Uredništva:
Schillerjeva cesta štev. 3,.
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
# *
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
£
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 120.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, 31. maja 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Ivan Krifear«
(Oris njegove delavnosti.)
Meseca februarja t. 1. se je raznesla po Ljubljani vznemirjajoča vest, da je župan Hribar nevarno zbolel in da- so zdravniki začeli dvomiti, če sploh še kdaj ozdravi. No. čez nekaj tednov se je bilo zdravlje županu zdatno zboljšalo. Marca in aprila je uradoval kakor po navadi, delal ne samo na magistratu z lastno mu vestnostjo, nego tudi na vseh drugih zelo razširjenih poljih narodnih, gospodarskih in političnih. Pri letošnjih občinskih volitvah je bil seveda zopet izvoljen za občinskega svetnika in na to, že šestič, za župana bele Ljubljane. Pred par dnevi ga je potuhnjena bolezen sicer zopet vrgla na postelj, šel se je zdravit v svoj gorenjski Tusculum in ravnokar čujemo. da mu je že mnogo bolje ter da se povrne že v kratkem zopet v Ljubljano — delat. In res se je povrnil in zdaj zopet opravlja svoje uradne posle.
Pa ko je počila pred par meseci prva novica, da je župan Hribar v nevarnosti, smo se bali, da ga res zgubimo. Kajti za Ljubljano pomeni Hribar več nego je pomenil Lueger za Dunaj! Ko je svoj čas župan Lueger jemal dopust za dopustom ter se vozil v razna zdravilišča iskat zdravja, spominjali so se dunajski listi v brezštevilnih člankih obolelega svojega znamenitega župana, ki je v resnici veliko storil za Dunaj, za svojo stranko, pa tudi za dunajsko nem-štvo. Pristaši in nasprotniki so dan na dan povdar-jali, da je žepanovanje Luegerjevo za Dunaj epohal-nega pomena ... Takisto se hočemo spomniti s temi vrsticami delovanja ljubljanskega župana Hribarja, ker bode morala mestna zgodovina govoriti o važni dobi v razvoju našega mesta, ko mu je županoval Ivan Hribar. To dobo bo moral imenovati zgodovinar Hribarjevo dobo. To je doba. ki se začenja leta 3896.. ko je bi! Ivan Hribar izvoljen prvikrat za ljubljanskega župana. Ko je bil letos 3. maja Ivan Hribar šestič izvoljen za župana, je reke! dr. Tavčar, da si Ljubljane sedaj ne moremo misliti brez župana Hribarja, da je Hribarjevo ime za zmerom neraz-družno spojeno z najnovejšim razvojem našega glavnega mesta. Tudi je rekel dr. Tavčar, da je Ljubljana pod županom Hribarjem napredovala več ko poprej v par stoletjih. — To je gotovo značilna sodba, ki jo je izrekel v glavni seji občinskega sveta tako odločen član njegov, kakoršen je dr. Tavčar.
Mi, ki smo neposredna priča Hribarjevega žu-panovanja, ki smo videli in še vidimo, kako se je Ljubljana pod Hribarjevim načelstvom razvijala in se še razvija in napreduje z velikimi koraki na vseh poljih, moramo dr. Tavčarjevo sodbo potrditi. Da čitatelji razvidijo. kako upravičena je ta sodba, naj narišem v podrobnostih delo obširno Hribarjevo za napredek ljubljanskega mesta.
»Administrativen ženij« je imenoval pred več leti neki znan slovenski jurist, ki ni ravno politični pristaš Hribarjev, ljubljanskega župana. Kdor hoče kako veliko občino administrirati ali upravljati, mora biti utelešena disciplina, mora biti vajen dela in r e d a in mora imeti bistre oči za vse, kar utegne koristiti občanom. Dober administrator se mora ozirati preko mej svoje občine ter se okoriščati z vsemi naprednimi napravami in institucijami, ki so jih uvedli drugod z uspehom.
Zupan Ivan Hribar se je ves čas svojega župa-novanja oziral in se še ozira na druga cvetoča mesta in skuša tudi v Ljubljani uvesti to, kar koristi mestu in meščanom. Zato je študiral upravo drugih avstrijskih mest in si vzel najboljše za vzor. Ker je magistrat duša občinski upravi, je župan Hribar reorganiziral po priznanih vzorih in po svoji bistri glavi ves magistratni aparat. Reorganziral je službeno pragmatiko za uradnike ter sestavil nov opravilni red. Prenovil in moderniziral je tudi regulative za razne mestne naprave. Nanovo je uvedel antro-pometrični in anagrafski urad ter arhiv in knjižnico. Ker je vedel, da dobi magistrat le tedaj sposobnih uradnikov, ako se jim nakažejo primerne plače, reguliral je plače mestnim uradnikom tako. da so sedaj enake plačam državnih urdnikov.
Gospod Hribar si je zapisal na svoj prapor, da hoče pospeševati m a t e r i j a 1 n i in duševni napredek svoje Ljubljane. In to je tudi storil. — Ze kot bivši občinski svetnik je dal inicijativo za uvedbo vodovoda. Ljubljana je dobila po zaslugi Hribarjevi izvrstno pitno vodo, kar je za zdravje ljubljanskega prebivalstva velikega pomena. Mesto, ki dandanes nima svojega vodovoda, pravzaprav ni moderno mesto, ker mu manjka glavni pogoj. Za svojo poglavitno zaslugo pri uvedbi vodovoda je bil Ivan Hribar tudi izvoljen z ačastnega meščana.
Zupan Hribar je izvgdel novo regulacijo mesta ter obširno kanalizacijo, s čimer se je zdravstveno stanje znatno zboljšalo. Hribar je uvedel nov tržni red ter moderniziral aprovizacijo mesta z živežem. V načrt aprovizacije je postavil tudi veliko moderno tržnico, kakoršno imajo sedaj že vsa napredna mesta. Stavbišče je kupljeno, načrti so dovršeni, kredit je dovoljen in v kratkem dobi Ljubljana na inicijativo Hribarjevo tako potrebno tržnico.
Rekel sem, da je Hribar z regulacijo mesta znatno pospešil zdravstveno stanje. Zato je občinski svet na inicijativo Hribarjevo reguliral mesto tako, da je razširil ulice tje kjer se je le dalo, z velikimi stroški ustvaril krasne parke z nasadi in senčnim drevjem. Parki so po mestih pljuča, s katerimi diha mesto. — Kakšen park je »Slovenski trg« pred Justično palačo! Velik park je »Tabor«, dražesten perivoj zeleni ob Bleiweisovi cesti poleg »Narodnega doma« itd.
Na Hribarjevo iniciativo je kupila ljubljanska
občina od erarja »grad« za drag denar . Ce bi bila Ljubljana nemški »Laibach,« bi bil erar grad bržčas mestu podaril, ker pa je občinski zastop slovenski, zato je moralo mesto zgodovinski grad drago plačati. Grad je deloma že preurejen. Okoli gradu pa je mesto že popravilo pota in šetališča ter tako ustvarilo novo privlačno točko za tujce, ki hočejo uživati prekrasni razgled po ljubljanski ravnini in po planinah. Ako bo hotela država pomagati, se preuredi kmalu tudi notranjost ter se namesti v gradu galerija slik in skulptur in menda še druge kulturne naprave.
Za promet s tujci je preskrbel župan Hribar tudi s tem, da je dal sezidati na mestu stare »Švicarije« nov, veliki gozdni hotel »Tivoli«, ki je poleti nekak »kurhotel« za domačine in tujce.
Ljubljana je pod Hribarjevim županovanjem narasla in se razširila na vse strani. Kakor velika cvetlica razpenja svoe listke po zelenem ljubljanskem polju okoli grajskega hriba in obeh bregovih Ljubljanice. Zato pa je župan Hribar tudi poskrbel, da se promet po ulicah, med posameznimi kolodvori in med predmestji hitreje vrši. In zato je uvedei električno cestno železnico, ki mestne občine ne stane niti vinar. Firma »Siemens in Hal-ske« je zgradila električni tramvaj na svoje stroške in čez 40 let pride tramvaj v mestno last. Gotovo jako ugodna pogodba. Da se je mogla električna železnica sploh zgraditi, je bilo treba elektrarne, ki pa jo je bila občina postavila že nekaj let poprej in to zopet na inicijativo župana Hribarja.
Elektrarna preskrbuje mesto deloma z razsvetljavo, deloma pa goni razen motorje po obrtnih delavnicah. Ker električna razsvetljava ni zadostovala za ulično razsvetljavo, je župan Hribar premišljeval, kako bi dobil nemško p 1 i n a r n o v svoje, t. j. slovenske in mestne roke. In nekega lepega dne je Hribar z ženijalno finančno šahovo potezo z domačimi kapitalisti vred kupil nemško plinarno in napravil izvrstno kupčijo. Slovenska plinarna stoji tako dobro, da more mesto z mnogoštevilnimi svetilkami brezplačno razsvetljevati.
Rekel sem že. da se je Ljubljana z ažupanova-nja Hribarjevega razširila na vse strani. Nastali so čisto novi predeli (kvartali), kakor n. pr. sodni okraj s svojo justično palačo in z najlepšim parkom ljubljanskim. Hribar pa je tudi dosegel, da se je odpravilo iz središča našega mesta staro in grdo vojaško preskrbovališče ob Dunajski cesti. Mesto je moralo zopet globoko seči v svoj žep in kupiti vojaškemu erarju novo stavbišče za preskrbovališče. Staro preskrbovališče se podira in vod zrastejo iz tal nove hiše in nove ulice bodo križale najlepši mestni del. Zupan Hribar je izposloval nadalje v državnem zboru kot poslanec, da dobi Ljubljana na periferiji pri Šiški železniške mehanične
LISTEK.
(Politični iveri.
(Piše Martin Žnrč).
Klerikalizem in germanizem. Če duhovniki, redovniki in redovnice stanujejo v udobno opremljenih palačah, v župniščih podobnih gradovom in v samostanih jednaki trdnjavam, izborno jedo in pijejo ter imajo denarja v izobilju, da si lahko vse sladkosti tega sveta privoščijo, je to znamenje, da je ljudstvo verno in pobožno, moralno propadlo in posnrovelo in da tava v veliki duševni in gmotni bedi. — Rimski klerikalizem in berlinski pangermanizem delata sporazumno in sistematično za uničenje slovanskih narodov; to delo se je začelo v tistem času, ko je papež Lev III. kronal 1. 800 v Rimu frankovskega kralja Karla Velikega za rimskega cesarja. Žrtve tega sistema so: iztrebljenje polabskih in baltiških Slovanov, Slovencev na Gornjem in Dolnjem Avstrijskem ter deloma na Koroškem in Štajerskem, zguba politične samostalnosti Poljske itd. Primeri iz najnovejšega časa: prepoved slovenske liturgije na Primorskem in prepoved, da slovanski duhovnik ne sme voliti, če bi njegov glas odločil v prid Slovanom, kakor se je to zgodilo celjskemu opatu Ogradiju in župniku Rokosu v narodno ogroženi občini Rani pri Louneh na Češkem.
Politični radikalizem. Slovenska politika je večinoma politika obrambe in umikanja pred narodnimi nasprotniki, sistem, ki je zelo škodljiv slovenski in slovanski stvari. Slovenci se imajo vendar že enkrat postaviti na stališče, da so dežele današnje Cislajtanije: Koroško, Štajersko, Kranjsko in Primorsko slovenske dežele, v katerih imajo Slovenci z priseljenimi Nemci in Lahi jednake pravice po zakonu zajamčene. V teh deželah ni za Slovence nobenega nemškega, oziroma laškega ozemlja; k večjemu se more priznati ponemčeno, oziroma polaščeao ozemlje, katero mora zopet postati slovensko. Sedanje slovensko pokolenje je legitimni dedič in lastnik imenovanih dežel, katere so v davni dobi zasedli stari Sloveni, ne pa Nemci, oziroma Lahi, kateri so se polastili slovenske zemlje „vi, clam ac precario" (z nasiljem, zvijačo in s prošnjo) in kateri so torej k večjemu le gostje v slovenskih deželah. Geslo slovenskih politikov mora biti, priboriti slovenskemu narodu na celem Štajerskem in Koroškem kakor tudi v drugih deželah, kakor v ponemčenem tako tudi v slovenskem delu, iste pravice kakor jih že imajo tujci, t. j. priseljeni Nemci. Boj se ima vršiti za vsako ped slovenske zemlje in za vsako slovensko dušo. Primer! Na Gornjem in Srednjem Štajerskem živi na stotine Slovencev osobito v industrijalnih | krajih, za katere se nikdo ne briga. Če bi Slo-| venci v tem oziru posnemali Cene in bi imeli
slično organizacijo kakorina je n. pr. Severočeska Narodni Jednota, bi imeli že lepo se razvijajoče slovenske manjšine v ponemčenem ozemlju severne Koroške in Gornje in Srednje Štajerske z slovenskimi šolami, posojilnicami in drugimi narodnimi društvi, katere bi izdatno paralizirale nemškutar-ska gnjezda v slovenskem delu imenovanih dežel. — Slovenski in drugi slovanski poslanci odobravajo državni proračun, s čemur dovolijo vladi čez pol miljona kron za državne nemške ljudske šole-ponemčevalnice osobito v jugoslovanskih deželah. dočim nima država denarja za prepotrebna slovensko učilišče za Štajersko in Koroško, ne da bi se govorilo o drugih šolah.
Narod — živ organizem. Narod je živ organizem in potrebuje za svoje življenje hrane t. j. idej, katere so zmožne narod k čilejšemn življenju vzpodbuditi, ga krepiti in jačiti. Zdi se, da se daje slovenskem narodu le morfium kakor jetičnemu človeku, mesto tečne hrane, da bi rastel in postajal močen; kajti narod, kateri raste, ima bodočnost, ne pa narod, ki se umika pred narodnimi nasprotniki kakor jetičen človek pred ostrejšo sapico. Takšen narod čaka gotovo sramotna narodna smrt Bolje je za narod v boju za svobodo junaško umreti, nego v suženjstvu sramotno živeti.
delavnice, kjer bo dobilo dela na stotine in mor*-da tisoče delavcev zaslužka. Materijalni napredek pa je mogel župan Hribar pospeševati z velikim usehom zato, ker je na 11 a r o d 11 o g o s p o .1 a r -skem in finančnem polju strokovnjak.
Gospod Hribar, čeprav je Slovenec, vendar ni tiste lirične sorte, da bi z mokrimi zdravicami pospeševal gmotni napredek svoje občine in slovenskega naroda sploh. Hribar je marveč prepričan, da je prvi pogoj vsakemu uspešnemu napredku solidna materijalna in gosodarska podlaga. Ze kot zstopnik in ravnatelj banke »Slavije« je znamo vsestransko razširil po slovanskem jugu ta denarni zavod Pa tudi sam je ustanovil več denarnah zavodov z uspehom. Inicijativo za ustanovitev »Mestne hranilnice« je dal Hribar kot občinski svetnik. Mestna hranilnica je znatno osvobodila slovensko prebivalstvo ljubljansko od nemške »Kranjske hranilnice«. Mesr-na hranilnica, ki se lepo razvija, bo za slovensko ljudstvo pravi blagoslov, ker bo i/, svojega iistega. dobička morala po statutih dajat; gotove odstotke mestni občini v prid. Zupan Hr bnr je ustanovil s pomočjo češke »Živnostenske banke« ljubljansko »Kreditno banko«, ki se ie v Kratkih letih svojega obstanka razvila v mogočen denarni zavod ter ustanovila svoje podružnice že v Celovcu, Splitu, Trstu, Saia-jevu in v Gorici.
Tako se je Ljubljana za Hribarjevega župano-vanja in po njegovih nasvetih in načrtih razvila na zunaj in olepšala, da napravi na vsakega razumnega popotnik vtisk modernega mesta. (Konec jutri.
Slovanske prireditve v Sofiji.
V Sofiji, 29. maja 1910.
Za vseslovanski sokolski zlet v Sofijo se delajo velike priprave. Vršil se bode od 10. do 12. julija, ob priliki petega rednega zleta bolgarskih telovadnih društev „Junakov". Povabila so že davno razposlana; začeli so prihajati odzivi. Iz Rusije, kjer je sokolstvo šele v povojih, sta se odzvala kazansko telovadno društvo ,.Berkut'1, ki pošlje v Sofijo 20 članov in gimnazija v Jalti, ki pošlje svoje dijake — sokole; ti se udeležijo občih sokolskih iger. Pričakujemo še sokolov iz Petrograda, Moskve, Harkova, Odese in Tiflisa; po teh mestih so že vsled neumornega delovanja člana ruske dume A. S. Gižiškega ustanovljena krepka sokolska društva. Rusko sokolstvo se sploh v novejšem času jako brzo razvija.
Iz Češkega je prijavljenih do sedaj 200 sokolov, iz Srbije nad 150, iz Hrvatske okoli 200, med njimi mnogo sokolic. Za Slovence še udeležba ni znana.
Slovansko sokolstvo, kateremu pripade velika naloga pri vzajemnem zbliževanju Slovanov, ima sledečo organizacijo: Čehi imajo 78 tisoč organiziranih sokolov, Poljaki 20 tisoč, Hrvati 12.500, Slovenci 10.000, Srbi (v kraljevini) 9 tisoč; Bolgari štejejo 4.460 junakov, razdeljenih na 42 junaških (sokolskih) društev; nekatera so celo že v Makedoniji.
*
Časnikarjev pride na vseslovanski časnikarski shod v Sofiji okoli 80. Zborovanje se vrši od 5.—7. julija, istočasno z uovoslovanskim shodom. Na časnikarskem shodu bodo razni referati; med njimi poroča urednik bolgarskega časopisa ,.Den", Velčev, o zgodovini belgarske žarnalistike; predsednik vseslovanske časnikarske zveze in urednik ,.Nar. listov" Jos. Holeček o pomenu organizacije slovanskih časnikarjev.
*
Tudi za vseslovanski zdravniški shod, ki se vrši v Sofiji sredi meseca julija, se delajo velike priprave. Iste vodi dr. Beron, predsednik zveze bolgarskih zdravnikov.
Najbolj se seveda zanima*celi slovanski in tudi neslovanski politični svet za novoslovanski shod (kongres) v Sofiji. Udeleži se ga okoli 60 delegatov; med njimi je 15 Jugoslovanov, drugi so Čehi, Rusi in Poljaki. Poslednji sicer delajo zgago; zvesti so svoji stari navadi. Res, da so razmere med njimi in Rusi napete; a krivi so oboji. Računati se mora s taktičnimi razmerami; isti, ki imajo moč, so Rusi, zatorej bi pameten poljski politik raje iskal med Rusi prijateljev in zaveznikov kakor pa sovražnikov. Z otročjo trmo se ne opravi ničesar. Bolgari so seveda na tem prepiru popolnoma nedolžni. Javno mnenje v Sofiji je tako, da bi Poljaki ne smeli zaradi domačih prepirov izostati in delati proti vseslovan-skemu shodu. Naše geslo bodi združitev; v medsebojnem spoznavanju bodo Slovani najprej našii p dlago za solidne stike in pogoje za poravnavo medsebojnih prepirov.	B.
Politična Kronika.
Cesar Franc Jožef v Bosni.
O sprejemu v Bosanskem Brodu smo že kratko poročali včeraj. Tam je cesar prestopil v novi dvorni salonski voz, katerega je dala zanj posebej urediti uprava bosanskih železnic. Vse postaje od Broda naprej so bile okrašene s smrečjem, zastavami in venci. Tndi slavolokov s patrijotič-nimi in pozdravnimi napisi ni manjkalo. Povsod se je nabralo na tisoče ljudi na postajah, pozdravljajoč cesarja z živijo-klici. Večji sprejem se je vršil za Brodom v Doboju. Pred dohodom v Doboj so cesarja živo zanimali z venci okrašeni spomeniki za vojake, ki so tam padli 1. 1878. Ob 8. uri 12 minut je dospel dvorni vlak v Doboj. Na kolodvoru ste stali 2 stotniji 75. pešpol-ka, nameščeni v Doboju za posadko, duhovščina, deželni uradniki in šolski otroci. Dobojski župan Beg hadži Mujagič je cesarja hrvatski pozdravil; neka šolarica mu je poklonila šopek cvetlic. Po 20 miuutah odmora je vlak nadaljeval svojo pot proti Sarajevu.
*
Prekrasen majev dan je bii včeraj v bosanski prestolnici. Že od rauega jutra je vse vrvelo po praznično okrašenih ulicah h kolodvoru in v ulici, ki pelje s kolodvora v konak, stari sedež deželne vlade, kjer je za cesarja pripravljenih 5 sob. Opoldne so zaprli vse trgovine, listi so izdali slavnostne izdaje z deželnimi in slovanskimi barvami. Po kratkih postankih v Zavidoviču iu Zenici je dospel vlak ob 3. uri pop. v Sarajevo. Tam se je zopet vršil običajen slavnostni sprejem: vojaštvo, uradništvo, društva, šolarji, občinski odborniki itd. V krasnem gala-vozu, na čelu slavnostnega sprevoda se je podal cesar v konak. Cesarjeva vožnja skozi mesto je bila podobna pravemu triumfu. V celem mestu vlada neizmerno veselje. To navdušenje je tem znamenitejše, ker so Bošnjaki v vsem zelo rezervirani. Cesar je izborne volje navzlic 22 urni vožnji. Mesto je prenapolnjeno s tujci; sobe so po 50 kron in še več. — Sinoči je bilo celo mesto slavnostno razsvetljeno.
*
Angleško časopisje «e je živahno razgovorilo o cesarjevem potu v Bosno. ..Morningpost-' piše: Obisk cesarja in kralja, ki uživa povsod največjo ljubezen in spoštovanje, bo vplival na bosansko-hercegovinsko prebivalstvo veliko bolj ko dovoljenje deželnega zbora. Vzbudil bode čustva lojalnosti za vladarsko rodbino in odprl nove vrelce sveže moči za monarhijo. ,.Daily Mail" piše: Dejstvo, da more Njegovo Veličanstvo napraviti tako potovanje, je dokaz za njegovo osebno priljubljenost; ljubezen svojih novih podložnikov si je pridobil isto tako hitro kot spoštovanje in zaupanj a cele Evrope. To potovanje bode njegovo priljubljenost še povečalo in zaključilo razveseljivo poglavje v zgodovini vzhodnje Evrope.
*
V Bosni zelo skrbe za varstvo cesarjevo. — Upeljana je zahteva po potnem listu; v Bosanskem Brodu so že prijeli 3 Ruse, ki se niso mogli izkazati, kdo in kaj da so. Istotako pazijo v Sarajevu na vse tujce in zdi se, da so s tega vzroka celo preprečili, da bi prišlo preveč ljudstva z dežele v mesto.
Drobne politične novice.
Na Ogrskem se krvavi spopadi ob priliki vo litev nadaljujejo. V neki vasi na severnem Ogrskem so napadli Košutijanci pristaše vladnega kandidata, trgovsk. ministra Hieronyma s kamenjem. Odvetniku dr. Koreviču so bili zbiti zobje.
Ruska duma je sprejela važen zakonski načrt za upeljavo zemstev (malih deželnih zborov) v 6 zapadnih guvernijah, kjer ima rusko prebivalstvo večino in je le 4—5% Poljakov, večinoma veleposestnikov in meščanov. Vladni načrt osigurava ruskemu prebivalstvu v zemstvih večino. Poljaki smatrajo tudi te kraje za svojo — posest, in sicer za to, ker so pripadali nekdaj poljskemu kraljev-stvu. — Dumina komisija za reformo pravosodja se bode ukvaijala z odpravo smrtne kazni. Ta bi ostala le za atentate na carja in člane carske rodbine.
Iz Gomiljskega. Jubilejna slavnost dne 22. maja tek. 1. v proslavo 100 letnega obstaka tukajšnje šole je kljub neugodnemu vremenu kaj lepo vspela. Ze
prejšnji večer so pokali topiči ter napovedovali celi okolici ta dan veselja in radosti. Šola si je nadela praznično obleko. Bogato so jo okitila dekleta iz Grajske vasi z zastavami, cvetlicami in zelenjem, dočim so gomilska dekleta slavnostni prostor spremenila v pravcati spomladanski hram. fantje pa priredili napise. Pred šolo se je blestel rek: »Pravo učenje da lepo vedenje, odpira stezico v srečno življenje«. Pred vhodom na slavnostni prostor pa se je nahajal napis: »Iskren pozdrav našim blagim mladinoljubim,« na drugi strani pa v spomin bivšim učencem in učenkam: »O srečni časi, kje ste vi, preteklih mojih mladih dni. zastonj vas kličem zdaj nazaj, minil mi je detinstva raj.« Ob 10. uri predpoldne bila je slovesna zahvalna služba božja, pri kateri je braslovški g. dekan v lepem govoru in šoli prijaznem smislu razložil pomen jubileja. Ob 3. uri popoldne pa se je pričela šolska in ob enem ljudska veselica. Vovkov kozolec je bil kmalu dupkoma poln, dasi je največji v celem okolišu. Navzoči so bili poleg domačinov še gostje iz Braslovč, Vranskega, Polzele, Št. Pavia, Št. Jurja. Mozirja, Nazarij. Rečice itd.
Zal nam je, da nekateri odlični gostje, ki so zaradi silnega deževnega naliva nekoliko pozneje do-šli, sploh niso več mogli dobiti primernih prostorov. Dotični gospodje naj nam to blagohotno oproste. — Najprej jc nastopila šolska mladina ter deklamirala in potem zapela vee triglasnih z šolo pripravnih narodnih pesmic »Mladini«. »Veseli majnik«. »Veseli pastir«, »Rožici« tako ubrano in z občutkom, da se jej je vse občinstvo divilo. Potem je šolski voditelj v spominskem delovanju očrtal delovanje šole v poučnem in vzgojevalnem oziru. Omenil je. da šteje tukajšnja šola med svoje bivše učence lepo število mož, ki zavzemajo danes ugledna mesta v človeški družbi. Svoje temeljno znanje so si tu pridobili 4 duhovniki. 2 zdravnika, 5 c. kr. uradnikov, 4 učitelji in obilica nadebudnega dijaštva. Tudi ni danes v vsem gomilskem okolišu odraslega človeka-doma-čina, ki bi ne bil vsaj nekoliko vešč čitanju, pisanju in računanju. Govornik je podal zgodovinske črtice 110 postanku in razvitku tukajšnje šole. Ustanovi! jo je leta 1810 tačasni tukajšnji g. kurat Andrei Juh, ki je pozneje posta! prošt v Dobrli vasi na Koroškem. Izposloval je namreč v t osvrho potrebno podporo deloma iz verskega zaklada, deloma od sonškega graščaka Antona pl. Ruhenthala. Vsled tega so se tudi občani odločili za stavbo posebneg šolskega poslopja. Kot prvi posvetni učitelj je bil tu nameščen g. Lovrenc Paznik, doma iz Št. Kancijana na Koroškem. Deloval je tu celih 50 let. Bil je vnet za svoj poklic ter si je znal pridobiti ljubezen svojih soobčanov. Bil je dober šolnik, dokler mu niso opešale telesne moči. Imel je celo iz tujih fara otroke na hrani, da so se tu šolali. Leta 1865 se je preselil v večnost. Njegovi bivši učenci so mu postavili kame-nit nagrobni spomenik z napisom: »Tu v pravčnostt njih mnogo ste podučevali. da bi se tam med rajskim' zvezdam' radovali«. Po njegovej smrti je jela šola izgubljati svoj dober sloves. Krivo je bilo temu pogosto menjavanje učiteljskega osobja. V naslednjih 10 letih službovalo je tu namreč zaporedoma 7 učiteljev. Še le g. Ivan Reich je vztrajal dalj na svojem mestu. On je preosnoval šolo v smislu nove šol ske postave, da je prišla v njej materinščina do polne veljave. Vsled tega so se učni uspehi boljšali in šola je jela polagoma a dosledno napredovati. Leta 1887 se je razširila v dvorazrednico. Leta 1892 je dospel tačasni šolski voditelj na svoje mesto. Za njegove dobe je pridobila šola šolski in sadni vrt ter se opremila s potrebnim telovadnim orodjem. L. 1903 pa se je razširila v trirazrednico. Ob tej priliki se je šolsko poslopje popolnoma prenovilo in po higijenič-nih redpisih uredilo. Poskrbelo se je tudi za potrebe bodočnosti. Tako je šola dosegla sedanjo stopnjo svojega razvitka. Naposled se je govornik zahvalil vsem činiteljem. ki so — bodisi duševno, bodisi gmotno — kaj pripomogli k procvitanju šole ter zaklical presvetlemu cesarju kot najvišjemu pokrovitelju taiste trikratni »slava«. Vse občinstvo se je temu pozivu burno odzvalo, šolska mladina pa je navdušeno zapela A. Kosijevo »Molitev za cesarja«. Potem se je s šolsko mladino uprizori! igrokaz »Star vojak in njegova rejenka« iz I. Tomšičeve zbirke. Vsi nastopajoči so igrali tako giadko, sigurno in izrazito, da so marskateremu poslušalcu stopile solze v oči. Vsa čast tukajšnjim gdč. učiteljisama. ki sta jih tako izborno izvežbali. — Po igrokazu je nastopila zopet šolska mladina s štirimi pevskimi točkami in sicer »Veselo dekle«, »Kukavica«. »Zelja«, in »Spomlad«, ki so vsemu občinstvu iako ugajale. Zato je vsakokrat odlikovalo mlade pevce z burnim ploskanjem. — Pri yeselici je sodelovala šentpavel-ska godba na pihala pod vodstvom gosp. učitelja Schmieda. Tudi ta je v splošno zadovoljnost rešila svojo nalogo. — Po dognanem sporedu se je šolska mladina zdatno pogostila ter potem razšla. Drugt udeležniki pa so se radovali še nadalje ter oživljali-spomine na svojo srečno mladost. Tako je ta slavnost popolnoma dosegla svoj namen, vneti ljudstvo za šolo in mu nekako predočiti njen pomen in njene zasluge za ljudsko izobrazbo. Kot trajen spomin na. to slavnost pa bode ostal jubilejski šolski sklad v podporo tukajšnji revni šolski mladini, ki bode po njej morda narasel na 1.000 K (tisoč kron).
Štajerske novice.
,.Resnica iu poštenost". Zadni petek je naštel nakdo klerikalcem v Narodnem Dnevnika" na uvodnem mestu par zelo bridkih resnic. Celo inače zelo trdokožna ,.Straža" se je tako razbu-

rila, da odgovarja včeraj tudi na uvodnem mestu pod znamko „Kesnica in poštenost". ,.Stražo" strašno bole naši očitki glede klerikalnega izdajalskega mešetarjenja z deželnozborsko obstrukcijo — a stvarno še nam doslej ni uiti najmanj odgovorila. Pravi, da ni bilo nikoli nobenih konferenc v Gradcu — a pred nekaj dnevi je že sama o njih poročala. Seveda po »Volksblattu" kot ..najboljši spodnješt. slovenski list". Zakaj pa niso klerikalci svoj čas nastopali proti Claryju, o katerem je pisala celo previdna ,.Tagespost", da je stopil s klerikalci v dogovor? In kje je zahteva po autonomiji, kje zahteva po spremembi sistema? Naši klerikalci nimajo ljudstvu z obstrukcijo ničesar druzega pokazati ko svoje žalostno umikanje in pa velike gospodarske škode, katere trpimo. Ali naj klerikalcem navedemo številke? Kdo bi se žrtvoval, kdo trpel škodo za par korumpiranih, z denarjem in častjo kupljenih klerikalnih politikov? Da mi ne poznamo takega „rcdoljubja", je res in tudi nimamo takih ..etičnih principov". Ali je morda to pravi ..etični princip", če kdo koga poprej zmerja za hinavca, pozneje pa podpira njegovo politiko za — mandate! Ali je to »etični princip", če človek poprej pozna le „farje", pozneje pa tem ..farjem" poljublja roko za — mandate? O tem bi vedel veliko povedati ..krščanski" kandidat profesor Verstovšek. In kakšne ..etične principe" je imel tudi župnik v Halozah, ki je pokradel cerkvi celo premoženje ? Lahko bi še našteli mnogo vzgledov.
»Navdušenje" za g. Verstovška mora biti zares ..veliko". To se vidi že iz poročil o njegovih shodih, ki so prežalostna limonada. Neki Rotov-nik je pripovedoval na shodu v Legnu, da Nar. stranke — ni več. Tudi tolažba! Sploh se na Verstovških shodih govori le o — »liberalcih" in pripoveduje o njih strašne stvari, o klerikalnem „delu" za ljudstvo pa čisto molči. Naj bi Verstovšek povedal, kako so klerikalci oškodovali lesno trgovino, kako so se norčevali iz draginje, kako so speljali kmete na led s starostnim zavarovanjem, kako so pripomogli k novim davkom itd. To so zanimive stvari! No — pa bodemo mi prevzeli to hvaležno nalogo in pomagali pozabljivemu g. profesorju do spomina.
v Vlom in tatvina. V petek dopoldne, ko so imeli vojaki vaje na strelišču, je neki vojak vlomil v hišo posestnika R. Cafute, kjer ni bilo nikogar doma, in je odnesel 36 K ter uro in verižico. Neki financar je videl vojaka, ko je splezal zopet skozi okno ven, in je tako dolgo čakal pri hiši, da se je gospodar vrnil.
v Iz Gotovelj. V nedeljo večer je v naši vasi pogorela Stamolova hiša z gospodarskim poslopjem vred. Uboga družina je prišla skoraj ob vse. Poslopje je bilo zavarovano le za mal znesek. Požarne brambe so bile zopet prav točne ter so odvrnile veliko nevarnost, ki je pretila sosednim poslopjem.
v Poročil se je g. Edvard Rudolf, tipograf v Ljubljani, z gdč. Mici Dremel.
v Promoviran je bil danes na starosl. češki univerzi Karlo-Ferdinandovi v Pragi pravni prak-tikant pri dež. sodišču v Pragi g. V. Kisovec za doktorja prava.
v Pri Šentjanžu smo videli nad Pohorjem dne 25.. 26. in 27. tm. od 9. do 10. ure zvečer prav dobro komet. Ta redka zvezda se vidoma odteguje našim očem, tako da je bila včeraj 29. tm. le z dobrim dalnogledom vidna. Od daleč nam kliče na svidenje čez 75 let ali pa nad zvezdami.
v Grozna nesreča v občini Lobnici pri Rušah. Desetletni deček Jakob Robnik, sinček znane veleposestnice Ivane Robnik, je včeraj v nedeljo popoldne za šalo pomeril z nabasano puško na pastirja, 15 letnega Martina Repoluska, Puška se vproži in strel zadene pastirja v trebuh. Umrl je še isto noč. Deček J. Robnik se je vsled strahu skrival vso noč. Danes so ea našli. Nesrečnim sta-rišem naše iskreno sočutje!
v »Občinska Uprava" dela reklamo za klerikalno »Slovensko Stražo". Zdi se nam, da je med naročniki tega časopisa tudi precej naprednih občin in posameznikov in čudimo se netaktnosti uredništva.
v Kaj se je zgodilo z njim? V Mariboru so našli 29. maja zvečer na ulici ležati 61 letnega posestnika Justineka iz Slivnice. Ker se je izkazalo, da je močno pijan, so ga zapeljali v policijski zapor, kjer je še tisto noč umrl. Ko so ga preiskali, so našli eno rebro zlomljeno. S stvarjo se ukvarja državno pravdništvo.
Hud pretep pred gostilno Pleterski na Bregu pri Celja se bode razvil v nedeljo, 5. junija, ker bode hotel vsakdo dobiti vstop in sedež za tam se vršeči zabavni večer ..Bralnega društva na Brega". Saj bode pa tudi spored nudil razne zanimive točke. Ne samo, da bodo na novem dobro urejenem odru nastopile najboljše domače moči z burko »Bratranec", se je tudi posrečilo pridobiti prima-balerino iu nmetuico na vrvi go-spico Fettino Aurora. ki bode proizvajala najtežavnejše vratolomne vaje ca visečem drogu. — Torej v nedeljo vsi na Breg!
v V pokoj je stopil stavbni svetnik pri štajerski namestniji. inženir Viljem Butta.
Iz Pesnice. Avguštin Gaube, težak na Pesnici, je ponesrečil dne 23. majnika pri nalaganju drv v Zg. Sv. Kungoti. Deblo mu je na nogo padlo in mu strlo desno nogo.
Od Št. Jakoba v Slov. gor. V nedeljo, dne 22- t. m. zvečer so se v Trojnerjevi krčmi pod vejo v Šentjakobskem dolu pivci nekaj sprli. Pri tej priložnosti je Franc Reisman, posestniški sin v Vukovskem dolu, 46 letnega kočarja Lovrenca Krušnika z roko po ustih udaril. Ko se je nato Krušnik odpravil na pot proti domu, je priletel Reisman za njim in ga je brez vsakega vzroka z nožem v desno ramo globoko ranil. Krušnik je šel v torek v Maribor, da tam naznani hudodelca sodniji, a je pri okrajnem glavarstvu skupaj padel in ga je rešilni voz odpeljal v bolnišnico.
Iz Ciglene pri Slov. Bistrici. Katarina Križanec, kočarica v Ciglencih, je pred nekimi dnevi po neprevidnosti padla iz hleva na tla in si pri tem prizadjala globoko rano na desnem zgornjem stegnu. Težko ranjeno so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Pretep na Dobrni. Na Dobrni so se stepli v neki gostilni slovenski kmečki fantje z nemškimi delavci pri vodovodu. Pri tem jih je dobil neki kmečki fant Topolšek toliko po glavi, da so se mu pretresli možgani in je vsled tega umrl.
Surovo ravnanje z živino. 27. maja sta gnala svinjski trgovec s Hajdina. A. Jeza in neki Mikša kravo proti Ptuju, katera je bila že tri dni na potu in je bila zelo slaba. Blizu orožniške vojašnice v Ptuju se je živinče vsled slabosti zgrudilo. Jeza je žival obdelaval z hičem in čevlji, da bi jo spravil na noge; Mikša, kupec živali, ga je še k temu vzpodbujal. Konečno je došel policaj, ki je oba naznanil zaradi trpinčenja živali; kravo so pa spravili v bližnjo gostilno in jo tam nakrmili.
iz Maribora. Lansko leto smo priredili tukaj veliko slavnost v prid družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je izvanredno dobro obnesla in vrgla družbi čez 1700 K. Ker vzdržuje družba v Mariboru otroški vrtec, prispeva znatni znesek za dekliške slov. razrede v samostanu in namerava postaviti tudi slov. šolo v Studencih, bi bili dolžni prirediti tudi letos enako slavnost. Žalibog pa smo Mariborčani tako obloženi z narodnim davkom, da bi občutil marsikdo tako slavnost le kot hudo breme, opustili smo jo letos, da bi zbudila tem večje zanimanje prihodnje leto. Nekaj pa vendar-Ie moramo storiti! Družba obhaja ravno letos svojo petin-dvajsetletnico. Podružnice že sedaj tekmujejo med sebo j, ktera bi nabrala lepši jubilejni dar za družbo in tako nam je dana prilika, da storimo na ta način svojo narodno dolžnost in pokažemo, da tudi Mariborčan ne zaostaja. Pripravila se je posebna nabiralna pola, gospica Posebova in blagajnik moške podružnice bodeta skrbela, da ta pola pridno kroži. Poživljamo toraj vse tukajšnje rodoljube, da prispevajo kolikor mogoče za ta jubilejni dar, ki bode nova priča naše požrtvovalnosti. Ko bi se pa eden ali drugi prezrl, bodisi, da ga naša nabiralca ne poznata ali ga ne najdeta, prosimo, da se zglasi dotičnik v Nar. domu pri enem ali drugem stalnem gostu, ki bode drage volje posredoval. Nab. pola se sklene s koncem meseca junija in se objavi.	—gl—
Mariborska moška podružnica je odposlala za mesec maj glavnemu vodstvu sledeče prispevke: Nar. davek (nabr. g. Majer) 21. darilo g. dr. Pivka 10 in »neimenovanega« 5 K. Nabiralniki v Nar-domu 39. pri »Pošti« 14 in pri g. Rapocu 1 K. Skupaj 90 K.
Iz Gornjega grada. V nedeljo, dne 5. junija 1910. se vrši v čitalniški dvorani II. gledališka predstava šolske mladine gornjegrajske. Natančni vzpored priobčimo pravočasno. Za danes le omenjamo, da bodo otroci zapeli dva venčka narodnih pesmi, uprizorili tri gledališke igre in sicer dramatičen prizor »Otročji glasovi v spomladi«, eno-
dejanko »Najlepši godovni dar« in veseloigro v dveh dejanjih »V risu«. To igro je spisal učitelj Najžer v Središču in se je tam igrala prvič še le pred kratkim. Šaljiva igra bo gotovo zelo ugajala-Omeniti je tudi še »Nastop raznih stanov«, dekla-macije več spomladanskih pesmi itd. Začetek veselice je točno ob 3. uri popoldne. Ker je čisti dohodek namenjen v korist šolske mladine gornjegrajske, je želeti obilne udeležbe. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Prva gledališka predstava pred približno dvema mesecema se je izborno obnesla, zato je upati tudi tokrat mnogobrojne udeležbe.
Zaradi muzike. Stavec v Celju Kari Šinkovec in agent Kari Šeligo sta se že dalje časa črtela, ker je Šinkovec vedno muziciral, a Šeligo, ki stanuje poleg, tega ni mogel slišati. Na Telovo zvečer sta se zopet zaradi tega, a takrat zelo resno sprla. Opsovala sta se z ušivci. Na to je hotel Šeligo vdreti v Šinkovčevo stanovanje, a ta je steklena vrata poprej zaklenil. Zato je pa razbil Šeligo vrata in so koščki razbitega stekla ranili Šinkovca na trepalnicah, licu in levem palcu.
v Iz Pragerskega nam poročajo: Danes zjutraj (30. maja) se je peljalo tod mimo na Oger-sko 100 mož 7. pešpolka iz Gradca k volitvam. Spremljal jih je stotnik z dvema nadporočnikoma in 2 poročnikoma.
v Našim naročnikom v Mariboru dajemo na znanje, da prevzame s početkom prihodnjega tedna dostavljanje lista zopet g. V. Weixl, ker se bo od tega časa naprej list že s prvim popoldanskim vlakom pošiljal. Ta teden se to še ne da izpeljati, ker je motor pokvarjen. S prihodnjim tednom se bo list vedno redno že ob takem času dotiskal. da bo šel na vse strani s prvimi popoldanskimi vlaki.
Naš članek „0 žitnem prometu" iz peresa g. J. S. ml. je ponatisnila tržaška gospodarska revija »Trščanski Lloyd" v svoji št. 379.
Druge slov. dežele.
Klerikalna Zadružna Zveza ljubljanska je
imela včeraj v Ljubljani občni zbor.
Poročil se je včeraj v Ljubljani klerikalni profesor in dež. odbornik Jarc s hčerko župana v Višnji gori, gdčno Minko Omahen.
Umrl je v Celovcu včeraj popoldne bankir Ivan Suppan.
Nedeljski zlet z Wrightovim letalnim strojem v Celovcu se ni posrečil. Avijalika, inženirja Sablatnik in Heim, sta sicer poskušala doseči uspeh, a veter jima ni bil ugoden in tako sta se morala zadovoljiti le z malim uspehom. Letalni stroj pa se je občutno pokvaril.
Zadeva Lenarčič-Kotnikov legat. Izvedeli smo od merodajne strani, da v zapuščinski zadevi po umrlem Kotniku šolska družba Ciril-Metodova ne bo niti za vinar prikrajšana. Legat je znašal krog 435.0^0 K in dobi družba po postavnih odbitkih krog 380.000 K.
Iz sodne službe. Prvi državni pravdnik v Celovcu, g. dr. Maks Bonvier, je imenovan za de-želnosodnega nadsvetnika v Gradcu.
Iz Celovca se je odpeljal včeraj 17. pešpolk (900 mož) v Budimpešto zaradi državnozborskih volitev, ki se pričnejo te dni na Ogrskem.
Vinogradniški tečaj priredi kmetijska šola na Grmu dne 13. in 14. junija. Udeležbo je javiti do 6. junija ravnateljstvu zavoda.
Gremij trgovcev v Ljubljani je imel v nedeljo občni zbor.
Kranjski deželni odbor je odposlal v odbor »Dramatičnega društva" in v intendanco prof. Jarca.
Ravnateljem mestnega magistrata v Trstu je imenovan asesor dr. Albert Boceardi.
V Podgradu v Istri je med sobotno nevihto strela ubila na cesti neko žensko in v neki hiši neko drngo osebo.
Pred ljubljansko poroto sta stala v soboto tat — »umetnik" Ivan Pavlič in njegova mati, prvi obdolžen cele vrste ra najrafiniranejši način izvršenih tatvin, mati pa zaradi sokrivde. Pavlič je bil obsojen na 3 leta težke ječe, mati pa na teden zapora.___
Najnovejša brzojavna Li telefonična poročila.
CESAR FRANC JOŽEF V SARAJEVU.
Sarajevo, 31. maja. Ob 9. uri zjutraj se je cesar peljal v vladno palačo k slovesnim sprejemom. Vladna palača je bila od zunaj in znotraj

Zagrebški
—m
pnporocujemo kot priznano
tovarniško znamk
Z/ pridatek t )!I za kavo!
5/	T16SI, T:KI
s cvetlicami in zelenjem kar najokusnejše£ deko-rirana. Ob 1/4 10 so se začeli slovesni sprejemi oficirskega kora. dež. uradnikov, obč. zastopa, de-putacij katolikov, pravoslavnih in pa muslimanov, zastopnikov trgovske in odvetniške zbornice itd.
PROTESTI PROTi ODPOŠILJANJU AVSTRIJSKIH VOJAKOV K OGERSKIM VOLITVAM.
Dunaj, 31. maja. V deželnobrambnem odseku sta protestirala posl. Steiner in T resic - Pavičič proti odpošiljanju vojakov iz Avstrijsko-ogerskega k volitvam na Ogersko. Minister Georgi je obljubil, da bode stvar naznanil državnemu vojnemu ministru.
Dunaj, 31. maja. Proračunski odsek je sprejel predlog posl. dr. Korošca, naj da deželnobrambni minister Georgi pojasnila o odpošiljanju vojakov k volitvam na Ogersko.
NEKDANJI HRVAŠKI MINISTER UMRL.
Dunaj, 31. maja. Nekdanji hrvaški minister v Budimpešti, Emeiik Josipovič se je včeraj mudil nekaj ur na lovski razstavi, na to pa se je odpeljal v notranje mesto, kjer ga je na Koroški cesti zadela kap. Eraerik Josipovič je bil J. 1889 kot naslednik Bedekovičev imenovan za hrvaškega ministra v Budimpešti; to službo je opravljal 9 let, do Banffjrjevega ministrovanja 1. 1898. Bil je tudi tajni svetnik. Njegov sin Geza je bil pod Wekerlom minister za Hrvaško v Budimpešti.
PAPEŽ IN FRANCOSKA REPUBLIKA.
Pariz, 31. maja. „Matin" vzdržuje vkljub raznim dementijem svojo vest, da se vrše med papežem in francoskimi škofi dogovori, kako bi se francoski duhovščini omogočilo mirno življenje z republiko.
FRANCOSKI IN ANGLEŠKI TISK O CESARJEVEM POTOVANJU V BOSNO.
Dunaj, 31. maja. Londonska lista „Times"' in „Daily Cronicle" častitata cesarju in bosanskemu prebivalstvu na lepemu napredku in delu, ki se je izvršilo v Bosni od 1. 1878 do danes. — „Gaulois" v Parizu opisuje svoje občudovanje nad hrabrostjo in samozacajevanjem cesarjevim, ki navzlic svojim 80 letom še vzdrži napore tako dolgega in težavnega topovanja.
Po svetu.
se j bližala kolera mejam Evrope, je bil poslan od nemške države na čelu ekspedicije v proučevanje kolere v Egipt in Indijo. L. 1888. je v Kalkuti našel povzročitelja kolere, takozvani komabacil.
cfzborne so
Pekatete, to se priznava a le tedaj, ako so pravilno pripravljene. Narodi si vsaka kuharica in gospodinja kuharsko knjigo, ki jo dobi pri Prvi kranjski tovarni testenin v //. Bistrici.
155 42-2
m
Sukna
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Koeian
tvornica za'sukno t Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 98
Rojaki, spominjajte se prepotreb-nega Sokolskega doma v Brežicah.
Loterijske številke.
Gradec, 28. maja 1910:	67, 80, 57, 27, 59.
Dunaj, ,. „ „	70, 20, 28, 49, 56.
Povodom izgube našega ljubljenega s;na, oziroma brata
Frana Marovta
je došlo premnogo izrazov sožalja, da nam ni mogoče vsakem posebej se zadostno zahvaliti. Blagovolite torej tem potom sprejeti naiiskrenejšo zahvalo. Prisrčna hvala tudi onim, ki so blagovolili pokloniti krasne vence. Posebna hvala pa slav. društvoma žalskemu in braslovškemu Sokolu ter vsem, ki so spremljali blagega ranjkega k zadnjemu počitku.
ŽALEC, dne 31. maja 1010. 342	Rodbina §Warovt.

v Volitve v Bosni. Pri volitvi v I. vol. raz. prve kurije (muslimanski veleposestniki) so izvoljeni kandidati muslimanske narodne stranke proti stranki inteligence, takozvanim samostalcem.
v Usmrtili so v nedeljo v Parizu morilca La-roche, ki je 10. dec. 1. 1. posilil in umoril neko 16 letno dekle in bil obsojen na smrt.
Profesor dr. Robert Koch, ustanovitelj modernega raziskovanja bakterij, iznajditelj justič-nega in kolerinega bacila, je 27. t. m. v 67. letu starosti v Baden-Badenu umrl. Z njegovim imenom je združen epohalni napredek medicine. L. 1882. je iznašel povzročitelja tuberkuloze; 1. 1883, ko
konfeti, serpentine, umetne cvetlice itd. priporoča
po nizkih cenah tvrdka
Goriear & Leskovšek v Celju
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
Na debelo.	drobno.

177 88-27


"251!
niš

Nagrobne Z^ vence
»Ti

t raznih velikostih in cenah s trakovi^ ing brez trakov ima t zalogi
Z veznatrgo vina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno poštol — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
ml'-===liš=^====ll=jjj
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Sehillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.