JÇf^ /^i Ifit Gorenjski časnik od leta 1947 ^^^îl^ v í if^y PRV) PREDHODNIK TEDNIK COREN|iC irTA 1900 ČETRTEK, 14. AVGUSTA 2008 Leto LXl, št. 65, cena 1,25 EUR, 10 HRK Odgovorna urednica: Marita Volčiax Časopis izhaja ob torkih in oa petkih naklada: 22.000 IZVODOV wv^'w.corenfskiglas^sl Sara prvo Radovljiška plavalka Sara Isakovič je na olimpijskih igrah v Pekingu osvojila prvo odličje za Slovenijo, hkrati pa se je veselila prvega olimpijskega odličja za naše plavanje. Vilma Stanovnik včeraj zgodaj zjutraj srečna sto metrov," je tekmo podo- ....................................... pripovedovala Sara Isakovič. življaJa Sara, ki si je odličje Kranj • "Ne zavedam se še Id je izjemnim rezultatom in priplavala'z novim državnim čisto, da mi je uspelo odplavati res fenomenalen čas in uvrstitvam v zadnjih letih rekordom 1:54:97, od nje pa včeraj dodala srebrno olim- je bila boljša le olimpijska da imam za vratom srebrno pijsko kolajno na 200 me» zmagovalka Federica Pelle- kolajno. Gotovo bo to treba trov prosto. grini, ki je postavila tudi nov pres pati« na vsak način pa "Pred nastopom o kolajni svetovni rekord. "Vesela bomo najprej primemo pro- nisem razmišljala, moj na» sem, ker ima Slovenija z slaviti tukaj s svojimi prijate- men je bil, da odplavam svo- mojo kolajno tudi prvo olim- Iji v ekipi, s trenerji in tudi jo tekmo, da plavam tako, kot pijsko odličje v plavanju, po- obema staršema, ki sta zame sva se dogovorila s trenerjem trudila pa se bom, da bom navijala na tribuni tukaj v Pe- Mihom Potočnikom. Lahko čez štiri leta v Londonu osvo- kingu, nato pa še doma v Slo- bi se namreč zgodilo, da bi v jila tudi zlato," je optimistič- veniji z navijači, ki ste stiska- želji, plavati čim boljši reziU- no dodala Sara in še enkrat li pesti zame," je v prvih izja- tat, tudi '"pregorela", zato dokazala, da je-kljub komaj vah po osvojenem drugem sem ubrala običajno taktiko dvajsetim letom - res velika mestu na olimpijskih igrah ter hranila moč za zadnjih Športiiica. Plavalka Sara Isakovič je v Pekingu postala olimpijska podprvakinja. /Foto riA \I.H 1' u/iiira (iorriijska in K.inmik l\ni<)šk;i < rsl;i 'il. K um j I cL; 01 'JS7 II 'JU ťí« .M NLB® ^ BgtŽPLXfWI TVSPOREC^ Gorenjska Gremo gor. POLETNI MENJALNIŠKI TEČAJI ZA HRVAŠKE KUNE GoreniskA^ Banka f Soo Zabnici bodo obnovu Položili so temeljni kamen za obnovo šoter ki naj bi jo končali v začetku februarja 2009, Suzana P. KovačiČ Žabnica - Ob stavbi Podružnične šole v Žabnici so v torek položili temeljni kamen za obnovo šolskega poslopja. Vodstvo šole in Krajevne skupnosti Žabnica je že veliko let opozarjalo na slabe razmere za izvajanje pouka in športne vzgoje. Poslopje je bilo v preteklosti že večkrat obnovljeno in dograjeno, nazadnje pa leta 1964 po poža* ru. "Obnove sem zares vese- Bojan Homan, Pavel Srečnik in Milena KUssel / f^t«: C9*u4 la. Pouk bo v Času obnove, Id naj bi bila končana do začet* ka februarja 2009. potekal v domačem župnišču in gasilskem domu," je povedala vodja Podružnične šole Žabnica Milena Ktíssel. "Nova šola, novo življenje. Šola bo dobila tudi večjo uporabno površino, s sedanj ih devetsto kvadratnih metrov na skoraj 1300 kv. metrov," je povedal kranjski podžupan Bojan Homan. y S. stran Kari Born bo počival v družinski grobnici to j an Saje Zajemala je grad in gozdove v Jelendolu, opekarno v Pri- elendol - V soboto, 16. avgu- stavi in žago v Tržiču ob žeta, bo na dan svetega Roka lezniški postaji. Uvedel je ) u, uri slovesnost pod ne- številne tehnološke izboljša-cdanjim gradom Puterhof v ve pii izkoriščanju gozdov v elendolu. Od tam bodo pre- okolici Jelendola, omogočil esli posmrtne ostanke baro- je elektrifikacijo Tržiča, kot podpredsednik upravnega odbora družbe Lokalne že-naja, v obnovljeno grobnico leznice pa si je prizadeval nižine Born nad gradom, tudi za gradnjo železniške Kari je bil eden od treh otrok proge Kranj-Tržič. Del nje- >arona fuliusa Boma, Poleg govega premoženja so nasle- odedovanega premoženja dile hčerke Renata Schlo- e odkupil sestrin delež in sser, Marija Pejič in Elizabe-)osest poimenoval Košuta. taOrtnerBom. a "dr. Karla Boma, ki so jih red časom pripeljali z Du- 65 AKTUALNO Nova ponudba znižuje cene v Kfan;u bo v pr»hodn;ih letih "zras* o" okalř dva tisoč stanovanj. Cena starejših stanovanj zaradi novogra- denj že pada, za Kranj pa se vse bolj zanihajo tudi Ljubljančank. V nepremičninskih podjetjih tudi v poletnen^ času ne občutijo mrtvila. 3 CORENjSKA Na Mlaki proti načrtovani gradnji "Nismo proti gradnji, smo pa proti velikemu blokovskemu naselju z več kot osemsto stanovanji, kar bt za naâe vaSko okolje pomenilo blizu tri tisoč novih prebivalcev/' je v imenu civilne iniciative krajanov Mlake d-eja RAZGLEDI Vsi so delali za Gorenjsko eni predstavniki zakonodajne oblasti sicer delajo v korist vseh dr ždvljanov, a na območjih, Iqer so bili izvoljeni, ljudje vendarle pričakujejo, da bodo kai na redi N tudi za domače kraje. O tem srro ob koncu mandata vpraiali enajst gorenjskih poslancev. 10, 11 EKONOMIJA O poravnavi ne govorijo Eiektru Gorenjske so prepričani» da so v postopku urada za varstvo kon* kurerice verodostojno dokazali, da ob januarskem dvigu cen električne energije ni &I0 za kartelni dogovor, Karzadeva posledice odločbe, než9-Ijo ničesar Spekulirati. 17 VREME Danes bo še ddno jasno. V petek od zahoda poobbňtve in nevihte. V soboto se bo postopno n^asnUo. V nedelo bo prei^Iadovalo sončno imne. 4 t 9 i8/22 jutti: oblačno s padavinami kD U A 17703529 2 POLITIKA danica. zavrl^g-glas. si GORENJSKI GLAS četrtek, 14. âvgustâ 2008 DrŽava kupuje zemljišča v Planici v Da>^ tca Zavrl Žlebir gradnje tekaškega stadiona ............................................................................in spremljevalnega objekta Ljubljana • Vlada je sklenila, za tekaâke proge, sistema za da v Naât razvojnih progra- umetno zasneževanje, žični- mov uvrsti projekt priprav- ce, atleisko-nogometnega Ijalnih del za Nordijski cen- stadiona, kolesarskih in spre- ter Planica, vreden 65 dsoč hajalnih poti, parka kulturne evrov. Odstranili naj bi poru- dediščine in informacijskega šene in neuporabne odvečne prostora z gostinskim loka- elemente na hrbtišču 120- lom. Celovita ureditev Plani- metrske skakalnice in se s ce bo zagotovila tudi nova de- tem pripravili na izvedbo ce- lovna mesta, ki jih bo zahte- lostnega projekta Nordijski vala tako povečana športna, center Planica. Pripravljalna zlasti pa Sportno-rekieativna dela bodo opravili Se letos, in turistična dejavnost- Gle- Vlada je tudi pooblastila mi- de na turistično in športno- nistra Milana Zvera za spre- rekreativno dejavnost vse jem ponudbe in podpis ku- leto je upravičeno pričakova- poprodajnih pogodb za ne- ti večje Število obiskovalcev premičnine, ki so v lasti Planice in s tem tudi širšega Agrarne skupnosti Rateče, v območja, kar bo spodbudilo katero je vključenih več kot dodatni razvoj celotne Zgor- sto solastnikov. CUj projekta njesavske doline, sporoča je z dograditvijo sodobnega vlada. Ponujena prodajna nordijskega centra ponuditi cena za zemljišča znaša kakovostno turistično in skupno 1,7 milijona evrov, za športno storitev. Zgradili, ob- njihov nakup pa so zagotov- novili in opremili naj bi ska- Ijena sredstva v letošnjem dr- kalnice, predvidene so tudi žavnem proračunu. LjUBMANA Lipa o usodi IBI-ja V poslanski skupina LIPA so se odzvali na usodo delavcev tekstilne tovarne I Bi Kranj, ki so po potrjeni likvidaciji skupščine družbe 4. avgusta letos tako rekoč že na cesti. 122 zaposlenih bo jeseni ostalo brez služb, 16 družin pa celo brez strehe nad g)avo, saj živijo v stanovanjih v lasti podjetja. Ogorčeni so zlasti nad odnosom države pri lanski prodaji tovarne IBI Kranj Boštjanu Marovtu ozkoma njegovemu podjetju Tkanina Celje. Pri prodaji je aktivno sodelovala tudi Slovenska odškodninska družba, ki je v stoodstotni državni lasti, vodi pa jo Marko Pogačnik, član NSi. Marovtu je prodala 16-odstotni delež, čeprav je že takrat bilo jasno, da ne bo nadaljeval proizvodnje in da je IBI Kranj kupil fez namenom likvidacije in hitrega ter visokega zaslužka. Paketno je Boštjan Marovt kupi! Ss-odstotni delež podjetja za tri r^iilijone evrov, celotno premoženje podjetja pa je vredno vsaj dvajset milijonov evrov. V predvolilnem obdobju, ko se vladajoča koalicija bori proti tajkunom, jih sama brez sramu ustvarja, kaže brezbrižen odnos do delavcev in omogoča bogatenje posameznikov na njihov račun, očitajo v poslanski skupini Lipa, ogorčeni nad takšnim početjem prijateljsko-strankarskih povezav ob pomoči državnih Institucij. D. Ž. MO SDS Kranj vas vabi na festival SDS V soboto, 16. avgusta, ob 11. uri v Šentvid pri Stični. Igrali bodo CUÏ Slavnostni govornik: Janez Janša Odhod posebnega vlaka bo z železniške postaje v Kranju ob 8,30. i Vljudno vabljeni! Mâg. Branko Grims Predsednik MO Kranj SDS arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Kn igo prejme FRANC JEKOVEC z Luž Zupani imeli daljši mandat Skupnost občin Slovenije si že nekaj časa prizadeva, da b! podaljšali mandat županom in občinskim svetnikom, češ da štiriletni ne zadošča za uresničitev vseh ciljev. Danica Zavtu Žlebir leka. "Argumenti zz daljši bil občinski svetnik, predsed- nejSe projekte. Dokaz za to mandat držijo zlasti v prime- Kranj - 2 daljšim mandatom rih, ko župan na novo pride nik krajevne skupnosti in koordinator vseh devetih KS v sta tudi moja pretekla mandata: če bi trajala dvaJaat po (pet ali šest let) bi bili tudi na to mesto in v Štirih letih občini, tako da je delo z obči- Šest namesto po Štiri leta, bi bolj primerljivi drugim ev- se komaj navadi na svoje no lahko dodo'bra spoznal, imeli že dokončana projekta ropskim državam, menijo v delo. Nisem sicer nekritično "Županovanje je umetnost kanalizacije in daljinskega skupnosti občin, ki vladi za podaljšanje mandata» sem razporejanja denarja v občin- c^revanja z biomaso, tako pa predlagajo ustrezno spre- pa za to, da se predlog teme- skem proračunu. S tem je ju po štiriletni prekinitvi na- membo lokalne zakonodaje. Ijito prouči," meni župan ob- treba vešče gospodariti Čas daljujemo Sele sedaj." S pet- L ■à ■ ■ Miro Koželj Tomaž lom Mencinger Miran Zadnikar Franc Čebuli V tem mandatu je za takšno čine Šenčur Miro Koželj, na pa gre hitro mimo in ie pri ali šesdetnim mandatom žu- spremembo že prepozno, v tem položaju že drugi man- tem i^ubimo en mandat, je panov bi bili bližji evropsko vladni službi za lokalno sa- dat Pametno se mu zdi tudi, izgubo težko nadomestiti, " primerljivim državam, raz- moupravo pa menijo, da bi bilo morda smiselno uskladi- da bi se volilni sistem tako meni Mencinger, ki je pre- mišija župan občine Cerklje prilagodil, da bi se volitve pričan, da pameten župan Franc Čebulj, kižupanuježe ti mandate županov in pri- ujemale in da različnih voli- ključne projekte pelje tako, četrti mandat zapored. "Če hodnjih pokrajinskih orga- tev ne bi imeli vsako leto, s da ne menja ljudi, ki jih vodi- ima župan dobro ekipo in nov, in sicer rm pet let More- čimer bi lahko prihranili in jo. Dodaja §e. da na Jeseni- dobro pripravljene projekte, je Šest let ravno pravi čas, da se začete stvari lahko dokon- bitna sprememba je odvisna rešili težave s kratkimi man- cah delajo tako, da se v obćin- zlasti od politične volje v par- dati. Tudi župan občine Jese- skem svetu kar najbolj izogi- lamentu: morda ji bodo po- nice Tomaž Tom Mencinger bajo politiki in delajo kar naj- Čajo. Če ni ne prvega ne dru- sland prihodnjega sklica bolj pravi, da je zamisel dobra. Za bolj v korist lokalni skupno- gega, pa je lahko celo Štirilet- naklonjeni, v sedanjem man- tistega, ki je daljše obdobje sti. Z veseljem odobrava ni mandat predolg. Če bi datu za predlog ne kažejo po- "zraven županovanja"', Štiri predlog o daljšem mandatu imeli župani šestletni man- sebnega zanimanja. leta niso prekratka, za novin- tudi MiiaD 21adnikaT, župan dat, bi projekte v prvem Župani pa seveda menijo, ca pa zelo hitro minejo. Sam občine Preddvor "V štirih le- mandatu lahko začeli, v dru- da je predlog vreden razmis- je župan dve leti, prej pa je tih težko dokončaš zahtev- gem pa dokončali." Kran) Darja Lavtižar Bebler kandidira v Kranju Darja Lavtižar Bebler, poslanka 5D. bo na letošnjih volitvah v državni zbor znova kandidirala. Pred štirimi leti je kandidirala na Jesenicah. Takrat je bila kandidatka stranke LDS, sredi mandata je iz nje zaradi notranjih nesoglasij izstopila, med drugim tudi zaradi "nekorektnega odnosa takratnega predsednika stranke jelka Kacina do poslanske skupine". Pahorjev; SD se je pridružila, ker ji je bila najbližja po vrednotah, za katere se zavzemajo socialist-i po Evropi. "LDS sem se namreč pridružila skupaj s socialisti leta 1994," pojasnjuje poslanka. Zakaj namesto v svoji domači občini (Kranjska Coraj letos kandidira v Kranju^ "V prvem volilnem okraju na Jesenicah je bil zelo aktiven predsednik območne organizacije SD Tomaž Tom Mencinger, tudi župan te občine, ki je v tem okraju želel kandidirati za poslanca državnega zbora. Stranka je naredila raziskave javnega mnenja in ugotovila, da sem prepoznavna tudi v drugih okoljih na Gorenjskem, dobro mi Je denimo kazalo v Radovljici in Kranju, in tako smo se v stranki dogovorili, da se za poslansko mesto potegujem v kranjskem volilnem okraju. Upam> da me bodo tukajšnji volivci prepoznali kot svojo kandidatko in mi namenili svojo podporo/' je pověda* la Darja Lavtižar Bebier. D. Ž. LjUBMANA Lipa vložila podporo listi kandidatov Stranka LIPA je ta teden na državno volilno komisijo kot prva stranka vložila obrazce podpore listi kandidatov za volitve v državni zbor, ki bodo 21. septembra. Podporo so dali poslanci stranke LIPA, Sašo Peče, Barbara ŽgajnerTav$ in Boštjan Zagorac. S tem je stranka LIPA izpolnila prvi pogoj za nastop na letošnjih državnozborskih volitvah, D. 2. Radovljica, Kranj SuperDružba v Radovljici in Kranju Mladi forum SD se )e z ulično akcijo SuperDružba, s katero je popotoval po vsej Sloveniji, v nedeljo ustavil tudi v Radovljici, kjer se je predstavila kandidatka za poslanko Marjana Rebernik. V ponedeljek so udeleženci akcije zakrožili po okoliških krajih in obiskali Golnik, Preddvor, Jezersko, Visoko, Šenčur, Cerklje in Naklo, popoldne pa so se ustavili v Kranju. Organizatorjem sta se pridružila tudi poslanka SD Darja Lavtižar Bebler in predsednik občinskega odbora SD iz Preddvora Ivan Crginič. Tudi v Kranju so s sloganom "Smo mladi, ni nam vseeno" mlade pozivali, naj izrazijo svoje mr^enje glede mladinske problematike. Na steber idej so mimoidoči zapisali, da v Kranju najbolj pogrešajo urejene Športne površine, velik park. kolesarske steze, pa tudi zabavo, saj manjka kakšen festival in disko. Ulična akcija je pred tem gostovala tudi v Škcfji Loki. kjer se je prav tako predstavila kandidatka SD Lidija Cofjat. Sredi tedna se je turneja ob dnevu mladih končala s SuperDogodkom v Ljubljani, kjer so nastopili znani glasbeniki. D. 2. L^UBgANA KDS SŮ pripravlja na volitve Nedavno ustanovljeni novi krščansko demokratski stranki (KDS) Jožeta Duhovnika so se pridružiii Janez DrobniČ (prej član NSi), Angelca Likovič (prej SDS) in tudi Gorenjec Sašo Lap, ki se ga spomnimo kot nekdanjega poslanca Jelinčičeve SNS. Stranka se pospešeno pripravlja na volitve. Kandi-datna lista stranke sicer še nt dokončno oblikovana, Jože Duhovnik pa je že omenil nekatera imena, ki bodo nastopila v posameznih volilnih enotah. V prvi volilni enoti na Gorenjskem naj bi bili to Sašo Lap, Vinko Demšar in najbrž tudi Jože Duhovnik. D. Ž. à GORENJSKI GLAS četrtek, 14. avgusta 2008 M KTU i r\ LNO info (g>B-£las,si 3 Nova • v # znizuje cene Nepremičninski trg se po mrtvilu v prvih petih mesecih leta ponovno zbuja. Cena starejših stanovanj zaradi (napovedanih) novogradenj že rahlo pada, za Kranj pa se vse bolj zanimajo tudi Ljubljančani. BoJttan Bocatai Kranj • V gorenjski prestolnici bo v priiodnjih letih zraslo okoli dva tisoč novih stanovanj. Soseska Planina jug se 2 investicijami Lokainve-sta in Gradbinca že gradi (novih okoli J50 stanovanj), le Čez cesto bo podjetje ABC- FIN na zenJjišču nekdanjih Gorenjskih mJekam zgradilo okoli Štiristo stanovanj, na Sotočju dižavni Stanovanisld sklad gradi čez 140 stanovanj, na mestu nekdanjega hotela jelen bo šestdeset stanovanj, nova stanovanja in- vestitorji napovedujejo še na ^^ ^ nepremičninski boj za kupce podajajo Gradbrnec m Lokamvest, ki gradita na mestu nekdanjih Gorenjskih Planini jug (na sliki), ter na Sotočju državni Stanovanjski sklad. Boj bo trd, kar še posebej oblačil in Stari Savi, Mîaki... občuti slednji, ki je v pol leta prodal zgolj tretjino stanovanj. / o^í Po vsaj desetletju zatišja, ko se veliki stanovanjski ob- jo," ugotavlja Andreja Kem prodajali. To je lahko dvore- razočarani. Med kupci opa- jekti, kaj šele soseske, niso Egait iz podjetja K3 Kem ne- zen meČ, saj nekateri investi- žamo zelo veliko LjubljanČa- gradili, se je v Kranju v zad- premičnine. Tako so konec torji večji poudarek name- nov, ki nam povedo, da se se- njih letih že veliko gradilo, lanskega leta 54 kvadratnih njajo opremi." Nekatere no- lijo v Kranj tudi zaradi uved-vendar to povpraševanja ni metrov veliko stanovanje pro- vogradnje bodo namenjene be vinjet," pojasnjuje Andre-potešilo. Sedaj se obeta sta- dali za 105 tisoč evrov, pred tudi petičnežem, ki v Kranju ja Kem Egart. novanjski veliki pok. Kaj kratkim so za enakega iztržili še čakajo na pravo prilož- Konec mrtvila Ana Klopčič bodo žtevilna nova stanova- le še 92 tisoč evrov. Njena ko- nest. Pri teh bo kvadratni povezuje tudi s tem, da so se nja pomenila za ceno starej- legica Ana KlopČlČ iz Sveta meter vreden vsaj 2.250 ev- kupci navadili aa finančno Ših nepremičnin, koliko si nepremi^n pa: "Cene sta- rov, klasičria gradnja naj bi kiizo in višje obresti vraču- lahko Kranjčani v času sveto- rejših stanovanj Še ostajajo na stala okoli 1.900 evrov za nali v ceno nakupa: "Danes vne finančne krize (dražji enaki ravni, vendar strankam kvadratni meter, cena starej- skoraj nihče ne kupuje več krediti) in zapiranja (tekstil- predlagamo, da spustijo cene ših pa bi se morala spustiti za gotovino, vsak najame nih) tovam privoščijo? Ne- za odstotek ali dva. Ko se pro- na maksimalno 1.650 evrov kredit Zato je trg v prvih me- premičninsld posredniki so dajalcu mudi, naš nasvet za kvadratni meter (na naj- secih zastal, sedaj pa se zno- prepričani, da vsa stanovanja upošteva, sicer ne." ne bodo naenkrat ponujena trgu, zagotovo pa bo nastal Obe sogovornici menita, da bo moral kvadratni meter boljši lokaciji). Razlike v ceni va prebuja." In še nasvet, na kvadratni meter med Kupci naj vedno primerjajo manjšimi in večjimi stanova- ceno na kvadratni meter razkorak v ceni med starejši- novega stanovanja stati manj nji naj čez Čas ne bi bilo več. uporabne stanovanjske povr- mi in novimi stanovanji. Cena starejših stanovanj bo padla kot dva tisoč evrov, vendar bo treba vsak nadstandardní do. ^^vila ni več datek plačati posebej. "Kdor bo želel atrij, veliko ložo ali šine, hkrati pa naj tudi računajo, da so lahko oglaševalne cene za kaJc odstotek višje od II V nepremičninskih podjet- prodajnih cen. Pri izbiri no-veliko neto stanovanjsko po- jih so poleti zelo zadovoljni s vega stanovanja pa poleg fi- Cena starejših danes še vršino, mora računati, da bo prometom, saj mrtvila, niti nančnih zmožnosti kupa in lovi za rep novogradnje, kar cena stanovanja še zmeraj vi- poletnega, letos ne poznajo ni normalno, čeprav na manj soka," pravi Kem Egartova, "Povpraševanje se znova po atraktivnih lokadjah, kot je Klopčičeva pa: "Investitorji večuje, samo ugibamo lahko Planina, ugotavljamo, da cene bodo morali upoštevati takš- ali so kupd-Čakall na ponud starejših stanovanj že pada- no ceno, sicer bodo težko bo novogradenj in so sedaj cene novogradnje še vedno največ pomeni lokacija nepremičnine, velikost in svetlost stanovanja, klet in tudi parkirni prostor. Cene enake, plače višje Vodstva socialnih domov zaradi plačne reforme napovedujejo zadolževanje, uporabniki se bojijo podražitev. osem tisoč zaposlenih bi potrebovali približno 2,5 milijona evrov, sicer bodo morali izvajala najeti kredite ali porabiti predvideni denar za vzdrževanje. Dogovorjeno povečanje cen za približno tri odstoûce bi pokrilo le del Bošttak Bocatai tovil proračunski vir, vlada jo zaradi spremenjenih no- tekočega povečanja stroška pa tega sploh ni obravnava- Kranj - Skupnost socialnih la," po seji upravnega odbora tranjih razmerij, saj se je plačna reforma dejansko dela, zato bo v letošnjem letu potrebna še ena uskladitev. " Ne računamo na finančne zavodov Slovenije oziroma Skupnosti sodalnih zavodov sprevrgla v notranjo reorga-direktorji domov (za starejše) Slovenije pravi predsednik nizadjo, kar sploh ni bil pr- težave sodalnih zavodov, ki se so na nc^ah. S plačno refor- upravnega odbora Boris Ko- votni namen reforme," po- finandrajo izključno s strani mo morajo zaposlenim za- privnikar. jasnjuje Ko privnikar. države, pri vseh drugih pa bo gotoviti višje plače. Še vedno Postopki še vedno niso za- V takšnih razmerah, kjer treba z avgustom spremeniti pa čakajo soglasja vlade in ključeni, domovi pa dnevno se izvajalcem nalagajo obvez- ceno," je povedal Davor Do- pristojnih ministrstev k nji- prejemajo navodila o razpo- nosti brez zagotovljenega minkuš, generahii direktor hovemu predlogu novih cen reditvah delavcev in podla- vira in ob neažurnosti vlad- direktorata za sodalne zadeve storitev. "Tako ne moremo gah za izračune, sindikati nih služb, vodstva domov ne na ministrstvu za delo. Uskia-zagotoviti financiranja spre- protestirajo zaradi nespošto- morejo in ne želijo več pre- ditev cen oskrbnin bo začela menjenih plač. Ni nam niti van ja dogovora med sodalni- vzemati odgovornosti za po- veljati av^ta, sredstva za poznano, kje bomo dobili de- mi partnerji, uporabniki pa slovno vzdržno in zakonito račun za plače od maja letos nar za poračun plač za obdo- negodujejo zaradi najavlje- poslovanje, pravijo direktorji pa naj bi zagotovili iz denarja, bje od maja letos, ko nam je nih podražitev. "Tudi zapo- domov. 2a pokrivanje letoš- name njenega odpravi plačnih minister Gregor Virant zago- sleni v domovih se pritožuje- njih poračunov za več kot nesorazmerij. Iz evropskega sklada milijona evrov 12 Gorenjske občine bodo iz evropskega sklada za regionalni razvoj dobile 12,4 milijona evrov za sofinanciranje devetih projektov. BošTfAN Bogataj podprla s 1,65 milijona ev- ..............................................................................rov, Mestna občina Kranj bo Kranj - Na tretjem razpisu za prometno uredila Slovenski sofinanciranje projektov iz trg s 3,2-milijonskim sofi- naslova Razvoja regij so go- nancerskim vložkom iz ev- renjske občine za sedem ob- ropskega sklada za razvoj Činskih in dva regijska pro- regij. Dva regijska projekta jekta uspele pridobiti 12,4 bosta začela pot v občini Bo- milijona evrov. Skupno je hinj in Skofja Loka. V prvi Gorenjska do sedaj uspela bodo začeli graditi kolesar-koristiti 31,3 milijona evrov sko pot (437.586 evrov) in v od, do leta Z013 obljubljenih drugi prvo etapo gorenjske 59,3 milijonov evrov, za panoramske ceste mili* skupno 29 projektov. Na vo- jona). Na tretjem razpisu je Ijo ostaja Še z8 milijonov ev- dobil denar le projekt Obno- rov. va Sokolskega doma v Skof- Med projekti iz tretjega ji Loki v drugi fazi, ki pa so razpisa bodo občine največ- ga že prijavili na četrti raz- kiat gradile kanalizacijo. V pis, ki ga je Služba vlade za občini Bled bodo zgradili ka- lokalno samoupravo in regi-nalizadjo in vodovod na Bo- onaini razvoj objavila 1. av- hinj ski Beli s sofinanciranjem EU v vrednosti 1,275 gusta, V Regionaln i ra zvo j ni milijona evrov, v občini Tr- agenciji Gorenjske (BSC žiČ kanalizacijo od Žiganje Kranj), ki za občine priprav- vasi do Sebenj (sofiriandra- Ija izvedbene načrte za koriš- nje 1,65 milijona evrov), se- čenje denarja iz naslova raz- kundamo kanalizacijo Rib- voj regij, ligotavljajo, da ob- Čev Laz v občini Bohinj (i,i8 čine težko sledijo dogovorje- milijona evrov), v občini 2i- ni časovni dinamiki projek- rovnica kanalizacijo v Vrbi tov. Razlogov za zaostanke in Breznid (923 tisoč evrov) je več, rok za dokončanje in na Jesenicah komimalno projektov iz prvega oziroma infrastrukturo na Cesti C. drugega razpisa pa je vse Tavčarja (615 tisoč evrov), bližje. Zato se bodo župani Poleg teh bo občina prek agendje z vladno služ- Kranjska Gora bogatejša za bo za lokalno samoupravo Slovenski planinski muzej v skušali dogovoriti za podalj- Mojstrani, ki ga bo Evropa Šanje projektnih rokov. Gorenjski Glas ODCOVORNA UR£DNlCft Marija Vol^dk NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE }oŽe KoŠnjek, Cveto Zđplotnik UREDNIŠTVO NOVlNARjl-UREDNIKI: Boštjan Bogataj, Alenb Brun, Igor KavůČ, jože KoSnjek, Suzana P, KovaČiČ. Ur^ Petemel, Mateja Rant. Stefan Saje, Viln^ Stanovnik Simon Šubfc. Cv^Zaplotnîk Dankz Zavrl Žlebir, Šte^nŽargi; ?talni sodelavci: Maja Bertortcdj, Ma^až Creg(yič, Ana Hartman, Mi^a Miklavčič. Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Vol^ak OBU KOVNA ZAS NOVA jemej Stritar, Tridkei TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOCRAFIjA Tina DoM, Qor92d Kav^ć, Corazd Šinik LEKTORICA M ar^ Vozlič VODJA OCLASN EGA TRŽENjA M ate^ Žvižaj G0fiSN|SKI Ci^S je regUlhrsna blagovna In stc^ritveni znsmk* pod St. 9771961 pri Urždu RS za fntelelnualno lastnino. Ustanovitelj ía izdajatelj: Gorenjski glas. d.0.0., Kranj / Direktorica: Marija Votčjak / Naslov; Blelweisova cesta 4, 4000 Kran / Tel,; 04/201 42 00. raK 04/20 42 13. e*mai1: infeas.&i: mali oglasi In osnnnke: te04/20) 42 47 (spre-em na aviomaistretn odzivnilot 24 u' dnevno); uradne un: vsakddosmi din do 19. uf« / Coreoj&bi glas je poltednik, izhaja ob toricih In pelkíh, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat le(no) In devet lokalnih prilog j Tisk: S£T, d.d. Ijubljana / Naročnina: tel.; 04/201 42 41 / Cena izvoda: EUR. leins n^ro^ni-nar 131,EUR; Aedrl pJaČnil« fmajo 10 % popusta» polletni popust«, letni 25 % popu- s^a*. v cene je vračunan OOV p« stopnji s,5 naročnina le u^oiteva od tekote itevilke ^sopiss do pisnega preklica, ki velja od ta^etka nasledr^efa obraiunikega obdobla / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trienje: tel.: 04/ 201 42 48- 4 GORENJSKA info(§)g'glas.5Í GORENJSKI GLAS četrtek, 14. avgusta 2008 Za poškodbe krivo | Nekdanji župan se vrača kot pluženje direktor uprave v ljubljanskem SCT zatrjujejo, da je poškodbe dilatacije na viaduktu Tržiška Bistrica povzročilo pluženje. Na neprimeren izbor dilatacije je SCT l Župan občine Bled janež Fajfar je ta teden za novega direktorja občinske uprave izbral Borisa Maleja, opozarjal že med gradnjo viadukta. I k! naj bi svoje delo nastopil do konca meseca. SiMOS ŠUBIC predlogom ni strinjal glavni j DanicaZavrlŽubir revident in jeod SCTkotiz- j ............................... bodo v občini sprejete poli tične odločitve izpeljane. Naklo - Poškodba dilatacije vajalca del zahteval, da vgra- j Bled • Potem ko je bil sredi Dokončati je treba in ves tid- na viaduktu Tržiška Bistrica di projektirano dilatacijo, julija z mesta direktoria ob- je 12 občinskega proračuna je mehanska in je nastala ob pojasnjujejo v ljubljanskem j činske uprave na BJedu raz- in uresničiti srednjeročni pluženju, so se v Ijubljan- gradbenem podjetju, kjer j rešen Matjaž Erjavec, so z razvojni program do leta skem SCT odzvali na očitke, imajo v zadnjem poldrugem ! razpisom začeli iskati nove- 2013, ko je še mogoče korida so kot izvajalec del odgo« mesecu obilo dela z razlaga- j ga. Odločitev je župan {anez stiti evropska sredstva. Med vomi za zadnje težave na njem vzrokov za težave v za- j pajfar r.a podlagi predhod- investiciiami kaže omeniti mostu čez Tržiško Bistrico prtem predoru Šentvid. j ^^^ pogovorov s kandidati zlasti povezovalni kanal in na gorenjski avtocesti, zgra- V SCT zatrjujejo, da so na ! sprejel ta teden. Na mesto čistilno napravo Bohinjska jenem pred petimi leti. Za- mehanske poškodbe dilata- ! direktorja občinske uprave Bela, ureditev prostorskih radi njih so morali pred cij opoMiili že prvo zimo po j imenoval Borisa Maleja, pogojev in vsega drugega, dnevi zapreti prehitevalni odprtju viadukta Tržiška j za katerega je ocenil, da naj- kar je povezano z gradnjo za pas v obeh smereh, hitrosi Bistrica, ko je za vzdrževa- [ boljeodvsehkandidatovpo- svetovno prvenstvo v vesla- nje skibelo Cestno podjetje j zna razmere na Bledu. Dejal nju, in dokončanje prostor- Kranj, naslednje zime pa da i je, da je bila odločitev stro- skih planov za občino Bled. vožnje pa omejiti m najveć 60 kilometrov na uro. "V SCT smo na podlagi iz- se je obseg poškodb še večal, f kovna, dejstvo, da je Malej Bled nujno potrebuje par- kušeni s poškodbami podo- Na očitek, da si delavG SCT- [ njegov bratranec, pa se mu Idma mesta, čas pa je tudi, bnih, vendar ožjih gumenih ja sploh še niso ogledali po- \ ne zdi sporno in ne v ne- da se končajo dela, povezana dilatacij na viaduktih Devi- škodb dilatacije, v Ijubljan- [ skladju z zakonodajo. Boris s komunalno infrastrukturo." ^^ i® ^"P®" Bled. ne in Žepina, že med grad- skem podjetju odgovarjajo, \ Malejjebilvenemprejšnjih ii\o viidukta TržiSkd BisUi«^ da so si njihovi sUokovnjaki \ rnandatov že župan Bleda, v Ljudje vam marsikaj očitajo pa, da moraš vsakogar, ki se času, ko se je Bohinj priprav- opozorili, da izbrana dilata- poškodbo vozišča ogledali 2. j prejšnjem direktor občinske iz oMobia vašega župano- prijavi na razpis, jemati res- Ijal na stoletnico železniške cija ni primerna in da bo julija, o čemer obstaja tudi j uprave v Bohinju, trenumo vanja, tako denimo čudne no. prišlo do poškodb zaradi zapisnik. "Na viaduktu Bivje j pa skupaj z bratom dela v posle s "šejkom". Kako jih «I proge, smo obnovili veČ občinskih cest, sodeloval pa pluženja snega. Na se stan» so vgrajene enake dilatacije, j podjetju za mednarodno tr- komentirate? Bo lo kaj ole- KoJiko vam bodo kot direk- sem tudi pri pripravi sred-ku 22. oktobra 2002 na Dar- Ker pa tam ni treba plužiti j govino. Svoje delo direktorja žilo vaše delo v občinski torju občinske uprave na njeročnega razvojnega pro- su smo tako predlagali spre- snega, so ostale nepoškodo- j občinske uprave Bled bo na- upravi? Bledu koristile izkušnje, ki grama do leta 2013. Sicer pa membo, in sicer da se pro- vane in ni nobenih problc- ; jektirana dilatacija zamenja mov z izrivanjem jeklenih \ s kovinsko z gumenimi tes- nosilnih plošč," so še pojas- i nili. Vendar se z našim nili. \ stopil takoj, ko se izteče pri tožbeni rok. "Mislim, da mi vse to ne sle jili piidobUi ua enakem iiii uodo korislile ludi druge bo oteževalo dela. Sicer pa delovnem mestu v Bohinju? izkušnje, saj sem vse življe- Kakšna so pričakovanja o vašem prihodnjem delu na čelu blejske občinske uprave? na) v z\'ezi z omenjenim Šejkom povem, da v zadevi 'Že v občini Bohinj sem nje delal na investicijah, bil se opiral na izkušnje, ki sem sem tudi bančnik. Kot direk- ni bilo nič spornega. Bil je si jih pridobil pred tem na tor občinske uprave na Ble- namreč edini, ki se je prija- Bledu. Tako sem v Bohinju du bi rad končal tisto, kar L^UBgANA Uspel sestanek s SAZAS-om I Obrtno-podjetnjiki zbornici (OZS) Iz Združenju SAZAS je i končno uspel sestanek, kjer so se dogovorili, da bodo podpisali dogovor o uvedbi prilagojenega avstrijskega modela, i Značilnost avstrijskega modela je, da gostinec, ki ima več i gostov, plača vc^ za uporabo glasbe. Tako sc nc bo več do- i gajalo, da bo gostinec v centru Ljubljane s stalno polnim lo- i kalom plačeval ertako kot gostinec na deželi, ki ima lokal j poln samo ob koncih tedna. Usklajevanje po novem mode- i lu naj bi se zgodilo že v tem mesecu, pri OZS pa pričakuje- I jo, da bodo sporazum skleniíi do konca septembra. A. B. [ "Pričakujem, da bo moje vil na mednarodni razpis sodeloval pri izdelavi strate- sem začel kot župan, in podělo strokovno in ne politič- ob takratni gradnji za ša- no, delal bom s ciljem, da hovsko olimpiado. Menim gije zd tamkajšnjo kanaliza- magal sedanjemu županu djo in âstilno napravo, v zaključiti začete investicije." GG mali oglasi 04/201 42 47, epošta: [Tialioglasi@g-glds.si www.ooreniskia as .si VZTRAJNOST PIŠE SLADKO ZGODBO O USPEHU. I Mvu-nil \ hLumi.» sc«»! II.« Sun ísuicortť, /^ím alncjííi /<íulní Zíto GorťtHÍiviiio > 11J1131 nuv v»Jji» m no 1\hk'M\i Nino. J T ^m.' Lihk.' Jet S.innc \n i^lnnrihkoLi.i uuli \m. \ K " - - < qJ- ]\>Q(Vi Ml ulil nx^Vv I R.vl A • i < à I. Mladi brezplačno na Bled Marjana Ahaći č Radovljica» Jesenice • Zavod Papilot je v sodelovanju z nekaterimi gorenjskimi centri zâ sodatoo delo to poletje za številne mlade 2 zgornje Gorenjske v okviru projekta Hej, poglej naprej! pripravil številne brezplačne počitniške aktivnosti. V okviru projekta, Id ga Bnanciia Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, so pripravili več celodnevnih izletov, na katerih so mladi sproščali Sproščeno počitniško veselje na Bledu svoj adrenalin na poletnem sankanju, vroče glave pa hla- ba gostoljubno sprejeli mla- znavaJa s skrivnostmi Učenja dJU v Blejskem jezem. "Pred- de ter jih poučili o vami vož- in uporabe pravih barv. vsem smo jim omogočil pri- nji z motorji, o pravilni mo- "Projekt se bo nadaljeval jetno druženje, medsebojno toristični opremi in o odgo- tudi jeseni, ko bodo za mla- spoznavanje in sklepanje no- vomosti v prometu. Fantje in de od petnajstega do enain- vih prijateljstev ter učenje so- dekleta so ponosno pozirali dvajsetega leta pripravili te- cialnih spretnosti in veščin," na motorjih ter jih z dovolje- matske delavnice, kjer se je povedala vodja projekta njem lastnikov tudi preizku- bodo prek izkustvenega uče- Špela Reš. "Vsakokrat je vr- sili-varno, seveda." 27. avgu- nja približali temam, kot so hunec dneva predstavljal ob- sta pripravljajo lepodlno de- komimikadja, odgovornost, isk motokluba Plazilci s Ko- lavnico Fui huda šminka, na stres, spolnost, čustva je roške Bele, kjer so dani klu- kateri se bodo dekleta spo- še povedala Reševa. K é GORENJSKI GUS četrtek, 14. avgusta 2008 GORENJSKA ' 5 Veseli / gradijo kanalizacijo v več krajih po tržiški občini obnavljajo vodovodne cevi in gradijo kanalizacijo. Slednje se veselijo tudi v stari Bistrici. Stojan Saie Triíč • Pisali smo že, da so v občini Tržič julija začeli uresničevati projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preskrbe s pitno vodo. Gre za več kot 24 milijonov evrov vredne naložbe v kanalizadj- sko in vodovodno omiežje ter centralno čistilno napravo, kar bodo gradili predvidoma še prihodnji dve leti. Na začetek del so se v Tržiču intenzivno pripravljali od novembra lani. ko so podpisali pogodbo s podjetjem ser iz Ljubljane za izvedbo prvega dela projekta. Pri tem Obnova vodovoda in gradnja kanalizacije poteka tudi v stari Bistrici, kjer je cesta sodeluje kot partner tudi začasno zaprta. Cestno podjetje Kranj. Delavci obeh podjetí} so s stroji prod naselju Ravne. Ta teden vodovoda poteka po cesti, bo kanalizacijo. Zaradi utesnje-hkrati na veČ gradbiščih v ob- se končujejo dela na občinski promet urejen enosmerno s nosti prostora ;e bih nujna Čini. Po načrtih poteka obnova dveh odsekov vodovoda Lz cesti med naseljema Zvirče semaforjem. Ponekod je vo- popolna zapora ceste, ki bo in Kovor, kjer je bil promet dovod speljan tudi po polj- trajala od torka predvidoma zajetja Žegnani studenec, dalj časa enosmeren zaradi skih poteh in travnikih. dva tedna. Vseeno so domači« Prvi napaja vodni zbiralnik za obnove vodovoda ter napelja- VeČje gradbišče je Še v sta- ni izrazili zadovoljstvo, da Kovor in Zvirče, drug ve plinovoda, električnih ka- rem delu naselja Bistrica od bodo končno tudi tam lahk) blov in omrežja kabelske tele- Sukove vile do križiSča z dav- priključili hiše na javno kana- pa )e speljan na zbiralnika šija in Peko i. V PodJjubelju bodo vizije. Nadaljevali jih bodo po 20. avgustu začeli dela na Kovorju od križišča za ZvirČe Tam obnavljajo vodovod, ure- bodo povsod obnovili asfalt vodovodu Črni gozd-Ibek proti naselju Hudo- Kjer trasa jajo plinovod in gradijo novo na cestah. no cesto proti Begunjam, lizacijo. Po končanih delih Solo v Zabnici bodo obnovi h ► 1. stran narja v znesku 128.760 ev- rov pa bo zagotovila država Prva faza projekta se je že in ga občini izplačala v treh začela: zamenjali bodo lese- delih do leta 2010. ne strope» pode, okna, stre Potekajo pa tudi postopki ho, stavbo bodo protipotres- za drugo fazo naloibe, to je no zaščitili in jo dogradili za gradnjo telovadnice, ki jo potrebe predšolskega varstva bo občina pridobila z javno- ter izdelali neizkoriščen zasebnim partnerstvom. "S mansardni prostor za Krajevno skupnost Žabnica. Vrednost tega dela naložbe tem upam, da bodo učenci in tudi drugi krajani dobili zares dobre razmere za je 1,2 milijona evrov. Obno- šport in rekreacijo, saj vo so zaupali arhitektki Moj- tega doslej niso imeli/" je ci Kos iz podjetja Mega, iz- povedal ravnatelj matične vedbo del z javnim razpisom Osnovne Šole StražišČe Pa- Tehniku iz Škofje Loke, stro- vel Srečnik. Na Podružnič- kovtd nadzor pa podjetju Lo- ni šoli Žabnica sta dva od- kainženiring. Večina denar- delka vrtca in pet šolskih ja za obnovo šole bo šla iz ob- oddelkov, skupaj imajo 106 činskesa proračuna, del de- otrok. ZcoftNjeGoRjE Nov predlog delitvene bilance z Bledom čeprav bo jeseni že dve leti, odkar je občina Gorje samostojna občina in ima tudi svojega župana in občinski svet, pa delitvene biiance s prejšnjo skupno občino Bled Še niso sprejeli. "Na občini Gorje smo napisali nov predlog glede sporazume delitve med občinama Gorje in Bled ter ga poslali inštitutu za Lokalno samoupravo Maribor. Tam bodo, glede na pravne določbe, odločali o rašem predlogu oziroma o sklepih komisije za pripravo izhodišč za delitveno bilanco. Predvidoma bomo o tem govorili na jesenski seji gor-janskega občinskega sveta, nato pa bomo občini Bled predlagali, da se sporazumno raziđemo,'* pojasnjuje župan Go-PeterTorkar. V. S. www.lidl.si Dvostranska posteljnina • Koži prijđznd, fna In mehka tkanina • Gost Renforcé IwrnbaŽ • Mere; vž^lavnik príbl, 60 x 80 cm, ođeja priW, 140* 200 cm t 0100% Afi IVbM^l kos €121 OD 14. 8- 2008 Kumare * razred t • cena u 500 s-ko $ 11. d.-16. 8. 200Ô Merilec srčnega utripa »Za natančen nadzor 1 obremenitve pri športu •Z brezžičnim prsnim pasom In držalom 2a na kolo » Prikazovalnik z osvetlitvijo * Prikaz porabe kalorij in malČcD, funkcij odštevanja in itoparica * S funkcijo alarma ob previsoki frekvenci srčnega utripa * Vklj. z baterijami kos €17; 99 ie Mede melo < razred • cena U.S.. Delikatesna solata VCĆ Vist ^^—J 100 k« jiiiff*^ Paradizntk v grozdu * razred I • cena 22 8 JOOtS Jabolka -rdeča • nova letina • razred I ' ccna n Ii.6.. 16.8.20QS Napitek okus iflečff ^ poni i rance 2 oglfkovim dioksidom C'121 Si ŠL / T UavSQrá STO bot Ja cv«^ ^(V cm: V; 60 cm îrkir * ê ^ i y i 14. S. 2008 I l« IM 100' Okstr, devis 0.5 I C 5. 30 M a .i& 8 20QK 14 8 16. 8. 2Q0& i • J € A t 4 K 14 h. • 16 8 200s V "^ri iMj;ikindh Vpjimeri^ aabodoMjub ^kibnernunacrioiraniii^alogDnnepNf^kijv^tKPvřliteinupůi.T'^ Wfirvs kiHKepiosimonra^um^vAnir' F^c^Aj«sajnovkuiiúiuh ot>ii^^nin/2iosxcuij^(vâ Siik^^simMne Vnetneveiji^pjaizdelki^tire?[UR^prtodo»lo^inDDV Zdd^MVV:ne LidI d.0.0. k.d. r "S t 6 GORENJSKA info^g'^as.si GORENJSKI GtAS Četrtek, 14. avgusta 2008 Naklo Dinos bo tudi v Naklem Ljubljanska družba Dinos je že nekaj Časa lastnik tisoč kvadratnih metrovvelikega zenfjiŠČa v Naklem pod cesto za Okroglo. Tam bodo postavili nov center za zbiranje, sortiranje in predelavo kovinskih materialov, ob katerem bo tudi upravna zgradba. Za širitev te dejavnosti $0 se odločili po oceni tržnih priložnosti» za kâr na sedanji lokaciji ní dovolj prostora. V Kranju bodo ohraniH le drobni odkup odpadnih surovin. Kot je povedal direktor sektorja in predelovalne centre Cregor Pepel, jih bo naložba stala okrog 11 milijonov evrov. Dela je prevzelo Gradbeno podjetje Bežigrad, ki bo zgradilo upravno stavbo in bokse za kovinske materiale do konca prihodnjega leta. S. S. Tržič Ogledi muzeja v Tržiču Vodstvo Tržiškega muzeja je letošnje poletje popestrilo z zanimivo ponudbo zd obiskovalce. Prvič organizira vodene Oglede po muzejskih zbirkah za simbolični prispevek en evro na osebo. Akcija poteka vsak dan od 9. do 10. ure med 11. In 23. avgustom, razen praznika ta petek. Kot je povedal kustos Aljaž Pogačnik^ poleti zahaja v muze) najvelf tujcev, radi pa bi privabili tudi več domačinov in drugih prebivalcev z Gorenjske. V TržrČu bodo fahko spoznali, katere obrti so bile razvite. Gotovo bo marsikoga presenetila množica ohranjenih orodij tn Izdelkov usnjarjev, čevljarjev, tekstilcev, barvarjev, kolarjev in oglarjev. Seveda je ogled še bolj privlačen ob strokovni razlagi. S. S. GG mali oglasi 04/20142 47, e-po^ maRoglasi@^9-glds.si www.garenjskiglds.si Na Mlaki proti načrtovani gradnji Zaradi načrtovane gradnje velikega blokovskega naselja z blizu tri tisoč novimi prebivalci so se domačini na Mlaki organizirali kot civilna iniciativa, saj so prepričani, da tako veliko naselje ne sodi v ta del Kranja. Vilma Stanovnik Mlaka pri Kranju • Nismo proti gradnji, smo pa proti velikemu blokovskemu naselju ^ vtf! kot osemsto stanovanjskimi enotami, kar bi za naSe vaško okolje pomenilo blizu tri tisoč novih prebivalcev. Veliko primerneje bi bilo, da se tu ^adijo hile oziroma primemo nizki bloki za vse skupaj okuli tisoč prebivalcev, kar bi okolje Še t 9 preneslo /'jev mienu članov civilne iniciative, ki so jo organizirali kot skupnost krajanov pri Krajevni skupnosti Kokrica-Mlaka, pove- daJ Vojko ŠUer, Id je prepričan tudi, da je datum javne razgrnitve in javne obravnave dopolnjenega osnutka ob- t\ar)\ civilnega iniciativnega odbora Mlaka (na slîki Vojko Si 1er) so prepričani, da bi bila činskega podrobnega pros- predvidena množična gradnja blokovskega naselja grob poseg v prostor na Mlaki, ki meji torskega načrta za območje "a zaščiteno območje Udin boršta.TinaDoH MLI - Mlaka Zahod prikladen za MO Kranj, saj naj bi opozarjajo, da sc bo prebival- stitorja, Hypolcasinga, za sta," pravi podžupan MO se v Času letnih dopustov in stvo v njihovi krajevni skup- odstop predkupne pra\ice za Kranj Stane Štravs, Id pojas- odsotnosť od doma le malo nosti z načrtovano gradnjo nakup zemljišča. njuje tudi, da je investitor krajanov uspelo pozanimati povečalo skoraj za polovico "Na občini smo seznanje* Hypoleasing že nakazal o načrtovani gradnji in dati (sedaj je v KS 3436 prebival- ni s pomisleki krajanov, o večino od obljubljenih petsto pripombe. cev, od t^ na Mlaki 1502), njih bomo govorili na javni tisoč evrov denarja, ni pa jih "Prav nam ni niti to, da poleg tega pa nimajo ustrez- obravnavi, s dani civilne ini- na svoj račun dobila občina, svet Mestne občine ni obra- ne šole, vrtca, banke, pošte, ciatrve pa sem se že sestajal ampak izvajalci za gradnjo vnaval te problematike na urejene infrastrukture. "Vse in jim tudi povedal, da bomo Khislsteina, za gradnjo tako nobeni seji, čeprav je bila pr- to nas moti, zato že zbiramo zagotovili ustrezno infra- imenovanega hribčka v votno na dnevnem redu zad- podpise proti načrtovani strukturo, od novega vrtca športnem parku in obnovo nje seje 9. julija, kasneje pa gradnji, 25. avgusta pa načr- do povečanja bližnje osnov- atletske steze pri osnovni je bila točka umaknjena z tujemo tudi zbor krajanov, ne Šole, ki naj bi poslala tudi šoli. "Prav tako so se pri Hy- dnevnega reda. Zato se nam saj bo 27. avgusta javna obra- devetletka. Pripombe kraja- poleasir^ zavezali, da bodo postavlja vprašanje, kakšna vnava," dodaja Vojko Siler in nov jemljemo resno, z njimi dali del denarja za načrtova- je vloga Mestnega sveta," se se sprašuje, kje je denar, pet- se bomo na sestanku, ki ga no infrastrukturo v kiaju," tudi sprašujejo pri dvilni ini- sto tisoč evrov, ki naj bi ga ir» pripravila Krajevna skup- dativni Kokrica-Mlaka, kjer občina Kranj dobila od inve- nost, sestali spet 21. avgu« tudi pojasnjuje podžupan Štravs. Pet desetletij vztrajnega dela 50 LET ROKOMETA V SKOFjl LOKI BkankoCeia« Prva ligdikd sezona v gorenjski rokometni ligi Prvi nastopi so bili po priča - prve prvenstvene tekme dosegfil Prevoz ro kom et n i h vrat kovanju rc skromni po rezul- Andrq Žarp, li v gorenjski li^. No gostovu' nje v Seka so se odpeljali kar 5 tatih in finančnih zmotnostih. V pivem delu mojih prispev- Tekmovanie so Ločani v sezoni u j kovjt bik omenjeno leto 1958. končali na zadnjem. ' ' ^ ko se je Siofa Loka začela rokometno prebujati. Resno íiga- osmem mestu. Vsí, kl so sodelovali pn zû- ^^^ Paradi slabih čethh rokometa v Skofii Loki, prometnih zi^ez z Besnko so se še danes spommjajo, da so primorani pešačiti Rokometna ekipa je sestav- rokometna vrata (po- ^ f^^anja do Besnice. fko tekmovanje pa seje pričelo ^^^^ w^ii; Za ekipo škofíe Loke so v Ijena iz ícsříli igralcem v polju sporruadi 1Q64. kojc /okomet' in vratarja. Vsak od igralcev Jože Kosec, MtČo OjdaniČ, ima med itkmo svojo nalogo. pulamo imenovana goh), za vsako tekme od Osnovne Šole Ptder Kavčič voziti uli ncsiti na Težave z mrazom Na jesenski tekmi v Kranjski m šolsh krožek s sklepom j. j^fat/až Eržen, Miro Pintenč, Igralec, ki meče podano žogo ^ ^ Največkrat sta s^e UO pr^ pod okrilje TVD Q^ane Pinterič, Franc Podnar, proti golu z osnovne šestmetr- J^^ ^J^ P^"^ P^ P^^^^^ ^ Gori se je zgj>dik, da je send- Partizan Sko£a Loka. Jeseni Stanonik, Andrej Žargi, ske ČHe, se imenuje krožni "gc^rami" ponudili Fušajjeva ^^ ^^^ ga je ponesel s sabo Sta- istega leta Je takratni tajnik ^ qdanič, Emil Mi/a« Ko- napadalec. V rokometnem ^^ ^ Spodnjega trga ali pa preprosto zmrz- Urh Kalan, prijavil ÍKo^ekŠko pi^^^ žargonu je ime za tega igral- Hzenkova mama iz Puštala, rokometno ekipo v h^aško tek^ Podlipnik, Milan Guzelj. Jaro ca bolj znana angleška spa- movanje gorenjske ligg. Svoic ligaško tekmovanje so Kalan, Niko Pogačnik, Jože čenka "pivotmen" ali krajše Prevozi na tekme ebenc, Jože Stanonik, Darko "pivo". Na seminarju leta nil. Užiten Je bil šek po dolgotrajnem u pogfevanju pod puloverjem. Neki^'podobnega se Je zgodilo v Križah pri Tržiču. loški rokometaši tako pričeli v ^^ ^ Rovinju je pri praktič- Danes Je v navadi, da se na f^r^ prvensti^ni tekmi gorenjske s^om 1964/65 v Gorenjski mir in Andrej Tome, ni ponazontvi igre profesor ligi. Vse od takrat pa do danes loški rokometaši nastopajo v dot iz tistega obdobja: Nekaj zanimivosti in anek- Cveto Pavčič vprašal tečajni- gostovanja tekmovalo vozijo z avtobusi. Včasih so se na tek- li^ je bila odigrana tekma na 20 cm snežne odge. Žoei pre- različnik ligah nekaanje Ju gffslavije, pa vse do prvolig^e konkurence v Sloimiji. PoiZ' kusili so se tudi že v evropskem pokalnem tekmovanju EHF. Prvi doseženi gol fce, kdo fv igri) bo "pivo"? rovanja voziU z različnimi p^^ odskakovala, zato so Misleč, da ima Pavčič v mis- ^^ <^obusa, vlaka do podajali U iz rok v lih suklenico piva, se jt prija- ^^^^ "štanga " na ko- ^^^^ pH tem pa so moroli pa- vil Radovan OJdanič. Igra se V^^^ P^^^)- ^^^ ^^ ziH na pravilo korakov. Posle- Prvi uradni gol za Ško^elo- je pričela, piva pa kljub veliki ^ spominu tekma, koso ^-catega Je bila, da so bih dose- ške rokomeiaše je v 3. minuti ždi ni bilo od nikoder. loški rokometaši prvič nastopa ženi le trije goli au GORENJSKI GLAS četrtek, 14. avgusta 2008 ttyti u:: ss s8 ••• •• •• •• v(l ma .sta ncTvn ik(§>g'glas.si 7 Prvaki na domačem ledu Potem ko so se jeseniški hokejisti vrniîi s priprav v Moravskih toplicah, so v torek že opravili prvi trening v domači dvorani Podmežakla. Vilma Stakovnik {esenice • "V Moravskih Toplicah ie bilo super, vse od postrežbe do treningov na roler^ih, prav tako smo veliko časa preživeli na fitnesu in seveda na teku. Toda led je nekai povsem čisto drugega, hokejisti pač boi) uživamo, ko lahko zadrsamo, čeprav so začetki vedno težki, saj se je treba spet navaditi na drsalke in opremo," je potem» ko je z ekipo - pod vodstvom trenerja Douga Bra» dJeya in Garazda Rekarja - opravil prvi trening na ledu, povedal Anže Terlikar, podobno pa je razmišljal tudi Tomaž Razingar. "Kljub temu, da je bilo v Moravskih toplicah lepo, pa smo vsi komaj čakali današnji dan, da spet pridemo na led Vemo da je Trener Doug Bradley je v torek že zbral ekipo na prvem treningu v Podmežaklí./ťoto:TinAC>oki po bazičnih pripravah pred nami še ogromno treninga, mo v finale in skušamo zma- sezoni opravljeno delo, čaka- d HD mladi Jesenice, ki so vendar tako pač mora biti, gati, Ekipo imamo dobro, v jo pa še na nagrado za naslov trenirali pod vodstvom Mar- sa) nas čaka napoma sezona, garderobi [e odlično vzdušje, državnih prvakov. jana Kožarja in Tonija Tiš v kateri si vsi želimo dobre to pa je tisto, kar je garancija Poleg članov jeseniškega lerja. Obema ekipama se je rezultate," je razmišljal To- za uspeh," je dodal izkušeni prvega moštva, ki bo nasto- na ledu pridružil tudi Anže maž Razinger. Tudi vsi osta- kapetan Dejan Vari, ki je tudi palo v ligi EBEL so že v za- Kopitar, ki konec meseca li, ki so z ledene ploskve po povedal, da so igiald večino- četku tedna prve treninge znova odhaja čez lužo k svo- treningu prišli dobro pre- ma dobili plače za v minuli opravili tudi dani in mladin- jemu moštvu Los Angeles znojeni, so 2 mislimi že pri novi sezoni. Kingsov. "Za menoj so pestre in zanimive podtnice. Bil "Današnji prvi trenkg na ^^ Acroni Jesenice v novi sezoni ni "f ^ ledu je bil zgolj privajanje, punco Ines, nato pa na Hva- tempo bo vsak dan hujši, '^«'"'i« Hafnerja, ki ima sicer s klubom podpisa- ^ ^ ^^^ ^^^ ^^^^ ^^^ nato nas čakajo prijateljske "O dveletno pogodbo, vendar je njegov menedžer za- imel u tabor v Kranjski tekme, kmalu pa bo šlo zá- hteval dvig višine pogodbe. Ker se treningov ni udele- Gori, ves čas pa sem tudi tre- res. Naš dij je. da na koncu žU, so ga suspendirali, če bo hotel izpisnico, pa bo nje- niral in se pripravljal na se- obranimo naslov državnega g^v nov klub moral plačati odškodnino. pivaka, da se v ligi EBEL uvrstimo v polfinale, se prebije- zono. V Ameriko spet odhajam 29. avgixsta, " je povedal Anže. Gorenjski olimpijci razveseljujejo Potem ko je Sara Isakovič včeraj zgodaj zjutraj osvoj'ila srebrno olimpijsko kolajno, so se v veliki sobotni finale zanesljivo uvrstili tudi vsi gorenjski veslači. Vilma Stanovnik dom in drugim časom na sve- ...................................... tu 1:54,S)7 je v disdplini 200 Bled • Čeprav je bil včera) na metrov por^ (boljia je bila le koîedarju zapisan datum 13 »» nova olimpijska prvakinja Fe- pa se je še enioat izkazalo, da derica Pellegrini) izpolnila je tudi Številka trinajst lahko svoje želje in osvojila ne îe srečna. Vse, ki smo zgodaj svojo, ampak tudi prvo slo- vstali, nas je namreč že kmalu vensko olimpijsko medaljo v po Četrti uri zjutraj s svojim iz- plavanju in prvo slovensko vrstnim nastopom razveselila medaljo na 01 v Pekingu. Na odlični poti do ^voje če- ca Plavalnega kluba Žito Go- trte olimpijske kolajne pa je renjka Radovljica, Saia [sako- tudi blejski veslač Iztok Čop> vid. Z najboljšim izidom kari- ki se bo v soboto v velikem fi-ere, novim državnim rekor- nalu dvojnih dvojcev z Luko Sara Isakovič je v Pekingu osvojila zgodovinsko drugo mesto. / fott: G9fu4 Ktviil 20-letna Blejka, sicer pa Člani- jutri s svojimi nastopi v Pekingu začenjajo tudi atleti, špikom potegoval za novo od- lander. V včerajšnjem polfi- kot prvi izmed gorenjskih olimpijcev pa se bo na Start Dčje. Luka inoa v svoji zbirki nalu so prikazali odličen na- 15 minut do 4. ure zjutraj podal Škofjeločan Matic odliâj že zlato in srebrno ko- stop in s prvim mestom v Osovnikar, ki bo nastopU v 1. krogu v teku na 100 me- ^^ P'^ ^^^ ^ svoji skupini na^vedali da , , , .. 1. 1 .1 J. se bodo v soboto v četvercu so tudi resni kandidati za ko- trov. U dobro uro za mirn bo v 1. krogu nastopila tudi ^rez kramarja potegovali tudi lajno, čepiav so si pred odhc Bngila Langerholc. brata Miha in Tomaž Pirih dom v Peking želeli nastopa v __ter Rok Rozman in Rok Ko- velikem finala VABILA, PRIREDITVE Nc^ometni spored-V prvi ligi Telekom bo ekipa Domžal v nedeljo ob 20. uri gostovala v Novi Gorici pri ekipi H»t Gorice. V drugi SNL bo ekipa Triglava v soboto ob 17.30 gostovala pri Beli Krajini V drugem krogu v tretji SNL < zahod bo ekipa Kamnika jutri, v petek, ob 17.30 gostila Rolek Dob» ekipa Sava Kranj bo v soboto gostovala pri Adil, ekipa Kranja bo v soboto ob 17.30 gostila ekipo Tolmina, ekipa Tínex Šenčurja pa se bo na domačem igrišču ob 20. uri pomerila z ekipo tabora Sežane. V Radomljah bo tekma v nedeljo ob 17.30, ko bo ekipa Kalcerja Vodoterm gostila ekipo Brd. V. S. Kranjskogorska desetka * TD Kranjska Gors v petek, 15. julija, organizira tradicionalno "Kranjskogorsko desetko"^ katere start bo ob \S. url na trgu pred TIC v Kranjski Gori. lahko se boste pomerili v teku, v rolanju in kot novost tudi v skikanju. Informacije: 041/365 765. M. B. Vzpon na Uskovnko • V organizaciji $D Srednja vas - Bohinj bo jutri, 15. avgusta, potekal kolesarski vzpon na Uskovnico. Start bo ob i6. uri s prireditvenega prostora pod smučiščem v Senožetih. Informacije: Jože Kocjan (041/495 968). M. B. Kolesarski vzpon na javorč- ŠD Sv. Urban prireja peti kolesarski vzpon na Javorč. Potekal bo v soboto, t6. avgusta, s startom ob 10. uri v Todražu pri Gorenji vasi na parkirišču Rudnika Žirovski vrh. Proga je dolga deset kilometrov in je v celoti asfaltirana. Informacije: Blai Možina (051/383 324). M. 8. Tek po DovžanovI soteski * Športno društvo jelendol - Dolina v soboto, avgusta, organizira 18. tek po DovžanovI soteski, Start teka na 8,5 km dolgi progi bo ob 16. uri v Jelendoiu nad TrŽiČem. Na tri kilometre bodo tekli tudi otroci. Tek Šteje za Gorenjski pokal v rekreativnih tekih. M. B. Gorski tek na Ratitovec - AD Železniki v nedeljo, 17. avgusta, organizira 13. gorski tek na Ratitovec, ki bo ^tel kot peta tekma pokala Slovenije v gorskem teku in bo hkrati izbirna tekma za sestavo reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu. Start bo ob 10.15 v Železnikih. V letošnjem letu prvič organizirajo tudi štafetni tek. Informacije: Brane Čenčič (041/747536). M. B. Tek okoli Blejskega jezera - V nedeljo. 17. avgusta, bo v Mali Zaki na Bledu start Teka Kluba Polet okoli Blejskega jezera. Organiziran bo tudi otroški tek s startom ob 10.10. M, B. KOŠARKA PodprvdkI zbirajo ekipo Ekipo domžalskega Heiiosa je po Žel|ku Zagorcu, Alvinu Snowu in Vjeku Petroviču ta teden okrepil še ameriški košarkar Nick Jacobson. Gre za 195 cm visokega košarkarja, ki zna igrati na položajih krila in branilca, v zadnji sezoni pa je v dresu belgijskega Breeja v povprečju zbral po 14,1 točke, 1,6 skoka in 2,1 asistence na tekmo. S podprvaki lige UPC Telemach je podpisal enoletno pogodbo. V. S. ALPSKO SMUČANJE Kranj Ženska ekipa v Čile, Katja poškodovana J utri, v petek, naša ženska reprezentanca v aipskerii smuča« nju odhaja na priprave v Čile. Prek luže se odpravljajo Ana Drev, lika Stuhec, Maruša Ferk in Mateja Robnik, doma pa bo ostala Katja jazbec. Reprezentantka iz Križev pri Tržiču si je namreč na treningu v Švicarskem Saas Feeju prejšnji teden poškodovala desno koleno. V. S. TENIS Kran) Deklice prijetno presenetile Nastope na evropskem ekipnem prvenstvu so ta teden končali tudi naši najmlajši tenisači, igralci do 12 let, Izkazale pa so se predvsem deklice. Za uvod so se na kvalifikacijskem turnirju v Pragi z zmagami nad Estonijo, Belorusljo in Veliko Britanijo ter porazom proti Češki uvrstile na finalni del, ki se je fgrai v Ajacciu, tam pa so trikrat izgubile in enkrat zmagale. Končno sedmo mesto so osvojile Pia čuk, Ula Po-gorevčnik ter Nina Potočnik. DeČki v postavi Maks Tekavec, Domen GostInČar in Rok Križa) so kvalifikacijski del igrali v Italiji, a se po zmagah nad Avstrijci ter Srbi in porazih proti Hrvaški ter Itallj) niso uspeli uvrstiti na finalni turnir. V. S. 8 K I □ sj mon. subic^g-glas. si GORENISKI GLAS četrtek» 14. avgusta 2008 Promet bodo aktivno nadzirali Slovenski policisti bodo tudi v prazničnem vikendu aktivno nadzirali promet na regionalnih In oka nih cestah. Simon Subic v generalni policijski upravi. V nadzor bodo usmerili Kranj • Po zadnjih tragičnih vse razpoložljive policiste, prometnih nesrečah na slo- ki bodo imeli na voljo vsa venskih cestah, ki so terjale razpoložljiva tehnična sred- življenja kar osmih oseb, in stva. Policisti bodo nadzor pred podaljšanim praznič- prometa izvajali tudi s civilnim vikendom policija opo- nimi patruljami. zarja na previdnost na cesti. Policija voznikom in dru- Zaradi neodgovornega rav- gim udeležencem v prome- nanja nekaterih voznikov tu znova svetuje, da v pro- namreč v teh dneh pričaku- metu ravnajo odgovorno, jejo povečanje Števila pro- vozijo defenzivno in spoštu- metnih nesreč. Poleg ureja» jejo druge udeleŽei^ce v pro- nja prometa in zagotavlja- metu. Prav tako naj upošte- nja optimalne pretočnosti vajo prometna pravila in po- na najbolj obremenjenih stavljeno prometno signali- cestah bodo zato policisti zadjo, še posebej tisto, ki se nadaljevali tudi aktivni nad- nanaša na spoštovanje ome- zor prometa na vseh drugih jitev hitrosti, prepoved pre- cestah. hitevanja in varnostno raz-Še posebno pozornost daljo. Policisti opozarjajo bodo namenili regionalnim voznike, da v primeru vož-in lokalnim cestam, na ka- nje ne uživajo alkoholnih pi- terih pogosto prihaja do jač, psihoaktivnih zdravil ali prevelike in neprilagojene mamil, pri vožnji pa je treba hitrosti, agresivne vožnje, tudi dosledno uporabljati na nekaterih odsekih pa varnostne pasove na vseh tudi do nepravilnega ravna- sedežih, na enoslednih vozi-nja motoristov, so pojasnili lih pa varnostne čelade. nesreCe izHČUft Zapeljala pred kolesarja v ponedeljek ob 17.20 se je v Šenčurju zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen 32'letni domačin. 7o-letna voznica iz Komende se je v osebnem avtomobilu peljala po Pipanov! cesti iz smeri križišča Kranjske in Pipanove ceste proti Velesovski cesti. Pri tem je prehitela 32-letnega kolesarja iz Šenčurja, ki je v ist! smeri pravilno kolesaril po kolesarskem pasu ob desnem robu vozišča. V križišču z Vele-sovsko cesto je voznica zavila desno, pri tem pa ni pustila mimo kolesarja, ki je trčil v desni bok njenega vozila In pa^ del po tleh. Zaradi hudih poškodb so ga reševalci odpeljali v Klinični center Ljubljana. S. S. krininal Brnik Iz stroja Iztočil nafto Nekaj noči nazaj je nekdo na gradbišču na Brniku iz delovnega stroja skrivoma iztočil 450 litrov nafte, Gmotna Škoda znaša približno šeststo evrov. DCMŽAL€ Ukradli klavir Pred dnevi so neznani storilci vlomili v kulturni dom v okoli' ci Domžal In odnesli električni Mavir. Lastnika so oškodovali za okoli 2.300 evrov. S. Š. Lesc£ Vlomil v avtomobil Neznani storilec je v torek ob 18.20 v Lescah iz parkiranega in odklenjenega osebnega avtomobila ukradel denarnico, v kateri je bilo deset evrov, plačilni kartici in osebne dokumente. S. S. več vlomov Na območju Kranja se je tudi letošnje poletje povečalo število vlomov v stanovanjske hiše. Policija podrobnosti o poteku preiskave ne želi razkrivati. Simon Šubic Kranj • Konec julija in v prvi polovici avgusta je policija poročala o povečanem številu vlomov v stanovanjske hiše v Kranju (predvsem Primskovo) in njegovi okolici, na primer na MlaJd in v Šenčurju. "Letošnje poletje res beležimo povečano Število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše," je ugotovitve Goreryskega glasa potrdil komandir Policijske postaje Kranj Mitja Herak, ki pa podrobností o načinu izvedbe zadnjih vlomov in kriminalistični preiskavi razumljivo ne želi razkriti. "Vsekakor pa policisti in kriminalisti intenzivno zbi« ramo obvestila za razkritje storilcev obravnavanih kaz- samozaščitnem ravnanju • hiše. Ravno zadnji ponede- kaznivem dejanju čim prej Mitja Herak, komandir Policijske postaje Kranj nivih dejanj." Letošnje poletje je po He- rakovih besedah na območ- vestnem zaklepanju vrat in Ijek je tako na Bobovku ob- obvestiti policijo, zelo korist- zapiranju oken ter priporo- čan pri tatvini denarnice iz no pa si je o storilcu zapom- ča, da doma ne hranite več- svojega avtomobila zasa6l niti tudi čim več podrobnosti ju, ki ga pokriva Policijska jih količin denarja in drago- postaja Kranj, celo nekaj več cenih predmetov. storilca in ga zadržal do prihoda polidje. "Po zakonu o - od značilnosti obraza, njegove višine in teže do obleke vlomov kot v preteklih poie- Informadje, ki jih občani kazenskem postopku lahko ali znamke in barve avtomo- tjih. "Prav zato bi rad opozo- posredujejo polidstom, so vsak zadrití ústo osebo, ki jo bila, ki ga je morebiti upo- ril občanke in občane, naj pogosto koristne pri preisko- zasači pri izvrševanju kazni- rablja!," svetuje Herak. bodo pozorni na dogajanje v vanju kaznivih dejanj. "Veli- vega dejanja, vendar moram Kranjski policisti so sicer okolici svojih domov, tako kokrat se zgodi, da nas takš* ob tem opozoriti, da so lahko pred kratkim uspešno pre- podnevi kot ponoči. Če opa- ne informadje pripeljejo storila tudi oboroženi, zato iskali vlom v stanovanjsko zijokajsumljivega,najtakoj, tudi do prijetja osurrJjenca," je treba najprej misliti na hišo na območju Kranja. Pri ampak res takoj pokličejo na razlaga komandir kranjskih lastno varnost Storilca po- osumljenem storilcu so številko 113, saj bomo polid- policistov. Zgodi pa se, da skužajte zadržati le v prime- opravili tudi hišno preiskavo sti le tako hitro reagirali," storilca na kraju vloma usta- ru, ko ni oborožen. V na- in našli del ukradenih pred- pravi Herak, ki poziva tudi k vi kar lastnik stanovanjske sprotnem primeru je bolje o metov. Suljanovič predal Slovenski policiji se je v torek predal bosanski državljan Sead Suljanovič. Obdolžen povzročitve smrti dvajsetletnika pred ljubljanskim Globalom, je na Brnik priletel iz Sarajeva. Simon Šubic nov v tujino, je bil po končanem postopku spet izpuščen. Zaradi izdane medna- Zgornji Brnik - V torek zjutraj se je na Letališču jožeta rodne tiralice pa so Suljano- Pučnika Ljubljana ob vstopu vica iskali varnostni organi v Slovenijo policiji predal vseh držav, zato je bilo nje- 26-letni bosanski državljan govo prosto gibanje zunaj Sead Suljanovič, za katerim Bosne in Hercegovine ome- je bila razpisana mednarod- jeno, je sporoči) Leon Keder, na tiralica zaradi domnev- predstavnik policije za od- ne povzročitve hude telesne nose 2 javnostjo. Suljanovič poškodbe s smrtnim izidom je tako v torek na brniško le- 7, oktobra lani pred diskote- tališče prispel 2 redno letal- ko Global v Ljubljani. Food- sko linijo iz Sarajeva, kjer so vzemu prostosti so ga brni- ga takoj prijeli. ška policisti odpeljali v pri- Na ljubljanskem okrož- por in predali pravosodnim nem sodišču sicer že poteka organom. Za S ulj an o vičem so slo- sojenje 53-letnemu Kranjčanu Davidu Bukovcu, ki je venski pravosodni organi obdolžen, da je kot varnost- Kranjčanu Davidu Bukovcu (r>a sliki) se bo na zatožni klopi kmalu po pretepu pred di- nik podjetja VIP varovanja kmalu pridružil tudi soobtoženi Sead Suljanovič. skoteko, zaradi katerega je 7. oktobra lani pred diskote- tri dni kasneje v kliničnem centru umrl 20-letni Go- ko Global v Ljubljani skupaj zagovor, da ni udaril pokoj- udarecje bil najbrž tudi \iso- s Suljanovičem tako hudo nega Čamemika, ampak ga den, je sodišču kasneje po- razd Čamemik iz Dragome- pretepel Gorazda Čamemi- je samo hotel zadržati do vedal sodni izvedenec. Zara- ra, razpisali mednarodno ti- ka, da je tri dni kasneje umrl prihoda policije, po drugi di njega je namreč Čamer- ralico, na njeni podlagi pa so v bolnišnici. Bukovac krivdo strani pa so izpovedale, da je nik padel in se z glavo udaril ga aprila letos prijeli v Bosni za mladeničevo smrt zvrača zadnji udarec Čamemiku, ob asfalt, kar je povzročilo in Hercegovini. Ker ta drža- na Suljanoviča. Anonimne preden je dokončno obležal, prelom kosti lobanjskega va ne izroča svojih državlja- priče so sicer ovrgle njegov res zadal Suljanovič. Prav ta svoda in lobanjske baze. r" 147 Priloga Gorenjskega glasa Sredina avgusta je v naših krajih v znamenju praznika Marijinega vnebovzetja. Letos pa je v tem času pozornost vsega sveta usmerjena v olimpijske igre na Kitajskem. Toda, če malo pomislimo: katera športnica na tem svetu pa je zmožna poleteti v nebo, tako kot Marija!? Miha Naguč in dvignite pogled na fresko rata Marta in Magdalena, je hkrati spodnji rob freske, vzeto; / al gorje odlašovcam, v kupoli cerkve Marijinega Pod vrhom jo vsak s svojega torej na isti višini kot apo- ki tak dušo svojo ćrt'jo, / Olimpijsko geslo veleva: "Citius. Altius. Fortius." Hi- vnebovzetja, ki jo je v letih oblačnega prestola pozdrav- stole, je naslikal celo skupi- da iť opuste pred smrtjo 1846-47 naslikal Matevž Ijata Oče in Sin. Pod njima no zemeljskih bitij. Romar- roženkranc in litanije / mo- treje, višje, močneje! A višje Langus (1792-1S55). Videli in vse naokrog pa vidimo je v kranjskih narodnih no- lit, hvalo pet Marije..." (Mood Marije ni priSla še nobe- boste Marijo na oblaku, ob- angelske kore in še več ne- Šah (to je bila v tistem času goče bi se morali na Šmarna ... No, no, priznam, pieti- dano z angeli, ki jo nesejo beških plovil, na katerih se novost), pa naročnika in - no goro podati tudi tisti, za-ravam. Marija ni poletela v proti najvišji točki kupole, iz prevažajo razne osebe iz sebe. Nekateri trdijo celo, da radi katerih odpada omet v nebo sama od sebe, s svoji- katere jo z vso močjo privla- mi močmi, tako kot njen čl Sveti Duh; ta pa sveti §e Stare zaveze, med njimi so v obrazih dveh od romar- bližnjem predoru, v kate- Adam in Eva, naslikana nad sin, Id se je na nebeške viša- višje in močneje kot tisti na drevesom spotnania na Ma lev prepoznaj! Franceta Prešerna in Primičevo Julijo!? rem očitno ni ne šmarno-gorskega ne olimpijskega ve vzpel sam (vnebohod). poganskem Olimpu. Z roba nji nasprotni strani kupole. Prešeren in Langus sta bila duha.) Marija je bOa v nebo vzeta, kupole jo pozdravlja vseh Res, veličastna podoba! gorenjska rojaka; slikar se je Zdaj pa se v tem velikoš- tja jeodšlazbožiopomoáo. dvanajst apostolov, od praz- Maîo pa se je Langus tudi rodil osem let pred pesni- marskem Času ozrimo s Kar pojdite na Šmarno goro nega sarkofaga se za njo ozi- spozabil. Na rob kupole, ki kom v Kamni Gorici, kjer je Šmamogorske Marije Še na najprej koval žeblje v oieto- zemeljske ženske, to pot vi delavnici. Prav Prešeren predvsem na športnice. Slona) bi Langusa priporočil ta- venci in Gorenjci imamo kratnemu vodiškemu žup- eno. ki je zmožna poleteti z niku Andreju Arku, ko je ta neba in je v tem svetovna pr- naroČil poslikavo Šmarno- vakinja: stotnica Irena Av- gorske cerkve, ki je bila nje- belj, padalka, A kaj, ko gova podružnica. Na Šmar- športno padalstvo ni vzeto ni gori je bil vse do svoje med športe, ki jih za olim- smrti leta 1837 za kurata pijske priznava vsemogočni pesnikov stric Jakob. Tako MOK. Ostanejo nam Šport- se je pesnik, ki naj bi na nice, ki v duhu olimpijskega Šmarno goro večkrat poro- gesla tekmujejo na atletskih mal tudi po stričevi smrti, in gorskih stezah, v plaval- upravičeno pohvalil, da gre nih bazenih, v judu, vesla- k svoji teti, šmamogorski nju ... Imena poznamo in si Materi božji. želimo, da bi se katero od Ste vi že bili pri njej.^ To je njih tudi pozlatilo, posrebri- spodn j egorenj sld Olimp, na lo ali postalo vsaj brona sto. katerega se lahko povzpne Gorenjci še posebej navija- vsak in to se tudi spodobi, mo za tiste, ki so gorenjske- že od nekdaj. "Da bi d. pr. ga rodu: za atletinjo Brigito Človek, ki je že odrasel, še ne Langerhok, gorsko kolesar- posetil Šmarne gore, to ko Blažo Klemenčič, plaval- smatra gorenjski očanec za ke Saro IsakoviČ, Anjo Čar- smrtni greh in je prepričan, man, Anjo Klinar in Tejo Zupan ... Letos v velikošmarnem v Častimo tisto, kar nas dela hitrejše, višje in močnejše. V tem diahu tekmujemo talco, da drug drugega ne uničujemo, da zmagovalci premaganim prizanašajo, premaganci pa zmagovalce kljub porazu častijo. V tem duhu, ki je olimpij ski, je tudi nekaj krščanskega, v nebo vzetega ... Matevt Ungus, Manjino vnebovzetje, poslikava kupole cerkve na Šmarni gori, 1846-47, detajl vam! / hvalit mater v nebo skega, v nebo vzetega ... da duša onega človeka, ki je v življenju vsled brezbrižnosti opustil pot na Šmarno Času torej ne gre le za vne-goro, ne bo preje videla ne- bovzetje Marije in za to, da bes, dokler ne bo romala na bi bile bolj gor vzete tudi Šmarno goro. To mnenje je druge ženske. Id si to zaslu-staro in zelo razSirjeno. O žijo. Letos smo v tem Času v tem je vedel že naS veliki aebo vzeti vsi, Id nas preve- pesnik Prešeren. Cujmo. va olimpijski duh. Gre za kako poje." Tako Manica čaščenje vsega tistega med Komanova» pozabljena pisa- ljudmi, kar nas dela hitrej- teljica iz Vižmarij, v knjižici še, višje in močnejše. V tem Na Gorenščem je fletno duhu tekmujemo tako, da (1928), kjer Prešernovo pe- drug drugega ne uničuje- sera Šmarna, gora tudi v ce- mo, da zmagovalci prema- loti navede. Mi pa si, ker jo ganim prizanašajo, prema- je marsikdo najbrž že malo gand pa zmagovalce kljub pozabil, preberimo le prvo porazu častijo. V tem duhu. kitico: "Vi. ki hodite na sve- ki je olimpijski, pa je navse-to I Šmarno goro, blagor zadnje tudi nekaj kiščan- » à 10 GORENISKI GLAS četrtek, 14. avgusta 2008 POLITIKA Razgledi Izvoljeni predstavniki zakonodajne oblasti sicer delajo v korist vseh državljanov. Na območjih, kjer so bili izvoljeni, pa ljudje vendarle pričakujejo, da bodo izposlovali tudi kaj za domače kraje. so za Poslanci državnega zbora, izvoljeni v prvi volilni enoti na Gorenjskem Danica Zavbi Žlebir Darja Lavtižar Bebler (SD): ka") ni uspel Na letošnjih kov^ izgradnjo krožišč, po- nove ekonomske Šole na Zla- ......................................Poslanci predstavljamo vse Kai ste v Štirih letih naredi- državljanke in državljane in volitvah spet kandidira, tokrat v ietrtem volilnem okra- li za Gorenjsko in kaj ste še za kar sem se v tem manda- ju (Kranj). magal sem pri mnc^ih pro- tem polju ter odprtje Bioteh- jektih, ki so jih uresničevali ničnega centra v Naklem. So- župani....." pravi Grims in deloval sera tudi pri projektu Branko Grims (SDS) zno- dodaja, da si je prizadeval izgradnje novega Planinske- želeli, pa vam y tem manda- tu zavzemala v parlamentu, tu ni uspelo, smo vprašali èe je biio namenjeno tudi Go- va kandidira v 6. volilnem tudi za uresničevanje ustav- ga muzeja v Mojstrani." pra- aktualne poslance. Odgovori- renjcem. Nekateri menijo, okraju (občiiie Cerklje, Jezer- nih pravic (še posebej do ob- vi poslanec. Se naprej si pri- U so nam še na tretje vpraša- da je treba delati za svoj kraj, sko, Naklo. Preddvor in Sen- veščenosti). Prizadeval si je zadeva za obnovo železniške nje. ali bodo še kandidirali in tako denimo poslanci, ki so čui ter severni in vzhodru del za pravno državo, za to, da bi in avtobusne postaje v Kra- v katerem volilnem okraju. tudi župani. Funkciji se iz- Mestne občine Kranj). "Na vprašanje t. i. "izbrisanih " nju, v domačem kraju pa je Samo Bevk (SD): "Kot ključujeta in merîim, da od volitvah 2004 sem dal tri (ki to niso!) uredili na pravi- pomembna vključitev regu« predlagatelj sem v tem man* takih poslancev v parlamen- konkretne obljube: uvedbo Čen način z ustavnim zako- îacije potoka Žabnica v dr- datu uspel z dvema zakono- tu ni posebne koristi, zato vinjet, zagotovitev proračun- nom ter posamično obravna- žavni proračun, ki bi rešila ma, leta 2005 je bila sprejeta tudi nasprotujem dvojnosti skega denarja za izgradnjo vo primerov. Ni pa mu uspe- poplavno c^oženost Stražiš- novela azbestnega zakona, vlog- Kar zadeva Gorenjsko, ceste H ote maže-B rito f (naj- lo, da bi ukinili poslansko Ča, Bitenj in Žabnice. Na Mi-julija letos pa Še novela zako- sem se ob predlagani regio- bolj nevarni cestni odsek v imuniteto, ki v sedanji obliki nistrstvu za okolje imajo že naokultumemevru. Takoje nalizadji Slovenije zavzema- Sloveniji, ki sega v prejšnjih omogoča zlorabe. Čemur je v vso dokumentacijo. Za pobilo kar nekaj kiUtumih pro- la za dve pokrajini na Go- mandatih nihče ni uspešno celoti nasprotovala tianzicij- slanca spet kandidira v 5. vo- Grims: "Za iektov iz naslova drugega za- renjskem: če je namreč vlad- lotil kljub Številnim tragiČ- ska levica SD, LDS in Zares, lilnem okraju (Kranj), kona realiziranih že v obdo- ni predlog že tako razdrobil nim nesrečam, v katerih so Za naslednji mandat ostaja Anton KokaJ) (NSi): "Sku- naslednji bju 2004-2008. Med projek- Slovenijo, bi bila tudi Go- žal ugasnila tudi mnoga tudi naleta hitrejše izgrad- paj z ostalimi posland sem , ti na področju kulturne de- renjska lahko razdeljena na otroška življenja) in več via- nje infrastriikture za nadalj- dosegel, da je prišlo na Go- mandat ostaja dlSdne W poudanl delavsko Zgornjo Gorenjsko in Go- ganja v šolstvo in znanje. Vse njo širitev letališča dr. Jožeta renjsko več denarja za pro- kasamo na Jesenicah, trško renjsko. Pri prvi gre pred- dane obljube sem uresničil. Pučnika in "airport city-a", metno infrastrukturo in tudi vsem za posebnosti alpskega Danes so po uspešni uvedbi torej gospodarskih spremlje- denarja iz evropskih skladov. tudi naloga jedro Krope, staro mestno je-^^ dro Škofje Loke, cerkev Sv. hitrejše laneza Krstnika v Ribčevem okolja in razvoja turizma. Zavzemala sem se za več vinjet neskončne kolone na valnih dejavnosti, saj je to Orientiran sem bil zlasti na cestninski postaji Voklo v po- največja gospodarska (tudi škofjeloški konec, kjer sera Lazu, pri investicijah v javne projektov, ki so zadevali Go- letni vročini le še neprijeten turistična) razvojna pniož- skupaj z ostahmi poslanci izeradnie zavode pa Mestno knjižnico renjsko, denimo za avtocesto spomin. Za cesto Hotemaže- nost za ta del Gorenjske. Kot pomagal, da je to območje v Kranju. Tudi v novem za- proti Gorenjski, kjer se odvi- Britof je na osnovi mojih prioriteto si postavlja tudi, da dobilo nov center za sodalno iniraStrUJjCtUre konu bo za obdobje od 2009 ja tudi mednarodni promet, amandmajev ves denar v že se Čimprej dokonča že začeta delo v vojašnici in da je pro- do 2013 več projektov s po- Odkar se je začela prodaja sprejetih proračunih zago- obnova celotne trase regio- biem varstveno delovnega za nadaljnjo dročja obnove kultumih spo- državnega deleža v Slovenski tovljen, prav tako so zagotov- nalne ceste na Jezersko. centra sprejemljivo rešen za menikovr še naprej bosta v industriji jekla, sem predla- Ijena vsa dovoljenja in pote- BojanHoman (SDS) jepo- uporabnike in ministrstvo. Širitev letališča programu Ško^a Loka in gala dva zakona, ki bi odško- kajo že odkupi, tako da se slanec le pol mandata, jeseni Bil sem pobudnik t. i. Žirov- Kr opa, več spomenikov sa • dovala maie delničarje. V res» predvidoma jeseni izgradnja 2006 je nadomestil Pavla ske izjave, s katero smo dose- dr, Jožeta kralne dediščine, Blejski niči so bili pri tej prodaji že začne. Za Šole na tem Ruparja. "Takoj po vstopu v gli, da )e četrta razvojna os otok, spomenika NOB v oškodovani, za kar imam po- delu Gorenjske smo tudi z poslanske klopi mi je uspelo vključena v resolucijo o nad- 1 llCniKa in Dražgošah in Begunjah in še datke, ki govorijo o tem, da mojim posredovanjem zago- prepričati vlado, da je odobri- onainem razvojnem progra- nekaj drugih. Postavil sem so bili pri prodaji Rusom tovili nove programe, vključ- la sredstva za izgradnjo ceste mu. V preteklosti je Gorenj- airpOrt Clty*a ^ več poslanskih vprašanj, ki ogoljufeni." Postavljala je po- no z gimnazijskim progra- so bila tako ali drugače pove- slanska vprašanja in predlo- mom za srednješolski center saj )e to zana z Gorenjsko, bil pa sem ge tudi v zvezi s prodajo v Naklem. Pri tem mi je bilo tudi pobudnik ustanovitve Iskraemeca in IB!-ja, vendar v pomoč, da sem bil v tem Kokrica-Predoslje s pločnikom in kolesarsko stezo. Pomagal sem pri pridobitvi sredstev za obnovo obeh mo- ška premalo koristila državna sredstva, vlado pa sem skušal prepričati, naj tega ne jemlje kot argument, da se največja Kluba gorenjskih poslancev, pravi, da jo je gospodarski ^mandatu v Državnem zboru stov čez Savo pri Supemovi. Gorenjski ne pomaga, pačpa Žal mi je, da vladna koalidja minister Vizjak vselej ostro predsednik komisije za kuJ- Prizadevam si^ da bomo kot dokaz, da se zanaša zlasti 20SpOdarSiCa ni sprejela Zakona o prepre- zavrnil. Če si kot poslanec v turo, šolstvo in Šport, mini- hkrati tudi preplastili cesto na svoje vire. Kot predsednik Čevanju posledic rudarjenja v opoziciji, s svojimi predlogi ster pa je bil prav tako iz vrst do križišča pri železniški po- parlamentarnega odbora za raZVOina Rudniku živega srebra Idri- težje prodreš kot koalidjsld SDS. Zagotovili pa smo še staji. Na mojo pobudo bodo v zadeve Evropske unije sem ^ ja," sporoča poslanec, ki bo posland. Tu tiči tudi razlog, priložnost za ta tudi tokrat kandidiral v Idrij- da marsikateri njen predlog mnogo drugega, na primer denar za obnovo nekaterih Domu upokojencev Kranj bil aktiven tudi v Času sloven* Madil šest varovanih stano- skega predsedovanja, pri če- del Gorenjske." okraju. sko-cerkljanském volilnem (koristen tudi za Gorenjsko, kulturnih sp>omenikov, ob- vanj. Velika pridobitev tega mer sem. verjamem, naredil saj je vendarle "lokal patriot- novo številnih cestnih odse- mandata je tudi izgradnja tudi kaj v korist prepoznav- i Samo Bevk Darla Lavtiiar Bebler Branko Grims Bojan H oman Anton Koka I i Matej Lahovnik I k GORENJSKI GLAS Četrtek, 14. avgusta 2008 11 POLITIKA Razgledi nosti Gorenjske pri gostih iz zastopa domačin. Ime bo vek na izplačane plače), zni- EU. Veleposlanike sem ob prijetno presenečenje, zato žal se je deltí javne porabe v niso delovali kot ekipa, in zlasti tistim na vladni strani prihodnje, denimo cesta SaiOvic med Kamnikom in Stranj a- * nesreči v Železnikih peljal verjamem, da bo predstavnik bruto domačem proizvodu, zameri, da so velikokrat po- mi in krožiščem v Mostah " PoilldÍlbllá na ogled poplavljenega ob- stnmke Zares tudi dobil pod- Vse to je v korist vsem držav- zabili na to, da prihajajo z pri Komendi, nerešenih močja." Kar bi še kazaJo sto- poro voEvk in volivcev. " riti, pa je po njegovem najti Ijanom, tudi Gorenjcem. Več Gorenjske in da niso podprli ostaja tudi nekaj pobud obča- gg Yílí Z(ÍÍ lïlOiâ Mihael Prevc ^SLS): "Po- denarja smo v tem mandatu dobrih predlogov. Ostro je nov s področja denadonali- ' formulo za boljši gospodar- slanci loškega območja namenili državnim cestam nasprotoval privatizaciji pod- zacije, nizko frekvenčne ga vl023 V obllOVi sH razvoj, ustvariti gorenj- (Škofja Loka, Selška in Pol- in ne le avtocestam, kar se je jetja iskra Emeco in IBl hrupa in prostovoljne regi- & * sko turistično blagovno janska dolina) smo se ne gle- poznalo tudi Gorenjski. Go- Kranj. Vlada pa ni podprla stradje prikolic, dodaja Verš- C'oTPTli^Vp TïO 7namlřA- rjol^o iivpliavlif^ Hí^ na QtranVar^lfr» nrinaHnact vririm la Vi Ir n ra ítiri oK^in^ ^alřAna n «vloAvnm^m líactní. ní V Iri hn «Tnnva Ira nH iri í ral u f í znamko, poleg že uveljavljenih višjih Šol pa poskrbeti de na strankarsko pnpadnost osredotočili na reševanje vorim lahko za štiri občine zakona o odgovornem lastni- nik, ki bo znova kandidiral v na škofjeloškem, kjer kolegi Štvu psov, Id ga je predlagal. 10. volilnem okraju (Kam- lâîl slcolctTldïl tudi za nastanek še kakšne problemov na loškem in poslanci in župani tesneje Želi si, da Gorenjska dobi so- nik, Komenda). f^cultete. Kokaij bo kandidi- smo se v ta namen tudi red- sodelujemo in smo uspeli doben center za ravnanje z Milenko ZiherI (SDS) na ral v 8. volilnem okraju no sestajali. Prioriteta je bila pri uvrstitvi loške obvoznice odpadki, pomembna pa je letošnjih volitvah spet kandi- ' ' ' (Škofja Loka). loška 02. poljanska obvozni- v državni proračun in Četrte tudi ureditev opuščenih mej- dira v volilnem okraju Škofia poteka Matej Lahovnik (Zares): "V ca, kjer so zagotovljena po- razvojne osi v nadonalni raz- nih prehodov z Avstrijo. Loka. Poslana in župani na vsem svojem obdobju v par- trebna sredstva, tudi evrop- vojni program. Pomagali Znova bo kandidiral v volil- Škofjeloškem smo se pove- razmCrOIÏlâ lamentu sem deloval kot poslanec opozicije, tako da je ska, a se je v zadnjih mesecih zaradi znanih dogodkov smo tudi na drugih podro- nem okraju Tržič, ob čemer zali v skupino 4 -h 4 « 6 (4 čjih, denimo v Šolstvu in pri ugotavlja, da je privilegij ob- župani in 4 posland = 6 lju- h obro bila moja vloga omejena gradnja žal upočasnila. Pred- vlaganjih v razvoj tehnologije Čine, Če je Župan txxdi posla- di) in poskušali pomagati na predvsem na nadzor dela vlâ' bgali smo četrto razvojno os ih gospO(^rstva." Za dosega« nec. V teh letih je uspelo v šim liajem, sam pa sem to PristoiriOSt Za. de in na opozarjanje na ne- - povezavo med Gorenjsko in nje boljših gospodarskih re- Tržiču pridobiti več kot 10 skupino koordiniral. V nad- J pravilnosti. Velika večina Primorsko, za kar trenumo zultatov in zniževanje davč- milijonov evrov evropskih in onalni razvojni program VZdrŽCVállIc mrtîiVi ctrrtVa nTvlpluip ifiiHiip nai. niVi Krpmpn ci Îp rtolraî mÍlíÍAn/sv mřrrtií erVírs ncnoli iirrreřiri f mojih poslanskih predlogov stroka obdeluje študije naj* nih bremen si je Še vedno namreč ni bila upoštevana, primernejših variant. Po- treba prizadevati, enako za Med pozitivne stvari zagoto- membna je bila tudi posodo- turizem, ki naj postane pce- nekaj milijonov evrov državnih sredstev. Rudi Veršnik (SĐS): Že na že pričela, sredstva so zago- smo uspeh uvrstiti ško^elo-Ško obvoznico, kjer so se dela Vodotolcov bi vo štejem, da je moj a pobuda bitev Številnih regionalnih poznavnejša gospodarska začetku poslanskega manda- tovljena, kljub nepotrebnim gg ITlOrsls za uvedbo finančne poiidie cest na Gorenjskem, pridobi- panoga pri nas ta me je čakala težka naloga zapletom pa kaže, da bo z za- naletela na ugoden odziv tev več sredstev za posodab- Borut Sajovic (LDS): "V pomagati podjetju Meso, ki mudo tudi narejena. Prido- tudi pri koalidji, žal pa vlada Ijan^e občinskih cest z minis- Državnem zboru sem vedno je mu je evropska zakonodaja bljeni so bili prostori za regijo prenesti iz doslej ni izvedla nobenih tistva za lokalno samoupra- podprl zakonodajo, ki je bila grozila z zaprtjem proizvod- knjižnico v vojašnid, poma- drŽ3Ve 113 ukrepov. Posebej mi je žal, vo, zagotovitev potrebnih dobra za Gorenjsko. Kol do- nje. S stalnimi pritiski na od- gali smo pri Varstveno delo- da je vlada povsem ignorirala sredstev za sanadjo po po- ber poznavalec delovanja ob- govorne v vladi je bila začeta vnem centru in pri telovadni- moje pravočasno opozarja- plavah v Železnikih, zagoto- Čin, problematike v kmetij- investidja uspešno končana ci OŠ Jelo Janežič, dobili nje na spornosti prodaj raz- vitev bistveno večjih sredstev stvu ter okolja in prostora in podjetje danes uspešno smo nove športne objekte, ličnih podjetij, med njimi kot v preteklosti gospodar- sem velikokrat pomembno posluje. Pri sprejemanju pr- pridobljenih je bilo 2 miKjo- kranjskih podjetij iskiaeme- sldm javnim službam za ure- prispeval k izboljšanju Števil- vega proračuna sem podprl na evrov za industrijsko CO in IBl. V obeh primerih janje vodotokov, kar vdja za nih zakonov s tega področja, io milijonov evrov vredno cono na Trati, vendar tudi sem še pravočasno opozoril celo Gorenjsko. Še veČ bo Aktivno sem se zavzel za državno investidjo v Zavodu izgubljenih zaradi mečka- na negativne plati prodaj in treba narediti na posodobitvi gradnjo gorenjske avtoceste, za usposabljanje invalidne nja tedanjega občinskega na oškodovanje zaposlenih regionalnih cest (Davča, So- planinskega muzeja v Moj- mladine, ki jo zato ostala v sveta, kljub temu industrij- delavcev. Več poslanskih rica, Dražgoše, Sovodenj) in strani in nordijskega centra v proračunu in se letos že kon- ska cona počasi nastaja. Po- vprašanj in pobud sem na- pri prizadevanjih za loško Planid. Vesel sem, da se je čuje. Ena prvih mojih inter- stavili smo temelje za neka- slovil na predsednika vlade knjižnico," nam je jedrnato našla rešite v za prestavitev le- vendj na ministrstvu za pro- tere nove višje in visokošol- osebno. Konec avgusta lani nanizal poslanec, ki bo po- tališke steze v Lescah, kar po- met je bilo reševanje preho- ske programe, v srednjem sem še pred sprejetjem dr- novno kandidiral v 9. volil- meni ohranitev gorenjskega žavnega proračuna dal pobu- nem okraju (občine Gorenja športnega letališča. Po- da za pešce v naselju Vrhpo- Šolstvu pa dobre osnove za Ije, ki je bil izveden v nekaj ti. TIC center, kjer gre za ck> do za sestanek vseh parla- vas-Poljane, Žiri in Železni- membria se mi zdi moja vlo- mesecih. Pomoč lokalni sku- vezavo med gospodarstvom mentamih strank, predstav- ki). nikov Banke Slovenije Ln sindikatov, na katerem bi dogo- Bcjan Starman (SDS) letos ne kandidira veČ. Odločitev ga v popoplavni obnovi Go- pnosti je bila potrebna tudi renjske po lanskoletnem ne- pri zavarovanju železniških urju, saj poteka razmeroma prehodov, krožišča pri KlK-u li pomoč našemu kolegu in izobraževanjem. Ob katastrofi v Železnikih smo nudi- vorili koordinacijo ekonom- je strankina, ne njegova, pra- dobro. Vseeno menim, da bi in sofinanciranju štiripasov- Prevcu, pomagal sem tudi skih politik z namenom zni- vi. Ali bo v prihodnje ostal v se morala pristojnost za nice. V obdobju od leta 2004 županu pri predstavitvi ško- žanja inflacije, pa je žal tudi politiki ali se vrnil v gospo- vzdrževanje vodotokov pre- do 2008 je iz državnega pro- de na Podnu ministru Zve- to pobudo predsednik vlade darstvo, se Še ni dokončno nesti iz države na regijo. Zav- računa prišlo v Kamnik 16,5 ru. Na Gorenjskem sem &o- zavmil, češ da bodo proble- odločil. O svojih prizadeva- zemal sem se za večji prenos milijona evrov, za izdelavo deloval z Razvojno agencijo matiko inflacije reševali v ok- njih za Gorenjsko pa pravi: denarja s strani države na re- krožišča v Mostah pri Ko- viru partnerstva za razvoj. "Ko sem pred štirimi leti gije in občine. V naslednjih mendi pa je namenjeno 777 pn pnpravi razvojnega programa," pove Ziherl, ki v pri- Očitno so bili pri tem precej kandidiral, sem v svoj pro- letih bomo z denarjem iz tisoč. V svoji poslanski pisar- hodnje vidi izzive v dokonča-neuspešni. Glede prihodno- gram zapisal, da je treba po- tega naslova z obsežnimi in- ni sem sprejel veČ kot 120 nju začetih projektov, v iz» sti lahko rečem, da je stranka spežiti gospodarsko rast in vestidjami v i^radnjo vodo- najrazličnejših zahtevkov za toljšanju dostopa do široko-Zares v Kranju zelo dejavna, povečati zaposlenost, kar se vodnih in kan^izadjskih si- pomoč in moje največje za- pasovnega intemeta. v Škof- sklenili smo koalidjo z listo je v tem mandatu oboje ures- stemov ohranili čistost po- dovoljstvo je bilo, ko je moje jeloškem pasijonu, ki bo re-Mladi za Kranj, zato je prav, ničilo in imamo sedaj 60 ti- rečja Save (projekt GORKI}." posredovanje obrodilo sado- gistriran kot kulturna dediš- da na prihajajočih državno- soč delovnih mest več. Uspe- Skrbi pa ga zaostajanje go- ve." Lc^čno je, da mu neka- dna nematerialne narave in zborskih volitvah septembra U so tudi ukrepi na področju renjskega gospodarstva, ob- terih zadev še ni iispelo do- tudi finančno podprt v pri- letos stranko Zares v Kranju davčne politike (nižji ie da- Žaluje, da gorenjski posland končati in ostajajo obveza hodnji pokrajini Gorenjski. Mihael Prevc Bojan Starman Borut Salo vic Rudi Veršnik Milenko Ziherl J i 12 GOREN)SK] GLAS Četrtek, 14. avgusta. 2008 POGOVOR Razgledi "S Festivalom Avsenik želimo kakovostno predstaviti del Avsenikovega glasbenega ustvarjanja, ki obsega okrog tisoč skladb," sta povedala organizatorja festivala Gregor Avsenik in njegova sodelavka Natalija Korošec. ivseniki so del ne Gregor Avsenik, vodjatradiciie Avsenik, Natalija Korošec, organizatorka prireditev in vodja marketinga 10Ž£ KoimiVi nje niso prihajali. Za orga- mo vsak dan festivala sku- družine v mežnaiiji bodo čenjali ogledi Robačnekove nizatorie je festival zaradi paj z domaČim Turističnim Zakaj ste se pri Avsenikih širine Avsenikovega glasbe« društvom pohod na hrib pohodnike pri Sankaš ki koči Čakali glasba, ples in ga mlina, cerkve^ sv. Urha, gradu KacenŠtajn, kapelice odločili za o^asizacijo fe- nega repertoarja zelo za- Sv. Petra nad Begunjami, malica. V nedeljo, 24. avgu- sv. )ožefa in Plečnikove stivala, ki je novost v pred* htevna prireditev. Oče in kamor je zaradi čudovitega sta, ob jo.30 bo pri sv. senčnice, ki so del številnih stavljanju glasbe Vaš^a stric sta napisala okrog ti' razgleda na domaČo hišo, Petrumaša, ki jobodaroval znamenitosti Begunj. Do- očeta Slavka in strica Vilka? soč skladb, od katerih jih Begunje in okolico najraje begunjski župnik Franc mači fijakerji bodo goste Gregor Avsenik: "Glavni želimo čim več predstaviti prihajal Slavko Avsenik. Po Maček. Vsak dan ob 14. uri vozili po Begunjah in okoli- "Sin Sašo vzrok za or^nizacijo festi- na festivalu. Čeprav bo tra- siabi uri hoje, ogledu cerkve bo enourni ogled gradu ci. Avtohiša Vrtač bo v vala je bila želja po primer- jal festival pet dni, bomo in kapelice, spoznavanju Kamen in sprejem pri vite- petek, 22. avgusta, med 16. SC vedno boli nem zaključku praznovanja lahko vključili v program starih kmečkih običajev in zu Gašperju Lambergarju, in 18. uro predstavila nove 55-letnice Avsenikove glas- okrog dvesto melodij, kar je del ter obisku Gorjakove uro kasneje pa se bodo za* modele vozil. Veseli me, da zaveda be. Glasbeniki, ki nastopa- le ena petina, mo tudi v tujini, poznamo odgovornosti, množične, večdnevne prire- Kako ste i^irali nastopajoče: ditve, na katerih igrajo šte- Gregor Avsenik: "Zanes- ko kot Avsenik vilni ansambli. Pri nas v Be- Ijivo bodo vprašajija o meri- gunjah smo vsa leta organi- lih za izbor nastopajočih stopa na oder» zirall različne prireditve, ansamblov, pa tudi zamere. vendar v relativno majhni Nastopajoče sem izbiral 1 3KO kot moj dvorani, za manjše Število med ansambli, ki že leta ljudi. Tudi koncerta ob 70- zvesto igrajo v naši hiši, ne- OCe nas, otrok, letnici mojega očeta in 50- kateri pa so sami potrkali letnici Avsenikove glasbe ni silil v glasbo, nismo organizirali v Begu- na naša vrata in vprašali, če bi lahko sodelovali. Število njah, ampak v Kranju in na nastopajočih se je večalo in tudi ]aZ SVOllil Bledu. Za letošnjo 55-letni- trajanje festivala smo mora« CO Avsenikove glasbe smo li s prvotnih treh dni podalj- ne. Vsak naj se pa odločiU, da jo bomo šati na pet dni." namreč dela drugače, množičneie praznovali v Begunjah, kjer sta Vilko in Slavko doma. S Festival ne bo le glasba, am pak se bo v Begunjah in tisto, kar čuti v tem bomo popestrili glasbe- okolici od sredine avgusta ne prireditve, ki jih že 11. naprej dc^jalo še marsikaj drugega, zanimivega. Natahja Korošec: "Za ob- sebi/' (Gregor leto organiziramo v naši dvorani, in omogočili obisk Avsenik) tudi tistim, ki doslej v B egu- iskovake Begunf pripravlja- Gr^r Avsenik in žena Katarina s sodelavkami Emo Štrovnik, MiTjano Ostojič in Natalijo Korošec Telefonski imenik 108 RAČUNALNIK IN JAZ Robert GuřnN Koliko vas je takšnih, ki v vilko nS8. To je žc boljša pot, verzijo bazs Ul^onskih naroČ- celotnem imeniku, lahko le po imenu, in sistem vam odpre roke še vednj) vzamete tiíJ^w saj vam operater posreduje ak-izdajo telefonskega imenika, tualno td^nsko Številko, ki je nikov. poslovnih ali tako imenovanih zemljevid kraja, i^erje ta ulica» Zadnja možnost, ki vam rumenih straneh, kjer so navo- Tako na zemljevidu vidite na- ko želite poiskati tel^nsko šte- zagotovo prava. A posreduje ostane na voljo, pa je, da upora- Ijo le številke podjetij, lahko hr^ tančno označeno lokacijo. iM- ui IHro nekega podjetja, k i se vam le eno ^ilko, tako da ni- bite spletno verzijo tel^nskega skate po posamezn ih d^avno- pomoček je Še posebej koristen, ukvarja, na primer s popravili mate možnosti izb i re med več imenika^ Ta je na i ntemetnem stih ali pa le po osebnih teiejbn- ko iščete kakšno podjele in mo- tv spr^emnikov? Najbrž kar sen^iserji oziroma rru>rate in- naslovu http://tis.telekom.si. skih številkah, saj si lahko rate osebno tfa, saj tako vidite veliko, pri tem pa vos zagotovo formacije za kaj takega pokli- Poleg številk naročnikov Tele- usti^aHte svoj osebni imenik, točno pot in ga tako dos^ lažje večina nima najnovejše izdaje, cati večkrat. Če na informacije fc orna so v njem t udi v se Šte- kamor shran ite le številke, ki in p redvsem hitreje najdete. Zato se vam kaj hitro lahko kličete iz mobilnega telefona, se vilke uporabnikov mobilnih jih uporabljate. Prav tako so pri podjetíih obi- zgodi, da klicana številka ali vam iskana številka nanj po- operaterjev in tudi telefonske Iskanje se prične tako, da čajno napisane tudi njihove rte obstaja ali pa je sprmenje- sređuje v obliki neodgçvofjene- številke uporabnikov drugih vpišiete iskani pojem, ki je lahko spletne strani, če jih seveda na. Tako se zr\ajdete v začara- ga klica, tako da vam je ni tre- ponudnikov telefonije pri nas. priimek, storitev, dgavnost ali imiuo. Tako vas k klik na in- nem krogu, ko ni in n( prave ha pisati. Tako řoref dostopate do celotne- kaj drugega, nato orrtejite temetni naslov loči do tega, da številke, ki bi vas pripeljala do Spet bolj napredni pa tele- ga nabora vseh naročnikov omrežno skupino, lahko vpišete "prisifate " na njihovo predsta-servisetia. Včasih je veljalo, da fonske številke iščeie s pomoâ'o v Sloveniji, pri tem pa so na še ulico in kraj, tako da karâm vinjeno stran. je imenik, kije star dve, tri leta, elektronske verzije tel^onskega internetu te številke vedno ak- bok' omejite iskanje. Ko vam si- Internet zagotavlja ažu most še kar uporaben, danes pa se imenika. Pot do cilja je tu že iualne, posodobljene in ažur- stem vrne sanam najdenih za- podatkov in informacij, pri številke hitro spreminjajo, do- lažja, saj lahko pridobite števil- ne. Strah pred klici na neobsto- deikov, med njimi pač izberete tem pa je pot do iskanega v dajajo se nove in je trend spre- ke tako. da iščete po kraji h, ječe in nez na ne številke tako ustreznega. Ostane vam le še, večin i primero v dost i lažja, memb sploh zelo hiter in dirui- omejite izbor prek vpisa iskal- odpade. da pokličete izbrano Številko, manj zapletena in zelo hitra. mičen. nih pojmov, na primer: TV ser- Če niste prijavljeni v sisřem, Če se vam TV servis ne o^asi, Intemetn i teUfonski imenik pa Ko vam tiskana izdaja tele- vis, in lahko tako izbirate med imale na voljo îe omejen nabor pač pokličete nasiednjegfi. poleg telifonskih številk ponuja fonskegfi imenika ne da pravc' več ponujenimi možnostmi, iskanja, če pa se brezplačno rt- Možrujstije še več, saj lahko še vrsto dnmh možnosti, ki ga rezultata, v roke vzamete te- Težava je podobna kot pri ti- ^rirate, lahko dostopate do klicanega poiščete tudi na vam jih papirna izdaja ne more lefon in pokličete informacije o skani izdaji, saj ni nujno, da celotnega nabora možnosti. Ko zemljevidu. Z miško le kliknete ponuditi, informacije prek telefonskih ruiročnikih na Šte- imate vedno na voljo zadnjo ste prijavljeni, lahko brskate po na ulico, ki je napisana ob operaterjev pa prav toi^ ne. à GORENJSKI GLAS četrtek, 14. avgusta 2008 POGOVOR Razgledi pri organizaciji festivala do- sem prevzemaj domačijo, se bro sodelujemo z domačimi nisem zavedal, kaj me Čaka. društvi in turističnimi orga- Zadovoljen sem, ko se nizadjami i2 radovljiške in spomnim, da smo glasbene sosednjih občín. Marsikdo v prireditve začeli z Veselimi tujini zaradi Avsenikove petki, na katerih je igral trio glasbe pozna Slovenijo in jo domačina harmonikarja To- zaradi nje tudi obišče. Ta nlja Iskre, ki je zanesljivo glasba ima neverjetno moč. glasbenik, ki je največkrat Avsenik je slovenska blagovna znamka. Zato bi morali nastopil pri nas. Nadaljevali smo z veselicami na vrtu, na pri organizaciji prireditev, katerih so igrali Gašperji in kot je bližnji festival, vsi, ki diugi ansambli. Z dc^adit-skrbijo za promocijo Slove- vijo dvorane se je dejavnost nije, njene kulture in turiz- Širila in dosegla okvire, v kama, še bolj sodelovati in po- terih bo treba po mojem vedati, kje se je rodila ta en- mnenju razmišljati, da zara- kiatna glasba. di Širine programa ne bo tr- v Avsenikovem muzeju, ki so ga obnovili in razširili v prostore galerij e in v nj em uredili posebno razstavo ob jubileju, bodo kmalu dobni nekatere izvirne Gregor Avsenik: "Avseni- pela njegova kakovost. Vese- kova glasba je slovenska de- lice na vrtu so imele svoj čar, diščina, zato me ujezi, ko prireditve v novi dvorani pa vidim, da jo po svetu pod so omogočile koncertni na- raznimi Imeni na različnih čin posredovanja Avseniko- .....,., . i > ■ ■ ■ prireditvah spreminjajo v ve glasbe. Na bližnjem festi- Avsemkov muze) bo kmalu dobil glasbila, na katera so igrali Avseniki. / molzno kravo in jo na neka- valu želimo združiti kakovo- kovosten način izrabljajo v sten naČin posredovanja do nas preveč ljubosumno- ek in soboto zvečer nastopi- Zadnjič smo na televiziji komercialne namene. Take glasbe, ples in veselo razpo- sti in tudi očitkov» da smo li tudi tuji ansambli, bo pro- videli igrati tudi Vašega DrpdlTlPtP prireditve znižujejo njen loženje. Odgovornost je ve- Avseniki preveč zase, da 2 gram voden v slovenščini in sina Saša. Vaš oče pravi, ^ ugled. Z našim festivalom lika. Prepričan sera, da ji nami ni mogoče sodelovati, nemščini. Ansambli bodo da se razvija v izvrstnega clâïlOV ga želimo dvigniti in jo po- bova z Natalijo in z drugimi Vesel sem. da je takih raz- igrali tudi skladbe, ki sta jih ^asbenika. Glasbena zgod- sredovati na izviren, kvalitě- sodelavci kos." ten način, kot se za Avseni- ka spodobi." mišljanj manj in da smo brata Avsenik napisala za ba AvsenUcov se torej nada- AvSPTlilcOVPP^ tudi v domači vasi in v obči- kraje, od koder prihajajo. Ijuje. ^ ' Tokrat izredno pohvalno ni našli skupni interes, ki je Ena od njih opeva tudi Mo- Gregor Avsenik: "Vsi mo- âllSârïlblâ DClêd govorite o sodelovanju fcra- osnova za partnerstvo. Zanj zirski gaj. Mozirski gaj je ji otroci so glasbeno nadar- ' Avseniki ne delamo^ le zase t jevnih dništev prí organiza dii festivala. je v kulturi, turizmu in na zato ta teden podelil Slavku jeni, največ volje pa kažeta riÍÍmÍ K0ŠÍIÍ6VO drugih področjih še veliko Avseiiiku posebno prizna* najstarejši Sašo in najmlaj- ' ' Gregor Avsenik: "Želim, možnosti,, Vsem, ki razu- nje. Vsakdan festivala bodo Ša Monika. Sašo je najprej iTol'^PTltn Avsenikova tradicija živi da bi nam vsi, ki sodelujejo mejo in podpirajo naša pri- popoldne na vrtu gostilne igral bobne» sedaj pa se je naprej, tako po gostinski z nami, zaupali. Zato se zadevanja, se ob tej přilož- Pri Jožovcu igrali pihalni navdušil za harmoniko. Ve- PoilÍkVá216V6 kot po glasbeni plati. Nalo- trudimo in dokazujemo, da nosti najiskrenefe zahvalju- orkestri, udeleženci medna- sel sem. ko ga še slišim ' ga je bila zaupana Vam. Je smo zaupanja vredni. Vse jem. Tudi v drugih delih rodne glasbene delavnice, bobnati, saj so lahko bobni OrsHcC Íll težko skrbeti in razvijati poteka zelo naravno. Tako Slovenije, kjer predstavljam ki jo bodo vodili znani izva- dobra protiutež tradiciji. ^ dediščino starih staršev, kot je rasla očetova in striče- našo prireditev, so ji zelo jalci Avsenikove glasbe. Vendar se vedno bolj zave- KorGIlOV očeta m stnca. va glasba, je raslo zanima- naklonjeni. To je dokaz, da med mentorji pa bo prvič da odgovornosti, ko kot Av- Gregor Avsenik: "Vsako nje občinstva zanjo. Poslu- je Avsenik resnično sloven- tudi Vilko Ovsenik. Sklepni senik stopa na oder. Takoj dcžllik leto je odgovornost za nada- Šalo jo je vedno več ljudi in sld." Ijevanie Avsenikove tradicije danes je navdušeno občin- Natalija Korošec: "Bližnji večja. Od Avsenikov priča- stvo naša največja nagrada, festival bo imel še nekatere koncert bodo imeli v sredo, kot moj oČe nas, otrok, ni 20. avgusta, ob 17. uri v dvorani Pod Avsenikovo kuje vsak le najboljše. Ko V preteklosti je bilo večkrat posebnosti. Ker bodo v pet- marelo. silil v glasbo, tudi jaz svojih ne. Vsak naj namreč deia tisto, kar čuti v sebi." Ljubljana-Urach, 18 dni 149 IZ STARIH ČASOV Miha Naglič šli v Urach, kjer smo svoje konje prehranili 2 noči 1 dan: samo za seno 4 konjem in 1 oslu dali" 1,46; krmo jim je "Častil" milostni gospod Ungnad: domaČemu hlapcu, ki je konjem stregel, dali 0,06. Do tu jih je vse skupaj stalo 56 goldinarjev, 3 krajcarje, a feniga. Sledi Se popis dodatnih stroškov, ki jih je moral Ohranil se je dokument o njima dvema na račun nju- uskoških konj in osia 0,31. tem, kako je Primož Trubar ne plače je dal 4,40 (= štiri Dne 9. Kosili v Heimfelsu potoval iz Ljubljane v Urach goldinarje in 40 krajcarjev); pri gospodu Spaurju, dali le (današnji Bad Uradi v nem- nato so skupaj odjahali h 0.08 napitnine; večerja v ški deželi Baden-Wurttem- gospodu Juriju Rainu, osta- Innichenu za 1,40. Dne 10. berg, južno od Stuttgarta), )i pri njem čez noč in pusti- Zjutraj in zvečer v Brune- za kar je potreboval kar 18 li 0,45 napitnine. Dne 4. cku, kjer so pogostili Lov- dni, od 3. do 20. septembra septembra. Zjutraj pri g. renca Wudino in učitelja za 1561. Z njim sta potovala Še Egkhu 0,40 napitnine; zve- 4,42. Dne 11. Zjutraj v dva uskoška duhovnika in čer in zjutraj na Bledu pla- Muhlbachu 2.26; zjutraj in Vinjeta iz slovenskega dva (po)sia, skupaj pet mož čali 0,06-Dne 5. Zvečer in zvečer v Sterzingu 3.05; protestantskega tiska na átirih konjih in enem zjutraj na Jesenicah pustili večerja v Matreiu 1,45. Dne oslu. Gre za obračun stro- i.io napitnine- Dne 5. Za Kosilo v Innsbrucku tra) in zvečer v Memmínge- Trubar ob prihodu v Urach škov njihove poti. Ta nas ne kosilo v Podkorenu porabili 1,36; večerja in kosilo v Pet- nu ("le-tu je dolgi uskoški poplačati, a niso vezani na zanima toliko zaradi nave- 1,20; za večerjo v Drevljah tnauu 2,00 in 2 feniga. Dne duhovnik za boljše spanje samo pot. Potovali so torej denih izdatkov, temveč 1,03 in 2 feniga; slu, ki jim 14. V Barwiesu za malico in izpil 11 meric piva, merica 18 dnina relaciji (ponovimo ZâtOi ker je iz njega lepo je kazal pot čez Strmec krmljenje 0,26; zvečer v po šest črnih denarCičev"); le imena nam še danes bolj razviden itinerar te poti in (Kranjsko Goro), so dali Nassereitu 2,13. Dne 15. Ko- dalje za tiste tri iz Kempte- znanih krajev): Ljubljana. način tedanjega potovanja v 0,06 in 2. feniga. Dne 7. silo v Lermoosu 1,14; zvečer na, ki so jih spremili, dali Bled, Jesenice, Podkoren, daljne dežele. Pa ga skupaj Zjutraj v Šmohoru porabili v Vilsu 2,36; za podkovanje 5,09. Dne 19. Zjutraj v lller- Šmohor, Uenz, Innichen, obnovimo. Dne 3. septem* 1,20; slu, ki jim je kazal pot osla 0.04. Dne 16. V Kemp- tis senu 1,16; zvečer in z ju- Bnineck, Miihlbach, Inns- bra 1561. V Ljubljani je Tru- Čez Šmohorsko goro, dali tenu dva dni in dve noči; traj vUlmu 2,34. Dnezo. V buck, Pettnau, Kempten, bar za oba uskoška duhov- 0,06. Dne 8. V Oberdrau- "tu je dolgi uskoški duhov- Suppingenu; "tu so za nas Ulm, Urach. Danes bi do- nika in njuna konja plačal burgu zjutraj 0,56; za po- nik popil dvajset meric plačali služabniki mojega ber voznik z dobrim avto- kar 9 goldinarjev Janžu pravilo vajeti enega konja in vina"; vse skupaj jib je stalo milostnega gospoda, gospo* mobilom to razdaljo prevo- K one ili ji, pri katerem so bili osla dali 0,05; za nočitev v 8,20; za popravilo oslovega da Ungnada; mi smo doda- zil v času enega šihta, v os- nastanjeni celih osem dni; Lienzu 2,36; za podkovanje sedla še 0.37. Dne 18. 2ju- li" le o,ia: "rvečer smo pri- mih urah ali celo manj... GOREN)SKI GLAS Četrtek, 14. avgusta 2008 USODE Razgledi Zgodba o Olgi, ki je še zmeraj tujka v lastnem domu Proti jutrišnjemu dnevu *'Vse, kar je bilo povezano so mu obračali hrbte, kdo pa najbolj zameril» če mu je oče s cerkvijo in bogom, smo pri bi se petnajst ali dvajset let dejal, da je peder. Nekoč sta naši hiši počeli na skrivaj. po vojni še hotel ukvarjati S se ctlo Stepla, Stric je OStaJ Brez očetove vednosti so me starim vojnim kameradom, brez uáesa, oče pa jo je odne- nesli h kntu, pdjali k prve- ki mu je alkohol že dodobra seJ 2 zlomljeno ključnico," mu obhajilu, k birmi. Bog razžrl jetra?! varuj, da bi on izvedel za to! '^Nekoč se je na vratih pri- se spominja Olga. Odraščala je brez prave In tako se je dogajalo, da sva kazal stric Jože. {az ga sploh ljubezni. Nenehno je imela z mamo zvečer, preden sem nisem več poznala, menda občutek, da je kriva za ma- zaspala, molili Sveti angel> se niti rodila nisem, ko je od- mine neizpolnjene sanje. zjutraj pa sem očetu sedela Šel Študirat v Nemčijo, kjer Sem in tja ji ie mama to celo poočitala, zlasti Še, Če jo je obiskala kakšna mladostna na kolenih, in ko me je vpra* je imel tudi advokaturo. Žal šal, kdo je največji, sem iz- pa je hudo zbolel, šteti so střelila kot iz topa, da Stalin> mu bili dnevi, zato si je zaže- prijateljica, ki se je v Življe- | kdo je na j pogumne j š i, pa lel, da bi umrl doma. Z nju dobro znašla. Tito. Ce se nisem obotavlja- tnamo sta se zaprU v dt^evno « C £ "Ce sajno pomislim, kako la, je vzel iz žepa kakšen cu- sobo. Nikoli nisem izvedela je mama na začetku oačrto- ker (bonbon) in me z njim podrobnosti o njimem pogo- vala, se veselila vsake malen- lah in spoznavala nove kraje, ko sedela pod hruško in se ^ . kupil. Potem pa se je hvalil voru, vem le, da sta se dogo- kosti. Pozneje se je veliko Stric mi je stisnil v roke knji- pomenkovala," trosi spomi- NClCOC mC jC pred mamo, da on že ve, vorila, da stric ostane in po- pre^odaj postarala in po- go, v kateri je bilo sto nem- ne Olga. kako z otroki. " maga po svojih najboljših stala zagrenjena. Nekoč me ških mark. Nikomur ne po- Nikomur pa se Še ni niti ^ • X 1 ^ ---- - —. ---o- r - - • 'I.....-,---,------—<©• —I—. --------- —. -------— — - —------r** -- -- — StnC Vpr3o3i, C6 vendar pa je šel zakon v močeh. Na srečo fe imel tudi je stric vprašal, če bi šla z vej za denar, mi je še zabičal, sanjalo, da je imel njen oče ^ ^ ,. ftanže že prej, preden se je dovolj denarja, da je kupil njim v Nemčijo. Tam je imel preden je avtobus odpeljal. Pavle že od prej sina, ki ga je Dl Slâ Z njirtl dobro začel. Očetovo pijan- nekaj strojev. Spominjam neke opravke. Pa mi mama Ko se je čez kakšen mesec ' skrival in o katerem se pri Čevanje, mamini tihi tedni, se, s kakšnim navdušenjem ni dovolila, ČeŠ da se bom v vrnil, je bil strt in shujšan. hiši ni nikoli govorilo. Men- V Nemčijo. Pa ko se je zavlekla v kakšen je vstajal že pred zoro, odha- Sodomi in Gomori pokvari- Mama je nekaj vrtala vanj, a , . svoj kot in razmišljala o iz- jal kosit, v gozd, jeseni je na- la. Kijub temu sem zjutraj on jo je osomo zavračal, čeŠ dela zanj. Ali pa ni hotela ve- mi máma m gubljemh priložnostih, so se biral gobe, poleti borovnice. vstala in - hočeš nočeš - me naj ga pusti pri miru. Opazi- deti, kar je bilo eno in isto. da celo Olgina mama ni ve- vedno bolj množili in še ti- Iz okostnjaka, kaJašen je ob je moral vzeti v avto, ker sem la sem, da se je pri delu hi- Vendar je že tako. da se dovolila, češ da sto malo zemlje, ki jim je prihodu bil, se je počasi pri- sitnarila. Žal pa so me zavr- treje utrudil kot včasih in vse, tudi Še tako skrite dru niso odv2eli, je ostalo neob- čel spreminjati v pravega nili na meji, ker nisem ime- tudi ogenj, ki mu je gorel v žinske skrivnosti, nekoč raz- se bom deUne. moškega, ki se je rad celo po- la potnega lista. Stdc me je očeh, je ugašal. Kosemvpra- krijejo. Po navadi se to zgodi Oče je pričel sanjariti o šalil, če je tako naneslo. Z odpeljal do Tižiča, me posa- šala mamo, kaj mu je, je za* slučajno in nehote. J , , . p..... . , --1- — —----. — . .. .... f v— I«, ^ V oOClOmi in knjigi, Id to bo napisal, zato očetom se videti nista mo- dil na avtobus ter naročil šo- rdela in siknila med zobmi. Moj polbrat je moral nuj- Gomori pokvarila • je pričel obiskovati stare gla. Če sta slučajno trčila ferju, kje naj me odloži. Vso da ima "Jože eno zelo grdo no na neko operacijo in v znance, ki so bili na pomembnih položajih, ter jih moledoval za predujme. Žal skupaj, sta kričala drug na pot sem jokala, ker sem pred bolezen", Na jesen je oble- bolnišnici so zahtevali, da drugega in se zmerjala z "za- tem celo noč sanjarila, da žal, vendar ga je pomlad spet mora priti podpisat dovolje-jedavcem". Vem, da je stric bom potovala po tujih deže« spravila pokond, da sva lah- nje za poseg tudi oče ..." Med sosedi 103 SLOVENCI v ZAMEJSTVU lože koš kje k Na Rebrci/Rechberg pri jateljem na zaključni prire* Železni Kapli, ki leži na pla- ditvi. Letos so nas popeljali nori nad dolino Bele/Ve- po vsem svetu. Spoznali Uach in je znana zaradi cer- smo vse celine, kulture tam kve sv. jemeja iz leta 1300, živeíih ljudi, od zamorČkov kostnice in graščine, v kate- in Kozakov do Eskimov," je ri je sedaj slovenski miadin- po zaključni prireditvi dru- ski center, je Krščanska kul- ge skupine povedal tajnik turna zveza iz Celovca v Krščanske kulturne zveze iz drugi polovid julija organizirala tradicionalni Teden Celovca Andrej Lampichler iz Radiš/Radsberg v bližini mladih umetnikov. V dveh Celovca. "Udeležena tabora skupinah se ga je udeležilo prebivajo v mladinskem nad sto udeležencev. Že od centru, ki smo ga uredili v leta 1979 naprej, ko so orga- gradu. Vsako leto se odloči- nizlr ai i prvi tabor, mladi, mo za posebno temo, ki jih Izdelki udeležencev Tabora Tajnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Andrej stari od 6 do 12 let, pod vod- spremlja ves teden bivanja rnladih umetnikov Lampichler z Radiš s sinom Simonom / fpto; joie Kojniek stvom izkušenih mentorjev tukaj. S to temo so povezani spoznavajo skrivnosti umet- predvsem večerni programi, da so mentorji sodelavke in dodatno izobraževanje v slo- uku povečalo, da je veliko nosti, obenem pa utrjujejo za katere se naše spremlje- sodelavci Krščanske kultur- venŠČini. Mentorji in mešanih zakonov in da tudi znanje slovenščine. Tabora valke in spremljevalci še po- ne zveze, Katoliške mladine spremljevald imajo nalogo, v nekaterih nemških druži- se zaradi kakovosti udeležu- sebej pripravijo in še pose- in bodoče vzgojiteljice in da je pogovorni jezik sloven- nah želijo, da bi se otrod na- iejo tudi otroci iz nemško bej najmlajšim preganjajo učiteljice, za katere je s ♦Ti e- ščina in da se morajo tudi učili jezika soseda, Sloven- govorečih družin. domotožje po domu. Ker lovanje na Tednu mladih "Na Tednu mladi riSejo, tudi mentorji prebivajo tu- dobra praksa. "Zelo važna je med seboj pogovarjati slovensko. Seveda moramo ca. Taka srečanja, kot je Tabor na Rebrd, so priložnost. slikajo, delajo lutke, obdeiu- kaj, lahko marsikaj pokaže- jezikovna plat. Pri vseh de- upoštevati, da v nekaterih da tudi njim na prijeten, jejokeramiko, plešejo in po- jo tudi izven rednih ur pro- javnostih, od gledaliških do krajih znanje slovenščine igriv način prikažemo lepo- jejo, svoje znanje in izdelke grama, v prostem času." An- likovnih, ji namenjamo po- upada, čeprav se je število te slovenščine," je povedal pa pokažejo staršem in pri» drej Lampichler je povedal, sebno pozornost, saj je to prijav k dvojezičnemu po* Andrej Lampichler. i GORENJSKI GLAS četrtek, 14. avgusta 2008 POGOVOR Razgledi Čeprav so trajno bolni otroci skupina bolnikov, za katero bi morala družba še posebej s srcem skrbeti, je njihova dobrobit skoraj v celoti odvisna odpove medicina, jih odrine tudi družba kako uspešno se z boleznijo "spopadajo" njihovi starši. Ko rajno otroci Motca Šimenc mulator dobila. Zavarovalnica je vgraditev stimulator« '"Anja ima redko presnov- ja odobrila, potem pa "na- no motnjo, pri kateri end- šla" luknjo v zakonodaji, ki mi, ki hrano pretvarjajo v določa, da kdor stimulator energijo, ki jo telo potrebuje, vgradi, ga mora tudi plačati, delujejo samo 40-odstotno. V našem primeru bi bil to Posledica so hudi epileptični Klinični center, ki tega stro- napadi, ki se jih ne da kon- ška ni želel prevzeti. Na troUrati. Začnejo se lahko že koncu sva z veliko trme in zgodaj ponoči, ob enajstih, vztrajnosti dosegla, da so polnoči, običajno pa proti ju- Aiijí sUinuldlor vgiadili v tru» ko se začne presnova, in Nemčiji." se zavlečejo v dopoldne," svojo pripoved začne Breda, mamica ljubke i2*letne gom Kaj se ie spremenilo s pose- Anje. "Ko napadi prenehajo in Anja pride toliko k sebi, da lo uredim in ji ôaïyï zdi^- "Do vgraditve stimujator- ja je bila Anja dve leti po štiri dni v tednu ves čas "na vila, jo peljem v šolo, kar pa Apaurinu" in z neprestani- je običajno Sele p3 deseti do- mi epileptičnimi napadi, poldne. V šoli ji pomaga asi- Praktično ves čas sva bili v stentka, ki dekličino stanje bolnišnici. Ko je dobila sti- desetem tetu starosti niso več aktualni. Tam sva bila celo deležna izjave» da se z dojenčki dosežejo boljši rezal u li in da bo Anja v puberteti zdrava. Vendar ima Anja genetsko okvaro, katera s puberteto ne izgine, na žalost so s puberteto prišle dodatne zdravstvene težave. Žalostno ie, da taki strokovnjaki vodijo cel sklop, povezan z razvojno ambulanto, v katerem se razporejajo ii-zioterapija, delovna terapija in ne nazadnje tudi letovanja otrok. Anja je stara 12 let in niti enkrat ji šc ni bila dodeljena zdravstvena kolonija. Res ima napade, vendar ima prav zato ob sebi usp os obijenega a sisten ta. Preprosto velja prepričanje. odlično pozna in brez katere mulator, se je stanje bistve- jev tistega, kar bi radi poče- bnosti uporabe različnih ar- da zanjo letovanje ni pobi Anja težko ftinkdonira]a. no izboljšalo. Anja ima si- Ij. ne morejo, saj aktivnosti gimientov, da se "stvar" od- trebno, pa čeprav je Anja Vendsr je Anja energijsko ccr šc vedno okrog sto veli- običajno zanje niso prilago- vije. Kakšno leto se celo otrok, ki ga druženje z Ijud- pogosto zelo slaba in v ta- kih napadov na mesec, obi- jene. Tudi tu bi kužke lahko zgodi, da se otrokovo razvr- nu dobesedno "dvigne"." kem primeru pri pouku čajno ponoči ali dopoldne, "vključili"." Če se človek. manjka v celoti. ščanje zavleče, kar ima za posledico, da ne moreš z Kaj je še pomembno za čez dan pa kakor kdaj. Vendar je lahko doma in hodi v Na katerem področju dela s otrokom obiskovati razvoj- družino $ trajno bolni Kakšna je vaša osebna iz- šolo. Sedaj vem, da bi bilo trajno bolnimi otiod pa bi ne ambulante, ne moreš do otrokom? ki ima bolnega kušnja glede sistemske skr« veliko vprašanje, kakšna bi bOe še potrebne spremem- invalidskega vozička itd. Anjin oče: "Posluh delo- otroka, ne bi 2a trajno bolne otroke r bila kokovost Aníinega in be^ Žal sc v praksi tudi dogaja, dajalca je zelo pomembna "Država pomaga Z dodat- našega življenja danes, če z "Zelo težko področje je da če se kot starš s tem> da stvar. Zakaj? Kot mati je kd za nego in vključevanjem možem takrat ne bi bila prepoznavnost bolezni. Ve poveš svoje mnenje, katere- Breda praktično 20 ur na se • otrok, ki je na vozičku, mu od strokovnjakov "za- dan "pripeta" na bolnega ima to in to bolezen. Pri meriš" - pa čeprav gre za otroka. Zato so štiri ure, ki znajde ITI otrok s posebnimi potreba- tako odločna." mi v običajne osnovne šole, dobesedno ne do informacij o tem pa se Anja obiskuje tudi terapijo otroku, ki ima raka, se tudi otroke z izjemno redkimi jib preživi v službi, zelo po- Študira moraš dokopati sam. Anja s psi. Koliko časa že in kako ve, kako ravnati. Otrok, ki boleznimi, s katerimi stro- membne za ohranjanje nje- je zbolela pri štirih letih, Pred tem je bila zdrav terapija vpliva nanjo? ima diagnozo, kot jo ima ka nima izkušenj, to vpliva ne socializacije. MWva ima II Anja terapijo obiskuje Anja, pa ne "sodi" v nobeno na obravnavo. va srečo, da ima Breda delo- zakonov, ne bo otrok. Prvi dve leti bolezni dve leti. Nasploh ima rada kategorijo. Ni opredeljen. Anjin oče: "Dejstvo je, da dajalca, ki ji gre izjemno na - - . sva preživeli v bolnišnici, živali in kužki nanjo zelo Vodijo ga sicer med težkimi kot stari ne moreš biti po- ^oke in ji omogoča, da svoj pnŠel d.0 pravic, kjer sem spoznala ogromno dobro vplivajo. Z njihovo bolniki, ni pa prepoznaven, polnoma nepristranski, delovnik oddela kadarkoli. mamic s podobnimi izkuš- pomočjo "vadi" na podro- in ko greš z njim k zdravni» Vendar pa ima tudi izraža- Ce medvoški Color ne bi ki mu po njaml Sama sem, prav tako čjih, k]'er ima primanjkljaj, loi, po možnosti v času, ko nje mnenja o samem nači- in^el toliko posluha, kot ga mož, povsod intenzivnd Ker ima prftbl^m^ a fíno je otrok v ''dobri koži", se nu dela strokovnjaka lahko ima. bi bilo zelo ležko. S zakonu iskala informacije. To se je motoriko, ji terapev^ dasta zgodi, da specialist, ki ga neugodne "posledice". Če se svojim odnosom je res lah- . , "poznalo" tudi pri njeni dia- naloge prav za to: Anja se- vidi deset minut, reče, da človek, ki ima bolnega otro- ko za zgled vsem drugim, pripadajo. V gnozi, Se bolj pa pri iskanju stavi pasje ovratnice, oblači mu nič "posebnega" ni. Če ka, ne znajde in dobesedno Pa ^e nekaj je. Na žalost se oblike zdravljenja, ki bi kužka, ga krtači... Na go- bi o tem istem otroku spre- ne študira zakonov, ne bo vsaka stvar, tudi bolezen, praski se Anji omogočila čimbolj ka- vomen področju vadi tako, govorila šola, asistent aii ne- prišel do pravic, ki mu po jemlje statistično. Več ko je , kovostno življenje. Imeii da kužkoma daje ukaze, itd. kdo, ki je z njim vsaj nekaj dogaja, da ^ma fsrečo. da se je 7a Anjo NaSa izkušnja je. da je Anja časa na dan. bi bik slika poželo zavzela dr. Renerjeva s prek psov na zelo prijeten polnoma drugačna. Anja inštitucijo "držati' z argu- zakonu pripadajo. V praski Hoaaia. Aa moraS viaWr» bolnikov Številčno, več podpore v družbi imajo. Ko se organizirajo, od sistema moraš vsako Pediatrične klinike, Njene način osvojiJa precej veščin, vsako leto oziroma na tri menti, da ti omogoči tisto, laže dobijo stvari, ki jim pri- . ^ . ,, sume, da gre za presnovno Če bi država tako terapijo fi» leta dobi odločbo o razvrstit- kar bi moralo biti samo po padajo. Ce pa si ti s svojo institucijo momjo, ki ni ozdravljiva in nančno podpirala m vanju vi, ki jo "sestavijo" strokov- sebi umevno. Pri tem je zelo diagnozo osamljen, pa se , ^^ pri kateri medicina lahko le vključila tudi še druge stro- njaki, s katerimi pa praktič- pomemben kontakt med moraš zelo boriti, da prideš držati Z lajša težave, je biopsija mi- kovnjake, na primer logo- no nima nobenega stika, fe starši in izmenjavanje izku- do stvari, ki ti jih zakonoda- šice potrdila. S amo iniciativ- pede, defektologe, fiziotera- edina v Sloveniji s tako dia« šenj. Ljudje, ki imajo bolne- ja omogoča. Pogrešam dru- argumenti, no sva poiskala še drugo pevte, bi se lahko terapija v gnozo in edina, ki o njenem ga otroka, pogosto upajo, da štvo, ki ne bi bilo specializi- mnerje, ki so ^ opravili v obliki, kot je sedaj, še bis- stanju dovolj ve, je njena jim bo sistem bolj "poma- rano za eno bolezen in v kada ti omogoči ZDA- Predlagali so vgradi- tveno nadgradila. Za otroke nevrologinja dr. Renerjeva, gal", pa jim ne. Prej naspro- terem bi se lahko srečevali tev posebnega sUinulatorja bi bilo to izjemno dragoce- ki pa v pioces razvrščanja Uio, Sam sem dobil obóitek, na primer starši otrok z raz- da je tak otrok stigmatiziran ličnimi diagnozami, vendar v štartu oziroma tisti hip, ko podobnimi bolezenskimi In kako se potem zgodba vidijo, da medicina ne more znaki, si izmenjavali izkuš- tisto, kar bi vagusnega živca, kar blaži no. Pa še nekaj je. Trajno sploh ni vključena." epileptične napade. Potem bolni otroci, ki obiskujejo moralo biti pa se je začel "boj", ki je trajal leto in pol. Če ne bi bila šole s prilagojenim programom, imajo zelo malo samo po sebi z možem tako vztrajna in možnosti, da bi v svojem Anja? razplete za otroka, kot je več pomagati.' nje \n se ne nazadnje skupaj odločna, bi bilo veliko vpra- prostem času nekaj počeli, "Konkreten primer je naji- borili za to, da bi našim Totem pa je odvisno od na izkušnja z razvojno am- hudo bolnim otrokom živ- umevno. sanje, ali in kdaj bi Anja sti- Zaradi svojih primaniklja tvoje vztrajnosti in sposo- bulanto, v kateri otroci po ljenje naredili čim lepše." i i6 GORENJSKI GLAS Četrtek, 14. avgusta 2008 ROJAKI Razgledi Tridesetega julija smo se spominjali iio. obletnice rojstva, 17. avgusta pa se spominjamo 20. obletnice smrti nakljanskega rojaka patra dr. Jakoba Žiberta, prvega Slovenca» ki je od leta 1948 do leta 1950 pripravljal in bral slovenske oddaje na vatikanskem radiu. Prv ovenski as Radia Vatikan Prve slovenske Damijan Janižič 1938 se je vrnil h Glasnilcu ren predlagal, da bi Radio ..............................................................................Srca Jezusovega, kjer je bil Vatikan začel predvajati od- Jakob Žibert se je rodil leta uspešen urednik, upravnik daje tudi v jezikih manjših 1898 na Govčevi kmetiji v in dopisnik. K sodelovanju je narodov, Dotlej jih je le v je- vasi Pivka pri Naklem. Bil je znal privabiti duhovnikç in zikih večjih, svetovno po- prvi otrok očeta Jožefa in laike. Med njimi arhitekta membnih narodov. Prve slo- mame Marije, rojene Strupi» jožeta Plečnika. Da bi priteg- venske oddaje Radia Vatikan po domaČe Jemejevčeve iz nil širši krog bralcev, je v so bile od leta 1948 do leta Čirč pri Kranju. V njuni dru- zbirki Glasnikova knjižnica 1950 na sporedu občasno in žini se je poieg {akoba rodilo začel izdajati knjige z duhov- so trajale petnajst minut. Za- še šest otrok: Janez (1900), no vsebino. V času vojne sta upane so bile patru Žibertu. Jožef (1902), Franc (1903), v njej izSli tudi dve njegovi Marija (1905)» Alojzija knjigi: Prvi petek, Dan spra-(1909) in Ludvik (1912). Vsebino oddaj je moral poiskati sam. Pri tem so mu ve in duhovne obnove, Ljub- pomagali nekateri duhovni« Jakob se je najprej šolal v Ijana 1943 in Apostoistvo ki, ki so službovali v Rimu. Naklem. Nato se je vpisal na molitve ali Zveza Srca Jezu- Ko je prišel Čas za oddajo, jo državno gimnazijo v Kranju, sovega, Ljubljana 1944. je pater Žibert v studiu tudi kjer je leta 1917 maturiral. Maja 1945 se je znašel prebral. Naslednje leto je vstopil v pred novim poglavjem živ- Pater Žibert je skupaj z - , ,. Ljubljarísko semenišče. Naj- ljenja. Pot ga je iz Ljubljane idejnim vodjem patiom An- OdClâlC 1x3013 prej je bil tri leta Škofijski bo- peljala v Celovec in nato v tonom Prešernom sodeloval goslovec» nato se je septem- Rim. Tam je v jezuitski ge- pri nastanku PapeŠfcega slo- Vatikan so bue bra 1921 odločil vstopiti v neralni hiši dobil delo ured- venskega zavoda Slovenik. Ijubijanski jezuitski novidat nika latinsko pisane revije z od, l6t3 1Ç)^Ô do Od leta 1924 do leta 1928 je naslovom Apostoistvo molit- bert je ^ačel misliti na vmi- Čas je mineval in pater Ži- Nakljanski rojak dr.jakob Žibert na jezuitski univerzi v Inns* ve. Kmalu po prihodu je bil tev v domovino. Leta 1969 dobju Življenja pa v bolniški primerne pobožnosti: posve- let3. 195® brucku na Tirolskem v Av- imenovan za Sana vatikan- se je vrnil v župnijo Ljublja- postelji. Toda tudi to obdobje titev družin Presvetemu striji Študiral filozofijo in te- ske komisije, ki je organizi- na Dravlje, ki so jo upravljali je prenašal izredno potrpež- Srcu Jezusovemu, pobož- Ijivo, vedno s sldenjenimi ro- nost prvih petkov, Marijino Umrl ie leta 1988, poko- kami in z rožnim vencem družbo za fante, družinsko na sporedu ologijo. 10. oktobra 1926 ga rala pastoralno delo med voj- jezuiti. je v duhovnika posvetil ljub- rumi beguna. Vsako leto je občasno in so Ijanski Skofdr. Anton Bona- obiskal taborišča, Ider so bili pan je v grobu jezuitskega prepletenimi prsti ter veikrat sveto iiro... Može in fante je ventuia legiič, Slovenci, in jim delil duhov- reda na ljubljanskih Žalah. celo s kančkom humorja, vodil k obhajilni mizi na trajale petnajst Po končanem študiju je no in gmotno pomoi. Po V otroštvu in mladosti so NavdušenioznanjevalecApo- prve nedelje v mesecu. postal urednik Glasnika Srca minut. Jezusovega, ki so ga izdajali njegovem posredovanju je bil marsikateremu fantu mu vedrat skorajda prižgali stolstva molitve je tako tedaj» Mnogim je bil voditelj v po-mrliško sveio. Toda z jeide- bolj kot kdaj prej uresničil po- globljeno duhovno življe- jezuiti. To delo je moral leta omogočen univerzitetni Štu- no gorenjsko voljo je prema- klic velikega mobvca. nje. Sredi grozot druge sve- Zaupane so 1932 prekiniti zaradi zadnje dij v težkih povojnih razme- gal težave in dočakal visoko ' Ti narediš kristjana, ti iz- tovne vojne je vlival ljudem bile patru redovniške preizkušnje v Sent Andražu na Koroškem starost. Leta 194S je jezuitski ge- klešeš bož}ega otroka, o bole- zaupanje v Boga, Po nje) pa Ko so mu moči začele pe- Čina! " (Prvi petek ..., stran je s karitativno dejavnostjo . in služb v Skopju, Dubrovni- neralni asistent za slovanske šati, je vedno p<^ostejeosta- 100) V apostolskem poklicu izpričal, da njegova vera ni ZlbertU, ku, SpUtu in Beogradu. Leta province pater Anton Preše- jalvsvoji sobi, v zadnjem ob- je vneto širil tedanjemu času bila prazna. Slon na muhi SEDMICA Makieta Smolnikar Gruzija, po domaČe (hcri po dji, komunistično in civtlično, Na severu te filigranske dr- imsnovani demokratičen svet z ti v rokavicah in paziti nastav- gruzijsko) Sakartvdo, jt tisoč- se pravi, revolucijo vrtnic pred žavice. W komaj nekaj več Evropsko zvezo iřv Združenimi ke. pri Čemer je klicaj kot ločilo letna politična tvorba ob sei^' petimi leti. Pred cvetličnimi do- kol tristo tisoč dui, od le§a ttekaj državami Amerike na čelu pa najstrožje prepovedan, !n Če rovzhodni obali Čmegfi morja, godkije v Gruziji i^adala popol- manj kot sedemindvajset tisoč se diplomatsko muza, kar me, kdo meni. da imajo Američa- Veroizpovedje v veànski katdi • m zmeda. Od leta 2003 si poli • i^'akov, se razprostira najveýa mimogrede, spominja na mu- ni, Id se i mc^o za vodilno sveto- iki "lasti", manjšina so bodisi tična gfimitura z demokratičrw driava na juetu z nekaj manj zanje in klečeplazenje tega iste- \mo velesilo, v odtxosu do Rusov pravoslavci bodisi muslimani, izvoljenim Mihailotn Sakašvili- kot sto triirx^ridesetimi milijorû ga sveta pred Hitlerjem, tudi proste roke, se prç^n^tQ moti, točn^e suniti. Vzgxiovini se je jem na čdu, ta vlada z geslom prebivalcev in dvakrat veýo voj- norcem polpretekle zgodovine. Tudi za Američane je bolje, če poUtičrui ureditev Gruzije spre- Moč je v enotnosti, prizadeva sko, kot ima Gruzija prebival- Resnica milo rečeno zbuja Ruse gledajo od spodaj nav- minjala od kraljevine prek tira- za: pnnč, vrnitev separatističnih cev: mati Rusija, z večnim ape- skrb. Mogoče ali celo lepo je biti zgor, le da v tem primeru ne nije do demokracije. Svetovno r^'pod oblast nUisija, in dru-znana oseb nost, ki je na svet gič: za vključitev v zvezo Nato, titom po okupaciji suverenih ruirodov s suverenimi politični- prijaidj z R usom, s Kremljem gre neposredno za gospodarske, je to očitno nemogoče: vsaj za temveč političt\e in vojaške m- p rijokala v tem južnokavka- kar jc v političnem življenju te mi tvorha mi in z oàtno priroje- tiste, ki ne plešýo tako, kot v terese. Je pa res, da za temi in- Skem koncu sveta, je Džugafwíi kavkaške državice še ena svoje- no vojc^ko-teroristično napadal- Kremlju god^o, ne. Povedano teresi ne stoji čisto nič drug^ Stalin, poznge prámenavan v mtna igra usode. (Pri tem mis- nos^o; najprije z voja^ silo drugače: z ruijtovodi in plino- kot samo denar, tegft pa Je na Josipa Visaijonoviča, edm od Hm na dgstvo, da se gruzijski in s kremeljsko krvoločrwstjo vodi ima Krtmdj m vrvici vso aktualni stopnji gospc^rskegfi treh norcev polpret^de zgodovi- vojaki z ramo ob ram i s slaven- zmasak rirala Čečene, zdaj gro- Evropo in gorje Franciji, Nem- razvoja in /često nam^jen ih ne {karje z ozirom na aktualne skimi v Iraku udinjajo ameri- zi in ustrahuje Gruzijce. čiji, Italiji, Veliki Britaniji, in vsiljenih) družbenih potreb politične dogodke svojevrstna Škim interesom, medtem pa so Vojaški napad ruske vojske Španiji, Avstňji in drugi druš- največ v etvergentih. /rt tu je \pa usode). V manj kot sto letih njihovo domovino napadli in na Cruzyo je primerljiv s slo- áni,čejim Kremelj zapre pipi- krog, ki ga vodi Rusija, 50 Gruzijci preživdi dve révolu- okupirali ruski vojaki.) nom, ki stopi na muko, tako co. Tor^, z Rusijo je treba d^- njen. Marieta Smolnikar bo na državnozborskih volitvah kandidirala za poslanko na listi SLS in SMS GORENJSKI GLAS četrtek, 14. avgusta 2008 EKONOMU A stefa n .zargi^g-tías. si 17 É poravnavi ne govorijo Elektro Gorenjska, glavni distributer električne energije na Gorenjskem, na vprašanje, ali bodo vrnili, po odločbi Urada za varstvo konkurence, preveč zaračunano električno energijo, ne i jo odgovoriti. bořtlan bogatai Kranj - Kot smo poročali v prejšnji števUld Gorenjskega glasa, je Urad za varstvo konkurence (UVK), vodi ga Jani Soršak> izdal odločbo, s katero petim elektrodis tributer-j em očita oviran je konkurence oziroma dogovor o zviševanju cen električne energije za gospodinjske odjemalce s 1. januarjem 2008. V Elektru Gorenjske, ki ga vodi Jože Knavs. 50 nam potrdili, âa je njihova pooblaščena odvetniška pisama pred tednom prejela odločbo. O nadaljnjih korakih ne želijo govoriti, saj bodo odločbo najprej podro- Urad za varstvo konkurence bo o morebitni globi distributerjem električne energije odločal bno analizirali in nato spreje- v prihodnjih dneh. Elektro Gorenjska bi lahko ostal brez milijona evrov oziroma skoraj U odločitev. "V tem trenutku sedemletnega dobička I / Poh»; comid kivùc ne želimo pojasnjevati ali kakorkoli špekulirati glede po- je od julija 2007 trg z elek- no porabo eleictrične energije na evrov, iz dejavnosti doba- sledic odločbe," pravijo v trično energijo povsem libe- ali jo poračunali pri prihod- ve električne energije gospo- Elektru Gorenjska. raliziran, zaradi česar smo njih izstavljenih računih, pa dinjstvom pa so bilance izka Prepričani so, da so v po- imeli prvič možnost vsaj de- čeprav UVK tega izrecno ne zale izgubo v višini dobrih stopku Urada za varstvo kon- loma korigirati nesorazmer- zahteva. Zato pa naj bi UVK v dveh milijonov evrov. "Vletu kurence verodostojno doka- je med nabavno in prodajno prihodnjih dneh določil globo, 2007 je čisti dobiček po ob- 2ćdi. dâ Y primeru januarske- ceno elektrike za gospodinj* ki lahko znaša do deset odstot- davátvi znašal i>385 milijona ga dviga cen električne ener- ske odjemalce, kjer se tako kov letnega prometa distribu- evrov. Za primerjavo: druž- gije ni šlo za kartelni dogo- poraba kot tudi nabavne terja. Tudi morebitne globe, ki be, kot je skupina GEN (v vor. "Kartelni dc^ovor razu- cene električne energije ne- bi lahko distributerje za nekaj njo spadajo NEK, SEL TEB, memo kot usklajen nastop, nehno povečujejo," so nam v let pahnila v rdeče številke, v GEN-I), so lani ustvarile več ki podjetjem dovoljuje odgovor na vprašanja zapisa-ustvarjanje ekstra dobičkov, li v Elektru Gorenjska. ektm Gorenjska niso želeli kot 34 milijonov evrov Čiste- komentirati. ga dobička, HSE pa skoraj mi pa na trgu gospodinjske- Zal pa nam niso odgovorili Rezultati poslovanja Elelc- 12,5 milijona evrov 6stega ga odjema kljub dvigu cen še navpraSanje,kisigadanesza- tra Gorenjske za leto zooy dobička," so lastne in tuje vedno poslujemo 2 izgubo. V stavlja mnogo Gorenjcev: ali so znani. Prihodki podjetja lanske rezultate predstavili v zvezi s tem naj dodamo, da bodo vrnili (preveč) zaračuna- so znašali dobrih 95,5 milijo- Elektru Gorenjska. Nafta klesti poslovanje Adrie Zaradi povišanja cene r^afte (za 200 odstotkov) bo Adria Airways zmanjšala število nedor^osnih letov, uvedli so dodatek na gorivo, racionalizirali preostale stroške ... Letos dobička najverjetneje ne bo. bořnan Bogataj Ljubljana - Tako kot večina svetovnih letalskih družb tudi Adria Airways letos doživlja ekstremno negativen vpliv stroška nafte na poslovanje. V prvih šestih mesecih so sicer ustvarili za 20 odstotkov oziroma 16 milijona evrov več prihodkov kot v enakem obdobju lani ter skoraj deset milijonov evrov oziroma za n odstotkov več, kot t \ • so načrtovali v letošnjem pla- Adria Airways bo letos za gorivo plačala devet milijonov nu poslovanja. Skupaj je evrov vei, kot so načrtovali./^ow^corwdKivi^ Adria v prvih Šestih mesedh nju dodatka na gorivo« kar pomeni, da so letos pristojbine za gorivo zvišali skupaj za 15 evrov na vozovnico. Na vprašanje, v kolikšni meri bo nafta vplivala na letošnje poslovanje Adrie Airways, odgovarjajo: "Po naši oceni, izdelani na podlagi šestmesečnega poslovanja, ter ocenjenem strošku nafte v mesecih do konca leta menimo, da ne bomo dosegli planiranega dobička po poslovnem načrtu. Po tej oceni bomo za gorivo plačali še štiri milijone evrov več, kot smo ustvarila prek 98 milijonov ali 5,5 milijona evrov več, kot bodo v Adrii Airways nedo- načrtovali." Kriza v letalski in- evrov prihodkov. smo predvideli v svojih pla- nosne linije zmanjšali, po dustriji vpliva tudi posredno. Z učinkovitim pritiskom nih. Čeprav smo za prvo pol- potrebi tudi ukinili. Med V Adrii se to kaže na zmanj- na stroške poslovanja (na letje letos previdno začrtali druge ukrepe za dosego začr- šanju naročil za vzdrževanje stroške goriva nimajo vpliva) 43-odstotno rast nafte, ki se tanega poslovnega izida pa v letal za tuje partnerje, tako da so stroški skupaj rasli počas- je za nas realno povečala za upravi Štejejo Še učinkovito bo uprava znova proučila po- 200 odstotkov v primerjavi z obvladovanje stroškov opera- trebo po gradnji tretj^a han-enakim obdobjem lani," je dvnega letenja, višje prihod- garja, za katerega ima pridob- prevoznik dosegel zastavlje- povedal Marjan Ravnikar, kç od planiranih ter ugodnej- Ijena vsa ustrezna dovoljenja. neje kot prihodki, zato je slovenski nacionalni letalski ne cilje. "Strošek nafte je v podpredsednik uprave. Šo zasedenost kabine. Sku- Nadaljnji uJaep bo tudi, ne prvih Šestih mesecih družbo Zaradi višjih stroškov na paj s partnerji v Star Alliance glede na rast, omejitev dodat- stal 34 odstotkov prihodkov račun vse višjih cen nafte se usklajujejo tudi pri uvaja- nega zaposlovanja. Brez razrešnice za minulo delo Večinski lastnik in uprava Jelovice ne želita, da bi prejšnji upravi in nadzorni svet dobili razrešnici. Bošiiak Bogatai Škofja Loka - Skupščini Jelovice, ki bo 28. avgusta, predsednik uprave Aleš Ekar in predsednik nadzornega sveta in prek EES Group večinski lastnik Jelovice Gregor Benčina predlagata, da prejšnji upravi z Nado Marijo Slovník in Branko Babič na čelu ter takratnemu prvemu nadzornemu svetu s pred- sednikom Bojanom Starmanom ne dajo razrešnice. Razlogov za njuno odloči- ^^^^ tev niso znane, jaj je bil Aleš Ekar zaradi dopusta nedo- delala korektno in v dobro segljiv, Gregor Benčina pa v podjetja. To vedo tudi zapo- tujini in je obljubil, da nám sleni, zato me zanima te še bo več o razlogih za takšen izbris tega črnega madela, ki predlog povedal tik pred so mi ga nadeli tik pred upo- skupščino, ko se vrne v Slo- kojitvijo." venijo. Bolj zgovorna sla bila Zakon o gospodarskih Starman in Slovníková. "Ma- družbah o razrešnicah pravi, teriala za skupščino nimam, da se skupščina hkrati z od- zato niti ne vem, kaj želijo, ločanjem o uporabi bilanč- Zame je Jelovica zaključena nega dobička odloča tudi o zgodba in me ne zanima razrešnid organom vodenja več, " pravi Bojan Starman, ki in nadzora. Zanimivo je, da se je lani tudi potegoval za bo jelovica prvič med delni- nakup škofjeloškega lesar- čarje razdelila dividende, skega velikana in zamenjal prejšnji upravi in nadzornik upravo Nade Marije Slovnik. pa naj ne bi dobili razrešnice Ta nam le povedala, da za dobro delo. Razrešnica si- (ne) podelitev razrešnice prav- cer pomeni» da lastniki potr- no formalno ne pomeni nič: dijo in odobrijo delo organov "Bolj pomembno je, ali je vodenja in nadzora, kljub pobilo prav, da so me razrešili deljeni razrešnid pa ti niso iz krivdnih razlogov, ki jih niso nikoli dokazali." Slovns- razbremenjeni odgovornosti. Če skupščina ne da raz- kova ima proti f elovid iz tega rešnice, se s tem ne šteje, da naslova še vedno odprto tož- je upravi ali nadzornikom izbo, dodaja pa: "Vem, da sem rekla nezaupnico. K ran) Tudi gospodarstveniki v Peking Druga od treh gospodarskih delegacij» ki bodo v času olimpijskih iger obiskale Kitajsko in iskale možnosti gospodarskega sodelovanja, je včeraj odpotovala. V času Iger bo v Pekingu potekal tudi projekt Slovenska hiša, ki so jo odprli z namenom celovite promocije Sloveniji kitajski in svetovni javnosti. V prvi delegaciji je več kot polovica podjetij iz turističnega gospodarstva, drugo vodi minister Andrej Vizjak, skupno pa se bo v Pekingu predstavilo 34 podjetij. Blagovna menjava med Slovenijo in Kitajsko vztrajno narašča in je iani znašala 407 milijonov evrov, ob upoštevanju menjave s Hongkongom in Macaom pa se poveča na skupno 445 milijonov evrov. Kljub relativno visoki rasti slovenskega izvoza se relativni primanjkljaj v medsebojni menjavi ohranja. Lani smo na Kitajsko izvozili za 61 milijonov evrov blaga in ga od tam uvozili za 346 milijonov. Na Kitajsko izvaža veČ kot dvesto slovenskih podjetij, od tam pa jih uvaža preko dva tisoč. Svoje poslovne enote ali proizvodne obrate je do sedaj odprlo okoli trideset slovenskih podjetij. B. B. prn/ošcite si sanjski dopust J ' •S A LON 04 28 00 777 « V f « v 4 i8 KMETIJSTVO c^eto .zaplo tn i g-gias. si GORENJSKI GLAS četrtek, 14. avgusta 2008 l) u a l) an a Predlagajo razrešitev Belingarjeve Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na ustanovni seji sklenil predlagati svetu 2bornice razrešitev sedanje direktorice zbornice Nataše Belingarîn Imenovanje Igorja HrovatřČa za vršilca dolžnosti direktorja. Svet zbornice, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev direktorja, bo o predlogu odlofal na seji predvidoma v začetku septembra. Člani upravnega odbora so se seznanili tudi z odpravljanjem škode po nedavnem neurju, pri tem pa so se zavzeli za čim hitrejše ukrepanje, za nadaljnjo širitev zavarovanja kmetijske pridelave in pnreje ter za vzpostavitev vzajemnih skladov. Ko so obravnavali spremembe skupne kmetijske politike In kmetij* skih plačil, so nasprotovali odpravi proizvodno vezanih plačil in mlečnih kvot ter podprli ukinitev obvezne prahe, ki bi omogočila pridelavo hrane na vseh kmetijskih zemljiščih. C Z. Nataša Bel i near Begunje Na Prevali delavnica o vodenju planšarije Enâ od zanimivih oblik turizma na podeželju je tudi planšar- stvo ra planinah. V preteklosti je zamiralo, razvoj pohodniŠ-tva ter Iskanje pristne domaČe hrane pa ga je marsikje spet oživilo. Prav zato je Ceríter za Irajnostni razvoj podeželja Kranj v okviru programa Podeželsko razvojno jedro pripravil na planini Prevala delavnico Kako voditi planšarijo. Plan- Šarlja se s svojo ponudbo Šteje med dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki se izvaja samo v času pašne sezone, t.običajno med junijem in septembrom. Ponudba je omejena na različne mlečne in mesne izdelke, domače pijače ter nekatere druge domače jedi, ki so pripravljene na planšariji. Nekaj o teh in drugih pogojih, ki sledijo pravilnikom s področja gostinstva ter dopolnilnih dejavnosti, je ob upoštevanju pO' sebncsti planšarij predstavil Uroš Brankovič Iz Centra. Kot sta povedala Pavla in Anton Avsenek, ki že petnajst let uspešno vodita planšarijo ra Prevali, so planšarji med sezono na nogah od /utra do večera. Za svoje delo potrebujejo znanje živinoreje, veterine, sirarstva, gozdarstva, turizma In gostinstva. Pomembno je, da so predani planint In živini, vsega drugega se lahko naučijo, sirarstva, na primer, na tečaju v Biotehniškem centru Naklo. Pavla seje ob prirojeni prijaznosti do obiskovalcev Izurila tudi za pripravo planšar- skih dobrot, ki jlK vsi hvalijo. U. B. Dobra in zdrava ZELENJAVA PmkUčni na^vsti za vriiâcanc Cena: 3.70 € Zđ rMroČnrke del smo na • # • Mlada kmetica leta 2008 Marija Grilc prihaja s kmetije Viženčar na Ambrožu pod Krvavcem. A Viženčarji kar tri četrtine leta preživijo na svoji planšariji ra Kriški planini, kjer smo Maričko, kot jo poznajo prijatelji, obiskali tudi mi. Simon Šubic Zakaj ste se odloČili sodelo* vati na izboru za mlado kmetico leta? "Prijavile so me punce iz aktiva kmečkih žena v Kranju, v katerega sem včlanje* na žc petnajst let. Ko sem izvedela, sem nekaj časa Še razmišljala, a sem na koncu privolila. Ne nazadnje je bila to priložnost za sklepanje novih poznanstev." Raj je bilo potrebno storiti za zmago ? "Prijavljenih nas je bilo sedemnajst žensk, na Hnal-nem tekmovanju v Šempetru pa jih je lahko sodelovalo le dvanajst, zato so najprej izvedli predizbor - in to v se- Viženčarji pred svojo planšarijo (z leve): hči Vesna, mati Marija, oČe Silvo in hČi Maja stavljanju puzzlov, kar je bilo za nas pravi šok NajhitrejSe noreja, ter planšarije pet kilo- ni imajo Viženčarji že vse od goste. Sledi priprava kosila, smo se potem uvrstile na metrov NiSje na Kriški plani- leta 1921 pastirsko kočo, ki ta čas lafako naredim tudi tekmovanje, kjer je bilo treba ni, kjer se ukvarjamo z do- pa se kakšnih dvajset let ni skuto, popoldne potem skr- pokazali precej teoretičnega polnilno dejavnostjo - turiz- več uporabljala, le živina se bimo za dnevne obiskovalce, znanja iz čebelarstva, hme- mom, apartmaji in pianšari- je vsako leto pasla na Krvav- zvečer pa pride na vrsto spet Ijarstva, o okolju in prostoru, jo. Imamo skupno 34,5 hek- eu. brez pastirja. Najprej sva molža in predelava mleka, botaniki... Na koncu je sledil tarja pašnikov, travnikov in začela s planšarijo, kasneje Največ dela je prav z mlečni- Se praktični preizkus spre- gozda. Večino časa, približno pa se je počasi začela razvija- mi izdelki. Nekaj mJeka raz- tnosti." devet mesecev na leto, preži- ti še turistična dejavnost. Si- delimo vikendaáem, iz ostavimo na planšariji. Na bneti- cer pa je bila v letih 1995/96 lega naredimo kislo mleko, Glede na to, da se ukvarjate ji smo le po koncu zimske se- prava umetnost registrirati skuto, sirove štruklje, kuha- z gorsko kmetijo in planša- zone in do junija, ko se sku- planšarijo, saj so nas hoteli mo tudi masovnik, ajdove njo, verjetno o hmeljarstvu paj z živino znova preselimo obravnavati enako kot prede-in čebelarstvu niste veliko na planino. Doma poleti lovalce mleka v dolini, ki vedeli... žgance ... Poleti na Krvavcu nabiramo in sušimo zdravil- ostanejolekonjiinpesterse- imajo tristo litrov mleka na na zelišča, nabiramo tudi "O tem prej nič nisem ve- veda moje rože, Id jih je po- dan, na planSariji pa je toliko gobe in jih vlagamo. Dvakrat dela, ikij ^e za povsem dru- ti'ebno tudi negovati, zato se mleka na tedeu. Prav tako v na teden gi'em v dolino lue- go področje kmetijstva, zato eden od nas vsak dan odpra- dolini mleko predelujejo 365 dit papirje, pa tudi zbistrit sem zadnji teden pred tek- vi na kmetijo opraviti najnuj- dni na leto, tukaj pa le tri me- glavo, si napolniti baterije za movanjem pridno prebirala nejša dela. Ko je na vrsti spra- sece. No, kasneje so predpise delo z ljudmi. To je včasih ustrezno literaturo. Ker čez vilo sena in otave, pa je ravno spremenili in so planSarije lahko zelo naporno. Delovni dan nisem imela Časa za uče- obratno - na planini opravi- začeli obravnavati drugače." dan pozimi pa se prične že nje, so bile zato noči nekoli- mo najnujnejše in planšarijo pred peto, kajti do desete ure ko kjaiže." Čez dan zapremo. Polovico Kako izgleda običajen dan je potrebro imeti že vse sku- travnikov imamo namreč v na planšariji? hano, da se smučarji lahko Opišite kmetijo pri Vižen« strmini in je treba vse delo "Pozimi je zagotovo veČ okrepčajo. Dan traja pozno v čarju. Če sem prav sezoa* opraviti ročno, tako da nam dela, ker je veliko smučarjev, noč, saj imamo pozimi ves njen, ste se nanjo primožill? tedaj priskočijo na pomoč a tudi poleti ga ne zmanjka, čas zasedene apartmaje in Sedaj je sicer že lažje, ker goste, ki si želijo naše do- "Tako je, na Krvavec sem tudi sorodniki in prijatelji." prižla s Pšate pri Cerkljah, z Mukove loneiije, Id jo velika Kdaj sta se z možem Sil- Šestnajstletna Maja in devet- nama pomagata tudi hčerki - mačnosti in pozornosti pozno v noč. Po Štirih mesecih živinorejska kmetija. Naša vom začela ukvarjati s plan- najstletna Vesna. Običajen zimske sezone si tako že kmetija Viženčar je sicer se- Šarstvom, kmečkim turiz- poletni dan na planšariji se močno Želim vrniti na kme- stavljera iz dveh delov: iz mom? začne zelo zgodaj zjutraj, ko tijo, kjer so naše kravice tako gorske ekološke kmetije na "Sedaj teče že Štirinajsto mož Silvo pomolze krave, zadovoljne, ko so site in na Ambrožu pod Krvavcem, leto, odkar sva se odločila za Nato jaz mleko predelam, suhem, da je to za mojo diišo kjer je glavna dejavnost živi- to dejavnost. Na KriŠld plani- naredim zajtrk za morebitne pravi balzam." naslednjih letih še več lubadarja CvFTO 21aplotnik darja 02. podlubnikov. "Po vodu za gozdove in dodajajo, dve petinimanj kotvprimer- ..............................................................................vsaki obsežnejši naravni da nevarnost za pretirano Ijivem lanskem obdobju. V Kamnik • Letošnja poletna ujmi, v kateri so poškodova- razmnožitev lubadarja pred- primerjavi z lanskim prvim neurja so v Sloveniji poško- ni pretežno iglasti gozdovi, stavljajo polomljene in izru- polletjem se je količina od dovala okoli 440 tisoč kubič« beležimo nekajletne namno- vane smreke, polomljeni vr- podlubnikov napadenega nih metrov gozdnega drevja, žitve podlubnikov. Tako lah- hovi, slabo izdelan gozdni drevja najbolj zmanjšala v predvsem v smrekovih goz- ko tudi v prihodnjih dveh ali red in les, ki ga lastoiki niso območnih enotah Ljubljana dovih na območju občin treh letih pričakujemo pove- olupili in odpeljali iz gozda. in Kočevje, najbolj pa se je Kamnik in Gornji Grad. čan obseg poškodb zaradi Po podatkih zavoda za goz» povečala v enoti Bled, kjer so Gozdna podrtija predstavlja podlubnikov na gozdnogo- dove so podlubniká letos "na» do začetka avgusta ugotovili ob ugodnem vremenu pravi "raj" za razmnožitev luba- spodarskih območjih Naza- padli" blizu 120 tisoč kubič- že 40 tisoč kubičnih metrov rje in Ljubljana." pravijo v za- nih metrov drevja, 'OTi PîiUA X90H\UÁ Gorenjski Glas Ttf Mi if SotúUetimů IM KRATKE NOVICE Rateče )utri Vaiki dan v Ratečah Ena od številnih prireditev, na kateri se obiskovalci lahko seznanijo z gorenjskimi običaji, narodnimi nošami in domačo obrtjo, bo tudi jutrišnji VaSkI dan v Rateiah. Prireditev se bo pričela ob 14.30 s promenadnim sprevodom godbe na pihala in nastopajočih v narodnih nošah, pevcev, citrark in drugih udeležencev prireditve izpod vaške lipe do vaškega trga na Gorici, kjer bodo nastopali. Medtem si bodo lahko obiskovalci ogledali stare običaje, razstavo ročnih del in ponudbo domaČih jedi, sladic in mlečnih izdelkov. Prireditev se bo ob 16.30 nadaljevala 2 veselico in plesom na vaškem trgu. Ob 14. uri pa uri bo Cornjesavski muzej )e- senice v Ratečah predstavil novo knjižico o Etnološki dediščini Rateč. V njej Irena Lačen BenediČiČ piše o muzejski zbirki in Kajžnkovi hiši, Elizabeta Gradnik o zgodovini in zanimivostih Rateč, Zdenka Torkar Tahir o rateški noši in njenih oblačilnih ko^ih ter Erika Kavalar o rateški kulinarikl In ohranjenih vaških običajih. Kot so sporočili iz Zgornje- savskega muzeja, bo na veliki Šmaren Kajžnkova hiŠa za obiskovalce odprta od u. do iS. ure. M. A. radio sora Gorenjski prijatelj Radio Sera d.0.0.. Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka, tel.; 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail; inio4^adio-3ora.si * GORAN*B^REGOV:iC \ OMESTAU 2Á SVATBE ï SABRANE ¥ M UUBL 'Il KIÍIžanke ^ ČETRTEK, 4, - /i V ob 21h ki rf; IťS •m i ^ f >1 ' Predprodaiaiwpnic: y - BIG BANG, PETROLmvisi, Ik . 4 4 20 GORENJSKA in/ofSfg-^s.si GORENJSKI GLAS četrtek, 14^ avgusta 2008 Sto wdfine slovenske pedjctj« ns Doh pnuAekw. • OAonUnà VL «If VIL stopr^ labrube eiefctncehiMČM aU cacunalrvil;e smer Nudfettown: • Odfovomo cMo v timu visoko usposobljeni inufifsdffnarTHh strokovnjakov« • Delo s cutting edje* tehralogfami (crnbcdded Bthcc ogbeel • SodeLovar^ na mednarodnih projâ:iîh, » Odliíne deto^me možnosti za osebno rast m r>a&ttne strokovno spopoCn^an^ « NafTajevsnje slede m 4devno uspesKst ri^i vifuoa 200S na e-nnlov Sohrm Lyw id, Kidro«^ sbilte» TthMJicKU a. looo UuMan» Prgave t KvQerçtpôofn spnjemamo do SttcdUiiOcoh^vr»-lyracxorr ali m Novi vodniki o naravi lotoÉíM Cena za posamezni vodnik: 19*90 € (za naročnike Gorenjskega glasa 20% popust) Cena za komplet: 79,80 € (za naročnike Gorenjskega glasa; 89,98 €} Gorenjski Glas f. vus bAA irrui ca // m Cll^ v 24. avgust 2008 « V šotoru, Begunje na (iorenjskem \ \ «t vi/À 4 à DAN MUOIH > ^PfiiaMu wlantmo pniêrtlii 21&2008 AVSENIKOV DAN ^ ^Htko »epo Je biti mtítíként INFO: i-M« <0)4 S33 34 OZ rftmétí^WMrěLwn, www4VMf«uofn 1 «n 3« e»tow«e I « « I MERKUR Casino Tivoli '•iflAi M VMfA «-./«Iři Gonr^Gte Prepovedali obratovanje Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je Tržni inšpektorat družbi Viro-tim, ki je astnica okrepčevalnice Lipa v Spodnjih Pirničah, izda! odločbo, s katero ji je prepovedal opravljanje gostinske dejavnosti. Mai A Bektoncelt špektoratu zapisali v obvesti- Obratovalni čas je na podlagi lu za javnost. Navajajo Še, da 'adbenega dovoljenja ome- Medvode • Potem ko je v če- so bile s strani tržnega in- jil na 22. uro, torej še za dve trtek z:večeT vrata odprla špektoria pri pregledu ugo- uri manj, kot je bilo v prvot- okrepčevalnica Villa Lipa v tovljene tudi nekatere druge no izdani odločbi. "V gradbe- Spodnjih Pirničah, jih je manjše nepravilnosti. "2ara- nem dovoljenju piše, da kmalu morala tudi zapreti, di ugotovljenih nepravilnosti okrepčevalnica Lipa lahko "Pri inšpekcijskem pregledu, je Tržni inšpektorat RepubE- obratuje le v dnevnem Času, ki ga je Tržni inšpektorat Re- ke Slovenije gospodarski torej do 22. ure," je pojasnil publike Slovenije opřavil iz družbi Viro-tim d-o.o. (njena Žagar. Lipa torej lahko svoje pristojnosti, je bilo ugo- zakonita zastopnica je Mile- tovljeno, da je Občina Medvo- na ZavaŠnik, op. p.) izdal od- obratuje ob četrldh. pelldh in sobotah od 18. do 22. ure. de izdala za okrepčevalnico ločbo, s katero ji je prepove- Kdaj bo odprla vrata, nam do lipa odločbo, v kateri je v prvi dal opravljanje gostinske de- zaključka redakcije ni uspelo točki dovolila obratovanje go- javnosti, ker nima potrjene- izvedeti. Andrejka Grlič, stínskega obrata do 24. ure (v ga rednega obratovalnega glavna tržna inšpektorica, je nasprotju 2 zahtevo vlagatelji- časa s strani pristojnega pojasnila, da v primeru, cedo23.ure),vdrugitočkipa organa lokalne skupnosti, da bo gostinski lokal Lipa je podaljšani obratovalni čas Uveden je tudi prekrškovni začel obratovati, bo gospo- od 24. ure dalje zavrnila. Od- postopek.'* so še zapisali. darski subjekt ob morebit- vetnik družbe se je zoper ce- Medtem je župan Medvod nem inšpekcijskem pregle- lotno odločbo pritožil, zaradi Stanislav Žagar o pritožbi du moral predložiti vsa česar redni obratovalni Čas s glede obratovalnega časa že potrebna dokazila, med strani lokalne skupnosti ni odločil. Kot pravi, je odgovor drugim tudi odločbo o obra« potrjen," so na Tržnem in- na pritožbo podpisal v petek, tovalnem Času. Krvavec Žegnanjska maša V nedeljo bo na Krvavcu potekala na/večja poletna prireditev • žegnanjska maša. ki je vsako leto darovana prvo nedeljo po velikem šmarnu. Maša bo ob lO. uri pri Plečnikovi kapeli Marije Snežne, po njej pa bodo v gostinskih objektih ob živi glasbi stregli domačo hrano. Sveto maáo bodo sicer v Plečnikovi kapeli na Krvavcu darovali tudi jutri ob 1$. uri. S. S. Lesce Letalski miting jutri se bo ob 10. uri na letališču v Lescah začel letalski miting malega letalstva in tekmovanje za jubilejni, dvajseti, alpski pokal letečih modelov. Pričakujejo 50 tekmovalcev iz petih držav z maketami pravih letal. Spretnosti pilotlranja bodo pokazali na modelih reaktivnih letal, motornih batnih letal, jadralnih akrobatskih letal In helikop* terjev. V hangarju v letalskem centru bo tudi razstava. D. Ž. Vrba Zaželi gradnjo kanalizacije Vrba*Breznica Ta teden so v občini Žirovnica začeli graditi kanalizacijski si' stem Brez nI ca-Vrba, stroji so najprej zakopali v Vrbi. "Brez- nlca bo dobila okoli Štiri kilometre nove Tekalne kanalizacije, Vrba pa 1,6 kilometra. Obstoječo kanalizacijo bomo v vseh naseljih uporabili za odvajanje meteorne vode s cest in javnih površin," je pojasnila Marija Lužnik z občine Žirovnica. Vrednost Investicije je ocenjena na 1,7 milijona evrov, od tega občina 923 tisoč evrov pričakuje od Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zaradi roka za pridobitev evropskih sredstev bi izvajalec OCPGrad Bled moral zaključiti delo že do 20. septembra, a je občina službo vfade za lokalno samoupravo in regionalno politiko zaprosila za podaljšanje roka. Ob gradnji kanalizacije bo potekala tudi obnova dela vodovoda, javne razsvetljave in cest. Spomladi bodo v sklopu Istega projekta zgradili Še povezovalni kanal Vrba-StU' denčke za povezavo na radovljiško čistilno napravo, A. H. á » GORENJSKI GLAS četrtek, 14. avgusta 2008 ZANIMIVOSTI f KAŽIPOT 21 Na nevesto čakal let "Z dobro voljo in potrpljenjem ni težko biti v zakonu šestdeset let," pravita bisernoporočenca TI ka in Franc Kacin. Suzana P. Kovačič Kranj • Sedmega avgusta 1948 sta se v kranjski Mestni hiái vzela Tilka in Franc Kacin» vendar je bilo pred šestdesetimi leti poročno slavje precej drugačno kot minulo soboto, ko sta slavila biserno poroko. "Letai948.TosobiJa prva leta po vojni, ko je primanjkovalo hrane. Tudi ohcet, ki smo jo imeli dcma v StražiŠču, je bila temu primerna, torej bolj skromna," se spominjata- Franc, rojen v Podjeiovem Brdu v Poljanski dolini, je svojo bodočo soprogo spoznal v njenem rodnem StražišČu. Njegova družina se je preselila v Stražišče, v isto hišo, v kateri je živela Fran- Od leve: Tilka in Franc Kacin s pričama^ hčerko Tatjano In nečakom Alešem cka. "Potem sem pa čakal, da bo dovol) stara za poroko," se nasmehne Franc. Ko sta se Petrom živijo skupaj pod isto streho. "Pravnuke pa še ča- kupili velik televizor (plaz- "Skozi šestdeset let zakona poročila, je imel on 31, ona pa kava," povesta. matsid), zakarsvavsemsku- se nabere veliko lepega in paj iz srca hvaležna. Imeli hudega, veliko smeha in 18 iet. Franc ie bil tedaj oficir Biserno poroko sta imela v smo šestinpetdeset povablje- joka, pa če to hočeš ali ne. v jugoslovanski vojsîd in bilo kranjski Mestni hiSi ob tri- nih gostov, slavje je potekalo Včasih bi objel ves svet, spet je obvezno soglasje vojske, da najsti uri, tako kot pri "prvi" v dvorani domače krajevne drugič od hudega ne moreš se lahko poroči z njo. Kar ne- poroki. Tilka je za poročni skupnosti. Bila je živa glasba, pogoltniti sline. Včasih mo- kajkrai sta se zaradi njegove šopek Izbrala bele gladiole, plesali smo. peli... S šopkom raž popustiti, včasih potrpeti, službe selila po nekdanji Ju- tako kot pred Šestdesetimi so naju razveselili tudi člani pa vendarle ugotoviš, da si goslaviji. Pravi dom pa sta si leti. "Slavje je bilo pa veliko Krajevne skupnosti StražiŠČe dal v dvoje veliko lepega sko- ustvarila v Stražišču, v zako- lepše kot pred šestdesetimi in člani Krajevne organizad- zi," pravi Tilka, Franck temu nu se jima je rodila hČiTatja- leti. Tokrat so naju lepo pre- je Zveze borcev za vrednote doda: "Z dobro voljo m po- na. S hčerko, zetom Zvone- senetili pevci iz Stražišča, NOB Stražišče," sta vidno trpljenjem ni težko biti v za- tom, vnukoma Borisom in svatje pa so nama za darilo ganjena Tilka in Franc. konu šestdeset let." Plaža na grajskem hribu Poletno dogajanje v Kamniku se je za dva tedna preselilo na Mali grad, kjer v okviru Kamfesta potekajo številne aktivnosti. Jasna Paladin Kamnik • Kamniški festival se bo letos v celoti, tako kot se je pred petimi leti tudi začel potekal na pobočju Malega gradu, ki so ga v ta namen uredili za številne prireditve. "Mali grad je gotovo ena glavnih kamniških zanimivosti, predvsem pa odlično okolje za poletne festivale, zato smo sem gor letos prestavili vse tri odre, Malo pa je k temu pripomogla tudi zaprta kavama in za promet odprta Sucna. Po nekaj sto- letjih se dogajanje vrača tudi ^^ festivalu z razgledom, kakor upravičeno rečejO Kamfestu • je poskrbljeno tudi za v stražni stolp, kjer bodo le- najmlajše In njihove starše, tos večerni oder, festivalska čitalnica in likovno razstaviš- stopno pot, lahko vložili še več Upamo da ix) prihodnje leto," Kamnik, JSKD Kamnik, Age- če. Osvetlili smo ga kot sve- denarja. je na novinarski konferenci ncijo za razvoj turizma in tilnik, da bo že na daleč opo- Občina Kamnik je za festi- pred začetkom festivala pove- podjetništva ter MC Kotlovni- zarjal na festival," je o letoš- val letos namenila trideset ti- dal župan Tone Smolnikar. ca. Na pobočju Malega gradu njih novostih festivala spre- soč evrov in poskrbela, da so Namen festivala, ki ie v si je tako mogoče že od 10. govoril programski vodja in vse prireditve, razen enega zadnjih letih postal ena bolj uie dopoldne izposoditi knji- predsednik organizatorjev - koncerta, brezplačne. "Festi- obiskanih prireditev v širši go in jo prebrati na pravi pla- Kultumega društva Priden val se je med Kamničani in okolici, saj ga dnevno obišče žl z ležalniki in senčniki, možic • Goran Zav^nik in si širšo okolico že zelo dobro tudi do dva tisoč ljudi, je že Najmlajšim so pripravili šte- zaželel, da bi se Čim hitreje prijel in res nam ni žal te po- od vsega začetka povezari vilne delavnice in branje rešile dolgoletne težave z nerešeno denacionalizacijo, saj stavke v proračunu. Vsako leto računamo tudi na obnovo bi tako v samo pobočje, pred- poti, a postopek denadonali-vsem pa v slabo urejeno do- zadje žal §e kar ni končan. kamniške kulturne in turi- pravljic, do večernih koncer-stične organizacije, zato so tov pa lahko tako domačini sodelovanj vabili Matično knjižnico kot turisti posedijo na številnih dodatnih klopeh. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 o Í6 1 fi'^niuoz popošn* pD (f itffltíř o vig 1-42-«, intetMb doli •42- m lANEZ ROZMAN S.P. > ROZMAN BUS. LANCOVO 91,4240 RADOVLjICA, TEL: 04/5315 PAX: 04/53 <>4 23© MADŽARSKE TOPLICE: 21.8.-24. 8., 1.9. - 7. 9.: PEyEáAC: 15. 9. - 22. 9., 22.9, - 29. 9,; KOPALNI IZLET fZOLA: i8.8., 25.8,; COU OTOK: 26.8. OBVÉSTILA o DÔCOÛK^H Ô61AVLJAMO v ŘUBŘIKI CtASOV Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Predmašni večer Bled - Krožek Berem - bereš - berímo skupaj letos že Šestič zapored vabi na PredŠmarnI večer, ki bo danes, v četrtek, 14. avgusta» ob 20. uri na Mlinem. Brali boste poezijo in prozo ustvarjalcev, ki jim je Bled vir ustvarjalnega navdiha. Ne pozabite tople obleke. V primeru slabega vremena bo prireditev preložena. Pozdrav jeseni lesenice • [z Mladinskega centra Jesenice obveščajo vse zainteresirane, da bo v ponedeljek, 18. avgusta, potekel rok za prijavo na natečaj. Vse glasbene skupine bodo nastopile na koncertu Pozdrav jeseni, ki bo 5. septembra na Trgu na Start Savi. igrajmo se v Rutah Gozd Martuljek - Mladinski odsek pri PD Gozd Martuljk in društvo Center za pomoč mladim Kranjska Gora vabita otroke od petega do petnajstega leta na igralni dan Igrajmo se v Rutah, ki bo v soboto, 30- avgusta, od 10. do 18. ure za Vomičem. Iz smeri Jesenic pred penzionom Špik zavijte levo in sledite smerokazom, iz smeri Kr. Gora pa za penzionom Špik zavijte desno fn sledite smerokazom. IZLEŤI Na Krn Kranj - Planinsko društvo Kranj in planinska sekcija Preddvor vabita svoje Člane v soboto, 23. avgusta, na planinski izlet na Krn, Odhod posebnega avtobusa bo iz Preddvora ob 6. uri in izpred Mercator centra na Primskovem ob 6.15, Izlet ie primeren za vse pohodnike, potrebna je primerna kondi- cija, hoje pri vzponu bo do 5 ur in pri spustu okoli 3 ure. Pri- jave in dodatne informacije: pisarna PO Kranj, tel. 236 78 50 ir\ Janez Planine, tel 040 260 930, do četrtka, 21. avgusta. Nova Štifta-Travna gora-Loški Potok Šenčur • Pohodniška sekcija Društva upokojencev Šenčur vabi v sredo, 20. avgusta, na pohod Nova Štifta-Dom na Travni gori-Lolki Potok. Odhod bo ob 6. uri z malim avtobusom Iz Šenčurja. Skupne hoje bo do 4 ure, Prijavite se do 37. julija zvečer po tel. št. 25 31 591. Špik Hude police Cozd Martuljek • Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi na nezahteven izlet na Špik Hude police (2420 m - Cima di Terrarossa). Zbor pohodnikov bo pred penzionom Šp Co^d Martuljku, odhod 31. avgusta ob 6.30. Lahke hoje bo ižno 5 ur, Prijave do petka, 29. avgusta, po tel.: 051/336 635 - Majda in 041/5S4 014 - Sara. Na Javorov vrh , Žirovnica • Društvo upokojencev Žirovnica vabi v torek, 19. avgusta, na planinski pohod na javorov vrh (1434 m), iz spodnje Kokre mimo doma Čemlenik. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaie Moste in bo ustavljal na vseh postajah do Rodin. Informacije in prijave do ponedeljka po tel.: 5801 469 ali GSM 031 /535 799, Drago Kajdiž. Na južno Češko Corenja vas • Društvo upokojencev za Poljansko dolino vabi upokojence na dvodnevni izlet na južno češko. Izlet bo v torek, 26., in v sredo, 27. avgusta. Prijave zbirajo poverjeniki do 20. avgusta. PREDAVANJA Proučevanje Sv. pisma Kranj • Društvo prijateljev Svetega vabi v soboto, 16. avgusta, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, Jezerska cesta 41, na proučevarije Sv. pisma z okvirno temo Zakaj nas je strah? Duhovno srečanje bo povezovala Marijana Odofčić. Vstop» nine ni. 22 KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g-glas.si g0ren)sk1 gus četrtek, 14. avgusta 2008 KONCERTI Glasbeni festival VOX LACI 200S jezersko • Na tretjem koncertu se bostâ s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi, predstavila Marko Kobai, bariton-ist • solist ijubljanske Opere in Tomaž Plahutnik, vodilni citrar na slovenskem glasbenem področju. Koncert bo v nedeljo, 17. avgusta, ob 16. uri v Kulturnem domu Korotan na jezerskem. RAZSTAVE Razstavljajo gluhi in naglušni umetniki Tržič • Odprtje skupinske likovne razstave Medobčinskega društva gluhih in naglušnih AURIS za Gorenjsko, Izpostava Tržič, bo v galeriji Atrij občine Tržič 21, avgusta ob i8, uri. Za popoln pregled si oglejte WWW.GORENJSKIGLAS.Sl/KAZiPOT OSMRTNICA / 94. Jetu starosti nas je zapustila naša diaga mama stara mama. matka, sestra in tetâ Angela Brezovar iz Starega Dvora Od nje se bomo posloviJi v soboto, í6. avgusta 2008. ob 17. uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. Žara bo v vežici na dan pogreba od ure dalje. Pogrebna maša bo ob 16. uri v cerkvi na Suhi. Žalujoti: hči Eb z družino, sio )anez, vnukinj« Tina, Mina in Polona z družinama, sestra Johanca. brat Gašper z družino, nečaki in nečakinje WWW.GORENISKIGLAS.SI Gorenjska 96 MHz RADIO Z A RADOVFDHE 1 ! Pisana Loka lic i TM i t * Hi ř ti' ✓ ftfii i domplan Ittnrtno, rwwrtčrtr»> tfMnMm n M»t. bWMttM 14 tUt 041/Ô47^4M www*domplan.si STANOVANJE PWOAMO Knnj, Vodovodni stolp, dvosobno v IL nadst.e izmere 61^29 m2, L izgr 1966, delno cbfiovljeno-kopilnica ir> okna ZOOA^ cena ic4*ooO|DO EUR, moSnost ^rsf litve juni) 12009* Kranjt šorlij v rrad str. 330.000,00 EUR. Knnfi ^riîjevo naselje, enosobno v II« nad;t., izmere 36,79 m2| L Izgr* 1971, potrebno obnove, «na 7S.ooo,oo EUR. Kranj, Zlato polje, v mansardi objek* ta novo zgrajeno dvosobno stanov»* nje ^ kabinet v izmeri $6,83 m2, L iz* grad. objekta 1953, I* izgradnj« stano* vanja2C^ CK na plin^ vsi prikijudii, ttaki laminate klim», c^a 97*000^00 EUR. Kranji Vodovodni stolp, trisobno v liLnadstr., izmere 73,80 m2, ilJzgr ^965, obnovljeno 2005, kopalnica, WC, centralna na plin^ vselitev po dogovoru, cena I30«000|00 Knnji Zlato polje, trisobno, visoko pritličje v izmeri ^6,82 mz, delno eb- novNenov etihaoooinzoo) niea in okna), I izgr* 19$1| CK, tele* kabe , t*lev„ oatkona ni» cena 114755.00 EUR (27,5 m(e SîT). Trňi^ mestno jedrOi 3 dvosobna stanovanja v trinadstropni hí$í, velikosti od 6\ ms • 83,00 m2, leto izgr. 1957, v c^oti prenovljena leta 2000 (tlaki, instalacije^ kopalnica, C K, telefon, dvigalo} balkona ni, cena ia90 EUR/mj Í309i 135/^0 SiT/mz) za msnjie stanov, in 1230 EUR {294757,20 SIT) za veije stanov,, vpisana v ZK, vsel j Kra takoj. HlS€ • PRODAMO Kranja $p, Besnica, visoko prill [£na, tlorisa 1ZO mz na parcelr velikosti $49 m2, CK na ol^, tel, garaža, dve parkirni mefti, son£na lega, hiSa je lepo vzdrževana, L^zgradi^Sr, cena 320.000,00 EUR» Križ«! Gorenjska^ enonadstropna * dvostanovanjska, tlorisa 75 m2 v vsa-k^ etaži na parceli velikosti 222 mz, I, izgr, 1936) popolnoma prenovljena od i. 2004^2006. CK na plin^ t«l,, vse instalacije v vsaki etažf ložené^ tri parkiriiča, cena 194.900,00 EUR. POSLOVNI PftOSTOR • oddamo v i^jcm Kranji StnBUůt pritličje v izmeri 110 mz, primerno za pisarne ali podobno mirno dejavnost, samostojni vhod, vi&ji st/opovi, zagotovljena tri parkirna mesta, I, Izgr. 1937^ delno obnovljeno I, z004, cena ^&o,oo EUR mese Planina II, v novem obj^u na Dl Tuga Vidmarja v podzemni garaže parkirno me$to, I izgr. 2007, cena 8.000,00 EUR. PARCELA • PRODAMO javomttiď Rovt nad jesemcami v iz* meri 739 mi^ na parceli dektrika in te^fon, sončna, dostop z glavne ceste, geodetsko odmerjena, celotna zazidijiva, 6 km od avtoceste, cena 4^.^0,00 EUR. Srvdnp vas v Bohii^ju v izmeri 929 mz, sončna lega. 2/3 parcele je bolj strme, od Sohinja je oddaljeno 5 km, cena 230,00 EUR/mz, gekko projekt nepremičnine eM 4000 Kranj i .si www.gektop#o)ekt* 04 2341 999 031 67 40 33 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mdíl: maliOQlâsl@g-glâs.si N4ále oglase sprejemamo: za objavo v pet«k • v sredo do 13.30 in za objavo v torek do potka do 14.001 Delka neorekinieno od 8.-19. me. ovni cas: o NEPREMIČNINE STANOVANJA ODDAV OPREMUENO sobo v Kr^ju oddam pnjaznemu Slovencu, 9 041/947- S&5 NAJAMEM NAJAMEM mâniée st&rKW}« v Sko^i Loki a[l okûTici, 0 031/62d^2 èûOèéss STANOVANJE PRODAMO Krwi Tomâ£ev8 3$. triso&no .diipteks.96.25 m2, V2/2.ň«J. novoffrsir^ 4K POPUST ob tskc^r^ (Mu 20% skon^. Cena: ia&.331,42 EUR invisttlor Sekko dom. dJ).o. let 031/M7 577 \ I 1 4 t i i STANOVANJE v Kramu la étírtcisnsho àruiirto, zaçotoviieno r«dno plačilo, o SOĎtU* DVO- AU TRISOBONO $lânovan|6 na Kokrvi DH Kranju, tr 040/698^86 BOOMie HliE HIŠO z Z9m(jišćem In gradbeno oarce- tov Pv>rdču, tr (MV626-154 aco»4» STANOVANJSKI DVOJČEK v Preddvoru, vselitev možna konec poletja 200&, 9 STANOVANJSKI DVOJČEK Virmase, ŠUofs L^. « 051/3S8-622 V PO DRECI pnxteffl vogradnjo, «051/383-822 no- eco&Me POSESTI PRODAM VIKEND parcelo na Dolenjskem, zidljivo. s številko, vel. 600 m2, šifra; SREČNE POČrTNlCE boos6«& KUPIM KMETIJSKO v Radovljici s àirâo okolico» a Qt^d9ipvar>l9, v POSLOVNI PROSTORI ODDAM POSLOVNI PROSTOR Kranj, Tavèar- jeva ul. 7, 3S m2. v prttllćju. tr 04/201-20-74, 041/205-192 AotLLa&< MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PlIODAM MOTORNA KOLESA PRODAM YAMAHA XJ 600 N, 1. 95, 61.000 km dobro ohranjen, ce< 13! 1.600,00 EUR, 9 041/803-233 SOÛMTt AVTODELIII 4 OPREMA KUPIM ZADNJA, leve vrata za Golf III karsvan. 9 031 /378-744 S00M3S TEHNIKA PRODAM TELEVIZOR Goren. le n èjvain sto] ViV nja. Begat, 9 04/25-91-316 taotto? STROJI IN ORODJA PRODAM STAR, šK^nl stroj Danka na nožni in električni pogon za 60 EUR, 9 04/574-38-99 S-muŽNICO Z9 ^ Ï, delovrta dol. 100 cm, frt okrasno plastiko 4x4 ta Lado Nřrt>,tř031/262-< }46 BOOM 14 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM SUHE tabjon de$ke. zaščitene proli črvu» deb. 16 mm, Sir. 100 mm, W 6005610 ZELO POCEN110 rabljenih smrekovih plohov Zâ zidôi^ ůóěf, ft û$1/367' 290 âoosu? KUPIM HRASTOVE DioNe, deb. 10 cm, no sube. tř 041/953-119 KURIVO PRODAM ORVA metrska ali razža^ana. mo^a dostava. 9 041/716-019 eoo&jr« BUKOVA drva, 55 EUR. 9 040/Ô9&- 919 tooinao BUKOVA. bm^ovaJnmeáanadrva, Jereb. 9 041 /758-956, 041 /330-39® fioosaaz BUKOVA in hrtova drva, Ber>edik. 9 04/514-14.76 600MM DRVA suha pO 35 EUR In vrtavkastr zgrablialrMk 260 cm, 9 051/202-229 LESNE brtkele za kut^âvo, ugodno, 9 04/533-15-48, 040/867-425 SUHA drva, bližina Škofje Loke, 9 04/51>20-5Sg, 031/536-785 soúsm^ SUROVINE KUPIM HLODOVINO, smreke.] tř041/442-t61 in suàice, ÉÛM211 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM ENO- ••• DVOSED, oo. mtzo, meo 4 4 stole, otr. poslftijico - vee a 4 ćoholede in butelko vi>a, 9 031/325-604 NOVO sedežno, usnjeno garnituro -dvo if\ trosed t«r fotelj ( ie zapakirano), v bet bSTii, 9 041 /924-049 GOSPODINJSKI ODKUP. PRODAJA, PRERS rabljenih APARATI vozr, gotovrnsko plactjo. Avto Kranj, d. o. 0.. Kranj, Savska 34. Kranj, 9 04/20-11-413, 041/707-145, 031 231-358 «005421 BMW 5231,1.96 ćme barv», klima, hh koli karamboliran, zelo lepo ohranjen, 9 041 /227-338 sooses? PRODAM ZAM RZOVAM O omaro s éetíml predeli. O 04/202-60-59 soosus TURIZEM AX CABAN 1.1 i, ugodno, zraven 9 040/834-563 93 registriran, še enega AX, NA KRKU oddam aparlma. 9 0690/12-905, 041/390-422 DAIHATSU Charade TS 1.0, I. 91 38 kW, reg. do 1/09, cena ugodna, 9 ODKUP . PRODAJA rabljenih voz uredimo prepis, konkurenčne cene, Mepax, d.o.o.. Planina S, Kranj, 9 041/773-772 aooiito TROGIR. Marina oddamo 4 apartmaje, 30 m od morja, klima, zar, TV, 9 00385/98/ai1-262, 00365/21/889-361 HOBI ŠKODA FeKcta 1.8 GLS 031/614-622 9 ZBIRAM in menjam EUR kovance, 9 031 /229-934 ŽIVALI IN RASTLINE Ml KDO PODARI kokeripdnjela ali mesanca s to pasmo ali zlsteça priria- šaica, Kratkodiaj(egâ, 9 040/7S6- 403 PRODAM PONIfooBZ«.« 031/71C^70SC6M VSAK DAN sveže rezano cvetje gladl- ol, prodam tudi svežo peso, Smolej, Lifze 22a, 9 041/789-608, 051/ PODARIM PSIČKO mdMf^ko, 9onj6 - labradore, 9 040/128-046 aoosaw MAJHNO, pisano mucko, je zdrava In čista, mama hiéna muca, 9 040/163-363 eooMt? KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM PREBIRALNJK za krompir (pajkelj), brez motona. ugodno, 9 031/563-070 600S44Í PREVOZNI bazen 300 I za mlako In stabilni bazen 100 I za mleko, 9 04/&^3-63& ŠTIftlTAKTNO, vrtno kosilnico, staro trj meseoe. 9 031/560-048 sooseu KUPIM BALIRKO za okrogle bele manjâo in manjši Iraktor. lahko v okvari, 9 031/604-918 IZKOPALNIK krompirja, lak. Po- TRAKTOft Ursus,« 051/639-777 MOSSÍA TRAKTOR IKfT 533 aii 539, 9 041/680664 800&S» PRIDELKI PRODAM 3000 L cvrčka v refuzi ali flaširano z vso doKumenfaoijo, O 031/206-674 6€BUL0 in 355 , 9 04/25-91- BOUOM OVES za krmo ati za sejanje. Prebđce-vo45. ® 031/247-805 RDEČO peso, paprfko, čebulo in pet ersil).« 041/517^51 VZREJNE ŽIVALI PMÙAM BIKOA simentak^a, « (>4/âS3-13-57 3 mesece, aooMS» ČB BIKCA, 9 031/235-116 SOOMM ČB TELIČKO, staro 10 dni, in bikca, 9 OVA ćb bikca, stara 10 dnt, in za krmo, w 041/673-867 Bûû&aûft DVA BIKCA simenta ca ce. stara tn mes^ DVA Č8 bikca, stara 10 dni, 9 041/942-015 DVA 06 bikca. 04/25-51-705 10 dni, 9 AÛOSSOb DVA ĆB bikca, stara po 10 dni. 9 031/670-645 sooesis JARKI CE rjave, grahaste, črne, itajer* ke, peteline in pjâcance za dopitanje. Hraée S, Smlednik, 9 01/3&-27-029 KOZE in kozličke. ir 031/631-531 NESNICE rjsiie, grafite, črne pred nesnosljo, cena 5 EUR/jarkica za brez-plačn o na dom. Vcee nesnlc Ti- tř OVCE JSP In ovna rT>esne pasme, 9 04/595-60.50 PRAélčE 100-120 kg, 9 040/607- Booseo TELtCO simentalko, brejo 6 mesecev, Lahovče 95, Cerklje, O 04/252-17- TELIČKO simentalko. težko 170 kg, primemo za rejo aJl zakol, 9 ZAJCE or)aikJ lisec, samice z mladiči ali posamezno. KUPIM BIKCA airT>enta]Cd 04/512-04-93 Starega 10 dni, 9 GORENJSKI GLAS četrtek, 14. avgusta 2008 MALI OGLASI I ZAHVALE infog-^5.si 23 OSTALO PRODAy CISTERNO Z3 vodo s Xovin»Kjm riem lOOO cena 50 EUR. tr 041 /352-392 GNEZDA za Kokoii nesnic« v reji. ť^aigolj Amon. Kropâ Sa. 4 C41 / 6 42'1 Ô4 eccâoefi ZAPOSLITVE (m/ž) DELO OOBI mlâjia upokorenkâ za DO- âO^avIJaniô gostinskih ocostorov» Taver> na ReKar, I^Kar Janaz s.p., Zasavska 13 , Kranj. O 04/2d-5&-e85 MCu^oa CMEVM BAR Kem, TcçC«^ Janks 9. C9l(ie â^jdontto ^ oseto a SSBZĎO V imi, za 4 o^vbchu. vh^ ^ « COSTILNA Pn Slavki v PodDreîjah 36. Iščeš delo? www.ms-kronj.si Naklo zaposli Kuhar)» aH kuharico. V 04/5SO&444. 041 /62-11.11 ««$575 HONORARNO zaposlim dekle za delo v strežbi. Kmećki tunzem Anica Pavirn 8.p.. š«murška Goni 23 a. Cerfdje. tr 04/2 5-2 2-063 t&CEMO âudonSo a đcto v stresi v cerv bu meata Kranja. Jua Rok s.p.. Reginćeva 4, Jdri Tramouž s.p.. C. Jandu Finž^aria 9. Jesânica. if 040/661' 6006431 deb > občasno pcfTxx; V strez- U zapoeirno teM'Srsiia. Moâr# 41. 9 CX3V302-a^ SOLSO REONO ali hcooramo zaposlim al naiskafla/ii» ^ kuhaiis v dn^imem Molu. Ktanc. ^Oanec 38. Komanda, « 041 /570^7 VRTNARJA za pfoOalo siimo. Vrtni center Gašperlin. Mosle 99, KoíTiwda, » 041/689-770, Loj- ZA DELO v str^i išćemo nalskarja. Benz. d.o.o., Glasrna ca^ta 43, Hdi^io. «00&576 ZA PRODAJO na sajmlh č^mo nova aodalavca. Inf. 16.8. ob 9. uii TPC Murgle. C. v Mestni log 55, LjuAiiiana. 9 040/163^06 Z/V>OSUM deKla - del. čas 6-13 in ISIS oz. po dogDwru; isćem dakle 18. umOaljeterOeKleafle^ ob viksodih, drugo po dogovonj, éípec MoniM S.D.. Vaiaaovo 56a. Ceiile, 9 040/3a0060 ZAP0S4JM0 prazno r l^minitatNrio da-Me za dalo v recepci v S^èkiess cervu ra 8)9du. Proânje poš^te na nsskTi/ Lines d.ûj>,, Betona« 2. KreN ZAPOSUM vozF««a C kal. za vožr^ po Slovonp, MtfKric OerkD s.p., Rac0uri< 4a. ŽelsnM, tr 041/650^94 ZAPOSLIMO voznka wxKQa vcziia a oprss^anie preMOW po SliMnif m Mif. pO^ Cfir»^ O« C E k«. 2 dalCMVn Uoišn^, HxMtf Rane s p.. Sagu^c. 041/665-146 ZA GORENJSKO pod^ iâôemo le- renskega korrdrcialista (n serviserja (vgradnja in manjava rezervnih delov na del. 8tn>jih). Tr^nkv^lder d.0.0.. L^ skoškcpva 9e. Ljubljana, tr 01/54-74- 352,040/573-409 9006W1 ZAPOSUM stn:^ ozirorna dâlâvca 2â brizganje piaslika in itudeo ta za pakiranje in tisk - resni, IRO-PLAST. d.0.0.. Glavna c. 42. Naklo. « 040/667-777 KV ŠIVILJO za àh/aJnie penia. enoiz-rrtensko dek), možnost redr>e zaposlitve. AJisa d.0.0., Žabnica 4; Žabnica. tr 04/231-44-00 ZAPOSUM slikoplesKana za pleskaraka da^ oz. ponioč fxi sfcopteďserskti deti. Ato^ Ćtei a.p.. aegoska 24. GcreofB V35. « 041/452-&40 KOZMETIČNI salon Studio Sonce v Kranju léce dakle s končano SŠ - smer kozmet^nl tehnik za delo v recapcilř kozmetičnega salona, pisne prošnje na Tag Kade. d.0.0., Hot$maže 55. 4205 Precfdi/of aH na a-poâto, tř sorv oaonce.com »ossii liĆEH KV KUHAR tsča honorarno dalo v pop. času ral, Rateča-Radovt^lca. 9 040/746-231, Rudi IŠČEM DELO kot lektor slovenskega jezika, tr 031/755^94 eooMN SEM ŠTUDENTKA, lii^m sezonsko dek> - Kakrèriokoli. okolica Kranja, iT 040/242-247 POSLOVNI STIKI FESST d.o.o^ Koroška c. 2, Kranj Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti 04/236-73^75 KREDITI D010 LET ZA VSE ZAP., TUDI ZA DOLOČEN ČAS. IN UPOKOJENCE do 50 % obremenitve, stare obvezr>ostI niso ovîra. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice: Prídérvid tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec & p., Mlin^ uL 22, Maribor, telefbn: STORITVE MUDIM ADAPTACUE. novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, faaade. kam-nste žkarpe, ureianje In tOkovanie dvo rieč, z naâ^ ali vadim matenalom, SGP Bytyai d.n.o., Stniževo 3a. Kranj, 041/222-741 «ooaMi ADAFTACUE. «oa gradM dela. rarv^ omete, taada, acfeçaacâja, tlakarar«e do- nšća, ogta)e, karrknle škarpe m diimike. khotemo. hlro In poseri, SGP Berú, Stn> ževo 7, Křzn. tr 041 /561-638 ASFALTIRAM, Qakiavwje óňPÉč. d> m potp, vsMét. pçriâg. nbrà£s. prâMi plošč, izd. be1oriskii-i in kanv)itih ikaip. AltMO &Co. d.n.o.. JelpâM 10, Kanv niv« 01/83^46-14,041/660-751 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter. s. p., SeničrK» 7, Križ©, tel,: 59-55-170. 041/733-709; žaluziie. roloji, rolete, lat-meine zaveae. plise za»^, kornamiki. markSe. wMv.aslenka.nat BELJEMJE notranjih pn^siorov, kftanjo sten In stropov, odsiranleuanie tapet, barvanje vseh vrst fasad, premazi c^. vrat in napuéčev, Pavec tvo s.p.. Podbrezie 179, N^, w\s vs «pu^i ťbjuk I ČISTIMO Stanovanje, niše, apartmaje, urejamo okolico h^, tikamo, pomoč starejšim osebam. Brun Maieia. Delavska 34, Mojstrana, « 040/751-796 OELAMO vsa zidarska dela. notranje omete in fasade 2 rtašim all vaáir^ mi- lerialom, Ar/anili, d.o,o., žabnioa 47, Žabnioa. tr 041/676-386 6CX)h4ts FLOftlJANI, d.0.0., C. na Brdo 41. Kranj izvaja vsa gradberta d^la od temeljev do strehe, adaplacife. ometi. ometi fasad. Kamnite ikarpo. tiakovd- njedvon^, 9 04^/557-671 BCOS?« GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas 13. Cerk^. izvaja od temetjev do stietie. notranji omett. vse vr^ fasad, kamnita ikan», adaptaciie, urwje m tlakovanje cMjrttó, It 041 /589^8 PREVZAMEM vsa gradbena dola z materialom ali brez, David Qjini s o., Žebljaraka pot 3, Kamnik, o 031/425-610,040/363456 ecosM« SLONOM zaključna dela: knauf, amh strong, spuèceni stropi, pœdel. stene, okna, vrata, stres, okna velux. oleskar^ ska in druga vzdrževalna dela, Slavko Maner1u, « 041/959-192 eoo^ir iftĆEH išCem delavca za na kmetiji. zaželenIzpitSkat..9 040/80<30-66 razno PROOAH IŠČEMO GOSPO za aiàôenle hiše ter varstvo In prevoze otrok, deko v okolici K/artja, poir^no lastno vozilo, zaželeno dolgoročno sodelovanja. 031/308-612 LOVSKO puáko. 041 /582-626 IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popravila starih, nudimo dimne obloga, dimne kape. Novak & Co. d.n.o.. Ljubljanska 8d, Oomž^e, V 031/422-S00 aocMftt? KVALITETNA pleskarska dela vam nudi Bizant Gorazd s.p., Brilof 9, 4000Kranj,ir 041/514-547 ZASEBNI STIKI 35.000 PO&REOOVANJ. 11,000 pCh znanstev v preteklem letu je karaK^rv stika ženitne posredovalnice Zaupanje za vse generacije. Ki posreduje po vsej Slo, « 03/57-26-319, 031/505-495,031/S36^7e sccoou PASJO uro, vel. 65x145 cm. z doia Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno Izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in dar za sv. maše. Še posebno se zahvaljujemo sestri julki, svakinji Jožid, dr. Branku Koširju in patronažnj sestri ge, MirJd Smid za vso skrb in pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku iji g. kaplanu, p^rebni službi Afcris, pevcem in trobentaču za lep pogrebni obred. Hvala Zvezi borcev Železniki in njeni predsednici ge. Ivanki Jelene Sušnik za poslovilni govor« Najlepša hvala vsem, ki ste nalo mamo imeli radi in jo spoštovali ter jo v času njene bolezni obiskovali in ji vlivali upanja. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poli. Žalujoči: hčerka Mira in sin Tone z družinama Železmki, Škofja Loka, ii. avgusta aooS ZAHVAIA V 87. letu nas je 5. avgusta 2008 zapustil nal dragi Jože Jakšič IZ Kranja Odšel si tiho, kot si znal tiho in požrtvovalno prenašati vse tegobe in gorje tega sveta, posebej pa Še zahrbtno bolezen, ki te je neusmiljeno napadla v tem letu. NE! Nisi odšel. Ostal boŠ v naših srcih, ostal boS v našem spominu, kot da živiš z nami, dragi oče, tast, dedi in pradedi. Hvala vsem sorodnikom, prijateijetn. sosedom, znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili ustno ali pisno sožaJje. Hvala g. Mitju in g. Toni-ju za lepo opravljeni pogrebni obred, zvonarjem, pevcem, osebju DEOS • doma starejših Cerknica, osebju odd. 600 bolnišnice Golnik in pogrebnikom iz Komunale Kranj. Vsem in vsakomur posebej Še enkrat prav lepa HVALA, Žalujoči 1 VSI niegovi Tam v daljavi, ne ve se. kam ptič leti, tam v nižavi, ne ve se, kam se spusti na skrivaj; tako v duSi lep trenutek zbcti (n ne vemo, kam. kje se zbudi še kedaj. Josip Mum Pretreseni sporočamo žalostno vest. da je umrla naša dolgoletna sodelavka in ravnateliica Srednje trgovsJce Šole Kranj » prof. Jožica Bavdek uni v. dipl. ekon. Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu- Sodelavci in dijaki Srednje trgovske šole Kranj ZAHVALA V $5. letu starosti nas je zapustUa naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in taŠČa Marija Jakopin Od nje smo se poslovili v petek, 8, avgusta žoo8, na kranjskem pokopališču. iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom In znancem za ustno in pisno izraženo sožaJje, za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebei se zahvaJiujemo celotnemu osebju Doma upokojencev Kranj za vso nego in pomoč. Hvala pogrebni službi JP Komunala, pevcem za zapete žaJostinke in trobentaču. Še enkrat iskrena hvala vsem. ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu Žalujoči vsi nieni i 24 info^g-^s.si GORENJSKI GLAS ietrlek, 14. avgusta 2008 Anketa Krivi so vsi po vrsti Simon Subic Če nam je dovoljeno pretiravati, potem se nam nad glavami podira predrag šentviški predor, pod nogami pa seseda viadukt TrifSka Bistrica. Kdo je kriv za takšne gradbene napake!' Milan Pejašinovi^, Kranj: "Krivi so vsi po malem. Kolikor sem seznanjen, vse krivde ne bi smeli naprtiti na pleča izvajalca. Težave s predorom me §e posebej jezijo, ker je njegova gradnja kar veliko stala." Franc Nagllč, Preddvor: "Nikomur ni verjeti, ko raz» lagajo, kdo da je kriv, še najmanj pa Ivanu Zidarju, ki bi se moral že zdavnaj upokojiti. Pri nas je pri takšnih projektih premalo odgovornosti na vseh straneh." 1 i Marija Cerv, Kranj: "Vse se začne pri vodstvu, delavec naredi le tisto, kar mu naročijo. Kot vedno, vsi krivdo valijo drug na druge-ga, vsi bi bili radi nedolžni. Predor je bil drag, pa vseeno je slabo narejen." Eva Studin, Tržič: "Nikomur ne verjamem, vsi so barabe. SCT gradi skoraj povsod, a nikoli ni nič krfv. Težave s predorom me jezijo. Omet bi lahko padel tudi name, saj sem se skozi predor peljala samo pol ure prej." Marija Mesec^ Kranj: 'Minister Radovan Žerjav je eden boljših prometr>ih ministrov in ni kriv za nastale težave, zato naj kar ostane. Kar se zadnje čase d^aja, ni dobro, krivda pa je verjetno raideljena med vse vpletene," Kranjčan Jože janc je pastir v Pašni skupnosti pod Poreznom. Skrbi za 105 glav živine. Sutana P. Kovačič Porezen • Kranjčan Jože fanc je 27. maja prišel za pastirja v pastirsko kočo pod Poreznom. Pravi, da ga ljubezen do narave, živali in « mir ženejo v osrčje gora. Pr- vičieiel za pastir)!, ia to ravno j)od Porezen, leta 2001. koi^je upokoji!.. Letos ima na 105 krav» bikov, konj, v tej druščini živali je tudi osliček Gust). Pašna skupnost Porezen je kar velika, obsega približno 110 hckta- » é t-.. /Sf s rov in pastir lože, čeprav ima |oie Janc s $oprogo Ido F^to: uk* kw^^c umetni kolk, prehodi tudi po deset kilometrov na dan. Če ostane še kaj časa, dolbe trov visokim Poreznom, J ože fanc mestnega vrveža "Prvo delo, )d se začne z dne- sklede iz korenin dreves» ki Jože in soproga Ida oT^isko- na planini ne pogreša. Že vom, je štetje živine. Preve- jihnajdevgozdu^izdelujero- valcem pripravita tudi kaj kot otrok je veliko Časa preži-rim tudi, ali imajo dovolj govile za podstavke rož, ptič- okusnega. "Pri nas se dobijo vel v naravi. Na planini bo vode, ali so poškodovale je knniinice, božične hiške i kislo mleko, žgand, masov- ostal do sredine septembra, kakšno ogrado, kar je potem "Absolutno prednost pred nek, zelo rada postreževa ko bodo živino spravili v do- treba popraviti. Čez dan ia- vsem pa imajo živali, zato tudi s čajem, Letos je bila flo- lino. In kot pravi, vsako leto gam, urejam okolico okrog sem tudi tukaj," pove Jože. ra zelo radodarna z rožami znova upa, da bo spomladi koče, zvečer še enkrat prešte- Pastirska koča leži dobrih za čaj, posušila sva jih za ve- dovolj zdrav, da bo spet odšel jem živali," pravi pastir Jože. tristo metrov pod 1630 me- liko vrečo," pravi Ida Janc. nazaj v planinski raj. Oavča V nedeljo Dan teríc Ta konec tedna bo na kmetiji Pr' Vrhovcu v DavČi tradicionalni Dan teric, ki ga pripravlja turistično društvo. V soboto ob 20. uri bo nastopila skupina Mambo kings, še bolj pester program pa načrtujejo v nedeljo popoldne. Ob 14. uri je predviden kulturni program ter prikaz starih običajev in navadf povezanih s predelavo lanu, ob 16. uri pa bo sledil zabavni program z ansamblom Mladi Doienjci. A. H. Mevkuž Obnavljali bodo vodovod V Gorjah se pripravljajo na obnovo vodovodnega omrežja v vasi Mevkuž. "Investicija znaŠa okoli 120 tisoČ evrov, obnovili pa bodo tako vodovodno omrežje kot hišne priključke, meteorno kanalizacijo, potrebna pa bo tudi rekonstrukcija dela cestišča. Za izvajalca je bilo na javnem razpisu izbrano Cestno podjetje Kranj," je povedal župan Gonj p«t«rTorkar in dodal, da na) bi obnovo začeli že konec meseca. V. S. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko V četrtek bo Se delno jasno. V petek od zahoda pooblačitve In nevihte ter obilne padavine. Do sobote zjutraj bo dež ponehal, Čez dan se bo postopno razjasnilo. Nekoliko hladneje bo. V nedeljo bo prevladovalo sončno vreme. Asencita fiS sa ekoJ^« , U/ađ i» MctMtíMit« CETRTÊK PETEK 9 f 9 « É 16/26^C 1 18/22^C SOBOTA 12/21 Zagreb o 29/161: o R«kA az/wc VoLČjk PcrroK Razstava dallj v Arboretumu V Arboretumu Volčji Potok, ki so ga po nedavni ujmi že očistili, je do konca avgusta na ogled tradicionalna poletna razstava pisanih dalij. Te južnoameriške rože, ki so tudi v Arboretumu najlepše prav v drugi polovici poletja, so zasa-ene po vsem parku. Poleg pisanih dallj, ki bodo cvetele vse do oktobra, bodo do konca poletja na ogled tudi še razstave orhidej in tropskih metuljev, korit z balkonskim cvetjem in moderno oblikovanih gredic z enoietnicarri. J. P. Pisane dalije bodo cvetele vse do konca poletja. Kranjska Gora Stavkali bodo tudi Hitoví delavci v Kranjski Gori Sindikata Vrba in Neodvisnost KNSS sta za jutri, 15. avgusta, to je na dan. ko slovenske igralnice obiSče največ italijanskih turistov, napovedala stavko svojih delavcev v Hitovih igralnicah. Tem so pred kratkim kot posledico slabih poslovnih rezultatov družbe znižali plače. Če stavka bo. ji bodo pridružili tudi delavci v igralnici v Kranjski Gori, kjer je zdaj 165 redno zaposlenih, Uprava Hita sicer meni, da raven socialne varnosti v družbi ne upravičuje radikalnih ukrepov, kakršna je stavka. M. A. Mladoporočenci Na Bledu sta se 8. avgusta poročila Uroš Peternel in Tadeja Rozman, 9. avgusta pa Igor Albin Breskvar in Ankica japelj, Davor Čeh in Tinkara Avsec, Robert Laiič in Alenka BraČek. Na Brdu pri Kranju sta se 9. avgusta poročila Duncan Martin johnson in Ranja Eíhefian, v Bistrici pri Tržiča pa Brigita Crilj in Tomaž Pov$e ter Mojca Razinger in Dušan Levstik. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. í^nADiO KRANJ d.o.o>. S^laf^eva ul. KRANJ reiÇFÔN? (04) aBi-2220 «9MK0IM <04) 264-2221 (04) 2022-222 pmi^ Í0S1) dOd'SOSMtooewuw faxi (04) 281-(CM> 281- noMicu» I e ou^ r*dlekrfl nH^TMll (v>4tranj^l www.radio-kranj.si