239. številka.
Ljubljana, v torek 20. oktobra.
XVIII. leto, 1885.
Uhaja vsak dan ■v«'«,«»r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av stri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ie pn
10 kr. za mesec, po jiO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje so pd Četiriitopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., de se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravništvo je v Rudolfa Eirbiša hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaoije, oznanila, t, j. vse administrativno stvari. HM}
—
Adresna debata.
Kakor smo že omenili oglasil se je v adresni debati kot prvi govornik neizogibni Carneri, mož ki se vsekdar odlikuje po posebni strasti in zagrizenosti. Kritikoval je delovanje sedanjega minister-stva, uplivanje vlade na volitve, napadal grofa Ho-henwarta, češ da se predsedništvo najvišjega raču-nišča ne strinja z vodstvom večine, trdil je, da je ministerstvo trgovinskim zbornicam glasove ropalo, ter naposled rekel, da, če se bode po tem potu nadaljevalo, se bode z nemško krvjo ustanovljena Avstrija razbila in na njeno mesto stopi slovanska — „ne vem kaj".
Za njim govoril je dr. Rieger ter najprej poudarjal potrebo adresne debate, potem pa se obrnil proti adresi manjine, katera je prava obtožba češkega naroda in vlade in kar se zadnje tiče, ne-kolekovana prošnja za ministersk portfelj. Nadalje izjavlja, da se Čehi še vedno drže pridržka, s katerim so ustopili v zbornico, da hočejo preosnovo ustave (ustavnim potom, česar jim nihče očitati ne sme. Govoreč o očitanji federalizma, osvetljuje taktiko levičarjev, ki hote češko, katere celota je po ustavi zagotovljena, razcepiti na dvoje, odločiti Galicijo, Bukovino in Dalmacijo, ter dovesti tako daleč, da bi bila Avstrija le del Nemčije. Isti, ki so se prej imenovali „ustavoverne", odložili so ve-doma to ime in mi moramo sedaj ustavo proti njim braniti. Mi hočemo jednoto, moč in nezavisnost Avstrije in v tem teženji nam nihče ni naprej, najmanj pa, kar se tiče zveste udanosti dinastiji. Očita potem levičarjem, da hote centralizacijo, ker mislijo, da centralizovana država mora biti nemška. Govoreč o sedanjem ministerstvu, rekel je dr. Rieger:
„Jaz neseni občudovatelj sedanjega minister-stva, to povem odkritosrčno, tudi sem minister-skemu predsedniku v zasobnem pogovoru že večkrat povedal, da z njegovo vlado nesem zadovoljen. Njemu in vsemu ministerstvu moram v zlo šteti, da je pri vsem delovanji vodi vprašanje: Qu'en dira-t-on? (Kaj poreko?) Menim, da mora krepko samosvestno, svoje dolžnosti zavedno ministerstvo imeti svoj program, da more vedeti, kaj hoče; in temu, kar hoče doseči in kar predpisuje ustava, mora v praktičnem življenji dobiti veljavo, ne da bi vprašalo: Kaj poreče Dunaj, kaj poreče o tem časnikarstvo, kako bodo o tem v Nemčiji govorili?"
Prestopivši potem na češko nemške prepire, ovrgel je najprej očitanje, da čehi zanemarjajo znanje nemščine. Češke občine so prosile, da bi nemščina na gimnazijah, katere same vzdržujejo, bila obligatna. A prošnja se jim je odbila, ker bi to bilo proti državnim temeljnim zakonom. Če se toži, da se širi narodni živelj mej vojsko, je to znamenje časa, temu pa ni krivo ministerstvo. Grof Taaffe ni naredil niti narodnostij, niti narodnostnih prepirov. To je prišlo ob sebi. In vojak, kije češkega mišljenja, bil se bode s podvojeno hrabrostjo za državo. Sicer se pa jezika vojske ne dotikamo. Imamo pa tudi polkovni jezik in častniki imajo dolžnost, posluževati se ga.
Glede nemške hegemonije dejal je dr. Rieger mej drugim, „da bi kateri narod načeloma in po ustavnem potu moral nadvladovati, je nemogoče in razžaljivo za vse druge narode. Zavedam se, da govorim po mnenji svojega naroda, naroda, ki je v zgodovini četudi ne velike, vender važno ulogo igral. Izvrševaje to svojo ulogo, bil je tiran na kraj propada, tri četrtine skupnega premoženja narodovega so se konfiskovale, 60.000 plemskih rodbin iztiralo se je in prebivalstvo zmanjšalo se je od 4 milijonov na 800.000. Vse to prestal je naš narod in danes stoji pred vami, '6 milijonov broječ, narod z odlično omiko. Tak narod bagatelovati, kakor se še vedno godi, je krivica in če tak na rod hočete zmatrati kot podrejeno pleme, se bode vsak Čeh temu protivil do zadnjega izdihljeja."
Govornik potem naglasa, da je narodnostna ideja sedaj vladajoča, ž njo mora so Avstrija pomiriti, ko bi se jej protivila, razpala in razcepila bi se. Avstrija mora biti ščit za vse pod njenim žezlom združene narode, ki morajo drug druzega pravice spoštovati, drug druzega štititi. Ker je ta misel izrečena tudi v adresi večine, bode vsak, kdor je pravega duha, za njo glasoval.
Za dr. Riegrom, ki si je s svojim govorom stekel mnogo priznanja in odobravanja, govoril je dr. Heilsberg, ne da bi bil kaj novega povedal. — Poslanec Bertolini izrekel se je proti adresi manjine, ker jej je smoter: gospodstvo Nemcev nad drugimi narodi. Narod, h kateremu on spada, ima za več stoletij starejšo kulturo, nego Nemci. Branil se bode vsake germanizacije. Adresa večine mu ugaja, ker hoče ravnopravnost narodov. Pri neka-
terih točkah bi Želel premembe. On in njegovi somišljeniki bodo se ravnali po tem, kako bodeta večina in vlada proti njim postopala.
Govor Scharschmidov nema za na3 posebnega interesa. Govoril je v zmislu opozicije, a brez posebnega vspeha.
Za njim govoril je Š u kije: Čuvši prva govora z leve strani, nesem se mogel znebiti čudnega čustva. Razlika mej adresno debato pred šestimi leti in mej današnjo me je presenetila. S kolikim preziranjem je gledala takrat, pred šestimi leti, levica na težnje naše stranke. Velike stranke morajo biti politiške stranke, zaklical je bil pl. Plener svareč večini, komentar k temu pa je dal poročevalec manjine, poslanec dr. Sturm, rekoč: „Mi smo po-litiška stranka, ki ima v svojih vrstah tudi Ne-nemce in ne pustimo se tirati na narodno stališče.*4 A danes, čez šest let? Abstrahujem od adresnega načrta manjine. Že njena vnanja sestava kaže, da prevladujejo narodne težnje in velik del mej Vami — ne samo mala frakcija — vsprejel je do najviše možnosti stopnjevano narodno misel za svojo politiško veroizpovedanje. Pred Šestimi leti še protivili ste se vsakemu nadaljnemu razcepljenju in razdeljenjuavstrijske države; danes pa adresa manjino o vsem tem previdno molči.
Poslanec Carneri rekel je koncem svojega govora, da gre naša stranka na to, da bi Avstrijo razbila, a znano je, da naprednejše krilo levice v svojih volilnih oklicih, govorih in programih zahteva, da se Galicija in Dalmacija odcepita in najzmer-nejši mej Vami ogrevajo se za upravno razdelitev Češke. Še pred šestimi leti dvigal je poslanec Suess v svoji desnici črnožolti prapor, danes pa dobiva oddaljeni opazovalec utis, kakor da je jako mala beseda, skromni pridevek „oesterreichisch", več nego 40 Vaših iz Vaše srede pregnalo. (Živahni ugovori na levici. Klici: Denuncijacija! Imamo li eesko-avstrijsk klub? Poljsko-avstrijsk klub?) Pomirite se! Noben slovansk, nobeden od vlade plačan list, prvo Vaše glasilo „N. IV. Prrsse", ki mora vender poučena biti o dogodkih v nemško liberalnem ostrogu, izrekla je v 24. dan septembra o nagibih tega raz-cepljenja sodbo: „Danes malomarni za Avstrijo, jutri bodo malomarni za svobodo in ustavo". V očigled taki metamorfozi bi skoro ostankom nemško državne stranke klical besede pesnika: „Was bat
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoristiški roman. — Češki spisal Svatopluk Oech.) (Dalje.)
XIII.
Za rana pregleda Vojteh z nova dobro svrhnik in vidi utolažen, da se je po včerajšnjem obdelava-nji Čudno prenovil. Zavije ga varno v robec in odide z objemnim vozlom pod pazduho v neki oddaljen« kraj meata.
Bližina tega kraja odzivala se mu je kot sd-sebno znamenje. Kde drugod se je sicer izimši slu-žabništvo redko kedaj prikazal človek z večim bremenom, v tem okraji pa je bilo nositi vozle in bale Se le kot moda ali mestni običaj. Nekoji so nesli svoje breme z voljno gracijo, gledaje na ostale z usmehom in pogledom porazumenja; večina pak je jadila slučajno plahost in zadrego. Tako so bili slučajno le hodci, korakajoč z Vojtehom v jednaki smeri; ti, ki so te srečavali, stopali so brez priteže lahno in z veselim obrazom.
Blizu svojega namena opazi Vojteh človeka v ponošeni obleki, obteženega z nekolikimi vozli, kojega ohraz mu je bil znan. Ko ga dobro pogleda, vzpozna Josefa gospoda Skočdopola.
„Glejte si no, gospod Koudela!" zakliče zar-devši se lokaj, vzpoznavši navzajemno mladiča. „Tudi že priprave za vzpomiadno sezono?"
Namesto odpovedi vpraša za jednako zardeli se Vojteh: „Kaj niste več v službi Skočdopolovi?"
»Pogrešate livreje, ni res? Tako je ta stvar. Moj gospod hoče živeti nekaj časa nepoznano, vemo, kako je to obično mej visokimi gospodi. In če že kdo pride, povem, da gospoda ni doma, zakaj potrebujem livreje? Čemu bi jo zanosil ali doma cedil in vetril, ker je možem na ta čas oddati v hranitev in nadzorstvo drugam? Odnašam jo zato z zimskimi rečmi vred. Te davamo vsako leto sem shraniti precej na začetku vzpomladi. Vemo, da se tu skrbnoje Čuva in pred moli ohranuje, nego bi to mogli stvoriti doma. Vsa vrhovstva imajo to navado. To je moda!"
V tem dosežeta namen. Vojteh odpravi v kratkem svoj opravek in se loči z lokajom.
Toda odšel je s trpko prevaro. Umetalno omlajenje svrhnika ni ušlo raziskavajočemu, pozna-vajočemu pogledu, ki je pretipal srce in obisti. Vojteh ni udobil za svojo zastavo ni toliko, kolikor jo dolžil knjigovodji.
Nekoliko dnij živel je se ve da brez gmotnega nedostatka. Ali zvečer dojela ga je vselej piščal z neznano sentimentalnostjo in različnostjo glasov. Zvenela jo željno, turobno, stezajočo, posmešno. V časih bilo je to kakor tožni klic pevajočega samca po vzdaleni samici. V časih zvenelo je kakor spev prepelice: Pet penez, pet penoz;
Baš stal jo ubogi mladič s poslednjim grošem zopet na pokraj i trpke bede, ko se pokaže z nova Ezop v njegovem brlogu.
Prišel je po novo založnino. Kupil si je malega Bosca in si priučil iz njega nekoliko čarovnih koscev, s kojimi misli zabavati zbrane dame v družbi pri vdovi. K magijskomu temu predstavljanju pa si mora oskrbeti nekoliko pripomočkov.
Vojteh bil je pri tem pojavu skoro razdražen. Ne imaje sam najnujnejših potreb, imel bi preskrbeti neskromnemu prijatelju denarjev k takemu
man dir, du armes K i mi, gethan?* (Glasen smeh na levici). Govori se splošno o zatiranji nemštva. Ko bi bile res mari le naravne zahteve potem nikakor ne umejem, da se na tak način zoperstav-Ijate načrtu večine, kateri baš vlado pozivlje, da ravnopravnost brez pridržka in praktično uresniči. (Dobro! na desni) A za pn.vo ravnopravnost Vam nikdar ni bilo. Pravica Vam je isto, kar Vaša pred-pravica, „libertas" isto, kar „imperiuniu in z visokega vrha kulture Vaše gledate z zaničevajočo oholostjo na nas inferijorne Nenemce.
Kar se tiče nas kranjskih Slovence?, moramo z odkritosrčno hvaležnostjo priznavati, da so se naše razmere za ministerstva Taatfejevega zboljšale. Dobili smo koncesij in hvaležni smo zanje. A baš naučni minister omejil je te koncesije s komentarom na obžalovanja vreden način. Gotovo to ni preveč naklonjenosti, da so se na spodnji stopinji gimnazijske omike mnogobrojni slovenski mladini dovolilo paralelke s prevagujočim slovenskim jezikom. A vender je minister ravno letos našel povoda, da je to pridobitev označil kot „precario" dobljeno posest, ki se more preklicati
Zagotavljam, da se je specijalno po tej izjavi vzbujala bojazen, o kateri bi pač želel, da bi se dejanski ovrgla. A kako je na Koroškem, Štajerskem, na Primorskem ? Ondu je podoba, kakor da bi se dobrohotni nameni osrednje vlade vsled nasprotnih lokalnih sap baš v nasprotno prevrgavale. Ugovarjalo se bode: slovenski jezik je še premalo razvit, da bi bil sredstvo za omiko; v interesu naše lastne omike je, da se slovenščina kot učni jezik ne dopušča. Kadar čujem take obrabljene razloge, izgubljam vse spoštovanje do toli hvalisane nemške temeljitosti. Kajti jaz menim, da se bode zares znanstveno omikan, resnoben mož čuval, izreči tako plitvo sodbo o jeziku, ki se glede u mete lj ne slovstvene sestave in dovršenosti oblik more meriti z drugimi evropskimi jeziki. (Dobro! na desni; smeh na levi,)
In kako je s slovansko prevago na polji naše sodne uprave? V izključno slovenskih okrajih morajo stranke s preiskovalnim sodnikom po tolmači občevati, na Češkem pa zaori ljut krik pri vsakej priliki, če nemška stranka češko pismo v roke dobi.
Prisiljen sem bil, očitati ministerstvu nekatere pogreške. Vendar bodem popolnem mirno za adreso glasoval. V novejšem času proglasilo se je gaslo, da je nemštvo Avstrijo ustauovilo. Zgodovinar tega stavka nikdar ne podpiše, kajti vsaka stran zgodovine avstrijske kaže, da je Avstrija to, kar je, postala iio zjedinjenem delovanji vseh narodov. (Dobro! na dedni.) Zategadelj izrekam prepričanje, tla Vam ne bodemo storili usluge, da bi se sprli s sedanjim kabinetom in tako Vam odprli vrata in gladili pot.
Držali bodemo kabinet, glasovali bodemo za adreso večine. Česa bi nam Vi mogli nuditi v bodočnosti, more se sklepati iz tega, kar ste Avstriji storili v preteklosti in kar jej dajete v sedanjosti: v preteklosti, ko ste imeli vladno oblast in ste nas hoteli upogniti pod kavdinsko igo svojih načel, ko ste državi gospodarsko škodovali, narode avstrijske žalili, njih verska čustva in narodne težnje najbrit-keje rušili (dobro!), v sedanjosti pa, ko ste kot manjina politiški boj prenesli na ulico (dobro na desni, ugovor na levi) in ko ste v naših pokrajinah
odprli novo Pandorino pušieo in pričeli boj, z na- ' menom, germanizovati češko, italijansko in slovensko mladino. Iz teh nagibov glasoval bodena za adreso večine.  (Ž vahno odobravanje na desni, sikanje na levi.)
Posojilnice in narodna banka.
Iz Spodnje Štajerske 16. oktobra.
[fav. dop.| (Konec.)
Po poročilih za leto 1884 je na spodnjem Štajerskem 13 posojilnic. Od teh poslujete 2 po 11 let, 2 po 10 in 9 let, 2 po 4 leta, 1 tri in 1 dve leti, dočim posluje ostalih 5 komaj jedno leto. Vse te posojilnice imajo razen dveh, neomejeno zavezo svojih udov. Leta 1884 so imele vse skup prometa 2,188.040 gold. in štejejo koncem leta 5063 zadružnikov z 82.930 gold. plačanih deležev. Hranilnih ulog imajo 937.475 gld. proti 572.556 gld. v prejšnjem letu. Eazposodilo se je 1,009.390 gld. in sicer 4787 zadružnikom proti 624,862 gold. v letu 1883. Posojilnice so si izposodile 76.302 gld., imajo pa pri drugih zavodili in v državnih listinah naloženega 135 070 gld. Vse skup imajo reservnoga fonda 62.939 gold. gotovo jako lepa svota z ozi-rom na to. da so posojilnice še jako mlade. Kako po ceni delujejo posojilnice, kaže znesek po 70O0gl. upravnih stroškov, dočim so vse skupaj imele čistega dobička 1884 leta 12.654 gld.
Hoće se li izračuniti, kako jamstvo dajejo posojilnice svojim upnikom, se to najde prav lahko na Bledeč način: Zaveze ali dolgovi posojilnic so namreč:
Hranilne uloge v znesku....    'J37.475 gld. in na posodo vzeti denar   .   . 76.302 „
toraj znašajo vsi dolgovi vkup .   .   1,01H. 777 gld. Ti dolgovi se pokrijejo sledeče:
1. dana posojila...... 1,009.390 gld.
2. gotovine v blagajnicah   .   .   .      27.063 „
3. pri družili zavodih in v državnih listinah naloženih.   .   .  .    135.070 „
4. reservni fondi...... G:\93i) „
5. uplačani zadružni deleži .   .   .      82.930 „ torej vsega vkup...... 1,318.292 gld.
l'o tem računu se pokrije dobra tretjina vseh dolgov posojilnic s temi fondi ne oziraje se na dana posojila, ki so skoz in skoz iztirijiva.
Takega jamstva ne more izkazati nobena hranilnica na Avstrijskem. Ako bi se toraj zgubila tretjina danih posojil, kar pa seveda skoraj ni mogoče, ne bi bilo potreba zadružnikom nič doplačati, ker bi se ta skoraj nemogoča izguba pokrila z na-hajajočimi fondi.
Kaka je pa daljna zaveza zadružnikov za zaveze posojilnic? Ta zaveza, ako se vzame posameznega zadružnika premoženje povprek samo na 500 gld., iznaša svoto po 2,531.500 gld., ne oziraje se na to, da imajo posamezni zadružniki po 50, 100 in 200 tisoč gld. premoženja, K temu računi naj se doda še zaveza onih dveh posojilnic, ki imata omejeno poroštvo, namreč najmanj toliki znesek, kolikor znašajo uplačani deleži, t. j. 31.049 gld., znaša toraj ta daljna zaveza posojilnic 2,562.549 gld.
Za vse zavezanosti ali dolgove posojilnic v znesku 1,013.777 gld., je torej zastave 3,880.841 gld., t. j. več kakor trikratno jamstvo.
Nikdo ne more po tem takem zanikavati varnosti uloženega denarja ali posojilničnih menic.
K zvezi slovenskih posojilnic pripada še dalje 9 posojilnic na Kranjskem, 2 na Koroškem in 2 na Primorskem, od katerih sta samo dve več kakor pet let stari, mej tem ko jih je 6 še le začelo poslovati. Samo 7 posojilnic je za leto 1884 moglo napraviti račune, vse vkupe so imele prometa nad dva milijona goldinarjev in štele so nad 4000 zadružnikov z 114.230 gld. uplačanimi deleži. Hranilnih ulog imajo 428.272 gld. in izposodile so 582.356 gld. Reservni fondi znašajo 25.156 gld.
Vse te posojilnice imajo namen pomagati kmetom in malim obrtnikom; njihovo delovanje kaže se v tem, da so potihnile vse eksekutivne prodaje, ki so bile poprej na dnevnem redu vsakega uradnega dne, in sicer povsod, kjer je začela posojilnica delovati. Potrebuje kmet kako živinče, ali si naj izposodi za to denar od kakega oderuha, ki dobiček v žep utakne, ali si naj kmet, ki ima posestvo v vrednosti 800 do 1000 gld. išče posojila 200 ali 3O0 gld. od kake hranilnice in plača za to, preden denar dobi, kakih 60 gld.? Kako drago ga stane torej posojilo? Razmere na kmetih so dostikrat take, da ni mogoče celo leto plačati davkov in ob-restij od hranilničnih posojil, kmet pride v tožbo in to se pri nas tolikokrat zgodi, da pride kmet povprek vsako drugo leto zaradi obrestij najmanj je-denkrat v tožbo. Kakor znano pa niso ti stroški ravno majhni.
Po tem takem pridejo taka hranilnična posojila tako draga, da jih kmet ne more zmagati. Na vse te okoliščine jemlje posojilnica primeren ozir in prihranj kmetu nepotrebnih stroškov. Koliko se je prodalo posestev zaradi jako malega zneska, ker nikdo se ni za kmeta brigal in našel ni kmet nikjer pomoči. Za vse to so naše posojilnice tukaj, ki so ravno še v zadnjem trenutku začele pomagati, da rešijo kmetski stan popolnega propada. Zanikavati ne more nikdo velike važnosti teh naših zavodov za parodno gospodarstvo in torej bi tudi bilo treba, da se država za nje nekoliko briga.
Iz vsega tega se razvidi, da so se Slovenci začeli postavljati tudi v narodno-gospodarskem oziru na lastne noge dobro vedoč, da si zamorejo le na ta način prisvojiti narodno samostalnost, če neso v denarnih zadevah od drugih narodov odvisni. In mi hočemo v tem oziru postati neodvisni in da bomo to dosegli, nam je porok zdravi in krepki ra/voj naših posojilnic.
Naši poslanci znali bodo terjati naše pravice in bodo le potem za podaljšanje bankinega privilegija glasovali, če se nam pot do kredita avstro-ogerske banke odpre in sicer na ta način, da se narodna banka postavno primora, menice posojilnic vsprejemati. Maks Veršec.
Uterjanje trgovskih terjatev v Srbiji.
(Konec.)
3. V konkurzih naj se gleda na to, da 86 vsaj v jednem in istem avstrijskem ali ogerskem mestu bivajoči upniki zjedinijo v isti osebi zastopnikom po njih oglašenih terjatev. Ta oseba ni da bi morala nepogojno odvetnik biti. Ali ravno v avstro-ogerskih upnikih je o tacih prilikah velika nesloga, kateri posledek je, da ostanejo v manjšini s svojimi predlogi glede oskrbništva mase, razde-
lišpu, ki bi bil izvestno dvoumi lavor čarovnikov! — Toda nadvlada svojo nevoljo in vpraša mirno: „Si že napisal kos romana?"
„Nisem še napisal do sedaj ničesar. A imam ves načrt v glavi. Vse dejanje z vsemi osobami leži pred mano tako popolno in jasno, da bi ti lahko precej roman svoj diktoval."
„Ah, mili prijatelj, v tem slučaji ti ne morem pomoči. Brez rokopisa v roci ne možem obteževati Brzobohatega vedno z novo založuino. Ko bi imel vsaj kos —"
„Kaj ta malenkost! Brzobohaty vender ni skopuh in umazanec."
„ Nikakor ni to mogoče."
a No pa daj nekaj svojega. V tednu pa ti prinesem roman in ti to vrnem od nagrade*4
„Moram priznati, da sam nimam ničesar. Prvega tega meseca nisem dobil nobene plače, ker sem bil v službi Brzobohatega še le nekaj dnij. Založnine za prišli del plače pa nisem maral vzeti. Zastavil sem rajše svrhnik in kakor tu vidiš dobil sem zanj jako malo. Izdal sem te denarce že do zadnjega groSa."
Ezop gleda nekaj časa na zastavni listek in zajeclja: „Veš kaj? Poznam človeka, ki kupuje zastavne listke. Pojdiva k njemu in si razdeliva denarje. Meni ta majhenost zadošča."
Vojteh premišlja. Prišla zima leži v temni daljini in svrhuiku so minuli že lepši časi živenja.
Privoli.
Tako se je skončala slava svrhniku, zacve-tevši naposled še magijskim leskom okoli glavo zaljubljenega Ezopa,
Bližal se je počasi prvi maj. Z gorečo željo mu je zrl Vojteh nasproti Žaril se je na temnem njega obzoru liki krasna jutranjica, (jutranja zvezda) liječ mu v dušo uteho in vzbadaje ga k neugodni pridnosti. Popravljal je, da so ga oči boleli, pisal, da so mu prsti otrpmli. Nosil je sešitek pro ■ vodov za seSitnikom k Brzobohatemu, ki ga je vzprejemal z očitno mirnostjo. Tudi v svojem izvornem romanu predeloval je podvojeno goriivostjo -Preletaval je kakor lev po oskem prostoru svojega brloga in premetaval svojo domišljijo z divjimi, strašnimi skoki. S kaiiibalskiin razkošjem je moril, pustošil, ropal in ustvarjal ostudnosti in neinožnosti
svoje snovi. Na krat mu poide utrujena domišljija. Čeljusti mu migajo mrtvaški, roka vodi krčevito pero, ki je praskalo s silo po poli in se ustavilo samo v časih, da bi se osvežil njegovi lastnik v pogledu na tolažilno zvezdo, bližajoči se prvi maj, V takem času predstavljal si je Vojteh živo, kakor tega krasnega dne, v ljubezni čas, ko bode pozval k ljubezni grličin glas, Brzobohatv se prikaže pred njim in mu pomoli v delikatnem zavitku plast cenili papirjev — in iz nova prijel je vselej z gorli-vostjo po takem trenotku pisatelj za pero, da bi si dobil spobojenost Brzobohatega.
Sicer bili so res množeči se pohodi založni-kovi, ki so vojteha vzbujali k marlivemu prelaganju, in ga ščuvali k novim krutostim na ostale junake izvornega romana.
Oh, že se je bližal tako počasni čas odrešenja? Mladi spisatelj bil je obsut s skrbmi od vseh stranij. Da ne govorim od gmotnem nedostatku. Hujša bila je muka duševna. Ako je šel z balo pod pazduho na sprehod v mesto, pokazal 86 jo izvestno iz globeli prve ulice proti njemu žalostni obraz Stanislavov. Urno se obrnivši krene v drugo
litve kridinega premoženja i. d. Opomnim tudi, da c. kr. poročništvo vse konkurze pismeno naznanja trgovinskim in obrtnim zbornicam na Dunaji, v Bu-dapešti, Pragi, Brnu, Gradci, Trstu, Temešvaru in društvu v varovanje upnikov v Budapešti, o katerih se domneva, da imajo udeležence avstro-oger-skih tvrdek, in da bi te skupščine po moji neosi-livi misli ne utegnile odreči svojega posredovanja v dosego jednotnega postopanja upnikov v njihovih krajih bi vaj oči h.
Zgodi se baje tudi, da si dajo avstro-ogerski konkurzni upniki ne redkokrat zaočno drugim upnikom zagotoviti veče pogodne deleže nego jih kon-kurzna masa more dati. Taka zagotovila se plačajo mnogokrat z novim kreditom ali z druzimi poboljški. Jaz moram tacih nepravih pogodb tembolj svariti, ker jih po moji skušnji dolžnik pozneje skorej nikdar ne izpolni in se v to s pravdo in izvršbo jedva prisiliti * lil -
4. Dalje si ne morem kaj, da bi ne opozoril avstro-ogerske strokovnjake na ne obče znano resnico, kakor se vidi, da se pristojnost srbskih sodišč pričenja še le z 200 dinarov (blizu gld. 100.— av. velj. v papirji). Do 200 dinarov so pristojni občinski odbori po mestih; v meničnih tožbah pa le do 100 dinarov (blizu gld. 50.— avstrij. velj. v papirji).
5. C. kr. poročništvu v Belemgradu dohajajo precej pogosto pooblastila in druge trgovino zadevajoče listine poverjene le po avstrijskim ali oger-skem notarji. V smislu čl. IX. mej Avstro-Ogersko in Srbijo sklenene državne pogodbe z dne 6. maja 1881 (drž. zak. št. 89 iz 1882. 1.) pa morajo biti po javnih notarjih spisane listine poverjene po pristojnem oblastvu, sicer zadostuje temu podpis in uradni pečat sodišča.
6. Naposled opozorujem še udeležence, da so v Srbiji sodne obravnave skoro sploh ustne, koristno je tedaj, da se najemajo odvetniki bivajoči v kraji pristojnega občinskega urada ali sodišča.
Najemati Belgradske odvetnike za reševanje pravnih zadev v Niši, Smederovem in družili mestih uzrokuje torej prevelike stroške ter zatezuje pravdanje.
Ako bi se v trgovskih krogih pojavila potreba najeti si odvetnikov v teh ali druzih mestih konzu-latskega okraja (srbske kraljevine), prizadeval si bodem se vo, da pomorem; toda želeti bi bilo, naj bi se mi pošiljale dotične ponudbe po posredovanji pristojnih borznih in trgovinskih zbornic, ali obrtnih društev, ki naj bi tudi svojo izjavo priložile.
d kr. poročnik Stephani 1. r.
Politični ra/jgled.
HotraflHjc dežele.
V L j ubij a n i 20. oktobra.
V državnem zboru se nadaljuje adresna debata. Včeraj so govorili Krzepek, dr. Gregr, dr. Knotz, ininisterski predsednik Taaffe in knez Alojzij Lichtenstein. Posebno hudo je napadal vlado in večino Knotz, antisemitu Fieglu predsednik ni dal besede.
lnaiije rtn&ave.
Ilolgari neki mislijo ubogati velevlasti in bodo poklicali vojake od meje.   Ravno tako se ne
mislijo ustavljati Srbom, ko bi hoteli dalje prodirati v deželo. Nadejajo se na velevlasti, da bodo ugodno rešile zanje vzhodnjerumelijsko vprašanje in da ne bodo dopustile, da bi Srbi prisvojili si kaj več bolgarskega ozemlja, kakor one kraje, kodar res bivajo Srbi. Vlada si pa na vso moč prizadeva, da bi se sporazumela b Srbi. Knez je objavil srbskemu kralju brzojavno, da pošlje k njemu bivšega ministra Grekova v izrednej misiji. Ker je srbska vlada domnevala, da bi ta misija imela namen sporazumeti se o kakej skupnej akciji proti Turčiji, je svetovalo kralju, da naj odkloni to misijo, kar se je tudi zgodilo. Srbska vlada trdi, da jej ni treba nikakega sporazumi jenja z Bolgarijo, ker nič druzega ne želi, kakor da se ohrani Bero-linski dogovor.
Če je verjeti nekemu telegramu iz Belega grada, so Srbi res prestopili mejo. Preselil se je namreč glavni stan srbske vojske iz Niša v Lesko-vac. Le dva polka ostala sta v Niši Trinajst infan-terijskih in dva konjiška polka pomaknili so se na mejo. Srbske čete so zasele prelaz Kosjak ob reki Jerma na turško-bolgarski meji. Nekaj turškega in nekaj bolgarskega ozemlja zasela se po tem takem srbske čete. Dalje pa Srbija ne misli prodirati, ampak ostala bode mirna in sama nosila stroške mobilizacije, ako vlasti le obranijo Berolinsko pogodbo in ne dopuste okrepčati se Bolgariji s pri-jedinenjem Vzhodnje Rumelije. Ko bi se pa vsled ustaje Plovdivske na kak način povekšala bolgarska kneževina, bode Srbija začela vojno, ako z lepa ne bodo vlasti Srbom privolile primernega povekšanja njih države.
Grška se bode najbrž dala pogovoriti in ne bode začela boja. Sploh se Grki neso tako pripravljali za boj, kakor Srbi, ampak samo trobili so v svet o velicih vojnih pripravah, nadejajoč se, da se bodo potem nanje ozirale velevlasti. Ko se pa te neso dale prestrašiti, so se pa Grki pomirili in že par dnij ni nič čuti. Iz Aten se sicer poroča, da se zbirajo rezervisti in da je narod pripravljen za boj, a Grki se bodo gotovo še premislili. Geografična leža Grške ni pripravna za boj. Od vseh strani j jo lahko primejo vlasti in prisilijo jo mirovati. Srbije pa razen Turčije in Avstrije ne more lahko napasti nobena druga država Zategadelj je lahko umljivo, da se je na Grškem bojaželjnost morala hitreje poleči, kakor v Srbiji.
Unska oblastva so nemškim delavcem v Po-doliji objavila, da naj nikar ne obnavljajo pogodeb s tovarnarji, ako so že pretekle. To je jako prestrašilo Nemce, kajti mislijo, da jih bodo v kratkem i z ti ral i iz Rusije.
Kakor je že ?nano, izpale so volitve za francosko zbornico za republikance jako ugodno. V novej zbornici bode 200 konservativcev, 152 radi-kalcev in 232 zmernih republikancev. Republikanci imajo tedaj veliko večino, ako bodo ostali složni. Ako se bodo pa prepirali mej sabo, bode pa zborovanja nevspešna in se nobena vlada ne bode mogla vzdržati, ker nobena republikanska stranka sama nema v zbornici absolutne večine.
Angleži upajo, da z birmanskim kraljem ne bodo imeli hudega boja, ko ne bi hotel udati se pogojem, katere mu stavlja angleški ultimatum. Velik del prebivalstva je neki nezadovoljen s sedanjim kraljem in bi pozdravil Angleže kot osvoboditelje. Kaj bodo Angleži storili z Birmo, o tem se še neso odločili. Bodo že pozneje videli, ali bode ugodneje ! prisvojiti deželo, ali pa samo imenovati kakega druzega kralja, ki njim bode bolj prijazen.
ftce stvar s,
• (Presvetli cesar) podaril je povodom zadnjih povodenj na Koroškem zopet 8000 gld. — (Državni zbor.)   Včerajšnja seja bila ; je najviharneja, odkar imamo parlament.   Prvi go-I voril je Krzepek, drugi dr. Gregr, potem pa znani
ulice in glej! tam prikaže se v dalji znani nos z bradavico. Obrnil se je zopet drugam, ali o beda! od vseh strauij mu je grozilo srečanje s kakim prijateljem ali (te besede postali ste mu sinonima) upnikom. Tako je begal tesnosrčno in plaho sem ter tja, kakor zajec v leči. In doma se je moral pazlivo ogibati srečanja z dobrim knjigovodjo. Ro-mantiški črni prizidik se mu ni namizoval baš laskavo, ampak gledal je vanj neprijazno in grozivno. In piščal ga je vabila pod večer vedno pojemalneje, ječala vedno dojemneje, da je podzemni slušatelj ne jedenkrat zaklical: „Stoj, za Boga stoj! Da bode še kaj za prvi maj!"
In bil je prvi maj, bil je čas ljubavi. Grličin' glas pozival je ljubezen. Povsodi polno cvetja. Od vseh stranij odziva se vesela godba. Solnčni usmeh žari se na strehah hišnih in na licih svatovsko odetih tolp, ki se vale v pestrih tokih do krasne pri- j rode skozi vsa mestna vrata. Tudi Vojteii se vrine j v jedno iz pestriharek. Čaka od zadnjega jutra ne-strplivo, šetaje po sobi. Včeraj bil je dodul založniku zopet sesitek prevoda, goječ v globofitai notranjosti iiLsinelo nado, da se morda plačuje v nje-
govem zavodu že poslednji dan meseca. A Brzobo-bati prejel je samo molče sešitek ne pokazaje ni zadovoljnosti kakor druge krate.
Ure teko. Vojteh se trese nepočakanosti. S tresočo se roko ravna plast pol na mizi — napisani del izvornega romana za minoli mesec.
Napenja sluh, se li bližajo po stolbah znani koraki. Ne sliši ničesar. Solnce se je nagnilo čez poldne — skloni se k večeru. Čakajoči hodi vedno hitreje po sobi, posluša vedno tanje. Nič! Nič! Večerna senca se razgrinja po njegovem brlogu in mračna brezupnost v njegovi duši.
Bil je prvi maj, večerni maj, bil je čas ljubavi. Druge klical je k ljubezni glas grličini — a pesnik sklonil je obupno glavo na dlan in se vzpom-nil maja v sredi pustih skal.
Pak zastoče piščal. Tako ni zvenela še nikdar. To ni bilo prepeličino: Pet potezi pet penez! a i tožni klici samčevi po samici. Davala je glasove tako zategneno turobne, demonske, kakor bi hotela izvabiti podzemnemu posluhaču dušo iz telesa.
(Daljo prib.)
Knotz. Slednji napadal je najprej dr. Gregra, potem pa češkega namestnika, kateremu podtika, da je pristran8k, da neti pod krinko spravljivosti narodni prepir, ki se je zaplodil tudi že v vojsko. Knotz dalje trdi, da vlada zlorabi sodnije, da oblastva in sodniki nemaj o več zaupanja, ker so le orodje, s katerim vlada stori, kar hoče. Slovani prodirajo v urade in šole. Na akademični gimnaziji na Dunaji je Slovenec Šuklje profesor zgodovine, po čegar mnenji so Čehi in Slovenci Avstrijo utemeljili. Nemška duhovščina gine, na njeno mesto prihaja slovanska in Če pojde tako dalje, ne bode Nemcem druzega ostajalo, nego da odstopijo od katoliške vere itd. Po Knotzu povzel je grof Taaffe, vidno razvnet besedo, ter odločno zavračal neosnovane napade na češkega namestnika. Ko Taaffe prestopi k drugi točki, ter začne govoriti o c. kr. vojski, ki se je v zbornici napadala, navstaue grozen ropot. Levica kriči: To ni res! Vojska se ni napadala. Besedo nazaj! sliši se stokratno od levice. Desnica ploska, predsednik zvoni. Taarle stoji sredi tega vrveža jako razburjen. Lice mu je sedaj žareče, sedaj zopet bledo, kakor kreda.) Ko se hrup nekoliko poleže, povzame minister Taaffe zopet besedo, zavrača napade levičarjev in pravi konečno, da se je le zato oglasil, ker ni hotel, da bi ta seja prešla, ne da bi se bil kdo za vojsko potegnil. Sicer pa prepušča razsodbi zbornice, je li patrijotično, da se narodni prepiri hote šiloma unašati mej vojsko. Po Taaffejevem govoru silna razburjenost, levica protestuje v jedno mer proti njegovim besedam in zahteva, da je vzame nazaj. Pri tem hrupu oglasi se Fiegl (antisemit iz Badena) k besedi, a predsednik mu je ne da. Fiegl za-kriči: „Naj se ministerski predsednik pokliče k redu!„ (Viharno odobravanje na levi, ugovor na desni. Predsednik : Vi nemate besede. — Fiegl : To so hrvatske razmere! — Šuklje (Fieglu): katere ste Vi izzvali. (Hrup v vsej zbornici. — Pernerstorfer (glasno Šu-kljeju): Ne govorite ničesar, Vi spadate v Ljubljano! — Hrup in ropot naraščata vedno bolj in šele čez dolgo časa posrečilo se je predsedniku, napraviti mir. Zadnji govoril je Licchtenstein.
— (Pogreša se) od zadnje sredo posestnik Jože Princ iz Lip na Ljubljanskem barji. Prišel je zadnjo sredo v Ljubljano, prodal dva prašiča, katera mu je vozil sosed v Ljubljano, za 48 gld., potem pa ga ni bilo več domov. Povsod so ga iskali,
i a zaman. Najbrže je domov gredoč pijan pal v ja-j rek in utonil.
— (Sleparica.) Leopoldina Fuchs, in Frei-vvaldana v Šleziji, osleparila je zadnje dni mnogo ljudij po Ljubljani. Pred 14 dnevi izvabila je od prodajalke Jere Langerjevo črevlje, za katere je dala 1 gld. na račun. Šiviljo Ivano Tomčevo osleparila je za črno obleko, klobuk in rokovice, češ, naj ji to posodi, da se predstavi deželnemu predsedniku itd. Ker se jej Ljubljana ni več varna zdela, zbežala je včeraj Policija jo zasleduje.
— (Tatvina.) Neznan tat ukral je včeraj hlapcu Gregi Kuncu iz hleva graščine Rakovniške pod Ljubljano sreberno uro, verižico s turškim tolarjem in medalijonom, vse vkupe 18 gld. vrednosti.
— (Akndemično društvo „Slovenija") napravi dne 22. t. m t. j. v četrtek redni občni zbor. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnje seje. II. Poročilo odborovo o čitalnici. III. Predlog o prenaredbi opravilnika, stavljen a) po g. Rosini, b) po odboru. IV. Slučajnosti. — Kraj: VVieninge-'s Localitaten, I. Naglergasse 1. Začetek ob '/28- uri zvečer. Gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi
o d b o r.
— (Literarno-zabavno društvo „Triglav") ima svoje prvo redno zborovanje v torek dne 20. t. m. v gostilni nNeu-Graza in sicer ob 8. uri zvečer.   Dnevni red: L Čitanje zapisnika.
II. Sprememba poslovnega reda glede novih pravil.
III. Volitev 5 revizorjev. IV. Slučajnosti. — Gostje dobro došli!
— (Na južni železnici) bodo, počeuši z 21. dnem t. 111., dnevni brzovlaki z Dunaja v Trst imeli tudi tretji razred.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 20. oktobra. Včerajšnja seja skrajno burna. Govorili: Krzepek, dr. Givgr, Knotz, Taaffe zagovarjal reškega ramestnika i,i branil vojsko. Lev.carji ugovarjajo, kriče vmes, nepopisljiv ropot. Velika razburjen si v zbornici. Zadnji govornik bil je !cn< z Alfred Li chtenstein. Danes govori Klim.
Eksekutlvfie dražbe.
(Iz uradnega lista.)
EkB. drib, pos. Ane Hostnik iz Lukovice, 11. novembra v Trebnjem. 1. eks. drib. pos. Roberta in Villbalda Ravniharja, 524 gld, 3. novembra v Litiji. 1. eks. d; pos. Andreja in Antona Vrha iz Spodnjega Zemona 2210 gld., f|, novembra v II. Bistrici. 2. eks. drib. pos. Valentina 1'enka izv 1'arja, 20. novembra, v Bistrici. 1. eks. držb. pos. Janeza linkla iz Dolge vasi 477 gld., 4. novembra v Kočevii, 1. eks. držb. pos. Marije Fabijan iz Selc, 1625 gld., 17 novembra v Loki. 1. eks. držb- pos. Matijo Tavčarja iz Dolenšic, 200 gld., 13. novembra v Loki. 3. eks. držb. pos. Antona Penka iz Parja 27. novembra v II. Bistrici. 1. eks. drib. pos. Marijane Rus iz Kavora, 150 gld., 7. novembra v Tržići.
Meteorolosično poročilo.							
S Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	| Ho-Nebp , krjna v mm.		
19. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736'84 m. 784 56 mm. 7U4-90 m.	76° C 14-6° C 9-6"C	I ■ z. szh. < megla •1. S v L.    j Itn. brezv. j ob.l.		6'3 mm. dežja.	
Srednja temperatura 10*6°, za 0-3' pod normalom.
Vremensko poročilo 19. oktobra. Zračni tlak je Bkoraj po vsej Evropi jednakomerno razdeljen, mej 760 in 766 mm. Na Bevcrozapadu kaže barometer 767 mm., na jugozapadu pa pod 766 mm. Vetrovi sp povsod iako slabi, nebo večinoma jasno, po Nemčiji v nekaterih krajih dež. Temperatura pada. Ob 7, uri ae poroča: v Parizu 3 8, Biar-ritzi 145, Toulonu 122, Brestu 97, Scilly-ji 10*6, Ko-dauji 56, Memlu 3'2, Berolinu 8-8, MoDakovem 8'1, Curihu 0*6, Genfu 2, na Duuaji 8.4, v Florenoiji 13, v Rimu 165, V Napolji 18-2, Da Malti 26*6, v Gleichenbergu 7, v Opatiji 124, Gorici 13, Boznu 10-2, Rivi 106. Luganu 8°C. — Dež je po nekaterih krajih, morje se slabo giblje. — Pričakovati je največ jasuo, suho in hladno vreme.
ID^anajsIsa, "borza,
dne" 20. oktobra 1.1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 81 gld. 8C kr.
Srebrnu reuta.......... 82 „
Zlata renta........... 108 „
5°/o marčna renta......... 93 „
Akcije narodne banke....... 857 „
Kreditne akcije......... 2*2 „
London .....                  ....... 125 „
Srebro........... — „
Napol.......... 9 „
C. kr. cekini......... 5 „
Nemške marke......... 61 „
4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld 127 „
Državne srečke iz 1 1864       100 gld 169 „
4" 0 avstr. zlata renta, davka prosta    . 108 .
8C 20 25 4G
20 25
95'/,
92
60
Ogrska zlata renta 4°/0...... 97
,   pitpirna renta 5°/0     ..... 90
,5'/0 Štajerske zemljišč odvoz oblig     . 104
Dunava reg srečke 5°/,,      .    100 gld. 115
Zemlj. obč avstr. 4'/to/0 zlati zast listi . 125
Prior, oblig Eljzabetine zapad železnice 115
Prior, oblig Ferdinandove Bev. železnice 106
Kreditne srečke.....100 gld. 176
Rudolfovo srečke.....10   „ 17
Akcije auglo-avstr. banke        120  „ 98
Trammway-drust velj. 170 gld a. v. , . 183
40 55 55
25 40
50
BO
Št. 16.640.
Ustanove.
(600-2)
Za 1885. leto ima magistrat podeliti sledeče ustanove:
1. Jan. Bernardinijevo v znesku»80 gld. 35 kr,
2. Jurij Tbalmeinerjevo v znesku 86 gld. 26 kr.
3. Jos. Jak. Schillingovo v znesku 73 gld. 50 kr.
4. Jan. Jost Weberjevo v znesku 82 gld. 52 kr. do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile.
5. Janez Nik. Kraškovlčevo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima pravico nevesta ubozega meščana, kmeta, rokodelca aH delavca št. Peterske faie.
6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu.
7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imata pravico dve najbolj rovni deklici.
8. druga Ant. Raabova v znesku 200 gld. 4 kr. Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki.
9. Jan. Krst. Kovačevo v znesku 15] gld. 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva neso sami krivi.
10. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., katera se ima razdeliti mej otroke, ki so v Frančiškanski fari v Ljubljani rojeni in nemajo starišev in še neso 15 let stari.
11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katera se ima razdeliti mej štiri uboge posle, ki neso več za delo in so na dobrem glasu.
Prošnje za te ustanove ulože* naj se s potrebnimi prilogami vred
do !JO. novembru t. 1. pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat v Ljiljani,
v 10. dan oktobra 1885.
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi se knjižica
U
tonova.
>|nsiil <lulioven 1 j u l»11; 111 >• K »» dlfolije.
Cena lO Isr.
Cisti dobiček to knjižico namenjen je v podporo slovenskoga šolstva oinovanl „Družbi av. Cirila ln Metoda". (518-9)
Potovalci
za poljedelske stroje
se takoj vsprejmejp.     <6i2—1>
Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda".
c. k. dvorni zalagate-
Iji, k. nizozem. dvorni
) zalagatolji,
ustanovljeno leta 1575,       . , , . .,    .., Amsterdam,
katenb specijalitete: '
Curacao- Anisette, prodajain^ah^v
(Cnracao-sko auiško žganje) deželi. (aMHB)
Stotisoč triletnih, lepih
v mojej drevesnici izrejenih, imam na p rodu j. Tiso* stane tukaj 2 gld. SO kr.
Prijatelji pogozdovanja! Zdaj je ugodni jesenski čas za saditev, potiudite se, ne boste bo varali in vali potomci vam bodo gotovo hvaležni.
Andrej Rovan
^609)
na Cula pri Vipavi.
Za dame!
Pouk o krojnem risanji z navodilom o urezovanji oblek po popolnem novej, jako lahko umljivej metodi. Ta metoda je jako točna in gotova in za popolno izučenje so jamči Nagrada je jako zmerna in se plača, ko ae že vidi vspeh učenja. Tudi so prodajajo krojni uzorci v vseh velikostih.
Igr, Barsls, <«06-2>
sodelavec modnih listov in sodelujoči član modne akademije. Doma |e dopoludne od 10. do 12. are.
Gledališke ulice hiš. štev. 10, I. nadstropje.
Tiifcl:
19. oktobra. Pri Slutim Guschitz z Dunaja. — Sante iz Trsta. — Braun z Dunaja. — dr. Mmlly iz Kočevja. — Schiller z Dunaja. — Hanzlowsky iz Karlovca. — GregoriČ s soprogo iz Sevnice.
Pri .n.alfcfi Fuehs iz Gradca. — Dr. Tausch iz Prage. — Benussi iz Trsta. — Braune iz Celovca. — Gruntar iz Logatca, — Wolf z Dunaja.
Pri avstrlJBkeui cesarji: Trautman iz Gradca.
Okolo 800 smrekovih štang ali prekelj od 2 do 6 palcev debelosti, obeljene; okolo 100 met. krompirja; več met. kislega zelja; okolo 300 veder vina od 1,1883 in okolo 100 hektolitrov pšeniee <«"-«
je v ceno na prodaj
v graščini Rakovnik, pošla Št Rupert, Dolenjsko.
VELIKA
[500000
kot uajvecji dobitek v najsrečne-jem »lučaji ponuja velika od Haui-burdke države zajaniceua deuurna loterija.
1
Specijelno pa: prem. a mark
1 dobit, a mark 200000
2 dobit, a mark 100000
1 dobit, a mark 1 dobit, a mark
2 dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, u mark 1 dobit, a mark t) dobit, a mark
3 dobit, a mark dobit, a mark
56 dobit, h mark 106 dobit, a mark 253 dobit, a mark
512 dobit, a mark
818 dobit, a mark 31720 dobit, a mark 16990 dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
500 145
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 ttrcek, od katerih se bode 50.500 srcek. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije jo ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivnu gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v Bedmem pa eventuveln.. na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterijo je izročena podpisani trgovski hiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj sc neposredno ua njo obrne.
Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridojati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali pofitnih markah Tudi se donar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo so nnročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetja.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 vela originalna sreeka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.75. I četrtina originalno srečke ay. v. gld.—.90.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeložonec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni Brno ne ugajajoče srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo bo madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogočo vsa naročila Bkrbno izvršiti, prosimo taista kolikor moguće hitro, vaekako pa pred
31. oktobrom 1885
nam direktno dopoBlati.
(610-1)
VALENTIN & 00,
Banktjeschaft, HAMBUEG-.
Izdat olj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
2