....................... bfoed daily «"»P* Sundaya and Holiday». PRO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradiillkl in npramlUd proatoiit 1687 8. Lawndal© Ava. Offtoa of Publication: M67 South LawndaU Ava. Talapboaa, RoekwaU 4904 ETO-YEAR XXIX. Cana liata Ja $6.00 mttor January 1«. IMS. at Um poat-offto« tk« AM vju Amba Aradan na severni tont i in prisilil« abesinsko ar- ad«. KO,000 mož na umik. V o-N>vi, ki je trajala šest dni, so talijani zasedli nov teritorij >v Wgu 300 kvadratnih milj, mi !at»n m se nahajajo štiri večja i»'*ta in okrog 36 malih vasi. 'besin«»|(j armadi, ki se je mora- 1 umakniti, je poveljeval ras udugheti», aliesinski vojni mi-Siter. N "fenzivi je sodelovalo šest alijaimkih divizij, okrog 65,000 v" Iwvalt je vroče bitke, toda '-ml,,. ;«. niso ugotovljene. Ita-J«"« < odi jo, da ho v tej bitki '•Kubili :»''u»vi."najL iga naro<*"; - ^(> konvencijo, ki bo začrtala -i oljne sankcije proti fa.|kampanjske smern.eo in postav - la kandidate. Pečala se bo tudi z vprašanjem glede ustanovitve državne farmarsko - delavske stranke. Slednje vprašanje bo na dnevnem redu tudi na konferencah ostalih dveh skupin. Na svojo konferenco bo čikaška delavska stranka skušala pritegniti čim več unij širom države. Od tega unijskega gibanja za neodvisno politično akcijo je sploh največ odvisno, če bo in kdaj bo prišlo do ustanovitve delavske stranke. V krogih Čikašjce delavsk? stranke prevladuje sentiment, da se naj ustanovi nova delavska ali farmarsko - delavska stranka le tedaj, kadar bo v gibanju pripravljenih sodelovati dovolj krajevnih in centralnih unij. S tem se strinjajo tudi socialisti, ki kooperirajo s čikaftko delavsko stranko. Peorijska konferenca bo pokazala, kakšen bo odziv za neodvisno politično akcijo s strani organiziranega delavstva. Ce že ne bo rezultirala v organiziranju far-marakft-delflvske stranke, bo vsekakor ustanovila državno zvezo za poznejše formiranje nove stranke. Sporna točka med pristaši nove politične orientacije je namreč Rooseveltova kandidatura, za katero je tudi progresivnih unljskih krogih precej sentimenta. | Socialisti in drugi levičarski elementi bi v taki stranki, ki bi podpirala Roosevelta, seveda ne hoteli sodelovati. In brez t*h elementov je v danih razmerah vsaka nova stranka nemogoča in bi bila brez prave orientacije. Peorijaka zborovanja vseh teh skupin bodo najbrž prinesla le tesnejšo politično zvezo, ki naj bi ustanovila novo strariko pri-hodnje leto. V tem slučaju bodo aocialisti v prihodnji kampanji nastopili samostojno. Domače vesti Rojak pogorel Ely, Minn. — Pred nekaj dnevi je izbruhnil ogenj v stanovanju rojaka Franka Hrena in mu uničil zgornje sobe. Skoda znaša okrog tisoč dolarjev. Gasilci, ki so morali gasiti v silnem mrazu 30 stopinj pod ničlo, so le o-mejili požar, da ni vsa hiša zgo-rela. i •' t i { 1 Prisiljena poroka Cleveland. — Frank Komidar je prejel žalostno vest, da je v Ljubljani umrl njegov bratce Komidar, star 54 let in rojen v Nadlesku pri Ložu. Pokojnik je bil dolgo let v Clevelandu in svo-ječasno je imel gostilno v 02. ul. Bil je do zadnjega samec, toda, ko je bil že bolan in napol v nezavesti, so ga prisilili, da se je poročil v postelji tri dni pred smrtjo. O veljavnosti te poroke bo vsekakor imela sodnija v starem kraju zadnjo besedo. V A meri k i zapušča brata in sestro. Se eden grob v starem kraju Waukegan, III. — Anton Cajnar je prejel žalostno vest, da je v Pustem polj u pri RaČici v gornji Savinjski dolini umrla nje gova mati Frančiška Cajnar v starosti 7$ let. V Waukeganu zapušča sina, v Milwaukeeju več sorodnikov in v starem kraju sina in hčer. ■ a Francosko-ruski Velike diplpmatične aktivnosti v Varšavi lauptmann je dobil novega advokata nt/m, S. J. — Bruno R 1»'marin je najel novega ad-r» Samuela S. I,eibowitza s' * > orka, znanega žago-""ittfthorskih zamorcev. W|t* j* zadnje dni te dva-"'fif«-rir»| * fia ipimannom ' ° i '"•lici, t'ida v javno«t ni dal nič, rekel t» je *e pred prvim sestankom, da «prejme obrambo k pod pogojem, če dobi kakšna nova dokazila. Tri-desetdnevna odgodltev Haupt-mannove elektrokurlje Je potekla in zdaj bo moral govemer Hoffman dovoliti ponovno odgodltev aH r« pustiti sodišču, da določi nov datum ta ekaekucijo. V aršava, 17. febr. — Poročila iz Pariza, da bo francoska zbor nica ratificirala francosko-so-vjetski pakt vzajemne vojaške pomoči, so alarmirala poljsko vlado. Po izjavi visokega poljskega uradnika bo Poljska po stala žrtev te francosko-sovjet ske zveze. Njena politika, ki je stroga nevtralnost med Nemčijo in Sovjetsko unijo, bo onemogočena, če bo francoaka zbornica ratificirala pakt. Moskva je že večkrat obdolžila Poljsko, da hoče s pomočjo Nemčije okupirati Ukrajino Poljske proteste, v katerih je varšavska vlada naglašala, da je z obema, z Nemčijo in Rusijo, sklenila nenapadaln« pogodb», >« Moskva dosledno ignorirala. V zadnjem protestu j« Poljska obdolžila Maksima Litvinova, sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, da snuje enotno fronto proti Nemčiji nji v škodo. Poljska sedaj n? ve, kam bi se obrnila. Vprašanje je, ali naj se pridružiti Franciji In Rusiji, ki sta skovali zvezo proti Berlinu, ali naj se postavi odločno na stran Nemčije. Pretekli teden je Josef Lipuki, poljski poslanik v Berlinu, obiskal zunanjega ministra Becka v Varšavi, toda časopis)* ni smelo objaviti niti črke o tem obisku. Hans Frank, nemški justlčni minister, «e je tudi cglasil y Var-Aavi in konft rlral z Beckun, toda detajli razgovorov ni*o bili objavljeni. __ Japonska zavrgla pogoj* šovjetov Tokio, 17. febr,—Napeti ja-ponsko-aovjettki od noš* ji m se še bolj napeli, ko ae je dane« Izvedelo, da je japonska vlada odklonila aovjetako formulo za po-ravnanj«* rnandiut'*kn ruskih obmejnih sporov, »ovjetska vlada Je predlagala v ta namen metano komialjo. v kateri naj bodo tudi nevtralni opazovalci, Japonci pa ne marajo nevtraJcev ¡ pri reše\anju. Filene se postavil na čelo nakupne zadruge Boston.—Bogati bostonski trgovec Edward A. Filene in bela vrana med kapitalisti, se je postavi) na Čelo novi nakupni zadrugi pod imenom Consumers Distributing Corp. Poleg njega so v direktoriju j£mes VVarbase, predsednik Ameriške zadružne lige, H. Cowden, predsednik Kon-zumske zadružne sveže v Kansas Cityju, Mo., In M. Lincoln, tajnik Ohio Farm Bureau federacije. Korporacija ima milijon kapitala. V teku desetih let jo bodo lahko prevzele zadružne trgovine, katerim bo služila. Kot pravi Filene, njeh predsednik, bo vršila rasiiéne funkcije. Poleg tega, da bo slutila kot centralna nakupna zadruga, bo zadru* gam nudila tudi ekspertno pomoč pri vodstvu trgovin in or ganizacij ter vodil* gospodarske raziskave. Iz Filenove izjave je razvidno, da bo ta organizacija skuàala tudi razviti sistem zadružnih de-partmentnih trgovin širom dežele, kar bi po njegovem mnenju zelo pocenilo blago In vplivalo na stabiliziranje bisnisa. Njemu gre že dalj časa na žive« potratno*t kapitalističnega distribucijskega sistema. "Ce odpravimo Velikansko po-tratnost tradicionalne trgovine, bi lahko prodajali blago po tako nizkih cenah, da bi se ogromno zvišala kupna sila slehernega od jemalca," pravi j?!lene. Veliki boMérwki jes dokončan v Nevadi Boulder City, Nev. — Boul-derski jez, največja ameriška zgradba za Panamskim prekopom, bo dokončan ta mesec in 1. marca ga federalna vlada vzame v svoje roke. Ogromni jez, ki je stal 52 milijonov dolarjev, je bil zgrajen dve leti prej kot se glasi pogodba. Graditi so ga začeli v aprilu 1031 in pogodba je določala, da mora biti zgrajen v sedmih letih. Jez Je ustvaril umetno jezero, katero obsega čez 30 milijonov akrskih čevljev kapacitete in nabrana voda v tem Jezeru iz reke Colorado bo lahko namakala dva milijona akrov svet. Obenem bo pa tamkaj vodna sila za proizvajanje električnega toka, s katerim bo vlada lahko pokrila vse stroške zgradbe in obratovanja. KDO JE ZMAGAL PRI ŠPANSKIH MITVAH? Levičarji in desničarji si lastijo veliko zmago DVA BLOKA V KON-FLIKTU Madrid, 17. febr. — Natančen izid včerajšnjih volitev poslancev za novi španski parlament še ni znan in oba glavna bloka, desničarji in levičarji, si lastita zmago. To so bile prve splošne volitve v Španiji od leta 1988. Desničarski blok, čigar vodja je katoliški fašist Jose Maria Gil Robles, je sprva poročal, da je bilo isvoljenih 260 poslancev tega bloka in opozocLji je ostalo 187 mandatov. Vseh poslancev v zbornici je 473. Danes zjutraj so pa voditelji levičarskega bloka naznanili veliko zmago svojih kandidatov v aitalonijj, Asturiji in v provin-1 h južne ftpanije. Tudl-v Madridu in drugod so levičarji prejeli toliko glasov, da jim ne manjka dosti do zmage; v mnogih distriktih sta si oba bloka tako blizu, da nima noben kandidat 40'. glasov kolikor je potrebno za izvolitev po španskem volil-tem zakonu:' — Povsod, kjer kandidatje niso prejeli določenega odstotka glasov, se bodo vršile o*je volitve 1. marca. % Največji poraz na volišču ja dožival Alejandro Lerroux, biv ši zunanji minister In vodja kon servativnih liberalcev, čigar poli tlčni pristMI so bili zapleten! v znani igralski škandal. V bloku desničarjev so sdrute ni monarhisti, klerikalci In resk-cionarni republikanci. Glavna Z»> hteva tega bloka je, da katoliška cerkev dobi nazaj svoje stare privilegije, toda gospodarskegs programa za rešitev neštetih in nujnih ekonomskih problemov nima. — V bloku levičarjev «o ps združene vse socialistične In komunistične stranke, dalje «indi kalisti in razni radlkslno-libera ni c4?menti. Ta blok ima obširen in močen ekonomsko-socialn program, njegova glavna za h te va pa je ohranitev demokrstlč ne republike. Sest osel) Je bilo ubitih In nekoliko več ranjenih na voliln dan. Kljub temu so volitve potekle veliko bolj mirno kakor je b lo pričakovati zaradi silno razpa-I jenih strasti mod pristaši obeh «£}£viitti blokov. tevizija delavskih zakonov v Mehiki Predsednik Cardenas posreduje v sporih Mexico City, 17. febr. — Predr sednik Lazuro Cardenas bo priporočil kongresu, ki se danes •nide na svojem zasedanju, revizijo delavskih zakonov, ki jredviduje nove ugodnosti mehi-kkemu delavstvu. Cardenas bo priporočil kongresu sprejetje načrta, ki dolo-< a, da morajo delavci, ki delajo est dni v tednu, prejemati plačo sa sedem dni. Ugledi kažejo, da bo kongres odobril (Cardenasov načrt. j Predsednik je o/ebno posegel v delavske spore, ki so iszvali nemire v raznih krajih dežele. Priteklo soboto se je mudil v Mon-¡freyju, kjer je končal itve stav-' ki v prilog delavcem. Sedaj na^ merava iti v KI Mante» v drtavo Tamaulipas, kjer so delavci za-pretili s stavko. V okolišu KI Manta so velike sladkorne plan-:aže, lastnina bivšega predsednika Callesa. Ta je odklonil zahteve, ki so mu Jih predloilll delavci, nakar so zapretill s stavko. V Tamplcii, Vera Cruzu In nekaterih drugih mehiških prista-niščnih mestih so zastavkali u-čl tel j i, ker so Jim avtoritete od-klonile izplačati zaostale plače. Protestni pohod učiteljev iz To luce v mehiški kapltol je bil v zadnjem momentu preklican, toda možnost stavke nI izključe na. Poročilo iz Jalape v drŽav Vera Cruz se glasi, da je "bilo šest "belogardistov" in dva vo Jaka ubitih in vsliko število ra njenih v bitki v bližini Misant Is. "Belogardisti" tvorijo oboro leno armado, ki so jo ustanovil lastniki velikih plantaž. Ta Je sktlvna pri zatiranju "komuni stičnih" grup med poljedelski m! delavci. BR0PHY KRTAČI EKSEKUTIVO DEL FEDERACIJE Pravi, da je organiziranja neorganiziranih 7 edino vpraianje AKCIJO PRIMERJA Z DIKTATURO Demonstracije levičarjev v Parizu 300,000 oseb v uličnih pohodih - Pariz, 17. fobr. — Okrog 300,-000 socialistov, komunistov t ti drugih radlkalcev "Ljudske fronte" ali levice je včeraj de-monstriralo na ulicah Pariza proti rojalistom, ki so pred nekaj dnevi napadli (n ranili pred zbornično palačo socialističnega voditelja Leona Hluma. Poaledi-ca tega napada Je bila, da je vlada velela razpustiti monarhi-stično organizacijo "l/Aetion Francala^" In druge sllčne organizacije. Demonstracije so bile mirne, ker so policijske čete skrl»el«i, da ni bilo rojalistov nikjer blizu. Levičarji, noseči rdeče zs-stsve in bojevite napise, so ko-rakali v treh pohodih, nakar so se vrAili trije shodi; H0, jasn ju je, zakaj je Ameriška delavska federacija napravila v zadnjih letih bogatih prilik za organiziranje tako malo uapredp ka. Jfiksekutiva seveda ne more •nforsirsti svojega dekreta, k*r nima dovolj velike večine, tla bi Izključila tiste unije Iz federscl-je, ki verujejo v industrijsko or-gsnlzscijo, (Za izključitev Je po-trebna ilvetretjinsks v«člns glasov na konvenciji.) Večina članstva unij ADK ne bi glanovala, č* bi imela priliko, samo za industrijske unije za Industrije z masno pnsiukcijo, marveč bi tudi oUodila nedemokratično akcijo eksekutive glede javne diftkuzij<*. Taka akcijs o-gra*a demokratično edinstvenost med unijami In sploh I*-podkopava tla fiindamentalnim princ I j k) m strokovnega unionl-zma. Vprašanja gh de organiziranja m organiziranih ne eksekutive ni dotaknila. Edina akcija, katero je do zdaj vzela s Leni v zvtzl, | Je v tem, da je obsodila tiste sile, ki im* zanimajo za orgsnizirs-nje/' zaključuje Hrophy svoj od- C ar i št i v Franciji mora• jo v frapcoako armado Pariz, 17, febr. — V Frsncljil *™or' ___ ne nahaja U 10 let okrog "sta Ženeve na obrt-1.ju ženevskega Jezera Palačo, ki Je «tala I« milijo-. »o gradili i*'t let. belega kamna je o-lupj«, v katerem je in 1700 vrat. Cenim za zborovanja i-/a .MHI delegatov, in drugih uradnikov za 7'Ki reporterJev, •UUalcev, d« t. UOO tu traína ma pf< .'too tajniko ter ga' rij* g I » t I>\ IfI p pkostkta TOREK, 18. FEBRUARII PROSVETA THE EN LIG IITEN M ENT ■_ ouhio in LASTNINA sunfbimu maboon« roupuknr jiowuti _, M liMtM. 4rU>. (IMI CfcfcM»! »• i»*^» m I** MM » »•< •>-*• •• m mn 91M m mU m t» » m hui m i* _ ; far l*. t>-M* «M i«-* <*»•■••> POT |>r«r. ChMIt m4 Om 91M pm H M I«r F«' PKOHVETA Ml« It. AW, or TBI ri •»138 IMIIUM V ukfvhi. M pr\m*f denar vreden. !»« nar je le toliko vreden kolikor dobiš zanj tega, česar potrebuje* — in nič več. Cloveaks družim bi prav lahko obetala in neprestano napredovala brez vftafoga denarja. toda morala bi biti organiziraj • za tak sistem — sistem direktne zamenjave dobrin in dela Za lak socialni sistem ne pa nihče ne briga! To m- pravi: ne brigajo se milijoni, ki drve za raznimi denarnimi fantazijami. Baš tem ljudem kakor kapitalistom, ampak kapitalisti velo, zakaj — s« zdi življenje brez denarja sanjarija! Denarne reforme pomenijo malo ali nič. Preobrat, ki bo res pomagal, mora iti globlje — do dna Spremeniti je tret>a sistem produkcij« in porazdelbe na tak način, da bo do-1 volj potrebščin za vse ljudi — (»otrebščin. bogastva dobrin, ne pa denarja. Kar revni ljudje potrebujejo, je zadosti potreliščin. H istem produkcije mora biti tako organiziran, da bodo vsi zdravi in sposobni ljudje producirali in vsi uživali sadove svojega dela To je vse. kar je trebi! Penkotu v album OevelMMl. O. — Citatelji svete naj mi op ros te, če malo oseben. Ne verujem v o-sebne boje in smatram, da je list tukaj, da iz njega črpamo izobrazbo in si širimo svoje obzorje. Ker pa se zadnje ¿ase šopiri s pavovim perjem po naši naaelbini Jože Penko, je potrebno, da se mu nekoliko pristriie to perje. Ta naš veleučeni Jože Penko, doma iz slavne Slavins pri Postojni in legitimiran v Južni Ameriki ali obratno, ae je v A-meriški Domovini postavil nad menoj v vaej veličini «voje pozicije. To je v tistem listu, katerega Jože prodaja od hiše do hiše proti svojemu lastnemu prepričanju (tako se je namreč sam izrazil). V skrpucani klobasi mi hoče nekaj dokazovati kot odgovor na moje pojaanilo, katerega sem mu dal v Enakopravnosti radi njegovega porodila o delničarski seji SOD. Tam sem mu povedal, da ni poročal resnice, da laže. To ga je tako razkačilo in se je visoki mož počutil tako "podcenjenega" da mofjo iste zaslužil okrog $4000). l>ro.' Yes, Joško veliki, ampak ne bom kreditiraš si tega aebi. Mi ve-1 mo, da je bilo toliko v blagajni, ' toda povedati je treba, kako je ' prišlo do lepega izkaza. , , Organizacija pod imenom Z. K. O., kateri sem jaz predsedoval nad pet let, je delala izključno za 9DD. Vaako leto smo » imeli po dva bazarja in več drugih priredb., Preostanek #mo - " " . ; ,;1 , ■ ,, . pretruo, •»» »•»■»* vedno dajali v domove .^lagaj-. uretreM BVoje kigie možgane. ' no, in tako tudi omenjenega le- n ta, ko smo Izročili približno»' J. F. Pum, 63. $8600 (natančne vsote se ne spominjam). Ko sem jaz pustil predsedništvo, je bil na moje mesto izvoljen brat Hafner, toda zastopniki društev, ki so tvorila omenjenp organizacijo, so prišli do zaključka, da je poigrala in je brez pomena. Organizacijo so razpustili in denar izročili domovi blagajni. Dalje je bil denar še vedno v blagajni od časa ofvorite. S.N-PJ je domu namreč dala ppso-Jilp pod takimi pogoji da tri leta ni bilo treba plačevati ne obresti in odplačevati glavnice (mislim, da me spomin ne vara ri so mu pri 8X>D v reanici največ pripomogli do slutbe. 8DD napreduje, in to je tem fantom najbolj hudo. Mi se zavedamo, da ima SNPJ tukaj obligacije. Društvo &3, katerega član je bil nekoč tudi Penko, ima za $18,-000 delnic. Joško, vsi poskusi za ubijanje so zaman. Čeprav bi mogoče hotel mene ubiti, so še drugi zadaj. Tega, Joško, ne pozabi. Dom bo stal tudi, ko mene več ne bo. Stal bo tudi, ko njega Več nfe bo. Za njega je bolje, da mirno hodi od hiše do hiše s svojim "tošelčkom" in naj se ne zaletuje tja, kjer je pretrdo, ker' pri tem si lahko svoji klobasi nagrmadil in da je bilo tako). Torej ta je v menda vse, kar naši slovarji premorejo. Ta Jože me je že parkrat prej naskočil v omenjenem listu, toda takrat se Je skrival pod imenom "Opazovalec". Sedaj je prišel iz luknje kot dihur, čeprav živimo že tri tedne v hudi gimi. V tem dopisu (zmazku) me je skušal spojiti t Bar-bičem in Jontezom in iz nas narediti tripercHiio deteljico. Povem mu, da mi je ta triperesna deteljica veliko ljubša kakor pa štiriperesna, s katero se on druži, ker je v svojem prepričanju vsaj poštena. Sploh ni o njegovi štiri peresni deteljici mogoče reči drugega kakor to, da ne deta nobene časti naselbini. V omenjenem zmazku se sklicuje, da je poročal le resnico, samo resnico. Vsled tega kliče na pomoč Matt Petrovicha in pravi, da ima še druge priče, ki mu potrdijo in dajo priznanje za tisti neresnični zmazek. Petrovicha poznam Že precej let, menda že nad dvajset. Kaj on danes dela, koliko je on odobraval njegovo poročilo in koliko ne, me ne briga, ker je to njegova zadeva. Briga me le do-Učno poročilo o delničarski seji, katerem ^ponovno rečem, da je bilo neresnično, čeprav gre Joško takoj nazaj v Južno A-meriko ali pa v Slavno. Vprašanje cenzure po mojem mišljenju tukaj ne pride v po-štev. Sporno vprašanje je le resničnost poročila In nič drugega. Joškotu nihče ne zanika pravice do pisanja, toda poroča naj resnico. V svojem poročilu Je tako rolnato opisal o prvih dveh ustanovah, le zadnjo, to je Slovenski delavski dom je hotel delničarjem pokazati v črni luči. Številke so tako zavite in zaokrožene, da dvomim, če Jo že sam spozna kaj iz njih. - Vse drugače pa Je poročal o Slovenskem domu na Holmes ave., katerega je sedaj tajnik (tja se Je vrinil, ker mu je Jaka od A. D. podaril delnico). Poročal Je, da so pri tem domu imeli skupnega prometa $25,-890.42, in sicer $12.H6fl.40 do-hodkov, stroškov pa $12,524.02 Po njihovem, vsaj pa njegovem mnenju so tudi stroški promet. Seveda so, ker jih je treba izplačati. Am|>ak Joško vse šle vilke skupaj sešteje, dohodke in izdstke, da izgledajo večje. No. I»a mu pustimo to veselje. Moj nam*n ni žaliti nikakegs delničarja SD. niti ne s Joškotom voditi polemike. Le konštanti» ram ta "lvar delničarjev pri 8D tiče, ga bodo siti do grla. kakor smo ae ga najedli mi pri HDD Neprillk in bojev nam je iiovzročil dovolj. Ta Joše Je bil in menda Je še danes Jugoslovanski orjunaš (po naše fa šiat) in se posluftuje taktike Do11fus»ovega kalibra. Dalje se on hvali, koliko je bilo blagajne pri SDD. ko je bil ¡on tajnik, namreč $8000 (tudi pri našem domu Je fant dobil podarjeno deltiieo, da je •» j*» kredit ne gre Joškotu, marveč narodu, tisti skupini npr°da> po kateri on danes bije. Kar. se namreč danes vrši v krogu SDD, Joško vsemu nasprotuje, po vsem bije in skuša ovirati napredek. To je pokazal tudi na izredni delniški seji. Glede masla, katerega skuša naprtiti na mojo ali v mojo glavo — kje ga je več ko v njegovi?! Se celo možgani so se mu skisali. To vedo povedati tisoči v naselbini. 'Javnosti hoče tudi dopovedati, da je SDD iztrgal iz rokSocialistom, ko je bil tajnik. To re jes, toda pozabil je povedati, da je moral bežati iz dvorarie, ko so ga ženice nagnale z dež niki na cesto. Vsa policija, katero je imel za sabo, mu ni nao-gla pomagati. Joško tudi*<>ie sme pozabiti, da ao bili sooiijU-sti in simpatidarji pionirji pri delu za SDD. Bili so vednqi v ospredju-in se žrtvovali za dom. To je bilo še tedaj, ko Joško še ni hodil pod rdečo mare-lo, marveč pod orjunaško (fašistično). , .,„ Jaz vem, da je štirlperesni deteljici zelo neljubo, ko vidi napredek pri SDD. Za tak napredek je treba požrtvovalnih ljudi, takih, ki tudi dajejo. Pri poškotu tega še nismo opazili. Ko je bil tajnik doma, je pohajal po priredbah vedno za — "boglonej". SDD ni nobena politična u-stanova, ni last nikakšnih privilegiranih socialistov (čeprav so se od leta 1014 najbolj žrtvovali zanjo). Ne! SDD je ustanova vsei?naroda v severnem okro*-ju collinwoodske naselbine. Povem pa tudi, da smo na straži, da ne ls| okupiran po kakšnih privilegiranih orjunaših, ki niso doprinefft še nobenih žrtev za to ustanovi). Ct sem s tem ttopisom osebe* naj mi' ;«čitatelji oproste. Ne morem drugače, da temu fantu povem, kar mu "kopira". Preveč sem se žrtvoval za SDD fi nančno in tudi drugače, da bi mirno gledal, kako sedaj skute takle Pepino blatiti tiste, kate- Veeellca društva Slovenski dom Chicago, yi. — Mesec februar je najkrajši mesec v letu. Vendar je v tem messcu nekaj dni, katerih obhajamo obletnice rojstnih dni naših slavnih mož, kakor Lincolna in Washingtona. Letošnji februar je že posebno znamenit po hudi zimi. Tudi pet sobot imamo letos v tem najkrajšem mesecu. To se pripeti mate'Waj, zatoije vredu«,^*if-lo ¡praznujemo to p^tv n obsevali z nevtronakimi žarki, so pokazsk" poskusno enoto krvi zmanjšanje števila rW krvnih telesc od 10,000 na 2000. Ek*p*n®J Latorji pravijo, da bi bili ti žarki, čim uspelo popolnoma obvladati, največjega P^ na za industrijske in kemične avrhe Tak» bili mogoče velikanske kovinske odlitke »J močjo novih žarkov iivTšili z dosti ^"¿fj rabo energije in z znatno manjšimi atr«1>• • go doslej., V medicini bi ae 4a»i 0P°r'' , na podoben način kakor Roentganon «rl , da bi imeli po njih biatveno točnejši vps#"» dogajanja v človeškem telesu. Za pr nevtronakih žarkov uporabljajo v naw ^ laboratoriju 80 t težak magnet • i#. da je najboljši tailon proti aji* ^ plast vode. Zdi se. da vodna plast brzi*° ^ tronskih žarkov telo zavira. johek t». FEBRUARJA Zoper nove zločine fašizma ie Razstreljanja v Tricase, aretacija nef ašističnih pisateljev; divje in nezakonite obsodbe zoper 500 antifašističnih deporti-rancev na Ponci in Ventoteni; 1210 let ječe, katere je razdelilo rimsko izredno sodišče v samih štirih mesecih; sklep, ki gre za tem, da se da značaj perma-nentnosti temu sodišču, ki se je bilo ustanovilo in se drži v življenju v nasprotju s temeljnimi zakoni italijanske države in ki se mu je že leta 1982 podal jša-k> obstoj na pet let taka je bilanca v začetku novega reakcionarnega vala, ki je sad vojnega položaja, v katerem se danes nahaja Italija. __ Fašistična vojna zoper Abesi-nijo ne prinaša seboj le smrti in bede, ki sta posledici vseh vojna. Fašistična vojna, ki se je vsilila italijanskemu ljudstvu, seje smrt in pojačuje zatiranje v deželi še preden so se začele krvave bitke. Slovanske narodne manjšine v Julijski krajini, grško ljudstva na otokih Dodekaneza in domači prebivalci kolonij so pod grozo trdih vojaškoh zakonov in vojnih sod&č. Smrtne obsodbe n^d "upornimi" voditelji so na dnevnem redu. , Mussolini se boji protesta kulturnega sveta. Zato je v decem-bru 1934 prepovedal Mednarodni preiskoValni komisiji, da bi preiskala in pregledala italijanske ječe in konfinacijske kraje ter je tej komisiji onemogočil, da bi prišla v stik z družinami političnih obsojencev in konfi-nirancev. Zato tudi ni dovolil odvetniku Rozelaariju, ki ga je poslala Mednarodna juridična aso-ciacia, da bi na procesih v Nea-polju branil antifašiste iz Pon-ce. Naša dolžnost je, da zatožimo pred kulturnim svetom te zločine, ki so zločini zoper pravico in zoper človeštvo. Mi zatožimo to zločinsko stanje stvari, zoper katero se upirajo vsi ljudje, ki i-majo srce, vsi, ki imajo čut časti, vsi nasprotniki zatiranja in vojne, ki poraja nove Žrtve. Zato smo se združili v Mednarodni odbor za pomoč antifaši-atičnim obsojencem in deporti-rančem in vabimo vse politične in dobrodelne organizacije, vse stranke, kulturna društva, poštene in svobodo ljubeče intelektualce, vse, ki se strinjajo z nami glede potrebe, da bi se ščitile človeške in državljanske pravice, da pristopijo k temu našemu odboru. Vabimo takorekoč vse, ki si ne morejo predstaviti niti ne trpeti, da bi tisti, ki bi morali sami v prvi vrsti braniti sam fašistični zakon, ta zakon sami ^lir Mednaroiaera odbora^ pomoč antifaAiamiPI jtnctm J» Parizu Ljubljana, 28. jan. J Te dni prejemajo razne ustanove, zavodi in osebe pisma iz >ariza, v katerih se nahajajo v lovenščini in hrvaščini oklid lednarodnega odbora «a pomoč ntifašističnim obsojencem in ep(jrtirancenfe Oblici s tako vsebino se v Jugoslaviji ne smejo atisniti, zato jih ta odbor ra* lošilja iz Pariza kot tiskovino v Oprtih kuvertah, in zanimivo, ugoslovanska pošta teih pieem pleni, marveč dostavlja na-ilovljencem. Oklic je tiskan na jajtanjšem papirju in z zelo najhnimi črkami. Ker je oklic sekakor zanimiv, ga objavljano tudi mi. Glasi se: Zoper nove zločine fašizma Italijanski fašizem, ki je že o-ubožal in zasužnil vse italijan-ko ljudstvo, je odkrito sprovo-iral vojno, da bi podjarmil po- Jednje neodvisno ljudstvo A-rike, da bi zatrl eno od najsta-ejših neodvisnih držav na sveti, s Čimer drzno riskira, viga-i smodnik Evrope ter izzvati ovo svetovno klanje. Da bi to vojno pripravil, je prosti! fašizem nov val terorja o vsej Italiji. Pred rimskim iz-dnim sodiščem se je vršilo v amih prvih mesecih 1985. leta eč procesov in je to sodišče iz-klo več obsodb ter obsodilo junaške nasprotnike fašizma na ". Dvajsetletne mladeniče se > te dni obsodilo vsakega na vajset let ječe zato, ker so reiili nedokazani miselni zlo-n. Enako se je postopalo z žen-ami-soprogami in materami. Možje, ki so prebili po «edem ;li osem let zapora, so &e po ne-j mestecih policijskega nadzor-va zopet aretirali — največ-rat na podlagi enostavnega mničenja — ter obsodili na ivje kazni zato, ker da so pri jih našli kak letaČek ali pa za~ ker so v popolnoma zakonotl liki protestirali v samih faši-ičnih sindikatih zoper znižan-mezd in zoper zlostavljanja v ilavnicah. Pri tem se ni prihra-ilo niti družinam. Matere, žene ■ otroci se smatrajo kot odgo-rni za antifašistično mnenje ojih Rinov, mož in očetov. Po-rbljeno je vse, da ne bi člani kih družin dobili dela. Politi- _________________________ i obsojenci in njihove družine1 kršili zato, da smejo zatirati o-»mejo prejemati denarne po-' im od svojih prijateljev in <*krat celo niti od svojih sodnikov. Kdorkoli da ali prejme pmoč, se strogo kaznuje in ob-bdi. Fašizem divja nad ženami in lr<*i «vojih sovražnikov. On "če izstradati in uničiti moral-||» in telesno ne le svoje nasprotij, marveč tudi vsakega, ki i-'a H i®mi njegovimi nasprotni-wrodniške ali prijateljske ve- pravcati jetniški režim. ZWite-vamo zboljšanje sedanjega kon-finacijskega režima, osvoboditev vseh, ki so bili aretirani kot nasprotniki afriške vojn«, odpravo izrednega sodišča, brezpogojno osvoboditev velikih obsojencev in zlasti Umberta Terra-cini, Maura Scoccimarra, Aleksandra Pertini, Gina Luccetti in vseh antifašističnih obsojencev in konfinirancev. * Tako ae glasi ta oklic, ki so ga podpisati? predsednik tega Med-narodne^fc odbora, znani francoski pisatelj J. R. Bloc h, častni predsednik, pisatelj Romain Rol-land in dalje znane osebnosti, ki so se že pridružile odboru iz vrat književnikov in intelektualcev z vsega sveta. * Naslov tega odbora je: Comité international d aide, 158, rue Lafayette, Pariš X. (Opomba uredništva: Oklic smo skoraj do vseh podrobnosti natanko prepisali. Razne napake — nekatere smo mora)! popraviti* da se razume smisel — so razumljive, ker je oklic tiskan pač v francoski tiskarni.) FlOBTttfA IZPRIMORJA Nova Ijnd- h fašistične Italije, iz prokle-h otokov Ponce in Ventotene, temnih ječ prihajajo protesti «to in sto antifašistov zoper loveško ravnanje, kateremu Podvrženi. V Turinu, Milanu, Padovi in Benetkah »o aretirale te dni etične oblasti na desetine od-n»h intelektualcev. Aretirali znanstvenike, časnikarje, vsf-iliščne profesorje, pa ne mor-«arsdi kakšne revolucionar-ali antifaAistične dejavnosti, samo zategadelj, ker ne fašistično. V Italiji ni «*r*>v dan* in zatirana le svo-pa misel v pravem pomenu «"I*, marveč je prepovedano »zrariti svoje misli v čisto ' vat nem krogu. Med aretiranci nahajajo osebnosti, ki so nji-» im na znana po vsem sve-profesor Carara, Paola Ix>m-pisateljica Barbara Alla-">n nenatorja Einaudija, hu-ai*l AuguMto Monti, profesor >t'.fij«- fieymonat, profesor profesor Franco nieH«. Ma«imo Mila. Globina. Piero Luzzati. Car-in &e mnogo drugih, ki "lfl»ni in čiMlani zaradi svo-* "anja. - sebe, ki se ne morejo pokoriti mussolinijevski miselnosti in dejavnosti in zato, da onemogočajo življenje ženam in otrokom fašističnih nasprotnikov. Zahtevamo zboljšanje jetniš-kega režima: pravico jesti dvakrat na dan, obsojencem naj se dovoli dobivati knjige in liste, naj se jim dovoli prejemati podpore s strani prijateljev in organizacij, naj se jim dovoli dopisovati z vsemi člani družine in s prijaWlji. Zahtevamo: da" se pri vsklicnem sodišču razveljavijo protizakonite obsodbe, ki so bile izrečene zoper 500 konfinirancev iz Ponce in Ventotene; zahtevamo, naj se ravna s kon-finiranci vsaj tako kakor določa fašistični zakonik in torej, da se naj razveljavi dojočba, ki spreminja režim konfinacije v pravi nasilja, nad našim . 1 atvom »<• t< Kako buriuji rešujejo bedo Engl wood. N. J. — Ker "bolj šiM krogi v tem me»tu niso mogli gledati, da bi brezposelni pobirali odpadke na mestnem sme-tišču, so napravili pritisk na motit*» da zgradi napravo za uničevati* odpadkov s neŽI-ganjem Po njih mnenju je pobiranje odpadka \ prev<* poni*e v al no, Kevežem še toya ne privoščijo __ Senat »prejel novi farmeki zakon Wa«hington, I). C. Henatna ¡zbornica K zadnjo m*boto apre jela s &6 glaaov i proti 20 novi farm» k i zakon, ki ima nadom*-•titi onega, katerega je zadnji m«-«« razveljavilo vrhovno ao- ____ ut-u.«. ^I..!! mm naiJcIMČ«. NJŽja zbornica ga najbr- JI. j«rd.B . k.ir««. * K'uh ^ IJH^ kiT1 i ¿Vj». tru Ud«. «it* Uintk». ■)•«« J» «-• v ' Mu».«\t-t « n* ■i' Dolina meseca ROMAN Sttosl JACK LONDON—Poalaveail VladJalr LevaUk miiliiiIWiiiiiiiMi In to je prvo zu icV da ohrani* »voje telo «vete, *nažno in lepo. \Tvoj dom mora Wtí ta- kiKto uvel, «naien in lep." "Ali najeta hiAa to ne mor«* biti, Saxon. Uk dom mor« biti tvoja laut. Hiáni lantníki ne gradijo takih hi*. A vendar, nekaj. je bilo očitno: ta hiAa ni bila draga. Cena ni tl»to, za kar gre, ampak ntfin, kako je zgrajena. Uh je bil navadni 1 e*. ki na lahko kupi* na vna-kem KkladiWu. Vidi*, najina hiAa na Pine Street je bila iz enakega lew». Toda na/m, kako je bila zgrajena, je bil drugačen. Ne morem ti razložiti, a »aj menda vidi* kaj mi je na umu." Saxon, zamaknjena v nliko lične hiÄice, Hi uta jo bila pravkar zapuntila, je z odnotnim du-hom ponovila: "To. je tiato — način." Drugo jutro »ta zgodaj vntala in jela po nanjoHeikih predmestjih iiikati ceate v- San Juan in Monterey. Saxon je Ae huje éepala nego pre j An j i dan. Zu Ij na peti »e ji je bil predrl in zdaj m je hotela v*a odreti. Billy ne je »pomnil očetovih naukov o negovanju nog; uitavll *e je pri nekem meaarju ter kupil za pet centov ovčjega l»ja. "To je'prava reí," je rekel Saxom. Obutev mora bili Hiiu«rfrin noge dobro namazane. Kakor hitro prideva iz menta, ti napraviva oblit Sicer pa rnialim, da bi ra j Ai nekaj dni počuti hodila. Ce bi mogel dobiti kako manjAe delo, da bi lahko nekaj dni ]K>čivala, bi bilo za naju kakor nalanč. Pazil bom na priliko." Tik pred mentom je pustil Saxono na ceati in krenil nam po dolgi vozni poti proti nečemu, kar je bilo podobno veliki farmi. Vrnil »e je z žarečim obrazom. "Vue v redu!" je zaklical, ko »e je približal. "Samo tjale dol Ae pojdeva, k tinti gruči dreves ob potoku, pa ne utaboriva. Jutri začnem delati, za dva dolarja na dan ob »voji hrani. Ce bi me hranil on, bi bilo dolar in pol. ikksl »«m row* da mi je tako IjubAe, ker imam «voje reči § aeboj. Vreme je lejK», zato lahko oMtaneva nekaj dni, dokler »e tvoja noga ne IHipravi. Pojdiva. Utaborila ne l>ovu »podobno, po v»eh pravilih." "Kako »i dobil deloT je vpraAala Saxon, ko »ta »e ozirala po pripravnem kraju za tabori Aés. "Počakaj, da v»e urediva, pa ti povem, kako je bilo. Tako gladko je Alo, kakor v »anjah." Šele ko je bila po»telj pogrnjena in zakurjen ogenj, ob katerem je vrel lonec fižola, je Billy vrgel pualodnjc naročje drv nu tla in pričal. "Pred vsem: Benson ni »tarovernki bedak. Ce ga pogledal ne bi verjela, da je farmar. Napreden je, outer kakor žebelj, govori in dela pa kakor prav! poslovni Človek. To som takoj »poznal, kakor hitro »eni pogledal kmetijo — Ae prüden »em videl njega »amega. Petnajst sekund ni trajalo pa sva bila zmenjena. "Ali znate oratiT" pravi. "Seveda znsm," rečem jaz. "V konjskem hlevu »em »e izlegel!" pravim. "In prav tedaj — ali »e »pominjaA ti»tega Atirivprežnega voza, ki je tik za menoj^pripe-Ijal »troje? — prav tedaj je pri»«). "Kako pa » Atlrlml?" vpraAa on, kakor po naključju. "Prava reč. Vodim jih, naj bodo vpreženl v plug, v »eljanico ali v vrtiljak." "Tedaj »kočlte na voz in primite za vajeti," reče naglo in ostro, ne da bi te trenutek izgubil. "Poglejte onile »kedenj. Zapeljite okoli njega na de»no in »pet nazaj, da bomo lahko «kladah." "In povem ti, to kar jt* zahteval od mene, je Itila prebito fina vožnja. Po kolovozih »em videl, da m» vsi vozovi zavijali na levo okoli »kednjjg. Za to^.karjc ou hotel» je lulu pre- Janko J. HrimAek : JUR1BENKO tesno, da bi mu bilo lahko u»treči — dvojni zavitek, kakor črka S, med vogalom konjake ograde in vogalom hleva. In da bi »e ti»ti bore prostor, ki »em ga imel, Ae bolj krčil, je bilo pred hlevom na kupe sveže izkidanega gnoja, ki Ae ni bil pospravljen. A jaz, kakopak, »e niaem zmenil za take malenkost.i Voznik mi je dal vajeti in videl aem ga, kako »e je režal, misleč, da bo polom. Prepričan aem, da on tega ne bi bil zmogel. Jaz pa poženem, kakor da ni nič, in Ali smo, ko niti konj nisem poznal — oh, da »i me videla, kako »em krenil s sprednjima dvema naravmmt proti ti»temu gnoju, tako da se j»' eden podrgnil ob »teno hleva, povodnik je pa za pičlih Ae»t palcev minil vogelni kol pri ogradi. To je bila edina možnost, a konji so bil! res imenitni. Storili »o, kar »em hotel, in ustavil sem jih natanko na predpisanem rT»<4Mlu. "Dobro," pravi Benson. 'To ste lepo naredili." "Kh, kaj bi," rečem jaz kar moči ravnodušno. "Dajte mi kaj takega, da bo res težko." Nasmehne se, vedoč kaj mislim. "Lepo »te napravili," reče. "Drugače sem z<'lo natančen z vsakim, ki mu dan konje v roke. A va» je Akoda na cesto. Najbrže ste vrl človek, ki je zaAel v stisko. To pa ne brani, da ne bi orali z mojimi konji; jutri zjutraj lahko začnete." "To kaže, da vendar ni čisto pameten. Saj mu nisern bil pokazal, da znam orat)." Ko je Saxon podala fižol, Billy pa kavo, je za trenutek obstala in se ozrla po kosilu, ki je bilo razloženo na odejah: Akatla s sladkorjem, kondenzirano mleko v pločevinasti puAici, tenko z rezano na»oljeno meso, solata z narezanimi paradižniki, sveti beli kruh, kadeči se fižol na krožnikih in skodelici s kavo. "Kakäna razlika v primeri a sinočnjo večerjo!" je vzkliknila Saxon in plosnila z rokami. "Tako je, kakor prigoda v kaki knjigi. Oh, tisti deček, ki sem Aia z njim ribe lovit! Spomni »e lepe mize in lepe hiše, v kateri sva bila sinoči, in poglej tole. O, tisoč let bi bila luhko živela v Oaklandu in ne bi bila nikoli srečala ženske, kakrAna je go»pa Mortimerje-va, niti se nama ne bi bilo sanjalo, da je kje na »vetu taka hiAa kakor njena. In pomisli, Billy, v»e to, ko sva komaj začela!" Billy je delal tri dni. Čeprav je trdil, da se izvrstno počuti, je vendar odkrito priznaval, da je oranje težje, nego je mialil. Tiho zado-Ačenje je navdajalo Saxono, ko je siiAala, du mu to delo prija. "Nikoli nisem mislil, da mi bo oranje Bog ve kako ugajalo," je menil. "Pa je lepo. In tudi za miAice na nogah je dobro. Pri vožnji »e ne vežbajo dovolj. Ce bi Ae kdaj treniral za boks, pri moji veri da bi si privoAčil nekoliko oranja. In veA, zemlja ima tak neznan»ko dober duh, ko jo spet in »pet obračaA in obra-čaA. Kar jedel bi jo, tako diAi, In tako gre kar naprej, ves božji dan jo obračai, to »vežo, ma»tno, dobro zemljo. In konji so dečki! Oni znajo svojo reč, da je človek bolje ne zna. Kar je ru», je res, Benson nima niti ene slabe kljuse na svoji farmi." Ko je Billy zadnji dan delal, se je nebo za-oblačilo, zrak je poatal vlažen, močan veter je zapihal z jugovzhoda in v»e je kazulo, da »e bliža prvi zim»ki dež. Billy se je zvečer vrnil z majhnim zvitkom stare jadrovlne, ki so mu jo bili poaodili, in napravil nad posteljo ne-kakAno ogrodje, kamor Jo je pritrdil, da bi ju varovala dežja. Nekajkrat je tudi potožil zaradi mezinca na svoji levici. Rekel je Saxoni, da mu je že ves dan nagajal, in re» je bil ot>-čutljlv kakor ulje — najbrže jq tičala v njem kaka iver, a kje, tega ni mogel določiti. m*m PIOIVBTA uo glavi! - Oh, nič hudefra ni-l»kim čuvajem njegove baže želi- »em mislil—Odpustite mi, »trk jo - Francina, Puhan in Ste- Juribenko! Nikar me ne nazna- fan!" nite! Novo leto bo pojutriAnjem, Pred Junbenka je treHilo de- «o rekli mati-zajca bi »pekli-" vetindevetdeaet strel iz čiatega •Tako tako! Torej mati so ti in jasnega zimskega neba. Zele- rekli * Je že prav! Vse je v redu nobled je postal, usta so mu za- kakor hiAe na Bledu—Kar do- zija kakor podna vrata, rdeči mov »e poberi! Pri okrajnem gla- noa s? mu je kakor puranov cam- varstvu ae bomo »pet videli! Vsi pelj povesil čisto dol do brade in trije' Ti in mati in jaz!" * rokami je zaveslal in zaviral Juribenko je naložil Vrtniko- kakor lopate v mlinu za veter, vemu klofuto, da se je fante opo- "V-r-ra-a-ga!" je zagrgral Ju- tekel tri sežnje daleč, pa zmaAil ribenko, pograbil polno litersko dečkovo torbo in zajca v svoj na- steklenico, stoječo pred Franci- hrbtnik__nom in P"h«nom' P« njeno vse- • bino kakor v obcestni jarek izlil "Nate! Tu ga imate, ti Štefan, v odprta usta. Potem »e je zavr-in vidva! In zdaj ga s kožo in tel na peti, bruhnil nekaj neraz-dlako pojejte, kakor ste »e davi umljivega in zbežal na ulico — hvalili!" Juribenko je vrgel za j- skwzi kuhinjska vrata se je v ca v Štefanovi goatilni na mizo, Pivsko sobo pritihotapil Vrtni-snel puAJco in jo postavil v kot. | kov Jožek in »e prekanjeno obr- TÛMHÇ, 18. FEBRUarJ "Pa polič črnega prinesi, Štefan!—Ste se mi »mejah in me zafrkavali vsi trije, ha ?"—s Štefanom sta sedela Stimčev Fran-čina, tisti, ki ima lov v najemu nil k Stimčevemu Franeini: "Stim^ev gospod — Gospod Francina — prosim Se dva dinarja mi boste dali — Se zdaj me AČemi in skeli lice od klofu- in njegov pajdaA Puhanov Juri- te, ki sem jo prestregel na Ledina —- "ko sem vam govoril, da — Brez zamere, gospod bom na Novo leto jedel zajca! Stimčev — Ste zadovoljni? Sem No, ali je to zajec ali ni?" J° d°bro speljal?--Se dva "Hm! Je} Je zajec, Juribenko! | dinarja prosim-- In zdaj bom pač moral vzeti besedo nazaj fSem namreč ravno-1 Gustav Strniša: kar rekel, da si bom namesto te- pv /\i i » be poiskal drugega lovskega 6u-1 * lAJIaA vaja—" "Kako? Namesto mene druge- Slikar. Jože leži v postelji in ga?" je Juribenko belo pogledal 8anM o svoji novi sliki: sredi Stimčevega. poljane vstaja prozorna vila, "Aha! To pa zato, ker—" siplje cvetje pritlikavcem, ki "—Francina nima fabrike za pleAejo po travi in se smeje son-smodnik in Aibre — Štirinajst ¿nim žarkom, »trelov «i spalil na puAeljc ločka Poleg slikarja na sosednj v luži pod Kolaričivim mlinom— postelji počiva njegova žena Za take race pravi Francina, da Klara. K nji se stiska dojenček ne bo troAil patron—" Zbujena sta in mati otroka lju In na jerebice si baje stre- beče stiska k sebi. Mahoma se ljal z rženo moko—Vsega vsaki obrne k možu: babi ne verjamem, kar pripove- — Očka, dobro jutro! Ali si d oje po vasi» veA—" je grizel dobro spal? Štefan, "ampak smo le pod kožo I Jože ne odgovori, njegove sa rdeči—" nje se Živo nadaljujejo. Vjla se "Samo ti boA zdajle plav in »klanja, sončni žarki vztrepeče zelen, tako te ogrnem s puAkinim jo, že se bajno, skoraj prosoj kopitom," se je zadri Juribenko. no bitje nagne k njemu in mu "Mirujte, ljudje božji! Miruj- nekaj zaSepeta. te!" se je hahljal Francina. Slikar sam ne ve, kdaj je spla-"Cast in »poAtovanje Juribenku! Val v ozračje. Ze je tik vile in se Nič si preglavic ne delaj! Zajca | jj ljubeče laska, sem ti obljubil za Novo leto, da »i ga prosto ustreliA v mojem lovlAču. Ustrelil si ga, vidimo v»i! Zajec je tvoj!" r- "Pa kje si ga, Juribenko, staknil? Kako si ga počil? Gotovo je bil Ae od božičnih dni mačkast. Nastavljati pred puAko norcu — »em hotel reči lovcu, kakrAen »rti—" "Nikar me ne draži, ti jetika Puhanova! Z% zdavnaj mi ležiA v želodcu. MisliA, da aem gluh in —Feder»Ud Pi«^ William Bankhead (levo), vodja demokratske večine v nižji kongresni zbornici, in predsednik zbornice Joseph Byrne«». M — VidiA ga! Namestu, da bi mi bil odgovoril kakpr je spodobno in prav, se mi pa še smeje! Vsi dedci ste enaki! se re-penči užaljena žena. Slikar pa sanja, da vila zgi-nja, pritlikavci se pogrezajo v tla, nebo počrni in že jame pritajeno grmeti. 2ena ga opazuje in postaja vedno bolj nataknjena: — Le hahlaj se ti, nepridi-»lepTn ne inTirvm''kikol P™! Ali meni», da ne vem, kak neprestano koplj*A in rijeA 1 8,7 Za mene nima* Driiaz ga zna spretno premagati. Komaj zaznavno dvigne obe roki pod rjuho in že mu tičita kazalca v ušesih, ki ju krepko stiska. Klara prične rentačiti. Mož slili samo posamezne pretrgane besede, slične kriku po-tapljajočega se človeka. Ze se vsuje ploha besed o ženski, ki nima moža, ki je, zapuščena in bedna, ki bi se je kamen usmilil, saj živi le navidezno z dedcem, ki lazi za drugimi in ki ljubi svojo beraško umetnost bolj kot svojo družino. Klara tarna in stiska k sebi otroka, ga milu-je, da je siromaček brez očeta in se de ne zaveda svoje revščine in jedinAčine. Naposled ji priteko debele solze. Slikar se samo smehlja. Glasovi so vedno bolj nerazumljivi. Ker drži prste v ušesih, mu je, da leži pred odprtim oknom, kjer prši lahen dež, ki uspavajoče pošumeva, da mu je ugodno v toplem zatišju. Žena se je razgovorila. Jezna skoči z ležišča, se ogrne, pograbi otroka in odhiti v kuhinjo. Nevihta je končana. Umetnik se hoče dvigniti, a že ga vrže nazaj, kajti vrata se odpro in na pragu stoji gospa Klara: — Ne domišljaj si, da si res kak duševni velikan! Pravil si mi o tistem slikarju ... no, kako se že piše? . . . E naj se piše kakor že hoče! Rekel si, da njegove slike niso bile sprejete na razstavo, toda da vse pokupijo ljudje in jih dobiš še v vaških znamenjih. On je večji kakor ti, da veš! Popularen je! A ti« samo domiAljavo budalo in gj drugega in amen! Vrata se spet zapro. Jože tiho zleze s postelje, «| naglo obleče in odhiti v ateli ki leži poleg spalnice. Ko prinese žena zajutrek, že prid dela na svoji novi sliki. — Kaj pa danes anujeJJ n| vpraša Klara prav nedolžno, I kor bi se ne bilo nič zgodilo. Mož se ji nasmehne. Jame ji| pripovedovati o vili in priti kavčih, a zamolči ji, da se n»| je vse to sanjalo. Žena se ga nalahno oklene:! — Ta motiv se ti je pač poj»-] vil danes! Jaz sem ga zaro kajne? Da, da, umetnika je i ba razgibati! Me ženske znamo v možeh kovati različ podvige! kakor krt pod menoj in me črniš I pred Francino! Rečem ti, Juri-na, pazi! Juribenkova roka daleč seže—" "Mir, pravim »e enkrat, fantje! Govori, Juribenko! Povej, kako je bilo!' •'In pij! Na! Ta le je zastonj, Juribenko. Zaradi zajca, veA! In Ae dobiš polič od Francine, kaj ne? Samo torbo razveii!" Juribenko je izpraznil polič in ga trdo postavil na mizo. "Težko je breji psa. Francina. Uda mi je crknila, Razjokal bi »e, tako hu-dn mi Te m njo! Tnka psica!" "Mir ml daj!" Gospodinja Ksta, t zvrhano »klcdn rumenih, z mastjo in 'r krušnimi drobtinicami oblitih V.nt, a/. ga lie b,.m CflHlko\ \ n-Uh. J« obupno po- Juribenko j,, in,rinil krožnik. „ill>( jlWrlu ltl ttnaho vibce m uo/ izpred »ebe. grd» Tončko ."Ne vem, kaj hI rekla In pljunil ihhI mizo ... »i (x nk. ; 4,t.,;i)u xM priMmodl. Tak.mu t.Hločil cr»it>'a v i na. "7.a la *J» \<»ljo. mo>.! Človek! Kaj pravi»?" "N'ič drugega ne kakor to, da ga ne ln.ni *rl. fcrlh in po/rite ga "«mi!" V sel jf f |Mi||ce na ok-lii pipo -trkal iz)|ij«* |te|iel in «r« i».i gb laj. nekam v praznino I*. a*i Ar,.j» r yM tla- čil z «l«»mm kazalcem tobak v ožgano lončenko. mu »«»m »e « i rot a »mu »h. ti moj Itog u«mi!jeni! Omaka je po tvoji želji napravljena, frnoki z Zemljami mi rahli in *•* tn -ejo. kakor bi bili z goajim puhom nadevani. On pa takole! — Joj meni. joj! Na! Pogle' Vzemi T "Ne Uim!" **\'»aj koi«ek |*t«ku«i Kn i rnok v «a t—žlico »oka Mačka Mmka. črti« kakor i«-klenAček. mu je »ktičila \ iinmm je m drobno zamijavkala. Juri. ln-nko j» je treAčit s |u*«tio po trebuhu, da je padta |md »sme hiin« duri. tareniu, čemernemu vragu, Hog mi greh odpurtti na Novo leto! C elo jesen In jhiI zime je pripo-vedo\al in jezik brusil, kak» »e \>«e'i zajca, kako ga I»» sam k obroku |Mijeilel polovico in več, zdaj pa. ko mu Je pred čeljuat-mi, \iha no» In *<• kuja. Kj, take A olj? »em. da bi v»e »kupaj »tre> «la in zlila v pominjek." "Zlijl Str<»»i! Ne branim ti! da.ijju ne!" "Puhtite očeta, mati! Ce nočejo, nočejo! S «ilo in zgrda ne lioMte ničesar opravili," je rekla »naha Tončka in |Mid mizo s kolenom ¿adela m» lalnesel iz ilbo- "i^toj! V imenu zakona in |»o-»tave—»loj! ("V ne—" Vrtnlkoi Jožek je »»Irevenel v »negu in torba mu je zdr»nila iz premrlih rok. "Stoj, pravim! Ne gani »e! V imenu zakona—Ce ne—" "Saj »Uij i m, oče Juribenko!" "Kuj ImaA v torbi?" "Jez u m Marija—" "KuA! S ni te. ha? Sem te u-Jel? S»-m te zanačil. ti »i tat ta-tl»»ki in preigani! Kaj je v t»r-bi? Govori!" "Oh »»sevt«dan» iti! Z gorjačo mu Je j »em grmu je Ni m«tgrl ga troičil papirja, "t»h»! kaj je t». Juri-b-^nko? Kdaj »o zajci p»»tali pi* »monoAe ?" Puhan je razvil papir in gla»-no brat: >'« < i.....ve*» I.* no\o leto Ju- rit*nku in \ -tm lovcem in lov« podzavestno sluti nevarnost in )e najiol dvigne veke, kakor bi Ae vedno spal in sanjal sanje pravičnega. Takoj opazi »kozi lahno tenčic» »vojo ženo, ki ga jezna gleda, pripravljena za napad. Slikar »pozna, koliko bije ura, potuhne se, »pet sklopi oči, glob»k» zahr»pe in «e obrne na hrbet. — Dedec ti! Človek se muči že na vse jutro. Otroka moram dojiti, premišljevati in preudar-jat; moram, kako bom shajala z gospodinjstvom, ker je vedno manjAi zaslužek, a ti leži* tu kot klada in »e ne brigaA za ve» »vet! Moj b»g. kak» »em ne»rečna! 1'metnik p»Akilji z desnim o-česom proti ženi, ga spet um» zapre ter dvigne kaknr v »anjah p»ča»i rjuho pred oči, da laže opazuje nemoteno »vojo boljA» polovico Iz belih gub in gubic, kakor bi bil zavarovan s platnenim Aatorom proti nevihti, ki se bliža. 7a nu »e ved mi bolj razburja. Oči ji zaatjejo. obrat zaripne. vrat »e ji napne, vsa njena mladostna lepota »e »premeni v nekaj ne le pega. grdega. J»že ve, kaj t» pomeni, »aj pozna vse predznake viharja, ki KNJIGE S. N. P. J. Pri Prosveti oziroma Književni Matici SNPJ imamo na rokah še nekaj dobrih knjig in če katero želite naročiti, sedaj je čas zato. The Native'« Return...........$2.00 Ameriftki Slovenci, stane........1.00 Slovensko-Angleika Slovnica ... 2.00 Zajedale! ..................... 1.75 Zakon Biogenetije ............ 1.50 Pater Malaventura v kabaretu.. 1.50 Jimmie Wiggins .............. 1.00 Hrbtenica, igra ................25 Med brati, igra.................10 Denar in naročilo poftljite na naMlov: PROSVETA Si I VS l1(ldlP AV6IHHi| Chicago, in. "MOJ MALI DEČEK JE A TAKO SUH • ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjati sem «a ni.TaU