišimo pogosto' ob smrti,. Gospoda^ tajnika je zemlja zakrila, toda njegovi sodelavci, njegovi učenci, njegovi zadružni znanci in tovariši ga ne bodo pozabili. In -ne bo ga pozabil tudi slovenski narod kot tihega, vztrajnega in požrtvovalnega, delavca, ki je tako zvesto in neumorno delal in gradil na eni najlepših slovenskih socialnih in gospodarskih ustanov, na Zadružni zvezi.
Določila o prometnem davku in davku na luksuz, ki so važna za zadruge
I.
Prometni davek, kakor že pove njegovo ime, je davek na promet stvari in storitev. Prometni davek se ne odmeri torej od dobička, temveč od vrednosti robe, oziroma storitve, pri čemer se obdavči prehajanje robe in storitve od producenta do potrošnika.
Zakonski predpisi razlikujejo med splošnim in skupnim prometnim davkom. Ta opredelitev mam bo razumljiva, ako si predočimo ustroj im funkcijo prometnega davka.
Vzemimo na primer promet z vinom, ki ga proda: vinski trgovec gostilničarju, gostilničar gostu. Tu imamo dva prometa,, namreč promet od vinskega trgovca na gostilničarja in promet od gostilničarja na, gosta, ki vino konzumira (spije). V tem primeru se pobira, prometni datvek dvakrat in sicer ga mora
plačati vinski trgovec od cene, ki jo je dosegel pri prodaji gostilničarju in gostilničar mora. zopet plačati prometni davek in sicer od izkupička, ki ga je dosegel pri potočnji. Tu imamo p rini er spl o š ue g a p r o m e t n e g a davka. Vilno je torej predmet splošnega prometnega, davka, ki ga je plačati ob vsakokratni prodaji,.
()bdavčevam j e vsakega posameznega prometa (vsake prometne faze) pa dovede do kopičenja davčnih predpisov in da se ta postopek poenostavi, si je zakonodajalec izmislil skupni prometni davek, ki z enim predpisom davka zagrabi, vse promete, ki jih napravi gotova roba od izdelovalca do potrošnika. Sekiro ali plug na, primer izdeluje tvor-ničar, ju proda veletrgovcu, od tega gre roba naprej na podeželskega trgovca, pri tem jih pa, šele kupi komzument-
kmet. Da se pni lirami posel) n o obdavčenje teli prometov pri tvorniiča'rju in ši-emlkral pri 'trgovcu, se predpiše samo tvorničarju skupni prometni davek, v katerem je olhsežen ves promet te roke od izdelovatel ja-tvomiča-rja do konzu-memta. Kor se pri tem oibidaivči z enim predpisom več prometov (prometmili faz), je 'določena višja davčna stopnja.
Razlika med splošnim in skupnim prometni m davkom je torej ta, da splošni prometni davek obdavči samo poedine prodaje (prometne faze), s skupnim prometnim davkom se pa obdavči ves promet, ki ga napravi gotova roba od izdelovalca do potrošnika.
Davčna stopnja splošnega prometnega davka je enaka za vse vrste roke in storitve in znaša izza I. januarja 1941 ~t%, davčne stopnje skupnega davka pa so v splošnem višje ter različne za. posamezne vrste roke. S k u p n i p r O' -m e t n i d a vek s e pr e d p i š c ve d -n o s a: m o p r o d u c e n I u, ozirom a pri uvoženi roki uvozniku, s p 1 o š n i p r o m etui dave k s e p a pre d p i še v s ak em u, ki o d tuji r oho v o k vir u s v o j eg a ok rata a 1 i p o klic a.
Pod storitvijo iz vidika prometnega davka, razumemo odškodnino, ki jo prejemajo v okviru svojih poklicev oseke za storjeno delo ali storjeni posel. Talke storitve so na primer: Odškodnina, ki jo doki. mlinar, ki melje kmetu njegovo žito; zaslužek monter ja-okrtnilkai za mentorska dela; honorar advokata in zdravnika; provizija agenta; posojnina, ki jo 'dolbiva zadruga za posojevanje kmetijskih strojev ali za mlatenje tujega žita itd. Stori t e v p 0"d lega s a m o s p 1 o š n e m u p ro m cine m u d a v k u.
Predmeti skupnega prometnega davka
so predvsem izdelki industrije in roka, katere ne proizvajamo v tuzemstvu. Skupnemu davku so torej zaveza n i i z d e I k i i n d u s t r /i j e, k ot stroji, t k a n i n e, s 1 a dilk o r , moka, n a -dalj e k oi 1 o n i a 1 n a, r o; k a , južno sadje itd. Skupnemu davku je zavezano tudi m e s o k 1 a v n e živine i. n p r a š i e e v , pri e e m c r p o k i r a dave k ok č i n a ok pri lik i z a -k o 1 a. Pod splošni prometni davek pa spadajo razen storitev še osnovni proizvodi kmetijstva in gozdarstva in nekateri izdelki rokodelstva. Na primer: živa živina, perutnina, zelenjava, domače sadje, 'žito in drugi poljislki, pridelki, mleko, maslo, sir, vino, drva itd.
Davek na luksuz: Golotvei predmete, ki podlegajo Ibodiisi splošnemu ali skup-neimi prometnemu davku, je zakonodajalec smatral za; luksuzne predmete in jih dodatno obdavčil še z luksuznim davkom, ki se — kakor skupni davek — pobi r a s a m o e n (k r at, in sicer p r i i z d e 1 o v a 1 c u , ozir O' m a p r i u v o z n i k u. Po spisku luksuznih predmetov jih je 142. Sem spadajo' gotove jestvine, kakor ananas, čokolada, bonboni, kompoti, šampanjec, konjak, liker, rum, fina vina (to so vina, ki imajo nad 16% alkohola); nadalje glasbila, svilena roba, fino Ikrzfio, zlatarski izdelki; pa tudi predmeti za vsakdanjo robo, alko so dragoceno izdelani (s svilo prevlečeno pohištvo), otroške igrače itd. Davčna stopnja luksuznega davka se giblje med 20 in 40%.
Davčno osnovo prometnega im luksuznega. davka tvori redno dosežem a prodajna cena, kateri je dodati postranske stroške, predvsem embalažo in transport, v kolikor ti postranski stroški niso
že zapopaidani v raičunu. Izločiti pa je iz davčne osnove trošarino, !ki jo je plačal na to roko dbveznik prometnega, oziroma luksuznega davka.
II.
Kako in kje se davek prijavi, odmeri in plača
Izvzemši robo tujegai porekla, za katero plača davek uvoznik pri carinarnici, in izvizemiši trošarinsike predmete, se davek prijavi pri pristojni davčni upravi, ki prometni, oziroma luksuzni davek tudi odmeri in inkasira.
Glede prijavljenja1 in odpremljcnja davka razločujemo pavšaliste in knji-gaše. Pavšalist vloži v začetku leta prijavo, v kateri izkaže: svoj promet preteklega leta. Davek mu predpiše za celo davčno leto davčna: uprava po- oceni davčnega odbora. Pavšalno se obdavčijo predvsem obrati fizičnih oseb, pri katerih letni promet ni presegal vsote din 500.000. Meri knjigaše pa spadajo vse zadruge, družbe z omejeno zavezo itd. in obrati fizičnih oseb, ki so dosegli nad 500.000 din letnega prometa.
Zadruge spadajo torej brezizjemno med knjigaše, ne glede na višino njihovega prometa. Dočim odmeri pavšali-stu davek davčna uprava, mora knji-g a š d a: v e k m e s c č n o o* d p r e m -1} a ti in m e is ečn o p r i j a v 1 j at i. V zvezi s to d o1ž n o s t j o m ora knji g a š t u d i vodit i p o slov n e knji g e i n k n j i g O' o p r a v 1 j e n e g a p r o m e t a, katere knjige m or a n a zahtevo p o k a z a ti o d m e rn i o b I a is t i. Knjigašai, ki se odtegne tem dolžnostim, zadenejo občutne globe in sicer do 100.000 din.
Knjigaš prometnega davka — iz-
vzemši prodajne zadruge, ki jih omenjamo1 spodaj — mora iz vidika prometnega davka voditi sledeče knjige:
Knjig o p r o m e t n e g a d a v k a. V to knjigo je vpisati po vrstnem redu faktur dnevno vse prodaje ob navedbi fakturnega zneska in postranskih stroškov.
K n j i g o d o 1 ž n i k o v — kupcev (Saldokomti).
Knji, g o o zalogi v z a, č e t k n in konec leta.
E k s p edicij s k o k n j i g o.
Npdalje mora knjigaš voditi evi-v e n c o o s n r o v i n arh, porabljenih pri produkciji in shraniti kopije prodajnih faktur.
Teh knji g i n evidenc p a n i I r eb a p os e b e j n a ložiti, v koli k o r s o visi z a h i e v a n i p o d a t k i že razvidni iz r e d n e g ai k n j i -g o v o d s t v a d O' t i č n e g a davčne-g a o b veznik a.
V knjigo prometnega davka ne vpiše knjigaš (davčni obveznik) prodaje tiste robe, od katere: mu mi treba odpremiti prometnega davka. To je predvsem roba tujega porekla, od katere je že plačal prometni davek njen izdelovalec. Kakor smo zgoraj razložili, se plačuje skupni prometni davek samo enkrat. Kmetijska zadruga na primer, ki nabavlja orodja pri fabrikom tu. ne vpiše prodaje tega orodja v knjigo prometnega davka, ker je orodje predmet skupnega davka, ki ga je v tem primeru že plačal tovarnar.
K n jig e in e vid ene o z a od -m e r o p r o m cine g a d a v k a v op i -s a n e m po p o I n e m o b s e g n m o -r a j o t o r e j v o d i t i samo produktivne zadruge (na primer lesnoindustrijske, žebljarske zadruge itd,). Kreditne
zajciruge sploh niso zavezane prometme-mu davlku, za prodajne, oziromai konzumne zadruge pa velja sledeče:
Poslovanje k o n z u m n e (p r o d a j-n e) zadruige je zgolj 'trgovs/ko. Ona prodaja v nestpreme/njeniem stanju robo, nabavljeno pri trgovcu ali falbrilkaintu. Y k o 1 i. k o r p r o d a j a p r i te m p r e d m. o t e s k u p n e g a d a v lk a, ni z a n jo več obveznosti p r o m e t -n e g a davka, n i t i n i do 1 ž n a v o -diti evidenco iz vidika promet n e g a dl a v k a. Prodajanje predmetov s p 1 o š n e g a p r o m e t o e g' a je pa načelno zavezano splošnemu prometnemu davku, ker — ikalkor rečeno — od predmetov splošnega prometnega davka je treba odpremlijati davek ob vsaki prodaji. Taka zadruga m o r a t o r e j g 1 e d e p r o d a j na d e belo, z a ■ k a t e r e i z s t a, v I j a fakture, voditi zgoraj naštete k n j i g' e i n e videne o, g 1 e d e n a-drob n e pr o d a j e p a j e p o st o -p a tisi e d e č e :
Konzumna zadruga, k i n a d r ob n o p r o d a j a splošnemu prometnemu davku zavezane predmete, vodi na podlagi inventur in nabavnih faktur evidenco
0	robi, ki jo je prodala v gotovi dobi (tekom mesca, polletja itd.). Na podlagi teli podatkov ise da ugotovit i promet vsakega mesca in ta mesečni promet je potem prijaviti in plačati nanj odpadajoči splošni prometni davek.
Mesečna prijava in letna prijava prometnega davka:
Ker so zadruge knjigaši prometnega davka:, morajo vlagati mesečno prijave davka in h lk r a t i odpremiti odpadajoči davek. Postopek pri tem je sledeči:
Davek se lahko odpremi ja na pod -
1	agi i z d a n i h računov ali na pod-
1 a g i prejetih plačil. Knjigaš prometnega, oziroma luksuznega davka se mora začetkom leta izjaviti, po katerem načinu želi odpremiti davek. Načina, ki ga izbere, se mora držati skozi vse leto. Objasnimo najprej odpremo po izdanih fakturah: Izdani računi so po vrstnem redu spisani v knjigi prometnega davka, kjer jih je lahko mesečno seštevati. Od seštevka odštejemo vrnjeno robo in /skonto (običajen odbitek pri takojšnjem plačilu ter morebitno trošarino in si tem dobimo vsoto, od katere je treba ob istočasni predaji prijave odpremiti prometni, oziroma luksuzni davek. Vpoštevaje okolnost, da se fakture plačajo redno v teku I do 2 mescev, dovoljuje zakonodajalec za odpremo davka po tem načinu rok 50 dni. Od faktur, izdanih v teku meseni februarja, na primer, je torej odpremiti davek ob istočasni vložitvi prijave šele 20. aprila.
D r u g i n a č i n je odprema p o p r e j e t ih p l a č i 1 i h. Po tem načinu tvori osnovo prijave in odpreme davka inlkalso (prejeta plačila) enega mesca. Rolk iz a odpremo je pa krajši, iznaša namreč samo 20 dni.
Odpremiti davek po izdatnih fakturah je vsekakor enostavneje in zato priporočljivo.
Nepravočasno ali 'netočno vlaganje mesečnih prijav se kaznuje z globo od 50 do 5001 din.
Letna prijava:
Do 31. januarja vsakega leta mora knjigaš prometnega davka vložiti letno prijavo in sicer o prometu preteklega leta. Letno prijavo je sestaviti na podlagi faktur, izdanih v vsem preteklem letu, odšteti pa je skonto, vrnjeno robo
itd. P H knjiga š u, k i o d p remija d a v e (k po iz d a, n ih fak i n r ah, bo to r e j le t n a p j- i j a v a v b ii -s t v u. is a m o z 'b i r m e s e č n i h p r i -j a v, do e i m m o r a k n j i g aš, 'ki j e d ai v e Jk o d p r e m i 1 p o .p r e j e t i h plačilih. I e t n o ip r i j a t o šele sestav i t i n a p od 1 a g i 'knjige o p r a v 1 j e n e g a p r o met a.
Knjigaišu, ki ne vloži letine prijave do konca januarjui, predpiše davčna upraiva ikazen v izmeri v% celoletnega predpisa na prometnem, oziroma luksuznem davku. Alko se pa letna prijava ne vloži niti na itoizadeven poziv, oziroma v roku, ki ga poziv odredi, tedaj znaša kazen 10%.
Glede fakturiranja je še pripomniti,
da k n j i g a š s k u p n e g a d a v k a i n I u k is u z n e g a d a v k a (falbr ika ni) mora v svojih računih kupcu ločeno i z ‘k a z a ti pr o metni, ozir o m a I u k s u z n i d a, v e k, s čimer preval i davek na kupca1. O b v e z n i k s p 1 o š -nega d a v k a p a lega d a v k a. n e s m e p reva I i t i n a k u p c a, niti g a loče in o i z k a z a t i v fakturi.
Na podlagi mesečnih prijav in letne prijave izvrši davčna uprava po predhodnem pregledu knjig odmero davka za preteklo leto, o čemer izda davčnemu obvezniku odločbo. Proti lej odločbi ima davčni obveznik pravico vložili leikom 30 dni pritožbo na finančno direkcijo. Pritožbo je kolkovati is 30 din in vložiti potom davčne uprave. (Nadaljevanje.)
Bisfvo delavske proizvajalne zadruge*
Za opis bistva delavske proizvajalne zadruge kakor ista »Plamen«, kovinarska zadruga z o. j. v Kropi, in »Runo«, usnjarska zadruga v Tržiču, nam morejo služiti določila ipratvil prve imenovane zadruge, ki, se glase:
§ 5.
I. Zadruga je pogodbeno delovno občestvo: Zadružniki so hkrati:
a)	solastniki in upravi j alci zadružnega imetja;
b)	delavci v zadružnem podjetju, kjer so, zaposleni z umskim ali telesnim delom in kjer stoje pod disciplino, kakršno zahteva smotrna organizacija podjetja;
c)	udje zadružnega občestva, ki slo-
* Clamelk, iki je .bil objavljen v četrti številki. »Zaidr,agarja«, ipomatitakuje.mio z dovoljenjem pisca,.
ni na skupnem delu im skupnem poslovanj u.
2. Zadružniki se morajo dobro zavedati legal trojnega odnosa ter dolžnosti in pravic, ki izvirajo iz njega, in se v vsakem položaju, ki ga zavzemajo nasproti zadrugi in isozadružnikom, vestno po tem ravnati.
Nadaljinu §§ 6. im 7. opisujeta dolžnosti in pravice, ki izvirajo za zadruž-nike iz poedinih odnosov.
#
Zapleteno razmerje med nosilci organizacije takele zadružne industrije naj bi nekoliko odgrnile in odmedle sledeče misli i:
a) Z a d r u ž n i k i s o si o I a s t n i k i i n u p r a v I j a I c i iz a d r u ž n e g a imetja. To razmerje urejajo s pravnega stališča zadružna, pravila,, ki so nekaka družabna pogodba. Zadruga je v
lem svojstvu financier, Ocapiitalist, zadružniki zlbrani na skupšičini, bolje povedano, skupščina jo vrhovni organ zadruge in vrši posel gospodarja, podjetnika., deloda j alca.
Ker skupščina ne more vedno zasedati — kdo bo pa delal v tovarni? — in ne more vod iti vseh poisilov v pilenu-mu, si izvoli izmed sebe na podlagi pravil upravni odbor, ki naj pazi, da bo delo upravnega odbora, uslužbencev in pooblaščencev v skladu z zakoni, pravili in koristmi zadruge. Poverilo in oblast upravnega in nadzornega odbora potekata od skupščine. V sliki si to svojstvo zadružnega poslovanja predstavljamo takole:
podlaga: zadružna pravila
b) I s ti za d r n ž n i k i s o d e I a v -c i v z a d r u ž n e m p o d j et j u in tvorijo delovno ali tehnično skupnost, pri čemer je treba pojem »tehnično« raztegniti na vsakršno uslužbensko delo, kakor govorimo o prodajni, finančni itd. tehniki.
Daši je podjetje zadružno in nujno podrejeno skupščini j n njenim organom, vendar li po pameti navadno ne posegajo redno v delovno razmerje, v ureditev in hierarhijo dela, ampak je za
vodstvo podjetja ustvarjen nov organ, ki ga tudi pravila na splošno predvidevajo.
Podjetje, delo namreč zahteva, stalno in enojno vodstvo, ker gre zai izvajanje dolgotrajnih načrtov in ker kolebanje in prevelika'odvisnoisit od več interesi rasnih volj v različnih .stvareh ni koristno poslovanju. Vodilno osebje mora biti strokovno' izvežlbano 'kot se to' zahteval od vsakega profcis ion ista. Vodstvo podjetja ne more dovolj neodvisno 'delati, če je postavljeno' z volitvami od onih, Iki naj jih pri delu nadzira. To iso nekateri razlogi, da ne vrši kar upravni odbor vodstvenih poslov dela, ampak si je dobil in poveril v ta namen svojo zaupno osebo, ravnatelja, ali kakor bi že to osebo imenoval i, z obsežnim pooblastilom.
Podjetje je organizacija, v kateri je disciplina glaivno pravilo medsebojnih odnosov. Delovni red' je zbirka disciplinarnih predpisov in je merodajen za sodelovanje v podjetju. Ravnatelju so podrejeni visi zadružni uslužbenci, to je vsi zadružniki, tudi člani upravnega in nadzornega odbora, kadar so v svojstvu uslužbencev.
Ravnatelj sam je podrejen upravnemu odboru, kadar ta zaseda v seji. Mora mu redno poročati o svojih ukrepih in o stanju, zadruge. Tudi na skupščini mora ravnatelj podati poročilo k računskemu zakl j učlku.
S sliko bi se organizacija dela v zadružnem 'podjetju dala predočiti kakor kaže slika na str. ^7. zgoraj.
Ta shema se od ureditve deki v kateri koli tovarni kapitalističnega reda v ničemer ne razlikuje, razen v lem, da so vsi delavci, z ravnateljem itd. vred, zadružni člani, torej hkrati tudi gospodarji.
ravnatelj
/ obratovodja, ' delovodje, mojstri, vodilni uradniki sploh
izvršujoči uslužbenci
podlaga: delovni red
Alko trikotnika ali stožca smiselno združimo, to je gospod a rja postavimo nad delavca, dobimo tale lik:
Kapital —
gospodarji
delo —
delavci
Že ta slika nam utegne kaj povedati o labilnem položaju, o nasprotstvili in bojih, ki jih zadružniki morajo v sebi izvojevaiti, o kočljivih položajih in nalogah, ki jih morajo' raizumno in pravično, srčno in zmerno reševati.
Na primer: Zadružniki morajo na skupščini skleniti zvišanje deležev ali znižanje plač. — Član upravnega odbora je morda: v tovarni daleč doli podrejen, mora pa presojati vse z višjega stališča.
—	Obratovodja in mojstri sede na skupščini enaki z njimi, s katerimi so pred par urami imeli hud disciplinski nastop.
—	Skupščina, izvoli slabše elemente v upravo in nadzorstvo'. — Člani, ki so (tt>% svojega eaisa v svojstvu uslužbencev in le enkrat na. leto izrečno v .svojstvu lastnikov, utegnejo na skupščinah ali izven njih nastopati nasproti pooblaščencem zadruge izključno z delavskega ali razrednega, torej bojnega stališča.
—	Itd.
e) Kaj je potrebno, da se taki konflikti poravnajo, ostrine ugladijo, odnosi izjasnijo in občevanje uredi? Zavest zadružnikov, d a s o h krati t u di n d j e z a d r u ž n e g a o b č e s t v a. Urjenje uma in volje v spoznavanju in priznavanju namena in bistva zadruge, ljubezen do zadruge in doi sozadružnikov, volja- za vzajemno samopomoč k večjemu blagostanju vseli, ponos na: io, da se sami upralvljajo in ponos, da je podjetje njihovo, skratka zadružni duh.
Zadružni duh obkroža!, veže in oklepa zadružni organizem in njegove člane v enoto, za stopnjo višjo od zgolj praktične ureditve dela; in posesti delovnih sredstev. To* enoto si predstavljamo kot krog. (Glej sliko na str. 38.)
Ljudje tega duha' bodo v veliki večini primerov, najsi bodo na skupščini, kjer so si enaki, najsi bodo pri delu, kjer se ločijo po činu, odgovornosti in plači, našli pravo pot za svoje nastopanje, ki jih bo vodila bliže k veliki z a: d r u ž n i d r u ž i n i.
Zadružni duh blaži ostrine, umirja napetosti, veže vse v eno in jih dviga k višjemu gledanju
Ni tu razlaga bistvu zadružne indu-slri je izčrpna ali edino moigoča; še manj pa more tu prikazana organizacija; ene zaldruge biti edini veljavni zgled zadruge. Ta organizacija sama ni niti popolna niti 'nespremenljiva; ker je nastala v
Zvezine objave
Izpisek iz spiska zadružnikov in duplikati pristopnih izjav
Ponovno opozarjamo vise zadruge, da so nam dolžne v ismishi § 52., odst. 6. zogz. sporočati visajkega pol leta, in sicer do 15. januarja oziroma do 15. julija vse .spremembe v članstvu. Prvikrat nam mora vsaka izadruga poslali popoten izpišete iz sipislka zadružnikov (viseli svojih članov) in pa pristopne izjave za tiste Slane, ki so pristopili k zadrugi potem, 'ko je zadruga prejeta sklep sodišča, da so nova pravila v smislu zoigiz. vpisana v zadružni register. Za: člane, iki so iz zadruge izstopili, je treba postati izstopne izjave. Za nadaljnja sporočila naj velja sledeče:
določenih razmerah, se taluko spremeni ob drugačnih razmerah; to pa smemo reči, da je pribor jena po hudih zunanjih preslkušn j ah in notranjih trenjih in da so' jo potrdili nekateri uspehi.
Celotna, slika bi bila potem talkale:
zadružniki
gospodarji
zadružniki
delavci
Če je v pot leta, za katerega nam zadruga pošilja spremembe, pristopilo k zadrugi večje število zadružnikov, naj nam zadruga pošlje izpisek iz spiska zadružnikov na odgovarjajoči tiskovini. Če pa je pristopilo le manjše število članov (največ 5), nam lahiko zadruga v navadnem dopisu sporoči nove člane. V tem primerni mora seveTlai prav talko navesti vse podatke, kakor bi jilt morata, če bi poslala izpisek. Za člane, ki so v ped leta prenehati biti člani, torej, ki so odpovedati svoje članstvo, umrli ali Ulili izključeni, naj nam zadruga v posebnem dopisu navede tek. štev., ki jo ima dotični član, njegovo ime in, priimek, datum, kdaj je prenehalo član-
stvo, kdaj preneha jamstvo, sploh vse podahke, hi jih zahteva’ zakon o gospodarskih zadrugah v § 52. in ki se vpisujejo tudi v spisek zadružnikov. Zveza ho potem samiai vpisala v iizpisek i,z spiska zadružnikov vse te spre mamke. Oh-enem mora pai seveda vsaka zadruga poslati tudi duplikate pristopnih izjav, oziroma duplikate izstopnih izjav. — Prosimo pa, da nam, ne pošiljate posa-meznih. pristopnih izjav, temveč počakate, da preteče pol leta in nam pošl jete vse skupaj. Opozarjamo tudi, da mora vsaka zadruga kljub temu, da ni bilo v teku pol leta mi kakih sprememb v članstvu, vendarle poročati, da sprememb ni bilo.
Opozorilo zadrugam iz območja okrož. sodišč Celje, Maribor in Murska Sobota
Vse zadruge iz gornjih okolišev vljudno prosimo, da talko, kakor vsako leto, tudi leto® pošljejo en izvod sklepnega računa (račuimskeiga zaključka) tudi našemu oddelku v Mariboru.
Tečaji za zadružne funkcionarje
V februarju, kakor tudi v prvih dneh marca, se bodo vršili v vseh okrajih Slovenije tečaji za zadružne funkcionarje, to je za člane upravnega in nadzornega odbora, kakor tudi za vodilne uslužbence zadruge. Tečaji bodo dvodnevni ter namenjeni predvsem nabavnim in prodajnim ter produktivnim zadrugam. Gotovo ni treba poudarjati, da so tečaji velikega pomena ter nujno potrebni za kolikor toliko uspešno poslovanje.
Ker so bile itak vse zadruge povabljene že z okrožnico, priobčujemo le pregled krajev, kakor tudi dneve, v katerih se v okrajih tečaji vrše:
Škof ju Loka	Poljane	9. II.	10. II.
Črnomelj	Črnomelj	10. II.	11.11.
Novo mesto	Novo’ mesto	11. 11.	12. II.
Brežice	Brežice	12. II.	13.11.
Kriško	Krško	13. 11.	14. 11.
Litija	Šmartno pri L.	14. II.	15. II.
Kranj	Kranj	10. UL	17. TIL
Maribor, levi			
im desni breg	Maribor	ir. n.	18. II.
Maribor desni im .levi			
breg (skupaj)	Maribor	17. 11.	18. II.
Ptuj	Ptuj	is. n.	19. II.
Ljutomer	Ljutomer	19. 11.	20. II.
Murska Sobota	Rakičan	20. II.	21. II.
Laško	Laško	21. II.	24. II.
Dravograd	Dravograd	24. II.	25. II.
Slovan jgradec	Velenje	26. 11.	27. II.
Gornji grad	Mozirje	27. II.	28. II.
Celje	Celje	28. II.	1. III.
Konjice	K on j ice	4.111.	8. III.
Šmarje prLJelšah Šmarje Radovi jioa	Boh. Bistrica		3. III. 5. III.	6. III. 6. III.
Ljiubl jana	V rhmika	6. ITT.	7. Ul.
Kočevje	Ribnica	7. III.	8. Ul.
Kamnik	Domžale	8. Tli.	9. III.
Logatec	Doli. Logatec	10. 111.	11. Ul.
Lendava	Orenšovci	11. III.	12. Ul.
Knjigovodski tečaj za Selško dolino v Češnjici pri Železnikih od 26. do 31. decembra 1940
Vzgled no delo za izobrazbo in razširjenje zadružnega obzor ja v svojem okolišu so izvršile: Gospodarska zadruga, Lesna produktivna! zadruga, Sodarska zadruga, Pašna zadruga in Čevljarska produktivna zadrugai v Češnjici pri Železnikih s tem, da so organizirale za svoje razmere primeren knjigovodski tečaj. Namen tečaja je bil podati odbornikom zadrug in mladini v poljudni obliki način notranjega poslovanja pri blagovnih zadrugah s praktično izvedbo književanja poslovnih dogodkov.
Vsi udeleženci so knjižili poslovne dogodke v ameriški žurnal z ozirom na vse možne slučaje; posebej pa) se je polagala važnost na račun poslovodje im njegovo odgovornost za blago ter na račun komisije. Tamošnja. Lesmoprodiulk-tivna zadruga vrši namreč za svoje čla-
ne čisto komisijsko poslovanje ter se je zato na itečajui dbraivmavalo, kako pride tako poslovanje v knjigovodstvu do izraza, da zamore zadruga vsak čas dati prizadetemu članu točen pregled o delu zadruge pri predelavi in prodaji blaga.
S kakim zanimanjem so udeleženci sledili vsemu delu, dokazuje dejstvo, da je tečaj stalno posečalo 40 oseb, ki so dnevno vztrajali po 8 ur ter so vsi odnesli s seboj ob zaključku tečaja vzorec po njih samih pravilno spisanega žurnala s pripadajočimi opombami za sestavo sklepnega računa.
Število zadrug v Češnjici dokazuje, da je zadružna misel v tem delu Selške doline, najoižje domovine včlikegai za-drugarja dr. Kreka, globoko zasidrana, ta tečaj pa kaže način, kako pritegniti mladino v zadružne vrste s konkretnim
delom im jo vzgajati v duhu krščanskega pojmovanja gospodarskega življenja. Za zadružno delo je izobrazba potrebna, kdor me napreduje, nazaduje.
Na tečaju je predaval o vodstvu zadrug im o knjigo vodstvu revizor g. Tirš, o zakonu o gospodarskih zadrugah, o skupščini in pravilih pa g. dir. Čeferin.
Zavarovanje blagajne
Opazili simo, da nekatere zadruge nimajo zadostno zavarovane vsebine v blagajni, to je gotovinoi in druge vrednote, kakor tudi, da niso, zavarovane zadostno proti poškodbam (blagajne proti vlomu. V interesu vsake zadruge je, da pravočasno poiskrbi za zavarovanje. Zadruge, ki so kolektivno zavarovane potom naše Zveze, nam lahko javijo, da jim mi zavarovalno vsoto povišamo.
Literatura
Dr. Francč Adolf, Sistematična zbirka predpisov o likvidaciji kmetskih dolgov s komentarjem
Opoizairjanvo .svoje članice, da bo v najkrajšem času izšla zelo potrebna in koristna knjiga v priredbi pravnega referenta podružnice PAB g. dr. Franceta Adolfa, pod naslovom »S i s t e m a -i i č n a z b ii r k a p r e d ip i s o v o likvidaciji k m e t s 'k i li d o 1 g o v s komentarjem;«. Kakor že sam naslov knjige kaže, bodo. v njej zbrani vsi veljavni predpisi o likvidaciji kmetskih dolgov, in sicer urejeni tako, kakor spadajo skupaj. Znatno, je, da so bili prvotni zadevni predpisi do danes, že mnogokrat dopolnjeni in spreminjani, a razen tega je izšlo do danes k tem predpisom že 75 različnih avtentičnih tolmačenj, tako da je vsakomur, tudi samim pravnikom, nemogoče, znajti se v vseh teh po raznih številkah »Službenega lista« razmetanih določilih. Že sama sistematična izbirka in ureditev teh predpisov ho torej zelo dragocen pripomoček k boljšemu razumevam ju. te težke pravne snovi. Razen tega pa je g. dr. France pripravil tudi izčrpen komentar k vsem tem določilom, razlagajoč na, lahko razumljiv način vse, kar je potrebno za pravilno razumevanje in uporabljanje teh predpisov v praksi, kar je zlasti važno zato, Iker je sama uredba o likvidaciji kmetskih dolgov v marsikaterih vprašanjih pomanjkljiva in nejasna. V komentarju so zbrana tudi mnogoštevilna mnenja posvetovalnega odbora pri PAB v Beogradu, zlasti pa povečuje vrednost tega. komentarja tudi v njem zapopadena zbirka najvažnejših odločb višjih sodišč o raznih vprašanjih, ki jih
je prireditelj zbral v svoji več kot štiriletni praksi kot pravni referent PAB, ki je imela največ posla z vsemi temi vprašanji. Pohvalno je in naglasiti se mora, da jo komentar g. dir. Franceta pisan le na zna nstveno-obj elkt i vin i podlagi in prinaša izčrpno razlago raznih vprašanj ne glede, kako. bi rešitev teh vprašanj konvenirala bolj dolžnikom ali upnikom, ne izvzemajoč niti PAB-e.
V komentarju so zlasti obširno obdelana tista, vprašanja, ki so še danes in bodo tudi še v bližnji bodočnosti aktualna. Od teh vprašanj bodo naše članice zanimala zlasti vprašanja:	o
porokih-kmetih, 'ki morajo naknadno plačati nekmetski dolg (odst. I., čil. 5. ulkd.) o pravnih odnošajih z dolžniki, ki' jih zadruge niso izročile PAB-i, ker so se z njimi sporazumele, ali pa jih iz dragih razlogov niso izročile; praktični primeri o izračunavanju ostanka dolga, če se redno plačujejo, obroki, ali pa, če se neredno plačujejo; o izterjevanju zaščitenih dolgov; o. posebnih pravicah PAB, zlasti o njenih pravicah, če se dolžniku prodajo, nepremičnine na dražbi in se mora razdeliti naj višji pomiti ek; o« 3 % -n ih obveznicah za likvidacijo kmetskih dolgov, ki jih dobijo ustanove redoma ali pa izjemoma, če njih rezerve ne zadostujejo za kritje 25% odpisa; o bonih in njih praktičnem uporabljanju itd. itd.
Imeli smo priliko, da se prepričamo iz rokopisa, ki je že pripravljen za tisk, da bo knjiga zares dobra in jo zato svojim članicam toplo priporočamo. Ker bo prireditelj izdal knjigo v samozaložbi in bo knjiga zaradi tega vkljub današnjim visokim tiskovnim stroškom primerno cenejša, knjiga ne more biti dana v tisk poprej, preden se ne obveže
zadostno .število naročnikov na odkup. V kolikor že niso, kodo tudi vse naše članice prejele teikam teli dni zadevni knjižni oglas in če SO' odločene, da knjigo nakaivijo, naj ne odlašajo z nairoči-loimj; plača se lalltko vnaprej, v dveh obrokih alli pa v celoti šele olb prejemu knjige. V predprodaji bo veljala knjiga: vezano v platno 120 din, nevezana pa 100 din. V kolikor 'naročniki ne bodo odlašali is pra vočasnim! naroči lom, bo mogla! knjiga iziti že v iteku meseca marca tega leta.	J , i
Redna skupščina Kmetijske blagovne zadruge z o. j. v Gornji Radgoni ibo 23. februarja, 1941 ob 9 dopoldne v dvorani Posojilnice. Dnevni red:
I.	Poročilo uipravinegia odboru. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Odobritev iračuiiisikega zaključka za ileto 1940. 4. Sprememba ipiraiviil v drugem paragrafu. 5. Sklepanje o mporabi poslovnega prebitka. 0. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. .Sklepom je o razrešnici upravmemu im ,nadzornemu odboru. 8. Voifitev iupr.avmega din naidizannega odbora im njih maimeisitnilkoiv. 9. Slučajnosti. — Alko, redna ,skupščina m© bi bila sklepčna., bo dirngia ekupščima čez 15 d,ni, to je 10. marca 1941, ob 9 dopoldne v istem prostoru, ki ,.sklepa me glede na število maivzoičih članov.
Redna skupščina Strojne zadruge v Stojn-cih, iz. z o. j... bo 2. marca 1941 ob 14 pri predsedniku zadruge Jožefu Meznariču v Stojncih št. 76. Dnevni red: 1. Čitanje izaptenika zadnjega občnegai zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev Sklepnega računu za leto 1940. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka oziroma pokritju poslovne izgube. 6. Predlogi in pritožbe /.ud n izmikov. 7. Sprememba namena zadruge. 8. Sprememba firme. — V primeru nesklepčnosti, se vrši druga skupščina čez 13 dni, to je 16. marca 1944 v listam prostoru ob isti uri, kd bo sklepčna, m,e glede na število navzočih članov.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Tržiču, z. z n. j., bo 2.marca 1941 ob 15 v posojili,mičnem prostoru. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnje skupščin e. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora.
4.	Revizijsko poročilo. 5. Odobritev sklepnega računa za leto 1940. 6. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Sklepanje o razrešil ilci upravmemm im nadzornemu odboru. 9. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 10. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 11. Določitev skupna-vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti, b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti;,
c) naj višjega, zneska posojila,, ki ga, sme dali posameznemu članu, ep najivišjega zneska podpor, ikii jih sme izdati v dobrodelne naimeme.
12.	Slučajnosti.
Redna skupščina Vodovodne in zdravstvene zadruge z o. j. v Kovor-Podbrezju bo v nedeljo 2. marca 1941 ob 3 popoldne v ljudski šoli v Kovorju. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Odobritev sklepnega, računa, za leto 1940. 4. Sklepanje o uporabi poslovne zgube. 5. Sklepanja o razrešili,ci upravnega in nadzornega odbora.
6.	Volitev upravnega odbora ,in maiineistnikov.
7.	Volitev nadzornega odbora in namestnikov.
8.	Sprememba pravil v § 41. — Ako ob napovedani uri ni skupščina sklepčna bo čez 15 dni nov občni zbor, ki bo sklepčen me glede na število udeležencev.
Redna skupščina Nabavne in prodajne zadruge v Krogu, z. z o,, j., bo 23. februarja 1941 ob 13 v poslovnem prostoru v Krogu. Dnevni red:	1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. Poročilo mpravmega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbor,a. 4. Pre,čitanje revizijskega poročila. 5. Odobritev sklepnega računa, sklepanje o poslovnem prebitku ter razrešnici.
6.	Izvolitev in menjava enega, člana upravnega odbora. 7. 'Predlogi in pritožbe zadružnikov.
8.	Slučajnosti.
Redna skupščina Stavbne zadruge Dijaški počitniški dom v Ljubljani, r. z. z o. z., bo v ponedeljek 24. februarja 1941 ob 19 v Križev-niški ulici 2 v Ljubljani, Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora.
4.	Odobritev sklepnega računa. 5. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 6. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 7. Sklepanje o likvidaciji. 8. Volite\ likvidatorjev. 9. Slučajnosti,.
Redna letna skupščina nabavne zadruge Lipe v Ljubljani, z. z o. j., Ibo v četrtek dne
13.	marca 1941 ob 20 v Ljubljani, Kongresni trg št. 19. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega, odbora, 2. Poročijo nadzornega odboru. 3. Branje revizorjevega poročila in rešitve revizijske zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1940. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne izgube. 6. Predlogi im pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora.
9.	Volitev nadzornega odbora. 10. Prameniba pravil v §§ 8. in 41. 11. Določitev skupne vsote, do katere se sme'zadruga zadolžiti. — Ako na skupščino, ne bi prišlo zadostno število .zadružnikov, se bo vršila v petek, dne 28. .marcu 1941 ob isti uri in v istih prostorih z istim dnevnim redom nova skupščina, ki bo ,sklepala ne glede na število navzočih članov.
Redna skupščina Zadružne elektrarne na Ljubnem, z. z o. j., bo v nedeljo, dne 2. marca 1941 ob poli 2 popoldne v gostilni g, Kolenca Francu. — V slučaju nesklepčnosti v dolloče-
nem času, •se ibo vršila «kn;pščima 1 uro kasneje na istem 'kraju in /. ibtim dmevinim redom, ki l)o sklleipčma v smislu š 41. zadružnih pravdi.
Redna letna skupščina Vinarske zadruge z
o.	j. v Ljutomeru bo v nedeljo 23. februarja 1941 ob pol 9 dopotldne v Okrajni posojilnici za 16. upravno loto. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Čitanje revizijskega poročilla in rešitve revizijske zveze. 4. Odobritev sklepnega .računa za poslovno leto 1940. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora v smislu § 18. pravil. 9. Volitev nadzornega odbora itd. 10. Določitev skupne vsote, do (katere isc sme zadruga zadolžiti. 11. Sklepanje o gradnji nove zadružne vinske kleti. 12. Slučajnosti.
Redna skupščina Kmetijske blagovne zadruge z o. j. v Lučah ob Savinji, bo 9. marca 1941 ob i popolldnel v Zadružnem domu. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Čitanje reviizijskiega poročila. 4. Odobritev sklepnega, računa za poslovno leto 1940. 5. Sklepanje o uporabi poslorv-inega prebitka'. 6. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 7. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 8. Volitev nadzornega odbora in nameistnilkov. 9. Določitev skupno vsote, do katere se smel .zaiti'ruga zadolžiti. In 'visoite, do katere sie ismie članu kreditirati.
10.	Slučajinosti'.
Redna skupščina Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru, z o j., bo v ponedeljek, dne 24. aprila 1941 ob 14 v poslovnih prostorih zadruge. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev sklepnega računa. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslorvine zgube. 6. Sprememba in dopolnitev pravil v §§ 2., 17. 'in 23. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Sklepainje o ra.zrešiniiici up'narvneimiu din nadzornemu odboru. 9. Volitev upravnega od-Intra in inamestinilkioiv. 10. Volitev nadzornega odbora iln maimesitnJko'v. 11. Določitev skupne vsote, do katere .se sme zadruga zadolžiti. 12. Slučajnosti. — Omenjeni občni, zbor je sklepčen, če je od članov navzočih nad polovico. Ako ta občni .zbor ne bi bdi sklepčen, .se vrši drug občni zbor ločno po petnajsti,h dneh z istim dnevnim redom in prostorom, kakor časom.
Redna skupščina Kmetijske blagovne zadruge v Mariboru, z. z o. j., bo v soboto 22. februarja 1941 ob 9 v poslovnih prostorih zad ruge. Dnevni red: 1. Crtanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega, odbora. 4. Odobritev sklepnega računa. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o prikritju poslovne izgube. 6. Sprememba in dopolnitev pravil. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Sklepanje o
razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 9. Volitev upravnega odbora, in namestnikov. K). Volitev .nadzornega odbora in namestnikov. 11. Določitev skupne vlsote, do katere se sme zadruga zadolžiti. 12. Slučajnosti, — Omenjeni občni zbor jo .sklepčen, če je od članov navzočih nad 'polovico. Ako tu občni zbo.r ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor točno po petnaij sitih dneh z istim dnevnim redom In prostorom kakor časom.
Redna skupščina Živinorejske selekcijske zadruge v Mengšu, z. z o. j., bo 23. februarja 1941 ob 3 popoldne v stari šoli. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in 'nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za lletO' 1940. 5. Volitev nadomestnega odbora uprave in .nadzorstva. 6. Razrešmica.
7.	Predlogi im pritožbe članov. 8. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Zadružne elektrarne v Mozirju, z. z o. j., bo v nedeljo dne 23. februarja 1941 v prostorih osnovne .šole v Mozirju ob 2 popoldne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora in nadzornega odbora. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1940., prebitek in raz-rešnlca. 5. Volitev dveh članov v upravni odbor. 6. Volitev enega člana v nadzorni odbor. 7. Razveljavljenje sklepa izrednega občnega zbora leta 1933. glede plačevanja tekovine. 8. Slučajnosti. Povišanje cene toku.
Redna skupščina Električne zadruge v Rakičanu pri Murski Soboti, z. z o. j., bo 18. marca 1941 ob 19 v prostorih gostilne Čačinovič v Rakičanu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Čitanje 'revizijskega poročila. 3. Poročilo upiravinega odbora. 4. Poročilo nadzoinnega odbora. 5. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1940. 6. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka oziroma o pokritju poslovne zgube. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Razrešnica upravnemu in .nadzornemu odboru. 9. Volitve ene tretjine Članov upravnega odbora. 10. Volitve ene tretjine članov nadzornega odbora. 11. Slučajnosti.
Redna skupščina Strojne zadruge na Brodu pri Novem mestu, z. z o. j., bo v nedeljo dne
2.	marca 1941 ob 9 dopoldne pri. članu Zurcu Josipu v Kandiji. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje članske' skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora; 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1940. 5. Sklepanje o popravilu ali prodaji stare mlatilnice im niabaive moive. 6. Predlogi dm pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Dopolnilne volitve v upravni' odbor. 10. Volitve nadzornega odbora in namestnikov. 11. Slučajnosti.
Redna skupščina Nabavne in prodajne zadruge z o. j. v Podkorenu bo 20. aprila 1941
od» 1 i]»opoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: I. Citamje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo up ravnega odbora. 3. Poročijo nadzornega odbora. 4. Odobritev isikJeipnega računa za Jeto 1940. 5. Sklepanje o uporabi posloiv-ncga prebitka. 6. Predlogi1 i.n pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici u(pra;vneimi in ,nadzoru emu odboru. 8. VolMiteiv iiipfav-nega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora im namestnikov. 10. Oddaja prostorov \ najem. 11. Slujčajiriotsti.
Redna skupščina Kmetijske blagovne zadruge z o. j. v Prevaljah bo dne 2. marca, 1941 ob 9 dopoldne v dvorani g. Rozmana v Prevaljah. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Branje revizorjevega poročila. 4. Odobritev sklepnega računa za leto 1940. 3. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka oz. o kritju poslovne zgube. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Žrebanje in volitev dveh članov upravnega odbora. 8. Sprememba pravil v § 2. zadružnih pravili. 9. Določitev skupine vsote, do katere se zadruga sime zadolžitii. 10. Slučajnosti. V primeru nesklepčnosti1 »e virši druga skupščina, na istem kraju .m z istim 'dnevnim redom, ki sklepa veljavno me glede na število mavizočih zadružnikov čez 15 dni, to je (line 16. marca 1941 ob 9 dopoldne.
Redna letna skupščina Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju, z. z n. j., bo v sredo dne 5. marca 1941 v Ptuju ob 1 popoldne v uradu. Dnevni rod: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo .nadzornega odbora. 3. Branje revizijskega poročila in rešitev revizijske zveze. 4. Odobrite v sklepnega, računa za. poslovno leto 1940. 5. Sklepanje o. uporabi poslovnega prebitka. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o 'razrešnici u,pravnemu in nadzornemu odboiru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 10. Določitev skupne vsote: a) do katere se sime zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku. 11. Slučajnosti.
Retina skupščina Zadruge splavarjev, z. z o. j. pri Sv. Ožboltu ob Dravi bo 23. februarja 1941 ob 10 do,p. v šoli. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1940. 4. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 5. Sprememba pravil. 6. Predlogi, in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 10. Slučajnosti kot tarife za teto, 1941. itd. — Ako ob napovedani uri. skupščina ni sklepčna, bo čez 13 dini nov občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število udeležencev.
Redna letna skupščina Kmetijske strojne zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, z. z o. j., bo v nedeljo 2. marca: 1941 ob 7 v mali dvorani Ljudskega doma v Št: Vidu Inad Ljubljano. Dnevni red: i. Čitanje zapisnika, zadnje skupščine. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročalo upravnega odbora. 4. Poročilo nadzornega odlboira. 5. Odobritev sklepnega' računa. 6. Sklepanje o pokritju poslovne zgube. 7. Predlogi Ln pritožbe zadružniko v. 8. Sklepanje o raz-rešnici upravnemu in nadizornemu odbioiru. 9. Volitev upravnega odbora. 10. Volitev nadzornega odbora. 11. Določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga, zadolžiti. 12. Slučajnosti.
Redna letna skupščina Nabavne in prodajne zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, z. z o. j., bo
v nedeljo 16. marca 1941 ob 7 v sejni dvorani Občinskega doma v Št. Vidu. Dnevni red: I. Čitanje. zapisnika zadnje skupščine. 2. Črtanje revizijskega poročila. 3. Poročilo upravnega odbora, 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Odobritev sklepnega računat 6. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, 7. Predlogi im pritožbe zadružnikov. 8. Sklepanje o rai/.rešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 9. Volitev upravnega odbora in namestnikov. K). Volitev nadzornega odbora in namestnikov. II. Določitev »kupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti. 12. Slučajnosti.
Redna XXXVIII. skupščina Ljudske hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, z. z. n. j.,
bo v nedeljo 16. marca 1941 ob pol 11 dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. čitanje revizijskega (poročila. 4. Odobritev sklepnega računa za poislovmo leto 1940.
5.	Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka.
6.	Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje' O' razrešnici upravnemu dm nadzorni emu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in na-nieistmalkov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestimikov. 10. Določitev skupne vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti, b) hranilnih vlog, ki jih isme zadruga sprejeti, c) najvišjega zneska posojila ali kredita, ki, g,a 'sme zadruga dati posameznem,u zadružniku.
Redna skupščina Vodovodne zadruge v Viž-urarjih, z. z o. j., bo dne 23. februarja 1941 ob 13 v prostori h Gasilskega doma v Vižmarjih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Branje revizorjevega poročila. 3. Poročilo upravnega odbora. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Odobritev sklepnega .računa zn leto 1940. 6. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov.
8.	Sklepanje o razrešnici upravnemu iu nadzornemu odboru. 9. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 10. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. II. Določitev skupine vsote, do katere se sime zadruga zadolžiti. 12. Slučajnosti..
Redna letna skupščina Lesne zadruge v Preserju, z. z o. j., bo v nedeljo 2. marca. 1941 ob pol 8 zjutraj v šoli v Preserju.
VII. redna skupščina Slovenske kreditne zadruge v Sarajevu, z. z o. j., bo v soboto, dme 22, februarja 1941 ob 7 zvečer v prostorih ■ Amerikanca«, gornji prostori.
Redna skupščina Živinorejske selekcijske zadruge v Stični, z. z o. j., bo 9. marca 1941 ob peli 10 dopoldne v samostaimslki dvorani.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Stični, z. z n. j., bo 9. marca 1941 ob 7 zjutraj v poslovnih prostorih.
Redna skupščina zadruge »Vodovod« z o. j. v Sv. Petru pod Sv. gorami, bo 9. miairoa 1941 ob 3 picpolidne v prostorih tajnika Franca Krainerja v Sv. Petru pod Sv. gorami št. 46.
Redna skupščina Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Šmartnem pri Litiji, z. z o. j., bo 23. fdbnuarja 1941 ob pol 7 dopoldne v (zadružni dvorani.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Litiji, z. z n. j., bo 23. februarja 1941 ob 3 popoldne v zadružnem domu.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencu, z. z. n. j., bo v nedeljo 23. februarja 1941 ob 8 dopoldne v šoli v Št. 'Lovrencu.
Redna skupščina Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Pavlu pri Preboldu, z. iz n. j., bo
9.	marca 1941 ob 8 dopoldne v poisojiloiških prostorih.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Tomišlju, z. z n. j., bo 9. marca 1941 ob 10. dopoldne v uradnih prostorih.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Trebnjem na Dolenjskem, z. z n. j., ibo na pustno miedielljo 26. februarja 1941 ob 7 zjutraj v poslovnih prostorih v Domu.
Redna skupščina Nabavne in prodajne zadruge v Trebnjem na Dolenjskem, z. z o. j., bo na pustno nedeljo 26. februarja 1941 ob 8 zjutraj v poslovnih prostorih v Domu.
Redni občni zbor Strojne zadruge z o. J. v Trzinu, bo 23. februarja 1941 ob 9 zjutraj pri blagajimiku »Kocelljini«.
Retina skupščina Hranilnice in posojilnice nn Uncu, z. z n. j., bo v nedeljo 23. februarja 1941 na Uncu ob 11 v župnijski pisarni.
Redni občni zbor Strojne zadruge v Vnanjih Goricah, z. ,z o. j., bo v nedeljo 2. marca 1941 ob K) dopoldne pri g. Ig. Novaku v Vnanjih Goricah št. 29.
Redna letna skupščina Mlekarske zadruge na Vrhniki, z. o. j., bo 9. februarja 1941 ob 3 popoldne v Rokodelskem domu.
Redna skupščina Zadružne kleti v Zagorju ob Savi, z. z o. j., bo v nedeljo 2. marca 1941 ob ipol 3 popoldne v Zadružnem domu.
XIII. retina skupščina Vodovodne zadruge
v Zavodni (občina Celje), z. z o. j., bo 2. marca 1941 ob 14 v gostilni g. Gta v Zavodni pri Celju.
Retina skupščina Nabavne in prodajne zadruge v Zavodnjem, z. z o. j., bo 2. marca 1941 ob 11 v poslovnih prostorih v cerkveni hiši.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Zrečah, z. z n. j., bo 23. februarja 1941 ob pol 10 dopoldne v poslovnih prostorih.
XI. retina skupščina Strojne zadruge na Bukovici, z. z o. j., bo 2. marca 1941 ob ppl 11 dopoldne na Bukovici št. 6. Dnevni ired: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Branje (revizorjevega poročila. 4. Odobritev 'Sklepnega računa za poslovno leto 1940. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov.
7.	Sklepanje o raarešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega, odbora in niamestinikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namecitnikov.
Redna glavna skupščina Mlekarske zadruge v Cerkljah oh Krki, z. z o. j., bo v nedeljo 2. marca 1941 ob 15 v dvorani Katoliškega doma v Cerkljah ob Krki. Dnevni red: 1. Črtanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Gdoritev sklep nega računa. 5. Predlogi in pritožbo zadružnikov. 6. Sklepanje o raarešnici upravnega in nadzornega odbora. 7. Pirestanek Mlekarske zadruge in ustanovitev nove strojne zadruge. 8. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši druga skupščina čez 15 dni, tO' je 17. marca 1941 ob 15 popoldne iv istih prostorih, ki sklepa neglede na število navzočih članov.
Redna skupščina Pašne zadruge za selško dolino na Češnjici, z. z o,, j,, bo 19. marca 1941 ob 8 dopoldne v prostorih g. Fr. Lotriča na Češnjici. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora1. 3. Branje revizijskega poročila in rešitve revizijsko zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1940. 5. Sklepan je o uporabi poslovnega prebitka, 6. Predlogi din pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o raizrešniicL upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora. 9. Volitev nadzornega odbora. 10. Sklepanje o povračilu opravljenega dela na tlaki. 11. Slučajnosti.
Redna skupščina Gospodarske zadruge na Češnjici pri Železnikih, z. z o. j., bo 23. februarja 1941 ob pol 9 dopoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Branje revizijskega poročila in rešitve revizijske zveze. 4. Odobritev isklepnega računa za poslovno leto 1940. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešmici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora. 9. Volitev nadzornega odbora. 10. Slučajnosti.
Občni zbor Mlekarske zadruge na Dobrovi,
z. z o. j. v iliifcvidaciji, i>o idine 23. februarja 1941 ob 8 zjutraj v Društvenem domu. Dnevni red: 1. Prepustitev imovine in deležev Sadjarskemu društvu in Kmetijski podružnici na Dobrovi. 2. Slučajnosti.
Skupščina (občni zbor) Nabavne in prodajne zadruge v Dravogradu, z. z o. j., bo dne 23. februarja 1941 ob 11 v prostorih Narodnega doma v Dravogradu. Dnevni red: 1. Poročilo upravnoga odbora in čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo nadzornega odboru. 3. Odobritev sklepnega računa in sklepanje o raz-rešnici. 4. Volitev odbora v smislu § 18., odst. 3.
5.	Pristop k Osrednji in raznoterosti. — Ako bi Hotna skupščina ne bila na dan 23. februarja sklepčna, se vrši dne 2. marca ob istem časni na istenn mestu in z istim dnevnim redom skupščina, ki je sklepčna brez ozira na število navzočih.
Redni občni zbor Produktivne čevljarske zadruge v Črnomlju, z. z o. j., bo 24. februarja 1941 ob 2 popoldne v zadru/j n ih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika ustanovne skupščine. 2. Čitanje revizijskega poročila.
3.	Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev sklepnega računa za leto 1940. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka oziroma izgube.
6.	Predlogi im pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o Tazrešn,ici pokroviteljstvu, upravi in nad-zomeimiu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora im namestnikov. 10. Določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti in naj višjega zneska, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku, ti. Slučajnosti.
Redna letna skupščina Mlekarske nakupovalne in prodajne zadruge v Goričah, iz. z o. j., bo 9. marca 1941 ob 10. dopoldne v dvorani mai-šega doma. Dnevni' red: i. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Čitanje revizijskega poročila'. 4. Predlogi im pritožbe. 5. Odobritev računskega zaključka, za leto 1940. 6. Podelitev raz-rešnice upravnemu in nadzoirneami odboru.
7.	Izvolitev in menjava' treh članov upravnega in dveh nadzornega odbora. 8. Določitev najvišje vsote, do katere se .sme zadruga zadolžiti. 9. Slučajnosti.
Retina skupščina Strojne zadruge na Ježici, z. z o. j., bo v nedeljo 23. februarja 1941 ob 10 v Gasilskem domu na Ježici. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega od,bora. 3. Branje revizorjevega poročila ter rešitev revizijske zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1940. 5. Sklepa-
nje o uporabi poslovnega prebitka. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešil ici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev dveh udov upravnega odbora. 9. Volitev enega uda nadzornega odbora. iO. Določitev skupine vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti. 11. Slučajnosti.
Občni zbor Stavbne zadruge »Lastni dom« v Kočevju, z. z o. j., Ibo- v nedeljo 23. februarja 1941 ob 9 dopoldne v dvorani ,gostilne pri Be-Ijanu v Kočevju. Dnevni red: 1. Čitanije zapisnika I. redne skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo madizonnega odbora. 4. Branje Teivizorjevega poročila in rešitve revizijske zveize. 5. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1940. 6. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Sklepanje o razrešnioi upravmeimu in nadzornemu odboru. 9. Dopolnilne volitve upravnega odbora im namestnikov. 10. Dopolnilne volitve nadzoinnega odbora in namestnikov. 11. Določitev skupne visote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti; b) .najvišjega zneska posojila ali kredita ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku.
II.	redna skupšina Stavbne zadruge »Slovenski dom« v Kočevju, z. z o. j., bo 27. februarja 1941 ob 20 v gostilni Tschinkel. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika 1. redne skupščine. 2. Poročilo upravnega odboru. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Poročilo o reviziji im čitanje revizijskega poročila; 5. Odobritev računskega zaključka iza leto 1940. 6. Sklepanje o poslovnem prebitku. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 9. Nadomestne volitve. 10. Slučajnosti.
Redna skupščina Kmetijske blagovne zadruge z o. j. v Križevcih pri Ljutomeru, bo v
nedeljo 23. februarja 1941 ob 8 zjutraj v prostorih Posojilnice v Križervcih. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročila upravnega in inadzorncga odbora.
3.	Predlogi in pritožbe zadružnikov. 4. Nadomestna volitev upravnega in nadzornega odbora. 3. Sprememba pravi! po toč. § 2. pravil, ki sc naj glasi: Zadruga sme izvažati živino v živem in zaklanem stanju ter ise pečati z nakupovanjem in prodajo lesa in sadja svojih članov, h Določitev »kupne visote, do katere se sune -zadruga zadolžiti in najvišjii znesek kredita. 7. Odobritev sklepnega računa za i. 1940.
8.	Sl’U'čajnoisti, — Ako oh mapo vedami uni ni skupščina sklepana, bo čez 15 dimi nov občini zbor, ki. bo sklepčen ne glede na število udeležencev.
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno • Cena listu za naročnike 25 din na leto.
• Rokopisi naj se pošiljajo na naslov uredništvo „Narodnega gospodarja" \ Ljubljani, Zadružna zveza. Rokopisi se ne vračajo <* * Izdajatelj Zadružna zveza v Ljubljani • Odgovorni urednik dr. E. Ceferin v Ljubljani • Za Zadružno tiskarno M. Blejcev Ljubljani.