195. številka. Ljubljana, v petek 28. avgnsta. XXIV. leto, 1891. SLOMŠKI NAROD. ■ Izhaja »sak dan zvečer, izimfci nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za a*stro-oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCnna se po 10 kr. da meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 0e se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopigi se ne vračajo. — Dredni&tvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 1J Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Klavno p. ii. občinstvo nljadno vabimo na noro nnročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času ponove, da pusi* IJanfe ne preneba In da dobe vse ntevilke. „SLOVENSKI NAROD" velja za L|ob)Janske naročnike bres pošiljanja na dom: Vse leto . . . ffld. It*— I Četrt leta . . gld. »:io Pol leta ... ,t e-riO I Jeden meiee. 1*10 Za poalljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, SO kr. za Četrt leta. H pošiljanjem po »osti velja i Vse leto . . . gld. 15— I Četrt leta . . . sld. 4 — Pol leta ... ,, S*— I Jeden mesec . M i-JO ■JuT* Naročaje se lahko s vsakim dnevom, a Is bratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne osi ramo na dotično naročilo. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Kačičeva slavnost v Zagrebu. Pretepe slavnostne dni praznoval je kraljevski Zagreb, ko te je v njegovi sredini odkril spomenik pesnika Milovana Katica, kateremu je rodna zemlja Dalmacija že lani postavila dostojen spomenik v Makarski. Zdaj je tudi prestolica hrvatske storila narodno svojo dolžnost, pred očmi bratov iz kršne Dalmacije padel je zastor s spomenika, katerega je dvignilo glavno mesto nesmrtnemu ljudskemu pesniku. Kaf.ifa je v mnogem primerjati našemu Vodniku, bodisi po stanu svojem, bodisi po dobi v kateri je živel in budil narod svoj in po zadržaji njegovih pesmij. Da je narod hrvatski vedel ceniti važnost njegovo, kaže najbolje to, da se mu v kratki dobi že stavlja drugi Bpomenik. Slavnost sama vršila Be je prav velikansko in se posebno poudarja od vseh stranij, da je bil najradostneji moment ta, da so se udeležile vse stranke in vsi stališi, da so se vsi složno našli ■kupaj pri narodno kulturni slavnosti, katera ima veliko važnost in velik pomen tudi v političnem oziru. Došli so bratjo i-/ Dalmacije, iz one zapuščene LISTEK. Sodček. (Francoski spisal 6uy do Maupansant, poslovenil N. K.) Šikć, krčmar Egreviljski, ustavil jo svoj voz pred hišo stare Marjete. Imel je kacib Štirideset let, bil rudeč, okrogel in debel, pravi zavihauec. Mnogi so mislili o njem, da ni odkritosrčen. Pri vratih privezal je svojega konja in šel v hišo. Posestvo stare Marjete, po katerem je že dolgo hrepenel, tikalo se je ujegovega. Najmanje dvajsetkrat je bil že skušal dobiti to posestvo, a starka bila je trdovratna. „Tu sem rojena, tu hočem umreti,* bil je njen navadni odgovor. Našel jo je pred durmi, lupila jo krompir. S svojimi dvainšedesetimi leti bila je suha, koščena in grbasta, a čvrsta kot mlada . deklica. Šik6 potrkal jej je prijazno na hrbet in se usedel poleg nje na klop. „No, inamka, kako je? Še vedno zdravi?" „No, no, že gre — in Vi, gospod Prosper?* „Vsak ima svoje bolečine, sicer pa vse še dosti dobro." dežele, ki po imenu sicer pripada trojedni kraljevini, od katere pa jo loči stena dualizma. Došli so, da vidijo ono obljubljeno deželo, za katero hrepene, da se radnjejo napredka mesta, katero je poklicano, da postane prestolica zjedinjene domovine. Dalmacija je sicer po imenu integrujoč dol trojedne kraljevine hrvatske, ban nosi v svojem naslovu tudi njeno ime, a faktično loči jo dualizem od skupne domovine, kakor loči druge dežele, v katerih prebiva velika večina naroda hrvatskega, kakor na pr. v Istri, katera se je v zadnji dobi po poirtovaloem delovanji posamičnih domoljubov povzdignila tako krepko, da v narodnem oziru že davno ne zasluži več nekdanjega priimka tužna Istra- Istotako, kakor loči nas Slovence, najbližje brate Hrvatov, nesrečna politična uprava od na* ravnih svojih sosedov, v katerih bi imeli močno za-slombo, tako loči celo rodne sinove jedne iu iste starodavne kraljevine v dve strogo ločeni polovici. A kakor je lani k slavnosti v Makarski poslala Hrvatska najodličneje svoje sinove, da posvedočijo pred svetom skupnost Hrvatske in Dalmacije, tako je letos iz Dalmacije priSlo nad 300 odličnih hrvatskih domoljubov in domoljubkioj, da zopet potrdijo to resnico. Velikansk, ginljiv je bil vsprejem, katerega je priredilo občinstvo Zagrebško milim svojim gostom ; videle so se solze radosti v marsikaterem očeBu. Na tisoče naroda vrvelo je po vseh ulicah, vse je bilo le jedno misli, bil je srečen dan narodne sloge, ko se je pozabilo na vsa nasprotstva pojedinih strank, vsak čutil se je samo Hrvata, vse naudajala je le jedna želja: Misel zjedinjenja. To idejo poudarjal je posebno jasno in vsem iz srca govoreč načelnik Zagreba, mestni župan dr. A m ruš, ponavljala sta jo pozneje dr. Brestvenski v streljani pri banketu in g. Vukotinovič v razstavi. Spomenik na obalih sinje Adrije v Makarski in te dni odkriti v Zagrebu, kažeta, da povsod vlada le jeden duh. Jedinstvo je do zdaj le duševno, ali odločna volja naroda privedla ga bode tudi do političnega jedinstva. Misel združenja Dalmacije s Hrvatsko storila je z lepo slavnostjo teh dni zopet velik in važen korak naprej do svojega konečnega uresničenja. Lepa složnost, ki se je po- „Tem bolje I* Več ni rekla nič. Sikii gledal jo je, kako dela. Njeni strpneli prsti, ki so bili trdi, kakor račje škarnice, pobirali so rujavi krompir iz jerbasa, hitro obračala je sad in v dolgih trakib belila oblice krompirja, ki ga je v drugi roki držala. In ko so krompirji bili lepo obeljeni, pometala jih je v skledo v vodo. Tri predrzne kokoši prišle so polagoma do njenega predpasnika, kljuvale oblice iu z dobljenim plenom v kljunu hitro ubežale. Siko bil je v zadregi, bojazljiv, videlo Be je, da ima nekaj na jeziku, kar si nt tipal izreči. Naposled se osrči: „Povejte mi mati Marjeta . . „Kaj bi radi?" „Ali mi svojega posestva še vedno nečete prodati ?" „Kaj še! Ne mislite na to. Povedala sem Vam že in povedala in s tem kouec !" „Nu — jaz vem način, po katerem bi bilo obema pomagano. „In ta bi bil?" „Poslušajte! Vi mi posestvo prodaste in je vender obdržite. Vi me ne umejete ? Čujte mojo ponudbo. kazala glede toliko važnega uprašanja, bode imela najbolji upliv na konečno zmago te ideje. Slavnost v Zagrebu, tako dična udeležba v tolikem številu došlih domoljubov hrvatskih iz Dalmacije, je vesela in spodbudna prikazen za vsacega domoljuba, ona je sijajen dokaz, da narod pač more spati nekaj časa, a dokler je še Živa duša v njem, ne umerje, ne pogine. Koliko je še temu, ko je ves svet mialil, da Dalmacija je italijanska ali vsaj poitalijančena zemlja, po kateri je željno gledal ne-nasitljivi sosed preko morja. In kako se nam kaže danes ta zemlja? Slavnost v Makarski lansko leto in letošnja v Zagrebu je najsijajneji odgovor na to upraSanje. Kar so tam dosegli pojedini domoljubi, katerih imena ostanejo z zlatimi črkami neizbrhiljivo zapisana v zgodovini svoje domovine, to zgodi se lahko tudi drugod, dogaja se deloma že v Istri, katera ustaja iz smrtnega spanja, dogaja bo v našem Printerji, kjer se vzbuja vedno bolj in bolj narodna slovanska zavest. Seveda bi tem deželam bilo treba one krepke podpore in moralične zaslombe, katero je Dalmacija imela v svojem Kodiču in kmalo bi bilo vse drugače. Pred 30 leti je bilo še vse mrtvo v Dalmaciji, dozdevala se je kakor nedosegljiv idejal misel, da se Dalmacija more preporoditi v narodnem duhu. Danes je to gotova resnica, katere ne bode z lepa več mogla uničiti katera sila na svetu. Da se je v Zagrebu oficijelni in neoficijelni svet složno udeležil slavnosti, da je ban hrvatski sam kot prva oseba v deželi odkril spomenik, kaže, da v tem uprašanji ni razločka mej Hrvati, da prvi dostojanstvenik v Hrvatski, akopram v službi Ogerske skupne države, čuti ali mora čutiti isto, kar čuti poslednji zavedni mož iz naroda. In v tem oziru pokazala se je velika razlika mej lansko slavnostjo v Makarski in letošnjo v Zagrebu. Znano je, koliko težav je bilo premagati, predno se je slavnost v Makarski mogla dovršiti in da je kmalu potem prvi dostojanstvenik zapustil svoje mesto. Jeli bilo opravičeno mnenje onih, ki so hoteli videti zvezo mej njegovo naklonjenostjo proti slavnosti in njegovim odstopom, je težko določiti. Starka prenehala je z delom in uprla svoje oči izpod nagubančenega čela v gosta. Ta pa je nadaljeval: „Da govorim jasneje. Jaz Vam dajem na mesec etoinpetdeset frankov. Pomislite: vsak mesec prinesem Vam s tem svojim vozom trideset zlatov po pet frankov in vender ostane vso pri starem, popolnoma pri starem. Vi živite v svoji hišici, jaz Vas ne nadlegujem več, Vi mi niste nič dolžui, Vi jemljete le moj denar. Ali razumete?" Pogledal jej je veselega lica v obraz. Starka gledala je nezaupuo, kakor da sluti past. Potem pa je uprašala: „Toliko je za me gotovo, a kje ste pa Vi? Saj s tem mojega posestva še nemate." On je odvrnil: „Za to se ne brigajte. Vi ostanete tukaj, dokler Vam ljubi Bog življenje pusti. Vi ste na svoji lastnini. Vender pa mi pri notarji podpišete pisemce, da je po Vaši smrti vse to moje. Saj nimate otrok, le nečake, katerih ne marate. Ali Vam je prav V Vi obdržite svoje posestvo vso svoje žive dni, jaz pa plačujem'. To je za Vas le dobiček." Starka bila je presenečena, vznemirjena, naravnost pa vender ni hotela reči, da ne. Odgovorila je: Slavnost Zagrebška pokazala nam je zopet, da ideja skupnosti južnega slovanatva napreduje, pokazala je, da bratje jedne iu iste majke se bližajo vedno bolj drug druzemu, spoznavajo se vedno bolje in zavedajo svoje skupnosti. V kratkem pohiteli bodemo tudi mi Sloveuci v Zagreb, da pokažemo, da tudi nun naudaja zavest, da smo bratje najbližjim svojim sosedom, da, kar ločijo začasno politične upravne meje, to združuje zavest narodne skupnosti, da, kar loči gola, pusta formalnost, to združuje iskrena ljubezen brata proti bratu. Utrdila se bode vzajemnost slovenako-hrvatska, kakor se je utrdila pri slavnosti Kačičevi ideja, da so vsi deli hrvatsko domovine le jedno samo telo, katero mora prej ali slej postati tudi dejansko istinito, kakor obstaja zdaj še le samo po imenu. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i, 28 avgusta. Politični pomen JCačičcve slavnosti Nemškim listom ni nikakor po godi, da se je pri Kačičevi slavnosti od vseh stranij tako odločno poudarjala celokupnost Hrvatske, s katero bi morala biti spojena tudi Dalmacija. Na dolgo razpravljajo to uprašanje, ki je prav za prav le uprašanje časa, kajti duh časa razsvetljuje narode in kar je jedno telo, mora se konečno združiti, naj bodo to všeč nasprotnikom aH ne. li u si in češka razstava. Poljski listi poročajo, da se je od češke strani namignilo Rusom, naj korporativne izlete svoje k razstavi v Prago odlože do oktobra, ker bi sicer cesar ne obiskul razstave. Jeli na tem kaj resnice, ne vemo, ker o tacih zadevah b*s poljski listi neso zanesljivi. Reforma ti ar kov. To važno uprašauje utegne bo zopet zavleči, ako se ne bode kdo izmej poslancev oglasil energično v bodočem zasedanji državnega zbora. Finančni minister hoče načrte, katere je izdelal še Dunajevski, porabiti kot podlago za bodočo reformo direktnih davkov in se bodo v to svrho temeljito pregledali. Vender pa je dvomljivo, se li bodo že to leto predložili parlamentu, ker je minister, ki se nam udeležuje tega pregledavanja, obložen z drugimi deli, ki morda pridejo še prej na vrsto. Sicer pa finančni minister baje ne namerava povekšati dohodkov iz direktnih davkov, nego hoće sumo nekako zravnati obstoječe davke z sedanjimi razmerami. Morda se bodo pa posamični oddelki spremenili že poprej nego pride na vrsto splošna reforma. Ti ustja in boaenski batalijonl. V Beleiugradu je razširjena vest, da bode Rusija poslala vsem v lastim noto, v kateri bode poudarjala, da je uvrščeoje bosenakih batalijonov v avstrijsko vojsko v protialojvi članu 25. Bero-linske pogodbe. — Radikalni listi srbski zahtevajo vedno burneje priklopljenje Bosne in Hercegovine k Srbiii, potem bode pripadla stara Srbija sama ob sebi. V nanje «lr/ave. Iz Bolgarije. V Sofiji našla je policija vsled ovadbe na vrtu Saravovo hiše zakopanih več zabojev dinamita in 260 revolverjev. Vsled tega bilo je več oseb zaprtih. Te dni pa je policija zaplenila v Burgasu v luki 32 zabojev orožja in 3 zaboje proklamacij, ki so bile naznačena kot slador v koscih. Špediterja, ki je prevzel pošiljatev teh zabojev, bo zaprli. Vsi ti dogodki kažejo jasno, da razmere v Bolgariji neso nikakor kako mirne, kakor bi se to rado dokazalo pred svetom. »Nič ne rečem. Si hočem prej premisliti. Pridite drugi teden, potem dobite odgovor.* Mati Marjeta ostala je zamišljena. Prihodnjo noč ni spala. Štiri dni bila je v najhujši neodločnosti. Zdelo se jej je, da pri tej kupčiji ni vse v redu, toda misel na poldrugsto frankov v zlatu — vsak mesec — na lepi, cvenkajoči denar, ki bi ji kakor z nebes padal v predpasnik — ta misel ji ni dala miru. Naposled ide k notarju in mu razloži slučaj. Notar jej je svetoval, naj vsprejme Šikotovo ponudbo. Le mesto trideset zlatov po pet frankov zahteva naj jih petdeset, ker je njeno posestvo najmanje šestdeset tisoč frankov vredno. „Če živite še petnajst let," rekel je notar, rplačal bode za posestvo šele 45 000 frankov." Starka se je kar tresla, kadar je mislila na petdeset zlatov po pet frankov, a upala si še vedno ni, bala se je tisoč zased, tisoč skritih sleparij. Ostala je do večera, imela neštevilnih uprašanj, a se vender ni mogla odločiti. Naposled naprosi notarja, naj napravi pismo. Potem vrnila se je domov, kakor da je vinjena. (Dalje prih.) Francija hi Rusija. Po poročilih Berolinske „Nationalzeitung" se sicer mej Francijo in Rusijo ni sklenila formelna zveza, vender pa se v diplomatičnin pismenih cb-čevanjih dosegla popolna jedinost obeh vlad glede razsojevanja mejnarodnega položaja in se je od obeh strani konStatovala volja, da se h skupnim postopanjem v vseh upraŠanjih popravi evropsko ravnotežje, katero moti trojna zveza. Formelna zveza pa se bode tako sklenila, da bi ne jamčila samo status quo, nego tudi dovolila spremembo sedanjega stanja, če bi to zahtevale pravice in interesi obeh držav. Dalje pravi ,Nat. Ztg.", da je francoska vojska nemški najmanj istoredna. Vender ni nobene vojne nevarnosti. JPrasfca mej Italijani in Abesinci. Iz M asa ve se poroča, da je četa Abesincev prekoračila italijansko ozemlje in udrla do Magalla, kjer je zadela na italijansko vojsko. Sedem Ilalijanov je mrtvih, 20 pa ranjenih. Portugalske denarne zadrege. Pomankanje zlata in srebra v'Portugalu je vedno bolj čutno iu upliva na promet, ki zastaja popolnoma. Draginja živil postaja vedno večja in je nastala že prava beda mej ubožnejim prebivalstvom. Vlada in magistrati večjih mest skušajo posredovati, kolikor mogoče. Vsem nezgodam pridružila se bode še slaba letina. Novodobna snznost v Braziliji. Odkar se je odpravila v Braziliji nužnost črncev, stopili so na mesto poslednjih nesrečneži, katere so laskava in goljufiva poročila brezvestnih agentov zvabili v to deželo. Z neko družbo sklenila se je še pod bivšim cesarjem Dom Pedrom pogodba za dobavo 750.000 evropskih naseljencev. Za vsa-cega naseljenca dobila je družba 160 frankov. Ker je družba imela pri tem lep dobiček, začela je človeški lov v velikem stilu. Posebuo se je obrnila na poljsko prebivalstvo na Ruskem, odkoder se je nad 100.000 ljudi izvabilo v jednetn letu v Brazilijo. Tam se je godilo tem nesrečnežem jako hudo, še slabeje nego nekdanjim črnim sužnjem. Bili so pravi robi, ki bo dobivali le slabo brano, a tem večkrat skušali bič neusmiljenih nadzornikov. Žolta mrzlica pobrala je skoro četrtino teh nesrečneže v in le redkim posrečilo se je, da so se vrnili s pomočjo ruske vlade v domovino. Popis grozovitih teh odnošajev vzbudil je celo v Braziliji splošno pozornost in pričela se je agitacija, ki ima namen prisiliti vlado, da razveljavi to iiemoralie.no pogodbo. Na čelu tega gibanja je senator Gomensoro. Mej tem pa dohajajo vedno nove žrtve in posebno iz Švedske se izseljuje mnogo nesrečnežev v Brazilijo. Dopisi. JPrl Sv. Lamberili 26. avgusta. [Izv. dop ] Prosim, gospod urednik, blagovolite objaviti, da nisem pisal jaz onega dopisa iz Zagorja, v katerem se je pisalo o čast. g. župniku J. Grossu, radi česar je bil tudi »Slov. Narod* zaplenjen.*) Neki slavni klevetnik v Zagorji sodi zopet mene piscem onega dopisa in nadejati se smem, da me je že ali pa me bode ovadil za hrbtom ua pristojnem mestu, kajti ueutrudno me npribija na Št. Lambert" po gostilnah Zagorskih in okoliških ter pri gospodih, odločujočih usodo. Odkar se je porodil v Zagorji .Sokol", mirovati ne more „jedini ta Slovenec" Zagorski. Opojnimi pijačami oživah-njemo domišljijo, laži, klevete, vse to uporablja v dosego maločastnih svojih namenov. Teši me, da narodnega dviženja v Zagorji zatrl ne bode. Sicer pa za moža, čegar največji ideal je pečeni puran na krožniku, nimam besede. Povadilsja kuvšin po vodu hoditi., tam emu i golovu slomiti. Župnik Ber ce. Is kamulake okolice 25. avgusta. [Izv. dop.] Z neba je lilo v potocih, grmelo in treskalo je mah na mah, lokomotiva na kamniški progi je menda samega strahu naredila negracijozen salto-raortale in okolu Trbiža so plavale hiše in mostiči, nalik žabja jajca po kalni luži, ko smo se odpravljali na ubčedijaško veselico. Gospod urednik, bilo je zares obupati nad kakim uspehom in odkrito sem miloval dijake, kojim je obetalo vreme velik deficit Zatvornice so bile tudi tedaj še na steza j odprte, ko smo korakali v dolgi vrsti gori nna Žale" k sv. maši: dijaki spredaj, veterauci z godbo pa zadej. Vender je Čvrsto pel ondu dijaški osraospev L. Belarjevo mašo, kot bi hotel preproBiti nemilo nebo, da dodeli zmago dobrodejnemu solucu in prepodi sovražne oblake. Tudi pri obedu v salonu pri Fišerji je navzlic trdovratnemu dežju vladalo v družbi (do 90 ljudij) neka nerazumna veselost in zopet in zopet so se dvigale kipeče čaše, češ : vre- *i Resnici na ljubo potrjujemo, da gospod župnik Berce omenjenega dopisa ni uiti pisal niti nam poslal. Sicer pa uema nihco pravice, zadirati se vanj, ker je bil dopis zaplenjen. Uredniitvo. mena se dijakom morajo zjasniti! Zlasti je navzočni deželni poslanec g. Ivan Hribar dajal nam pogum, rekoč: tudi sedanje politično obzorje je temno po-oblačeno, a upajmo, da solnce sprave razžene zopet viharne megle ter kmalu ljubko posije na Slovensko, katero še vedno tako mladeniško ljubim, kot vi, vrli dijaki! — V dvorani je nastala sedaj mej petjem zborov in čveterospevov tolika veselost, da se je celo nebo namuznilo in se nam prijazno na-smehljalo. Mej solnčnim sijem hiteli smo Čakat na kolodvor novih gostov. Ti j a so prišli tudi g. župan Močnik, ki nas je povsod! spremljal, gosp. Ivan Hribar, gg. Liraši, mnogo gospe j in gospic ter truma dijakov. S krepkim »Živeli!" smo pozdravili mnogobrojne došlece in z vojaško godbo na čelu smo korakali skozi ulice, po katerih so vihrale ponosne trobojnice. — Ob 5. uri razvila se je na vrtu „pri Krištofu" mej čilim popevaujem, igranjem godbe in čudovito dovršeno telovadbo, lepa vrtna zabava. Mej telovadci, oblečenimi vseskozi sivo, ki so se splošno odlikovali v najvratolomnejših vajah, omeniti moram posebno predtelovadca OBmošulca V. M urnika in sedmošolca J. Poženela, ki sta pri vsakem nastopu vzbujala burno odobravanje. Zares, gimn. telovadbeni učitelj g. Brunet mora biti ponosen na svoje izborne učence! — Okolu osmih šli smo v čitalnično dvorano, ki je bila* v hipu do zadnjega kotička prenapolnjena. Vsa Kamniška inteligenca in mnogo tujcev se je zbralo ondu: omenim samo vrlega narodnjaka g. I. Hribarja, g. Močnika, g. Zbašnika, slovensko pisateljico gdč. Marico LavrinŠek, naše mlade pesnike: Steber j a, Bistrana in Claususa i. t. d. — Po slavnostni ouverturi je nastopil g. F. Sabec ter se pokazal vrlega govornika. Zatem se je pela himna „ Dijaška", ki, dasi večkrat že čuta, slušalcu vender veduo ugaja, zlasti oni krasni tenor-samo-spev, kojega je g. Alb. Rooss izvrstno prednašal. Ko je odsvirala vojaška godba mičen potpourri .Hrvatski dom", krasnoslovil je hrvatski abiturijent g. Stj. Radič Gregorčičevo „Kmetski hiši* zares izborno in frenetični vskliki: „Živio Hrvat!" doneli so dolgo po dvorani. Po krasni Foersterjevi kompoziciji „Pobratimija", pri kateri smo občudovali osobito poln, zvočen bariton abiturijeuta gosp. D. Schrautzerja, sledil je nov petospev Nedvelov »Lahko noč!", pri katerem je zopet prekrasni bariton omenjenega abiturijenta čaral navzočno občinstvo, da se je moral zastor zopet in zopet dvigati. — Kot zadnja točka vseskozi dovršenega koncerta predstavljal se je Prešernov uprizorjen „Krst pri Savici". Reči moram, da mi je kratka ta igra s svojimi klasičnimi prizori neizrecuo ugajala; zdelo se mi je, da govori iz vsacega stiha veliki duh Prešernov. Izvrstno je igrala krasno svečenico Bogomilo gospa Borštnik-Zvonarjeva, ki je bila v veleukusnem novem kostumu zares božanstveno divna. Popolnoma ugodil je svoji ulogi Črtomir, abiturijent g. Finžgar, istotako abiturijent gosp. Gubelj kot pesnik. Nič manj ne smem pohvaliti častitljivega duhovnika, g. M. Zarnika in ribiča, g. J. Hribarja. Igralo se je lepo in utis na občinstvo bil je velik. Gospa Borštnik-Zvonarjeva je bila tudi odlikovana s krasnim šopkom. — Konečno se je moralo ugoditi boginji plesu in to se je storilo korenito, zakaj plesalo se je mamo v sicer premajhni dvorani do jutra. — Tako se je zaključila veselica dostojno, spomin na doživele lepe trenotke pa ostane mnogokomu neizbrisen! — Iz KraujNke gore 26. avgusta. [Izv. dop.] V dopolnitev telegrama iz Kranjske gore izvolite gospod urednik še sledeče vrstice v Vaš cenjeni list o omenjeni „katastrofi" vsprejeti. Akopram je celo poletje skoro neprestano deževalo, ni bila sila tako nemila, kakor v soboto, 22. t. m. na večer okolu 9. ure, ko je nastala prava huda ura in bo je dež s tako silo razlival na okolico, da je bila groza. Blisk za bliskom, grom za gromom, tresk na tresk — oj grozovito ! Ljudstvo jo s strahom pričakovalo, kaj pride. Podkorenom je potok „Krotnik" v malo urah tako naraste!, da je most, držeč Čez cesarsko cesto, v hipu odnesel. Hiše pod bregom ob tem potoku so bile v veliki nevarnosti. Žene so upile, možje na prste žvižgali, otroci jokali, prašiči cvilili, krave mukale — podobno bilo je sodnemu dnevu. Ko so videli, da se ni ogromni nevarnosti uganiti, jeli so, kar se je v naglici dalo storiti,' nositi iz hiš orodje in izganjati živino iz hlevov. Neprestano so gradili, da bi voda ne drla v hiše — a zaman. Podrla se je jedna hiša in jeden hlev; vil hišni in drugi pro- stori so se z vodo napolnili. K sreči ni zabeležiti nobene človeške žrtve. Samo dva prašiča sta poginila. Drugi potok „Suhelj" je razrušil blev, prodrl skozi mlin, ter ga zasul; rake. držeče na žago, je odtrgal in žago ugonobil. V nedeljo je brez pre-nehljaja bliskalo in treskalo; neprestani naliv do 5. ure popoludne. Vsled brzojavke došla nam je pomoč. Gospod c. kr. glavar Kaltenegger z inže-nerjem kranjsko-obrtnega društva in s 40 kaznjenci dospel je ob G. uri na večer Podkoren. Oddelek 20 mož odšel je v Rateče, kjer je bila nevarnost tudi velika. Drugi oddelek je neprestano svoje moči daroval do rauega jutra. Ker je uevihta polegla in pomoč bila izdatna, je bilo mogoče daljni nesreči staviti meje. V Kranjski gori je Sava po polji prouzročila mnogo škode ter je na več krajih s pe skom, do metra visoko zasula. Odtrgala je del zidanega hleva in žago, odnesla blizu 1 oral zemlje z vBemi pridelki. „Pišenca", dasiravno je zelo na-rastla, ni napravila tolike škode, nego Sava. Posnela je nekaj vrtov iu vodovod tako razrušila, da bodemo prebivalci več Časa brez dobre pitue vode. Ko nam je v ponedeljek zopet prijazno solnce posijale, bili smo osvobojeni daljnih nezgod. Vsa škoda, katero so napravile vode, ceni se blizu na 40.000 gld. -- č. Domače stvari. — (Vsporedoprihodu cesarjavCelje) dne 30. avgusta je naslednji: Cesar prepelje se ob 7. uri zjutraj na Celjski kolodvor, kjer ga pozdravi župan na čelu mestnega zastopa. Potem se pelje cesar v svoje stauovanje v poslopji okrajnega glavarstva. — Po tihi maši v podružui cerkvi Marije Device poklanjali se bodo cesarju: 1. Celjska duhovščina. 2. V Celji bivajoči c. in kr. dvorni dostojanstveniki. 3. Načelniki krajnih uradov in predsednik notarske komore. 4. Župan in mestni zastop. 5. Načelnik in odborniki okrajnega zastopa. G. Zastop „ Rdečega križa" in drugih zavodov. — Cesar potem obišče novo deželno bolnico, opatijsko in župnijsko cerkev, krajni muzej in ljudsko veselico v mestnem parku. — Potem bode dvorni obed, po katerem si cesar ogleda razsvetljavo mesta. Ko se cesar vrne v svoje stanovanje; bode baklada in podoknica. — V ponedeljek in torek bode cesar pri vojaških vajah, v torek zvečer pa se odpelje iz Celja. — (Nadvojvoda Rainer) pripeljal se je včeraj zvečer v Postojino, kjer bode danes, jutri in v nedeljo ogledaval ondu zbrane deželne brambovce, potem pa se odpeljal k vojaškim vajam pri Celji. — (Mej Ratečami in Trbižem) so vse ovire na železniški progi odstranili in se je včeraj promet zopet pričel. — (Škode vsled vojaških vaj) pri Celji se bodo nemudoma poravnale. Za vsakim vojaškim oddelkom bode hodil častnik z belo zastavico in na lici meata poplačeval storjeno škodo. Kdor bi se ž njim ne mogel sporazumeti, naj se v 48 urah oglasi pri svojem županu, ki bode potem pritožbo odposlal na okrajno glavarstvo. — (Dijaško veselico) z deklamacijami in predstavo dr. Vošnjakove igre „Svoji k svojim" prirede v Cerkljah tamošnji dijaki v nedeljo dne 30. t. m. ob osmih zvečer na dvorišči pri Hribarjevih. — (Iz Kamnika:) Radi neugodnega vremena preteklo nedeljo je vojaško veteransko društvo v Kamniku preložilo tombolo na prihodnjo nedeljo to je 30. avgusta. — (Birma v gornjeg raj ski dekaniji) bodo: Due G. septembra v Mozirji, 7. v Nazaretu, 8. na Rečici, 9. v Gornjem gradu, 10. pri sv. Frančišku, 11. na Ljubnem, 12. v Lučah, 13. v Solčavi. — (Slovenski dijaki Tržaške okolice) priredd veselico s plesom, tamburaujem, petjem, igro iu deklamacijo pod pokroviteljstvom vele/asi. drž. in dež. poslanca g. Ivana vit. Naber-goja v korist Prešernovemu spomeniku v nedeljo dne 30. avgusta 1891 v gostilni „pri Ferlugi" na Greti. Vspored: 1. .Hej Slovani", udarajo dijaški tamburaši. 2. Govor, govori F. Šmuc. 3. Nedvčd : .Slava Prešernu", moški zbor. 4. .Srcu", udarajo dijaški tamburaši. 5. Fbrster: ,Ah ni li zemljica krasna", mešan zbor. 6. „Ljepa naša domovina", udarajo dijaški tamburaši. 7. Stritar: .Prešernova oporoka", deklamacija. 8. A. Leban: .Dijaška", poje moški zbor. 10. Vilhar: »Vesoljnemu svetu"., sopran solo. 11. »Hrvatsko narodno Kolo*, udarajo dijaški tamburaši. 12. Fr. Končan: »Oče so rekli, da le", burka s petjem v jednem dejanji (godba Ražmova). 13. .Vse mine", udarajo dijaški tamburaši. 14. „Cesarska pesem", mešan zbor. 15. Prosta zabava in potem ples. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Ustopnina k veselici 40 kr., k plesu za gospode 1 gld. Sedež I. reda 20 kr., II. reda 10 kr. Z ozirom na blagi namen se radodarnost ne stavijo meje. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. — (V Halozah) jo preteklo nedeljo toča bila trikrat zaporedoma. Tudi Poljčaue je zadela in na ajdi in v vinogradih napravila znatno škodo. — (Toča v Istri) napravila je silno veliko škode. Najhuje prizadet je okraj Volosko. Iz Ve-princa se piše BNaši Slogi", da je ondu v nedeljo padala tako debela toča, da so štiri zrna tehtala kilogram. Na Veprinaški cerkvi razbila je IS šip. Lovranske senožeti pod Učko bile so bele, kakor da so snegom pokrite. — (C. in kr. državno vojno in i niste r-stvo) je prosilo trgovsko in obrtniško zbornico, da bi opozorila sposobne in zanesljive male obrtnike na razpis z dne 31. julija 1801. I. zaradi usnjenih oblačilnih in opravuib reči za vojsko, ki ne bodo potom malega obrta preskrbele za leto 1892. Po razglasu, objavljenem v našem listu dne 22. avgusta t. I., se namerava četrti del normalno potrebščine priskrbeti po malih obrtnikih. Monturua skladišča v Brnu, Budimpešti, Gradci in Kaiser-Ebersdorfu, potem podružnica monturnega skladišča v Karls-burgu imajo na ogled pripravljene vzorce razpisanih reči in njih podpise. Podjetniki lahko proti plačilu dobodo vzorce in popise od imenovanih monturnih upraviteljstev. Da se olajša oddaja, napravile se bodo za obrtnike po krajih, ki so posebno daleč od monturnih skladišč, vzprejemna mesta. Posamezni mali obrtniki lahko dobodo najmanj 500 gld. in največ 1500 gld. vredue partije, da jih priskrbe. Radovoljnim družbam malih obrtnikov se bode oddaj« lo toliko reči v priskrbe, da dobode vsak ud po jedno partijo, vredno 500 do 1500 gld. Ponudbe morajo najpozneje do 30. dne novembra meseca 1891. leta ob 12. uri opoludne doiti do c. in kr državnega vojuega miniBterstva. Priskrbeti bode črevljev, škorenj, huzarskih čižem, različnih jermenov, torb, vajetov itd. Razglas, ponudbeni obrazci, število razpisanih rečij in sedaj za konsorcije veljavne cene so na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in se tudi dojiošljejo na željo. — (Razpisani) sta na veliki realki v Ljubljani s početkom prihodnjega šolskega leta 1891/92 mesti suplentov za francoski in nemški jezik in za slovenščiuo v zvezi z geografijo in zgodovino. Telegrami „Slovenskomu Narodu": IŠl 28. avgusta. Njegovo Ve le čast v o podarilo 2000 gld. za one prebivalce v radovljiškem okraji, ki so popovo d-n j i bili poškodovani. Dunaj 28. avgusta. Napovedana brošura o vojaških potrebščinah ima naslednje konkretne predloge: Število častnikov v mirni dobi se pomnoži za 105 štabnih častnikov, 105 stotnikov, 1800 poročnikov, tako da bi bili v mirni dobi trije »subalterni častniki" pri vsaki kompaniji. Premije za podčastnike se imajo pomnožiti, sedanje prezenčno število se ima znižati na 100 mož pri vsaki kompaniji. Pri konjici se ima pomnožiti število častnikov po poklici. Artilerija se ima pomnožiti za 14 častnikov, 2604 mož, 980 konj in 84 kanonov. Treba primernih naredeb, da se zagotovi oskrbovanje vojakov v vojni. Dunaj 28. avgusta. V ožjem spremstvu cesarja avstrijskega za vse manevre sta vojaška atašeja Nemčije in Italije, Deines in Brusatti. Beligrad 27. avgusta. Pri Črnogorcih, naseljenih v okraji Toplica, bilo je več slučajev upora proti oblastvom. Minister notranjih zadev vsprejel danes deputacijo naseljencev in poslušal njih pritožbe. Zaukazal je preiskavo. Kakor se čuje iz zanesljivega vira, dal je finančni minister ostavko. Po povratku regentov Be bode o tem odloČilo. Za sedaj nastopil je finančni minister Vuič daljši dopust, Peterburg 27. avgusta. Ruski minister vnanjih zadev pl. Giers, pojde za dva meseca na dopust. V kacih štirinajstih dneh namerava odpotovati v severno Italijo, kjer bode večinoma užival svoj dopust. Pariz 27. avgusta. Telegram guvernerja na otoku 3Iartinique pravi, da se škoda, ki jo je prouzročil orkan, uiti preračuniti ne more. Ne le celi trgi so razdejani, marveč tudi skoro vsi pridelki uničeni. London 27. avgusta. Po poročilu v „Dailv Nevvs" je predsednik Balmaceda brzo-j&vil čilskemu poslaniku, da je zmaga nad ustaši popolna. Telegram dostavlja, da bode zmagovalec polastil se tudi Bolivije, ki je usta-šem pomagala. Buenos Ayres 27. avgusta. Tukajšnjo Čilsko poslaništvo dobilo je telegram, da je predsednik Balmaceda ustaše včeraj popolnoma porazil. Ustaši so se udali. Novi Jork 27. avgusta. Blizu Shate-villea v severni Korolini ponesrečil na mostu železniški vlak. Veliko oseb mrtvih. Doslej našli 3(> mrličev. Razne vesti* * (Ekumenski patrijarh Di o uisy os V.) umrl je v Carigradu. Pokojnik bil je ljubljenec porte, ker je 1. 1860. iu naprej pri ustanku na Kreti kot škof bil na strani Turkov. Navzlic svojim uspehom v razporu patrijurhata s porto ni užival simpatij grške duhovščine in posvetnjakov. V rusko-turški vojski delal je kot nadškof v Driimpolji proti Rusom, zaradi česar so ga Bolgari uapadli na ulici. * (Bis m a rek so s tara.) Kakor poroda „Saale-Zeituug", se je Bismarck zelo postaral. Že dva meseca opaža se pri njem pojemanje svežosti duha. Tudi ga zapušča spomin in se kaže velika potreba spanja. * (Prebivalstvo kraljevine Srbije) se počasi a vender dosledno množi. Kakor jo preračunal statistični oddelek trgovinskega ministerstva, znaša vsakoletni prilaščaj 2 30 odstotkov, tako, da ie štela Srbija koncem lanskega leta 2,172 814 prebivalcev. Posebno je napredovalo glavuo mesto, ki ima sedaj že 55 000 duš. V primeri z Belim gradom pa so druga mesta precej neznatna, jedini Niš šteje 20000 prebivalcev. Poleg tega je še šest mest, ki imajo nad 10.OUO prebivalcev in sicer: Leskovac 12.146, Kragujevac 11.932, Vranja 11.399, Poža-revac 11.140, Šabae 10555 in Pirot 10.108. Največja mesa se nahajajo torej v jugovzhodnem, novo-pridobljenein delu kraljevine. Kdor želi natančnejše seznaniti se s to prezanimivo državico, ta naj vzame v rok«) knjigo: .Karie. Srbija, opis zemlje, naroda i države. Beograd 1889, Državna štamparija". * (Most preko Bospora.) V Ildiz-Kiosku v Carigradu se je zbrala posebna komisija za javna dela, da presodi projekt za most preko Bospora iz Carigrada v Skader. Most bi bil 2000 metrov dolg in bi služil za pešce, za konjsko železnico iu za železnico, katera bi vezala anatoljske železnice z tnejnarodno progo Carigrad - Budimpešta - Dunaj -Pariš. Projekt izdelala sta inženerja Gourrier in Giano, za katerima stoji skupina francoskih in bel-giških kapitalistov. Projekt 8o že predložili lansko leto, pa dozdaj še ni bil potrjen. Most bi dobil ime Pont Hamidid. * (Z okna skočil) je v deželni bolnici v Gradci, na oddelku za bolnike na živcih, 27leten mlad mož iz dobre rodbine. Ko ga je strežajka pustila za trenotek samega, zlezel je na okno in skočil z drugega nadstropja na ulico ter obležal smrtno poškodovan. Prenesli so ga na kirurgiški oddelek, kjer je kmalu potem umrl. * (Hudi viharji) razsajali so te dni tudi v gornji Italiji ter v Lombardiji iu na Beneškem prouzročili veliko škode. V raznih krajih preplavile so vode okolico ter je bil deloma ustavljeu železniški promet. Na Furlanskem je toča napravila veliko škode. *(Umetalen dež.) V Ameriki bo iznašli način uraetaluo narediti dež. V Midlaodu v Teksasu je general Dvrenfurth naredil prvi poskus, ki se je izvršil prav srečno. Nebo je bilo jasno, da bi za najmanj teden dni nikdo ne bil pričakoval dežja. General spustil je velik balon v zrak in je naredil, da se je razpršil. Napolnjen je bil z kiselcem in vodencem. Razpočil se je kakor bi gromelo. A nebo je bilo še vedno jasno. Malo pozneje spustili eo v zrak papirnate zmaje na katerih repih je bil dinu mit, ki so je razstrelil v zraku. Konečno se je razstrelilo še mnogo dinamita na tleh v okrožji dveh angleških kvadratnih milj. Kmalu se je nebo zatemnelo in začelo je deževati. General hoče nadaljevati svoje poskuse. Narodno-gospodarske stvari. Trgovska in obrtniška zbornica. XI. XI Gospod zbornični svetnik Karel Luckmann poroča, da je zbornica Budejcviška prosila, naj bi pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu podpirali nje peticijo, v kateri prosi, da bi ministerstvo obratni pravilnik z dne 10. junija 1874.1. dri. zak. št. 75 tako dopolnilo, da ni vštevati nedelj in praznikov, kadar ob ujm stojo železniški vozovi Da industrijskih tirih, v najemnine prosti čas za porabo, po katerega preteku se nalagajo zamudne pristojbine. V peticiji Be poudarja, da po §. 56 odst. 2 železniškega obratnega pravilnika z dne 10. junija 1874. leta se ob nedeljah in praznikih ne sme vsprejemati navadno tovorno blago niti ne adresatu izročati. §. 59 tega obratnega pravilnika tudi veleva, da ni vštevati nedelj in praznikov v tisto dobo, ki je določena za razkladanje poslanega blaga in odpravljanje na svoj dom. Iz obeh teh jasnih predpisov je razvidno, da se tisti, ki imajo svoje tire, ne smejo siliti, da bi ob nedeljah in praznikih blago nakladli in razkladali. Navedena predpiBa kažeta, da železniška uprava ni upravičena nalagati zamudnih prostojbin zaradi prekoračenja časa, določenega za razkladanje in nakladanje, kedar se prekorači le nedelja ali praznik. Ta pristojbina znaša po vseh avstrijskih državnih železnicah za vsako uro in za vsak voz 20 ur. Železniška uprava pa meni, da se omenjeni določili obratnega pravilnika ozirata le na take vozove, ki se rabijo na postajah samih za razkladanje in nakladanje. Na podlogi te razlage se tudi tisti, ki imajo svoje tire, izključujejo od nedeljskega in prazniškega počitka ter se jim, ako ne rabijo na svojih tirih stoječih in pripravljenih voz ob nedeljah in praznikih, zaradi prekoračenja najemnine prostega časa za porabo, nalagajo pristojbine, ki zlasti po premogovnikih in cukrarnicah na mesec lahko znašajo tisoč goldinarjev. Zeležnižka uprava se sklicuje sosebno na to da je po naredbi njegove vzišeuosti gospoda trgovinskega ministra z dne 27. maja 1885. leta, št. 53. drž. zak. odst. C al. G. nakladanje iu razkladanje na industrijskih tirih dovoljeno, kadar bi podjetnik vsled nedeljskega počitka imel gmotno škodo zaradi železniške zveze. To utemeljevanje je popolnoma napačno, kajti vprašanje ni o tem, je li dovoljeno ob nedeljah nakladati in razkladati ali ne, ampak o tem, ima li železniška uprava pravico, z ozirom na §.§. 56 iu 59 obratnega pravilnika podjetnika, ki ima svoj tir s kaznijo siliti, da mora ob nedeljah nakladati in razkladati z voz ki stoje na njegovem tiru. s AnatheriDova ustna voda in zobni prašek S ohrani uita, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz uaU Jedna steklenica ustne vode vulja 40 kr.-, jedna Akatlja sobnega praska 20 kr.; 1J steklenic 4 gld.; 12 Skatelj samu 2 gld. (81 —10«) Lekarna Piccoii, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvrsujujo z obratnu posto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZY0H" ■toji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ¥TI+>«1' ******** **** Javna zahvala. Tukajšnji, preko mej nače dt?ZeIo sloveči okrožni zdravnik in član o. kr. okrajnega šolskega sveta v LogatOJ. veleceujeni gospod Julij Maver, je blagovolil oskrbeti nafti Aoli n.nI dvajset goldinarjev vredno zbirko prirodo-pisnih učil. Podpisanec si šteje v prijetno dolžnost, blagemu šolskemu dobrotniku tem potom za ta iz > «4 r—' M 7. zjutraj 2. popol. 9. zveCer 740-2». 738 1 um. 737-8 um. 1 12 8° C 24 1»C 170« C brez?, sl.ssvz. si. STZ. megla jasno jasno o-oo m. J Srednja temperatura 17*9°, za 0-3* nad normalom. X>u3.23.aJslc3L "borza dne 28. avgusta t. 1. (Izvirno tolt-grafiono porodilo.) Papirna renta ..... Srebrna renta..... Zlata renta ...... &*/• marčna renta .... Akcije narodne banko . . Kreditno akcije..... London ....... Srebro........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4«/, državne srećke u I. 1854 Državne srećke is 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/« ■ • Ogerska papirna renta •»•/» • Dunava reg. srećke 5°/0 . . liiidolfove srećke , . Akcije atiKlo-avstr. banke vćeraj — dannt gld. 90-40 — gld. 90 55 . 90 35 90 20 , 111-40 a 110 75 . 102 05 102 10 . 1012- ~~~ ■ 1011 — • 272 - 274 — . 117 65 • 117 55 936'/, • 9 35'/, . -»62 t 5-60 „ 57 85 —™' ■ 67-80 250 gld. 135 gld. 50 kr. 100 , 179 • 75 , 102 100 • — ■ 100 gld. 120 . 25 . taat. listi . . 115 . 50 . 189 , 50 , . 10 . 20 • — « . 120 , 148 . 75 , a. v. . . . 221 • ■ Najboljšo aredatvo Prebavno vino (Vinnm digestivum Brevmesser) iz knezoSkofijske dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. C. Brevmesser j a je najbolji« in najslgurnejie sredstvo, da so hitro ločijo vsakovrstne motttve pre-bavljanja ali zapeka,. Cena velike steklenice z navodilom za .porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J, Svobode v IduMJanl. (595—12) i%. bolni želodec! Razprodaja 500 hektolitrov obče priljubljenih, dobrih in pristnih vrst hrvatskega vina od sv. Ane, Plešivice, Jaške in okiškega gorovja, z let 1883, 1884, 1885, 1888, 1889, 1890, hektoliter po gld. IN dO tt'ld. 45 franko do železniške postaje Korlovec ali Jaška. Kdor kupi 50 hektolitrov ali več, dobi hektoliter za 2 ali 3 gld. ceneje. (7io-4) Podrobnejša pojasnila daje J. Zlllllliei'-matin liisln, Karlovec, Hrvatska. Ljubljana, Špitalske ulice štev. 10: Šolsko orodje: ffi&JarS knjige, držala, žkatljice za peresa, žepni noii, pisalci, kleja. Lcnciio oro«l|e za risanje : risalnice, trikotniki, ravnila itd.; kreda, progasti listi, beležnice, palete, zvezki za prepa-racije, risala, risniki. skrilove desnice, pisne mape, pisni papir, šolski tobolci, Šolska tinta, mapa sa zvezke, tuš, risalni skladki, risalni brisači, risalni papir, plovci, držala za svinčnike, hran jevalci za svinčnike, ostrila za svinčnike in za pisalce. (45G—ia> sika natrona in litijona najbogatejša kiselica Je najboljše zdravilo proti mehurnlm dlj stezam (proti protinu, £ruscu in kamenu), proti bo-leznim na talodol, na ledvloah in ---- * * leznim na telodol, na ledvloah in ^^-^Vo1*! v ' na mehurji, proti kronlft. ^^\»« W&° \e * katarja sapnikov, Jr*&+qŠ&&£to V° proti zlatej ±111 ^ri ju. lozi po 1 gld, Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".