Z38. StffvIIha. I LJibljiil, i sndo, li. oktokn 1912 XIV. leio. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: eelo leto...... . K 24— celo leto.......K 22-— pol leta........12*— pol leta........ 11 — na mesec.......2»— na mesec.......1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaja Urtdnifttro: Enallova ulica it 5 (v pritličju levo-, telefon *t 34. Iskat* vsak 4aa iY«6«r i%r%mtmši n#*sl|e la prasnik*. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 viil, za trik rat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. » Poumeina iteiUHa telja 10 vinaritv. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naroćnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" tololon *t 83. .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— celo lefo.......K 3O-^ četrt leta . m 6'50 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec ...••• » 2*30 » celo leto......K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. npravniitvo (spodaj, dvorišče Ievo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 85 Delegacije. Možatost in značajnost. — Kultura in kršćanstvo. — Proti trađienam habsburške niše. Dunaj, 15. oktobra. Naše delegacije razpravljajo o vojnih kreditih, ki bodo jutri z veliko većino sprejeti. Malo jih bo, ki oddajo svoj glas proti vojaškim za-htevam: zavest, da se bližamo res-nim časom, iritira kritično meiilo in le socijalni demokrati, konsekventni svojemu antimilitarističnemu stali-šču bodo radi odklonili. kar zahteva vojni minister v imenu domovine. Težkega srca pa so se odločili tuđi nekateri slovanski delegati odgovoriti na vprašanje, akeeptirajo li zahteve vojne uprave z odločnim ne. Težkega srca. ker v vseh narodih monarhije je zvestoba do vladarske hiše. do države, globoko ukoreninie-na in baš nam Jugoslovanom nišo objektivni in pravični ljudje. pred-vsem pa vladar sam, nikdar odkla-njali priznanja, da smo za državo v najtežjih in najnevarnejših časih žrtvovali več. kakor veleva dolž-nost. Rusinski delegat Romanczuk je abil danes besedo. ki velja v izred-:ii meri tuđi za nas. Poudaril je zve-toho rusinskega naroda do dinastije in države, zaeno pa oštro oznacil azmerje državne uprave do rusinskih narodnih teženj. Državna uprava, njen sistem, njeni rnožje. držav-niki se delajo, kakor bi tuđi nas Ju-goslovanov ne potrebovali, da. drži-]o se, kakor bi Jugoslovani v državi sploh ne eksistirali in nekako zanič-Ijivo spreimejo našo r°dporo. če pridemo. da damo cesarju kar je ce-sarjevega. Slovenske dežele izročajo germanizaciji, naše kulturne in gospodarske težnje nuste na smetišču: na Hrvaškem trpijo vse grozovitosti madžarskega tiranstva, v Dalmaciji vohunijo >veleizdajnike<- in rrega-njajo vsak pojav narodne samoza-vesti kakor državi nevaren . . . Dolgo smo prosili in rotili, bilo je zamanj. Naši državniki nam nišo dajali niti odgovora. Ne državi, pač pa tem državnikom morajo naši delegati pokazati, da ima vsaka poniznost in po/rtvo- valnost svoje rneje, ki jih predpisuje človeška dostojnost in možati ponos. Petolizniki Jugoslovani nišo in tepe-ni ne bodo poljubovali še biča. Zato bodo naši delegati morali udejstviti jutri svoje proteste proti vsem krivi-cani na slovanskern jugu monarhije z rezkim ne. Gospodom grofu Berchtoldu, vitezu Bilinskemu in generalu Auf-fenbergu ne dajo Jugoslovani niti vi-narja, ker jih ne smatrajo dovolj zau-panja vredne, ker ne morejo verjeti, da bi ti državniki irneli interese monarhije resnično na srcu. Te besede je bilo treba že vna-prej napisati; kajti prišli bodo nem-ški obrekovalci in sumničili Jugo-slovane, da so ravnali zopet iz državi sovražnih nagibov. Prišli bodo vsi oni. ki so še nedavno reševali vprašanje. kedaj in kako naj Nem-čija anektira svojo staro posest \ ki pa danes s parlamentarne tribune emfatično pozdravljalo armado, ter bodo sklenali roke. kazali s prstom ter pisarili zopet in zopet sedaj o vc-lesrbski, sedaj o velikohrvaški ne-varnosti . . . Toda Jugoslovani ne morejo pozabiti na svojo možatost iz strahu pred denuncijacijami in obrekovanji. Spoznavajo. kako jih nje in brate na Balkanu obdaja nemška zavist, ki je vsa razburjena, če vidi da se Slovanstvo povzpenja na pot kulture in napredka. Ta zavist žene vse kroge v ono turkop'lstvo, ki je v di-rektnem nasprotstvu s staroslavnimi tradicijami habsburške dinastije. Napredek in kultura so postali pri nas pojmi, katere zlorablja šovinisti-čen nacijonalizem, da se iz narodov nerčuje in da v rnih imenu izvršuje najostudneiša barbarstva. V »kato-liški- Avstriji pozahljajo poklicani branitelji in zagovorniki vere na svoje dolžnosti. kadar je pojem kršćanstvo^ in Jugoslovarstvo sko-raj identičen. KatoJiškt duhovnik, delegat pater Bauchin^er je izrekel včeraj v javni seji. da ne ve, kdo le katolikom Mižii, islam ali shisma!! V taki atmosferi živinm. Taka ie kultura, ki naj pridobiva in ne odbija, ki naj uveljavi v drža i geslo čnstitijivejra vladaria: viri'us uni-tis. ki naj budi na Balkanu simpatije i ti zp.upanje . . . Ali bodo v Avstriji vedno tako žalostni čaši? Vojna no Balkanu. Srbija pred vojno. (Od našega posebnega po-r o č e v a 1 c a.) Belgrad, 13. okt. Mrtva točka. Nahajarno se na mrtvi točki: vojna je definitivno sklenjena stvar, ali začela se Še ni, in sedaj se ljudje mrzlično povprasujejo, kdaj >b o«, jutri ali pojutrišnjem. Tega odlašanja iz dneva v dan ni treba razlagati tako, kakor da vlade balkanskih držav morda še pre-mišljujejo, ali bi napovedale Turčiji vojno ali ne. ker vsaka retirada je kratkomalo in a priori izključena in tuđi vojne priprave so že popolnoma končane, ali tekst ultimatuma, ki ga izročijo vlade zveznih balkanskih držav turski vladi, še ni končno redigiran in s tem gre malo težje, ker se iz Belgrada in Sofije brzojavlja v Atene skozi Bosno in Italijo, radi česar ie >porazumevanje med srbsko in bogarsko vlado z ene in grško vlado z druge strani zelo otežkočeno. Mislilo se je že, da nastane vojna danes ali jutri, ali današnji dan ostane brez posebnega dogodka in ravnotako najbrže se niti jutri ne zgodi še nič posebnega, torck je že zelo nevaren; splošno, tuđi v najbolje poučenih progih se pa trdi, da se na-pove vojna najkasneje v zadnjih dne-vih tekočega tedna. Belgrad postaja po malem ner-vozen. vse si že želi hitrih dejanj. ali — inerodajni krogi že vedo. zakaj odlašajo in jim tega nihee niti ne za-meri. posebno ker je zelo veroietno, da Orška šc ni popolnoma pripravljena, ker njena annada niti od daleč ni tako dobro organizirana, kot srbska in bolgarska. Balkanska /veza in Grška. Nekateri nemški listi so začeli ra/našati nekake vesti, da se (Irska haje ne počuti posebno dobro v zvezi s Crno goro, Srbijo in Bolgarsko in da morda v zadnjem hipu izstopi iz zveze. Tendenca teh vesti je jasna in n'ividnn: Nemci bi rodi posejali med balkanske države seme nezaupanja in potem morda tuđi razdora, ali tem manevrom se na Balkanu vse smeje, ker ve vsak otrok, da Grška v tej vojni namanj riskira, ima pa naj več dobiti, česar drugače kot v zvezi s slovanskiini balkanskimi državami nikdar ne dobi. Sicer je pa tuđi grška vlada pohitela te vesti najodločnejse dementirati, ker se dobro zaveda velikih koristi, ki jih more imeti od zveze s slovanskimi balkanskimi kralje-vinami. Balkanska zveza ie trdna, ona ni rezultat kakega hipnega raz-Doloženja, temveč plod trdnega pre-pričanja merodajnih krogov in naj-širših ljudskih mas v kršćanskih balkanskih državah, da morejo balkanski narodi napredovati in kaj doseći samo, ako bodo složni in edini. Sporna vprašanja med balkanskimi narodi so izravnana, dosežen je popolen sporazum. Srbi so odnehali nekaj, Bolgari nekaj in ravnotako Crna gora. To niti ni navadna zveza ad hoc«, temveč trdna zveza z jasno začrtanimi cilji za bodočnost. kar ie — odkar ni več spornih vprašanj — tuđi naravno in samo ob sebi um-Ijivo. Proklamacija turškega sultana ni vzbudila v Belgradu čisto no-benega efekta, lisf* so io registrirali skoraj brez vsakega komentarja, ker komentar si napravi vsak Srb sam. Saj je vendar smešna sultanova tr-ditev. da so Turki pravičen narod, ki nikdar ni delal nikomur krivice, ki spoštuje pravice drugih itd. Kajpak, sami nedolžni vrabei so Turki, ki samo čivkaio in iz rok zobljejo. ako jim kdo kaj da! Ves svet se bo temu smejal. ker turska krvološtva se dobro znana, njihova pravicoljub-nost pa čisto nič. samo Nemci in Madžari bodo rekli, da je Turkov sama dobrota, to pa zato, ker so jim oni zelo podobni! Poglejmo samo, kaj delajo Turki v Stari Srbiji in Makedoniji ravno sedaj, ko trdi sultan v svoji proklamaciji, da Turki nikornur nič nocejo! Srbe, Bolgare in Grke vlačijo v Malo Azijo v suženjstvo. ali jih pa kar na mestu ubijeio, ako ni dosti vlakov. da bi jih hitro prepeljali v Malo Azijo! Beguni. ki se jim po sreči zbežati čez mejo v Srbijo ali na Bolgarsko. pri- povedujejo o turskih grozodejstvih take reci, da se človeku lasje iežijo. Zato niti ne puščajo tujih žurnalistov rtikamor iz Carigrada, da ne bi Evropa zvedela za njihova grozodejstva, med tem, ko hoče dati Srbija tujim žurnalistom vse mogoče olajšave, da bodo mogli biti na samem bojisču in sploh povsod, kjer bodo hoteli biti; stavila jim bo na razpolago posebne kurirje,ki bodo nosili dopise z bojišča na belgrajsko pošto,samo da se ne bi zakasnili, ker bodo pošte na boiišču preobložene z delom; na razpolago bodo imeli spalne vagone, šotore itd., ker na bojisču ni hotelov. Sploh se mora srbski vojni upravi priznati, da je nasproti vojnim poročevalcem — skupaj nas je do sedaj tukaj okolu 30, priđe jih pa gotovo še veliko — iz-redno kulantna in bo pustila na bo-iišče tuđi dopisnike nemških listov, ki pa sami nimalo volje oditi na bo-jišče — najbrže za to, ker mislijo, da bodo svoja lažnjiva poročila ložje pošiljali iz Zemuna. Seveda, če se hoče lagati in izmišljevati, ni treba niti na bojišče, ker tam ne bo tako prijetno kot sedeti v kaki belgrajski ali zemunski kavarni in — izmišljati razne vesti. Železniški promet v Srbiji in sicer najprej osebni, bo zopet otvorjen jutri; vsak dan bosta vozila med Belgradom in Nišem — morda tuđi med Pirotom — v obeh smereh po dva osebna vlaka na dan, sčasom pa seveda, več. Jutri zjutraj ob /. uri odide iz Belgrada prvi oseoni vlak in ta bo gotovo natlačeno poln, ker v Belgradu je dosti ljudi iz province, ki se radi ustavitve železniškega prometa nišo mogli vrniti domov, mnogo ie pa tuđi ljudi, ki hočejo odpotovati na Bolgarsko. Srbski vojni materijal, ki so ga zadržali Turki in ga nišo pustili prepeljati na Srbsko, ostane, seveda, na Turškem, ali koristi ne bodo irneli Turki od srbskfh topov no-benih. Srbija je bila namreč toliko pametna, da je naročila tovarni v Creuzotu na Francoskem, naj ne po-šilja kompletnih topov, temveč posa-mezne dele v posameznih pošiljat-vah. Tako je Srbija že zdavnaj prc-jela posair.ezne dele onih topov, ki jih je Turčija zadržala in Turčija teh topov ne bo mogla rabiti, kakor ne LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton 2 irp a n č i č. (Dalje.) Brez stida je kazala svojo co-Derniško polt. ki je ostala po tride-setletnem strastovanju čudovito mlada, in nad katero je vstajala glava, vela in mrtvaška od vratu navzgor. Dame. čoln je nared! ...« je za-klical de Potter: in Angležinja je zapela obleko nad ostanki svoje mladosti in je zamrmrala s komično otožnostjo: »Pa saj nisem mogla hoditi čisto naga na mesto!.. .* V krasnem Lauretu. kjer so se belele izmed mlađega zelenja mične vile s svojimi terasami, s temi traumi, obkrožujočimi jezerce, ki se je Miskalo v solneu, kakor da je luski-nasto, je bilo čudno videti to zapo-^nelo vožnjo v Citero; krmežljava ^ombreusa, stari klovn in paraii-nčna Desfonska, ki so puŠčale v vodni brazdi za seboj muškatni vonj svojih lepotil! Jean je držal s sključenim hrb-Tom vesla, sram ga je bilo in bal se je. da ga ne bi videli in mu dali ka-^ega umazanega opravila na tej po-;astni alegorični ladji. K sreči je imel svojim ocem in svojemu srcu za osvežilo Fani*pred seboj, ki jc sedela zadai. blizu krmila. za katero ie držal de Potter, Fani, katere nasmeh se mu ni zdel še nikdar tako mlado-sten, brez dvoma, ker je lahko pri-merjal. Zapoj nam kaj, mala .. .* je zaprosila Desfonska, ki jo je pomlad raznežila. Fani je začela s svojim izrazitim, polnim glasom barkarolo iz Klavdije-, in skladatelj, ki se mu je storilo inako ob tem spominu na svoj prvi veliki uspeh, jo je spremljal, po-snemaje z zaprtimi ustmi orkester. to valovanje, ki trepeče preko melodije kakor bič nad plivkajočo vodo. Ob tej uri, v tej okolici je bilo čudovito krasno. Od sosednje terase je zakli-cal nekdo -->bravo*; in Provansalec. ki je gibal vesla po taktu, je hlepel po tej božanstveni godbi iz ust njegove ljubice, in prijelo ga je, da bi bil pritisnil svoje ustnice na isto vrelo in vznak na solneu leže pil in pil brez konca in kraja. Kar prekine Roza vsa razjarjena kantileno, ker jo je dražila milobna skladnost glasov: »He, vi godci tam spodaj, kedaj se boste nagrulili drug drugemu v obraz... Ali mislite, da nas zabavate s svojo pogrebno romanco?... Sedaj je že dosti... Sploh pa je pozno, Fani mora v svoj zaboj...« In s togotno kretnjo je pokazala proti najbližjemu pristajališču: »Tjakaj zakrmari...« je velela svojemu ljubimcu, »tam imajo bliže do kolodvora ...« To je bilo odurno slovo; a nek- dania voznica je bila privadila svoje liudi na te svoje navade, in nihče si ni upaI oporekati. Ko so dvojico iz-krcali, so dali mlađemu ruožu iz vljiidnosti par hladnih besed, Fani je dobila nekaj vodil s piskaiočim glasom, in ladja se je oddaljila med vri-ščem in živahnim pričkanjem: ko-nec je bil žaljiv smeh, ki ga je pri-nesla Ijubimcema odmevajoča voda. SMšiš, slišiš?- je dejala Fani, od jeze bleda kot zkl; »iz naju se norčujeio...« In vse ponižanje, ves srd se je dvi^nil v n}i ob tej poslednji zasram-bi, in na kolodvor grede mu je na-števala vse. izdala celo stvari, ki jih je vedno tajila. Roza bi jo bila za vse na svetu rada odtrgala od njega, in ji je nastavljala prilike, da bi se mu izneverila. »Kaj vse mi je naklepala, da bi me pregovorila, naj vzamem tega Holandca ... In prav prej so se vrgle vse na to... Preveč te ljubim, ves in to jo bode, radi njenih razvratnosti, zakaj ima jih na vesti vse, najnižje, najostudnejše ...« Postala je, videla, kako je bled, kako mu drhte ustnice, kakor tišti večer, ko se je zaril v gnojno gomilo njenih pišem. O, nič se ne boj,« je rekla... »Tvoja ljubezen me je izbavila vseh* teh grozot... Ona in njen kameleon, ki smrdi kot kuga, se mi gabita oba.« »Jaz nočem, da bi še tukaj ostala,*' je rekel Jean, bolan od Ijubo-sumnosti... »Preumazan je kruh, ki ga služiš; vmi se k meni, se bova že kako pretikala.« Ona je tega vzklika komaj ča-kala, že dolgo je hrepenela po njem. Vendar se je upirala, Češ, da bo skupno življenje z njegovimi tristo franki težavno, da se bi morala nemara zopet raziti... »In toliko sem trpela, ko sem se poslavljala od na-jinega skromnega doma! ...« Klopi so bile razstavljene pod akacijami, ki teko ob cesti z brzojav-nimi žicami, po katerih so sedele lastavke; da bi Iažje kramljala, sta sedla z rokami objeta, oba zelo vznemirjena. ^Tristo frankov na mesec« je povzel Jean, »ampak kako pa Hette-niovi. ki jih imajo samo dvesto pet-deset?...« Td dva pa živita celo leto na kmetih, v Chavilleu.« »No, pa narediva še inidva tako, meni ni do Pariza.« Ali res?... Ti hočeš?... Ah, Ijubček, Ijubček moj!...« Ljudje so se bližali po cesti, svatovska družba na oslih. Ništa se mogla poljubljati in sta ostala mirna, privijaje se drug k drugemu, sa-njajoča o pomlajeni sreči o poletnih milih večerih na selu, o mlačni tišini, ki jo trgajo streli iz daljave in lajne s predmestnih vesilic. VIII. Nastanila sta se v Chavilleu, pod goro, kjer se začenja ravan, kraj stare gozdne poti, ki se imenuje »Pave des Gardes« v stari lovski hiši pred samim gozdom: tri sobe, ne dosti večje od pariških, še vedno pohištvo iz svojega prejšnjega tesnega stanovanja, bambusov naslanjac, pisana omara, in strahovitim zelenim tape-tam v spalnici za okras — nič, samo Fanina fotografija, zakaj sliki Castc-leta se je med selitvijo okvir polomil in se je prašila med staro šaro. Mnogokaj se ništa več razgo-varjala o tem ubogem Casteletu, odkar sta bila prekinila stric in nečaki-nja svoje dopisovanje. »Lep tovariš ...« je dejala. kadar se je spom-nila, kako rade volje je Fenat podpi-lal njiju prvo ločitev. Samo malčici sta poročali svojemu bratu novice, Divona pa ni več pisala. Mogoče je bila še jezna na svojega nečaka; ali pa je domnevala. da se je maloprid-na ženska vrnila in bi odpirala in pregrizala njena uboga . materinska pisma z debelimi kmečkimi črkami. Včasih bi bila lahko mislila, da sta še v rue d' Amsterdam, kadar sta ju zbudila Hettemova, s katerima sta zopet sosedovala, s svojimi ro-mancami, ali pa žvižganje viakov, križajočih se neprestano onkraj ceste, ki sta jih videla skozi vejevje velikega parka. A nameste sivih streh zahodnjega kolodvora, njegovih nezavešenih oken, na katerih so se risale sence nad mizo sklonjenih uradnikov, in namestu bučanja na vegasti cesti, sta vživala mirno, zeleno širjavo onkraj malega sadov-njaka med drugimi vrtovi, onkraj hiš sredi košatega drevja, ki so se spu-ščale po rebri do same ravnine, (Dalje prihodnJiC.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 238 štev. bo mogla rabiti niti topovske municije, ker imajo srbski topovi druga-čen kaliber kot turski. Drugače je z aeroplani, ki so bili namenjeni za Turčijo, pa jih je Srbija — v zameno za svoj vojni materijal, ki ga je Turčija zadržala — na belgrajski železniški postaji ustavila: ti aeroplani so kompletni in bodo srbski armadi izborno služili — topov ima pa Srbija takointako dovolj, posebno ker bo imela največ dela gorska artilerija, ki je posebno dobro pripravljena. Nezanesljiva poročfla. »Slovenski Narod« je dobro sto-ril, da ni prevzel v petkovi številki garancije za nekatera poročila iz nemških virov, ker ta poročila so bila res vsa neresnična. Kakega generala kavalerije z imenom »Jovanov«, ki se je baje ustrelil, ker je bil knez Arsen imenovan za poveljnika konje-ništva, v Srbiji sploh ni, kakor tuđi ni res. da bi se kak oficir zadnje dni ustrelil. Tuđi Karagjorgjev spomenik sedaf sploh ne bo od krit, ker sedaj ni nikomur stalo do parad. Smešna je trditev. da bi belgrajski pismonoše sklenili odklanjati dostavljanje pošte iz Avstrije, ker se pošta redno dostavlja; sicer bo pa Avstrija najbrže nevtralna, torej ni nobenega povoda za kako protiavstrijsko gibanje. Le previdno, ker Nemci bodo lagali kot cigani. Zvezdan. * * Prvi boji na srbsko - turski meji. (Od našega posebnega po-r o č e v a 1 c a.) Belgrad. 14. oktobra. Ko sem danes zjutraj vstal in pogledal iz okna moje sobe v hotelu Srpski kralj- proti Kalemegdanu, je sobice tako prijazno sijalo, kakor sije navadno v jeseni, predno se urnakne oblakom, dežju in snegu: zadnje dni svoje moči v jeseni sije solnce navadno tako prijazno, kakor bi hotelo zapustiti za sabo prijazen spomin in vzbuditi v človeku živo željo po spomladi. ko se ono zopet pojavi v vsej svoji lepoti. Ko stopim na ulico, me obsujejo od vseh strani mladi dečki, ki pro-dajajo sedaj. ko so vsi odrasli moški odšli na meio. časopise in vpijejo: »Rat je otpočeo.« Ni sem se zmenil za vse to in tuđi lista nisem kupil nobenega: zadnje dni belgradskih listov sploh ne čitam več. ker oni bi me gotovo vsega zmešali in napravili popolno-ma konfuznega. Ražen nekoliko res-nično resnih listov je tukaj vse pol-no dnevnikov, ki živijo samo od izmišljenih senzacij in ako jih človek čita. res ne ve. kai je resnica in kaj zopet očitna izmišljotina. Posebno te dni! Kolikokrat že nišo javljali listi, da so že pretrgane diplomatične zve-ze med zveznimi balkanskimi drža-vami in Turčijo. da nastane vojna vsak trenutek itd. in vendar so sedeli turski* poslaniki mirno v bal-kanskifi prestolnicah, poslaniki balkanskih držav pa v Carigradu. In radi takih listov. ki priobčuiejo samo izmišliene senzacije, publika niti resnim listom nič ne veruje. 5>el sem mirno naprej. posebno se za to. ker sem dobro vedel. da Srbija danes nikakor se ne začne vojne, ker niti ultimatuma se ni izro-čila Turciji: vojna bi. po mojem računu, ki sem sa napravil na podlairi dobrih, avtentič. informacij. se imela začeti sele v srcdo in za to me je resnično ježilo ono vpitje mladih pro-dajalcev časopisov: Rat je otpočeo«, ko je bilo vendar več kot oči-vidno, da to ni mogoče. Ali to pot sem se zmotil. Nisem namreč mislil na to. da z vojno začne lahko tuđi Turčija in sicer nrez vsa-ke napovedi. ultimatuma, ali kaj po-dobnega. Kako seni pa kaj takega tuđi mosrel misliti? Turčija je vendar vedno naglašala. da je mobiliziraU-. svojo armado za to. da bi se jranH? od svojih sosedov in nihče ni mogel misliti, da bi ona hotela prva napasti. No, Turčija je vendar storila Srbiji to uslugo, da jo je napadla proti vsem tozadevnim mednarodnim d^-ločbam. danes zjuiraj ob 5. je pre-stopifa turska vojska pri Ristovcu srbsko mejo in našla tam — za boj pripravljene srbske čete, ki se nišo čisto nič niti obotavliale, temveč so takoj z navdušenimi hura--klici, s svinčenkami iz pušk in topovskimi krogliami sprejele turske ugoste«. O iziđu bitke, ki se je začela razvijati takoj v dolgosti kakili šti-rih kilometrov. bo poročal brzojav, za sedaj tukaj se nič znanega ni. Glavno je, da je vojna začela, da je turska armada prestopila srbsko meio nrez napovedi vojne, ali izročitve kakega ultimatuma od strani turske vlade in gotovo Je tuđi to, da se bodo turski »gosti« kmalu vrnili čez meio — in še veliko dalje. Turski poslanik v Belgradu se že nahaja na posebnem avstrijskem parniku, zasklranem v belgradskem pristamšču in pričakuje tam, da mu izroči srbska vlada potne liste, po-tem pa odpotuje proti Turn-Severi-nu na Romunskem, da nadaljuje po železnici pot proti Konstanci in od tam najbrže po Crnem morju proti Carigradu — na večmesečni dopusi. »Srečno pot, effendiu«, si mislijo Belgradčani . . . Kdor misli, da je Belgrad sodaj kaj razburjen, se zelo moti. Veseli so Ijudje in pravijo: hvala bogu, da je že enkrat konec te negotovosti, le naprej in kar bog da in sreča juna-ška. Srbska armada je že vsa r»a meji, izvršena je ponolnoma tuđi koncentracija čet in tuđi tren je pri armadi; junakov dovolj, pušk, topov, streljiva in hrane tuđi dovolj, denarja tuđi ne primanjknje - torej v boj za osvoboditev zatiranih bratov iz večstoletnega suženjstva! Ravno ko to pišem, sem đotil novo. dosti zanesljivo iniomuiuto: Turski nizami (redna vojska), ki so danes zjutraj^ ob 5. vdrli čez mejo v Srbijo, so bili tako >le;>o in ^prijazno« sprejeti na srbskih tleh, da so se kmalu v najhitrejšem t:m-pu vrnili nazaj, odkoder se prišli, na srbskih tleh je pa ostalo vendar veliko takih, ki se — nišo mo^h vrniti. Srbska vojska ni prestopila meje in je ne prestopi se par dui tuđi v slučaju, ako bi se taki napadi ponovili, ker vojno bodo začeH vsi za\37 Tki naenkrat, na Bol^arskem pa ?e n; izvršena koncentracija čet '.i bo to izvršeno najdalje do sobote. Sicer mi je dobro znano tuđi to, kaj se ima na Bolgarskem se izvršiti. c!a bo vse v redu . ali to ni za javnost in končno. je to tuđi brez posebnega interesa za široko javnost. Glav.10 je to, da se hoče udariti tako, da bo tuđi zmaga gotova! * Naravnost infamna je dun^jska Aeue Freie Fresse«. > Slovenski Narod- je dobro storil, ko je oix>7ar-ial slovensko občinstvo, naj bo providno in naj ne veruje turkofilskim ncmškim listom, ker ti ne bodo p:s?-ii resnice. Poglejmo, kaj je napravil zgorai imenovani list: Dal si je brzojavni iz Belgrada, da se je izrazi! ir.inistrski predsednik Nikola Pašić. da bo Rusija takoj udarila, ako bi poskusala poseči Avstro-Ogrska z orožjem v balkanski konfliKt. Sevc-da. Pašić tega ni rekci in tuđi ia ^brzojav ni prišel iz Belgrada, temvcc so ga skovali na Dunaju v 'ircdni-šivu Neue Freie Presse< z elitnim namenoin, da bi poseja i s .1:1 e razdora med Avstro-Ogrsko in Rusijo z ene in Srbijo ter Rusijo z druge strani. V Belgradu in v Srbiji sploh ni sedaj nobenega protiavstrijskega gibanja, ker so vsi prepričani, da ostane sosednja monarhija v balkanski vojni popolnoma nevrralna, ali ti dunajski šmoki bi s taVim nehonet-nim postopanjem res lahko izzvali bog ve kaj.To hi oni najbrže tuđi že-leli. ali upati je. da se jim njihovi na-meni ne posrečijo. Cisto mogoče je. da so tukaj po sredi tuđi kake umazane borzne špekulacije, K\ je Neue Freie Presse tako navnjena na 1 jih. In taki listi so tolikim našim Iju-dem evangelij! Zve/ Jan. Nota halkansih držav. Dodatno k našemu včeraj ijemu prročilu o noti balkanskih dr/..v in dodatni razlagi te note, poročajo iz Carigrada, da vse tursko časopisje izraza svoje ogorčenje nad to noto. Včerajšnji turski mmistrski svet niti sklepa! ni o odgovoru na to noto ter bo nadaljeval danes svoja tozadevna posvetovania. Kabinet zavrača noto balkanskih držav in je baJ2 sklenil, da hoće varovati čast in dostojanstvo lurčije. Carigrajski politični in di-plomatični krogi pričakujejo. da bo Turčija še danes prekinila diplomatične zveze z halkansktmi državami ter izročila v Solili, Atenah in Bel-gradu živeče Turke varstvu Nem-čije. Najbrže bo odgovorila Turčija še danes na noto balkanskih držav, ter pričakuie turski poslanik v Sofiji že za jutri svoj odpoklic. > Prager Tagblatt" poroča, da je dobila neka praška firma iz Sofije čez Bukarešto sledečo brzojavko: Bolgarska poda v ponedeljek Turčiji ultimatum z 48urpim rokom. Iz Belgrada poročajo, da vzbuja odlašanje napovedi vojne Turčiji v Srbiji nezadovoljnost. Neka dobro podučena oseba se je tozadevno izrazila, da je Srbija že imela pripravljeno noto za Turčijo, ki jo je nato predložila kabinetu v Atenah in Sofiji, katera pa sta zahtevala nekaj iz-prememb. Vsled tega je bilo treba novih pogajanj in danes mora čakati Srbija, da si ne nakoplje odija kršenja mednarodnega prava, da odgovori Turčija na zadnjo noto. Če odgovori Turčija nepovoljno. — in drugega niti pričakovati ni, bo podala Srbija Turčiji dobro utemeljen ultimatum ali pa naravnost napovedala vojno, one vzroke pa, ki so jo privedli do tega koraka, bo zbrala v posebno noto na velesile. Splošno se sodi, da bo napovedala Srbija vojno v soboto, med tem ko bo Gr&ka napovedala vojno že v četrtek. Predsednik srbske skupščine Nikolič se je izrazil napram nekemu poročevalcu listov, da je vojna ne-izogibna, ker ni mogoče resiti bal-kanskega vprašanja mirnim potom. Bolgar, Srb in Grk zahteva vsak svojo staro sobo v Makedoniji, ozi-roma v Stari Srbiji, in potem če bi stali enkrat v Skoplju, bi se morale zgoditi čudne stvari, da nas velesile zenet vržeio ven. Iz Skuplja se ne umaknemo. * Proti Skadru! Nad sijajnim zavzetjem Tuzija, ki se je vdal v zadnjem trenotku pred odločilnim naskokom crnogorske armade, vlada po vsem Crnogorskem velikansko veselje. Navdusenje nad zavzetjem tega mesta vpliva tuđi na vojaštvo, ki je prepričano, da po ten prvih zmagah doseže še nadaljne uspehe, neprestano prodira proti Skadru. Tuđi južna kolona pred trd-njavo Tarabošeni, kjučem Skadra, je pod vtiskom vesti o zavzetju Tuzija napela vse svoje sile in počasi, toda gotovo prodira proti Tarabošu. Pri trdnjavi Taraboš se vrše sedaj naj-Ijutejši boji in imajo Crnogorci tam tuđi največ izguh. Tako poročajo londonske »Times iz Cetinja o enern najhtijših napadov na trdnjavo sledeče: Kakih tisoč crnogorskih vojakov se ie pripravljalo ponoći na naskok na trdnjavo Taraboš, ko so razsvetlili s trd-njave vse polje z velikimi reilektorji. Crnogorci so v svitu ten reflektor-jev in v blišču intenzivne luči prodirali proti trdnjavi, od koder so sejale strojne puške smrt v njih vrste. Ko so videli poveljniki črnogorskega vo-jaštva, da v svitu reflektorjev ne bo mogoče prodre ti do trdnjave, so dali po\e!je, da naj se umaknejo. Toda to povelje je prišJo že prepozno. Nazaj, — bi pomenilo posin, istotako kakor — naprei! Zato so se junaški Crnogorci odločili za zadnje ter jeli neprestano prodirati naprej proti trd-niavi kljub smrtonosnemu streljanju s trdnjave. Brez dvoma ie, da je pa-del pri tem junaškem naskoku velik de! prodirajočih Crnogorcev. — Iz Podgorice poročajo 0 tem krvavem boju, da se je posrećilo Crnogorcem napredovati proti trdnjavi Taraboš za 1500 m, kar je vsekakor velik uspeli proti dobro obroženi trdnjavi. O kapitulaciji Šipčanika poročajo sledeče podrobnosti: Turska po-sadka v Šipčaniku se je vdala dne 14. t. m. zvečer. Turski poveljnik je prišel s posadko in prebivalstvom do mostu, kjer ga je pričakoval crnogorski prestolonaslednik Danilo. Crnogorska godba ie zaigrala, ko so se turski vojaki približali, tursko himno in crnogorski častniki so turske čast-nike vojaško pozdravili. Ko je hotel oddati poveljnik turske posadke pre-stolonasledniku Danilu svojo sabljo v znak predaje, je ta ni hotel sprejeti ter mu jo ie dal nazaj z besedami: »Vi ste junak, jaz pa junaku ne od-vzamem sablje!« Nato je čestital pre-stofonaslednik turškemu poveljniku na junaškem odporu, s katerim je prenehal samo, ker ie uvidel brezup-nost nadalinega odpora. * Ob srbski meji. Iz Belgrada poročajo londonske -Times . da je glavni del srbske ar-inade prekoračil defile ob Moravi ter se postavit na obeh straneh železntee ob meji. Naibrže bo Srbija odpokli-caia svoje vojaštvo od meje proti Sandžaku. Iz Carigrada poročajo o gibanju srbske armade. da se srbski voji pripravljalo prodreti proti Prištini. Turčija obrožuje ondotne Albance. Cilede zadnjih bojev ob srbsko-turski ineii je srbski časnikarski urad dobil naročilo, da kar nabolj energično dementira vest carigradskih listov, da so 5rbi poskusili napasti Sr-nico, da pa so bili zavrnjeni. Srbi nišo povzeli proti Turčiji do sedaj še nobenega voinega koraka, pač pa so Turki napadli Srbe med Ristovcem in Vrtogohom, ter so bili Srbi v teh bojili zgolji v defenzivi. Boji pri Ristovcu pa so bili zelo resni obmejni boji, ki so zahtevali 80 mrtvih in sto ranjenih. Boj se je začel na ta način, da so Turki začeli etreljati na srbsko vojaštvo iz zasede, nakar so ti pokliča li obmeme straže in en polk iz Vra-nje. Tuđi Turki so dobili ojačenje od svojih obmejnih straž, vendar pa so se morali umakniti zopet na turska tla. Kakor poroča belgradska »Straža«, je kakih 3000 srbskih četasev vdrlo v Staro Srbijo. Glasom belgrajskih brzojavk se je koncentrirala srbska armada na visoki planoti pri Vranji. En del srbskih vojaskih čet ie odsel na Bolgar-sko, da skupno z bolgarsko armado prodira proti Egri Palanki, med tem ko se bo glavni del bolgarske armade obrnil proti Jedrenju. Srbske pred-straže stoje tuđi ob me]i proti Sandžaku. TurčIJa. Sultanov irade pooblašča fi-nančnega ministra, da sme zahtevati izreden kredit v znesku več milijo-nov turskih funtov. Govori se, da se pogaja Turčija z Otomansko banko zaradi posojila 25 milijonov funtov. Ćelo v Londonu in New Yorku hoče-jo pomagati Turčiji financijaino, kar bi bilo v slučaju izbruha vojne z balkanskimi državami težko spraviti v sklad z mednarodnim pravom. Govori se namreČ, da se pogajanja glede turškega posojila vedno bolj zgo-scajo. >Daily News« poročajo iz Kon-stance, da je na poti v Carigrad par-nik, ki ga spremljajo torpedni rušilci, ki ima s seboj 2 milijona funtov šter-lingov, ki jih je neko mesto izposo-dilo za Turčijo. Kakor izve »Sabah" so izrekli nemški častniki-instruktorji željo, da odpovedo svojo službo v nemški armadi ter vstopijo v tursko armado. Turčija oborožuje mohamedan-ske Albance proti Srbom in Crnogorcem ter motivira to s tem, da so Albanci in Arnavti baje zaprosili sami za moderno orožje. Iz Skoplja poročajo tozadevno, da bo odposlala Turčija v najkrajšem času več vago-nov municije na najbolj ogrožene točke ob crnogorski meji. Bivšega sultana Abdul Hamida so prepeljali na željo vladajočega sultana v Carigrad ter so mu, kakor poročajo iz Carigrada, odkazali palačo na maloazijski strani Bospora za prebivanje. Bolgarska. Iz Sofije poročajo, da so dobili vojni poročevalci včeraj svoje legitimacije. Oglasilo se je 55 poročeval-cev evropskih in ameriških listov. V Sofiji so bile dosedaj vse trgovine zaprte. Sedaj nekatere zopet odpirajo ter strežejo ženske in mlade deklice. Ženske oskrbujejo tuđi službo pri cestni železnici. Bolgarski artilerijski nadzornik Zenov je odpotoval v spremstvu ne-kega višjega vojaškega dostojanstvenika v inozemstvo. Kakor poročajo iz Carigrada, je najela Turčija romunski parnik, ki naj sprejme v Varni na krov muzli-mane. ki hočejo zapustiti Bolgarsko. Iz Sofije poročajo z meje, kakor smo že včeraj poročali, da so iregularne notearske čete zasedle važne gorske prelaze pri Krešni. Prelaze so zasedli Bolgari nod poveljništvom znanega voditelja Crnopejeva ter jih utrdili. Dosedaj je zasedio prelaze 2(100 prosiovoljcev in kakih 1000 oborozenih kmetov. Pozicija, ki so jo zavzeli, velja za nepremagljivo. Tursko vojašnico v Cumaji so raz-streliii, pri čemer je padlo tuđi mnogo Turkov ter je zgorel tuđi velik del mesta. Grška. Iz Aten poročajo, da je grška vlada sklenila, da ne pripusti Kreča-uov več k nadaljnim sejam parlamenta in da jih v slučaju potrebe ćelo s silo izžene. V današnji seji bodo govorili strankarski voditelji Tlieodokis, Rallv in Mauromihalis o zunanjem položaju ter predlagali ćelo vrsto nujnih zakonskih nacrtov glede moratorija, suspenzacije ustave, sprejetja princov v armado, zvi-sanja starostne meje za generale, proglasitve obsednega stanja i. dr. Princ Juri, bivši višji komisar m Kreti, je dospel včeraj v Atene in ic bil imenovan za šefa generalnega štaba. Kakor poroča AViener allge-meine Zeitung« se pripravljajo An-iTleži izkrcati vojaštvo v zalivu Suda. Nasproti tem vestern pa poročajo iz Berolina, da vlasti pokroviteljice ne bodo intervenirale na Kreti. Najbrže puste vlasti pokroviteljice to vprašanje odprto do sklepa miru, ker se boje, da bi prišlo med velesi-?aini do spora glede nevtralitete. Crna gora? Z Punaja poročajo, da so do-speli tja iz Petrograda veliki knez Peter Nikolaj z ženo, princeso Mili-co, hčerko črnogorskega kralja in princ Fran Josip Battenberški ter da se odpeljejo jutri v Cetinje. Rusija o balkanskih dogodkih. »Kolnische ZeitungBolgarski Sokolski Zvezi< »Junak to - le brzojavko: Slaven uspeh vašemu orožju za svobodo bolgarskega naroda želimo vam iz vsega srca.« Ta brzojavka je napravila na . so javnost najlepši vtisk. Italija in Turčija. Mir je sklenjen. Po dolgih pogajanjih ie bil včeraj popoldne v Ouchviu v Svici sklenjen nv.r med Italijo in Turčijo in je s tem končana italijansko-turška vojna za Tripolitanijo. Ta vojna je trajala dobro leto. Dne 26. septembra 1911 so Italijani podali Turčiji ultimatum, dne 29, septembra so napovedali vojno. Vojskovanje v Tripoiitaniji je bilo za Italijane silno naporno in dosezali so uspehe le jako počast, če-prav je imela Turčija le malo vo-jaštva na afriških tleh in bila navezana na pomoč domaćega nrebival-«tva. Tuđi danes imajo Italijani sele maihen del tripolitanskega ozeVnlja v rokah. Turčija se je sedaj vdala in je ^klenila mir, da bi imela proste roke proti balkanskim državam. Detajli mirovne pogodbe še nišo razglašeni. vendar je znano, da je Turčija od-stopila Italiji Tripolis in Cirenaiko, Italija pa ji povrne okupirane otoke. Na vprašanje, v kaki zvezi je mir med Italijo in Turčijo z balkanskim vprašanjem, se še ne da določ-no odgovoriti. Stoiersko. Osebne vesti. Iz finančne službe. Prestavljen je nadkomisar iinanćne straže Martin Voh iz Celja v Maribor in komisar finančne straže Martin Kovač iz Maribora v Celje. Imenovan je komisar finančne straže 2. razr. Jožet Po gore vc za komisarja finančne straže 1. razr. v 10. plač. razr. — Iz poštne službe. Imenovan je praktikant Gvido Goli za poštnega oficijanta 2. star. razr. v Celju. — Iz železnične službe. Prestavljeni so: asjst. Franc Urban Iz Špitala na Ponikvo; asist. Jožef Kobenc iz Celja v Maribor — Ko-roški kolodvor; postajenačelnik Kad Oroszv iz Sevnice v Brezice; asist. Franc Rožman iz Blumaua v Bistrico nad Mariborom; asp. Franc Princ iz Bistrice vBlumau; asp. Julij R a m š a k iz Minitza v Celje; prov. asist. Rthard Mathiaschiz Trofaiacha v Ljutomer; postajenačelnik Marcel J e n č i č iz Opčine v Sevnico; revident in prometni kontrolor Jožef Gos tiša iz Zidanega mosta k prometnemu inspektoratu v Trst; revid. Friderik I s d a iz Zidanega mosta v Gradec; asist. Karl Nehammer iz Puntigama v Spiifeid; asp. V. S c h i r m e r iz Spilfelda vPuntigam; asist. Jože Černe iz Sp. Dravograda v Hrastnik; asp. Albin Knobloch iz Slov. Bistrice v Bran-zoll. — Umrla sta: v Mariboru nad-kondukter Avg. RakuŠa in v Radgoni tesarski mojster Franc Ehmann. Cesar o razmerah v štajerskom deielnem zboru Iz Dunaja prihaja sledeče zanimivo poročilo: Pri delega-cijskem obedu zadnjo soboto je pred-stavil ministrski predsednik grof StOrgkh cesarju delegata Huberja kot svojega ožjega štajerskega rojaka. Cesar je dejal Huberju: „Vi ste prvič v delegaciji?*4 „Da\ je odvmil ta, na kar ga je cesar vprašal po njego-vemu volilnem okraju. Huber je odgovoril, da je poslanec graške okolice. Na to ga je cesar vprašal, će je tuđi štajerski deželni poslanec in ko je Huber pritrdil, je cesar opomnil: „Štajerski deželni zbor že dol-go ne del u je*. Huber: „Žalibog in še ni nobenega upanja, da bi se v našem deželnem zboru zopet resno, pozitivno delalo." Cesar: „Vsled tega gotovo zelo trpi prebivalstvo". Huber je to potrdil in dostavil, da so zlasti oDčine in okraji hudo prizadeti. Posebni okrajni zastopi ne vedo več, pri čem so s svojimi letnimi računi. Štajerski deželni odbor je prisiljen crtati iz letnega proračuna važne gospodarske postavke. Cesar je na to pogovor končal z besedami rTosopa obžalovanja vredne razmere*. Komentar k temu poročllu boae napisal g. dež. posl. dr. Korošec v „Straži" in „Slov. Gosp." Iz Celja. Razume se, da tuđi tu-kajšnji slovenski krogi zasledujejo z vso pozornostjo vojne dogodke na Balkanu. Ker je „Slov. Narod" edini slovenski list, ki ima od svojih posebnih poročevalcev direktna in zanesljiva poročila z Balkana, ga toplo priporo-čamo v naročevanje. Na prodajo je „Slov. Nar." v Zvezni trgovini, in v trafihah Narodni dom ter Hausmann na Graski cesti. Iz celske okolice nam pišejo: Nismo nikaki nasprotniki avtomobili-stov. ali tega, kako posamezniki po cestah naše močno obliudene okoliške občine vozijo, pa tuđi ne moremo odobravati. Tako vidimo včasi drveti avtomobil g. dr. Sadnika iz Celja po državni cesti proti Žalcu z brzino ka-kega amerikanskega vlaka, dasi je prehitra vožnja po okoliških cestah prepovedana in se kaznuje. Kako lahko bi se zgodila vsled takega neumestnega divjanja velika nesreča! Ta opomin pa ne veljaj seveda samo g. dr. Sad-niku, temveč tuđi še nekarim drugim celjskim in okoliškim avtomobilistom, ki vozijo po imenovani progi. Iz Slovenjega Gradca. Neki nadučitelj iz severne naše okolice je pisal kot občinski tajnik zavednemu slovenskemu kmetu nemško pismo. Kmet je pismo zavrnil — in slovenski nadučitelj ga je naznanil — okrajnemu glavarstvu s prošnjo, da se naj kmeta prisili k sprejemu nemškega pisma! Pa tuđi drugače se kaže ta gospod nadučitelj velikega prijatelja nemškega uradnega jezika: ko+ tajnik krajnega šolskega sveta uraduje dosledno nem-ški in kot šolski voditelj seveda tuđi. Res, čast takim „Slovencem". Iz Gornjega grada nam poročajo v daljšem dopisu o nekih delikatnih dogodkih, ki so se vršili pri Mostnarju takrat, ko je tam većja družba pila čaj. Zanimali bodo ti dogodk: osobito g. dekana Dovnika, ker sta bila nav-zoča tuđi oba bogaboječa Krtineta. Podrobnosti žal v interesu jivne morale ne moremo priobčiti. Pozna se pa klerikalnim Gomjegrajce? , da jih je navduševal za katoliškonarodno življenje „častiti* g. Berk. Ako bi hotela mariborska „Straža" ta zanimiv dopis ponatisniti, smo ji z njim radi na razpolago. Narodno-obrambna razstava, ki je bila v Ljubljani, v Trstu in v Celju, dospe v Maribor, se otvori v soboto, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih Ćitalnice v Nar. domu ter bo na ogled do vštetega ponedeljka, 21. t. m. Opozarjamo slav. občinstvo, naj ne zamudi prilike, ogledati si to nad vse zanimivo razstavo, ki nas pouči na podlagi statistike o kulturnem, gospodarskem in nacijonalnem stanju našega naroda ter o pangermanskih in iredentističnih ciljih in težnjah po našem ozemlju. Da je obisk vsakomur omogočen, znaša vstopnina le 20 vin. Iz Maribora. V nedeljo, 21. t. m. popoldne ob 3. uri se vrši v restav-raciji Narodnega doma ustanovni občni zbor naprednega poli-tičnega društva za mariborsko okrožje. Posetniki občnega zbora si ob enem lahko ogledajo zanimivo „Obrambno razstavo", ki bo odprta v nedeljo, 20. t, m. ćeli dan. Zvečer se poje v gledališču komična opereta „Vzbujeni lev". Pripravljalni odbor. Napad na kamnlške orožnike v luči resnice. Pred kratkim je bil v našem listu natisnjen dopis iz Sol-čave. v katerem so bili kamniški orožniki hudo napadeni. Izvedeli smo sedaj. da tišti dopis ne o^govarja resnici in da se je orožnikom zgodila krivica, ker so orožniki korektno in po postavi postopali. Lovec kneza Windischgraetza je naznanil kamni-šim orožnikom, da se ie zgodila lov- ska tatvina. V revirju kneza Win-dischgraetza so neupravičeni lovci ustrelili gamsa in ga odnesli. Če so po nesreći zašli v ta revir, pokaže obravnava. Orožnika, ki sta šla z dvema NVindischgraetzovima lovce-ma iskat tište ljudi, ki so gamsa ustrelili, so imeli samo nalogo, dognati, kdo so storilci in dobiti orožje in gamsa. Prišli so v Frisehaufovo kočo. Bili so štirje proti enemu in bedasto ie misliti, da bi bili komu ba-jonet nastavili na prsa. Dognali so pa, da so strelci tu ietrca pekli in Šnops pili — imeli so torej sled. Šli so dalje proti Kremenškovi koči. Ta je bila odprta in je neresnično, da so tu vlomili; neresnično je tuđi, da je pastir ju kaj denarja zmanjkalo; pri-znal je sam pri sodišču, da to ni res-nično. Seveda so mu puško konfiscirali. Dobili so potem pri Plesniku pravkar izstrcljeno puško in zopet je bilo Ie korektno, dn so io konfiscirali. Ustreljenega gamsa so dobili pri r/raneu Operčanu, ki ga je iinel v kasci že osoljenega. Taka je ta stvar in vsi napadi v dotičnem dopisu so neutemeljeni. To pribijamo oopolno-ma prostovoljno, ne da bi nas kdo si-lil ali prosil, samo ker nočemo, da bi se v našem listu komu delala krivica. Roroško. Svojega lovskega tovariša ustretil. Kovač Franc Ebert in gostil-ničar L. Dulnik v Kruskem mostu sta lovila 17. avgusta jelene. Ebert se je postavil na čakališče, Dulnik pa je imel po dogovoru nalogo, da* obiđe mal griček in mu prižene žival. Na-enkrat zapazi Ebert v megli kakih 50—70 korakov daleč, da se mu nekaj bliža. Uverjen, da je jelen je Ebert ustrelil in tuđi zadel. Toda padel je Dulnik, ki je prišel proti dogovoru 7- Ebertom po drugi poti proti čakališču. Dulnik je vsled dobljene rane čez par dni umri. Včeraj se je vršila v Celovcu tozadevna obravnava, pri kaieri je bil Ebert oproščen, ker se je sodišče prepričalo, da je nesrećo povzročil nesrečen slučaj. Mlada begunca. Draga vožnja. Komaj 16tetna Marija Gapplova je služila pri svoji teti Josipini Legatovi pri Ulriku. Začela je ljubavno raz-merje s 171etnim hiapcem Luko Kronikom. Te razmerje je teta odobravala, starši pa so bili proti temu. Mlada zaljubljenca sta prišla končno do tega, da sta sklenila, da pobegneta v Ame-riko. Punca je ukradla svoii teti hra-nilno knjižico za 4000 kron in še tišti dan dvignila v beljaški hranilnici 3000 kron. Drugi dan sta si kupila oba nove obleke in se odpeljala čez Mo-nakovo v Hamburg, kjer sta se vkr-cala na parnik v Filadelfijo. Med tem pa je teta pogrešila denar. Ovadila je begunca in brzojav jih je dohitel v Filadelfiji, kjer so jih prijeli in odpo-slali nazaj. Včeraj sta dospela v Celovec, kjer so jih izročili sodišču. Denarja ništa imela nič več. Življenja sit. Na celovškem kolodvoru so morali uslužbenci z vso silo odtrgati iz tira hlapca Luko Pa-sterca, ki je hotel izvršiti samomor. Prijel se je z obema rokama za tir in vpil: pustite me na miru, saj vas nič ne briga, če sem jaz življenja sit. Spravili so ga nato v bolnišnico, ker sumijo zdravniki, da je umobolen. Primorsko. Iz finančne službe. Finančni koncipist dr. Florian Gregorič je imenovan za finančnega komisarja v Trstu. Goriški socijalisti. Odbor socijalne stranke v Gorici je objavil, da sta oba eksekutivna odbora stranke in sicer slovenski in laški sklenila, da se stranka kot taka občinskih volitev vzdrži, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker je po sedanjem občinskem statutu in volilniku primeroma premalo socijalnodemokratičnih volicev. Gotovo je seveda, da bodo šli volit tuđi voiilci socijalisti in prosto jim je, da se pridružijo koaliciji. Cesarska abolicija. Trgovec A. Baker in drug v Barkovljah se je dne 9. marca letos sprl v Trstu na cesti Borsa z nekim konjedercem, ki mu je hotel vzeti njegovega psa, ker ni imel nagobčnika. Ker je postal Baker — z njim je bila tuđi njegova žena — sirov je hotel nasilno odvrniti konje-derca od svojega uradnega posla, je pristopil stražnik, da intervenira. Baker in njegova žena pa sta opsovala nato še stražnika. Posledica je bila, da se proti Bakru in njegovi ženi uvedlo kazensko postopanje. Baker pa je šel in je vložil na kabinetno pišamo prošnjo za abolicijo. Pred par dnevi je dobilo državno pravdništvo v Trstu, da je cesar odredil, da se kazensko postopanje proti Bakru in njegovi ženi ustavi. Odhod grških rezervistov Iz Trsta. Včeraj se je odpeljalo iz Trsta z Llovdovim parnikom »Praga* 150 grških rezervistov. Ko je parnik odstal so zapeli grški rezervisti grško narodno himno in klicali ,Živeli kralj, živela kraljica, živela vojna!" Ob obrežju se je zbrala številna množica prijateljev in znancev odhajajočih, ki so živahno odzdravljali poslavljajoče in ponavljali njih navdušene klice. Oženjeni ženin. Pred kratkem je prišla v Trst Antonja Rebulka, ki je služila več let pri neki odlični rodbini v Egiptu. S sabo je prinesla več tisoč kron prihrankov. Prišla je v Trst, da bi se omožila. Seznanila se je z trg. potnikom Francom Pangosom, ki je veseli nevesti obtjubil, da jo poroci v par mesecih, ko nastopi stalno dobro službo v Tržiču. Rebulova je bila vsa vesela in življenje med obema je postalo popolnoma intimno. Rebulova je najela stanovanje, kupila opravo in balo in čakala na poroko. Ker je ženin poroko vedno bolj odlašal, se ji je končno vendar pojavi! sum proti svojemu ženinu in kmalu je zvedela, da je njen ljubljeni ženin že oženjen. Zahtevala je od njega odškodnino, ta pa ji je zagrozil, da jo naznani zaradi vlačugarstva, če ga ne pusti na miru Rebulova se seveda za te grožnje ni zmenila, ovadila je ćelo zadevo policiji, ki je snoči oženjenega ženina aretirala v neki nočni kavarni. Rebu-lovo stane to ženitovanje čez 2000 K. Ogenj v trgovini. Včeraj popoldne je izbruhnil ogenj v veliki manufakturni trgovini v Trstu Bainviller. Ogenj se je silno hitro širil in je na-napravil kljub takojšnji pomoći za 25.000 kron škode. Dnevne vesti. - Šusteršič hi Starcević. Kar je dr. Šusteršič s hladno brezvest-nostjo tolikrat prakticiraj proti svojim političnim nasprotnikom, to se je zdaj zgodilo njemu samemu. Kako rad, s kako slastjo je črnil slovenske naprednjake, ne samo. da so smrtni sovražniki vere in cerkve, nego tuđi države in dinastije. Mnogo časa in mnogo truda je posvetil temu deki; od Poncija do Pilata je hodil po Du-naju in pripovedoval te bajke z obrazom, na katerem se je zrcalila vsa užaljenost njegove velepatrijotične duše. In politična kupčija je lepo cvetela in zakup patrijotizma je ne-sel bogate obresti. Zdaj pa se je zgodilo, da so politični nasprotniki prijeli novo hrvaško - slovensko zvezo s tistimi razbeljenimi klesčami, ki jih je đoslej porabljal dr. šusteršič proti slovenskim nanrednjakom. l»u-najska »Montags - Revue - je list, ki ima stare in odlične zveze in velik vpliv ter je že marsikakemu politiku orizadeiala smrtno rano. V zadnjih !etih velja za specijelno glasilo bivšega ministrskega predsednika K o r-b e r j a. No in ta list je zđai začel šči-pati dr. Susteršiča s prei omenjeni-mi razbeljenimi kleščumi. >Montags-Revue< je seveda nasprotnica tna-lizma, kar pa bo dr. Susteršiča malo ženiralo. Pač pa mu bo jako nepri-jetno, kar ta list še dalje pravi. Znano je, da sta načelnika novejirvaško-slovenske zveze dr. Ivan Susteršiča in dr. Mile Starčevića. -Montags-Revue < pa prijema zdaj dr. Šusterši-ča z ljuto nevoljo, kako da se druži s Starčevićem in dolži dr. Starčevima, da je eden najhujših sovražiiikov monarhije in da je najbolj perfidni konspirator zoper dinastijo. Sicer iako umerjena »Montags - Revue« se kar divje zaganja v Šusteršič-Starčevićcvo zvezo in jo slika kot nekako zaroto zoper državo. — Tako je zdaj doživel dr. Šusteršič en-krat na svoji koži, kar je tolikrat krivično storil slovenskim naprednjakom. -i- Nemci beračno pri Slovencih. Spominiamo se časov, ko ic potres razdejal Liubljano. Takrat so nem-ški nacijonalci zagnali velik hrup in razvili strašno agitacijo zoper nabi-ranje prispevkov na pomoč Ljublja-nc. Takratno osrednje glasilo nem-škega nacijonalizma, ^lunajska ^Deutsche Zeitung« je srdito vpila, da prej ko Slovenci v Ljubljani propadejo, bolje za Nemce in dr. Derschatta je razglasil, da mora človekoljubje ime-ti svoje meje in nehati pri nacijonalnem nasprotniku. Tako je bilo takrat: Vsi so dajali, samo nemški nacijonalci nič. Zdaj pa so nemški nacijonalci, na čelu jim bivši minister Schreiner in različni nacijonalni mo-gotci začeli razpošiljati med Slovence pozive naj pomagajo nemškim tkalcem na Češkem. Hilfe fiir die Weber in Adlergebirge zahtevajo od Slovencev. Ti tkalci žive v rev-ščini, ker svojih izdelkov ne morejo spraviti v denar. Ni jih zadela kaka katastrofa, ni jih zadel potres, požar ali povodenj, samo slabe kupčije delajo in žive, kakor vsi naši reveži. A zdaj se ti ošabni nemški nacijonalci, ki imajo milijone za ponemčeva-nie slovenskih otrok, ki dajejo ogromne vsote za »Schulverein« in za »Siidmarko«, nič ne sramujejo be-račiti za svoje rojake pri Slovencih. Nemštvo v Avstriji je bogato, niilijo-ne in milijone zaslužijo že od Slova-nov, a za pomoč par tlsoč lastnim rojakom ne zmorejo potrebnega de-narja in ga iščejo pri Slovencih I + O železnici v Idrijo je pred kratkem napisal dekan Arko daljšo notioo v »Slovenčevihvc idrijskih no-vicah. Povod mu je najnovejša akcija za železniško progo iz Škofje Loke čez Žiri, Idrijo k Sv. Luciji, postaji na bohinjski železnici v Trst. Arkotu ta proga ni posebno všeč, ker je bil duša pred nedolgim časom ustanov-ljenega konzorcija za zgradbo želez-niške proge čez Dobrovo, Polhov Gradec, Horjul, Žiri, Idrija do Sv. Lu-cije. To progo sije zaželel prejšnji deželni glavar pl. Šuklje. ki je bil za-snoval velikanski železniški nacrt za deželo kranjsko. Njegov idrijski železniški projekt pa je izšel brezdvom-no iz Šukljevega osebnega nasproto-vanja napram bivšemu ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, načelniku konzorcija, ki je dal popolnoma izgo-toviti nacrte za železniško progo iz Ljubljane čez Vrhniko, Idrijo, Želin-Cerkno do Sv. Lucije, kolikor bi tekla proga po kranjskih tleh. Ta projekt je gotovo najbolje odgovarjal inestu Idriji in deželnemu stolnemu mestu Ljubljani. Idrija bi bila najkraj-še zvezana z Ljubljano in z Goriško. Velika bi bila s to progo pridobitev za Vrhniko, Hotederšico, Godovič, Crni vrh, Spodnjo Idrijo in goriške vaši ob progi. Tuđi Žirovska dolina bi bila vpoštevana, ker se je hotelo približati progo čim bližje Zirem. Dekan Arko piše neresnico ali utegne biti slabo informiran, ko pravi, da bi bila Hribarjeva proga odvisna od južne železnice, ker bi tekla po tej progi kakih pet kilometrov, in da se je reklo v ministrstvu, da je Hribar-jev projekt neizpeljiv in ni apati, da se kdaj uresniči. Temu nasproti po-udarjamo, da je Hribarjev projekt od južne železnice popolnoma neodvi-sen, ker bi šla nova proga že iz Ljubljane ven. Vlada pa ga tuđi ni mogla smatrati za neizvedljivega, ker bi sicer ne bila izvršila revizijo trase. Pravtako se je državni železniški svet soglasno izrekel za sprejem te proge v vladno predlogo o lokalnih železnicah. Če bi se klerikalci ne igrali samo z najvitalnejširni gospo-darskimi vprasanji, bi bili Hribarjev projekt odobrili in podprli pri vladi in idrijsko železniško vprašanje bi bilo danes mnogo bližje svojemu uresni-čenju kakor pa je tako. Toda Hribar je bil klerikalcem persona ingrata, zato je bilo treba pobijati tuđi njegove gospodarske nacrte in naj bodo ti še tako važni in koristni Ljubljani ali sicer deželi kranjski. Ustanovili so torej nov konzorcij, ki si je izbral za načelnika Povšeta in med člani se je svetilo tuđi ime idrijskega dekana Arkota. Pa še ni dozorel nacrt tega. konzorcija, že klerikalci ustanavljajo nov konzorcij, ki ima namen dati Idriji najslabšo železniško zvezo, ki si io je sploh misliti. In to, predno se je stvar s tehniškega stališča dobro premislila in razmotrivala tuđi z go-spodarskega. Je to v resnici pravo igračkanje z železniškimi nacrti ' m ogromno škoduje vsaki drugi resni akciji. Seveda ima vsa stvar tuđi svoje politično ozadje, brez katerega tako ni mogoče izvesti na Kranjskem kaj za deželo resnično koristnega in velikega. Klerikalci hočejo z novim! projekti samo posamezne kraje med seboj našeuvati, da bi imeli od tega prepira svoj političen hasek, za resno akcijo pridobiti mestu Idriji želez-nico, jim pa ni. Dekanu Arkotu pa sedaj prav malo pristoja razburjati se nad grofom Barbotom, kot stva-riteljem najnovejšega nacrta, ker je sam preje na enaki način intrigiral proti že obstoječemu konzorciju bivšega Ijubljanskega župana Hribarja. — Josip Celestina t. Danes zjutraj ob treh je po dolgi in mučni bo-lezni umri v tukajšnjein Leonišču umirovljeni profesor Ijubljanskega učiteljišča gosp£>d Josip C e 1 e s t i -n a v starosti 67 let. Pokojnik ni bil samo odličen učitelj, nego si je priđo-bil tuđi veliko zaslugo kot spisatelj prve slov. matematike. Pred mn agilni leti je pokojni oslepel in vsled tega šel v pokoj. Pogreb bo jutri ob polu 5. popoldne iz Leonišča k Sv. Križu. Bodi mu blag spomin! — V korist slovenski um etnos ti. Kakor znano, se je »Splošno slovensko žensko društvo« lotilo naloge, da priredi na korist upodabljajočim slovenskim umetnikoni efektno lo^fcerijo. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani je poslalo v loterijski odbor svojega zastopnika ter so zdaj vse priprave za to dobrodelno loterijo v polnem teku. Poleg loterijskega ožjega odbora deluje tuđi umetniški jury, v kateri je šest slovenskih umetni-kov in tri zastopnice glavnega odbora. Izdalo se bo 20.000 srečk^ in slo^ venski umetniki podarijo v korist umetnosti 200 umetniških del, ki bo-^o dobitki. Glavni dobitki bodo imeli vrednost 300—1500 K. K sodelo-vanju so vabljeni ustno in pismeno vsi slovenski slikani in kiparji. Od-zvalo se jih je že mnogo s krasnimi izvirnimi umotvori. Srečkanje se vrši dne 15. aprila 1913. — Umetniška loterija. Slovenski umetniki naj blagovolijo vsa tista dela, katera smatrajo sposobna za Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 238 stev. glavne dobitke (v približni vrednosti od 300 K do 1500 K) umetniške lote-rije, vposlati zanesljivo do sobote, dne 19. oktobra opoldne v prostore »Splošnega slovenskega ženskega društva«, Rimska cesta št. 9, pritlič-je, desno. Će možno, naj blagovolijo obenem vposlati tuđi seznam svojih ostalih, za loterijo določenih umotvo-rov, in sicer z označbo naslovov, .tehnike in približne cene. Umetniška jury za glavne dobitke se snide v so-boto, dne 19. oktobra ob 2. popotdne ravnotam. Ob 6. popoldne pa se vrsi skupna seja odbora in jurv. Opozarja se še enkrat, da so gg. umetniki skle-nfli, vsa za to loterijo določena dela podariti in se zato smatrajo vsa v to svrho poslana dela za podarjena. — fT a j n i š t v o. Porodila sta se včeraj g. Fran V r ta č n i k z gdč. Miči L a v r i Č e-vo; g. Joško Vrtačnik pa z gdč. Francko Lavričevo, vsi z Vica pri Ljubljani. Bilo srečno! Iz Spodnie Šiške. Včeraj smo položili k večnemu počitku na poko-pališču v Dravljah moža, ki širši slovenski javnosti ni bil znan, ki pa so v njem izgubila narodna društva v Spodnji in Zgornji Šiški dolgol ^ne^a požrtvovalnega narodnega delavca in podpornika — g. Ivana Su\\o. Po rojstvu Čeh, je vzljubil lepo raso slovensko domovino, prijavil se je kot navdusen član k že obstoječim narodnim društvom, pri drugih p,i deloval kot ustanovnik in odbornik. Zlasti Čitalnica v Siški je imela v njem skrbnega in vzornega blagajnika od 1. 1882 do zadnjega času, ko ga Je že skoro popolnoma zapustil vid ^in ie sam prosil, naj se mu odvzame ^to breme. Za njegove zasluge ca je imenovala Čitalnica za svojega čast-nega člana. Pa tuđi potent še se ie ob vsakem žalostnem ali veseiem do-grodku v svoji rodbini spominjal Čitalnice in drugih društev z znatnim gmotnim darom. Ivan Suwa je bil kremenit značaj, marljiv in ye-sten v službi (bil je 37 let tehniški vodja tovarne tvrdke Krisper v Zgornji Siški), dober in skrben gospodar v svojem lastnem domu ter Ijubezniiv družabnik — dokler je v prijatelisko družbo zahajal. Njegovo priljubljenost je pokazal tuđi veli-častni pogreb, ki so se ga udeležila vsa narodna društva iz Spodnje in Zgornje Šiške in dolga vrsta obča-nov, prijateljev in znancev. — Ča-sten spomin mu je gotov! Ptice - pevke sistematično love v Mostah. Nobena ptica ni pred temi lovci varna. Zato se ni čuditi, da jih je vedno manj. V tem poslu se noseb-no odlikujeta neki Knol in Kranjc. Ali nimamo zakona v varstvo ptić?! Gadja zalega. O. nadpoštar An-fon Berčon iz Ljubljane je v Javor ju pri Smartnem vjel gada izredne ve-likosti. Kaca je v neljubi ji ječi izlegla 6 po 20 cm dolgih mladičev. Kdor se zanima, si lahko to gadjo zalego ogleda v Javorju pri Šmartnem. Aretovana je bila na južnem kolodvoru zaradi postopanja 201etna. brezposelna Ljubica Spindrič iz Be-fovarja. za katero se je dognalo, da jo tukajšnje okrajno sodišče zasledu-Je že od leta 1906 zaradi goliufije. Iz-ročili so io okrainemu sodišču. — Tuđi brezposelna Marija Babnikova Iz Medvod je bila prijeta, ker ima za mesto prepovedan povratek, pa se kljuh tem še povraća nazai. Divjega zafea je predvčeraj-šnjem hotela na Radeckega cesti pri mitnici v mesto vtihotapiti neka ženska iz PodVelikem mrtvecu«, ki ie to pot pri-vabil skoro polno hišo občinstva in žel tople aplavze, tako bo tucn pri »Štev. 17.« ined odmorom koncer-tiral orkester Slovenske Filharmonije. Izvajal bo te-le izbrane kont _rtne komade: 1. Strauss: »Ouvertrra v 1001 noč.^ 2, Foerster: Obletnica^ iz opere »Oorenjski slavček«. 3. Oan-ne: »La czarin«, mazurka. — Opera pripravlja VVagnerjevo veliko opero »Večni mornar«, ki se prvič vprizori v torek 22. t. m.; opereta studira Suppejevo opereto »Boccaccio«, drama ima za tekoči teden pripravljeno še eno noviteto: Sudermannovo Tiho srečo«. Slovensko gledališče. Včeraj večer so igrali tretjič jako zabavno in duhovito veselo žaloigro »Veliki mrt-vec-< in to prav dobro. Intendanca je storila prav, da je uvedla med odmore pri veseloigrah godbo. Ta prijetni ukrep bo gotovo pridobil gledališču več obiskovalcev zlasti pa tište, ki se žele ob večerih samo zabavati in jim ni toliko do umetnosti. Orkester Filharmonije^ zaigra takoj, ko pade zastor, in svira vso pavzo razne kon-certne komade, ki jih bo objavljalo vodstvo na gledaliških lepakih. Že-leti je res, da bi se zavzelo občin-stvo za gledališče. Vodstvo se vidno in spretno trudi, da bi ustreglo na vse strani in v vsakem oziru. Upa-mo, da postanejo vesele predstave s sodelovanem »Filharmonije pravi družabni večeri. Ustanovni občni zbor »Zveze dramatičnih društev« se vrši v nede-ljot dne 27. oktobra ob 10. dopoldne v posebni sobi restavranta »Zlatoro-gu v Gosposki ulici (Fr. Krapež) v Ljubljani. Ta ustanovni občni zbor ima predvsem nalogo, da odobri pravila »Zveze« in da sklepa glede izda-janja »Talije«. — Dalje ima izvoliti upravni odbor in sicer predsednika in podpredsednika, štiri odbornike, dva namestnika in dva preglednika. Končno bo ustanovni občni zbor do- ločil letni prispevek posam^znih društev. Upravni odbor se izvoli za dobo štirih let. Vsako dramatično društvo voli v upravni odbor po enega odposlanca in njegovega namestnika. Ražen teh odbornikov bosta v odboru še vodja ljubljanskega deželnega gledališča in glavni urednik »Talije«. Zveza prične^ svoje delovanje takoj, ko pristopijo vsa tri dramatična društva. Priglase spreiema gosp. Fran Oovekar v Ljubljani. Izpred sodišča. Izpred deželnega kot vzklienega fiiHlišea. Goljufija z voznimi listki na južni železnici. Svoječasno snio poročali, da so bili pred okrajnim sodiščem ljubljanskim obsojeni uslužbenci južne železnice Tomschitz, Keu-schelin Kotnik zaradi goljufije z voznimi listki. Potvarjali so stare „bi-anco" vozne listke drugih prog za progo Maribor—Trst, in te potvorjene listke prodajali potnikom. Denar so si seveda obdržali. Tomschitz in Keuschel sta oškodovala na ta način južno že-leznico za zneske pod 200 kronami, Kotnik pa za 59 kron 40 vin Tomschitz je bil obsojen na dva meseca, Keuschel na 1 mesec in Kotnik na 3 tedne stroge ga zapora. Obsojeni so se pritožlli in v ponedeljek popoldne seje vršila pred tukajšiijim deželnim sodiščem vzklicna obravnava. Obravnava je trajala več ur, obsojene so zagovarjali mariborski odvetniki. Obravnava se je vršila v nemškem jeziku. Vzklicni senat je po-govorili zastopnikov, obtožencev in državnega pravdnika vzklic zavrnil in potrdil obsodbo prvega so-dišča. Kakor smo izvedeli iz zane-sljivega vira ima južna železnica ovad-be še za več sprevodnikov, ki so tako kot današnji obsojenci goljufali s po-tvarjanjem voznih listkov. Razne stvari. * Zelezniška nesreCa. Tz Budimpešte poročajo; Pri postaji Buda-Ors je zadel osebni vlak ob tovor-nega. Pet pasažirjev in en usiužbe-nec so bili poškodovani. * Parnik podrl mlin. Iz Budimpešte poročajo: Pri Palanki je parnik »Sistoria« s tako močjo zavozil v neki mlin, da se je ta takoj potopil. Dva otroka. ki sta bila v mlinu, sta uto-nila. Parnik je hil težko poškodovan. * Ponesrečen vojaški vlak. Iz Aten poročajo: Na Larissa železnici sta v nedeljo trčila skupaj dva vojas-ka vlaka. En vojak in en civilist sta bila ubita, štirje častniki pa lahko ranjeni. * Nesreća v avstralskera premo-gokopu. Iz Melbourna poročajo: V premogokopu pri Northlvche je iz-bruhnil požar ter v globočini 230 m odrezal 9f> premogarjev od zunanjega sveta. * Profesorica Marija Curie, čast-na doktorica. Iz Lvova pv^ročajo: Pri včerajsnji inavtjuracijski slavnosti na tukaišnji tehniki so imenovali profe-sorico Marijo Curie v Parizu za njene zasluge častni doktorat tehničnih znanosti. * Nezgoda aviatika. Iz Budimpešte poročajo: Ogrski aviatik Alek-sander Takacs je napravit v nedeljo več posrečenih poletov. Ko se je pa hotel z visine 300 m spustiti na tla, je ponesrečil ter padel na tla. Bil je na mestu mrtev. * Iz maščevanja. V Velikem Becskercku so aretirali hišno grofa Iiarnoncourta, ki je zažgala spalnico i{rofovega sina. Odgojitelj je še pra-vočasno zapazil ogenj ter ga pogasil. Aretiranka je priznala, da je zažgala iz masčevanja do odgojitelja, da bi ga spravila iz službe. * Nesreća pri igri. Iz Hranic na Moravskem poročajo: Sina poveljni-ka tukajšnje vojaške višje realke, poikovnika Gustava Thiemerja, učenca III. gimnazijskega razreda, Ivana Thiemerja, je neki njegov tovariš pri bojni igri po nesreći ubil. Vrgel mu je namreč kamen v glavo. * Milijonska zapuščina za dunaj-ske reveže. Z Dunaja poročajo: Hišni posestnik Robert Olaser, ki je v nedeljo umri, je imenoval dunajsko ob-čino za univerzalnega dediča svojega premoženia, ki znaša poldrug milijon kron. Občina mora ta denar vporabi-ti za reveže brez razlike k-onfesije. * Prijet ropar. Iz Pariza poročajo: V nedeljo so tu aretirali do-zdevnega barona Radovetza. S po-močjo ponarejenega testamenta, ki mu je baje zagotovil legat enega mi-lijona frankov, je izvabil na sleparski način vsoto 100.000 frankov. Rado-wetz je v zadnjih letih zapravil več nego 600.000 frankov. * Postnl voz se potopil. Iz Pariza poročajo: Grozna nesreća se je dogodila na alžerijski obali. Poštni voz, ki vozi med Alžirjem in Lagho-natom, je na morski obali odnesel morski val. V poštnem vozu je bilo 12 oseb. Voznik je skočil prej z voza ter rešil samo ženo in enega otroka. Ko je hotel še neko drugo osebo re- šitf, ga je valovje odneslo. Deset oseb je utonilo. * Pri dlneiu na čast delegacijam v cesarskem dvorcu na Dunaju je bil nastopni menu: Potage Rohan, Tar-telettes diplomate. Blanquettes de saumon a la gelće. Piece de boeuf et roulade de veau. Filets de perdreaux a la perigordine. Sorbet. Chapons ro-tis, salade, compote. Asperges en branehes. Pouding. Medine. Froma-ge. Glaces varićes. Madere Čama de Lobos, Chat, Latour 1874. Steiberg-Kiedricher 1893 Auslese. Szamorod-ner 1901 Hafweingut. Champagne Moet & Chandon Imperial. Telefonska in brzojavna poročila. VOJNA NA BALKANU. Nov crnogorski uspeh. Cetinje, 16. oktobra. Crnogorska annada je zmagonosno zavzela trdnjavo Hum, zadnjo utrdbo pred SKadrom. Med turškimi vjetniki je 62 častnikov, med njimi tuđi povelj-nik trdnjave Tuzi. Skader padel. — Nov uspeh Crno-gorcev. Carigrad, 16. oktobra. Po mestu krožijo danes že od ranih jutra-njih ur dos!ej oficijozno še nepotrje-ne vesti, da je Skader kapituliral, ne da izprožila en strel iz topa. V Čada izprožila en strel iz topa. — Carigradu vlada vsled tega strahovito razburjenje ter se zbirajo tisočgiave množice pred porto. Turska vlada zatrjuje. da vest o padcu Skadra oii-cijozno še ni potrjena, ter hoče s tem pomiriti razburjeno prebivalstvo. Pod^orica, 16. oktobra. Vojni minister Martinovič je zopet napadel tursko trdnjavo Taraboš. Prodiranje Črnogorcev. Cetinje, 16. oktobra. Crnogrorsko glavno taborišce se je preselilo iz Podjrorice v Mils. Solun, 16. oktobra. Crnogorske čete korakajo proti Andrijevici ter Kranji in Lugi južno vzhodno od Be-ran. Crnogorske čete se pomikajo proti Rožaju, kler sta se jim postavila v bran 2 turska bataljona. Vnel se je krvav boj, ki do sedaj še ni odlo-čen. Cetinje, 16. oktobra. Severna crnogorska armada, ki je zavzela Bjelo polje, koraka proti Kosovemu polju. Vesti o zavzetja Skadra še nišo potrjene, vendar pa ie gotovo, ker je padla že zadnja trdnjava se-verno od Skadra, da ne bodo Crnogorci naleteli na prevelik odpor ter da bodo v kratkem zavzeli Skader. Cetinje, 16. oktobra. Krali je snoči sprejel v avdijenci poveljniVa tur§ke posadke v Tuziju Miralai Ali-bega. Mesto je bilo zopet ilumirira-no, prebivalstvo se vede zelo taKUio proti turskim vjetnikom. Borba pri Krivi. Solun, 16. oktobra. ĐoIgarsRa četa. ki ie zavzela Krivo, se še ni uda !a. Tursko vojaštvo obstreljuje z vso silo njene pozicije, vendar pa ne more doseči, da bi se Bolgari umakniii ali se udali. Odhod srbskega generalnega konzula iz Soluna. Solun, 16. oktobra. Srbski generalni konzul Đalugdžić je dal sneti s konzularnega poslopja srbski državni grb ter se odpeljal na krovu LIov-dovega parnika iz Soluna. Odhod turškega poslanika iz Bel-grada. Beigrad, 16. oktobra. Snoči je turski poslanik neopaženo odše! iz Belgrada. ne da bi dvignil pri vladi svojih potnih dokumentov. Odpeljal se je na nekem ogrskem parniku. Srbski ultimatum. Beigrad, 16. oktobra. Danes bo vročila srbska vlada Turčiji ultimatum s 24urnim rokom za odgovor. Sodi se, da Turčija na ultimatum ne bo odgovorila, marveč bo takoj pri-čela z voinimi operacijami. Manifest bolgarskega carja. Sofija, 16. oktobra. Danes ooda Bolgarska Turčiji ultimatum, ki bo pomenial toliko, kakor napoved vojne. Istocasno bo izdal car Ferdinand posenen manifest na bolgarski narod. Boji pri Gusinfu. Solun, 16. oktobra. Turki zatrju-jejo. da so se boji pri Ousinju končali za Crnogorce nesrečno. Začetek voinih operacij Srbije in Bolgarske. Beigrad, 16. oktobra. Politični krogi zatrjujejo, da bosta srbska in bolgarska armada jutri prekoračile tursko mejo. Grožnja cerkvenih dostojanstveni- kov v Turčijl. Carigrad, 16. oktobra. Ekumenski patrijarh, armenski patrijarh in bolgarski eksarh so izročili Turčiji noto, v kateri protestiralo proti temu, da kliče turska vlada pod orožje tuđi kršćanske vojake. Cerkveni đo- stojanstveniki zahtevajo, da se krist-jani odpuste od vojaške službe in groze v nasprotnem slučaju, da bodo dali zapreti vse cerkve. Ultimatum. Carigrad, 16. oktobra. Balkanski poslaniki čakajo, kedaj jih njih vlade odpokličejo. Snoči so sneli s poslani- Štev grbe in emblenfe svojih držav. Lakota v Carigradu. Carigrad, 16. oktobra. V mestu so pošla skoraj vsa živila. Nastala je velika draginja, med ni^jimi sloji pa je zavladala pravcata lakota. Demonstracije v Carigradu. Carigrad, 16. oktobra. Carigradski mob je včeraj na ulicah zopet de-monstriral proti kristjanom. Tolpe so napadle bolgarsko in srbsko posla-ništvo, ter sta jih morali vojaštvo in policija pognati nazaj. Arhive posla-ništev balkanskih držav so prenesli v rusko veleposlanistvo. Bolgari v domovino. Koburg, 16. oktobra. Ravnatelja deželne bolnišnice v Koburgu profe-sorja Colmersa je poklical bolgarski kralj za časa vojne v Bolgarijo. Colmers je znan posebno izza rusko-japonske vojne in izza časa potresne katastrofe v Siciliji, kjer se je posebno odlikoval in si zaslužil s svojo po-žrtvovalnostjo obilo priznanj. Turski podaniki v Srbiji. Beigrad, 16. oktobra. »Mali Žurnal« izve baje iz zanesljivega vira, da prevzame varstvo nad turškimi podaniki v Srbiji Avstro-Ogrsko, med tem, ko pravijo drugi listi, da prevzame varstvo nad turškimi podaniki Nemčija. Zdravniki za Srbsko. Beigrad, 16. oktobra. Srbska vlada razpisuje 290 zdravniških mest v sanitetni službi. Prednost imajo slovanski zdravniki. Za Rdeči križ. Praga, 16. oktobra. V češki javnosti se nabira za bolgarski, srbski in crnogorski Rdeči križ. Zbirka iz-kazuje že zelo lepe uspehe. Albanci. Carigrad, 16. oktobra. Turski listi zatrjujejo, da se zbirajo Albanci zlasti v bitoljskem vilajetu in se or-ganizirajo v čete, da pridejo na po-moč turski armadi. Turčija in Grška. Carigrad, 16. oktobra. Turčija je odpoklicala vse svoje konzularno osobje z Grškega. Carigrad, 16. oktobra. Vlada cement? ra vse vesti, ki pravijo, da bo Turčila izpustila konfiscirane arške parnika. Turčija jih kljub intervenciji raznih poslanikov še nadalje obdr/i. Turčija proti Crni gori. — Nevcr-jetna vest. Petrograd, 16. oktobra. »Rusko-ie Slovo« poroča iz Carigrada, da namerava Turčija poslati proti Crni gori 128.000 mož. Seveda je ta vest naimanj zelo neverjetna. Dva zajeta bolgarska parnika. Sofija, 16. oktobra. Dve turski torpedovki sta zajeli ob izli v u Dona-ve dva bolgarska parnika s premo-gom. Ruski prostovoljci. Moskva, 16. oktobra. Tu se Je oglasilo 5000 prostovoljcev za slo-vanske balkanske vojske. V kratkem se odpeljejo prostovoljci v Srbijo in Bolgarijo. Ruska zdravnica kot srbska prosto-voljka. Beigrad, 16. oktobra. Semkai^ je dospela gospodična dr. Lidija Le2e-jeva, ki je dovršila svoje medicinske nauke v Parizu. Ruska zdravnica je vstopila kot dobrovoljka v vojnosa-nitarno službo v Srbiji. Balkanska nota in Turčija. Carigrad, 16. oktobra. Turska \Iada je sklenila, da ne da na noto balkanskih držav nobenega odgovora. Turski poslanik odpotoval iz Sofije. Sofija, 16. oktobra. Oficijozno se naznanja, da je turski poslanik ob-iskal včeraj ministrskega predsednika Gešova, ter mu naznanil, da je do-bil od svoje vlade poročilo, da naj z vsem poslaniškim osobjem odpotuje iz Sofije. Zahteval je svoje potne liste, ter prosil, da mu bolgarska vlada določi uro, ko more zapustiti Sofije Danes je odpotoval turski poslanik preko Caribroda na Tursko. Bolgarski ministrski svet je dopoldne skle-nil da odpokliče bolgarskega poslanika iz Carigrada. Srbski vojni materijal. Budimpešta, 16. oktobra. Listi prinašajo z Dunaja neverjetno vest, da so včeraj konfiscirali na Dunaju 11 velikih zabojev, ki so bili deklarirani kot liker, ter da se je pokazalo pri preiskavi, da je bilo v teh zabo-jih skritih 9900 kg razstrelil za srbsko armado. Turska municija za Bolgarsko. Dunaj, 16. oktobra. Bolgarski general Ženo je d-ospel na Dunaj v važnih opravkih. Trdi se, da se trudi 238 Stcv. SLOVENSKI NAROD, Stran 5. kupiti večjo množino municije in oro-žja, ki je namenjeno za Turčijo. Kup-čija bi znašala več milijonov, ter se trudi pregovoriti avstrijske tovarne, da izroče ta vojni materijal Bolgar-ski. O uspehih njegove misije še ni ničesar znanega. Avstro - Ogrska in Rusija ter Balkan. Petrograd, 16. oktobra. Ruski fninistrski predsednik Kokovcev se je izrazil v diplomatični družbi, da se niti Avstrija, niti Rusija ne bosta vmešavali v balkanske zadeve. Ob srbski meji. Solun, 16. oktobra. Turska porobila pravijo, da so srbske čete prekoračile pri Javorju srbsko mejo, ter da prodirajo proti Pripolju. Manjši oddelki se bližajo Sijenici. Podrobnosti boja pri Ristovcu. Belgrad, 16. oktobra. O spopadu med Turki in Srbi pri Ristovcu se po-ročajo še te - le podrobnosti: Borba na meji okrog Ristovca in Vrtogoša je trajala od ranega jutra do poznega večera. Na srbsko ozemlje je vdrla turska konjenica. Njej je sledila pe-hota, ki je zavzela pozicije nad Ri-stovcem. Od tu so Turki ves dan streljali na srbske obmejne straže. Turske krogle so padale v Ristovec kakor proso, zato si ni nihče upal na cesto. V vaši je mahoma prenehal ves promet. Carinarski urađ ob že-lezniški postaji je ustavil svoje poslovanje. Uradniki so zahtevali vojasko pomoč. Toda poveljnik v blizini se nahaiajocega vojaškega oddelka je prepovedal vojakom, da bi streljali na tursko stran. Ob koncu koncev so obmejni voji sami potisnili Turke na-zaj. Na srbskem ozemlju so Turki pustili dva mrtveca. Srbski kralj na inspekciji. Belgrad, 16. oktobra. VCerai se fe odpeljal kralj Peter v spremstvu prestolonaslednika.in svojega brata princa Arzena v Niš, da inšpicira tamkai taborečo vojsko. Iz Niša se bajc odpelje v Pirot. kjer bo imcl se-stanek z bolgarskim carjem Ferdinandom. Na potu na Kosovo polje. Belgrad, 16. oktobra. Vojem. ki \ dro preko Raške in Prepolca v nove pazarski sandžak, poveljujeta generala Mihajilo Zivković in Boza Janković. Rusija in balkanske države. Petrograd, 16. oktobra. Oficiio-—. Rossiia« prinaša članek, v ka-rerern pravi, da so simpatije ruske^a naroda na strani narodnih in verskih pratov na Balkanu. Toda naloga Ru-:e je. storiti vse, da ohraai mir. Zato je Rusija za odkritosrčno prijateljstvo in za sporazum z dunajskim kabinetom, ter je storila z njim skupaj vse korake, da se razvijejo dogodki na Balkar.u mirno in brez nevarno-^ti za ostalo Evropo. * Delegacije. Duna}, 16. oktobra. Delegacije so : e!e danes sklepno se>o. V avstrij- ^cm plenumu se je vršila debata o iobavah za vojno upravo. Zunanji nister Berehtold je odgovarjal na zne interpelacije, med njimi tuđi nterpelacijo delegata Spinčića, ki ^. je pritoževal, kako slabo ravna -trijska vlada, oziroma konzulati z avstrijskimi izseljenci v Ameriki. iLrchtold se je izrazil neokusno o Mrvutih, da govore »Im kroatischen idiom«. Tuđi poslovniški odsek zbor- r vć ima danes sejo. Svetovna vojna. Frankobrod, 16. oktobra. >Frank-iiirter Zeitung^ se bavi z vpraša-v.'em, kako bi bilo mogoče preprečiti i: odepolne konflikte, ki bodo nastali *>led balkanske vojne in se izogniti ^ etovni vojni. List nasvetuje, će bi >rbi]a tuđi zasedla Sandžak, da naj ' s:ane Avstro - Ogrska mirna pr d i : najbrže sklicana v Carigrad. ZanesJjivost nemskih vesti. Praga, 16. oktobra. »Narodni Po- Ka poroča iz Belgrada, da je bil ni aretiran stotnik Petrović in da kompromitiranih mnogo višjih - tnikov. Nemški listi so že pred • dne vi poročaii, da je bil stotnik 1 rrović od srbskih oficirjev v ječi VNtreljen. Jasno je tedaj, da so vesti ' ikih listov, če ne popolnoma nevene, gotovo pa prenagljene. Denarna kriza vsled preteče vojne. Inomost, 16. okt Već malih vla-^ateljev po mestih in po deželi je za--clo dvigati svoje hranilne vloge, ker ;£ boje vojne. Oblasti in merodajni ^orji se trudijo na vse načine, da roniirijo ljudstvo. Lvov, 16. okt.Pri vseh hranilnicah ;Uda straien naval vlagateljev. Med ljudstvom se je raznesla vest, da na-merava vlada zapleniti v slučaju vojne denar v hranilnicah in ga porabiti za vojne namene. Stranke so dvignile v zadnjem času že več milijonov kron. Vsi poskusi oblasti, ki skušajo ljudstvo pomiriti, so ostali do sedaj brezuspešni. Komplot za osvoboditev Jukića. — Čuva] v strahu. Zagreb, 16. oktobra. O komplotu za osvoboditev Jukiča izve naš du-najski poročevalec, da ie policija aretirala 14 dijakov, starih od 15 let in 8 deklic, med njimi tuđi sestri ob-tožencev Cesareca in Neitharda. — Deklice so pripravile za Juklća ženska krila9da ga na ta način osvobode. — Cuvaja se je polastii zopet velik strah pred atentatorji. V palači ima policija posebno varnostno službo, ter preišče vsakega, ki priđe v palačo in tuđi deputacije, ki se hoČejo Čuvaju predstaviti. Urednik »Agramer Tagblata« aretiran. Zagreb, Policija je aretirala sno-čl urednika »Agramer Tagblatta* Juro Bauerja, ki ga sumijo, da je kot poročevalec raznih slovanskih listov in »Grazer Tagespost* sprav-Ijal v javnost razne stvari, ki kom-promitirajo Cuvajev komisarijat. Orijentski ekspresni vlak. Dunaj, 16. oktobra. Orijentski ekspresni vlak vozi od danes naprjj samo do Budimpešte. Bosanske železnice. Dunaj* 16. oktobra. Danes do-poldne se je sestal skupni ministrski svet, ki se je bavil z zadevo bosanskih železnic, ter se posvetoval tuđi o prihodnjem delegacijskem zaseda-nju. ki bo kakor je znano 5. novembra v Budimpešti. Bosanski Srbi. Sarajevo, 16. okt. Srbi v Sara-jevem so ustanovili poseben komite, ki je prevzel nalogo zbirati med bo-sanskimi Srbi prispevke za Srbski Rdeči križ. Tuđi se je napotilo več bosanskih Srbinj v Cetinje, kjer hočejo prevzeti strežbo ranjencev. Na Kreti se izvrše volitve po grškem zakonu. Atene, 16. oktobra. Grška vlada je sporočila krecanski, naj pripravi vse potrebno, da se izvrše volitve krečanskih poslancev v grški parlament na temelju grškega volilnega reda. Pogreb grofa Badentja. Lvov, 16. oktobra. V Radzvtovu se je vršil včeraj pogreb bivšega ga-liškega deželnega maršala grofa Sta-nislava Badenija, Obstrelieni avstrijski patruljni čol. Budimpešta, 16. oktobra. Madžarski listi poročajo iz Zemuna, da so obstreljevali s srbskega obrežja avstrijski patruljni čoln na Savi. Italtjansko - turska mirovna pogodba. Pariz, 16. oktobra. Iz Ouchvja se uradno poroca, da bo izšel, predno se podpise mirovna pogodba, sultanov* irade, v katerem se proglašata Libija in Cirinajka za neodvisni- Na-to bo izšel italijanski kraljevski dekret, ki bo uravnal upravo teh dveh dežel na podlagi italijanskih zako-nov, ter proglasil italijansko suvere-niteto nad Cirinajko in Libijo. Isto-časn»o bo Turcija dovolila spiošno amnestijo za prebivalce grških oto-kov. Mir med Itafijo in Turčijo. Pariz, 16. oktobra. Po zatrdilu franeoskih listov plača Italija Turčiji samo 40 milijonov frankov odškodni-ne ter dobi italijansko turski mir ime po mestu Lausanne, katerega pred-mestje je Ouchv. Roosevelt v nevarnostl. Čikago, 16. oktobra. Roosevelto-va rana je nevarna, ker je zastruplje-na kri. Roosevelta bodo jutri operirali. Gospodarstvo. — Našim kmetovalcem. Čudno je bilo letošnje leto. Prav mili zimi ie sledila zgodnia spomlad. Toda vreme ni ostalo stanovitno, ampak se je bila spomladi povrnila zima in je ob-čutni mraz, ki je bil nastopil, napra-vil mnogo škode zlasti po vinogradih in sadnih vrtovih. Prva polovica polet ja je potekla še precej normalno; v drugi poiivici pa je začelo z ma-limi prestanki deževati in dežuje šc danes. Z deževjem je zavladal obču-ten hlad, zaradi katerega se nam obeta zgodnja zima. Kljub nenormalnosti spomladi in poletja pa so letos nekateri pridelki prav bogato obro-dili, in se je pridelalo zlasti krompir-ja tako mnogo, kakor še malokdaj. Za presojo krompirjeve letine pa nam ne zadostuje, ako nam je znana samo množina pridelka, ampak je v tem oziru merodajna dobrota krompirja, odnosno njegova kakovost, ki je dana v krmilni, oziroma v hranilni vrednosti. ki jo ima. Poslednja zopet je odvisna od krompirjeve specifične teže ter od suhe tvari in od škroba, ki ju vsebuje krompir. Zavoljo tega mora biti zanimivo za vsakega um-nega kmetovalca, da izve, kakšen krompir je pridelal, ker je od krompirjeve kakovosti odvisna njegova porabnost (porabna vrednost) v gospodarstvu. Vzemimo za primer, da je pridelal sosed A. 300 metrskih sto-tov in sosod B. na enakem prostoru samo 150 metrskih stotov krompirja. Oba ta soseda pa sta umna gospo-darja in se hočeta torej prepričati o kakovosti krompirja, ki sta ga pride-lala ter pošljeta v ta namen vsak svoj krompir v kemično preiskavo. Kemična preiskava dožene, da ima krompir od soseda A. specifično težo 1 080 in da vsebuje 19'077° suhe tvari ter 13'9r/o škroba. Krompir od soseda B. pa ima specifično težo 1146 ter vsebuje 338''' suhe tvari in ZSr/o škroba. Potemtakem vsebuje krompir od soseda B. v enaki množini dvakrat toliko hranin (hranilnih snovi), kakor jih vsebuje krompir od soseda A. in je torej pri enakih množi-nah porabnost krompirja, ki ga je pridelal sosed B., za gospodarstvo dvakrat večja od porabnosti krompirja, ki ga je pridelal sosed A. Iz tega se vidi, da je za polovico manjši krompirjev pridelek soseda B. prav toliko vreden, kakor dvakrat večji krompirjev pridelek soseda A. Ce bi pa pokazala kemična preiskava na-sprotno, to je, da ie v krompirju soseda A. dvakrat toliko škroba, kakor v krompirju soseda B.f tedaj bi bila porabnost (vrednost) krompirja, ki ga je pridelal sosed A., štirikrat večja od porabnosti (vrednosti) krompirja, ki ga je pridelal na enakem prostoru sosed B. Prav tako se more zgoditi, da prideta en in isti posest-nik na enakem prostoru in na enakem svetu iz istovrstnega semena enkrat več, drugikrat manj krompirja, katerega pridelki se z ozirom na njihovo porabnost (vrednost) močno razlikujejo med seboj. So pač razni vplivi, ki igrajo v tem oziru važno vlogo. Predvsem po so podnebne in talne razmere, stanje gnojenja ter način obdelovanja, ki vplivajo na ka-kovost in na množino pridelanega krompirja. Zato mora biti naša skrb, da izsledimo vse pogoje, pod kateri-mi je mogoče pridelati tuđi v neugodnih razmerah kar največ in najbolj-Šega krompirja. To skrb nam nalaga že samo dejsvo. da je krompir eno izmed najvažnejših živil našega ljudstva in obenem naravnost izborna piča za živino; da ne govorimo o važnosti, ki jo ima krompir kot tehni-ška surovina. Vse to je napotilo pod-pisano ravnateljstvo, da je začelo po-svečati vso svojo skrb in pozornost temu važnemu pridelku našega kme-tijstva. In, da zbere ves potrebni znanstveni materijal za nadaljno raz-iskavanje in zasledovanje pogojev, pod katerimi se da izboljšati njegovo pridelovanje tako glede množine, kakor tuđi glede kakovosti pride*kn, ? je odločilo za brczplačno preiskova-nje na Kranjskem pridelanega krompirja. Kdor izmed kranjskih kmeto-valcev torej želi, da se mu brezplač-no preišče krompir, ki ga je doma pridelal. naj posije na svoje stroške kmetijsko - kemičnemu preiskuševa-lišču za Kranjsko v Ljubljani 6 kilo-sjraTnov zdravega kroinpirja. Poši-ljatvi je pridjati listek, na katerem se naj /abeleži vrsta (ime) krompirja, kraj, kjer se je pridelal, kakovost zemlie, na kateri je rasel, s čim in kako močno se je krompirju gnojilo in pa pošiljalcev popolni naslov. Pri tej priliki opozarjamo tuđi na svoj čas objavljeno vljudno prošnjo, s ka-tero prosi podpisano ravnateljstvo kranjske kmetovalce, ki se pečajo s pridelovanjem semenske detelje, da bi mu poslali v preisko\ranje 500 do 1000 gramov (pol do 1 kilograma) doma pridelane in neočiščene semenske detelje. — Ravnateljstvo kmetijsko - kemijskega preskuševališča za Kranjsko v Ljubljani. — Ravnatelj inženir chem. J. Turk. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: G. Henrik Hrovat ,abs. iur. v Ljubljani, 4 K 30 v. nabral v družbi Cehov in rekrutov in Milan Senčar v Senože-čah 203 K 55 v (in sicer: prebitek tr-gatve Ciril - Metodove podružnice v Senožečah 198 K 25 vin, 2 K je poslal gosp. V. Magajne iz Divače za vstop-nino, 2 K je poslala gca. Ditrih iz Divače za vstopnino in 1 K 30 vin. nabral na trgatvi gosp. postajenačelnik Gabrijel iz Divače). Skupaj 207 K 85 vin. Za II. cvetlični dan v Ljubljani: Ciril - Metodova podružnica v Ra-dečah pri Zidanem mostu 64 K, svoj prispevek mesto cvetličnega dneva, Ziveli nabiralci in darovalci! JaaiSnji list obscga 8 strani. lzdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Letalna te tkk »Narodne tlakarae«. Umrli so v Ljubljani: Dne 14. oktobra: Franc Sattler, kantiner v artilerijski vojašnici, 47 let, Dunajska cesta 58. — Katarina Ulčar, bivša dninarica, 73 let, Ra-deckega cesta 11. — Rahela Pa vio-vec, hči želežniškega čuvaja, 17 let, Mestni trg 10. Dne 15. oktobra: Marija Gril, mestna uboga, 83 let, Japljeva ulica št. 2. Dne 16. oktobra: Josip Celesti-na, c. kr. profesor v pokoju, 67 let, Zaloška cesta 11. V deželni bolnici: Dne 11. oktobra: Neža Štrukclj, postrežnica, 58 let. Dne 12. kotobra: Hermina Per-havc, c. kr. davčnega upravitelja soproga, 36 let. — Ivan Suhadobnik, železniški delavec v p., 70 let. — Frančiška Rotter, sirota, 72 let. Dne 13. oktobra: Marija Bizjan, užitkarica, 68 let. Okrevajoči ! uspešno podpirajo popolno zdravljenje z rabo Scottove emulzije, ker jo ćelo oslab- i Ijen želodec lahko sprejema in popolnoma ' prebavi. Ako premislimo, da vedno ena-komerra, izvrstna kakovost posameznih sestavin Scottove emulzije daje posebno redilnost, je lahko razumett, zakaj je nje raba v času okrevanja za mlado in staro tako koristna. Obenem je pa Scottova emulzija tako slastna, da jo radi uživajo odrasli in otroci. Cena originalni steklenicl 2 K r.O v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpoSilJatvi F»Q v v pismenih znam- I kah dobite od tvrdke ^COTT & BO\VNE, d. i o. z. \ na Puna ju VII. sltiicevaje se n;< naS list enkratno vpošiljatcv poizkuSnje od kake lekarne. Majsijainejše IssfEtosli se nrlplsulelo Fayevim sodenskim mineralnim pastiljam Majhne so in skromne, ali v njih poći vajo najbolj učinkovite moči soden-skih zdravilnih vrelcev. Pripravna je njih raba in nikoli ne odreko, ako se hočemo bojeva ti z njimi proti katarom sopil, zaslezenjih, kašlju in hripavosti. Dobivajo se povsod in ceno: škatljica stane samo K 1*25. Z Zlata svetinja in, Pariz, Rim itd lajioljšc ta. /fJ^ Bdiii a /<$šr/ /^ Ak#y Tzde!s]e: ^r s Sritirjeic ifiu 7. V Kemik dr. !ng. Hlrscta, Olomnc. Ke- mično-tehniena preiskava ie izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se i njo lahko razkužuje. 3. ($ittha vljudno vabi 7: ncikupu zimskih potrebščin v svojo manu fali u rn o trgo vino JPod Trančo Stari trg štev. 2- Kavana Central. Danes in vsak dan PREDSTAVA priljubljenega, nanovo pridobljenega .Original IK Vfiings table" jlastenega, instrumentalnoga in hatneristiftnega kabareta. 3773 ■■P" Začetek ob 9. uri zvečer. ~wm rstep preat. — Vse net edprto. ftove:enjpt°m Stejai )d)wU£ u^. Baziirjeno domaCe zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem Iran* coakem i^anfii In soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 2%— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo le-karnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na Dunafa, Tnchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pisom. 4 19 „Nuisol" \ od < Bergmanna & Co, Dečin o/L je in ostane prej ko slej nedo-segljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade. < V zalogi v plavi, rjavi in < crni barvi. — Cena steklenici K 250. Dobiva se pri A. Kane, drogerija in fris. O. Fettich, Frankheim. 695 aa^^ ^^aam W-r ■ vrelec. Dietetlčna namizna^H ¥ I 0mi1Q I P^^ E obilno ogljikovo V f I Ulllllu I kislino. PospeSaje prebavo 1 r I in izmeno enovi.__________ \ Zalo koncentriran medicina* lan vrslec, priporočljiv pri —. a kroničnemželodčnem kataru, VTirfil!! za p rt ju, Bri^htovin ledicab. OllI lU vranićnik oteklinah, jetrni J trdini, zlatici, snovoizmens- kih boleznih,katarihdihalnib organov. J i Zdravllen vrelec največje 1 k n .. vseblne svoja vrste. Zlasti I m llnnDTl aporaben pri kroničnem M a UUlIuLI drevesnem katara, obstipa- M B čiji, 2'jlčnih kamenih,tolščici ^M ^^ trganju, slattkovni bolezni.^V ^a\ ^K I ^n a j rn o cnej s i I |prirodntvrelec magnezijo-l l^vglauberske soli. I 4^J V^^b^HL ^^^^^^9r jobSs ^S^ P^H ^2B ^^bV ^^Lh »drveće JJ&jfinejše vseh zmanK Proti prahajem, luskinam in izpadanju las delnje najboljše pri znana TaDno-cbiniD Mtora katera okrepfiujo laslšče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 »telLlenleaz navodom f krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh prelzkušenih zdravil, medio, mll, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgišklh obvez, svežih mineralnih vod itd. Dež. Jekama Milana Leusteka v Liobljanl Risljava cesta št. I. poleg novozgrajenega Fran Jožefovega iubli. mosta. 17 V tef lekami dobivafo zdravila tuđi ćlani bolničkih blagain fnžne ieleznice, c. kr, tobačne tovarne in okr. bolniike blaga|ne v Izubijani. Žitne cene v Budimpeftti. Dne 16. oktobra 1912. Termin« Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11-22 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11*93 Rž za oktober 1912 ... za 50 kg 1023 Rž za april 1913 .... za 50 kg 1053 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 11 63 Oves za april 1913 ... za 50 kg 1126 Koruza za maj 1913 ... za 50 kg 796 Heteorclotično profile Vitina nad morjem 306-2 Srednji zračni tlak 736 mm 1 C,s 's'aBie ŠS> i - »P«»- me£ Š-S Vetrovi Neb0 o i vaflJa v mm ^3 15. 2. pop. 7397 14-9 si. jug del.oblač. n 9. iv. 740 2 67 w jasno 16. 17. ij. 742*6 30 w megleno Srednja včeraj5nj a temperatura 6'9", norm. 10-6*. Padavina v 24 urah 0*0 mm. Stran ~. SLOVENSKI NAROD. 238. štev. I Bogu vsemogočnemu se je vzljubilo poklicati gospođa 1 Josipa Celestina Inpokojenega profesorja c kr. učiteljiSča ▼ Ljubljani starega 67. let, previdenega s svetotajstvi naše vere, po dolgi, mučni bolezni k sebi v boljšo bodočnost. | Pogreb nepozabnega urrriega se bo vršil v Ćetrtek, 17. oktobra I ob pol 5. uri popoldne iz tukajšnjega Leonišča na pokopaliSče k Sv. Križu. I Svete maše zadušnice se bodo darovaie v raznih cerkvah. I V Ljubi j a ni, dne 16. oktobra !912. 3782 Globoko žalujoči ostali. I Namesto vsakega drugega posebnega naznanila, I Prvi slortnski pogreb« sarod Josip Turk. Učiteljski zbor c. kr. nč*telji£ć ▼ Llnbl;anl javlja tužno vest, da je njega ljubi bivši tovariš, gospod Josip Celestina c. kr. profesor v pokoja 1 v sredo, diie 16. oktobra po mučni, dolgi boiezni, previđen s svetotajstvi i za umirajoče, v 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. j Pogreb predragega rajnika bo v četrtek, dne 17. oktobra ob pol 5. I uri popoldne iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. I B i ag rn u spom in! J V Ljubljani, dne 16. oktobra 1912. 3783 ] Zahvala. Za vse blage dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega očeta, strica, tasta in starega očeta, gospoda Ivana Si*wa ! pOTesteika v Zgorati Ššćki kakor tuđi za mnogobrojno spremstvo dragega ranjkega izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo, j Po&ebno pa se zahvaljujemo slavnim društvom „Sišenskemu Sokolu", gasilnim društvom Spodnja in Zgornja Siska za častno spremstvo kakor tuđi vsem darovalcem prekrasnih vencev. j Osobito se pa zahvaljujemo si. Sišenki italnici za tolačbepolno petje. Zgorega Šižks, dne 16. vine toka 1912. 3781 ] Žalujoči ostali. I Prava ii neprava Wm\ Povest. — Spisa! Blaž Pohiin. I I Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K j I 50 vin., s pošto 20 vinarjev več. i .. cJpciUV piopBiSIl, .. Zgođovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več I Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi pnpo'nca najioplejt Narodna knjigama v Ijubljani. Ivui Laftia naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov pre-Zaiostno vest, da je naša nefcaKinja, oz.roma sestra, gospica Ruža Petrič aćiteljica w Dvoru danes v starosti 27. iet, previđena s tolažili sv. vere, mirno preminila. Pogreb drage ranjke se vrši jutri v četrtek, dne 17. oktobra t I poroldne ob pol 4. uri iz deželne Doinics k Sv. Kn?u. w7fcl Bodi ji prijazen spomin. Ljubl;ana-Sodražica, 16. okt. 1912. Mesto posebnesra obvestila. Kupim već vagona? suhega lepega libnn ggiji Pnnudhe na: £, COCiailCiGh, za« loga oglja, Via Aatonao Caccia Št©¥. 17. Trst 3686 Proda se prostorna eno&adsiropna liisa z novim gospodarskim poslopjem^ ledenico, lepim vrtom, njivo s 4000 sa-deži hmelja in fušilnico. Posestvo je arondirano m tik postaje in državne ceste v Št. Petru v Savinjslci dolini in posebno pripra\no za pod.etnerra trgovca — Pon':dbe pod „Ugodno 364i ŠU Peter v Savinski dolini. «JMttMBH cg "Su O a. o sr 2ahvala in slovo. Povodom svoje presclitve v Brezice imam prijetno zavest, se vsem svojim 0<1} Priporo^a ce„je„™ damam ta i„ „a deieli svojo krasno :-: zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. x Popravila točno. Cene znano nizke. mmt^mmm Zalni klobuk! vedno v zalogi. immm^m Krasna umetniška reprodukcija w več barvah /\A)li;\ITi; 6ROHARJEVE SLIKE PRIMOZATRUBARJA ■1 USTANOViTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI B K^^% Visoka 66 cm in široka 55 cm |e naj- I^bJI 2^11 lep*i okrai vsake slovenske nlie. Ta mOC Ww^L reprodmkclja je sploh najlepša in na|- IC^V \mmi dovrsenejša kar jih Imamo SlovencL B^\\l mfl Cena s pošto kron 3-2O mStSm HflROĐHA KHJlSflRHA LUK ^ | ;; TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: Resljeva cesta it. 26 (pOUg pUnarne) IZDELTJJE: Besljeva cesta št. 26 {poleg plinarne) Beton * železobeton Strokovna izvršitev Vodovodi * elek- moderne apnenice. * mostove * tttrope * vseh vrst načrtov * trične centrale * tur- * * * 1 dvorane * zazidke prevzetje zgradb * bine • mirni * zage * Obisk strokovnih ::::: turbin. ::::: : tehnična mnenja. :::; opekame in ::;: inženirjev na željo. Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 238 štev. Priporočamo našim :: gospodinjam n KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenskes tovarne v Ljubljani V Dobernskih toplicah pri Celju se proda lepo posestvo " S 17 orali zemljišča (600 sadnih dreves, lea gozd in drugo) in zidano fe?Š9 Z gOStilDO. Gostilna ima 7 50b za kopališke goste Pri hiši so vsa potrebna gospodarska poslopja in ledenica. Redi se lahko 7 glav goveje živine, konji in do 30 svinj. — Gostilna je priljubljena pri letovičarjih. — Cena 3? 000 kron. ===== Poizve se na Oorici-Đoberni štev. 16, p. Poberna. — IP. n. gg. sodavičarfem priporoča svoje prvovrstne sadne aromate in izvlečke (brez dodatka kemičnih ■ ali sintetičnih primesi1) za izdelovanje izbornih šumeČih limonad kakor I peneče iagodavKa. jMDil Sir. krislelDa (talila. RrtovKa ili I Pri naročitih najfinejSe kakovosti naj se navede varstvcna znamkn „Zlatocver. I 2 odličnim sroštovanjem 1689 I D n i ti i lf CfAn|rA destilacija rasti, in sadnih arom ter eks-I rOlUlK •JrctKO trakt© v itd., Ljabl ana, Slomikcva ul. 27, 'jfjmmL. kovine me$aniec Karla planinka prua ljubIjen5KG usleprežorna za l^euc. / Dobivalo se v pražarni na vegala Dunaiskc ceste — SoBne /J^ ulice in v moji trgovini s specerijskim blagom Danaiska c. 6. ^dtfjj^ Anton Bafac u ni etn i in trgovski vrinar ra:::^": :!. -. z. ^'\ti\jz. ca v. "2ne;: njega? t cveilični salon Pod Trančo. ** i Mi m Sili »ML / > Tišmu trnu mm. tr^ai m\ \ Okusno d e 1 o in z m e r n « cene Zn.aaofa naročita tečne. / Hl e Tnašk! cesn ši. M. Najbolj pripravce trpežee in gibljiv? brzoparaSr ike za krmo vseh sestav, slamoreznice, mljne reporeznice, raotorje, DEEPTNG kosil-niče, obr^ćalnlke in gr a bi e z? seno, stroje in pritikline za sadje- in rerot- nin?ko rejo, ielexce fciaaa^ne peći, ifedilnike, :—: ćrpalke :_: za vino, pno-nico in vodo, stavbne : potreb&ćtse in vso I drugo železn'no se h Jobiva najcereje in F najboljše pri znani veletrgovini z že\ez- nino in poljedel- :: skimi stroji :: FR. STUPICA V LJUBLJANI Marije Terezije cesta st. 1. Grozdje " rumeno K 4» crno K 3 20, Ia veliki l«iaroni K 3, česen Ia K 2 80 za 5 k^ ^o pošti. Ia rimski maroni p. 100 kg K 36, kostanj p. 100 kg K 22 — pošilja ii Ivan Suttner, Gorica, is J. Zaml|en tevijarski mofster v Ljubljani, Orađlšče 4 izvršuie vsa ćevljj'.rska dela do najfi-nejše izvr^itve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izddiaje tuđi prave gorska in ; feiGvfićake fcevlje, Za naročila z dsžeie zadostuje Kot mera iorroslan čevelj. 245 I OJ QJ ._ ■ ji| ih »— »i I v! Nalili 8 ofroK ki izgledajo zdravi in čvrsti, je moja žena po mojer-i navođilu vzgojila s SUftaim ćafem. To naznanjam jaz Vb. p!. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani. Tena. dejstva mi ne ovrže nihče. Na štetne mater mi je hvaležnih, ker so sirdili? moi^ma zaleđu, ki sloni na fttirlnmfsflctnl irliušnii. Sladni cai kot Sivilo za otroke. ki se mu rrimeša rokoii? /*fte$ttt<> -fitani-lnice. ^ iwan Jaje in sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 17 1 ! :: priporoča svojo bogato zalogo :: j voznih koles. SI valni stroji za rodbino in obrt. Srezplačni kurzi za vezenje v HilSi. > Pisii šiji „M\ Pletilnl strojl V5C:"! veiikosti. :.- Priporoča se domaća najnovejša I konfekcijska trgovina Maček & Komp. Franca Jožefa cesta 3. «■» Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in solidno. JI «SJF Založniki c. kr. priv. juž. žel. ! ■■■ • Solidna postrežba. Najnižje cene. ^1 Pri mem stane: t4O cm dolg damski double paletot 12 K prejš 2O K — Topli zimski ra'jlan v vseh modn. barvah 20 K 140 cm dolg damski double paletot boljše vrste, modre in rjave boliše vrste . • . 30 „ bane 15 K, preje 30 K — 14O cm dolg damski double paletot r tiajboljše vrste, rjav 40 „ najboljše vrste, sive, modre in rjave barve 2O K preje 4O K. Največja izbira plaščev, kostumov, bluz in kril za dame in deklice kakor tuđi najnovejša konfekcija za gospode in dečke. I>i>strexb(i točna.' — Cene primnano nizke! ' * Angleško sklađišce oblek # O. Bernatovič # Ljubljana, Mestni trg 5. te ^5