Št. 44. V fionVi, duo 1. jiinijn 1900. Letnik II. l/.liaja vsak torek in petek v IimIiiii ob II. uri j»r ulica VeUurini h. št. 9. Dopise je nasloviti na urednišlvo, o^lasc in naiočnino pa Jia upravnišlvo «(.iurirc». Oglasi se ačunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 10 vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako se vučkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiskii „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusičj. „Tiho delovanje." in. Kum privede cloveka' slepa strasl, je neverjetno. Vodoma pise in govori slepo si rasten človok neresnico, vedoma zavija in pači resnieo, ki je jasna kot beli dan, vedoma ji pl.juva v obraz. Brez vse siami obrekuje svojo sorojake, preobraca njihove zasluge za narod v dojanja, ki so narodu v kvar in zanj sramotilna, vrze oil sebe zadnjo trohico sramnosti, sploh pada na najnizjo stopinjo podlosli. Kdor se hoče preprieati o isLinilosti ravnokar navedenega, naj preeita razpravo III. o delovanju goriškega deželnega zbora v 57. st. lista napredne stranke. LJverjeni smo, da bi ogromno večino privr/enoev one stranke groza preletela ter da bi se s studorn odvračali Li gospodje od take pro- palosti, kakoršna se zreali v oznaceni raz- pravi, ako bi jo inirno in tiozno prečitali ler [irimerjali /. dejanskiini razmerami. Težko j K, Rihemberg I2ff> K, Hence 665 K in Dornberg za popravo pokopališea HSO K, sknpaj 2765 K. Obrtna sola v Nahrozini je dobila letnega poviška ¦100 K. v Kenčali 800 K, eestni odbor lol- ininski je dobil 6000 K, koinenski 0200 K, goriška okolica 4000 K, sežanski 8000 K, za braniško cesto se je dovolilo 8400 K, za cesto Vrhovlje-Britof 44.000 K ; za eesto Podsabotin-Pevma 1000 K, Krasno-Visuje- vik 1000 K, za cesto Peleniulj 400 K, za ceslo Ki-epak-Šentviškagora 600 K ; župan- stvu v Cerknem seje dalo za()talež400 K, za most v Vrtojbi ()00 K, za most čez Soco 400 K, za ceslo Tilnik-Šentviškagora (>00 K, Hnt'-inj-Kambresko 4400 K, c:estni odbor bolški je dobil 2000 K, ajdovski 2000 K, za cesto pri Kozbansčeku je dež. /bor do- V(j]il 6000 K, slov. Alojzijevišče dobi 600 K, zenski nadaljevalni obrlni šoli v ,.Sol- skcMn domu" je dovoljenib 2000 K, tolmin- skemn zupanslvu za Soško obn^zje 1460 K, vasi Idrsko v isli namen 2000 K, za po- gozdovanje Krasa je sprejel lelni prispevek 2000 K. ! Kakor vsakdo laliko ('.reraeuni, dobili so lorej sk»venski kraji v la namen skupaj 108.2-5 1(, ne oziraje se na one pod pore, katere smo že v II. razpravi navedli in ka- toro. V teni oziru ni bilo pri- stranosti, kajli prosnje slovenskib strank so prišle v rok<' slov. poslancem, italijanskih pa ilalijanskim. Kdor bi dvomil v tern oziru na objektivnost deželnega zbora, moral bi trditi, da so slovenski poslanci navlasč bolj trdo postopali z svojimi rojaki nego Itali- jani z svojimi. Le prosnja g. uciU^lja v p. J. 11. za povisanjo pokojnine je bila oilbita ; a proli nji niso glasovali le ilalijanski ]jo- slanci. a m p a k p r o I i j e g I a s o v a 1 i n g o v o r i I I ii (I i d r. T u in a, k i j e s t e m v n o v i c'. p o k az a I soli d a most s si o- v (Mi s k i in i [.»oslanci in svojo na- klonjenosl do u č i t e 1 j s k ega stan u. Tu so stevila, proli tern ni govora ; stranka, katera se upa v ocigled takini do- kazom ])isati in Irdili, da so tudi v tern oziru Slovenci bore inalo dosegli, je izgu- bila pravico, da se jo smalra resno. Taka stranka, ki kaj taeega odobruje, je izgubila pravico do obslanka in mora prej ali slej izginili i/, pozorišca. Kar se pa predlogov liče, je izvest.no, da so bili vsi jednoglasno sprejeti, naj jih je stavil kalerikoli slovenskib poslancev, le g. dr. Tiinui je budo pogorel s svojimi predlogi; ti so vsi propali razen jednega, namreč on ega, naj se izbrišejo v postavi za najemninski krajcar tri brezpotrebne besede „kot zadnji sLo]>inji". Zakaj je tako prišlo in kaki so bili toli hvalisani uspehi g. dr. Tume, pojasnirno v pribodnjem članku. — Opoinba. V zadnjem članku je pre- skočil stavec v 1. stolpecu 16. vrsta celo vrslo rokopisa, zato nima dotični stavek smisla. Glasili bi se moral tako-le: „Slo- vesne okolisčine so zavirale, kar mora vsakdo pripoznati, da se niso inogli posta- viti slovenski poslanci v isti seji g. glavarju po robu; pač pa so storili to takoj v po- poldanski seji v energični in odločni inter- pelaciji na glavarja samega, kar je obče znano". V 4. stolpecu pa beri, da placujejo trije slovenski okraji 450.000 K namesto 250.000 K, gracliščanski 440.000 K namesto 240.000 K. 0 varčevanju. Svojcinu rodu v prcvdarek napisal Alojz Mrak. Varčnost je podlaga blagostanju, tako pri posarneznem c-loveku, kakor v družini, v narodu, v državi. Kdor varčuje v malem, pridobi si veliko; varčujeS lahko z novcern, pa tudi z stotakom, varčuješ lahko z zdrav- jem telesa in njega moč-mi, a varčuješ lahko tudi z vrlinami tvojega duha, — vedno pa bode sad varčevanja blagostanje, zadovolj- nost in niir. V hišo, kjer ni varčevanja, na- seli se kmalo pomanjkanje, revščina. nezadovoljnost, prepir in sploh nesreča; enako je ludi pri posameznem človeku, ki ne zna gospodariti z svojim, četudi malim imetjem: kmalo zabrede v navskrižje sam seboj, a tudi z bližnjim, in nasledek tega bode, da poslane „nesrečen". Kako pa je še le z narodom, čegar člani in njega voditelji ne znajo varčevati z narodnim preinoženjeni, tak narod izgubi pred svetom spostovanje in pade v njega očeh na nizko stopinjo „manjše vrednosti", — ali rie čujemo takega zaničevanja od bogatejih nasprotnikov v enomer baš mi revni Slovenci ? Lahko bi še spregovoril eno o drža- vah, katerih upravitelji ne znajo varčevati z „državnim premoženjem", marveč za- pravljajo milijone za nepotrebne ministre in penzijoniste, in za razne pijavke, a jim L 1 S T V. K. »Kad se svrši volja božja piava, Sva de dušoni jedna biti Slava«. Vel. dttj. Tain, kjor meji Kvropa med ernim in egejskim morjem najbliže z malo Azijo, jc; stalo v starodavnib časih mesto Bizancij. To neznatno mestece si je bil izvolil za svojo preslolnico cesar Konstantin Veliki, preselivsi se tjä iz malikovalskega Hima I. H30 po Kr. Da bi bilo pa mesto, ki je dru- žilo po svoji ugodni legi skoro ves znani stari svet, vredno in dostojno sedeža ce- sarjevega, je bilo treba primerno j(; olep- šati in povečati z raznimi stavbami. kar se je bilo tudi zgodilo. Novi prestolnici je dal modri vladar tudi novo ime tor jo po sebi imenoval Konstanlinopol L. j. Konštantinovo mesto ali Carjigrad. Vse je bilo urejeno, le prostornc; in lepe cerkve je še manjkalo. I'o sezidati sklene cesar z ineščani vred. Ker je bilo za zidanje nove cerkve veliko in sploSno navduSenje, se je pričelo ^ delom taköj. Z vidnim veseljem so tekmo- vali mesc;ani eden z drugim v dovazanju gradiva in v nabiranju denarnih sredstev. • ako je šlo delo urno spod rcjk in božji hram je stal kmalu dovršen. Sklenejo si- J^jno gu blagosloviti. Se ve, da se je pri- l'iavljal slednji meSčan, v kojem jc^ utripalo Pi-avo krscansko srce, radostno na redko slavnost. Zadnjic pride zažc;ljcMii dan eerkvcnega blagoslovljcjnja. 0 dolocenej uri se pomi- kajo praznično opravljeni mesčani v dol- gem sprevodu proli novo dozidani vc;zi božji, glasno pevajoč in bvalec Uoga, ki je izpolnil jim dobrotuo prisrčno željo. Pa glejte čudo! Dospevsi j>red c(;rkev, zagledajo nad glavnim ubodoni, na pi'ocelju zapisane te-le besede: „Sofija me je sezidala!1' \'si oslrmijo lor sc; povprašiijejo zacudeni, rc;koc: ,,Ali nismo pripomogli k zidanju to cc;rkve vsi premožnejsi rneščani s cc;sarjc;m vred? Kdo li ji> torej la Sofija, ki je bojda sezidala cerkev ?" Tako se meščani poprašujejo, a odgo- vora ne vc nobeden. Kar se domislijo neke uboge stare /.enice, ki se je zvala Sofija. Nevtegoma jo |toiščc;jo in radovedni izpra- šujejo, kaj lako dragoeenega je neki daro- vala za novo cerkev? Una pa je odgovar- jala vsem prav ponižno in priprosto: „Nič, prav nie nisein darovala, saj dobro veste, da scMii uboga sirolica. To pa je res, da sem si želela veckrat prostorne cerkve t.c;r premišljevala, kako bi jo dala sama zidali, ako bi to bilo v moji moči. Heči moram, da sem gojila to željo prisrčno, zato sem bila od veselja do solz ganjc;na, ko sem vi- dela, da so se lotili iru'scani tako imenit- nc;ga in nujnega dela. Prosila scmii Hoga neprcstano, da blagoslovi zapričelo delo, in, ker nisem mogla prav nič pripomoči k zi- danju, sem pulila pa Iravo ter jo metala volom in konjem, ko so dovazali kamenja, peska in apna". Zdaj so se bile odprle oči mesčanom, j kajti Solijine odkritosrčne besedc; so jih bile podučile, da gleda ljubi Hog veliko več na gorečo željo ponižnega srcä, nego na darove same. To je dalo menda tudi povod, da so zvali lo cerkev Solijino cerkev. (Irez tri stoletja se |>osuje omenjena cerkev, in ledanji cesar Hpravda, kojega slovansko ime so bili prekrstili tujci v •Juslinijana, sklene sezidati na inirišču stare cerkve; nov bozji brain v lepštMn slogu in v vc!(\jc;j meri. V la namen pozove dva najime- nilnc'jsa slavb-arja onih časov, ki sta sezi- dala prelepo cerkev v tako imenovanem bizantinskem slogu. Več dolgih stoletij za- poredoma sc; je opravljala sveta darit<;v v Lc;m velecastncm hramu, ki se je ohranil v glavnih polezah do današnjega (\iw. Toda I. 145-i. so sc; bili polastili Carjigrada Turki, pozdignivsi ga v svojo prc;stolnico, v katc;- n;, vlailajo se vedno v vecno sramoto vse- ga krščanstva. So ve, da so oskrunili tudi Solijino c-c;rkev, spremenivSi jo v mosejo, ki slujo se danes pod imc;nom Aja Solija. '.Iže štiri stoletja in pol se blišči na Solijini kupoli, mesto častnega kriza, turski polumesec. Koliko časa bo to še trajalo? Ali hi ne bil že čas, da bi ljubi Bog po- vrnil kristjanom to stavbo krščanske ume- leljnosli in ž njo vse one pokrajine ob sredozeinskem morju, koder je vsjievalo kr.ščaustvo tako veselo v prvili stol<;tjih? Da, cas bi bil! In ta čas se bliža. Dokaz temu je dejsfvo, da se razvija Krislusova eerkev v večjem krogu nekako lako, kakor se jt; razvijalo v manjem Krislusovo živ- ljenje in delovanje. In če to prav premi- slimo, pridemo do zaključka, da so oni isti kraji, v kojih je najprej vzklilo, se razevelo in mnogovrstnega sadü rodilo seme krščan- stva, v prvi vrsti namenjeni nadaljnemu razvoju svete katoliske cerkve. Ta razvoj ]>a ovira se naj bolj mohamedanstvo in grški nesrečni razkol. Zdi se pa, in razna zname- nja nas v tern vedno bolj polrjujejo, da je slovanslvo pred vsemi })oklicano, da od- strani te ovire. Kar se tiče Turčije, zlasti evropske, so menda že šteta nje leta, kar pa zadeva razkol, nadejarno se trdno, da se tudi e vzdrzi dolgo, kajti razlogi, ki nas v veri j- čijo, so pač nični in prazni ter zasejani po tujcih na slovanska tla. Močni pa in tehtni so nagibi verskemu združenju. Slovani smo, bratje smo! Skupno častimo naša divna bla- govestnika Cirila in Metoda, skupno molimo istega Hoga-človeka vnaših cerkvah,skupno proslavljamo nebeškega Očeta: jeden je torej Gospod, jedna vera, jeden krst — jeden b o d i i [»astir! In ko se uresniči, da bo- demo imeli jeden hiev in jednega pastirja, bode pač slovanslvo, na celu mu sveta Ru- sija, tisli orjaški Samson, pred katerim bo- lc^stno zatrepecjejo vse nasprotne človeške in peklenske sovražne sile. Takrat bi utegnil Carjigrad nadomestiti Him ter postati pri- mernejše središče zdruzenega katolicanstva. Katoliske cerkve poglavar|i so posku- Sali večkrat zediniti vshodno cerkev se zapadno, a ni se jim posrečilo, razmere so bile neugodne. Tudi je bila vsa stvar odveč doktrinarna, razumna — manjkalo je srcä- če se pa srce protivi, je tudi volja jih primanjkuje za najpotrebniše državne naprave, kam jiride naj)Osled s takimi dr- žavami, — toda moj narnen je, govoriti le o varčnosti, ki je tolikanj potrebna nam Slo v encem. Mi Slovenci srno zares ubog narod; velik del naše domovine je skoraj nerodo- viten, to je naš Kras in del Notranjske. Silno se mora truditi naše ljudstvo po teh krajih. da si pribori najpotrebnišega za v u.sta in na život. po večini pa venderle pri- manjkuje. A je zopet mnogo krajev na Slovenskem, kjerje obilo pogojev za blago- stanje, vender pa tudi prebivalci teh krajev tožijo o ubo.štvu. Jaz sem prepotoval /e skoro vso slo- vensko domovino in poznain navade, obi- čaje in tudi razvade posameznih krajev se dosli dobro, radi toga labko pritrdini opra- vičenim tožbam o uboštvu posameznib de- lov domovine, a zumorem o druzih zopet trditi, da je krivo uboštva premalo varč>- vanja. Da je teniu tako, hočeni dokazali v naslednjih vrsticah. Nase ljudstvo si v prvič ne zna eko- nomično urediti svojih dohodkov in stroš- kov, marveč živi le bolj „v en dan", kakor nanese prilika. Kadar so dohodki večji, t.j. ako n. pr. pridela kinetic na polju, vrtu, vinogradu ter slučajno dobro spec-a svoje pridelke (dasi se to ne zgodi prav mnogo- krat), tedaj si boče „privošciti" po božji niili volji, mesto, da bi znal premagovati skusnjave in bi si razdelil priboljšek med vse dni po zimi in po leti, kar bi tudi nje- governu zdravju veliko bolj basnilo, nego pa nespainetno zapravljanje, popivanje itd. Po takib skokib čez mejo treznosti bolila glava in žep. Zelo mnogo greši naše ljudstvo na kinetib ob posebnib ,.s v e č a n o s t n i h p r i 1 i k a h" n. pr. ob krstih, porokab in se celo po pogrebib, na takozvanih ,.sedmi- nah". Ob takib prilikah se ljudje kar ho- čejo razlrgati v razkošnosti, meneči, da z brezmernim piljem in jedačenjem bolj pro- slavijo trenotek. Zlasti pa se mnogo gresi zoper zmernosl na svatbah. So kraji nu Slovenskem, kjer se ljudstvo obnaša na svatbah kakor bi bilo blazno, tu je edini cilj: neopisno zap r a v 1 janj e inonc- č a s č e n j e b o ž j i b d a r o v. Ako vidi n. pr. uradnik c. kr. davkarije tako zaprav- ljanje na kmetih, kaj druzega si more mi- sliti, nego, da se teniu Ijudstvu prav čez vse mere dobro godi in da se saino laze, ako pravi, da ga tarejo davki itd. Seveda nemalokrat so tu le izposojeni denarji, za katere se ljudstvo razkošno „ve- seli življenja", toda kaj, ako se podere svet, brup in brezmiselno zapravljanje mora biti! — Hog varuj, da bi botel karati svoj na- rod. ako proslavlja znamenite vesele" prilike v svojem življenju z izrednim priboljšanjem na jedi, pijači itd., — take svečanosti so pristna narodna last in ne snie se jih opustiti, žal, da se jih je le že preveč opustilo, ki so kincale naš narod z svojo lepo izvirno- stjo. Ali hočem sarno reči, da je način, kako se dostikrat proslavlja posebne pri- like, poleg tega, da je za naše gospodarske šibka. l)anes je pa drugače! Slovaui se spoznavamo in Kim nas spoznava, to pa so vesela znamenja, znamenja bližajočega. se katoliško-slovanskega zmagoslavja. Segrejmo se torej, ker brez gorkote nie ne vspeva. Bratje ljubimo se, kajti jednaka smrti je ljubezni möö. Predsodki naj izginejo, nasprotja naj se ublažijo. Nova doba naj napoei: d o b a k r š 6 a n s k e g a b r a t o 1 j u b j a in k r š č a n s k e v z a j e m- nosti. Sursum corda! laboremus, labore- mus! In, ko dojde srečni dan, da se zopet zabliska na sv. Sofiji znamenje odreštva — sv. križ, takrat bodemo tudi čitali na cer- kvenem celu zapisane se zlatimi cirkami besede: „Oprostilo nas je Slo vane krščanstv o". 0 sreče dan, o dan veseli! Oj pridi, pridi, saj te že dolgo pričakujemo. Pričakuje te sivolasi starček Lev XI11., tesno mu je pri srcu, rad bi te objel, o izgubljeni sin ! In, ko prides, napravi ti velikansko poje- dino, ne zmeneč se za srd in nevoščljivost starejšega brata (t. j. romanskib in german- skih ljudstev, ki bi utegnila biti u/.aljena zaradi svetovno važnega dogodka). Takrat nastopijo pač novi časi. Ljubezen, ki zdaj pojerna malo ne v slednjem srci, vzplamti na novo, razna ljudstva (zlasti azijska) se pomladijo,. znunosti se spopolnijo, sveta eerkev bo dihala prosteje, „Slavis autem nova lux oriri visa est, gloria, ho- mor et tripudium". Bodi! J esiučev. razmere predrag, tudi še zelo nesmiseln in prav nič časten in obuja v razumnem človeku celo smehljaj in pomilovanje. Ni tu prostora, da bi našteval posa- mezne točke v takih slavnostih. le povprečno omenim, da se mora marsikaj opustiti in marsikaj zamenjati z manj pri- smojenim in manj dragim. zato pa mnogo pornenljivejim in idealnejim, ako že ne z druzega. pa z ozira na potrebno varcnost. Veselite se, slavite svoje narodne prilike, a za božjo voljo ne metajte denarja na cesto, katerega vedno zelo manjka! Enako velja moj opomin mladini na krnetih za vse leto skozi. Nasa mladina še vedno noče spoznati, da ni že vsa zabava in ves užilek v uezmernem popivanju, pono- čevanjn in razsajanju po krcmah, v prete- panju in — posedanju po zaporih z obve- zano glavo, z oblolcenimi udi. Marvec: so to reči, ki ne delajo časti človežkomu do- st oj:i n s t vu. Mladenic. ki si trdo delal ves teden in tudi zaslužil kaj novcev, idi v nedeljo v krcmo, pij ga liter, polagoma ludi dva. to te še ne bode umorilo; tudi se inalce za- sukaj z domačimi dekleti na post en em plesu. A v tern te vodi zmernost! Popi- vati i>a colo noč in še celo slrujieno žga- nj e. zlivati pijaöo vse kar se skati, a se po- tem valjati po tleb kakor grda žival, ~ to je nevredno, surovo in nezdravo! Pleše se gotove ure, a nikdar ne vso noc in ne nesramno, poliujsljivo, kar o[)azujemo ne- malokral. Človeška strast, enkrat vzbujena. na- vadno ne pozna meje in kadar prekorači mejo razuma, takrat postane u sod e poln a za človesko zdravje in imetje, da često tudi z a v s e n j eg o vu ž i v I j e n j e. Ali nimamo o tern svojih zalostnih izkusenj? Koliko kazenskih razprav radi poboja in drugih pregnm nima izvora na plcsi.ščib, ponočevanjih itd.V In koliko mladih zivljenj je za vedno uničenih po k a z n i h. izvira- jočih iz vsega tega? Nasa mladina bi sto- rila dobro, ako vse to pomisli in si uredi način razveseljevanja lako, da lake j)osle- dice izostanejo. Kajti razveseljevanje, ki rodi to/.be, kazenske preiskav«», dolgolelne zaporc, bolečine, sramolo in izgubo mir- nega obstanka, tako razveseljevanje je trp- Ijenje, beda. a nikdar užitek! To je treba l>reudariti in stvar postane gotovo drugačna. Je danes Ijudi, ki celo pi.^ejo po casopisih: puslite mladino, naj sc veseli. ako jim bra- nite, bode proklinjala in s kletvijo storila več greba, kakor s plesom itd To je nu- ravnost zajtcljevanj«1 in klubovanje onim, ki žele mladini dobro. Jaz nisem ni za ,.sa- mostansko" zivljenje na kmelih in nistMii za kl('t(nr, marvec za lepo ideal no uživanje življenja, kalero I. raj a na zemlji le enkrat. Toda uzitek bodi lak, da bod<» res uzitek in ne bode i-odil Irpljenja. Veselice pa, kakoršne zagovarjajo oboževatelji nezmerne razkosnosti, rodijo prav često slabe na- sledke, kajti te veselice so izključno mate- rijalnega znacaja, ob katetHMii uzivu za kra- tek hip le polt, a o černer ne ve nič duša in čisti cut, nezmerno trpi pa — žep. Naše ljudslvo bi pa pred vsem prav storilo, ako hi tudi glede lazveseljevanj jelo misliti na varčevanje, brez ila si poleg tega pritrga vsak trenotek užitka. Časi so resni in še resneji postajajo; vedno trSa je za denar in zaslužki so vedno redkeji, potrebe čedalje vecje. Kako marsi- kateri od nas bi hvalo znal svoji previd- nosti, da je v mladosti hranjeval za oih^ dni, ko ni več tako zmožen za delo in ni več toliko prilik zaslužku, kakor v dneh njegove mladosti in telesne kreposti! Ali ne bi toraj kazalo, da prične naSe ljudstvo vareevati in branj(;vati in se raz- veseljevali brez velikih stroskov? Pričnimo pa že v zorni mladosti. Takoj ko si jani(?š deček all d<;klica služiti novce, takoj se navadi jib devali v sbrambo. rro shrambo pa skrij tako, da nikdo ne ve zanjo raznn tebe. ta skrivnost te bode vzpodbujala še bolj, da hranjujeis. Že v otrocjih letih s(; bodes h(^kako privadil hraniti, da ti bode pozneje celo igrača. Kako veselilo U1. bode pa, ko jameš služiti več in več in nanosis v shrambo čedalje večje zneske! Stavim kaj, da ti bode poslej stalno pred očmi, kako bi več prihranil, ta misel te bode navduševala pri vsem tvojem delu, v vsem tvojem življenju tako, da si bodes okoli te misli uredil vse drugo. Iskal bodeš več pri- lik zaslužku in izogibal se vsaki priliki ne- potrebne pot rale. Tvoja •, skrila branilnica bode tvoja zlata skrivnost, katere nočeš izdati nikomur. A vsi med seboj bi tekmo- vali v varcevanju, da bi bilo veselje in z vseh lie bi odsevala skrita radost o zakladu, ki ga ima vsakdo in za kateri zaklad ve le on sum. Ali bi ne bilo to nekaj novega, nekaj posebnega ? 0 potem bi kar sumo ob sebi izginilo tisto nesrečno in n(M#azumno za- pravljanje in smesno razveseljevanji1, ki ni nikomur v cast! Potem bi zadobile vese- lice vse drugacen značaj. V zavesti, da je vsakdo od njih že ,.premožen človek", bi se naši mladenici in dekleta veselili ziv-« ljenja na lepsi. čistejši način, n. |.»r. ob prepevanju veselili pesmi in ob netleljab ob nedolžnih igraculi, ob zabavnib pogo- vorib itd. itd. In kako knialu bi zadobilo n. pr zivljenje na kmelih ves drug značaj ! Var- cevanje hi se uvedlo križem domovine in dub varčevanja hi prevzel vs(^ nase živ- lj<»nje. To hi bilo nekaj posehnega mislili, da nas narod postaje oil due do due imo- vitejši, prakticneji in srečneji! Ali ni vredno, ila se poskusi? Pac se mnogo hi zamogel govoriti o tej ločki. toda upam. da me moji dragi rojaki razumejp in sreno vesel bodem, ako obrodijo moje besede dober sad. Delegacije. (Konec.) Delegat Vencajz je izjavil svoje po- misleke radi upliva, ki ga ima Irozveza na notranjt» upravo avstrijske dr/.ave. Juzne pokrajine niso samo po svoji zemljepisni legi, marvec tudi po neomabljivi zvestobi svojih prehivalcev trden bran habsburski monai'biji. Namesto da bi vlada ta zuklad varovala, postopa vsled trozveze v popolno nas|)rolnem duliu. ltalijanstvo, n(imstvo in madjarslvo skodujejo slovanskim narodom na jugu monarhije v gmolnem, dusevnem in naroduem oziru ter jih globoko žalijo. Politični idejal Slovencev in llrvatov jt1 združenje vseh narodov iK'kdanje Hrvatske v okviru habsburske monarhije. To je stari ilirski program, in avslrijski cesar ima s<^ danes naslov kralja ilirskega. S stalisca teh narodov ne bi se ugovarjalo trozvezi, ako hi se varovale (Miake ]iravic(i vseh priza- detih narodov. Ali zveza z llalijo je za Avslrijo. po- s<'bno za Jugoslovane, prej v škodo nego v korist. Dejstvo, ki se sicer ne da raztolma- (',\[\, da se Dalmacija in avstrijsko Primorje tako popolno zaiiemarjata, lolmacijo si ju- goslovanski narodi edino le vsled zveze z llalijo. Italija si že upu sanjati, kako ob- jame popolnoma jadransko inorje, ko si osvoji dežele, ki so sosede Dalmaciji. Med tem, ko se smatra pri nas uže akademično l-azpravljanje, ali naj hi se zdruzili slovan- ski narodi oh Adriji. kot v e 1 e i z d a j - s t v o, dovoljiijejo si irre d en t s k i po- slanci v Himu najbrezobzirnejše govore o Veliki llrvatski. ako dovoli nasa vlada llrvalom kako srednjo solo (iovornik opi- suje dalje usoilepolui t'pliv vinske klavzule za jugoslovanske dežele \vv pride do za- • ključka, da zveza z ltulijo in trgovinska pogodba. ki iž nje izvira, pomenjata za Ju- goslovane najhuje oskodovanje. \' svoji domovini, v juznih delih mo- narhije, odrivajo se Jugoslovani od sodelo- vanja v deželnih zborih, med tem ko se v tirolskem deželnem zboru kujejo kot beli dan ocitni uacrli za prihodnost ter se jim pot pripravlja. Potem govori o dogodkih v deželnem zboru štajerskem ter doka- zuje, da ti dogodki so prisilili stajerske Slovence k ahstinenci. Ta abstinenca se torej ni zacela brez veljavnega uzroka, ka- kor se je drznil neki delegat iz Stajerske porocat.i Njegovemu Veličanstvu. Namen, da bi se oh Adriji slovanski živelj i io logo ma zatrl, ka/.e se vedno jas- nejs tudi tu brezvestno laž, ko je hotel utajiti stvari, o katerih že kriče vrahci po strehah nase Avstrije. Mož je hotel utajili, da slovenski in hrvatski poslauci 1st re, ne le, da niso smeli govoriti v svojem jeziku v islrskih zbornicah v Po- recu, Pulju in Kopru, marvec da v vseh teh zbornicah niti niso hili varni svoje casti in svojega življenja. Kaj pa se je godilo v zbornici tržaškiV Gambini je pritajil, da je tr/.a.ška galerija v neki seji hotela z okvirji in steklenicami pohiti slovenske poslance, ker so se samo p r i k a z al i v zbornici, niti da bi spregovorili slovensko besedo. tako je Italijan Gambini nalagal tudi de- legacij o. D o p i s i. I/ Kozan<\ due :}(). maja. (Odgovor dopisu „Iz Urd" v „Gorici" z dne 25. maja st. 42 in 18. maja št. 40.) — Da se ne bode dolžilo „nepoklicF*nega" zagovornika, kaleremii pritrjujem celotuo, podpišem se s polnim imenom in želim, da hi junaski dopisnik tudi storil tako, da se ne bova prala ,.v niotnej vodi", ampak se videla iz obraza v obraz. Pošlen človek se ne skriva. Starašinstvo je bilo resnično sklenilo, da si4 ne ho več plesalo, a isto starašin- slvo (župan je namreč odstopil v tej zadevi svojo oblast nj(»mu, nanireč starašinstvu) je v seji dne 19. avgusta 1899, zap. st. 2709 pri toc.ki ..proti predlogi" (predlog starašine g. Kranceta Prinčiča), sklenilo dovoliti po en javen pies vsako leto v vsakern katastru. Ali-je mar župan kriv temu? Ali ni stara- sinstvo koinpelenliio popruvljati že storjene skle|)e? Ali ui župan, da hi javne plese še bolj onemogočil, predlagal v isti seji visoko takso f)() gld. za vsak javen pies, s pristav- kom, da ako se mu tega ne odobri, odstopi kot župan naravnost? Vidite, kako se je bal za sloh'c, o katerem govorite, da se mu maja! Misliti, misliti, potem govoriti in pi- sati, dragi nepremisljeni dopisnik ! Nadalje: ni res. da je bilo sklenjeno, da se ne bo godlo, če ne potlpišejo [trošnje vse stara- sine kat. občine, marvec je župan iz last- nega nagiba, da bi javne plese še bolj pre- prečil, to zahteval od inladeniöev. Ni bilo lorej neohhodno polrehno in bilo je tudi ne- mogoče^ dobiti podpisov vseh starašin iz \ri|)olž, k (>',, na intabulacije pa jio j")1^0/«- I)e/<'lna depuiacija pri cesarju. Kakor je znano je sklenil naš deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju, da pojdi po- sebna deputacija, izbrana iz členov dežel- nozborskib se poklonili cesarju ter ga pro- siti, da bi osebno |)o(":astil goriško deželo, ko bode ona letos slovesno praznovala 400 letnico, od kar je prisla pod žezlo babs- buržkib vladarjev. — Zdaj doznajemo., da s))rejme eesar to de[)iilacijo due II. junija tega leta. KatolisUo driistv<» slovenskih uri- tcljic je inuilo due 20. maja svoje 20. zbo- rovanje. l-'redsedoval je veleeastilljivi gosp. i\v. .losip Pavlica ki je govoril nekoliko o pi'vib ilveh kiticah bimm^ „Veni creloi-" in o češeenju sv. Dnba. Predsednica je govorila o nalogi žen- ske v človeški družbi. Gospica P.... je de- klamovala Stritarjevo poezijo „Ljmlmila". 0 t(jj poeziji in sličnib j<; napravil gospod predsednik nekaj jako poučnib in velevažnib kritiOnib o|>azk, in vnela se je živalma de- bata. — Pri tern zborovanju se je pela „O sanctissima" in samospev ,.Srce sirota"'. Društvena peta masa bode due 2. junija ob S. iiri v cerkvi sv. Jvana. Justus Verus. V predzadnji shivilki nas(jga lista srno priobč.ili nam jxislano notico o „.lustusu Verusu", ki je kuratu Koblarju v nekem „Narodovein4' ]>odlistku očital „plonkanje" njegovih spisov, a se je pri lem korenito blamiral. V isli nolici ni nikjer navedeno ime prof. S e i d 1 a. So- botna „öocau se je pa spravila spet na nas, češ, da vedoma obrekujemo prof. Seidla ter da trosimo o njern laži med svet. — Ponavljamo, da v naši notici ni bilo nikjer navedeno ime prof. Seidla, ponavljamo daljc, da nam je bila ista notica doposlana ter da narn je bila zadeva, ki služi za pred- met notici, popolnoma neznana in se nismo za njo nič brigali. Še-le „Soča" nas je podrezala, da smo začfdi o stvari neko- liko poizvedovati. In la poizvedovanja so nas dovedla «Jo zaključka, da nili danes ne trdimo, da bi bil spisal dotii-ni podlistek v „Narodu" prof. Seidl, kakor tudi ne prise- žemo na to, da n<^ bi bil on istemu pod- listku kumoval ali bil celo njt-ga dusevni oc<;. Zadnja „Sonr' pise, da je dw Tiima bil pi'ipravljen odsLopit.i od ravnateljslva „CJoriske ljudske posqjilniceil7 ko je zvedel, da je vlada potrdila pravila „Ceutralne po- sojilnice". — Besnica je, da je le na videz delal, kakor bi botel odstopiti; v sreu pa si mislil drugače. Tako je na pr. ponudil |>red- sedni.štvo {\v. Krankn, a za nj ego vim lirbtom je Irdil. da (\\\ Kranko ne sine poslati predsednik I'osojiluici, ker je „odvelnik"'. Tudi dr. Kosu je rekel, da lioče odstopiti. Ta je takoj razvidel, da dr. Tuma to h; na videz dela; vendar muj(M'ekel: ,,Če nočete biti več predsednik in lavnatelj Goriške posojilnice, naznanile to pismeno ostalim odbornikom. Ti si bodo w, potem pomaga- li''. Dr. Tuma j(! nato odgovoril, da se mora še prej o tern koraku posvetovali s svojimi ožjimi prijatelji. In od lakrat. ni več govo- ril, da \\oi'A* odstopiti. V zuaiiienjii pik. Nase „trgovsko obrtno društvo" — tako poroča „Soča" — tako napreduje, da je naravnost obcudovali delavnosl drustvenega vodstva. \' ta namen se je ,.gibal ves aparat" in vzpod- bujalo se je tudi po — časopisib (sledi 6 pik......) Poiie.ne besede niso padale na skalovje: ustanovljena je že ,.mizar^ka za- druga v Gorici", v „pravi tek-t pride -¦- v kralkem, lovarna(V!) za nadplate že p.o- sluje, o stolarski zadrugi se živo razprav- lja. istolako so „na dnevnem redu" — kremarske zadruge (sedem pik.......) — Obrtni niuzej je v ,.polnem tekir', zanj se zbira že prispevke. Nekleri odlični rodoljubi so poklonili /ax lepe svote (pet jiik.....). Driistvu „vejejo"' nasproli dvojni —- ,.raz- lieni vetrovi1', ali to ga ne moti, -- drušlvo sledi principu: razmišljati. -azmišljali in zopet raziuisljati in vse pi'evdariti, potcm se le na dan s — projektom. „Poizvedo- vanja" se vise ludi z ozirom na ,.n(;kek' I o v a r n e, (pa jje inorda papirnice v l'od- goriV Op. stav.) „ki bi bile za nas velikan- ska ])ridobilevu. Dejstvu pa, da je toliko - - jirojektov že „v tekii'1, je vzrok ia, da jib je |)oklicala v življenje „živa potreba". Obrtniki sami pribajajo v di'iistvo, prosit, da se jini „pomaga sh^dili" modei-nemu no- vemu razvoju obrti in trgovini. „Za daiK^s se nam jeomejiti na en sam vzgled (sest I'i'i......] Zdaj sledi poročilo o sbodu „Oevljar- ske zadruge v Mirnir'. V tern poročilu si- cer ni nič — pik, pac pa bliščijo imena: K r i s I a n, (! a b r š č e k, dr. 11. T u rn a. — (Predsednik Dekleva se je, kakor po navadi, omejil na „otvoritev zbora", predsedoval pa je uajbrze pri bankelu). (iabršček je na lem shodu dejal, daje shod večinoma „informativeir', potem pa je vprašal navzoče zborovalce, kje nje čevelj žuli (kje njega ,,zuliv', o tern je bržčas niolčal). Na to vpražanje se j& vnela „zivabna de- bata1'. Vse pripovedovanje zborovalcev pa je pričalo jasno. „da tako, kakor je Slo do sedaj, ne sine ili vee. da til treba izdatnega leka". \)\\ 11. Tuma je pojašnjeval ..bistvo čevljarske zadruge*', — Kris tan je pa „v kratkib potezah se enkrat predoeil celo stvai'". Dovolj. Mi sicer vomo da se bo ,.Sočak: takoj obregnila ob nas, čes, da se ulikaino v stvari, ki nas ne brigajo itd. itd. Kaj pa bode „Soca" odgovorila, za to se res ne brigamo, marveč glasno izjavimo, da „trgovsko obrtno drustvo"', ako ga bodo vodili taki voditelji, gotovo ne pride do zeljenega cilja. Ti gospodje ne sniejo misliti, da imamo drugi v teb rečeh zastrte oči, pa, ako bi jib tudi imeli se tako zastrte, na tern porocilu v (52. štv. „Soče" poznamo, da stvar ni v resnib rokab. To je sam „bicli — pucli", pa nič druzega! „Soca'' boče le vreči svetu peska v oči, kako zelo da so njeni palroni zavzeti „za blagor naSega trgovca in obrtuika*'; na vsaki vrsti njtuie tozadevm? pisave pa se pozna, da tu sodi le - slepec o barvab. Vse „delovanje" teb ljudi se susie okoli samib — projektov, ka- lerim se pa vže naprej vidi, da so, ob njiliovem sodelovanju, neizvedljivi. Tu je vse v nekem „tekir', a kam. to si je labko mislili. Ti ljudje se nam vidijo tako, kakor izvestni, po židib vzdrževani delavski od- r<;šeniki, kateri že leta in leta resujejo so- cijaluo vp rasa nje in zadrzujejo delavce, da bi ga sami zares ne rešili na kak drug morda židom neprijeten naein, katero vpra- šanje pa se do danes ni rešeno. Značilno za dobrobolnosl vodileljev „Irgovsko-obrt- nega druslva1' je zi» laid, da se v svojih poroeilib dosledno izogibljejo povdarjati, da je bas židovski kapitalizem z svojo nad- produkcijo in nesramno konkurenco in sle- parskim blagom unicil malega obrtnika in da ne povedo, na kateri nacin se mislijo po robu postaviti tej nevarni konkurenci. Toda, kako Ii? Ljudje, ki celo odobravajo židovski kapitalizem in ki vsak dan z gr- dimi psovkami blatijo one, ki so nasproti židovskim pijavkam zares uneti za cedno gospodarsko d(»lo v prid krščanskega ljud- slva, — taki ljudje pač ik; bodo delali za resitev obrlnega stauu v/, kremljev kapila- lislične bidre. Kdor lava za takimi voditelji, trati le dragi čas in lava prav gotovo še globlje v pogubo. Vse le fanfare so le golo slepilo in naposled se bgdo naši obrtniki prepričali, da so vsi ti obeli, načrti in projekti le same prazne — piko. Obrtniki naj se za- vzaim\jo za svojo slvar sami, ker jo naj- bolj iimejo, izvestnim „vodiUdjem" pa naj citirajo Pr(!sCrnov sonet, ki zaciu?: „Apel jiodobo na ogled postavi — Pika ! Ka/novaua scbif'iiost? l'od lem naslovom nam pise „kmecki mladenič s Krasa" sledeče: V 62. slev. „Soče" je nek drug .,mladenic" izrazil bvalevredno misel, da poslani ru^eina naš splošni obcevalni jezik. Mi kraski zavedni kmecki mladenici s«; tudi boeemo pridno lotiti učenja ružčine in porabiti priliko, ki se nam nudi v rusko- slovenskem slovarjji, kalerega prodaja „Go- riška liskarna-' A. (iabrset^k. Ako bodo sledili vsi „kmecki mladeniei s Krasa" (in ne dvo- mim o tein) niojemu vzgledu in si kupijo slo- var, utegne „Gor. tisk>.rna" A.Gabršček nare- diti še precej dober „gseft", kajti kmečkih mladeničev je veliko na Krasu. Dopis onega „kmeckegu mladeniea" v ,,Socik' je po Krasu tako navdusil, da nameravajo celo „štanjel- ski liiiioiiadarjiu ustanoviti „ruskij kružok" in si naročiti vec slovarjev, iz sarnega nag- nenja b Gabr.šeeku in „Soči", ker pravijo, da rajse govorijo ruski, nego pa jezik onega gospoda, ki se jini je tako grdo zameril z svojo — slovensko brezobzirnostjo. Takö bo- čemo kmečki kraški mladenici biti celo v vzgled tržaškim Slovencem, ki so tako kratko- vidni in ne poznajo važnosti učenja rus- čine za slovansko bodoenost Trsla, nili da bi pokazali svojo simpatijo za A. Gab'" ka s tern, da si pridno kupavajo rusko-slo' 'd slovar. — Z ostalimi navdušenimi iz\ iji „kmečkega mladeniča s Krasakk v „Socj- se strinjam, zlasti kar s'1 lice „farizejstva", „pogubonosne kugeu n. pr. v „Soei" in „Prim."', in druge. — Obžalovali smo pa tu na Krasu le, da ni temu dopisu priza- nesel — državni pravdnik in je zaplenil „Sočo" zaradi enega stavka v istem ter tako naredil za par srebrnih kron skode lastniku tiskarne, A. GabršCek. Koliko slo- varjev mora prodati „Gori.ška tiskarna", da pokrije z dobičkom od istih skodo, ki jo je zadela po tej zaplembi ! Nekateri \vr\ nas, ki so menili, da je tisti dopis napisan le v — reklamo za rusko-slovenski slovar, so mnenja, da je bila ta zaplemba bozja kazen za sebičnost Gabrščekovo, ki misli najprej na „gseft", a „narodno navduSenjekk da mu je le sredstvo v dosego tega cilja. Toda takih inislij jaz nisern in pravim, da se je Gabrščeku zopet godila le — vnebovpijoča krivica. Popravek g. Franccta Pi^natarija. Kdor je čital v predzadnji „Soci"' popravek g. Franceta I'ignatarija, katerega je poslal naln, da ga priobčimo v našem listn, se je prepričal, da ni to nikak popravek, kakor- Snih omenja § 19. (iskov. zakona. Zato.nam pa tudi vsak razsoden človek popolnoma pritrdi, da ga nismo priobčili. Le dr. Tu- inovo glasilo, katero je že nebroj popolnoma pravilnib popravkov vrglo v koš, se togoti nad naini, ker nismo ustregli ne g. Pignata- riju ni onemu, ki je popravek spisal. Kar kvasi dr. Tumovo glasilo o g. Pignatarjevih dolgovib, to je pač njegova reč, kajti mi nismo nikjer trdili, da bi bil g. Pignalari komu kaj dolžan. Sicer pa jasno in glasno povemo dr. Tuniovemu glasilu, da bi se nje- govi pristasi malo ne skoro sešteli labko na prste, ki ne bi viseli, ali pri posojilnici ali pa pri zadrugi. Lopovše.ine, katere bo dr. Tumovo glasilo spet napisalo zaradi te tiase opazke — naj si pa raje prihrani, da jib bode tarn vecji kup. Laska sola v nasih Brdih? •¦- Na obenem zboru „L(»ge" v Arco vTrentinu se je baje sklenilo, da treba prodirati z itali- janstvom proti Goriskem. Sklenili da so ustanoviti več poitalijančevalnib šol v go- riški okolici. Za uprvo se ustanovi tako šolo v St. Lorencu Nebeljskem v Brdib. ltalijani so najbrž mnenja, da narodno napredna alias požidovljena stranka kakor nalasč pripravlja lemelj i narodni neznačajnosti mej Slovenci na Goriskem ler da prvi sad, ki ga obrodi ta framazonska razdrapanost med nasim ljudstvoin, bode ta „Legina" sola. — Naše ljudslvo naj jjri tern misli, kam zabrede, ako S(4 tesno ne opriim» svojih pravib dobrolnikov in varuhov njihove narodnosti, naše zveste diihovsčine in bi hotelo slediti ljudem s kosmato vestjo ki pravijo: naj rajäi narod- nost in narod hudič vzame, ako oni ne zapovedajo več. Padcl pod most — pa tudi z^inil. V tor(jk po noči okoli 1L • /2 ure Je v'del nekdo sloneti cloveka opravljenega v kole- sarski obleki na obzidku mosta, ki pelječez potok Korenj iz Placute proti semenišču. Kas- neje ]>a ob jedni uri po polnoci je zaslisal blizu mosta stanujoči zlalar še precej 1110- cen „strbunk1' in za lem pa klice na po- moč. Poskoči hitro k mostu in užge žve- plenko. Videl ni ničesar pod mostom, nego čul je samo stokanje, a na mostu bila je eepiea kakoršne nosijo kolesarji. S. steče hitro v kavarno pri Marziniju, ter pove tarn, kaj se je zgodilo. Z nekim ponocnirn čuvajem in še z drugimi ljudmi se poda S. na lice mesta. Splazijo se pod most — a o človeku ni bilo ne duha ne sluha. VHopil se v vodi ni, ker je jako plitva, ter bi ga v njej gotovo videli. Obvestili so policijo. Toda stražniki so zarnan iskali izginolega. Kaj \v. moglo torej to biti V ! Najbrže se ga je kdo hudo nalezel. Spravil se je polein na mostov obzidek, ter na njeni zaspal, a se v spanju prekucnil — v Korenj. Ker pa mu ni bilo všeč, da bi o tej nesreči drugi izvedeli, posebno casopisi, ki tako radi iz- čenčajo vse kar vedo in še več — polegnil se je"v kak kot — od koder je kasn je kakor je vedel in znal — lezel proti dor j. V tovarni za cclulozo v Pod^ori se je opekel dne 28. t. in. delavec 1. Mar- kou tako, da so ga morali prenesti v bol- nišnico. V (iabrijah so volili novega župana. Tekoni treh let je novi župan le cetrli, ker se je dosedaj še vsaki odpovedal. — Solo so zaprli na štirinajst dni radi oslovskega kašlja, ki se je razširil med šolsko mladino. Napad z iiamenoni iimora. Kdinost poroca, da je v Hepentabru neki France Purič napadel tamosnjega ueitelja g. A. Fakina z numonom, da bi ga nnioril. V Postojno bodu binkoritni pone- deljek vozili posobiii vlaki iz Ljubljane, Reke in Kormina po znizani ceni. Razzias. Dež. odl>or goriski vabi lasl- nike zemljisč v obli/ju goriškega most a, da jih ponudijo na prodaj, toda v obsegu vsaj \2 oralov skupaj. Take pisrnene ponudbe je podati do konca junija t. 1. deželnemu odboru, obsegajo naj zraven kupne cene. računjene za vsako oralo, natančen popis loge in kakovosti zemljišča. Povedati je tudi, v katerem času se lahko izroče v lizično posest. Deželni odbor si pridržuje, da izbere tisti zemljiščni obseg, katerega spozna naj- primernisini za zgradbo dezeine norišnice. Na čiTŠnji obvisi'l. Merlak Alojzij iz Hihenberga je splezal na črešnjo, da l)i nabral črešenj. Po nesreči se pa prekucne iz visjega vrha ter obvisi slučajno na no- keni drugem nizjeni vrhu. Pri tej priliki si je revež tako razparal desno prsno stran, da so ga morali pripeljati k usiniljonim bratorn. Driistvo avstrijskrh vinotrieev — proti oilpravi vinske klavzule. — To drušlvo je naroeilo svojemu odboru. da stavi pri vladi potrebne korake, da se pri prihodnjem sklepanju nove trgovinske po- godbe z Italijo ne odpravi vinska klavzula. 0 stavki v Vevcah poročajo, da je ravnaleljstvo papirnic prej ko zdaj ostalo surovo in brezobzirno nasproti delavcem. Ker delavci niso zadovoljni, da bi se pri ženskeni delu zvišal zaslužek sarno za G vi- narjev in pri možkem za 10 vinarjev ter zabtevajo nekaj več, zapovedalo je ravna- teljstvo onim delavcem, ki imajo stanovanje v tovarni, da morajo tekoin 24 ur zapustiti tovarniška slatiovanja, na kar so izjaviti delavci da se umaknejo le sili. Na pritožbo proti aretovanju Briclja je prišel odgovor iz Gradca, da ga sodišče ne izpusti. Krščanski soeijalei so izročili stvar odvetniku. Glede racunov bolniške blagajne se tudi ni stvar resena. Vodslvo papirnic, ki je neinško, boče na vsak način kljubovati slovenskemu kr- ščanskenui delavslvu, to je že v njega naravi. Sola na Muti lepo prospeva, Otvo- rila se je o veliki noči, in brez vsake agi- tacije se je oglasilo toiiko slovenskib otrok, ila se niso mogli vsi vsprejeti. Drugo leto se bo inoral olvoriti drugi razretl. Šolsko vodstvo prosi strokovnib knjig za učitelj- stvo in poucuilij kakor tudi zabavnib za mladino, da so bo mogln napraviti prepo- trebna knjiznica. Narodnjaki, pomagajte ob- niejnim Slovencein ! Nov vo/ni red za (iortMijsko. lineli smo priliko vpogledati načrt za novo trajno ureditev osebnib vlakov za Gorenjsko, ki se vpelje v jeseni. \rozila bodeta na Go- ren jsko dva nočna vlaka. Prvi odide iz Ljub- Ijane ob 10. uri zveeer, drugi ob pol 1 uri. V Ljubljano pride prvi jutranji vlak ze ob pol f>. uri, drugi (potresni, ki pa bode vo- zil skozi do Trbiža) ob pol 9. uri. Ostali vlaki vozili bodo kol poprej. Po (luuajskih obrinskih volilvah. Dunajski židje so teineljito podlegli nasproti krščanski organizaciji pri zadnjib občinskib volilvah, dan obraüuiia za toliko kru- tosti židov nasproti krščanstvu je nastopil, judje so prisli do spoznanja, da traja „svaka sila do vremena". V tem spoznanju, se tr- kajo nekaleri od njih na |)rsa in očitajo židovskim kolovodjem, da so si bas z svojo brezobzirnosljo nasproli kristjanoni največ pokvarili ter svetujejo za bodoče več pre- vidnosti in manj očitnega nastopanja. Taki dobri «asveti pa bodo težko kaj izdali, kajti judorn in po njib z a s t r u p I j e n i in elemento in je brezobzirnost in slepar- stvo naravna polreba, zato jib pokoplje. To bi si naj zapomnili vsi, ki zagovarjajo ži- dovsko taktiko. * Ljmlsko klnnj«» ratli oilpeljaiu^a «lekleia V Sunji na Hrvatskein se je zgo- dilo vsled otinice, slabe navade prisilnega odpeljnnja dekliee pravo ljudsko klanje. Nek Kaludjerski je lazil za Marijo Stjepanovič, lepo bčerko ondotnega premožnega kmeta. Deklica mu je inenda ljubav vračala, ali stariši niso privolili v poroko, zato je Ka- ludjerski z svojima prijateljema Milanom in Jakobom Djuricein izniislil si „otmico" ter so na nekem plesu Marijo prijeli in odpe- Ijali na doni Kaludjerskega. Stari Stjepano- vie z dvema sinovoma se je podal k ro- parju svoje hčerke in jo zabteval nazaj. Starec in sinova sta pričela streljati v biso, a tudi iz hiše je prišel odgovor. V tej bitki je bil usmreen brat Marije, Kaludjerski in njegov prijatelj Milan in je tudi Marijo za- delo v roko. Njen jok ob rnrtvih truplih, da je provzročila toliko nesrečo, je bil zaman. * 0 prevail, ja nju kristijanov se zo- pet poroča iz Pekinga na Kitajskem. M(xd Paktinf'u in Pekingom so izgredniki uničili kristijanom innogo premoženja ; 73 kristija- nov so živib sežgali. * Dclavec bo^at dtMlic. Krank VI. Broocks, mašinist, živeč v Londonu Out. v Ameriki, je dobil obvestilo, da je podedoval ogromno posestvo v Kalit'orniji, vredno 9,000.000 dolarjev. Njegov stric si je prido- bil tako ogromnega premoženja na kalilbr- niških zlalib poljih. * * Plodovitost narodov v Evropi. Po najnovejših statističnib podatkih imajo l'ran- cozke družine najinanjši odsLotek članov (otrok), namreč samo 33; največ pa jih imajo na Jrskem, nainrec 5'20. Na Danskem pride na obilcdj povprečno 3*61, Ogerskem 370, Svica 3'94, Avstriji 405. Belgiji isto- toliko, Angliji 408, Nemčiji 4'10, Švedski 412, Nizozemski 422, Školski 4"46, Italiji 4f)6, Španiji 4(if> in v Husiji 4*83 odstot- kov otrok. iz tob številk je razvidno, v ka- teri državi najbolj narašča prebivalstvo. Dunajska hor/a. 31. maja. 19(K). Skupni državni dolg v notah . . 979ä Skupni državni dolg v srebru . . 97T>r> Avstrijska zlata renta ..... 11 t>-7T> Avstrijska kronska renta 4% . . 9G-4O Ogerska zlata renta 4% .... I !();">(» Ogerska kronska renta 4°/0 . . . 91 •:")(> Avstro-ogerske bančne delnice . . 1700 Kreditne delnice....... 7IGf)0 London vista........ 24220 Nemški drž. bankovci za 100 mark I17371/., 20 mark.......... 2:{ «7 " 20 frankov.........1927 Italijanske lire....... 90 80 G. kr. cekini........ I 134 Okrajna posojilnica v Komnu, lT^istr. zadruf;a z lU'omojcno zavezo naznanja, da prične s 1. jiinijem I. I. svoje poslovanje. Hranilne 7'logi> ki se sprejemajo od vsakega, obrcslovale se bodo po 41/.,"/,,. Posojila (samo zadružnikom) dajala se bodo : })rs»ti vknjizbi pof)1 2 ¦',,. na oscbni kredit po (V ,,. Uradni dan je vsaki četrtek. Anton Pečenko Vi-iiih iilic« 8 — (iiOltlCA — Via (linnlino H pfipi'fKi'.a pristna bela in črna vina iz vi- pavskih, furlan skih, b r i s k ill, dalmatinskih i > ' isterskih vinu g r a d o w . I >< >^ 1 ;v v lj .i mi iIiiiii ill l;i/,|"'ši "y,\ \><< žolf/iiiii im v(HMi~-a ]). ii. (il)öinsl vu svojo i /. l> o r n o zalo^o vsakovrsliir^a snknja. |>i»h\ diihovšiVmi iiia'-inc ka.[>«\ cin^iilc. ovrsitiiik«', s|>loli ohlcko in pciilo za vsaki slan. l/.vr.sivsi vsako naročbo po niijnovtj^i šcjji. I'rodaja narcjiMio oltli'ko |»o jako ni/ki ccni. Duliovcnski talar.ji . . . od ^I. 15. nai>i**\j Povi'sniki......., ,, 14. ,, h'tni ........ i>. Oblcku mo/.ka ........ H..")0 za deck«' ......, IM Podpisana priporočata slavnemu ob- činstvu v Goi'ici in na de/.eli svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pi- jače n. pr.: I'rancoski (lognae, prislni kranj- I ski brinjevec, domači tropinovee, lini ruin, razliena vina, goružice (Senf.) Ciril-Meto- dovo kavo in (liril-Metodovo inilo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba ločna in po zmernib cenab. / odlienim sposlovanjem Kopiir A Iviiliii. trpovca v Srineniski ulici his. stcv. 1. v lastui hiši kjcr j<1 „Tr^. oliit. /.adr.1' G. Likar, Gorica, Semeniška ulica h. št. 10. Trgovina pisarniških in šol. potrebščin. Haznovrstno papirnalo blago. Knjige: molitvene, solske in vpisne. Tiskovine iz „Narodne tiskarne" po enaki ceni. Preskrbuje tisk vizitni«;, računov, kuverte z napisi. Sprejema v vezanje knjige. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Anton Kuštrin v Gosposki ulici hiš. štev. 23, (v hisi g. dr. Lisjaka) priporoča eastiti dubovseini in slavnemu obcinstvu v mestu in na deželi svojo trgo- vino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandoiningo, Java, Cejlon, Portorico i. dr. Olje: l.ucca, St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko st. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Yec vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste namreč po '/a kila in od 1 funta. Uazpos'lja blago na vse kraje. Gen a primerna, postrežba dobra. * Neoženjen mož sriMlnje slarosli, ki go- vori dobro slovensko in nemsko, za po- trebo tudi italijansko, išce službe kot bisnik. cerkovnik. vrtnar, poslreznik itd. v zasebni liis^. Naslov pove upravnislvo. Najboijše berilo in darilo je vsestransko jako polivaljena „Vzgoja in omika ali izvir sreče" (neubnouno potru!;na knjiga za vsakegi človeka, kateri se liüce sam lahko in hitro navaditi vscga potrebnega, da more sebe in druge blažili in prav olikati) l<-r sr iliilii /a prcdplacMlo I gld. 50 kr^, po juisli K) kr. vi'c, ali proti postiicinii pov/.clju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez.. Steingasse Nro. 9, I. St., Thür 10. /.iložnik. o/.ir, |)i'odajal<'i'. je voljen vrniti denar, ako lii am kuper. jioslal knjiivo še iiera/.rezano in ('isto V Ireli dneli nazaj. Cena je skrajno znižana, kijig je malo več. Rojaki! Spoininjajtc se o vsaki priliki „Solske^a doina". „JNfarodna t-iskarna" 7 7 ,^, v GORICI, n/icnlskiin vodstvoin, društvoin, javnini in |nivatnim zavoilom, tvornicain, nioj- stroni, tr^'ovcein. /ivino/dravnikoni, pi- rotehnikoin itd. 1'riporoca /Jasti l>arve suhe in oljnale. aniline in lesna liarvila /a olileko, bron/.a; pokosti llakel, susilo. zamasko ^kiL), votlič, raziK1 kit'dc, lini eement porllandski, čopi(:e. šc-eli, ol(»rače za nojje, sablone, zainaske, <,'obe, inilo, sveče, uži^alice, pclrolej; najlincje /veplo in Imkrani viliijol ; ccvi in druj^e reei iz kavčuka (^alosci. razne soli, zdravilna zeli.šea. niineralne vod(^, (tcdilke. («utiK,1), eerkveno kadilo pi kol [H'imeso dišeui sloraks ; razna eistila; ^'ladila in mnzila ; prepas(> za kilo, obveze I ii drugo kirurgicno opravo, po«aco za pse ; toaletno inilo in *l rui^o lepodišeee blago .parliunerije); jtolrebsčine za fotogralije itd. Novopororonci pnxor! Štejein si v east nazuanjati slavneinu obrinslvu, da sem razširil trgo- vino pobislva v uliei Velurini, glavni vhod v (Josposki ulici. Anton Brešoak V Gorici, GospOSka Ulica Št. 14, (Mizo lekarne (limiiroli). V zalogi inia vsakovrst.no pohistvo za vsaki slan. Pobistvo je po najmodernejših slogih, posebno spalnejedilne in posetne sobe so po nemškem slogu odlikovanib Crni^o- jcvih delavnic v ulici I'onte nuovo in via Leoni, katere so lepše in uktisneje izdelane in eeneje od dunajskih in budapeslanskih lovarn. Ostalo pohišLvo je od prvih mizar- skih mojstrov. — Sprejema vsa narocila in izdeluje po izberi obrisa, najcenej(» in v najkrajšem času. — Hogata zaloga podob na plal.no in šipo z različnimi okvirji. Helgijska brušena ogh^dala vsake velikosti. Hazlično pobistvo, kakor: toaletne mizice, razliena obešala, preproge za okna itd. Kazlične slo- lie(i iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Ulazine iz slrune, afrisko trave, z ž i- in a in i in platnom na izbero Wv razne tapeca- rije. — Dajo se tudi na obroke, bodisi te- ilenske ali meseene. — Fošilja se tudi izven Gorice po železniei in parobrodih. S« V MS®*