Proletarci vseh dežel.združite se! ZAVAROVALNICA SAVA v' K gjJTLE.n_j_Hj C' 7 Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka 5 2 SKUPNA SEJA SEKRETARIATA CK ZKS IN PREDSEDSTVA RS ZSS IDEJNOPOLITIČNA OCENA IZPOPOLNJEVANJA SAMOUPRAVNE ZAKONODAJE DELAVSKA ENOTNOST V bitki za nadaljnji razvoj samoupravljanja morata ZKS in sindikat biti ofenzivna njem za spopade z nasprotniki samoupravljanja z zna- [r NOVEMBRA 1%9 ŠT. 45, LETO XXVIi ■i telcstina Kupujte naše umetno usnje TEXGN V tem proizvodu so združene vse dobre lastnosti Pravega usnja in tekstila. TEXON je mehak, lahek, zračen, toda za vodo nepropusten ter se kroji, šiva, pere in kemično čisti eiako kot tkanine. Zaradi naštetih lastnosti je umetno usnje TEXON Vsestransko uporabno v konfekciji oblačil, tako modnih plaščev kot raznih športnih modelov. Predsedstvo RS ZSS in sekretariat CK ZKS sta imela v ponedeljek 3. novembra skupno sejo, katere namen je bil dati oceno dosedanjih političnih gibanj v zvezi z uresničevanjem XV. amandmaja zvezne ustave in XIII. amandmaja naše republiške ustave, ki delovnim organizacijam dajeta možnost, da organizacijo samoupravljanja prilagodijo svojim specifičnim potrebam. Za to sejo, katero sta vodila predsednik RS ZSS Tone Kropušek in sekretar sekretariata CK ZKS inž. Andrej Marinc, je bilo pripravljeno obširno predhodno gradivo, uvodne besede za razpravo pa sta dala član sekretariata CK ZKS Zvone Dragan in predsednik komisije za samoupravljanje pri RS ZSS Mitja Švab. Po živahni, vsestranski razpravi so udeleženci skupne seje sprejeli dokument »Nekatere idejno politične ocene o razvoju samoupravljanja in izpopolnjevanju samoupravne zakonodaje v delovnih organizacijah«. Ta dokument, ki ga objavljamo v celoti v okviru »Pogovorov«, priloženih naši današnji številki, naj hi služil kot pripomoček celotnemu aktivu slovenskih sindikatov in ZKS pri nadaljnjem delu za izpopolnjevanje samoupravljanja in njegovo usklajevanje z ustavnimi amandmaji. Današnji »Pogovori«, skupaj s tem dokumentom, so hkrati tudi gradivo za plenarno sejo republiškega sveta sindikatov, ki je predvidena še v‘tem mesecu in na kateri bo prav tako govora o nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja. Na ločeni seji, ki je sledila skupni seji s sekretariatom CK ZKS, je nato predsedstvo RS ZSS sprejelo stališča o nekaterih vprašanjih predlagane ekonomske politike in politike zbiranja ter uporabi sredstev za splošno potrošnjo v SR Sloveniji v letu 1970; zaradi njihovega velikega pomena jih na 10. strani naše današnje številke objavljamo v celoti. Na predlog predsedstva RO sindikata delavcev industrije in rudarstva je predsedstvo RS ZSS mimo tega sprejelo tudi stališča slovenskih sindikatov glede temeljnih postavk predloga za izdajo zakona o minimalnih osebnih dohodkih delavcev. Skupna seja predsedstva. RS ZSS in sekretariata CK ZKS je ugotovila, da smo lahko z dose- *A2GOVOR Z ADOLFOM ŠUŠTARJEM, PREDSEDNIKOM ObSS NOVO MESTO, ^Marjanom vrabcem, tajnikom tega sindikata Občni zbor bo piod dela Večine sindikalnih organizacij j ^'huij teden smo se v Novem mestu na občinskem sindikalnem svetu pogo-.ariali o delu tamkajšnjih sindikatov v minulem obdobju, vsebinski usme-,!tv' in kadrovskih pripravah na bližnji občni zbor. Naša sogovornika sta J'a Adolf Šuštar in Marjan Vrabec, predsednik in tajnik ObSS Novo mesto. | ^ nam pomanjkanje prostora ne dovoljuje, da bi objavili vse, kar sta nam POvedala, se bomo to pot dotaknili le nekaterih najpomembnejših misli, ki sta jih v razgovoru podala za posebno izdajo Delavske enotnosti danjimi rezultati uveljavljanja ustavnih amandmajev le delna zadovoljni. Nekatere delovne organizacije so v tem pogledu dosegle zelo lepe rezultate in rešitve, ki v polni meri zaslužijo posnemanje, številne delovne organizacije — med njimi tudi mnoge velike delovne orga- nizacije — pa so v precejšnjem zaostanku glede izpopolnjevanja svoje interne zakonodaje. Vzroki za to so različni, med drugim tudi nezadovoljivo delo mnogih sindikalnih organizacij in nezadostna angažiranost komunistov v tem delu, hkrati pa moramo vzroke za to dejstvo iskati tudi v objektivnih razmerah v naši družbi, s katerimi se moramo spopadati. Ni dvoma, da nadaljnji razvoj samoupravljanja v veliki meri zavirajo tudi nosilci birokratske in tehnokratske miselnosti, ki se sicer v besedah izrekajo za samoupravljanje, v resnici pa težijo le k takšnemu »samoupravljanju«, ki bi zagotovilo njihov prevladujoč vpliv v delovnih organizacijah. Vodstvo slovenskih sindikatov posveča razvoju samoupravljanja stalno skrb — minula seja predsedstva je bila v zadnjem času če četrta seja vodstva sindikatov, posvečena temu vprašanju, — šesta plenarna seja CK ZKS pa je dala komunistom dovolj osnov za globlje razumevanje samoupravnih procesov, hkrati pa jih je zavezala za konkretno delovanje na vseh tistih točkah, kjer se vodi bitka za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Idejna enotnost o teh vprašanjih je torej dosežena tako v ZK kot v sindikatih, uresničevanje te idejne enotnosti v praksi pa do sedaj ni zadovoljivo. Zato je nujno, da komunisti in vsi sindikalni aktivisti okrepijo svojo politično akcijo in se še bolj smotrno organizirajo, da bi dosegli kar najboljše rezultate pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja. To ni (Nadaljevanje na 2. strani) Hi ! IT,'nuli dveletni mandat-$tobi si je ObSS Novo me-gr Predvsem prizadeval s-, ^čiti sklepe Vi. kongre-*|0 ^4» programske osnove So,u6"skih sindikatov in re-sVojClje' ki jih je sprejel na Hu t*11 2adnjem občnem zbo-11 Slede na dejstvo, da °^0vr*e sindikalne orga-»UtoC|i® dobile z novim sta-V odi .^4 pomembno vlogo tl*,u °^anju in samostojnem *9de S' OkSfj močno pri-Ures^.aJ' da bi sindikati tudi os 'cavali te naloge, da bi bon 116 organizacije kar naj-Je h^,?1 za- poslenih, ki imajo osebne dohodke pod tem minimumom. Osebni dohodki v Celju sploh zaostajajo za republiškimi. Zelo nizki osebni dohodki sd pred-. vsem v lesni, tekstilni in kovinski industriji. Vendar, če bi osebne dohodke izenačili z republiškim poprečjem, bi se akumu-lativnost celjske industrije še bolj znižala in bi si tako zaprla pot k nadaljnjemu razvoju. Zato se vsiljuje mnenje, druge rešitve po vsej verjetnosti ni, da bo treba povišati produktivnost, znižati stroške poslovanja in seveda vplivati na spremembo zunanjih faktorjev, ki neenakomerno obremenjujejo različne panoge. Inž. (Janez Barborič se je na občnem zboru v svojem referatu dotaknil več aktualnih vprašanj, vendar naj to pot povzamemo le njegove misli v zvezi s prekinitvami dela, ki postajajo pri nas vse bolj pogost pojav. upravnih organov In tudi s® ^ kalne nroanlzarifo. Zakai kalne organizacije. Zakaj rdeča luč v podjetju šele tak i ko se del kolektiva upre? ukrepajo tisti, ki so za to P° ^ cani, šele po alarmu? Meni«® .jo v številnih primerih ne bi P^,,/ lekti^ do prekinitev dela, če bi a~ vg' upravni organi, sindikati h®Kti litične organizacije v kolc"^* v redu opravljali svoje osn° naloge...« Diskutanti, ki so se za inž. Barboričem, so se nili še vprašanja obdavr sklada skupne porabe in darjenja v delovnih orga®2 ^ jah s poudarkom na znan* ^ žave Železarne Store, ki vs ^ kor predstavljajo vprašanj* j* se. Težkemu položaju v Z® ni botrujejo namreč števil® ^ nanjl faktorji, ob katerih lezarji, ki se trudijo k0*, kdo, tako rekoč brez moči- T----- A. ULAgA 7 dni v sindikatih predsedstvo rq sindikata gradbenih delavcev Trenutek pred odločitvijo _ Razprava o dopolnitvah samoupravnih dogovorov in dejavnost sindikata pri spremembah samoupravnih aktov, sta bili osrednji točki dnevnega reda nedavne razširjene predsedstva RO sindikata gradbenih delavcev in industrije gradbenega materiala. ^ večurni razpravi so udeleženci sestanka pregledali osnutke splošnih načel in pravil ° samoupravnem in družbenem dogovarjanju in osnutke sporazumov o najnižjih obra-ffltiskih osnovah za delitev OD in vrednotenja dela v kalkulacijah in cenikih del, o kriterijih za kalkuliranje in izplačevanje terenskega dodatka ter o osnovnih kriterijih delitev dohodka v delovnih organizacijah gradbeništva. V drugi točki dnevnega reda P^so se dogovorili o vsebini dvodnevnih seminarjev predstavnikov delovnih organi-2acij o samoupravni zakonodaji v delovnih organizacijah, ki bodo v drugi polovici no-vembra. , Zadnje pol leta gradbinci in-nzivho razpravljajo o vsebini r^oupravnih dogovorov. Njiho-,a. Prizadevanja imajo točno do-,°cen namen in cilj: z dogovori, 1 so nujni za nadaljnji razvoj pPoupravnih odnosov, želijo azreševati mnoga vprašanja, ki poraiaj° medsebojni odnosi !®‘0, da bi omogočali kvalitetni razvoj dobrih odnosov sa-_ ostojnih organizacij združene-r3. dela in njihovih asociacij na in širšem gospodarskem P°dročju, enotne pogoje gospo-?arienja, da bi stalno izboljše-.ali materialno osnovo samo-Pravljanja in združenega dela, pa boljše delovne in živ-.,et\!ske razmere in naraščanje i'vl5enjske ravni gradbenih dedcev. , Zaradi tega so pobude sindi-p^iov v večini gradbenih kolek-«Vov sprejeli . z zanimanjem, ie ugotovil na seji predsed-n Lojze Capuder, še posebno ^ so zadovoljni s predlogi sa- moupravnih dogovorov delavci v neposredni proizvodnji. Nekoliko manj so navdušeni v kolektivih, ko se lotijo izračunov in ugotovijo, koliko dodatnih sredstev bodo morali ustvariti z boljšim gospodarjenjem, da bi izpolnili zahteve dogovorov. Dosedanje razprave kažejo, da to ni nepremagljiva ovira zlasti za večje delovne organizacije, te pa štejejo 80 % vseh zaposlenih v gradbeništvu. Po dosedanjih izkušnjah je videti, da so vsebino predlogov samoupravnih dogovorov proučevali v ozkih strokovnih krogih. V zadnjem času pa je steklo tudi obveščanje širšega sindikalnega članstva. Mestni odbor sindikata gradbenih delavcev Ljubljana na primer je izdal brošuro z osnutki samoupravnih dogovorov v 20.000 izvodih, da se bodo z njihovo vsebino seznanili vsi delavci. Za boljše obveščanje, so poudarili na seji predsedstva, bodo morale podobno pot ubrati tudi sindikalne organizacije na drugih področjih. Razveseljivo je, da so nekateri kolektivi že pismeno privolili v sporazume. Želijo pa zagotovilo, da jih bodo sprejeli in tudi spoštovali v drugih gradbenih organizacijah. Tudi na to so mislili predlagatelji in sestavljavci osnutkov. V sodelovanju s pravniki so opredelili nespoštovanje dogovorov za kršenje poslovnih odnosbv in nelojalno konkurenco, kar tudi opredeljuje zakon o blagovnem prometu. Mimo tega gre tudi za moralno politične sankcije, ki jih bodo izvajali delavci s svojimi zahtevami za dosledno spoštovanje sporazumov. TRIJE SPORAZUMI ČAKAJO NA PODPIS Mimo splošnih načel in pravil o samoupravnem in družbe- JEJA predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev Storitvenih dejavnosti NOV ZAKON *0 Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti je izdelal predlog zakona ° spremembah 'm dopolnitvah zakona o delovnih razrnerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih .... b zadnji seji predsedstva ‘pPubliškega odbora sindikata slavcev stvoritvenih dejavnosti genije minuli torek, so člani jf^sjeli predlog zakona o spre-0 ea:1bah in dopolnitvah zakona v plovnih razmerjih delavcev, delajo pri zasebnih delodajal-fU'. Predlog omenjenega zako-0 J6 bil izdelan na osnovi tez, katerih je predsedstvo raz-r3v'jalo že na predzadnji seji, j)r.roina na osnovi dopolnitev in ^ predsedstva republi- skiha nekaterih občin- n odborov ter posameznih \w?v sindikata delavcev storit-dejavnosti. Nh ^onitev statusa kolektiv-vr’ Pogodb, ki naj zapolnijo (L , . med zakonom in indivi-W P'mi delovnimi pogodbami Sov ^0nl£retneje, na osnovi dolih '■r0v na Posameznih področij m območjih urejajo dolžno-iv, 'P Pravice iz delovnega raz-- a v zasebpem sektorju, je l?°Vna predlagana sprememba >Illa dopolnitev sedanjega tt2iroi republiškega zakona. Predlog novega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo piri zasebnikih, ureja delovna razmerja v zasebnem sektorju, vsebuje pa tudi vsa tista določila temeljnega zakona s tega področja, ki so pomembna za delavce in za delodajalca zaradi sklenitve delovnega razmerja. Predlog zakona tudi razširja sedanji republiški zakon z določili TZDR. o razporejanju delavcev na delo, o delovnem času, o pravicah delavke v času nosečnosti, letnem dopustu, počitkih, pravicah do osebnega dohodka in do nadomestil, o prenehanju delovnega razmerja itd. Razen tega predlog vsebuje tudi tista določila s področja delovnih razmerij, ki jih temeljni zakon ne more precizirati za področje dela v zasebnem sektorju. V predlogu novega zakona je upoštevan tudi sedanji način oblikovanja najniž-jega osebnega dohodka delavca, zaposlenega pri zasebnem delodajalcu, in sicer na osnovi ustreznega poprečja osebnih dohodkov delavcev v družbenem sektorju. Predlog zakona skuša razrešiti tudi vprašanje učinkovitejšega izvajanja zakonskih določil. Zaradi tega so močneje kot v sedanjem zakonu poudarjene kazenske določbe in nadzor nad izvajanjem predpisov. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, je izdelan v obliki, v kakršni bo, po dokončni razpravi na plenumu republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, posredovan pristojnim organom. Člani predsedstva omenjenega republiškega odbora so na tej seji poslušali še infonnacijo o predlogu zaključkov o izvajanju družbenopolitičnih stališč na področju osebnega dela z zasebnimi sredstvi za delo. M. 2. nem dogovarjanju, ki opredeljuje postopek za dogovore, nas nedvomno najbolj zanimajo zadnji popravljeni predlogi sporazumov. Oglejmo si nekatere značilnosti predlogov za prihodnjo politiko delitve osebnih dohodkov, terenskega dodatka in delitve dohodka v delovnih organizacijah gradbeništva. • Predlog sporazuma o najnižjih obračunskih osnovah za delitev OD in vrednotenja dela v kalkulacijah v cenikih del predvideva za izhodišče neto 3,63 novih dinarjev dogovorjene vrednosti za eno uro efektivnega dela nekvalificiranega delavca. Razmerje med nekvalificiranimi in visokokvalificiranimi delavci mora biti 1:2. Take najnižje vrednosti za uro efektivnega dela bi veljale v prihodnjem letu in bi se vsa nadaljnja leta večale za odstotek porasta življenjskih stroškov. Da bi v de-Jovnih organizacijah laže prešli bd sedanjih na nove vrednosti obračunskih osnov, sindikati predlagajo dvoletno prehodno obdobje. V tem. času bodo delovne organizacije uveljavile obračunske osnove za delitev OD in vrednost dela v cenikih del za NK delavce v neto znesku 3,12 novih dinarjev, za PK 3,65, za KV 5,00 in VK 5,30. • Predlog sporazuma o kriterijih za kalkuliranje in izplačevanje terenskih dodatkov med drugim pravi: terenski dodatek je nadomestilo za večje stroške, ki jih imajo delavci v gradbeništvu zaradi težjih življenjskih razmer, preseljevanja z gradbišča' na gradbišče in ločitve od svojih družin. Terenski dodatek je materialni strošek. Pravico do tega dodatka imajo delavci, ki delajo na gradbiščih, oddaljenih več kot 10 km od kraja stalnega bivališča. Dogovorjena izhodiščna osnova za izračun najnižjega terenskega dodatka za leto 1970 je za eno uro efektivnega dela poročenega NK delavca 1,10 novih dinarjev v neto znesku. Terenski dodatki v nobenem primeru ne morejo biti nadomestilo za OD, če so le-ti nižji od dogovorjenih obračunskih osnov za delitev OD. • Sporazum o osnovnih kriterijih za delitev dohodka vključuje potrebe osebne, splošne in investicijske potrošnje. Za osebno potrošnjo bodo delovne organizacije izločevale sredstva, ki bodo zagotavljala vse leto OD najmanj v višini dogovorjenih obračunskih osnov. Za namene splošne potrošnje bodo dodelile: 4% od bruto OD za gradnjo stanovanj, četudi bodo ukinjene zakonske obveznosti; 2,5% od bruto OD za vse vrste izobraževanja in 1,5 % od bruto OD za rekreacijo in oddih gradbenih delavcev. V poslovni in rezervni sklad bodo namenile delovne organizacije najmanj 10 % od čistega dohodka. Skrbele bodo za takšne naložbe v investicije za osnovna sredstva, še posebej pa modernizacijo delovnih priprav, ki bodo skupaj z amortizacijo po predpisanih minimalnih stopnjah omogočale stalno naraščanje sedanje vrednosti osnovnih sredstev. Predlogi sporazumov so torej nared. Praktično vrednost bodo dobili potem, ko jih bodo podpisali samoupravni organi delovnih organizacij. Po sklepu predsedstva RO sindikata gradbenih delavcev, se bo to moralo zgoditi v novembru. I. VRHOVCAK Čemu normativno opredeliti odnos? Pravna posvetovalnica Dfc Vzrokov za tovrstno opredelitev je več. Omenimo naj samo nekatere Politične organizacije so del »socialnega sistema« delovne organizacije, v katerem imajo bolj ali manj pomembno vlogo, svoj višji ali nižji položaj, vplivajo na vlogo in položaj drugih, ustvarjajo, preoblikujejo in negirajo obstoječe medsebojne odnose. Ce tako vlogo in tak položaj objektivno priznavamo družbenopolitičnim organizacijam v delovni organizaciji, potem je prav, da ga tudi statutarno opredelimo. Tako bodo bolj poznana »pravila igre« pri reševanju porajajočih se ali ze obstoječih problemov. Pri statutarnem urejanju odnosov med^samoupravno m sindikalno organizacijo nas ne vodijo nekakšna teoreticno-logicna načela, temveč številni povsem praktični primeri. Najmanj, kar lahko dosežemo, je to, da bodo bolj javne dolžnosti (obveznosti samoupravnih organov do sindikalne organizacije (m ostalin političnih organizacij) in narobe: da bomo vedeli, kaj mora storiti sindikalna organizacija (in druge politične organizacije) v določenih primerih. ZA KAKŠNO STATUTARNO UREJANJE ODNOSOV MED SINDIKALNO IN SAMOUPRAVNO ORGANIZACIJO SE ZAVZEMAMO? Samoupravno področje, na katerem ima sindikalna organizacija po določilih statutov industrijskih in rudarskih delovnih organizacij možnost delovanja, se izraža zlasti v naslednjem. _ Sindikalna organizacija ima pravico predlagati ali zahtevati sklic zborov delovnih skupnosti' delovne organizacije ali delovnih enot; predlagati ali zahtevati spremembo statuta in drugih samoupravnih aktov delovne organizacije; predlagati ali zahtevati sklic samoupravnih organov delovne organizacije; predlagati ali'zahtevati odpoklic samoupravnih organov; predlagati ali zahtevati razpis referenduma; predlagati kandidatno listo za člane delavskega sveta ipd. Statuti vsebujejo tudi določila, da so se samoupravni organi o določenih vprašanjih dolžni posvetovati z družbenopolitičnimi organizacijami. Seveda statuti dajejo sindikalni organizaciji še_ druge pristojnosti, npr. pri varstvu pravic delavca, ki izhajajo iz dela in po delu, v izobraževanju, v informiranju itd. KONKRETNI PREDLOGI, KAKO NAJ STATUTI OBRAVNAVAJO SINDIKALNO ORGANIZACIJO V brošuri »Samoupravna zakonodaja v delovnih organizacijah«, republiški svet ZSS, Ljubljana, september 1989, str. 25, je objavljen predlog statutarnih določil o sindikalni organizaciji v delovni organizaciji. Posredujem del predlaganih določil, ki se nanašajo na načelno statutarno opredeljevanje odnosa med samoupravno in sindikalno organizacijo ter funkcijo sindikalne organizacije v sistemu samoupravljanja delovne organizacije. Člen »Sindikalna organizacija delovne organizacije... deluje samostojno in skladno s svojim delovnim programom, ki ga sprejema na občnem zboru in je organizirana s svojimi pravili in po statutu ZSJ, ZSS in statutu sindikata ... (na primer industrije in rudarstva). Člen Delovna skupnost omogoča delovanje sindikalne organizacije skladno s statutom ZSJ, ZSS in statutom sindikata. . . (na primer industrije in rudarstva) ter pravil (statuta) osnovne sindikalne organizacije, tako da se njena funkcija uresničuje v sistemu samoupravljanja v delovni organizaciji zlasti v naslednjem: O da skupno s pristojnimi organi ali samostojno sklicuje seje delovnih skupin ali svojega članstva tudi po delovnih skupinah, da razpravljajo o vprašanjih, ki zadevajo koristi posameznikov ali delovne skupnosti; O da daje svoje predloge ob sprejemanju ali za spreminjanje statuta in drugih splošnih aktov, o katerih morajo razpravljati samoupravni °rg G^da je politični nosilec v pripravah za volitve članoV samoupravnih organov na vseh samoupravnih ravneh v delovni organizaciji; • da pred odločitvijo samoupravnih organov obravnava tiste programe, ki zadevajo neposredne interese članov in da posreduje samoupravnim organom svoja stališča; • da predlaga in zahteva izvedbo referenduma o vprašanjih, ki Jih določata zakon ali statut: • da predlaga ali zahteva odpoklic posameznih članov ali zahteva postopek za kolektiven odpoklic kateregakoli samoupravnega organa; — itd.« Predlagana določila, prilagojena konkretnim razmeram, so primerna za sleherni statut delovne organizacije. JOŽE SINTIČ PRIHODNJIČ: Zagotavljanje in statutarno opredeljevanje pogojev delovanja sindikalne organizacije. PRIPIŠ UREDNIŠTVA: Z minulo številko smo začeli objavljati prispevke na temo: Statutarna določila o sindikalni organizaciji v delovni organizaciji. Vsi prispevki, ki si bodo sledili v nekaj zaporednih številkah našega časopisa, imajo namen pomagati delovnim organizacijam, zlasti pa sindikalnim vodstvom, da bodo pri snovanju statutov čim bolj ustvarjalno sodelovali in predlagali najbolj smotrne statutarne določbe o vlogi in delovanju sindikata v delovni organizaciji. Zavedamo se, da si v vsakem delovnem kolektivu, zaradi specifičnih razmer, ne bodo mogli v celoti pomagati z vsebino objavljenih prispevkov. Zato smo se z nekaterimi strokovnimi sodelavci republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva in. RS ZSS domenili, da bi v takšnih primerih pomagali delovnim organizacijam z individualnimi nasveti. Prosimo, da naslovite vprašanja na naše uredništvo. Odgovore na vprašanja, ki utegnejo zanimati več delovnih organizacij, bomo objavili v časopisu, na vsa druga pa bomo odgovorili po pošti. VPRA8ANJE: Ko sem se vračal z dela domov, sem padel 'n»»edom in se poškodoval na glavi. Nesrečo je videl moj i&w.Vec- v bolniškem staležu sem bil deset dm. Delovna orga-Juha mi je izplačala nadomestilo osebnega dohodka za ten J? dni v višini 70 "/o osnove. Ali imam pravico do nadomestila ls*bi 100»/» osnove, ko gre za nesrečo pri delu? A. V„ Radeče ODGOVOR: Po določbi 60. člena temeljnega zakona o c s^Venem zavarovanju so delovno organizacije pooblaščene, ^bDSVo:iimi splošni ne i akti same določijo višino nadomestila dohodka za prvih trideset dni zadržanosti od dela, ^,ar sme biti nadomestilo manjše od 50 »/o osnove. tn0i° Velja tudi za primere, ko je zavarovančeva začasna ne-ri St,'°s^ Za delo posledica nesreče pri delu. Od 31. dne dalje kidom Po določbi 61. člena tega zakona takemu zavarovancu ^ estilo v višini 100 0/o osnove. >S'btiF>0Vna orSanizacija vam je pravilno izplačala nadomestilo ' bjen dohodka v višini 70 °/o osnove, ako je tako določeno em Pravilniku ali drugem splošnem aktu. M. VEHOVEC VPRAŠANJE: I' 1968 do 21. III. 1968 je bila zaposlena honorarno 'Tl Podjetju, Po tem je nastopila službo v rednem delov-merju kot administratorka, kjer je še sedaj zaposlena. Ali je upravičena do rednega letnega dopusta in regresa za leto 1968 ali ne? V. J. — Jesenice • ODGOVOR: V vašem vprašanju niste pojasnili, kaj pojmujete pod izrazom »honorarno delovno razmerje ali zaposlitev«. TZDR toga pojma ne pozna; Ce je šlo za vsaj polovični delovni čas, ki je deloma tudi vpisan v delovno knjižico in če se je v roku 3 dni delavka zaposlila pri vas, je nedvomno upravičena do dopusta za leto 1968 in s tem tudi do regresa v tem letu, Ce pa predstavlja honorarna zaposlitev civilno pravno razmerje in delovna doba delavcu ni priznana in vpisana v njegovo delavsko knjižico. potem smatram, da taki delavki ne pripada pravica do letnega dopusta v letu 1968, ker nima 11 mesecev nepretrganega dela. ALOJZ POLJANŠEK pohištvo in. oprema, za vaš dom. lesnima, centrala ljubljana titova 51 r Pred občnim zborom novomeških sindikatov OBČNI ZBOR (Nadaljevanje s 1. strani) Torej, v preteklem mandatnem obdobju je bilo težišče sindikalnega delovanja na gospodarski dejavnosti, na uresničevanju gospodarske reiorme. Skrb za rast in razvoj samouprave pa se je pojavljala praviloma le občasno v pripravah za volitve v samoupravne organe. Zavora za nadaljnji razvoj je bila razen miselnosti tudi zakonodaja, ki ni dopuščala samorastniških in izvirnih idej ter novih organizacijskih obliK, ki bi sledile novim načrtom in pobudam organiziranja delovnih organizacij. »Ena temeljnih slabosti dela v naših samoupravnih organih, ki pa je bila v dokajšnji meri tudi slaba točka sindikalnih organizacij, so bili slabi programi dela samoupravnih organov .. nam je povedal Adolf Šuštar. »Izkušnje nas nenehno učijo, da kadrovska še tako kvalitetno vodstvo ne more doseči uspehov, če slabo in neprepričljivo dokazuje svoj program in če je le-ta usmerjen večinoma v obravnavanje sprotnih, najbolj pogosto nepomembnih nalog. Ne dvomim, da so v posameznih delovnih organizacijah v predvolilni aktivnosti oblikovali smernice in programe dela samoupravnih organov. Ce so kje te programe tudi uresničevali, jih sprati prilagajali, ali pa so bili v glavnem le muha enodnevnica, o vsem tem, žal, ni zanesljivih podatkov .. V želji, da bi Občinski sindikalni ^et Novo mesto seznanil ljudi z vsebinskimi pripravami na občni zbor, je sklical z vodstvi sindikalnih organizacij več posvetovanj, v okviru regije pa posebno posvetovanje z vodstvi občinskih sindikalnih svetov. Skupen dogovor posvetovanj je bil, da morajo sodelovati tako pri vsebinskih kot kadrovskih pripravah na občni zbor prav vse sindikalne organizacije. »Dalje smo se dogovorili, da bodo obravnavale vse sindikalne organizacije v obdobju pred občnim zborom poročilo o dosedanjem delu ObSS in na osnovi tega potlej svetovale oziroma sodelovale pri sestavljanju nadaljnje programske usmeritve .. je dejal Adolf Šuštar. »Poiskali smo tudi stik z vsemi delegati in jih seznanili z delom občnega zbora in s tem v zvezi o njihovih obveznostih. Poleg poročila smo dali vsem delegatom tudi predlog tez za razpravo o nadaljujem delu sindikatov v občini...« Marjan Vrabel, tajnik Občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, nam je povedal, da so pričeli sindikati s kadrovskimi pripravami na občni zbor že meseca maja. Vsem sindikalnim organizacijam je poslal ObSS poziv, da prično pravočasno evidentirati svoje člane za novo občinsko vodstvo. Tako je dobil ObSS do konca junija 29 predlogov, kmalu za tem pa je bilo evidentiranih za novd občinsko sindikalno vodstvo že 48 kandidatov. »Novoizvoljeni plenum bo imel 41 članov, v čemer je vračunano tudi 6 predstavnikov medobčinskih in občinskih strokovnih odborov. V ožjem vodstvu bo ostalo kot doslej 11 članov, prizadevali pa si bomo, da bodo zastopani v predsedstvu predstavniki vseh dejavnosti. Ob tem bo potrebno seveda upoštevati, da dela na našem območju približno polovica zaposlenih v industriji . ...« je povzel naš razgovor Marjan Vrabel. IZ RAZGOVORA S FRANCIJEM KUHARJEM, PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO__________ KDAJ SE BOMO OTRESLI PREDSODKOV? Kadri in komuniciranje O Novem mestu navadno govorimo kot o središču agrarne in romantične Dolenjske, ki je prava zakladnica neizkoriščenih možnosti in neizčrpen rezervoar delovne sile. Vendar skokovit vzpon in razvoj gospodarstva v novomeški občini v obdobju po reformi malodane v celoti zavrača omenjena pojmovanja. Novo mesto je že postalo industrijsko razvito in perspektivno veliko obetajoče področje. Industrija v tej občini ustvarja več kot polovico bruto produkta; samo Industrija motornih vozil pa preživlja polovico toliko ljudi kot celotno, kmetijstvo, ki prispeva komaj pet odstotkov bruto produkta. Narodni dohodek je sicer še vedno nizek, le 7000 N-din na prebivalca, ker nanj močno vpliva zasebni sektor kmetijstva, od katerega živi 36 % občanov. Ce pa bi zasebno kmetijstvo izločili iz teh primerjav, je novomeška občina že dosegla tisti narodni dohodek, ki ga poznajo tudi uradno »priznane« industrijsko razvite občine v naši republiki. Tako nam je na kratko predstavil svojo občino novomeški župan Franci Kuhar. Njegova pojasnila dejansko razblinjajo zmotne predstave o Dolenjski na sploh in Novem mestu še posebej. Vseeno pa nas je zanimalo, kako se je njihova občina izkopala iz zaostalosti in kako usmerja svoj prihodnji razvoj. Iz obširnega razgovora povzemamo naslednje misli: © V času od 1964, do 1968. leta vsi kazalci gospodarjenja izpričujejo napredovanje po letni stopnji okoli 20 %. To je posledica dejstva, da so malone vse delovne organizacije svoje težave v glavnem razrešile že pred reformo; da so bile proizvodno in poslovno že .tedaj tako usmerjene, da so lahko in da lahko vnovčijo svoje proizvode. Tretja komponenta je zavzetost strokovnih kadrov in neposrednih proizvajalcev, ki želijo premagati zaostalost za vsako ceno. Posebej nagel razvoj pa gospodarstvo novomeške občine beleži v lanskem in v letošnjem letu. Nanj sicer vpliva tudi konjunktura. Vendar ne bi smeli prevzeti prizadevanj v zvezi z izboljševanjem organizacije dela in proizvodnje; torej skrbi za povečanje produktivnosti. Posledica vsega tega je, da se je iani, v primerjavi z letom 1967, celotni dohodek delovnih organizacij povečal za 46,7 %, njihova bruto akumulacija za 55,7, produktivnost za več kot 16 %♦ medtem ko se je izvoz povečal od 5,5 na skoraj 10 milijonov dolarjev. Za letošnje leto so značilne podobne ugotovitve. Vsekakor pa izstopata dva podatka; po obsegu proizvodnje je še zlasti napredovala industrija (za 57%); letošnja vrednost izvoza, v primerjavi z lansko, pa je izražena z indeksom 224. Samo IMV bo letos na primer izvozil toliko, kot je lani celotno novomeško gospodarstvo! ® Glede prihodnjega razvoja In usmeritve novomeške občine velja, da ne mislijo dovoliti nikakršnih političnih investicij, ker so si že ob edini dosedanji (tovarna stekla) nakopali več kot preveč grenkih izkušenj. Zato pa prihodnji razvoj gradijo na tem, kar že imajo. Skladno z razvojem v svetu in potrebami trga naj bi torej obstoječe delovne organizacije prilagajale in dopolnjevale svoj proizvodni program. To velja za vse gospodarske dejavnosti. Pri tem bodo namenili posebno pozornost družbenemu: sektorju kmetijstva, znotraj katerega predvsem KZ Krka že usmerja svojo aktivnost tako, da si je mogoče obetati večjih uspehov tudi pri povezovanju ž zasebnimi kmetovalci in pri pospeševanju njihovo proizvodnje. Kot že rečeno, prav zasebno kmetijstvo trenutno še najbolj »vleče nazaj« skupne dosežke novomeške občine. • Čeprav doseženi gospodarski rezultati govorijo sami po sebi, prebivalci novomeške občine vseeno pričakujejo in tudi zahtevajo, da bi pristojni organi v naši republiki realno vrednotili njihov gospodarski prostor in mu v programu razvoja naše republike priznali tisto mesto, ki mu po vsej pravici in logiki tudi pritiče. Dovolj je namreč sanjarjenja o romantični Dolenjski, od česar prebivalstvo nima nobenih koristi. Priznati' je treba dejstvo in se sprijazniti z njim, da Dolenjska z Novim mestom ni več dežela cvička, klobas in kislega zelja, ampak industrijsko že razvito področje, ki je to doseglo zvečine z lastnimi kadri in z lastnimi sredstvi. »NOVOLES« IZ STRAŽE PRI NOVEM MESTU ZAKLJUČUJE PRIPRAVE ZA PODVOJITEV PROIZVODNJE Tretji, odločilni mejnik Ce je tujina še pred desetletjem Stražo pri Novem mestu poznala kot kraj, kjer je mogoče kupiti hlodovino, razen les in še nekaj malega vezanih plošč, 1000-članskemu kolektivu podjetja NOVOLES finalni izdelki že prinašaj'o več kot polovico dohodka. Že po treh ali štirih letih pa naj bi iztržek na račun prodaje stilnega pohištva, vezanih plošč in embalaže presegel dve tretjini realizacije, ki pa naj bi tudi bila še enkrat višja od sedanje. Ta cilj poskušajo doseči s sedanjo, že tretjo etapo rekonstrukcije, ki bo zaključena na pomlad prihodnjega leta in pri kateri s svojimi sredstvi sodeluje tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Ko smo letos pred delavskim praznikom — 1. majem obiskali NOVOLES, nam je njihov direktor Jože Knez med drugim povedal tudi naslednje: »Kupili smo si takšno opremo in stroje, da bodo lahko delavci z njimi ob enakem fizičnem delu kot zdaj proizvedli še enkrat toliko, kot lahko naredijo zdaj. To pomeni, da gremo v razpolovitev sedanjih izdelav-nih časov. Ce bomo vložili vso našo sposobnost in znanje, če naj hkrati sledimo zahtevam tržišča, bi v treh ali štirih letih dejansko lahko podvojili vrednost proizvodnje od sedanjih pet na približno 10 milijard S-dinarjev!« Ob našem sedanjem obisku v tovarni NOVOLES nas je zanimalo, kako tudi s politiko delitve osebnih dohodkov spodbujajo višjo produktivnost. Besedo prepuščamo predsedniku tovarniškega odbora sindikalne organizacije, tovarišu Štefanu Jakliču: s »Vsak naš obrat ima svoj cenik del po enoti proizvoda. To pomeni, da si pripadajoči del zaslužka razdelijo tisti člani kolektiva, ki so zaposleni z določeno proizvodnjo. Več jih je, manjši so zaslužki; manj jih je, višji so zaslužki. To je poglavitna značilnost našega sistema delitve po delu. Najbrž mi ni treba poudarjati, da vse to hkrati pomeni tudi najboljšo spodbudo vsem prizadevanjem za povečanje produktivnosti. Pri vsem tem bi rad povedal še dvoje: naši sedanji rezultati so predvsem posledica nove tehnologije, ki jo uvajamo in prizadevanj za boljšo organizacijo dela, kar vse spodbujamo tudi s politiko delitve osebnih dohodkov. Drugič pa gre za to, da naš sistem delitve osebnih dohodkov avtomatično izloča iz proizvodnje vse tiste, ki ne morejo ali nočejo slediti povečanemu delovnemu tempu. Prizadeti imajo možnost zaposlitve na takih delovnih mestih, kjer dinamika dela ni tolikšna, da bi presegala njihove sposobnosti. Ce gre za starejše in oslabele člane kolektiva, poskrbimo, da zaradi premestitve njihovi zaslužki niso manjši, kot so jih imeli na dosedanjem delovnem mestu. Delomrznežev pa nikjer nočejo; zakaj bi jih morali trpeti pri nas?« Občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Novem mestu je v zadnjem času zaposlen predvsem s priprava na občni zbor ObSS, hkrati pa tudi na obračun lastnega dela. so pokazale dosedanje priprave, na katere probleme so predvs opozorile? Na vprašanje nam je odgovoril predsednik omenjene* odbora, Marjan Kraus: ^ Že ves čas občutimo pomanjkanje primernih kadrov, ki bi « sposobni in voljni delati v našem sindikalnem odboru. Živimo nan reč v okolju, kjer se vse delovne, posebno pa industrijske or§a‘ zacije zelo naglo razvijajo. Ljudje so prezaposleni z rednim ° lom, zato pa jim zmanjkuje časa za vse drugo, tudi za Polltl ; delo v sindikatih. Ker je tako, smo se v minulem obdobju pret »lovili«. Zdaj smo,si končno na jasnem, da moramo izboljšati » municiranje z osnovnimi organizacijami in poživiti njihovo ^ kretno delo znotraj lastnih kolektivov. Razne skupne akcije, kiJ izvajamo skupaj z ObSS, na primer glede usklajevanja in«5* zakonodaje, oddiha in rekreacije itd. lahko aktivnost osnovnih ganizacij samo še spodbudijo. Vse to seveda pod pogojem, ce h v novi odbor izbrali prave ljudi; kaže, da smo tokrat imeli srečno roko!-« Vse več pristojnosti ALBIN LUZAR je predsednik medobčinskega odbora sindikata <®e** cev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji za sedem dolenjskih ob 1 drugače pa je sekretar JCmetijske zadruge Krka. Za posebno izdajo smo ga zaprosili, da nam pove nekaj osnovnih misli o usklajevanju terne zakonodaje. »Na tem področju dela bi morali odigrati sindikati zelo pomeml>»_ vlogo. Dejstvo namreč je, da prinašajo novosti v predpisih vse več P stoinosti delovnim organizacijam. Zadruge imajo pri tem seveda spečih pogoje. Zelo interesantno za nas je pri tem na primer vključevanje operantov v samoupravni sistem. No, dar.es so kooperanti tako rekoč * kopravni člani delavskih svetov, vendar bo potrebno storiti še marš ^ da bo ta, tako imenovana skupna samouprava privedla do zaželenih ^ zultatov. Poskrbeti bomo morali tudi za učinkovitejšo strokovno služb« seveda za nadaljnje pospeševanje razvoja privatnega sektorja ...» ^ Medobčinski odbor sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in toba ^ industriji v Novem mestu je v začetku minulega meseca razpravlja^ uskladitvi statutov in samoupravnih aktov in je sprejel sklep, da se tu. vsak član odbora aktivno vključiti v to delo in nuditi konkretno po® sindikalnim oziroma delovnim organizacijam. VARLJIVE ŠTEVILKE Ko smo Jožeta Blažiča, predsednika občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Novem mestu povprašali, v kakšni meri so uspeli uveljaviti merila za delitev po delu, kot jih navaja znani »katalog«, je odvrnil naslednje: »Ce bi zaslužke delav^ družbenih dejavnosti ocenjeV3 zgolj na podlagi statističnih P datkov, bi ugotovili, da samo : malenkost zaostajamo za tishj1 dohodki, kot bi jih naši lju<% — na osnovi kataloga — de]3' sko morali prejemati. Žal, te s Vilke močno varajo. Na s0,7„ SOŽITJE MED OSNOVNO SINDIKALNO ORGANIZACIJO IN OBČINSKIM SINDIKALNIM SVETOM ______________________________ Zrcalo dela organizacij zelo ugodno povpr vplivajo ^ va' zaslužki ne*3 (sod Roman Jevšek, predsednik centralnega sindikalnega odbora v Splošnem gradbenem podjetju »Pionir«, je že v prvem stavku povedal odnos te sindikalne organizacije do občnega zbora novomeških sindikatov, ko je dejal, da so vsebinske priprave na občni zbor pregled dela posameznih osnovnih sindikalnih organizacij in občinskega sindikalnega sveta od zadnjega občnega zbora do danes. »S tem ni rečeno, da bomo samo ugotavljali, kaj smo stopili,« je dejal Roman Jevšek, »ampak bo potrebno oceniti naša dosedanja prizadevanja in uspehe na vseh področjih družbeno ekonomskega življenja, poudariti dobre strani naše skupne sindikalne politike in kritično oce- niti neuspehe zlasti, če so posledica premalo skladnega sodelovanja sindikalnih organizacij na vseh ravneh v občini. Zato bo potrebno na občnem zboru posebej osvetliti naslednja vprašanja: kako uresničujemo družbeno in gospodarsko reformo, razvijamo samoupravljanje, urejamo notranjo zakonodajo, uresničujemo spodbudno nagrajevanje, rešujemo stanovanjska vprašanja, vprašanja socialnega zavarovanja, oddiha in rekreacije, izobraževanja in še nekatera druga. O vsem tem smo govorili tudi na občnem zboru naše sindikalne organizacije. Poudariti moram tudi dobre odnose med občinskim vodstvom in vodstvom osnovne sindikalne organizacije. Sproti smo bili obveščeni o akcijah občinskega sindikalnega vodstva in narobe, svoja stališča do posameznih vprašanj smo sproti posredovali občinskemu sindikalnemu svetu in tako pomagali zagotoviti enotnost delovanja sindikalne organizacije na našem območju. Menim, da je to bistven vsebinski del priprav za občni zbor. zmerno namreč terih kategorij zaposlenih (s^, šče, javno tožilstvo, odgovor uslužbenci občinske skupše' itd.), katerih prejemki so odro ^ jeni v fiksnih zneskih, če ljudi izločimo iz povprečja, tovimo, da zaslužki pretežne ( čine zaposlenih, v -povprečju ■»= 25 % ostajajo za merili, 14 la^ za jih navaja katalog. Vse te probleme zato na dva načina^... štev". razrešimo le bolj je treba zmanjšati tistih delovnih mest v družbe , dejavnostih, kjer niso PreC% sana merila dela za sleher113'^ posameznika. Drugič pa si ramo prizadevati za to, da bi kakorkoli že — zagotovitve p sredstva za potrebe družbe dejavnosti.« Na igrah 2000 zaposlenih NOVOLES — pogled Moškoa Občinski sindikalni svet Novo mesto je organiziral doslej že dvoje zimskih in šest letnih delavskih športnih iger. Ko smo se nedavno pogovarjali v Novem mestu o dosedanjih izkušnjah ObSS na tem področju aktivnosti, nam 'je Stane Zupančič, predsednik komisije za delavske športne igre; povedal med drugim naslednje: »Zelo zanimiva ugotovitev, ki je za nas tudi najbolj razveseljiva, je v razvoju sindikalnih športnih iger ta, da iz leta v leto raste interes za sodelovanje, najsi bo na letnih ali pa na zimskih športnih srečanjih zaposlenih. Tako je nastopilo na prvih letnih igrah blizu 700 delhvcev, letos pa se je povzpelo to število že na 2000!« »In načrti?« »V želji, da bi preživeli naši delavci čim več uric letno na planem, bodo prihodnje leto prva tekmovanja na spored^ ^ mesec dni poprej, kot doslej’jj, " osnovi P°a “ je že aprila. Na osnovi P°‘^l šanega koledarja bo s tem udeležba na igrah še večja doslej...« »In kaj vas kot funkciob^ na športnem področju ^ najbolj moti?« »Predvsem to, da ne!ia<:ijc večje sindikalne organi .^jO naših prizadevanj ne resno in da stoje ob strani. ^ tako ne odobravam običaja^-katerih ekip, da med tek $ njem odstopijo, ko spoznaj l,,;, njihovi rezultati ne bodo i kot so si zamislili...« Posebno izdajo v mestu so pripravili: 4. VRHOVCAK, Andrej GA, Milan GOVEKA« Rihard SOPEU. .v*. V-.. ■ 4:i": • "■■«. Pred občnim zborom novomeških’ sindikatov Kaj so povedali delegati? Pred občnim zborom ObSS Novo mesto smo se pogovorili ‘Udi z nekaterimi delegati in Sh povprašali, kako v času Priprav na občni zbor njihove Osnovne organizacije usmerja-svojo aktivnost, oziroma o Ce*n nameravajo spregovoriti Pa občnem zboru. Povedali so Paslednje: », Erika KOŠARIC, delegat Iz VOVarne zdravil »Krka«: »Odkar "Ostaja naša tovarna, se^spoprije-°Janio z otroškim varstvom. Do-pri tem, žal, nismo imeli več-uspehov. Morda je temu tako v^i zaradi tega, ker smo računali, bi problem začeli razreševati b sodelovanju z ostalimi kolek-*Vi v občini. Zdaj ne moremo več akati na dobro voljo kogarkoli, je brez urejenega varstva že eč kot 50 otrok naših delavk in aelavcev. Zato smo se odločili za “Skup stanovanja na Mestnih !*Jivah, ki bo preurejeno v vrtec, letu 1970, ko se bo celotna to-arna preselila na Ločno, bi podobne manjše vrtce uredili ali gradili tudi na ostalih glavnih Področjih našega mesta.« STANE TL C, delegat skupnih |Pžb Gozdnega gospodarstva No-. 0 mesto: »Ko smo v naši sindi-alni organizaciji razpravljali o Popravah na občni zbor občinske-sindikalnega sveta, je prevlado prepričanje, da bi delegati iz kolektiva morali spregovo-^ predvsem o dveh zadevah: • Znano je, da se pripravlja “Prememba zakona o gozdovih, če to zgodilo v napovedani ob-bi kar na mah tudi v našem polektivu prišlo do presežka strokovnega in administrativnega oseb-ia' Kje naj bi zaposlili te ljudi: aao naj kolektivu pojasnimo, da .° bila samo zaradi sprememb ne-zakona povsem odveč naša oigoletna prizadevanja za izbolj-an.ie kadrovske strukture zapo-'lenih? • Najbrž bi lahko bile tudi za ru?e, zlasti za sorodne kolektive k^bimive in spodbudne naše iz-bsnje pri skrbi za izboljševanje -lovnega in življenjskega stan-arda naših ljudi. Pri nas na pri-lavF ustanavljamo vedno nove de-Jv^ke menze, tako da večina za-P°slenih med delovnim časom lah-. b PouŽije topli obrok. Letos smo uPili tudi avtobus in tri kombije, katerimi naše ljudi prevažamo „ia delovno mesto in nazaj. Po-edica tega je boljša produktiv-rt”sti ker ljudje pridejo spočiti na tl,bjvi8Če v gozdovih. Uspeli smo v tem, da naš počitniški dom nrr,°vem gradu v Istri objskujejo Vni; em fizični delavci, kar spet KTUVa na njihovo dobro počutje ^r(>duktivnost. ANDREJ BURJA, delegat Iz ovomeške tovarne perila Labod: Glede na to, da smo delegati že bfejeli gradivo za občni zbor in Qa je za nami že posvet v zvezi J Pripravami na konferenco, de-*®Sati vsekakor ne bomo v zadre-o čem naj bi govorili na obč-Qem zboru. s vsej verjetnosti se bom aih dotaknil predvsem stvari, ki b v neposredni povezavi z delov-“ organizacijo, v kateri sem za-tov en‘ Povem, da je naša k arna razmeroma mlada in da ,jaJbb močni konkurenci, ki vlada Po11^ v te^ branži, posluje uspeš-stv To dokazuje med drugim dej-hiert’ smo po osebnih dohodkih Hj d Prvimi v domovini, razum-bom V naši branži. Z novim pla-*u i bomo povečali norme za bli-bom° odstotkov, ustrezno temu pa dbJJ^^eveda dvignili tudi osebne lja?*a občnem zboru bi dalje ve-izftK sPregovoriti o potrebnem ^p.braževanju in priučevanju v Je ?Vn^b organizacijah. Pri nas na 10 vprašanje zadovoljivo reše-ceje b^rsikje pa predstavlja pre-Jseb problem ...« l* o^kenttn Šalamun, delegat stu.peltarne Zalog pri Novem me-Sg * *y naši delovni organizaciji soupravljamo predvsem na di-p0 .H® v zvezi z nagrajevanjem v$ekailnku- To namrce danes 8ani kor en° najaktualnejših vpra-biorau gradbeništvu. Seveda bomo teRa 11 Pri vsem tem izhajati iz baj ’ d.a mora imeti tisti, ki bo ^bčak e pIačan’ vsa^ šestdeset na mesec. IJe podpiram predlog, da na fH0 Jh zboru temeljito pretrese-staiv f °- meseca v mesec bolj za-Se ^bjoča. Verjamem v to, da Ul fn nekaj pametnega storiti Problem omiliti...« DouJfSTlMA PROGAR, delegat Iz v° banke in hranilnice No- 0 kateS*°: * Aktualnih problemov, Uti herib bomo morali spregovo-Ovoif °Učnem zboru, je več kot bajj^j vendar bi sama, kot mati, *vega y načela vprašanje Jtestu i .stVa* Poglejte, v 2 * ki se danes sicer ž~ ^--- Jo vnra^meroma močno industrijo, UivoVr *anje že zdaleč ni zadovo-no* Ketos Jo na primer Joii „..kar 120 mamic, da bi spre-Var^tv^^bove malčke v otroško pr Pa je bilo odobrenih le ®enj* No, če se ne bi v No-Iokaci?l*Stu tol{ko prepirali okoli vUca za gradnjo otroškega bilo morda vprašanje že • Tako pa .. •« '* GABRIJELČIČ, delegat teliico ne š0,e Šmihel: »Kot uči-Jpra^an?16 danes tare predvsem posebnega šolstva. V 150 na primer, kjer imamo !avnih ncev» delamo v tako te-^Jover>Hip0g°jlb» kot malokje v rttori zt?1* Prirnanjkujejo nam pro-beiavmi p0uk» nimamo potrebnih ;^0io ’™,ne Prostorov za telesno JU j. • Tudi kabinetov nimamo, “iti daMVemo, kakšna bi morala >0 »na65. ^°la» da nudi otroku k Irebini1^6 02iroma vzgojo, ki jo »bij zait', vsem tem je naj-®blj v' ek^bljujoče dejstvo, da na k*b naJbibelu ne vidimo realnej-Spektiv» bo sčasoma vprašanje otroš-Novem že pona- IMV — montažni trak za austin IMV 1300 — Foto: M. Moškoa ENA NAJPOMEMBNEJŠIH INDUSTRIJ DOLENJSKE - avtomobilska tovarna i i Za razvoj novomeške Industrije motornih vozil je značilna popolnoma samorastniška pot. Podjetju, ki se je razvilo iz nekdanje manjše agroservisne delavnice, so ob uvedbi gospodarske reforme, ko se je znašlo v resnih težavah, mnogi prerokovali hiter propad. Kolektiv IMV je z vztrajnostjo in samoodpove-dovanjem takratne težave uspel prebroditi. Morda bi lahko rekli, da je reforma celo pospešila njegov razvoj, zakaj prav ukrepi reforme so terjali od kolektiva hitro preusmeritev proizvodnje. Tako so se pred nekako tremi leti rodile prve avtomobilske kamping prikolice »ADRIA«, s katerimi se je IMV hitro uveljavil, zlasti še na zahodno-ev-ropskem tržišču. Letos so sklenili pogodbo z veliko trgovsko hišo »Scandina-vian caravan center« iz Stockholma za izvoz 20.000 prikolic »ADRIA«, ki jih bodo v skandinavske dežele prodali v prihodnjih petih letih. Na velikem sejmu prikolic v Essnu v Zahodni Nemčiji pa so pred kratkim prodali 3000 prikolic za prihodnje leto, kar je nedvomno velik uspeh. Tako so prikolice »ADRIA« postale glavni vir deviznega dohodka IMV. Ob proizvodnji prikolic pa seveda niso zanemarili razvoja avtomobilske proizvodnje. Opustili so sicer dostavne avtomobile z motorjem DKW, zato pa so se povezali z angleško motorno industrijo British Lejdand Motor Corporation — BLMC, kar jim je razen sodobnejšega dostavnega avtomobila z močnejšim angleškim motorjem zagotovilo tudi montažo osebnih avtomobilov AUSTIN — IMV 1300 super saloon de luxe. Vsi ti uspehi so pripomogli, da je IMV z okoli 2500 zaposlenimi in 230 milijoni N-din celotnega dohodka ob koncu lanskega leta zavzela vodilno mesto ne samo v novomeškem, ampak v celotnem dolenjskem gospodarstvu. Letos bodo izdelali že kakih osem tisoč prikolic ter štiri tisoč dostavnih in osebnih avtomobilov, celotni dohodek pa bo predvidoma dosegel blizu 400 milijonov N-din in okoli 6 milijonov dolarjev izvoza. Bodoča proizvodna usmeritev IMV je jasna.. Gre v štirih smereh in zajema razen proizvodnje prikolic ter dostavnih in osebnih avtomobilov še servisno opremo in zastopstvo angleške motorne industrije BLMC. Skupno predvidevajo v prihod- njem letu proizvodnjo 25.000 vozil, od tega 15.000 prikolic »ADRIA« ter 10.000 osebnih in dostavnih avtomobilov v raznih izvedbah. Celotni dohodek naj bi dosegel 700 milijonov N-din, izvoz pa okoli 10 milijonov dolarjev. Se letos bodo povečali tudi število zaposlenih na več kot 3000 ljudi. Ob tolikšnem povečanju proizvodnje pa so nujno potrebni novi delovni prostori. Spomladi so uredili nove prostore za končno montažo prikolic, medtem ko 'so izdelavo vseh elementov prenesli na lani pripojena podjetja: Lepiš na Suhorju, Zora v Črnomlju in tovarna šivalnih strojev na Mirni ter obrat v Brežicah. Pred kratkim so odprli nove prostore za montažo osebnih avtomobilov, v gradnji pa je še nova dvorana z 21.000 kvadratnimi metri pokrite površine. Ob tem naj zapišemo, da se podjetje izgrajuje v glavnem z lastnimi sredstvi in s podporo Dolenjske banke in hranilnice. Seveda pa s tem izgradnja tovarne še ne bo končana, saj predvideva razvojni program v 1972. letu že proizvodnjo 25.000 avtomobilov in 20.000 prikolic v vrednosti približno 1.200,000.000 N-din. PO DOBRIH POSLOVNIH USPEHIH TUDI VEČJA SKRB ZA DRUŽBENI STANDARD ZAPOSLENIH____, ________________ »Labod« je široko razpel svoja krila Minilo je komaj nekaj let, ko so bili tudi Novomeščani sami prepričani, da bo konkurenca »povozila« njihovo tovarno perila »LABOD«. Zgodilo pa se je drugače: zdaj 600-članski kolektiv si je postavil nove proizvodne prostore in se obenem specializiral na izdelovanje modnih artiklov. Rezultat? »Naša skladišča so prazna! Kupci sproti razgrabijo vse, kar naredimo! Ne bi pa bilo tako, če ne bi izdelovali res modnih izdelkov, na primer Beatles moških srajc, po katere trgovci hodijo naravnost v tovarno,« nam je zaupal Branko Senica, predsednik osnovne organizacije sindikata v tovarni »LABOD«. To, kar nam je povedal naš sobesednik, še zdaleč ne pomeni samohvale. Rezultat opisane poslovne usmeritve čuti tudi kolektiv, ki zdaj lahko namenja neprimerno več sredstev tudi za družbeni standard. Kdo bi si na primer lahko še pred leti zamislil, da bi delavci v tovarni »LABOD« lahko brezplačno prejemali tople malice ter tudi obedovali po zelo zmerni ceni. Zdaj to imajo. Skoraj povsem brezupno je bilo pred leti tudi pričakovati, da bi kdorkoli od »navadnih« delavcev s pomočjo delovne organizacije prišel do stanovanja. Zdaj jih pa gradijo kar po tekočem traku. V zvezi s tem je značilna naslednja izjava Branka Senice: »Lani smo za stanovanjsko gradnjo razdelili več kot 200 milijonov S-din. Letos smo ustregli nadaljnjim 15 prosilcem. Kritičnih stanovanjskih problemov sploh ne poznamo; nerešene so ostale samo še tri prošnje... Ker pa je naš kolektiv še zelo mlad, povprečna starost je 23 let, bo v prihodnje kajpak potrebnih še precej sta- novanj. Da bi bili na to pripravljeni, smo že odkupili zemljišče, na katerem bo mogoče zgraditi 25 individualnih stanovanjskih hiš!« Če je tako, ali sploh še kaj žuli kolektiv novomeške tovarne »LABOD«? Pač, nekaj je še ostalo, kar morajo razrešiti. PRIZADEVANJA SINDIKATA RODILA USPEH Po poti napredka Ni še tako dolgo, ko so v Iskrinem obratu za proizvodnjo uporov in potenciometrov v Šentjerneju, ki sodi v sklop ljubljanske tovarne elementov za elektroniko, delali povsem ročno. Pri taki proizvodnji so bili izdelki seveda zelo dragi, pa tudi kakovost ni bila konstantna. Razmere na domačem tržišču so obrat prisilile na večje vključevanje v mednarodno delitev dela. In prav takrat so v Šentjerneju spoznali, da s takim načinom proizvodnje ne bodo mogli uspešno prodreti na zahtevna tuja tržišča, pa tudi rentabilnost je začela padati. Tako so nekako 1966. leta dosegli svoj vrh, že sredi 1967. leta pa je nastala kriza, v kateri so morali celo odpustiti približno 120 ljudi. Predsednik sindikalne podružnice Ivan Metelko nam je ob obisku v obratu pripovedoval, da je akcija sindikata in ostalih družbeno političnih organizacij za modernizacijo trajala kakih pet let. Zdaj, ko so s skupnimi močmi domačega kolektiva in strokovnih kadrov ter s pomočjo matične tovarne in ISKRE kot celote proizvodnjo uporov uspeli modernizirati in avtomatizirati, so seveda lahko ponosni, saj so njihova večletna prizadevanja rodila popoln uspeh. S tem bodo povečali proizvodnjo uporov na 300 milijonov na leto, od tega jih bodo za 3 milijone dolarjev izvozih izključno na konvertibilna tržišča. Zmanjšal se bo tudi izdelavni čas na enoto proizvoda od sedanjih 12 na slabih 5 sekund. Tako se bo šentjernejski obrat uvrstil med najproduktivnejše tovarne za proizvodnjo uporov v svetu. Zaposlili so že več novih ljudi, kot pa so jih v predlanski krizi odpustili, izboljšali pa so tudi kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Seveda pa doseženi uspehi sindikata niso uspavali. Nasprotno, zdaj si prizadeva še za modernizacijo proizvodnje potenciometrov. Izkušnje in strokovni kadri so porok za uspešno izvedbo tudi tega koraka. Vendar sindikat v Šentjerneju meni, da je v okviru tovarne elementov za elektroniko zdaj treba najprej modernizirati obrat keramičnih kondenzatonev v Žužemberku. Sedanja politika in odnosi v celotni tovarni namreč zagotavljajo razvoj vsem obratom v sklopu ljubljanske tovarne elementov za elektroniko. __— • Pot do skupne govorice Kakor nam Je pripovedoval VINKO BAMBIČ, predsednik medobHn-skega odbora sindikata delavcev prometa in zvez v Nov.®m ®e*™' ““J1* hov odbor največ ukvarja s tem, da bi dosegel ° h osnovnimi organizacijami, ki delujejo kar v desetih druge strani pa bi s tem dosegli, da bi se pristojni organi lahko resno in določno spoprijeli tudi s problematiko tiste skupine kolektivov, ki nenehno poslujejo z izgubo ali pa se gibljejo na robu rentabilnosti. Če bi ob tem banke imele možnost, da dejansko postanejo poslovne in s tem podprejo najbolj progresivne kolektive, bi to že začelo vplivati tudi na nujno potrebno selekcijo gospodarskih organizacij.« MILAN GOVEKAR PREDSEDSTVO LJUBLJANSKIH SINDIKATOV JE ANALIZIRALO DEVETMESEČNE REZULTATE LJUBLJANSKEGA gospodarstva Ljubljansko gospodarstvo kreditira druge Ugotovili so gospodarska gibanja v ljubljanskem gospodarstvu in se seznanili z njegovimi šibkimi točkami, na katere morajo biti sindikati v prihodnje zelo pozorni .. Predsedstvo ljubljanskih sindikatov je te dni razpravljalo o Posledicah, ki jih bodo povzro-predvideni ukrepi za odpravljanje nelikvidnosti v gospodarstvu. V zvezi s tem so Olanj predsedstva najprej teme-ihto analizirali tudi devetmeseč-d® rezultate ljubljanskega go-Podarstva. Podrobno informa-'J0. o tem je pripravil Milan sojnik, strokovni sodelavec ^Pijanskih sindikatov. NEKAJ ŠTEVILK , podatkih, ki so na voljo, J® naraščala realizacija tudi v četrtletju z enako dina-^'ko kot v prvi polovici letos. ._ obdobju januar—september so celotni dohodki ljubljanski,. delovnih organizacij do-16.800 milijonov novih di- ^ hotelu zaposlimo mlado kuharico in GOSPODINJSKO POMOČNICO ^°ber zaslužek in soba v oomačem gospodinjstvu, v Ponudbi navedite točne ?**hne podatke in datum, ^daj bi nastopili službo. Najavite se lahko po telefonu J:® vaše stroške številka 0dl-95 53 08. Naslov; PamiHe W. SCHLUP Kotel Jura GH 3210 Kerzers (Schweiz) iv?kires€ntke opozarjamo, da Drel^0 zaposlitev urediti hje 2avoda 23 zaposlova- lni narjev, kar je za 21 odstotkov več kot v enakem obdobju minulega leta. Po stopnji, ki doseže 23 odstotkov, so se v istem času povečali tudi materialni stroški in vrednost nabavljenega trgovskega blaga. Obresti na sklade in kredite so se povečale v tem obdobju od 202 na 245 milijonov N dinarjev; od tega so se najbolj povečale obresti na kredite, in sicer za 35 milijonov N dinarjev. Kot smo lahko še razbrali iz informacije, so se zelo občutno letos povečali osebni dohodki zaposlenih, in sicer so se v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 24 odstotkov, kar znese 370 milijonov N dinarjev več. V primerjavi s tem so se v enakem'obdobju skladi povečali le za blizu 120 milijonov N dinarjev, kar pomeni, da se delitev dohodka še vedno močno giblje v smeri povečevanja osebnih dohodkov. KAKO JE Z NELIKVIDNOSTJO? Tako kot celotno naše gospodarstvo, se je tudi ljubljansko v minulem obdobju srečalo s problemom nelikvidnosti, so ugotavljali člani predsedstva ljubljanskih sindikatov. Ker še ni na voljo svežih podatkov o tej problematiki, si na kratko poglejmo, kako je bilo z nelikvidnostjo ljubljanskega gospodarstva ob polletju. Ljubljansko gospodarstvo je financiralo kupce za 1265 milijonov N dinarjev več, kot pa so njegovi dolgovi do dobaviteljev. Največji presežki terjatev nad dolgovi so v ljubljanski industriji. Pri pregledu prek 300 delovnih organizacij iz štirih ljubljanskih občin — občina Ljubljana Center ni objavila podatkov — so razmere glede nelikvidnosti naslednje: Praktično vse delovne organizacije, z izjemo Adria-avio-prometa, Commerca, Imosa, Gi-posa, Avtotehne in Cosmosa ter Žičnice, so v odnosih medsebojnega kreditiranja aktivne, to je, da terjajo več, kot dolgujejo. Pri številnih delovnih organizacijah, kot so TKG, skoraj vseh Iskrinih tovarnah, ELMA, IMF, Kemična tovarna Moste, Saturnus, Indos, Izolirka, Žito, SAP, Litostroj, Agrostroj, TIKI, Te-snilka, Lek, Tovarna dekorativnih tkanin, Ilirija, Tobačna tovarna in še nekatere, so razlike med terjatvami za več kot polovico, ali za nekajkratni faktor večje kot dolgovi. Nekaj podjetij je verjetno — točnejše analize bi bile potrebne na osnovi sedanjih razmer — že močno ogroženih. Tako je imela ljubljanska Tobačna tovarna ob polletju 16 milijonov N dinarjev dolgov in 53 milijonov N dinarjev terjatev, Iskra Horjul 1,3 milijona N dinarjev dolgov in 13 milijonov N dinarjev terjatev, Bombažna tkalnica Vižmarje 1 milijon dolgov, 8 milijonov terjatev itd. Tudi ljubljanska trgovska podjetja so v glavnem glede terjatev aktivna, oziroma so njihove obveznosti v realnih odnosih z obsegom prometa. Te razmere so se v zadnjih treh mesecih še močno poslabšale, ker se je zaradi pomanjkanja kapitala in močne rasti blagovnega prometa medsebojno kreditiranje samo še povečalo. POZORNOST SINDIKATOV »Sindikati Ljubljane so prav gotovo ravnali izredno dobro, ko so ob predlaganih ukrepih sami zase pripravili potrebne analize glede dosedanjih ekonomskih gibanj na ljubljanskem področju,« je na koncu dejal Rudi Bregar, predsednik Ljubljanskih sindikatov, ko je razpravo številnih govornikov strnil v zaključke. »Na osnovi tega smo lahko ocenili gospodarska gibanja ljubljanskega gospodarstva, ugotovili njegove šibke točke, na katere bomo morali biti kot sindikati v prihodnje zelo pozorni...« Nato je predsednik ljubljanskih sindikatov predlagal v zvezi z omenjeno problematiko naslednje delovanje ljubljanskih snidikatov: 9 Nemudoma je treba skupaj s pristojnimi občinskimi skupščinami ugotoviti položaj delovnih organizacij, ki so polletno poslovanje zaključile z izgubo. ® Nadalje bo treba čimprej pregledati razmere v tistih delovnih organizacijah, ki še zmeraj poslujejo na račun nizkih osebnih dohodkov zaposlenih. Kot je znano, je v Ljubljani še vrsta delovnih organizacij, kjer imajo zaposleni osebne dohodke še vedno nižje kot 600 N dinarjev. 9 Ob takšnih razmerah morajo biti prav posamezni mestni odbori sindikatov pobudniki za ekonomsko finančne revizije. Nemogoče je namreč pristati na to, da posamezna delovna mesta zasedajo ljudje, ki ne proizvedejo več vrednosti, kot znaša njihov, v resnici mizerni osebni dohodek. 9 Slednjič je pred ljubljanskimi sindikati konkretna naloga, da kar se da hitro pregledajo, kako je z integracijo Agrokombinata Barje s podobnim kombinatom iz Grosuplja. V zvezi s tem bodo pripravili nekaj osnovnih vprašanj in jih naslovili na občinsko skupščino Vič in Agrokombinat Barje. »To smo dolžni storiti, da bi se izognili posledicam, ki se lahko rodijo iz premalo proučenih integracij.« je za zaključek dejal Rudi Bregar, predsednik ljubljanskih sindikatov. g § u w 'Oh h C0 K O H « H Z H S O U d. ■J o H m > S o < H 2 .TORJEV STOLPEC O KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATOR^ Koliko denarja odštevajo republike zvezi za skupne potrebe naših narodov? Koliko pomoči dajejo razvitejše republike manj razvitim? Ali Slovenija res vedno potegne krajši konec? Ta vprašanja že dlje najbolj razgrevajo slovensko politično ozračje, zato so o njih odkrito in jasno spregovorili tudi na osmi seji CK ZKS. Po uvodni besedi Franca Popita, predsednika CK ZKS, in po razpravah na seji je mogoče sklepati, da že ugotavljanje materialih odnosov med Slovenijo in federacijo oziroma med republikami ni enostavno, predvsem zaradi medsebojne prepletenosti jugoslovanskega gospodarstva. Primerjave so težavne zaradi uporabe različnih, pogosto enostranskih podatkov in poenostavljenih povprečij. Iz tega sledi, da bi morali opredeliti posamezne ekonomske kategorije oziroma kazalce in obrambo 5,4 %, dopolnilni sredstva manj razvitim republikam za proračune 1,7 sredstva za investicije v nezadostno razvitih področjih 1,4 % in odplačilo dolgov v tujini 1,4% družbenega proizvoda. Vse to skupaj znaša skoraj 11 % družbenega produkta Jugoslavije. Razumljivo je, da mora Slovenija v ustreznem sorazmerju še naprej sodelovati pri kritju teh izdatkov. Kljub uspešnemu gospe* darskemu razvoju naše republike pa kaže opozoriti na nekatera dejstva, ki bi lahko zapiralno delovala na nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije v prihodnosti; gre za relativno. večjo izrabljenost osnovnih sredstev, zastarelost industrije v Sloveniji glede na druga območja in podpovprečna stopnja avtomatizirano sti v industriji. Medtem ko je bila stopnja izrabljenosti osnovnih sredstev gospodarstva v Slo- • SLOVENIJA ! V JUGOSLAVIJI H O se dogovoriti za enotno meto-Ej dologijo zbiranja podatkov za 5 vso Jugoslavijo, če želimo § ugotoviti materialni položaj g posameznih republik in gospo-O darskih vej, ekonomske odno-se med republikami in rezul- * tate njihovega dela. ^ Podatki mednarodnih pri-fti merjav pa vendarle jasno ka-O žejo, da se Slovenija kakor tudi Jugoslavija kot celota > uvrščata med tiste evropske w države, ki šo .dosegle v dalj-K šem razdobju po vojni najhi-^ trejši gospodarski razvoj. Po-< datki tudi nedvomno potrju- jejo, da je bil v Sloveniji in s: v Jugoslaviji povojni razvoj ^ neprimerno hitrejši, kot predli vojni. Čeprav bodo dokončno 0 oceno o tem razvoju lahko ob-likovale šele kasnejše generali cije, verjetno ni daleč od res-5 niče trditev, da bo v zgodo-P vini jugoslovanskih narodo.v w to obdobje zapisano kQ{ čas > izrednega gospodarskega raz-§ voja. Zato lahko rečemo so § poudarili na seji CK ZKS — U da je bila in je jugoslovanska ^ skupnost za slovenski narod g in za vse jugoslovanske naro-g de ne samo oporišče neodvis-O nosti, ampak tudi pogoj za ^ uspešen gospodarski in druž- * beni razvoj. Prav tako je tudi o res, da so Slovenija in druga S razvitejša območja v Jugosla-$ vi ji — prav zaradi sorazmer-B no večje razvitosti — prispevala pomemben delež k ma- h terialnemu in družbenemu raz-£ voju jugoslovanske skupnosti. O Če že govorimo o prispev- ^ kih Slovenije za skupne jugo-slovanske potrebe, si jih velja h tudi podrobno ogledati. Skup-£ ni neto prispevki Slovenije fe-§ deraciji, torej po odbitku sred-- štev, ki jih je federacija neposredno z izvoznimi subven-a cijami in drugim vrnila v SRS, [Jj so znašali leta 1963 18,7 %, le-O ta 1964 14,0 %, leta 1965 10,3 %, [n leta 1966 9.7 %, leta 1967 13,5 > odstotka ter leta 1968 14,0 % £5 družbenega proizvoda Sloveni-g je. Eh Struktura izdatkov federa- ^ cije za leto 1968 pa daje na-2 slednjo sliko o obveznostih fe-g deracije v tem letu: izdatki O za zvezne organe so predstav-^ Ijali 0,6 % družbenega proiz- * voda Jugoslavije, za narodno peniji leta 1968 45,3 %, je izrabljenost v drugih republikah znašala 36,3 % (povprečje za SFRJ 37,5 %). Podatki o avtomatizaciji delovnih sredstev v industriji leta 1967 kažejo, da je bilo takšnih sredstev v industriji SFRJ 55,7%, ter da ta odstotek znaša za Kosovo 80,6 %, Makedonijo 74,4 %, Črno goro 65,2 %, Vojvodino 57,5 odstotka, Hrvatsko 55,1 %, najbolj pod povprečjem pa je Slovenija z 49,7 % ter ožja Srbija s 46,5 % avtomatizira*, nih delovnih sredstev. Slovenska osnovna politična usmeritev v mednarodnostnih odnosih je torej po oceni CK ZKS jasna. Proti konkretnim nepravilnostim se moramo bojevati s konkretnimi predlogi in argumentacijo, ne pa s pavšalnim pripovedovanjem o zapostavljanju Slovenije. Ob tem pa se moramo tudi zavedati, da : je doslednejše uvajanje - tržnih zakonitosti ‘nujen pogoj za naš nadaljnji gospodarski razvoj. Zato je pavšalen napad zaradi prelivanja dohodka, ki nastaja na trgu, v razvitejše predele države nesmiseln, ker je bistvo tržnega delovanja v tem, da ob enakih prodajnih pogojih produktivnejši dosežejo tudi bolje finančne rezultate. V samoupravnem socialističnem tržnem gospodarstvu pa ekstremne učinke tega delovanja, razumljivo, blažimo z družbenim planiranjem ter z medsebojnimi sporazumi in dogovori na osnovi skupnih dolgoročnih interesov. Zlasti pomembni sc dogovori med republikami in njihovo gosvodarsko sodelovanje v daljšem časovnem obdobju. To pospešuje integracijo Jugoslavije na samo-uvravnih socialističnih temeljih. Prav z razvijanjem teh procesov bomo po sodbi CK ZKS postopno ustvarjali razmere, v katerih bomo različne ekonomske probleme razreševali vse manj s posredovanjem državnih organov in vse bolj z neposrednim sporazumevanjem, in z dogovarjanjem zainteresiranih gospodarskih in drugih družbenih organizacij. VINKO BLATNIK Novo ne tržišču! Osebni avtomobil ŠKODA, model 1970, z novo obliko karoserije in z novim zavornim sistemom. Na voljo so naslednji tipi vozil: ŠKODA Š 100 cena 21.200,— din ŠKODA Š 100 L cena 22.200.— din ŠKODA Š 110 L cena 23.200.— din Vse informacije in dinarska vplačila sprejema volan ljubljana kersnikova 6 telefon 311-734 Izobraževanje in kultura NASA TRIBUNA ,.. ,■ f K j,. "* v / ~ 0 DILEMI: ALI S PREDLAGANIMI PROJEKCIJAMI FINANCIRANJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V LETU 1970 V CELOTI URESNIČUJEMO SANACIJSKI NAČRT IN ZAKON O FINANCIRANJU S TEGA PODROČJA? KAJ ZMOREMO IN KAJ LAHKO ŠE PRELOŽIMO Odgovarja FRANCE GALIČ, predsednik pododbora za šolstvo RO SDDD Slovenije ... predlog resolucije je za šolstvo res ugodnejši kot za marsikatero drugo družbeno dejavnost in pomeni nadaljevanje sanacijskega načrta ... 6 VPRAŠANJE: V svoji razpravi na seji predsedstva republi-@ škega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slo-® venije ste dejali, da je čutiti težnje, da bi načelno zagotav-# Ijali, da se sanacija v šolstvu leta 1910 izvaja po programu, 4$ v predloženih kvantifikacijah pa se hoče ohraniti še vedno © zamudništvo. Ali lahko to misel podrobneje razčlenite? ODGOVOR: Trditev sem poskusil utemeljiti z nekaterimi osnovnimi podatki: kot je znano, je bil lani z resolucijo republiške skupščine in z ustreznimi določili v zakonu o financiranju šolstva začrtan čisto konkreten in brez dvoma tudi zelo pogumen kratkoročni program za materialno sanacijo tega področja. Po tem programu naj bi se osebni dohodki učiteljev v letu 1970 izenačili z onimi, ki so jih imeli delavci enakih izobrazbenih kategorij v gospodarstvu letos, poleg tega pa naj bi bila izobraževalnim zavodom zagotovljena tolikšna sredstva za materialne izdatke, da bi bil omogočen sodoben pouk. Ker je lani materialno . stanje šolstva doseglo že spodnjo kritično mejo, je bilo ob sprejetju sanacijskega programa čisto jasno, da ga bo mogoče realizirati le z OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA ribnica KRED,T znatnimi dopolnilnimi sredstvi ter da bo leta 1970, v katerem naj bi bil opravljen glavni premik, potrebna tudi določena porazdelitev narodnega dohodka v korist šolstva. Do sedaj je bil program v celoti realiziran in sicer tako, da so bili v lanskem drugem polletju rešeni najhujši problemi zlast| v manj razvitih občinah, letos pa bodo poprečni osebni dohodki v šolstvu na ravni osebnih dohodkov v gospodarstvu v letu 1967, kot je bilo predvideno. Vendar pa je ob tem treba reči, da bo stvarni učinek sanacije zaradi visokega splošnega porasta, osebnih dohodkov, pa tudi poslovnih in življenjskih stroškov, precej manjši od pričakovanega. Tako je po statističnih podatkih porast osebnih dohodkov za obdobje avgust 1968 — avgust 1969 v šolstvu 20 °/o, v gospodarstvu pa 15 °/o, tako da se je razlika zmanjšala le za 5 Vo. Sredstva za materialne izdatke pa bodo po oceni republiške izobraževal- ne skupnosti letos samo za 6 “/o višja kot lani, kar verjetno niti ne bo krilo podražitev. Za leto 1970 je republiška izobraževalna skupnost izdelala podrobno analizo, po kateri naj bi bilo v skladu s sprejetim programom za šolstvo zagotovljenih skupno 1091 milijonov din oziroma 7 "/o na nove obveznosti (razširitev dejavnosti zaradi večjega števila učencev, na novo uvedena amortizacija). Predlagano povečanje je seveda fra-pantno in na ptvi pogled čisto nerealno. Vendar pa je v analizi sleherni predvideni izdatek razčlenjen in dokumentiran, tako da je možno razpravljati, ali se dajo posamezni izdatki znižati, pri čemer pa gre praviloma za manjše postavke, ki na celotno predlagano maso sredstev občutno ne vplivajo. V predlogu resolucije o okvirih ekonomske politike v letu 1970 (tekst z dne 20. 10. 1969) je za šolstvo predvidenih skupno 1004 milijonov din, kar je za 87 milijonov din manj kot predlaga republiška izobraževalna skupnost, predstavlja pa še vedno 28 Vo več kot letos. Če odštejemo nove obveznosti, ki jih je v vsakem primeru treba pokriti, bi po tem predlogu šolstvo v letu 1970 razpolagalo s približno 21 »A, več sredstev kot letos. Ob upoštevanju drugih perečih potreb, bi se skupna sredstva za osebne dohodke lahko povečala za pkrog 18°/o, medtem ko bi bilo potrebno 29 “/o povečanje, če hočemo doseči z navedenim programom začrtan nivo. Menim, da je razlika ll®/o v osebnih dohodkih (ali morda nekaj manj, če se da drugje več prihraniti) vendar tolikšna, da ni mogoče govoriti o izvršitvi programa v celoti. Pa ne gre samo za osebne dohodke! Gotovo bo treba okrniti tudi druge izdatke, ki so za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja življenjskega pomena. Predvsem mislim na investicije, vključno z neobhodno potrebo po moder-, nizaciji opreme. V analizi RIS je zanje predvidenih skupno 36 milijonov din, kar je malo, če upoštevamo npr. samo to, da v celotno srednje strokovno šolstvo v zadnjih šestih letih nismo vložili praktično ničesar, velike potrebe pa so tudi drugod. Naj ob koncu povem še to, da niti s svojo razpravo na seji, niti s tem odgovorom nisem imel namena dramatizirati stvari ali po vsej sili prikazati, da bo šolstvo zopet nekje prikraj- šano. Razumem, in mislim, da velja to tudi za druge šolnike, da gospodarstva posebno sedaj ni mogoče prekomerno obremeniti, še manj pa doseči porazdelitev na račun katerega drugega področja, saj se vsakdo ubada s težavami. Res je tudi, da je predlog resolucije za šolstvo ugodnejši kot za marsikatero drugo družbeno dejavnost in da ODGOVOR: Menim, da imobilizacija morebitnih presežkov dohodkov nad predvidenimi ukrepi enako prizadene vse družbene dejavnosti, zato tega vprašanja nisem sprožil posebej za šolstvo. Danes je že precej splošno prodrlo načelo, naj se poprečni osebni dogodki v posameznih družbenih dejavnostih oblikujejo v neposredni odvisnosti od osebnih dohodkov v gospodarstvu. Za področje izobraževanja je to načelo celo uzakonjeno, na njem temelji katalog, ki ga je pripravil naš sindikat, v bistvu je to načelo sprejeto tudi pri nagrajevanju funkcionarjev republiške in nekaterih občinskih skupščin.. Na drugi strani pa so tudi celotni dohodki posameznih družbenih dejavnosti čisto neposredno odvisni od gibanja osebnih dohodkov v gospodarstvu, tako da je na ta način avtomatično ustvarjen učinkovit pomeni zanj nadaljevanje sanacijskega programa. Zato menim, da je najbolje, če se temeljito pretrese predložena analiza RIS o potrebah šolstva za leto 1970 ter nato na podlagi razpoložljivih sredstev odloči, kaj in v kolikem obsegu bomo financirali v prihodnjem letu, kaj pa se iz objektivnih razlogov lahko preloži na poznejši čas. regulator za gibanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih. Z ukrepom imobilizacije presežkov pa ga zavestno rušimo v škodo družbenih dejavnosti. Če osebni dohodki v gospodarstvu narastejo npr. za 5 ®/o nad predvidene, omogoča to približno enak porast tudi v družbenih dejavnostih (ne pa večjega), imobilizacija tako rtastalih viškov pa ima nujno za posledico relativen zaostanek osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih za okrog 5 Vo. Težko je ti^ diti, da je to pravično proti delavcem s teh področij, zlasti če njihovi osebni dohodki že sedaj zaostajajo, kar je praviloma res. Utemeljitev, da s tem ukrepom pomagamo preprečiti inflacijske težnje, je sicer gotovo tehtna, vendar pa je vprašljivo, ali je njegov dejanski učinek v tej smeri tolikšen, da odtehta negativne strani. FRANCE GALIČ • Murka Lesce: RAZGIBANO KULTURNO ŽIVLJENJE Malo je delovnih kolektivov, ki bi se lahko pohvalili s tako razgibanim kulturnim življenjem, kot se lahko pohvali 105-članski delovni kolektiv trgovskega podjetja Murka iz I^esc. Za to imajo največ zaslug ppav gotovo njihovi učenci, ki jih je zdaj v podjetju že 34. Mimo recitatorske in dramske sekcije, ki jo vodi Majda Črnologar, je zelo uspešen tudi ženski pevski zbor pod vodstvom Karla Boštjančiča. Učenci Murke in člani kolektiva so svojo kulturno dejavnost predstavili na minuli proslavi 15-letnice podjetja. Članom kolektiva in številnim gostom so se predstavili recitatorji in mlade pevke, med njimi pa smo videli tudi štipendistko Murke Lidijo Turnšek, ki sicer poje pri znanem ansamblu Bele vrane. Naš posnetek prikazuje ženski pevski zbor Murke na proslavi 15-letnice podjetja. M. Ž. ... Vprašljiyo je, ali je dejanski učinek imobilizacije viškov tolikšen, da odtehta negativne strani... © VPRAŠANJE: Zamrzovanje sredstev na izobraževalnih skla-@ dih, ki bi se natekla preko predvidevanj in finančnih načrtov # tudi v letu 1970, ste okvalificirali kot krivično načelo, ki bi © se mu morali upreti. Zakaj menite, da je to načelo, se pravi (f) praksa, ki hi postala trajnejša, v nasprotju z zakonom o sa-© moupravnih skupnostih in financiranju na področju vzgoje © in izobraževanja? S Po sprejetih amandmanih zvezne in republiške ustave f tudi Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije začel Z*' § vahno politično delo. Zavzemajo se, da bi tudi delovne organi-H zacije z njihovega področja pravočasno pripravile in sprejete S popravke in dopolnitve statutov v skladu z ustavnimi spre | membami, seveda ob predhodni temeljiti politični in strokovn fS oceni dosedanje prakse. Ob tem pa se je pojavilo zlasti dvoj S vprašanj, ki terjajo razjasnitve ne le po formahv) pravni plati, H pač pa tudi vsebinski. Gre za vprašanji, ali sta 12. člen zakona S o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli in 86. člen g zakona o osnovni šoli skladna s XIII. amandmanom ustave S 19 Slovenije. 1 Za kaj gre v prvem primeru? V XIII. amandmanu ustave SB H Slovenije in tudi v XV. amandmanu zvezne ustave je med drtl-S gim rečeno, da se z zakonom lahko določi poseben postopek in M način za imenovanje in razrešitev individualnega organa delovne ® organizacije, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega po-| mena. Gre torej le za možnost spremenjenega NAČINA in PO' SJ STOPKA imenovanja in razreševanja, v našem primeru raV' te samoupravne pravice. Prav tako je v XIII. amandmanu I ustave SR Slovenije posebej govora o tem, da so kolektivni tn H individualni organi, ki opravljajo določene izvršilne funkcije, ® odgovorni delavskemu svetu oziroma glede im naravo dejavne-i sti drugemu ustreznemu organu upravljanja, pri čemer je mis-i Ijen seveda organ delovne organizacije. Medtem pa 12. člen no-® veliranega zakona o osnovni šoli jemlje to pravico delovnim š natelja šole, ne pa za to, da bi spremenili SUBJEKT, NOSILCA IS ljudem v delovnih organizacijah ko določa, da ravnatelja osnov- i m | Ostanki državno m I administrativnega 53 I varnštva m n ® ne šole imenuje in razrešuje ustanovitelj šole potem, ko je dobO j® mnenje delovne skupnosti šole, pedagoške službe in izobraže-gj valne skupnosti. p Sindikati menijo (in o tem ne pišemo prvič!), da ta določba |j jemlje samoupravnim organom šole eno njihovih z ustavo dogi ločenih samoupravnih pravic, seveda pa tudi drugače kot ust&va ^ obravnava odgovornost ravnatelja (glede na določbo o imeno-ij vanju in razrešitvi). Sindikati menijo, da nihče ne zanika po-P trebe, da se družbeni interes glede osnovne šole uveljavi, ven-darle naj se ta na način, primeren sistemu samoupravljanja. Z® Jj| pred spremembo zakona o osnovni šoli je občinska skupščino Pl dajala soglasje k imenovanju ravnateljev šol, imenovala pred-J® stavnike družbene skupnosti v svetih šol, imela pravico družbe-išt nega nadzora in nadzora zakonitosti (zdaj ima tudi pravico j® strokovnega nadzora), imela je odločujoč vpliv pri financiranju H itd. Praksa pa nam tudi kaže, da zakonski predpis še ničesar j| sam po sebi ne more razrešiti, saj že poprej nihče ni mogel m postati ravnatelj, če ga ni sprejel kolektiv ali če z njegovo kan-HJ didaturo niso soglašali pristojni občinski organi. In če so samo-BI upravnim organom v šolah zaupane mnoge druge zelo odgovor-§ ne naloge, ni razloga, da jim ne bi zaupali izbire ravnatelja, sej BI se družbeni interes prav tako lahko uveljavi (razpisni postopek, ® paritetne komisije ali predhodna mnenja pristojnih organov). Ij Za kaj gre v drugem primeru? Sindikat meni, da 86. člen zala kona o osnovni šoli, ki konkretno našteva organe upravljanja jj| in njihove pristojnosti (svet šole, upravni odbor, ravnatelj) ni § v skladu s XIII. amandmanom ustave SR Slovenije, po katerem HI delovni ljudje v delovnih organizacijah sami določajo organe j| in njihove pristojnosti. V nasprotju s tem pa nekateri danes § razlagajo, da je treba spoštovati zakon, ne pa ustavni amandma, H češ, da se vedno neposredno uporabljajo itak le zakoni. Ne l! glede na to, da gre za ustavne pravice tudi kolektivov na pod-|j ročju šolstva, pa se sindikat zavzema za racionalne oblike samo-S3 upravljanja. Z zakonom zdaj določeno število organov je preve-|J liko, zlasti v manjših šolah bi verjetno Zadoščal en sam kolek-g tivni organ upravljanja, ki bi imel tudi izvršilne funkcije, tak S majhen kolektiv pa bi se itak lahko vsak dan sproti dogovoru 2 o vsem potrebnem. . V sindikatu delavcev družbene dejavnosti Slovenije menijo, 13 da je potrebno razvijati in poglobiti samoupravljanje tudi na 2 področju vzgoje in izobraževanja in odpravljati ostanke državno IB administrativnega varuštva, kar je izrecno zapisano v tretjem | poglavju resolucije 9. kongresa ZKJ o socialističnem razvoju d U Jugoslaviji na temeljih samoupravljanja. Ker gre torej očitno tudi za idejno-politični vidik in ne ■ formalno-pravni omenjenih nerazčiščenih vprašanj, so v sin-g dikatu delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sklenili zapro-H siti Komisijo za ustavna vprašanja Skupščine SRS, Komisijo ■ CK ZKS za družbeno-politična in idejna vprašanja znanosti, gg prosvete in idejno-političnega usposabljanja komunistov ter fc°' IS misijo za samoupravljanje republiškega sveta ZSS, da o tej1 j® konkretnih vprašanjih razpravljajo in jim sporočijo svojo Ig mnenje. 1 0 ...........................MII...................m..... ... ........................m....linj NOVA KNJIGA V ZBIRKI »LEVSTIKOV HRAM« NADA MATIČIČ: LJUDJE Z RDEČIM NEBOM Zajetno delo nam slika meščansko družbo nekega podeželskega mesta pred vojno, med vojno in po njej. Zakulisnost, dvoreznost in sla po uveljavljanju vodijo te male ljudi med kolesja vojne, ki jih vse z njihovimi malimi željami in velikimi načrti po svoje'izmaliči, oblikuje pa tudi žrtvuje. To je prizadeto napisan roman, ki bo pritegnil marsikaterega bralca. Cena knjige, ki ima 491 strani, je 80 dinarjev. Kupite jo lahko v vseh knjigarnah, naročite pa pri Oddelku za direktno prodajo Mladinske knjige, Ljubljana, Titova 3. llllllllllllllllllllIlllllllllllllUlillllllllllllllllliGlNlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllBIIIIIIIMIIIIIIIIllllllllllllllllllM V TRBOVLJAH JE VPIS ZA GLEDALIŠKE ABONMAJE PRESEGEL VSA PRIČAKOVANJA GOSTJE IN OBČINSTVO Občinski svet kulturno-prosvetnih organizacij v Trbovljah je tudi letošnjo jesen razpisal gledališke abonmaje. Za podporo pri organizaciji teh abonmajev, ki jih sestavljajo predstave gostujočih ansamblov, pa je zaprosil vse delovne kolektive. Odziv tako pri starejših kot pri mladini, pa tudi pri delovnih kolektivih, je razveseljiv in kaže na dokaj razširjeno ljubiteljstvo gledališke umetnosti v Trbovljah. Občanom in šolski ter vajenski mladini so dali na izbiro vrsto dfl, ki bodo to sezono na repertoarju ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega, Mladinskega in Šentjakobskega gledališča ter narodnih gledališč iz Maribora in Celja. Tokrat so prvič predlagali tudi gostovanje ljubljanske Opere ih Slovenske filharmonije. Abonentom je torej bil na voljo zelo širok izbor del, a odločili so se za program, v katerem bodo sodelovale vse slovenske gledališke hiše. S tem so dali priznanje vsem, ki si prizadevajo širiti gledališko umetnost med občinstvom vseh večjih mest. Na občinskem svetu so pričakovali, da se bo za abonma odločilo okrog tisoč mladih ljudi in odraslih. Priglasilo pa se je kar tisoč devetsto ljudi, od tega skoraj 1300 dijakov srednjih in učencev osnovnih šol ter vajenske mladine. Vodstvo kovinarske šole Strojne tovarne je priglasilo na primer kar vseh sto deset gojencev. Spričo tolikšnega odziva so bili na občinskem svetu nekoliko v zadregi, kako organizirati gostovanja, saj velika dvorana delavskega »doma nima več kot 456 sedežev. Razočarati niso smeli ne mladine ne odraslih. Zato so se odločili za dvojne predstave, tako za mladinski abonma kot za odrasle. To ppmeni, da se bo v tei sezoni zvrstilo na odru trboveljskega delavskega doma kar 25 gleda- liških predstav in eno operno delo. Ker pa se je domače arna' tersko gledališče odločilo upri' zoriti vsaj dvoje del, bodo eno uvrstili tudi v redni abonma. , Že doslej so številni trbovelj' ski delovni kolektivi izrazili pri' pravljenost sodelovati pri orga' nizaciji gledaliških gostovani-Ponekod bodo plačali vstopnic® vsem svojim zaposlenim, ki se priglasili za abonma, drugo® bodo dali denarni prispeve^ svetu kulturnoprosvetnih organi' zacij. Kot vsako leto bodo tuo letos iz občinskega proračun plačali predstave za del šols^ mladine. Svet kulturnoprosve ' nih organizacij se je tudi odl°cl__ ohraniti dosedanje cene vstop nicam abonmajskih predsta ^ čeprav bodo stroški organih cije gostovanj precej višji. Občinskemu svetu kulturn prosvetnih organizacij je tre dati vse priznanje za široko 0 ganizirano kulturno akcijo. MILAN VIDIC Šport ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT KR ATKO I N JEDRNATO • RAVNE Občinska zveza za telesno kulturo na Ravnah je Pripravila občinsko prvenstvo v krosu za pionirje in ‘mladince. Sodelovalo je nad HO tekmovalcev iz osnovnih in srednjih šol v ravenski občini. REZULTATI: mlajši pionirji — 700 m: Legner (OS Ravne). Starejši pionirji — 1000 m: Zavrl (OS Ravne). Mlajše pionirke — 700 m: Kotnik (OS Ravne). Starejše pionirke — S00 m: Pra-per (OS Ravne). Mlajši mladinci — 1600 m: Štern (Gimnazija Ravne). Starejši mladinci — 1600 m: Gutman (Gimnazija Ravne). Mladinke — 1000 m: Kopriva (Gimnazija Ravne). Ekipno: OS Ravne na Koroškem. V.R. • NOVA GORICA V novogoriški tovarni Meblo štejejo vsekakor med marljive športnike kegljači, zato jim je odobril sindikalni odbor tovarne za tekočo sezono kar 4500 novih dinarjev. To omogoča kegljačem skrbne priprave in kontinuirano delo. Dejstvo namreč je, da novogoriški kegljači iz Mebla veliko tekmujejo in da žanjejo iz tekme v tekmo lepše uspehe. Skratka, kegljaška sek-flJa v Meblu je zaživela, za kar imajo zasluge v prvi Prsti sindikat ter športnika Koradin in Kravos. K. RAJMUND • DRAVOGRAD Ob dnevu republike bodo pri elektrarni odprli modernizirano avtomatsko kegljišče, ki so ga delavci športniki in sploh vsi kegljači v Dravogradu že dlje časa pogrešali. To bo prvo avtomatsko kegljišče na Koroškem. Sredstva za modernizacijo je prispeval kolektiv elektrarne, mnogo pa s° sodelavci storili sami s Pristovoljnim delom. ■ V.R. • PODREČA Se v tem mesecu bo tudi da Podreči odprto dvostez-avtomatsko kegljišče. ™ani kegljaškega kluba ‘‘Simon Jenkom so v začetku leta sklenili' da bodo abnovili stezi in jih avto-Pta.tizira.li. Pričeli so zbirati dfnarna sredstva pri gospodarskih organizacijah in °°enem sami s prostovclj-Ptm delom opravili vsa pri-Pfuvljalna dela. Pričakuje-2?> da bodo monterji LIP pled v naslednjih dneh pribil z montažo avtomatov, ,a katere je dalo garancijo *9ovsko podjetje "Živila-" Kranj. ,. Celotna investicija bo vejala 120.000 dinarjev, z go-, Pino pa bo potrebno pla-!e avtomate. Prizadev-* člani kegljaškega kluba zJ2cakujejo, da bo z novo yjl,tobitvijo porastlo zani-unje za to športno zvrst e edvsem med mladino. (-fr) • Dravograd Uadaljevanju občinske-v Mladinskega prvenstva di^lalein nogometu za mla-j;”?6 ®o bili doseženi na-rezultati: Meža — Gr u 3;0< Železničar — orr“i no podjetje Dravo-5:5 Vič — Libeliče 3-n r,erneče — Žabja vas toči. VoiJi ekipa Meže s 14 PornV*1* *n ?e *e edina ne-j0xT,na ekipa med tekmu-čimu tekmovanje v ob-drurn ^ k odo končali v s»ov!i i>0l°v'ci novembra, pa bodo prven-nadaljevali. V. R. Zmagovalki v minigolfu iz brežiškega Zavoda za kulturo (Foto: M. Vesel) OB ZAKLJUČKU LETOŠNJIH DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER V BREŽICAH Lovorika športnikom IMV! S svečano podelitvijo diplom, pokalov in drugih priznanj so v torek, 28. oktobra — na praznik občine Brežice — zaključili letošnje delavske športne igre v brežiški občini. Tokrat jih je organiziral občinski sindikalni svet že desetič. Predsednik komisije za rekreacijo in šport pri občinskem sindikalnem svetu, Božo Kerin, je v zaključnem govoru poudaril, da je zanimanje za delavske športne igre med brežiškimi delovnimi kolektivi iz leta v leto večje. Letos je v tekmovanju sodelovalo že 22 sindikalnih podružnic s 75 ekipami in 309 udeleženci. Tako so igre zajele dobro tretjino vseh sindikalnih podružnic in desetino vseh zaposlenih članov sindikata v občini. V primerjavi z lanskim letom je to precejšen uspeh, saj je lani tekmovalo le 251 članov v 64 ekipah iz 20 sindikalnih podružnic. Lani so se pomerili v osmih disciplinah, letos pa so uvedli še tenis in streljanje z malokalibrsko puško in tako povečali število tekmovalnih panog na deset. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: namiznem tenisu, malem nogometu, kegljanju, odbojki, mini golfu (moški in ženske), streljanju z zračno puško in malokalibrsko puško, tenisu in šahu. Za vsako panogo je skrbel poseben sindikalni delavec, ki je vodil in organiziral tekmovanje. Oglejmo si zdaj potek iger in zmagovalce v posameznih panogah: Namizni tenis: Srečanja so bila v Cateških Toplicah, vodil pa jih je Darko Šetinc. Tekmovalo je sedem od desetih prijavljenih ekip. Udeležba pa je kljub temu pohvalna, saj so se morali tekmovalci voziti na srečanja v Cateške Toplice. Zmagala je ekipa Občinske skupščine pred Gimnazijo. Mali nogomet: Za to panogo se je prijavilo devet ekip, igralo pa jih je le osem, ker ekipa »Ljudske potrošnje« ni prihajala na tekmovanja. Tekmovanje je vodil Zvone Lapuh. Zmagala je ekipa Obrtno kovinarskega podjetja iz Dobove pred IMV. z brežiške osnovne šole in Zavoda za kulturo. Zmagala je ekipa Zavoda za kulturo pred ekipo Osnovne šole. Streljanje z zračno puško: Prijavilo se je 21, udeležilo pa 11 ekip. Tekmovanja je vodil Ivan Novak, najuspešnejša pa je bila ekipa iz Vojne pošte Cerklje pred IMV. Streljanje z malokalibrsko puško: Strelišče so si uredili pod gradom v Vrbini. Tekmovalo je sedem od 11 prijavljenih ekip. Vodja tekmovanja je bil Ivan Krošl, pri organizaciji pa so pomagali tudi delavci brežiške Postaje milice. Tu je nasprotno kot pri streljanju z zračno puško zmagala ekipa IMV pred Vojno pošto iz Cerkelj. Tenis: Tekmovalo je sedem ekip, vodil jih je Boris Krom-šček, zmagala je Gimnazija pred občinsko skupščino. Šah: Šahovska tekmovanja je vodil Ivan Veble. Sodelovalo je deset ekip, najuspešnejša je bila ekipa Gimnazije pred ekipo Regiona iz Brežic. v Zmagovalnim ekipam je občinski sindikalni svet podelil prehodne pokale in še manjše pokale v trajno last, diplomo za osvojeno prvo mesto ter priznanje za sodelovanje pri športnih igrah. Prehodni pokal morajo v prihodnjem letu športniki spet braniti na - enakih prireditvah. Drugo in tretjeplasirani so dobili diplome in priznanja, vsi ostali pa priznanja za sodelovanje na teh množičnih sindikalnih športnih manifestacijah. Industrija motornih vozil pa je dobila še poseben pokal, kot najuspešnejša sindikalna podružnica na letošnjih delavsko-športnih igrah v Brežicah. R. S. Dva dinarja za šport Ljubečna pri Celju postaja poleg Opekarne znana tudi po športu. Tako so pred štirimi leti v Ljubečni občani ustanovili športno društvo Opekar, ki je že v začetku bilo postavljeno na tako osnovo, da uspehi niso smeli izostati. V začetku sicer ni bilo od nikoder večje pomoči. Pomoč so športniki dobivali samo pri Opekarnah Ljubečna, ki jim že od vsega začetka stoje ob strani. Pred dnevi pa so delavci tega kolektiva znova pokazali, koliko jim je do tega, da njihovi športniki dosežejo še večje uspehe. Vsi člani kolektiva so se odločili, da bodo vsak mesec prispevali za razvoj športa po 2 dinarja. S tem denarjem bodo pomagali športnikom njihovega društva, da bodo splavali iz finančnih težav in da bodo lahko poleg nogometa in smučanja razvili še ostale športne panoge. M.BRECL Delavske športne igre Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu je pripravila za delavce kolektivov v občini tekmovanja v malem nogometu, rokometu, streljanju, šahu, odbojki in kegljanju. Na tekmovanjih, ki so jih imenovali kar delavske športne igre, je sodelovalo več kot 300 delavcev-športnikov iz delovnih organizacij v občini. Rezultati: odbojka: 1. Elektro, 2. Fecro, 3. Gozdno gospodarstvo itd. Mali nogomet: 1. Nova oprema, 2. Fecro, 3. Trgovina itd. Rokomet: 1. Elektro, 2. Tovarna meril, 3. Fecro itd. Streljanje: 1. Fecro, 2. Tovarna usnja, 3. Tovarna meril itd. Šah: 1. Tovarna meril, 2. Gradbeno podjetje, 3. Nova oprema itd. V. R. ŽELEZARNA JESENICE: Tekmoval vsak četrti delavec Pred dnevi so bila na Jesenicah zaključena tekmovanja v športni rekreaciji za leto 1969. Tekmovanja so potekala konti-nuiramo skozi vse leto. Komisija za športno rekreacijo je s sodelovanjem športnih klubov z Jesenic pripravila in izvedla tekmovanja v naslednjih športih: sankanju, veleslalomu, kegljanju na ledu, kegljanju na asfaltu, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, šahu, balinanju, plavanju, atletiki, malem nogometu, odbojki in orientacijskem pohodu. Ženske pa so tekmovale v sankanju, veleslalomu, kegljanju na asfaltu, streljanju z zračno puško in kegljanju na ledu. Najštevilnejša je bila udeležba v kegljanju na asfaltu, kjer so zabeležili 522 tekmovalcev. Skupaj so v trinajstih panogah zabeležili 3158 nastopov ali 1595 udeležencev, kar je 25 odstotkom vseh zaposlenih v železarni. Komisija za športno rekreacijo je pri pregledu udeležbe po posameznih panogah ugotovila, da že nekaj let vse bolj narašča udeležba v tistih panogah, ki so glede na znanje in telesne sposobnosti manj zahtevne in tako primernejše predvsem za delavce iz neposredne proizvodnje. Temu primeren je tudi odziv iz nekaterih obratov, ki so se v preteklih letih tako po udeležbi, kot rezultatih praviloma uvrščali na dno lestvice. Tudi letos še vedno prevladujejo vzdrževalci in delavci upravnih služb, vendar pa so opravili premik navzgor martinarji, žičarji, valjavci in livarji. Vsekakor so opravili pri tem pomembno vlogo referenti iz obratnih sindikalnih odborov. Rezultati moški: 1. strojne delavnice 892,5 točke (referenti: Čebašek, Oblak, Korantar), 2. upravne službe 787 točk (referenta: Dobravc, Rotar), 3. hladna valjarna ,in žičarna 728 točk (referent: Oven), 4. raziskovalni oddelek 672 točk (referent: Črv), 5. marti-narna 597,5 točke (referenti: Klemenc, Dragičevič, Mulalič), 6. strojno vzdrževanje 563,5 točke (referenta: Frelih, Markelj), 7. vzdrževanje elektro naprav 512 točk (referenta: Deretič, Koblar), 8. valjarne Bela 506,5 točke (referent: Jordan), 9. OTK 475,5 točke (referent: Žlebir), 10. RTA 474 točk (referent: Morič) itd. NastapdOfl so ekipe iz vseh 29 obratov. Rezultati ženske: 1. upravne službe 301 točka, 2. GP2 172 točk, 3.—4. RTA 97 točk, 3.—4. gradbeno vzdrževanje 97 točk, 5. RO 93 točk. 6. strojne delavnice 76,5 točke, 7. hladna valjarna in ži-čama 72 točk, 8. elektrodni oddelek 53 točk, 9. OTK 30 točk, 10. VEN 4 točke itd. Nastopile so ekipe iz 13 obratov. Uspelo tekmovanje v odbojki Končano je občinsko prvenstvo v odbojki za mladince in mladinke, ki ga je pripravila komisija za odbojko pri občinski zvezi za telesno kulturo v Ravnah. Pri mladincih se je za naslov prvaka potegovalo osem ekip, pri dekletih pa šest. ObZTK je tekmovanje pripravila zato, da bi med mladimi popularizirala odbojko, za katero je zadnja leta zanimanje precej upadlo. Z omenjenim tekmovanjem so tudi dvignili kvalitetno raven odbojke v občini. Namen tekmovanja je v veliki meri uspel in številni mladinci in mladinke so postali dobri igralci odbojke, mnogi med njimi pa so se potem včlanili tudi pri Fužinarju. Pri fantih je zmagala ekipa železarne Ravne, ki ni utrpela nobenega poraza. Izkazali so se Mežičani, ki so osvojili drugo mesto, medtem ko je bila ekipa lanskega zmagovalca gimnazije Ravne šele tretja, potem ko so z novim šolskim letom izgubili nekaj dobrih igralcev. Pri dekletih je bila prepričljivo najboljša ekipa dijakinj ravenske gimnazije, ki je osvojila 10 točk. Zasluženo so bile druge mladinke iz Reke, ki imajo le dve točki manj kot zmagovalke. V. R iiMniiiiiiiiiniif ii m ii ii mi* m 111111111111111 m i im m m ii im iiiiii im ii m mili >■ ■111*111111111» MODNA HlSA V LJUBLJANI IN MARIBORU JE ZA SKORAJŠNJO JESENSKO-ZIMSKO SEZONO DOBRO PRIPRAVLJENA. OGLEDATE SI LAHKO NOVE VOLNENE TKANINE ZA DAMSKE PLAŠČE. KOSTIME. KAMGARNE V NOVJH DE-SENIH ZA MOŠKE OBLEKE. MODNO KOLEKCIJO DAMSKIH PLAŠČEV. HLAČNIH KOMPLETOV TER VRSTO DRUGIH ARTIKLOV ZA JESEN IN ZIMO s PRODAJNI SERVIS j modna hiša š LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK Kegljanje: Tekmovalo je sedem ekip od desetih prijavljenih. Tekmovanja je vodil Božo Kerin, zmagala pa je ekipa kmetijskega in trgovskega podjetja »Agraria« pred ekipo »Ljudske potrošnje«. Odbojka: Tekmovanja so bila v telovadnici TVD »Partizan«, vodil pa jih je Polde Rovan. Sodelovalo je šest ekip. Najboljša je bila ekipa Gimnazije pred Vojno pošto iz Cerkelj. Mini golf: Vodja tekmovanj v mini golfu za moške in ženske je bil Leopold Avšič. Na igrišču v Cateških Toplicah se je zvrstilo deset moških ekip,''med katerimi je zmagal IMV pred zdraviliščem iz Cateških Toplic. Od prijavljenih sedmih ženskih ekip pa sta tekmovali le dve, in to: Nogometni klub Slovan praznuje Pod pokroviteljstvom Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana so bile pred dnevi v Ljubljani številne prireditve v počastitev visokega jubileja Nogometnega kluba Slovan. SK Slovan je bil pravzaprav ustanovljen že leta 1914, tako da bi moral v letošnjem letu slaviti že petinpetdeseto letnico svojega obstoja. Toda v letu rojstva se je pričela tudi prva svetovna vojna, ki je pri priči zavrla vse športno življenje, zlasti pa še življenje tako izrazito slovensko usmerjenega kluba, za katerega je v tedanji avstroogrski monarhiji veljal SK Slovan. Tako je dejansko zaživel SK Slovan šele po končani vojni. Po vsem tem smemo torej leto 1919 šteti za letnico ustanovitve SK Slovan, za začetek njegovega dejanskega delovanja pa leto 1919. Ta podatek uvršča danes SK Slovan med najstarejša slovenska športna društva. Slovanovci so začeli tam, kjer je bila zibelka vseh slovanskih športnih iger, na tako imenovanem tivolskem trikotniku med tržaško železniško progo in Celovško cesto. Pozneje, ko so začeli na tem mestu graditi paviljon za Ljubljanski ve- : HOTEL .SLAVTJA* MARIBOR^ Moderno opramljen hotel, kjer se srečujejo poslovni ljudje iz cele Jugoslavije in Evrope. Obnovljena terasa z glasbo vsak dan. Priljubljeni TOTI bar in nova slaščičarna. ; JUTRIŠNJE PRVENSTVENE S TEKME Na prostoru Ilirije se absol-S vira jutri VII. predzadnje kolo | prvenstvenih tekem ijubljan- ■ skega I. razreda. Ob 14.30 na- ■ stopita Hermes in Jadran, za S njima ob 16.15 pa Slovan in S Slavija. S Zanimivo moštvo je postala S enajsterica SK Slovana, ki ob ■ zaključnih tekmah popolnoma ■ nenričakovano igra vlogo je-S žička na tehtnici ljubljanskega S nogometnega prvenstva. Nje- ■ gov sestanek s Primorjem pri- ■ hodnjo nedeljo odloči, kakor ■ znano, vprašanje vsaj Ijubljan- ■ skega, če ne celo podzveznega ; prvaka. Jutro, 21. aprila 1928 ■ ŠPORTNE OBJAVE lesejem, Je tedanji ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar odkupil Slovanovo Igrišče za razmeroma visoko ceno. Slovanovci so se preselili na igrišče Pri šišenski železniški postaji, kjer je bila potlej dolga leta »arena« slovenskega kvalitetnega nogometa. SK Slovan. Na velikonočni * ponedeljek celodnevni pešizlet S na Katarino, zbirališče pred j Prešernom do 6. ure zjutraj. • Vabijo se vsi člani in prija-i telji kluba. Podrobnosti na S klubov! deski. Jutro, 6. aprila 1928 Marsikdo danes trdi, da bi bilo mogoče orisati zgodovino SK Slovan- kar z naštevanjem in opisovanjem Slovanovih nogometnih igrišč, saj je bil SK Slovan skoraj vsa leta svojega obstoja takorekoč brezdomec. ki se je selil iz enega konca Ljubljane v drugega, hkrati pa je bil primoran spreminjati tudi strukturo svojega članstva. Ta njegov brezdomski značaj pa danes ne more ovreči dejstvo, da si je vsa igrišča Slovan zgradil sam in da se ob praznovanju svoje petdesetletnice ponaša s tem, da je z lastnimi močmi in sredstvi zgradil kar štiri nogometna igrišča. Glede športnih uspehov SK Slovan danes vsekakor ne gre naštevati posameznih rezultatov in zmag. čeprav lih ni bilo malo. Umestno bi bilo poudariti le tri Slovanova obdobja, ki sovpadajo s tremi najsvetlejšimi obdobji vsega slovenskega nogometa. Prvo izmed njih je obdobje 1919 in 1920. ko je doživel slovenski nogomet pravcati preporod. SK Slovan je bil tedaj po moči drugi najmočnejši sloven- ski klub. Drugo obdobje sovpada v čas od leta 1928 do leta 1934, ko se je SK Slovan uspel vmešati med najhujša slovenska rivala in kot »jeziček na tehtnici« celo odločati o naslovu slovenskega prvaka. Tretje obdobje je čas med leti 1961 in 1965, ko so slovenski klubi uspeli prekiniti dolgoletni zastoj slovenskega nogometa, ko smo dobili, tudi s pomočjo Slovanovih igralcev, kar dva slovenska prvoligaša. NK Slovan, ki je v svojem dolgoletnem delovanju združeval v svojih vrstah predvsem delavsko mladino in ki je gradil svoje uspehe na ljubiteljstvu, klubski tradiciji in tovarištvu, ob velikem jubileju — prisrčne čestitke! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«! SLOVAN : JADRAN 3:2 (1:1). Kljub temu, da je bil Slovan vso igro v veliki premoči, je vendar le s trudom dosegel zmago. Bilo je vse preveč igranja, »dribljanja« in obotavljanja, medtem ko je Jadran igral zelo požrtvovalno in dokazal, da stalno napreduje. Napadalna vrsta Slovana je zagrešila nešteto napak. Birsa v sredi je zase dober igralec, samo preveč se igra in dela vse na svojo roko, namesto da bi pomagal graditi kombinacijo. V obrambi je ugajal levi bek Bregar. Koti 9:2. — PubHke malo. — Sodnik G. Vrančič. Šport, Ljubljana 21. VIII. 1920 PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE JE NA SVOJI REDNI SEJI 3. NOVEMBRA 1969 RAZPRAVLJALO O NEKATERIH VPRAŠANJIH PREDLAGANE EKONOMSKE POLITIKE IN POLITIKE ZBIRANJA TER UPORABE SREDSTEV ZA SPLOŠNO POTROŠNJO V LETU 1970 IN O TEM SPREJELO NASLEDNJA Stališča I. 1. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ugotavlja, da so bili v gospodarstvu letos doseženi nekateri pomembni rezultati, ki se med drugim kažejo v 9,7-odstot-nem povečanju družbenega proizvoda celotnega gospodarstva, v 14-odstotnem porastu fizičnega obsega industrijske proizvodnje, v 7,7-odstotno povečani produktivnosti dela in v 2,7-odstotno povečani zaposlenosti v družbenem sektorju. Pomemben napredek je prav tako dosež.en pri modernizaciji in poslovnem povezovanju, prilagajanju produkcije zahtevam tržišča ter končno tudi pri uspešnejšem vključevanju V mednarodno menjavo. 2. Visoka gospodarska konjunktura in njej ustrezni gospodarski rezultati so bili doseženi v relativno nestabilnih pogojih, ki se med drugim kažejo v nelikvidnosti dela gospodarskih organizacij, v večjem primanjkljaju plačilne bilance ter v zvišanju življenjskih stroškov. Predsedstvo ugotavlja, da take tendence gospodarske nestabilnosti zmanjšujejo realne možnosti za dinamičen razvoj v prihodnje in da je v tem ena od poglavitnih ovir za nadaljnje uveljavljanje družbe-no-ekonomske reforme. 3. Predsedstvo se glede ekonomske politike zavzema za sprejetje in dosledno uresničevanje vseh tistih ukrepov, ki bodo omogočali stabilnost in večjo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva, kar je pogoj za doseganje ciljev naše ekonomske reforme. Morebitna orientacija zgolj na visoko stopnjo rasti bi v določenem smislu izključevala možnosti za odpravo nestabilnosti. Zato se predsedstvo zavzema za take ukrepe v ekonomski politiki, ki dajejo prednost stabilizaciji, pa čeprav ti pogojujejo nekoliko blažjo rast družbenega proizvoda. Edino taka realna usmeritev bo v bodoče zagotavljala resnično stabilnejši in hitrejši razvoj gospodarstva ter družbenih služb v celoti. 4. Predsedstvo se zavzema, da v ekonomski politiki za leto 1970 dosežemo' tako skladnost pri delitvi družbenega proizvoda, ki bo sinhronizirano upoštevala potrebe in interese reprodukcije v gospodarstvu in nego- spodarstvu. Pri tem je vsekakor treba upoštevati že sedanjo stopnjo obremenitve gosppdar-stva, ki je — glede na druge republike — v Sloveniji naj višja. Predsedstvo je prepričano, da je sanacijo odprtih problemov tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu treba izvajati v medsebojni odvisnosti in z vidika zagotavljanja družbene reprodukcije kot celote. II. Na posameznih področjih splošne potrošnje v letu 1970 se predsedstvo republiškega sveta ZSS zavzema za naslednjo politiko: INVALIDSKO IN POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Upoštevajoč predviden 4-od-stoten porast števila upokojencev in nujnost valorizacije pokojnin skladno s porastom življenjskih stroškov ter skladno z že lani sprejetimi stališči o usklajevanju starih pokojnin z novimi, meni predsedstvo, da mora imeti to področje prednost. Zato podpira predloge izvršnega sveta skupščine SRS, da se temu področju z obstoječo 12,9-odstotno stopnjo od bruto osebnih dohodkov zagotovijo sredstva in z njimi ter z delnim presežkom iz leta 1969 ustrezno uredi invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Hkrati opozarja predsedstvo na posledice zaradi zmanjšanja rezerv v invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Vztraja na tem, da je treba zagotoviti takšne rezerve, ki bodo olajšale pokrivanje potreb v naslednjih letih in to brez kakršnega koli relativno večjega obremenjevanja gospodarstva. Predsedstvo tudi zahteva, naj pristojni organi za urejanje invalidskega in pokojninskega zavarovanja čim- prej izdelajo vsaj 5-letno projekcijo, ker bo le po njej možno začrtati stabilnejšo in dolgoročnejšo politiko. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE DELAVCEV Predsedstvo podpira predlog za odpravo limitov prispevne stopnje in se hkrati zavzemaj da dogovorjene prispevne stopnje v okviru komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja v nobenem primeru ne bi smele biti v poprečju višje od 5,2 %. To pomeni, da naj ta potrošnja ostane na področju republike v relativno enakih okvirih,. kot je bila leta 1969. Ce bo v okviru vseh komunalnih skupnosti dogovorjena prispevna stopnja v poprečju presegla 5,2 %, je treba v republiški skupščini sprejeti ustrezne ukrepe. Predsedstvo pa meni, da bi bilo politično, socialno in ekonomsko nesprejemljivo iskati rešitev v zmanjšanju nadomestil za boleznine nad 30 dni. Analize že sedaj opozarjajo, da zmanjšanje nadomestil ogroža uveljavljanje zdravstvenega varstva zavarovancev in to predvsem tistih z nižjimi osebnimi dohodki. Če bi dokumentirane analize pokazale nujnost in umestnost povečanja udeležbe zavarovancev pri plačilu zdravstvenih stroškov, se predsedstvo zavzema, da se to rešuje diferencirano glede na socialni položaj zavarovancev (upoštevati bi kazalo družinski dohodek). Predsedstvo hkrati opozarja na lanska stališča sindikatov, po katerih je treba temeljito raziskati pojave v potrošnji zdravil, kjer je ob zmanjšani potrošnji in povečani udeležbi zavarovancev prišlo do občutnega porasta izdatkov. Analizirati je treba ekonomske ukrepe, ki vplivajo na oblikovanje cen zdravil, argumentirano oceniti rezultate reorganizacije zdravstvene službe, izdelati standarde in normative ter verifikacijo bolnišnic in končno pripraviti temeljito oceno za racionalizacijo zdravstvene službe na Slovenskem. OTROŠKO VARSTVO Predsedstvo podpira predlog, naj se otroškemu varstvu tudi . v naslednjem letu zagotavljajo sredstva in to iz prispevka od osebnih dohodkov (1,8 %) ter da je treba valorizirati mejo za priznavanje otroškega dodatka in njegovo višino. Preostala sredstva iz tega sklada naj bodo namenjena za neposredno otroško varstvo, to je predvsem za povečanje zmogljivosti otroško-varstvenih ustanov. Predsedstvo nasprotuje predlogom, po katerih naj bi se del teh sredstev preusmeril za vzgojo in izobraževanje. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Glede financiranja vzgoje in izobraževanja v letu 1970 podpira predsedstvo predlog Izvršnega sveta skupščine SRS, ker ugotavlja, da 25-odstotno povečanje sredstev nudi realno možen okvir za postopno uresničevanje v preteklem letu dogovorjenega sanacijskega programa. Ob takih stališčih se predsedstvo zaveda, da bo na tem področju tudi v naslednjem letu naraščala potrošnja hitreje kot družbeni proizvod v celoti in da je to v določenem smislu odmik od uresničevanja sklepov zadnje seje predsedstva CK ZKJ. KULTURA Predsedstvo meni, da je treba pri narnenski opredelitvi po- rabe sredstev proračunov upoštevati dosedanje zaostajanje materialnega položaja kulturne dejavnosti ter da je treba temu ustrezno povečati sredstva za to dejavnost in na ta način urediti nevzdržne materialne razmere v kulturi nasploh. ZAPOSLOVANJE Predsedstvo v načelu podpira predlog, da ostane v letu 1970 prispevna stopnja za potrebe zaposlovanja (0,2 %) nespremenjena, vendar hkrati opozarja na svoje že sprejeto stališče glede višine nadomestil nezaposlenim in glede ostrih kriterijev za pridobitev pravice do nadomestila. Če se bo z novimi predpisi razširil krog upravičencev % in zvišala spodnja meja nadomestil, je treba ustrezna sredstva zagotoviti v okviru splošne potrošnje in ne z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva. Navedena stališča; ki obravnavajo le nekatere ukrepe ekonomske politike in politike za zbiranje ter uporabo sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970,-bodo sindikati zagovarjali na vseh ravneh od delovne organizacije do republike. Predsedstvo hkrati seznanja vse sindikalne organizacije, da bo v tem mesecu o celotni ekonomski politiki za leto 1970 razpravljal republiški svet na svoji plenarni seji. Ljubljana; 4. novembra 1969. PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS KAJ LAHKO POVZROČI NELIKVIDNOST? Spor na relaciji: železnica - železarna Jeseniški Železarni danes kupci dolgujejo blizu 20 milijard starih dinarjev, prav toliko pa Železarna Jesenice dolguje svojim dobaviteljem • Najbolj nestrpni glede poravnave dolga s strani Železarne so na železnici, ki ji Železarna Jesenice dolguje blizu 2,5 milijarde starih dinarjev____________________ Srečko Mlinarič, predsednik sindikata jeseniških železarjev je na minuli seji predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva v Slovenjem Gradcu prisotnim sporočil zelo presenetljivo novico: »Železnica bo s 1. novembrom zavoljo neporavnanih obveznosti Železarne do železnice ustavila vse dovoze in odvoze surovin oziroma blaga za jeseniško Železarno ...« Če bi se to v resnici zgodilo, bi danes nekaj tovarn ne obratovalo več, zlasti tistih, ki so najbolj odvisne od jeseniškega jekla. Kakšno škodo za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo pa bi to predstavljalo, si lahko zdaj samo mislimo. Čeprav se železnica ni poslužila najdrastičnejšega ukrepa, je problem vseeno ostal in treba ga bo nekako razrešiti. Kako _ problem razrešiti, ne preveč boleče za oba partnerja, to je za jeseniško Železarno in za Zdru-ženo-železniško transportno podjetje v Ljubljani, pa^ smo skušali zvedeti nekaj več v razgovoru z direktorjem jeseniške železarne mg. inž. PETROM KUNCEM. OB SANACIJI NOVI PROBLEMI »Kot vam je verjetno znano, smo za sanacijo naše železarne sprejeli vrsto ukrepov, med drugim smo zmanjšali stalež zaposlenih za več kot 400 delavcev, izvedli ^družitev treh slovenskih železarn, sklenili vrsto pogodb o dolgoletnem sodelovanju z našimi večjimi partnerji,« je začel svojo pripoved direktor jeseniške železarne. »Vsi ti interni napori za sanacijo železarne in napori ostalih, so omogočili, da je finančni rezultat^za prvih 9 mesecev letos že mbčno izboljšan, tako da nam ob koncu devetih mesecev primanjkuje samo še 2,056.000 N dinarjev do- hodka za pokritje izplačanih dohodkov zaposlenim. Ob takem ':e. .pu zmanjševanja naše izgube lahko pričakujemo, da bomo v tekočem poslovnem letu ustvarili določen presežek dohodka, s katerim bomo delno krili prenesena izgubo iz minulega leta.. Ob vseh teh naporih celotnega kolektiva jeseniške železarne za rentabilno poslovanje pa prav nelikvidnost zdaj ogroža izvajanje sanacijskega programa Železarne. »Friavljajo se dooavitelji, ki grozijo, da nam ne bodo več dola ijali. na primer rudnik v Ljubiji potrebne rude, koksarne V Lukavcu koksa in tudi Združeno železniško transportno podjetje iz Ljubljane grozi, da bo ustavilo vse -mevoze, tako surovin kot naše blagovne proizvodnje.« nelikvidnost je dosegla tako velik ot ;g. da ima danes jeseniška Železarna pri kuncih, čeprav smo v času konjunkture pri nrodaji njenih izdelkov, blizu 20 milijard starih dinarjev ner -avnanih računov in prav toliko železarna dolguje svojim dobaviteljem, '^d drugim naj c menimo, da trenutno Železarnp -c:c..iee dolguje /--..uženemu železniškemu transportnem podjetju Ljubljana blizu 2.5 mili-;arde S dinarjev, koksarni v Lukavcu 2.5 milijarde S dinarjev in rudniku v Ljubiji 4,7 milijarde S dinarjev. KAKO IZ ZAČARANEGA KROGA? »Način, ki si ga je izbrala leznica .... od nas izterja pope' ma upravičene dolgove, ni nov in se ga poslužujejo tudi ne- tere druge deloe organizacije,« je nadaljeval direktor mg. inž. Peter Kunc. »In če bi šlo v te:, primeru za dve dele i organizaciji, ki nrita toliko med seboj odvisni, kot sta konkretno 'elezarm in železnic-, bil tak način izterjave dolgov - neke mere sprejemljiv. Za oba part-ne-ja, to je za železnico in za nas pa tak način izterjave, s pravza av nerazumljivo grožnjo železnice, ni sprejemljiv. Bom skušal razložiti, zakaj ne? Enako kot železnica se laf-o spomni koksarna v Lukavcu in rucnik v Ljubiji, kateri:. tudi precej ^ gujemo, da nam ustavita dobavo surovin. Če bi se to v resnici zgodilo, potem železnica ne bi imela kaj voziti in bi bila ob dohodek, mi r e bi imeli kaj delati, ustavita bi se proizvodnja v maidkateri tovarni... Mimogrede povedano nam želez-..ica l.tno pi pelje t Jesenice blizu 1 milijon to . surovin, z Jesenic pa odpelje blizu 250.000 ton naših izdelkov ...« To je ena stran medalje. Poglejmo še dre to. Ta je, da Železarna Jesenice z l1izu 20 milijardami dinarjev, kolikor ji dolgujejo razni kupci, kreditira prav njih. Kupci pa Železarni Jesenice tudi nočejo ali ne morejo plačati olgov. Znano pa je, da si nekateri grosisti, ki trgujejo z jeseniško železarno, prav na račun jeseniškega jekla ustvarjajo precejšnjo akumulacijo. »Torej, 'če hočemo vsaj delno priti iz začaranega kroga, ki se mu pravi »nelikvidnost« potem se mora ustaviti proces, da, se nekateri na račun našega jekla bogatijo, mi pa drugim, konkretno železnici, ne moremo poravnati najosnovnejših obveznosti,« je pripomnil direktor Železarne Jesenice. POT K RAZREŠITVI PROBLEMA »Kaj ste kljub temu, da vam mnogi dolgujejo velike vsote denarja, storili, da bi trenutna nesoglasja med železnico in vašim podjetjem čimprej odpravili?« »O vsej nastali problematiki je takoj razpravljal delavski svet naše železarne. O razme- rah, ki so nastale v ^vezi z grožnjo železnice, da bo ustavila prevoz surovin na Jesenice in odvoz naših izdelkov z Jesenic, smo takoj obvestili vse naše večje kupce in tudi predsednika Izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča, predsednika skupščine SRS Sergeja Kraigherja, Gospodarsko zbornico Slovenije in še nekatere. Na seji delavskega sveta so bili na jasnem, da moramo plačati dolgove železnici in, da jih ta upravičeno terja od nas. Konkretno zahteva, da dolg 2,5 milijarde S dinarjev takoj znižamo na 1 milijardo S dinarjev. Kot že rečeno, tega ne moremo storiti čez noč, pa čeprav letošnje obveznosti železnici plačujemo v redu, oziroma smo izdelali celo takšno finančno konstrukcijo, da smo minuli mesec plačali železnici za prevoz celo 200 milijonov S dinarjev več, kot bi bilo. treba. Toda problem je v tem, da smo železnici še iz lanskega leta dolžni blizu 2,1 milijarde S dinarjev. Ta dolg/ nas zdaj vseskozi tepe. Kljub temu, da bomo letos železnici v redu poravnali blizu 5 milijard S dinarjev, kolikor znaša letno vrednost uslug železnice za Železarno, trenutno ne vem, kako bomo v najkrajšem času poravnali preostali omenjeni dolg. Z namenom, da bi ublažili napeto ozračje med železnico in nami, je naš delavski svet sprejel nekaj ukrepov. Med drugim je najel še pol milijarde S dinarjev premostitvenega kredita za zmanjšanje dolgov železnici. Razen tega je delavski svet ugotovil. da je sedanja finančna konstrukcija plačevanja železnici maksimalni napor, ki ga lahko zmore kolektiv jeseniške železarne.« je zaključil mg. inž Peter Kunc, direktor Železarne Jesenice. MILAN ŽIVKOVIČ Prihodnjič: KAJ PRAVIJO NA ŽELEZNICI? — Kupuješ? — Ne, prodajam! Kateri je tvoj? — Saj ga nimam tu. Za zdaj le kombiniram. Rad bi Se ga znebil in kupil kaj večjega ... — Kakšnega imaš? —Volkswagen. Sem mislil, da mu bo šla zdaj, ko je mar- — Pravijo, ja, da moraš; jasno, če se ne znajdeš. Ja* sem pa nekaj pogruntal... — Kaj? — Kupil bom zasedeno stanovanje. Poceni so, saj strank po nobenih zakonib ni mogoče spraviti ven. Potem se bom pa šel zamenjavo s svojim boljšim. Tako bom prišel do praznega stanovanja, ki bo šlo dobro v denar. Le naj mi kdo kaj reče! — Koliko pa bo anuitet na posojilo? — Čez sedemdeset na mesec. Pa saj niso samo anuitete; pri novih gradnjah je še kopi" c i, drugih stroškov... — Po petintrideset na stanovanje? — Ja, po petintrideset... — Kaj pa boš z drugim stanovanjem? ka več vredna, cena gor, pa mu ne gre! Tako spet ne bom mogel preskočiti na večjega. Ne vem, kako morejo drugi... — Varčujejo... — Kaj še. V vseh letih, odkar sem pri »Eksportu«, sva z ženo komaj nastrgala pet milijonov. Z delom in varčnostjo že ne prideš naprej. — Kako pa drugače? — Kaj se boš delal! Poznam direktorja banke, ki mu obrtniki kar naprej stiskajo denar v roke. Tudi k mesarju mu ni nikoli treba. Dandanes se brez kuvert nič več ne napravi. — Pet milijonov, praviš?! To niso mačje solze! S tem denarjem lahko skočiš na res velik avto. — Lahko bi, ja, pa kaj, ko gradim. Vse gre sproti v hišo? — Kaj zmoreš v teh časih? — Misliš, da s plačo?! Ta je pa dobra! Kdo pa dandanes še sploh gradi od plače. Le kje živiš?! Dobi! sem posojilo, tako kot drugi pri nas. — Veliko? — Zaenkrat dvajset, zdaj jih pa vrtam še za sedem. Veš, ni majhna stvar^ stose-demdeset uporabne površine, dve stanovanji. Veliko denarja požira... — Kje pa zdaj stanuješ? — V občinskem. Veš, neumno se mi zdi. da bi jim ga kar tako pustil. Ko človek takole gleda, kako si drugi pomagajo... — Kaj ga moraš vrniti? — Ja, še ne vem, ali bi vzel stranko ali študente. Na vsak način bi rad najprej pokril anuitete, a s tistim, kar bo ostalo... — Kaj boš s tistim? -- Skočil bom na večji avto. Čas je že. Ne vem, kako je t° drugim uspelo, meni pa ne b* ne. Kdor le dela in varčuje.•• VINKO BLATNIK ■■■»■■■■■■■■■»■■■■■i111*« J - V ' Švici, v Kreuzlingenu ob ; odenskem jezeru, zaposli- J 10 inteligentno, zanesljivo ! hišno pomočnico v družini s tremi otroki« S od katerih se dva šolata« S Lepa soba s kopalnico, vi- j sok zaslužek, urejen prosti čas. Ponudbe s sliko naslovit61 na: Frau dr. S. GOLDINGE* j CH 8280 Kreuzlingen (Schweiz) Interesentke opozarjamo, da t morajo zaposlitev uredi prek pristojnega zavoda 23 ^ zaposlovanje.