KOPER, PETEK 23. MARCA 1956	poštnina plačana v gotovini	LETO V., ŠTEV. 13
Izhaja vsak petek. Posamezna št. 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo	Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Renko. Izdaja časopis-no založniško
naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250. četrtletna pa 130 din. Za ino-	podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ulica 20,
iemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek, rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-Z-181.	telefon štev. 170, Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Rokopisov ne vračamo.
¥0LIX¥E ¥ OSMOTOE ORGANIZACIJE SZDL
V nedeljo se je Koper prebudil prej kot navadno. Ze v zgodnjih jutranjih urah so člani SZDL hiteli na volišča, da opravijo svojo dolžnost in izvolijo nova vodstva svojih osnovnih organizacij ter delegate za občinsko konferenco. Prav lako kot v Kopru, je bilo tudi v vseh vaseh koprske občine. Na 57 voliščih so člani SZDL oddajali svoje glasove najboljšim tovarišem na kandidatnih listah, tistim, katerim zaupajo, da bodo mogli in znali u-epešno voditi organizacijo.
Volitve so bile zaključene povsod že do 14 ure. Najprej so končali v Montinjanu, kjer je kmalu po šesti uri zjutraj zadnji volivec oddal svoj glas. Do pol osmih so zaključili volitve v Gračišču, Popetrah in v Pavletičih, dopoldne pa v glav-
V	sredo je imel ObLO Koper svojo redno sejo. Na dietnem redu so bili med drugim predlogi sedmih novih odlokov, gospodar-sko-pravne zadeve, poročilo in razprava o turizmu, poročilo Sveta za, zdravstvo ter izvolitev Sveta za telesno vzgojo in imenovanja.
Med novimi odloki so Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven gostinskih poslovnih prostorov, oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom in sprejemanju na hrano. Nadalje je bil sprejet odlok o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Ta odlok določa, da se v skladu zbirajo sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Stanovanjske zadruge in drugi upravičeni korist-niki pa bodo lahko odtod najemali kredite za gradnjo in popravilo stanovanj. Važen je tudi odlok o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. V občini bosta ustanovljeni dve stanovanjski skupnosti. Prva bo obsegala področje Kopra, Seme-dele in Škocjana, druga pa ostale kraje. Nadalje je z odlokom o splošnem hišnem redu regulirano vprašanje vzdrževanja stanovanjskih prostorov, čiščenja itd.
Občinski ljudski odbor je tudi sprejel odlok o načinu razdeljevanja stanovanj. Odlok najprej določa pogoje, pod katerimi je nekdo upravičen, da zahteva stanovanje. Način razdeljevanja pa predpisuje sestavljanje seznama upravičencev za 'šest mesecev naprej. Na ta se« znam pride le toliko upravičencev, kolikor je predvidenih stanovanj za to obdobje in vsak od njih bo o tem obveščen. Seznam bo vsakokrat objavljen.na krajevno običajen način.
Sprejeta sta bila še odloka o kategorizaciji cest IV. reda in o dopolnilnih volitvah v krajevne odbore. Zadnji odlolc določa izvolitev še treh krajevnih odborov na področju občine, in sicer: v Berto-kih, Semedeli in Cežarjih-Pobegih
V	nadaljevanju seje je občinski ljtidslu odbor razpravljal o turizmu in gospodarslco-upravnih zadevah: ustanovitvi podjetij, o odobritvi garancijskih izjav, imenovanju direktorjev in upravnikov ter uvedbi prisilne uprave v obrtni delavnici Sodavica. Sledilo je poročilo in razprava o poročilu Sveta za zdravstvo in kot zadnji dve točki volitve in imenovanja. iv —
nem skoraj povsod. Nekoliko dalje so se volitve zavlekle le na nekaterih voliščih, kjer je veliko večje število volivcev, in pa v nestrnjenih naseljih v hribovitih krajih zaradi oddaljenosti posameznih hiš in zaselkov.
V nove odbore so izvolili 371 odbornikov, med katerimi je dobra polovica članov ZK. Pri tem pa moramo omeniti eno slabost, ki so jo pokazale volitve, Med novoizvoljenimi odborniki j;e namreč le 33 tovarišic, kar je komaj 9%. Odstotek, ki je glede na vlogo žene v naši družbeni skupnosti nedvomno mnogo prenizek. Kaže predvsem, da se žene počasi uveljavljajo na vasi. Zato je predvsem tam tudi naloga organizacije, da jim pomaga. K temu bo lahko mnogo pripomogla snujoča se organizacija že-, na- zadružnic.
Organizacija SZDL v vsej koprski občini ima danes 13.050 članov, od katerih se je udeležilo volitev 12,630 ali 92%. Tako velika udeležba potrjuje, da stoji organizacija na trdnih temeljih in kaže na visoko politično zavest njenih članov. Obenem pa nam te številke povedo, da je 89,7% vseh volilcev koprske občine včlanjenih v SZDL. V glavnem so to stari člani, vendar pa je bilo tudi .pred volitvami sprejetih znatno število novih, med katerimi 506 mladink in mladincev, ki so le-Itos' prvič šli na volišča.
Stanje po vaseh pa seveda ni povsod enako. Imamo vasi, kjer so prav vsi volivci, včlanjeni v SZDL. Med njimi so stara partizanska vas Gabrovica, Osp, Potok, Montinjan, Sv. Anton, Iirvoji in Cmatiči. Na drugi dtrani pa imamo vasi, kol n. pr, Labor, kjer je komaj dobra tretjina volivcev v SZDL. Podobno ali za spoznanje boljše je š'e v dveh treh drugih vaseh. Tega je predvsem kriva neaktivnost organizacije v zadnjih letih. To so pokazali občni zbori, pa tudi same volitve.
Kaj lahko dosežemo s požrtvovalnim in vztrajnim delom, nam pove primer vasi Gradin, kjer še pred nekaj meseci sploh' ni bilo organizacije SZDL. Ustanovljen je bil aktiv tovarišev, borcev iz NOB. ki so s pomočjo občinskega komiteja u-spešno izvedli akcijo za vpis v SZDL, Danes je v tej vasi vključenih v organizacijo nad 80% vseh volivcev.
iifffe
Tudi drugod je predvolilna kam- i • panja potekala v znaku pojačane v ££§; aktivnosti organizacije, in to ne sa-mo glede širjenja in utrjevanja iste. Občni zbori in predvolilni sestanki, ki jih je bilo po nekaterih .vaseh celo po več, so bili resnično tribuna, kjer so stari odbori dajali obračun svojega dela, razen tega pa so' na teh zborih in sestankih obravnavali vrsto vprašanj, ki jih prinaša pred organizacijo SZDL naš obči družbeni razvoj. Te razprave so obenem tudi že nakazale glav* ne naloge novih odborov, na katerih je, da ohra.nijo delovni polet, ki je prišel do izraza v predvolilnem obdobju.
(Nadaljevanje na 3. strani)
iiiM %
mmM Mmm^fmmm
i* i gpi .i mf
■H..... mm

Tako je bilo v Kopru že v zgodnjih jutranjih urah
PRVA OKRAJNA KONFERENCA LJUDSKE /TEHNIKE
jmsm ce
Pretekli teden je bila v Kopru I. okrajna konferenca Ljudske tehnike. Nad 80 delegatov društev, klubov in krožkov Ljudske tehnike s področja novega okraja je po obširnih poročilih in živahni razpravi izvolilo novi okrajni odbor, ki je prevzel delo dosedanjih treh okrajnih odborov, ki so bili v Kopru, Postojni in Sežani. Konferenci so prisostvovali številni gosti, med njimi predsednik Glavnega odbora LT Slovenije Milko Goršič, član OK ZKS koprskega okraja Anton Ukmar, predsednik Brodarske Zveze Slovenije Aleš Jelene, tajnik društva inženirjev in tehnikov iz Kopra Zvonimir Pele ter za-
Prejšnji teden je bila v Kopru prva seja novoizvoljene skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, Direktor Zavoda Bogomil Bitežnik je v svojem obširnem poročilu seznanil člane skupščine s problematiko dela Zavoda za socialno zavarovanje. Nanizal je vrsto pokazateljev, ki dokazujejo po eni strani, da je njegovo delo v preteklosti odigralo pomembno vlogo v izboljšanju zdravstvene službe, vendar pa se še mora boriti z objektivnimi težavami, ki zavirajo njen nadaljnji razvoj.
Ni jc ovirala visoka starost Ze m ed prvimi je volila.
stopniki drugih družbenih organizacij.
Obširno poročilo o dosedanjem delu ljudske tehnike v koprskem okraju je podal predsednik iniciativnega odbora organizacije Vinko Žnideršič, ki je ugotovil, da šteje članstvo 2256 državljanov, od tega največ mladincev, vključenih v 34 osnovnih organizacij, to je v društvih, klubih in v postajah mladih tehnikov na šolah. V tej zvezi je poudaril potrebo po povečanju števila članstva, po ustanovitvi občinskih odborov LT, (doslej so že izvolili iniciativne odbore za izvedbo tega načrta v Kopru, Piranu, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici)
Številni člani Okrajne skupščine so v svojih razpravah omenili nekatere pomanjkljivosti v delu Zavoda za socialno zavarovanje, kar bo treba v najkrajšem času odpraviti. V glavnem pa so obravnavali vprašanje družbenega samoupravljanja socialnega zavarovanja, ki še nima tistega razmaha, kakor bi ga moralo imeti. Član okrajnega komiteja ZKS Anton Šturm je v svojih izvajanjih opozoril na budnost pred pojavi izkoriščanja pomoči, ki jo nudi socialno zavarovanje bolnikom. Omenil je, da morajo člani skupščine posvetiti skrb racionalnemu izkoriščanju finančnih sredstev in vzgoji državljanov, da bodo znali bolezni pravočasno preprečevati. To pa bo tudi velikega pomena za nadaljnje delo Zavoda za socialno zavarovanje, kajti znatna finančna sredstva, -ki jih mora izdati bolnikom z razvito boleznijo, ki je niso pravočasno preprečili, bi lahko uporabili za marsikatero izboljšanje zdravstvene službe.
Ob zaključku seje je stočlanska ■skupščina "Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje izvolila izvršni odbor, ki ga sestavljajo Milan Besednjak, dr. Polde I-Iladnik, Milan Kovač, Rafael Skomina, Vladimir Benko, Ludvik Bizjak, Miro Cetina, Franc Kocjančič in direktor Zavoda Bogomil Bitežnik. Za člane republiške skupščine pa so izvolili Antona Šturma, Milana Besednjaka, Stojana Cinka, Fani Štravsovo, Branimirja Velkavrha 5a Albina Kovača.
in po razširitvi dela za tehnični dvig kadra.
Na konferenci so predvsem poudarili nujnost temeljitejše tehnične izobrazbe članstva, pritegnitve mladine k delu L,T ter tesnejše sodelovanje z ostalimi organizacijami pri vsestranskem izkoriščanju izsledkov sodobne tehnike v borbi za splošno gospodarsko izboljšanje življenja. Obširno so govorili o načinih povečanja zanimanja mladine za ročna dela ter o dokaj uspelem tečaju, ki so ga lani priredili s sodelovanjem koprskega okrajnega Sveta za kulturo in prosveto in na katerem je . 8 učiteljev proučevalo metodo poučevanja ročnih spretnosti na šolah. Posebno skrb pa bo morala organizacija LT posvetiti usposabljanju kmečkega prebivalstva za delo z najnovejšimi agrotehničnimi sredstvi, ki služijo povečanju proizvodnje. LT bo lahko spričo znatnega povečanja letošnjih investicijskih sredstev, kmetijstvu imela dovolj dela za prirejanje raznih tečajev in tekmovanj, na katerih bo nudila kmetom vsestranski poduk v ravnanju s stroji.
Pomembnost dela in vloge LT za nadaljnji razvoj našega gospodarstva je predvsem v pridobivanju tehničnega znanja najširšega kroga državljanov s študijem tovrstne li-(Nadaljevanje na 3. strani)
S SEJE SVETA ZA KMETIJSTVO
Za obnovo oljčnih nasadov
Na zadnji seji Sveta za kmetijstvo okrajnega ljudskega odbora Koper so med drugim razpravljali o letošnji pozebi oljk. Ugotovili so, da bo potrebno čimpreje nabaviti oljčne sadike — divjake za 2 milijona dinarjev vrednosti. Govorili so tudi o nujnosti izvedbe 1600 kemičnih analiz zemlje, da bi lahko ugotovili, katere kmetijske kulture najbolje uspevajo na Koprskem. Potrebno bo tudi opraviti analize kvalitete umetnih gnojil in semen, ki jih dobavljajo različne tovarne našim- kmetovalcem. Na osnovi teh analiz bo možno s sigurnostjo priporačati obdelovalcem zemlje najboljša umetna gnojila in semena.
Na Svetu so tudi sprejeli sklep, da bodo do konca junija izdelali elaborate za 12 kmetijskih posestev koprskega okraja.
				
		p		
r		§		1
				
Na konferenci razorožitvcnega
pododbora OZN obravnavajo te dni skupen francosko-angleški načrt o razorožitvi in o omejitvi oboroževanja, Menijo, da vsebuje načrt predloge o blokiranju atomskih rezerv, kontrolo prihodnje nuklearne proizvodnje ter zmanjšanje kon-vencionalnega orožja in številčnega stanja armad. Svetovno javno mnenje seveda najbolj zanima, kako bodo na ta načrt reagirali predstavniki ZDA in Sovjetske zveze. Po poročilih iz Londona imajo ZDA namreč lastne predloge, kar zadeva podrobnosti izvajanja razorožitve. Vodja ameriške delegacije Stassen je zahteval, naj vpišejo kot uradni dokument pismo, ki ga je predsednik Eisenhower poslal 1. marca Bulganinu. Kot je znano, je Eisenhower v tem pismu poudaril, da bi bilo potrebno najprej uresničiti ameriške in sovjetske predloge o letalskem in suhozem-' skem nadzorstvu vojaških naprav na ozemljih obeh držav. Medtem pa so v Sovjetski zvezi precej optimistični glede rezultatov londonske konference o razorožitvi. Moskovski časopis »Izvestja« je napisal, da se je pododbor Združenih narodov za razorožitev sestal v Londonu v ugodnejših razmerah, ker se je mednarodna napetost zmanjšala, Glede francoskega predloga pa pravi, da je tudi največje pesimiste pripravili do bolj optimističnega gledanja na napredek razgovorov o razorožitvi. Zaenkrat je še prezgodaj govoriti, kakšna bo končna formulacija sporazuma, če bo do njega sploh prišlo. Vendar je od številnih kombinacij za zaprtimi vrati mnogo manj odvisen napredek, kakor od dobre volje vseh petih udeležencev konference — Francije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze in Kanade.
Odnosi med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo so na dobri poti.
V obeh državah poudarjajo, da bo obisk Bulganina in Hruščeva Veliki Britaniji prispeval k nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnosov med obema državama. Sovjetska državnika bosta prispela v London 18. aprila in se bosta zadržala na obisku v Veliki Britaniji 9 dni. Predvidevajo, da bodo uradni razgovori med najvišjimi britanskimi in sovjetskimi državniki trajali štiri dni.
Medtem se mudi v Londonu podpredsednik sovjetske vlade Malen-kov. Po nepotrjenih vesteh je Ma-lenkov izročil Edenu posebno sporočilo prvega tajnika sovjetske komunistične partije Hruščeva, ki naj bi pripravilo pri britanskih vladnih krogih novo mnenje o Sovjetski zvezi. To sporočilo naj bi vsebovalo tudi obširne ponudbe glede razvoja gospodarskih in trgovinskih odnosov med Vzhodom in Zahodom, sovjetsko ponudbo za posredovanje na Srednjem vzhodu in nove sovjetske predloge glede razorožitve. V britanskih krogih pa izjavljajo, da bo Eden na razgovorih s sovjetskimi državniki vztrajal pri svojem stališču o vpraša-01 njih, ki so bila na dnevnem redu neuspele ženevske konference zunanjih ministrov v minulem novembru, predvsem pa glede Nemčije, razorožitve in odnosov med Vzhodom in Zahodom.
S podpisom sporazuma o tuniški suverenosti je Francija priznala Tunisu pravico do samostojne zunanje politike, do organizacije lastne'službe notranje varnosti ter do ustanovitve lastne vojske in diplomatske službe. Vladi sta se tudi sporazumeli, da bosta »svobodno« upostavili tesno medsebojno odvisnost, posebno še na področju zunanje politike in obrambe. V skupni deklaraciji so poudarili, da sporazum iz leta 1881, s katerim so ustanovili francoski protektorat v Tunisu, »ne ustreza več sodobnim odnosom in sodelovanju med obema deželama«. Hkrati so sklenili razveljaviti tudi vse tiste določbe iz lanskih konvencij o tuniški notranji samoupravi, ki so v nasprotju z novim državnopravnim položajem »neodvisne in suverene Tunizije«. Podpis sporazuma nista pozdravila samo francoska in tunl-
ška javnost, temveč tudi ves svobodoljubni svet, V Tunisu so dan podpisa sporazuma — 20. marec, razglasili za državni in narodni praznik. Vsekakor je ta dogodek dokaz stvarne politike, ki jo je začela izvajati nova francoska vlada v Severni Afriki. Po rešitvi maroškega in tuniškega vprašanja pa je na. dnevnem redu še Alžir, kjer so boji med francoskimi četami in domačini na dnevnem redu, Sicer je francoska skupščina izglasovala zakon o posebnih pooblastilih vladi glede izvajanja gospodarskih, socialnih in drugih reform v Alžiru, vendar je malo verjetno, da bi moglo to področje pomiriti kaj drugega kot priznanje neodvisnosti.
Ameriška pomoč tujini naj bi
znašala v prihodnjih dveh letih 4 milijarde 700 milijonov dolarjev. To vsoto je predložil v potrditev Kongresu predsednik ZDA Eisenhower. Dve milijardi 925 milijonov dolarjev naj bi uporabili za vojaško pomoč, milijardo 130 milijonov pa za gospodarsko pomoč, »ki bi bila neposredno povezana z vojaško dejavnostjo«. Razen tega je predsednik zahteval, naj Kongres odobri 157 milijonov dolarjev za tehnično sodelovanje m 259 milijonov za druge načrte pomoči tujini, vključno posebne regionalne sklade, pomoč palestinskim beguncem, ameriško pomoč tujini v atomskih reaktorjih in pomoč skladu OZN za begunce. Predsednik Eisenhower se je zlasti zavzel za pomoč deželam Azije in Srednjega vzhoda, ker je po njegovih besedah v tem delu sveta »še vedno velika nevarnost agresije«. Ko je obrazložil svoje predloge, je predsednik ZDA poudaril, da sla »mir in pravica edini cilj ameriškega programa vzajemne varnosti«.
Predsednik indijske vlade Nehru bo obiskal ZDA v začetku julija letos. To so uradno potrdili v Washingtonu in v New Delhiju. Kljub temu je Nehru te dni v indijskem parlamentu ostro kritiziral ameriško politiko v Aziji, zlasti pa še vmešavanje SEATO v kašmir-sko vprašanje. Izjavil, je, da so to organizacijo ustanovili »ko ni bilo nobene možnosti napada« in da je odgovorna za napetost v Aziji, Nehru je tudi zatrdil, da je prejel Pakistan ameriško vojaško pomoč, ker se hoče razgovarjati z Indijo s
Dvajseti kongres Komunistične partije Sovjetske zveze je sprejel nekaj pomembnih tez, ki bodo nedvomno mnogo vplivale na nadaljnji razvoj mednarodnega revolucionarnega gibanja, Predvsem gre za marksistično analizo kulta
pozicije sile. Indija pa nima namena tekmovati v oboroževanju s Pakistanom — je poudaril Nehru — in bo še vnaprej vztrajala na načelih miroljubnega reševanja spornih vprašanj med obema državama.
Spor okrog Cipra se je te dni nekoliko ublažil, čeprav ni nobena od prizadetih držav niti za las popustila v svojih stališčih. Grški zunanji minister je izjavil, da bo njegova vlada še naprej podpirala stališča, za katera se je boril izgnani nadškof Makarios. Ta stališča so: brezpogojno priznanje pravice do samoodločanja ciprskemu ljudstvu, priznanje avtonomije otoku, ki bo temeljila na strogo demokratičnih načelih, in splošna amnestija za ciprske patriote.
Medtem sta se ZDA in Italija ponudili za posredovanje v ciprskem sporu, seveda če bi se s tem strinjali Velika Britanija in Grčija. V britanskih diplomatskih krogih so sicer izjavili, da radevolje sprejmejo vsako koristno pobudo, hkrati pa so dali razumeti, da je vprašanje Cipra predvsem stvar Velike
Britanije.
osebnosti, za ovrednotenje marksi-stično-leninističnih načel o vlogi ljudskih množic, o kolektivnem vodstvu, o prehodu v socializem v raznih oblikah in po raznih poteh, sploh za novo orientacijo, ki se v teoretičnem in praktičnem pogledu povsem razlikuje od Stalinovih de-spotističnih načel.
S Stalinovo ero nasilja so temeljito obračunali na tajni seji XX, kongresa KP Sovjetske zveze, ki je bila posvečena »kultu osebnosti in njegovim posledicam«. Glavni referat je imel prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hruščev, ki je med drugim poudaril, da je Stalin obračunal z vsemi, ki se niso strinjali z njim. Stalinova samovolja je prišla do izraza zlasti po XVII. partijskem kongresu leta 1934. Večino članov in kandidatov CK VKP (b), ki so jih takrat izvolili, so pozneje likvidirali. Toda to je bil šele začetek. Do ljudi, ki so mu nasprotovali, ali pa ki mu niso bili pogodu, je Stalin izvajal grobo nasilje. Na lastno pest je organiziral množične represalije, čistke, sodne razprave in pod parolo »boja proti sovražnikom ljudstva« likvidiral na tisoče popolnoma nedolžnih ljudi. Takoimenovana »priznanja obtožencev« so dosegli z najbolj grobim fizičnim pritiskom.
Za njegovo domišljavost in sa-moljubnost bi težko našli primera v zgodovini. Ustvaril je mit, da je najgenialnejši vojskovodja vseh časov, čeprav je znano, da gredo
»ELEKTROTEHNIČNI« OPRAVKI
Tak kratek stik je res koristna stvar. Tale žarnica že ugaša.
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR »JUGOPRESA« ZA »SLOVENSKI JADRAN«
Po razgovorih med britanskim premierom Edenom in predsednikom francoske vlade Guy Molletom v Londonu, je nastalo vprašanje, ki ne zanima samo Zahoda, marveč ves svet: ali je britanski premier ob tej priložnosti uspel zgladiti nekatere toge postavke v ameriških glediščih z nekimi »izpadi« nove francoske vlade v okviru Atlantske skupnosti, da bi tudi na' tem področju ohranil britanski diplomaciji tradicionalno vlogo posredovalca?
Ce začnemo pri običajnem kratkem uradnem sporočilu o razgovorih in pri prvih komentarjih britanskega in francoskega tiska, vidimo, da sta predsednika dosegla samo »široko soglasje« o skupni politiki v okviru Atlantskega pakta, ne pa tudi soglasje o posameznih problemih. Guy Mollet je brez dvoma tudi ob tej priložnosti sicer pokazal svojo »atlantsko zvestobo«, toda s tem, da se v okviru te organizacije spoštuje enakopravnost in neodvisnost udeleženih držav, misleč seveda pri tem predvsem na Francijo. To pa je vsekakor prepričljivo znamenje, da »francoska diplomacija nadaljuje z iskanjem sredstev za akcije in izraz — sredstev, ki ji odgovarjajo«, kakor je to napisal veliki pariški časopis »Mond«.
Ce upoštevamo vse to, potem Eden v svoji posredniški vlogi ni uspel, ker ni mogel pomiriti ameriških in francoskih koncepcij v Atlantski skupnosti. Vprašanje pa je, če Eden dejansko ni mogel do-
seči boljšega uspeha ali pa je morda sam želel, naj bi se zadeva tako končala. Po vsem sodeč — eno in drugo...
V primeru, da je resnična zelo verjetna domneva, da je bilo britansko zadržanje namenoma tako, je treba tolmačenje tega iskati v bistvenih obeležjih današnjega mednarodnega položaja. Ponehava-nje hladne vojne in popuščanje napetosti v mednarodnih odnošajih ni samo omogočilo manjšim in nerazvitim deželam, da so se lahko otresle blokovskih političnih okovov in da svobodnejše, bolj samostojno, postavljajo na pr.vo mesto svoje nacionalne interese. To popuščanje pa je delovalo prav tako tudi v smeri popuščanja trdnosti v krogu »velikih treh« na Zahodu. Tako mora na primer Velika Britanija zaradi svojih kolonialnih skrbi in domačega finančnega položaja zavzemati drugačno stališče do mnogih svetovnih problemov, posebno evropskih, kot pa ZDA. Pri tem je Velika Britanija nekje na sredi med ZDA in Francijo. Francija pa, ki se čuti slabša in bolj zapostavljena od Velike Britanije v okviru zahodne »velike trojice«, si prizadeva, da bi se diplomatsko spretno okoristila z novimi mednarodnimi pogoji in s tem popravila svoj položaj v svetu, predvsem pa v Evropi in v Severni Afriki. Da bi to dosegla, mora Francija zavrniti slabe usluge svojih zaveznikov pri reševanju severnoafriških problemov in se izogniti tudi vsakemu tujemu posredovanju med
Seboj in Sovjetsko zvezo.
Kot je videti, razlika med francoskim in britanskim stališčem ni velika. Pravzaprav je samo tolikšna, v kolikor je različna pot obeh dežel pri njunem prizadevanju, da bi si ohranili čim močnejši glas pri reševanju evropskih vprašanj. London še vedno občuti prednosti velike sile in se skuša z njimi okoristiti ter s podporo Washingtona zasesti boljše pozicije, medtem ko ^si Pariz, da bi to dosegel vsaj v Evropi, prizadeva s svojimi pomirljivimi potezami pridobiti zaupanje in podporo malih evropskih narodov in naprednih gibanj. Zato torej najnovejše francosko stališče odgovarja Londonu, v kolikor se ta želi osvoboditi gotovega pokroviteljstva Washingto-na, ne ugaja pa mu zato, ker si prizadeva tudi vnaprej ohraniti prvo besedo v Evropi, pa tudi na Bližnjem in Srednjem vzhodu.
Ko pa primerjamo najnovejša gledišča Londona in Pariza, je brez dvoma pobuda francoske diplomacije pri reševanju svetovnih in evropskih problemov in zbliževanju med Vzhodom in Zahodom mnogo plodnejša, ker je izšla iz nujnih potreb same Fran-pije in je v popolnem skladu z objektivno stvarnostjo. Zato je tudi popolnoma točna ocena nekega francoskega časopisa, ki je te dni napisal: »Bila je potrebna odločnost Francije, da je objavila svoje nacionalno stališče, in tako ponovno postala središče pozornosti vsega sveta,«
hude sovjetske izgube v prvem obdobju vojne s hitlerjevsko Nemčijo prav na račun Stalinove trmoglavosti in njegove prepričanosti v lastno nezmotljivost. Stalin je namreč z vseh strani' dobival obvestila o pripravah za nemški napad, toda ni hotel poslušati nikogar, Ze ko so nemške čete prodrle na sovjetsko ozemlje, je ukazal, naj na streljanje ne odgovarjajo. Kljub najbolj otipljivim dejstvom je menil, da ne gre za vojno, temveč samo za izzivanje posameznih nediscipliniranih enot nemške vojske. Stalin pa je tudi pozneje napravil vrsto napak v vojaških operacijah, ki kažejo, da stanja na frontah sploh ni poznal. Kljub vsem tem dejstvom so morali sovjetska propaganda, filmi in literatura pripisovati zasluge za zmago nad hitlerjevsko Nemčijo izključno Stalinu. Nad takšnim pisanjem in nad takšnimi filmi je užival, zlasti rad pa je gledal tiste filme, kjer so ga prikazovali kot velikega vojskovodjo.
Tik pred začetkom tajne seje XX. kongresa KP SZ so delegatom razdelili po en izvod Leninove oporoke, to se pravi karakteristiko, ki jo je Lenin pred svojo smrtjo napisal o Stalinu. Znano je, da je Stalin prikrival to karakteristiko pred člani partije in je bilo potrebnih torej nad 30 let, da je pri-, šla resnica v javnost. Lenin je takrat napisal, da Stalin spričo lastnosti svojega značaja ni m.°ž, ki . bi bil primeren za generalnega sekretarja VKP(b), Popolnoma pravilno je ocenil, da je Stalin grob, nepotrpežljiv in lcapriciozen.
Obsodba Stalina, njegove politike in njegovih metod pa ni ostala samo v okviru meja Sovjetske zveze. Te dni so o vprašanju kulta osebnosti obširno govorili med drugim tudi generalni tajnik italijanske komunistične partije Togli-atti, glavni tajnik madžarske partije delovnih ljudi Rakoši in glavni tajnik Enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije Ulbricht. Brez razlike so obsodili češčenje osebnosti kot nemarksističen pojav, ki ni škodoval samo notranjemu razvoju Sovjetske zveze, temveč tudi razvoju vsega mednarodnega revolucionarnega gibanja. Glavni tajnik Enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije Ulbricht je v svojem govoru med drugim dejal: »Ni točno, da je Stalin človek, ki je porazil hitlerjevski fašizem, temveč ga je porazilo junaštvo sovjetske armade. V svojo biografijo je Stalin sam vnesel stavek »da je genialni generalisimus osebno vodil državo v zmago nad fašizmom«.
I/
i/i&taU
LONDON — Anglija zahteva priključitev dveh severnolaoških pokrajin k južnemu Laosu v smislu priporočil komisije za nadzorstvo nad premirjem v Laosu. Kot je znano, Patet Lao ni sprejel priporočila mednarodne komisije, da bi vzpostavili kraljevsko oblast v pokrajinah Samneua in Fong Sali.
PARIZ — V torek je prispel v Pariz član Zveznega izvršnega sveta P.eko Dapčevič, ki bo kot jugoslovanski predstavnik sodeloval v delu sveta ministrov dežel, članic evropske konference za transport.	"	j>
BEOGRAD — Tajnik Zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič je odpotoval v KaraCi, kjer bo kot liredstavnik izvršnega sveta prisostvoval proglasitvi pakistanske republike.
LONDON — Sovjetski in japonski veleposlanik sta se v Londonu sestala že na 23. sejo zaradi priprav za sklenitev mirovne pogodbe med obema državama. Po mnenju nekaterih diplomatskih krogov so pogajanja prišla v kritif-no fazo, ker -zahteva Japonska, da ji Sovjetska zveza vrne v prvi svetovni vojni okupirane otoke Habomai, Sikotam, Etorofu in Ku-naširi. V istih krogih menijo, da je Sovjetska zveza pripravljena odstopiti le otoka Habomai in Sikotam.
OBČNI ZBOR OKRAJNE GASILSKE ZVEZE
¡SPISI!
Rednega letnega občnega zbora koprske Okrajne gasilske zveze, ki •je bil v nedeljo v Kopru, so se poleg 41 delegatov prostovoljnih'gasilskih društev koprskega okraja u-deležili tudi podpredsednik Gasilske zveze LRS Srečko Dimee, član Okrajnega komiteia ZKS dir. Sveto-zar Polič, predsednik Sveta za notranje zadeve pri OLO Koper Anton Sturm, zastopnika Tajništva za notranje zadeve pri OLO Koper Stane Kovač in Rado Gabrovee, šef podružnice DOZ v Postojni Vinko Benčič ter drugi.
Iz obsežnega poročila dosedanjega upravnega odbora je bilo med drugim razvidno, da so v drugi polovici lanskega leta ustanovili v koprsikem okraju 9 občinskih gasilskih zvez, ki vključujejo 35 prosto-
VELIKA SKODA ZARADI POŽAROV -
Letos je bilo na področju koprskega okraja 30 gozdnih požarov, ki so povzročili dve telesni poškodbi in približno milijon 800 tisoč dinarjev škode. V ogromni večini primerov sta biha vzroka nenadzorovano sežiganje suhe trave in suhih strniščnih odpadkov, neprevidno odmetavanje cigaretnih ogorkov in tlečih vžigalic v obcestno travo in pomanjkljivo nadzorstvo nad otroci.
V zvezi s tem lahko pohvalimo tiste, ki se pri gašenju gozdnih požarov aktivno udejstvujejo in ki s svojo požrtvovalnostjo preprečujejo škodo na splošni družbeni lastnini. Naj omenimo samo primer Jožeta Slavca iz črnotič štev. 30, ki je dobil ob požrtvovalnem gašenju gozdnega požara telesne poškodbe. Hkrati pa je treba grajati primere skrajno malomarnega odnosa do družbene lastnine. Tako je na primer zaradi malomarnosti Andreja Surine iz Jelšan v občini Ilirska Bistrica uničil požar 12 hektarjev gozdne površine. Zgorelo je štiri tisoč raznih sadik, starih do šest let.
¥
V nedeljo, 18. t. m., so bile v sejni dvorani občinskega odbora v Idriji volitve prvega delavskega sveta pri novoustanovljenem podjetju »Čipka«.
Zastopani so bili razni kraji idrijske občine in tudi nekateri iz sosednjih komun. Videli smo čip-karice z Vojskega, iz Idrskega, iz Spodnje Idrije, iz Cerknega, iz Otaležev, iz Travnika, iz Plužen, iz Jazen, iz Zakriža, iz Lažen, iz Stopnika, iz Trebuše, iz Čepovana in iz Šentviške Gore.
Popoldne je bil zadružni občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan. Prisotni so bili tudi predsednik idrijske občine in člani komisije za pospeševanje čipkarstva pri občinskem odboru v Idriji.
Minili so časi, ko so čipkarice delale za »Dom« in služile po 5 din na uro. Na tak izkoriščevalski način si je to nesocialistično podjetje ustvarilo rezerve in današnje cene v podružnici v Cerknem, s katerimi danes skuša konkurirati idrijski zadrugi, ki je vedno ves dobiček delila med svoje čipkarice.
Zadruga šteje danes že 3105 članic, katerih število še vedno narašča. Lani so čipkarice skleklale za 39 milijonov dinarjev čipk, ob koncu leta 1956 pa se bo to število verjetno dvignilo od 70 do 80 milijonov dinarjev.
Zadruga ima v načrtu, da bo v bodoče še bolj skrbela za dvig kvalitete čipk in bo v ta namen prirejala tucli po naših vaseh v jesenskih in zimskih časih čipkarske tečaje, da se bodo lahko tudi kmečke žene in dekleta strokovno in politično izobraževale.
Članice zadruge so izvolile nov upravni odbor, v katerem so zastopane tudi čipkarice z Vojskega, iz Cerknega, iz Plužen, iz Otaleža in iz Sebrelj.
voljnih gasilskih društev s 1582 člani. Vendar s takšnim številom . članstva nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj pride v koprskem okraju en gasilec na 100 prebivalcev, kar je znatno pod republiškim povprečjem, kjer pride 1 gasilec na 35 prebivalcev. Zato s'o na občnem zboru poudarili potrebo po ustanovitvi novih prostovoljnih društev, predvsem v Vremstki dolini in ureditvi društvenih pisarn v Divači in Hrpeljah, kjer se bi" lahko gasilci sestajali. Po'rebno bo tudi brž ko mogoče nabavili gasilskim društvom v večjih industrijskih središčih koprskega okraja sredstva za gašenje požarov na električnih napravah in lahko vnetljivih tekočin.
Prostovoljna gasilska druš',va koprskega okraja so lani sodelovala pri 102 požarih, od teh je bilo 21 stavbnih, ki so napravili okrog 12 milijonov 339 tisoč dinarjev škode, pri tem pa so zaradi hitre in požrtvovalne intervencije očuvala nad 96 milijonov dinarjev vrednosti splošno-ljudskega in privatnega premoženja. Za izboljšanje svoje strokovne in praktične usposobljenosti so v tem času priredili 84 vaj, ki se jih je udeležilo 1.009 članov prostovoljnih gasilskih društev. Razen tega iso priredili vrsto predavanj in tečajev.
Na občnem zboru so med drugim t,udi ugotovili, da skoraj vsi občinski ljudski odbori posvečajo vso skrb delu prostovoljnih gasilskih društev. Nudijo jim pomoč, kažejo zanimanje za njihov razvoj in se
zavedajo pomembnosti požarnovarnostne službe,
V živahni razpravi so delegati _ dali vrsto predlogov za nadaljnje uspešno delovanje prostovoljnih ga-.silskih čet.
Ob zaključku občnega zbora so izvolili 13-č lanski izvršilni odbor s predsednikom Karlom Klunom na .čelu, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije, ¡Srečko Dimec, pa je izročil v imen« Gasilske zveze FLRJ šestim članom prostovoljnih gasilskih društev gasilska odlikovanja III. stopnje, poveljniku občinske gasiLsIke zveze v Kopru Janezu Hribarju pa gasilsko priznanje Gasilske zveze LRS II. siopnie.
STINA
ZASLUŽNI GASILCI, KI SO BILI ODLIKOVANI
Dvajset odstotkov Koprčanov brez stanovanja
Po Sloveniji je še vedno razširjeno zmotno mnenje, da je v slovenskih obmorskih mestih Kopru,, Izoli in Piranu dovolj praznih stanovanj ali celo hiš. Resnični položaj pa ni samo povsem drugačen, marveč postaja zlasti v Kopru pomanjkanje stanovanj že sedaj dosti bolj pereče, kakor v katerem koli drugem slovenskem mestu. Malo boljši je položaj v Izoli, najbolj zadovoljiv pa v Piranu, vendar s stanovanji v že dotrajanih hišah, v katerih v nobenem oziru ne ustrezajo zahtevam sodobnega kulturnega človeka.
Na stanovanjskem uradu v Kopru leži že sedaj okoli 2600 ne-
Dogaja se, lahko celo rečemo, da v večini primerov, da je prvi opravek tujcev, ki prihajajo k nam z motornimi vozili, da se takoj po vstopu v našo državo ustavijo pri bencinski črpalki in natočijo bencin ali nafto v svoje vozilo. Plačajo seveda v dinarjih, ki pa so mnogokrat problematični — problematičen je namreč njihov izvor. Večkrat pridejo ti dinarji kar v čevljih ali zašiti v podlogo čez mejo, mnogokrat so pridobljeni s prodajo vtihotapljenega blaga, često pa jih vozniki dobijo tudi v zameno za tujo valuto, ki jo obljubijo našemu domačinu izplačati za mejo. Vse to je protizakonito in le redki so oni, ki bi se lahko izkazali s potrdilom o redni zamenjavi valute pri zakonitem menjalcu. To velja predvsem za Tržačane in za italijanske državljane ob vsej naši meji z Italijo, verjetno pa tu-
di za mnogo druge »turiste«.
Od tega ima naša država dvojno škodo. Z vtihotapljenim aH na podoben način pridobljenim našim dinarjem taki storilci rušijo nominalno vrednost naše valute, nato pa še s takim denarjem kupujejo pri nas pogonska goriva za motorna vozila — goriva, ki jih moramo mi uvažati in drago plačevati v devizah. Nujno bi bilo, da se v podobnih primerih uvede praksa, da pri naših bencinskih črpalkah noben lastnik ali voznik tujega vozila ne more nabaviti goriva, če se ne more izkazati s potrdilom banke ali poblaščenega mcnjaica o pravilnem nakupu dinarjev za valuto svoje države. Prav tako ne bi smeli dovoliti nobenega kreditiranja ali kupovanja goriva po naših državljanih za račun tujcev, ker se bomo le na ta način izognili večji škodi.	rb
rešenih prošenj za dodelitev stanovanj, To pomeni, da je v Kopru brez stanovanja nad 20 odstotkov tu zaposlenih ljudi, ali vsak peti prebivalec. Medtem se pa število prebivalstva še stalno množi. Ker je v Ljubljani brez stanovanja le okoli 9, v Mariboru tudi okoli 9, v Celju pa okoli 10 odstotkov tam zaposlenih ljudi, stoji Koper s svojimi 20 odstotki na vrhu vse lestvice stanovanjskih stisk v Sloveniji. Razen tega še večina razpoložljivih prostorov ne ustreza sodobnim pojmom kulturnega stanovanja. Za časa stare Avstrije so zgradili v Kopru le nekaj hiš, za časa Italije nobene. Vse ostale stoje še izza časov Beneške republike.
Med prosilci stanovanj so delavci in nameščenci, ki so v Kopru sicer zaposleni, njihove družine pa žive zaradi pomanjkanja stanovanj še po drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Ti ljudje stanujejo stlačeni po raznih sobah in sobicah, ki le v manjši meri zaslužijo to ime. Precej jih stanuje zasilno tudi po bližnji in daljni okolici, do oddaljenosti 15 km od službenega mesta. Z njimi so zasedene tudi vse sobe v gostiščih, ki bi morale biti na razpolago prehodnim gostom in turistom. Marsikateri dan ni v hotelu »Triglav« na razpolago niti ena sama skromna postelja.
Gradbena dejavnost je v Kopru oživela v večjem obsegu šele lani. Tako smo' dobili v Semedeli in v središču okoli 200 novih stanovanj, ki pa večinoma še niso vseljiva. To število novih stanovanj je sicer lepo, v resnici pa bo le majhen doprinos za ublažitev splošnega položaja, Če bi hoteli krizo vsaj malo sistematično reševati, bi mora-
eprav največ hodim peš, še včasih ¿godi, da sedem tudi na avtobus ali celo na vlak. Tako sem se namenili prejšnji teden proti Ljubljani, kjer sem imel nekaj opravkov. Na postaji v Divači sem imel priložnost videti, kako so naši železničarji elastični. Seveda se tu in tam najdejo ljudje, ki radi nekoliko udobnejše potujejo, posebno še, če imajo pred s'abo daljšo pot. Tako je bilo tudi v Divači nekaj potnikov s kartami za boljšo vožnjo. Pa i-o se hudo ušteli. Vlak, ki je prišel iz Sežane, ni imel nam-mreč nobenega vagona drugega razreda. Formalno so potnike sicer zadovoljili: z vagona tretjega razreda Ca 34642 so sneli tablo, ki mu ■je označevala kategorijo -tier jo zamenjali z novo.. Iz tretjega razreda je postal drugi. Seveda se znotraj ni prav nič .spremenilo. Klopi so ostale trde ket prej. Vendar s'o potniki le imeli svoj drugi razred 111 lahko mi verjamete, da so bili na moč zadovoljni.
Ko .siem se vračal iz Ljubljane, sem se ustavil v Ilirski Bi.sirici, kjer sem si ogledal, kako funkcionira Lesni kombinat. To podjetje ima namreč kar dva .direktorja, ki ju tudi pošteno plačuje. Novi s'e je sicer že uveljavil, vendar pa stari, ki je bil zaradi nekih pobarvanih fondov na počitnicah, še ni bil suspendiran in š'S "naprej s'raši po podjetju kot direktor. Pozanimal sem se za vso to zadevo, pa so mi na 'kratko pojasnili, da je bolje imeli dva direktorja kol nobenega. Ce je tudi delavisiki svet podjetja
tega mnenja, potem nimam nič prati. Pa najbrž ne bo.
V	Bistrici sem obiskal tudi prodajalko Elzo, ki je svojčas šla tako lepo na roko prijateljicama Lojzki in Radi iz Postojne, ko s'.a »pretopili« pomoč ZB otrokom padlih borcev v svojo lastno balo. Skupaj 75.000 dinarčkov v dveh obrokih. Lep primer osebne iniciative in u-spešno izvedene kombinirane akcije. le škoda (zanje namreč), da je pravi čas prišlo na dan.
Mimogrede pa sem zavil še v Orehek, kjer je med najpremožnej-šimi kmeti tudi tak, ki ima vse potrebne zveze in lahko celo dos'eže, da ga postojnski rešilni av'o zastonj zapelje v ljubljansko bolnišnico, fkar je najbolj udobno in poceni. Vendar pa se bo menda vs'a zadeva končala nekoliko drugače, kot je kazalo. Sedaj inamreč iščejo tistega, ki je izdal nalog za .prevoz, pa ga ne morejo najti. Navsezadnje bo moral najbrž bolnik še sam plačati vse skupaj, čeprav je tako lepo organiziral. Nesreča je namreč v tem, da v resnici ni socialno zavarovan.
V	nedeljo s'em sem in tja pogledal
(tudi na volišča. Na splošno nimam mnogo pripomb. Za malo se mi je zdelo v Sežani, kjer so na volišču v bolnici vsi člani SZDL, razen e-nega, volili že do 10 ure dopoldne. Tisti eden pa je bila neka dama, \ki se je na pripombo člana SZDL, češ da bi šla lahko tudi ona že volit, takole odrezala: »Imam čas do 7 zvečer!« To je sicer res, ne vem pa zaikaj bi morala volilna komisija čakali prav in >s'amo nanjo, da se blagovoli potruditi na volišče. Mar je res toliko potrebna organizaciji?
Sedaj pa še eno zanimivost glede naše poštne .službe. Zadnjič sem skušal telefonirati trem, štirim znancem. Pa glej zlomka! Vsi telefoni so bili zasedeni! Veste, da se mi je zdelo čudno in poklical sem številko v sosednji sobi. »Zasedeno!« so kratko povedali na pošti. Pa ni bilo. Zdaj pa res ne vem, ali je neki telefon zaseden, ko je res zaseden ali pa ko se nekomu zljubi, da ga zasede kar tako, rekel bi pavšalno. Upam, da bom dobil potrebna pojasnila.
Lepo vas pozdravlja
Vaš Vane!
li zgraditi 500 stanovanj na leto, da bi v 10. letih nastanili vsaj tiste, ki imajo prošnje že vložene in tiste, ki se bodo v Koper še morali priseliti zaradi nove industrije, prometa, turizma, trgovine, obrti in ostalih panog družbene dejavnosti. Pri tem pa tudi ne smemo pozabiti še na naravni prirastek prebivalstva, ki je v Kopru večji kakor v katerem koli drugem slovenskem mestu, in, sicer zaradi mladostne strukture velike večine prebivalstva.
Deloma bi mogli ublažiti koprsko stanovanjsko stisko z gradnjo poslopij za razne urade in ustanove, ki so sedaj nastanjeni v bivših stanovanjskih poslopjih, dalje pa tudi z obnovitvijo nekaterih starih hiš, ki še niso popolnoma dotrajane in ne bodo med prvimi, ki jih bomo po novem urbanističnem načrtu morali podreti kot neprimerne za človeška bivališča. V Kopru bi nujno potrebovali palačo za okrajne urade, ki so sedaj raztreseni, za okrožno, okrajno in gospodarsko sodišče, za občinske urade, razne zbornice 111 druge ustanove.
S. V.
Priprave za volitve v DS in SZDL v Ilirski Bistrici
V	Ilirski Bistrici prirejajo številne sestanke, na katerih razpravljajo o zadnjih pripravah za volitve v vaške odbore SZDL, ki bodo v nedeljo in o pripravah za volitve v delavske svete. Na posvetovanju članov občinskega sindikalnega sveta Ilirska Bistrica, ki sta mu prisostvovala tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Anton Sturm in sekretar Občinskega komiteja ZK Anton Dolgan-Branlco, so postavili zahtevo po dobri izbiri kandidatov za delavske svete. Pri tem bo treba posvetiti pozornost sistematičnemu vključevanju v delavske svete predvsem mladine, in žena, da se ne bo pojavila praksa preteklih let, ko so pri volitvah prezrli nujnost njihovega sodelovanja v družbenem upravljanju. Govorili so tudi, da morajo dosedanji organi delavskega upravljanja pred volitvami poročati delovnemu kolektivu o njihovem dosedanjem delu in podati izčrpno analizo gospodarskega stanja podjetja, Mnenja so bili, da bo potrebno posvetiti več pozornosti pomoči manjšim delovnim kolektivom za opravljanje njihovih družbenih nalog,
Tov. Sturm je v razpravi govoril o delovni storilnosti in o vlogi družbenega upravljanja in samoupravljanja državljanov. Poudaril je, da je treba krepiti njihov pomen za razvoj našega gospodarstva .ter odklanjati dosedanje pomanjkljivosti. Člani posvetovanja so med drugim obsodili nezdrav pojav v kmetijski zadrugi Knežak. V tej vasi dela okrog 80 delavcev, ki pa pri upravljanju zadruge ne sodelujejo, zato ker je njen upravni odbor'sestavljen le iz članov zadruge, to je kmetov.
V	razpravi o pripravah za volitve v vaške odbore SZDL je sekretar občinskega odbora Lojze Čeli-goj pajasnile pomen teh volitev za poživitev dela in za socialistično preoblikovanje vasi, pri čemer je naglasil odločilno vlogo delavskega razreda pri reševanju tega vprašanja.
— vel
VOLITVE V SOCIALISTIČNO ZVEZO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razprave o družbenem sann-upravljanju so pokazale, da se vedno več državljanov zanima in sodeluje pri reševanju krajevnih vpraŠEtij. Naš sistem to sodelovanje zi-hteva in omogoča, naloga SZDL pa j's, da '.o očitvari. Poživeti bo treba delo svetov, ki nimajo še potrebnih ¡¡skušenj in prakse, predvsem pa utrditi organizacijo SZDL, da bo povsod postala tista sila, ki bo vodila in usmerjala vso družbeno dejavnost in v in'.eresu gospodarskega, kulturnega in občega napredka. Pri tem ji- potrebno omeni-iti ludi naše krajevne odbore, ki bodo lahko dobro opravljali svojo funkcijo le če bo zagotovljena pomoč večine volilcev.
V zadnjem času se je včlanilo v KZ več sto kmetov. Primeri na terenu so pokazali, da kmetje radi vst-opajo v zadruge, kjer !e dobro poslujejo in tudi nekaj nudijo svojim članom. Brezuspešna pa je vsaka agitacija tam, kjer zadruga tega ne dela, kjer se iz leta v leto ugotavljajo izgube in slabo gospodarjenje. 'Glede tega bo potrebna večja skrb članov SZDL in več družbene kontrole nad delom upravnih odborov zadrug. Ponekod pa tudi drugačen odnos do njih s strani posameznikov. Pravilo bi .namreč moralo biti, da je vsak član SZDL na vasi obenem tudi član KZ. Zakaj če je glavna naloga SZDL kot množične politične organizacije graditev socializma in s.cicialisPičnih odnosov, potem je KZ ena konkretnih oblik osibvaritve tega. Organizacija proizvodnje| ¡mehanizacija in racionalizacija — ste pravi z minimalnim trudom mora dati kmerom, tvojim članom, kmetijska zadruga.
Ze v začetku smo napisali, da je letos prvič volilo nad 500 mladink in mladincev. To je pravzaprav nekakšen začetek njihovega družbenega udejstvovanja. Dajmo jim možnost, da se uveljavijo in — ne pozabimo — pomagajmo jim.
To je le nekaj splošnih vprašanj, ki smo jih srečali na občnih zborih in ki nakazujejo določene naloge novim odborom. Seveda so razen teh še mnoga druga, izrazito krajevnega značaja in pomena, na katera se bomo povrnili, ko bomo poročali o delu organizacij po vaseh. Pri vsem tem pa je najboljše jamstvo za uspešno delo novih odborov prav razgibanost v predvolilnem obdobju, če jo bomo le znali obdržati tudi v prihodnjosti na isti stopnji.	iv—
TUDI V OBČINAH HRPELJE, PIVKA, SEŽANA NOVI ČLANI
Malokatero nedeljo je v vaseh sežanske, pivške in hrpeljske občine tako živahno razpoloženje in vrvenje pred 8. uro, kot je bilo 18. marca. To nedeljo so se že v ranih jutranjih urah zbirali na voliščih, okrašenih z zastavami in zelenjem, člani Socialistične zveze delovnega ljudstva, da bi izvolili vaške odbore svoje organizacije in delegate za občinske konference SZDL.
Tako je v Dutovljah domača godba na pihala ob G. uri z budni-
Wr
i

... .'-v :
Ww>
----------- -
P^ . ;
-m* Mu

Mi*
I
P"
flk

%
1
iN
WA
co privabila volivce v krajevno pisarno, kjer je bilo volišče. Od 435 volilnih upravičencev jih je nad dve tretjini volilo že v prvih jutranjih oziroma dopoldanskih urah. V Brestovici, Kosoveljah, Podbrežah, Štanjelu, predvsem pa v Lipnici, kjer so zaključili volitve okrog 7.30 stoodstotno, so volilne komisije sestavljale že ob 3 zjutraj zaključna poročila o udeležbi' na voliščih. Le nekaj minut kasneje so v glavnem zaključili volitve tudi v Vrhovljah, Dolu pri Vogljah in Vogljah. Dvaindevet-desetletna Viktorija Ravbar, najstarejša prebivalka sežanske občine, je glasovala že ob 8 zjutraj in s tem dala zgled marsikateremu drugemu volivcu. Tudi v Velikem Dolu, v Pliskovici, Zirjah, Orleku in Tomaju so volitve dokazale, da članstvo SZDL z zanimanjem spremlja delo svoje organizacije. - Volitve na vseh 42 voliščih sežanske občine so potekale v znamenju aktivizacije prebivalstva za delo v organizaciji, novoizvoljenim odborom pa dokazale, da bo-
li fJS
I v^TOp^Mj



"i o' ^ - SV-
m



»Volila bom najboljše tovariše!«
do lahko pri svojem bodočem delu računali na pomoč volivcev.
V pivški občini je na 33 voliščih glasovalo '4,231 članov socialistične zveze. Tudi tam je vladalo praznično razpoloženje in do 11.30 so zaključili volitve v Stari in Novi Sušici, v Dolnji in Go:mji Košani,
Cepnem, Kalcah, Gradcu, Dola-nah in Mali Pristavi. Prednjačile so predvsem Slovenska vas, Nova Sušica in Čepno, saj so že ob. 7 zjutraj prišli na volišče vsi volilni upravičenci. Tudi volišča so lepo okrasili, predvsem v Pivki, v obeh Košanah in v Novi Sušici, kjer so tudi priredili budnico.
Lep primer razgibanega predvolilnega dela na vasi so pokazale vasi Hrpelje, Pregarje, Tublje, Gračlšče, Brezovica in Klanec v hrpeljski občini. Zato tudi ni izostal uspeh volitev v teh krajih. Na splošno lahko rečemo, da so v tej občini s 100-odstotno volilno udeležbo že ob !) zaključili volitve.
Posebno je treba pohvaliti volivce v vaseh Vrhpolje, Mihele, Go-lac, Gabrk, Rožice, Hotična, Mrše, Male Lože in Račice, kjer so šele nedavno ustanovili osnovno organizacijo socialistične, zveze in vanjo vključili 112 vaščanov.
Te volitve v vaške odbore SZDL pa so opozorile osnovne organizacije, da morajo v prihodnje posvetiti več pozornosti aktivnemu delu za vključevanje državljanov v njihove vrste in tudi boljši evidenci članstva. Dogodili so se marsikje primeri, da so bili volilni spiski pomanjkljivo sestavljeni, skoraj na vseh voliščih pa so morali vpisovati nove člane, ki do dneva volitev še niso bili vključeni. Da navedemo le nekaj podatkov:
V sežanski občini se je 18. marca vključilo v SZDL okrog 700 novih članovo. Samo v Sežani je številčno stanje porastlo za 300, v vasi Veliki Dol od 30 na 90, podobno je bilo tudi v Orleku, Dutovljah, Tomaju, Vogljah in drugod.' V pivški občini je 244 državljanov izrazilo željo, da bi se vključili v organizacijo. Tako so v Nadanjem selu, pred začetkom volitev imeli na volilnem spisku le 8 članov, po volitvah pa jih je bilo 47. Podobni primeri so bili tudi v ostalih vaseh, predvsem v Selcah, Mali Pristavi in Zgornji Košani. Osnovne organizacije SZDL v hrpeljski občini pa so dvignile število članstva za 26%. V organizacijo se je namreč vključilo 999 novih članov.
Mirno lahko trdimo, da so nedeljske volitve pokazale pripravljenost naših državljanov za delo v eni najpomembnejših političnih organizacijah in da lahko z vso gotovostjo pričakujemo, da bodo novoizvoljeni vaški odbori ob podpori članstva že v kratkem lahko pokazali prve uspehe svojega dela.
^MMM
msšt
Mm:
m
r-
j«
»«lllll

Gradin. Mnogi med njimi so volili prvič

Priprave za turistično sezono so tudi v Kopru v polnem teku. To delo je prevzel predvsem Svet za turizem in gostinstvo pri občinskem ljudskem odboru. Doslej je rešil že več perečih vprašanj. Na pobudo Sveta so v Kopru ustanovili mestno vrtnarijo, kjer bodo pripravili potrebne sadike za okrasno drevje in grmičevje, s katerim bodo posadili parke in sprehajališča. Svet je uredil tudi vse potrebno, da bo služba potovalnih uradov boljša kot je bila. Potovalni urad Adria bo namreč prodajal vozne listke tudi za daljše relacije, zamenjaval tuje valute in podobno. Razen tega je v Kopru odprl svojo podružnico tudi Putnik iz Ljubljane. •
Tudi pomorski promet bo bolje urejen kot lansko leto. V piranski ladjedelnici bo do sezone zgrajena nova obalna ladja, ki bo prevažala potnike in turiste na progi Koper—Ankaran. Na ladji bo prostora za 70 oseb. To je prav gotovo lepa pridobitev za koprski turizem, saj je bila vse do letos zveza med Koprom in Ankaranom pod vsako kritiko. Lani so namreč vozile tri ladje, ki pa so bile veliko. v popravilu, tako da so morali turisti čakati tudi po ves dan, da so lahko prišli v komaj 20 minut oddaljeno ankaransko kopališče.
Posebna komisija Sveta za turizem in gostinstvo je pregledala tu-
Na volišču v Hrvojah
(Nadaljevanje s 1. strani) terature in aktivnim delom v osnovnih organizacijah, kot so razna društva LT, avfo-moto društva ter jadralni, aero, foto-ldno in radio klubi. V tej zvezi je predsednik Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije Milko Goršič opozoril, da se v svetu vse jasneje odraža povečanje skrbi za čimveč-je pridobivanje in izpopolnjevanje tehničnih kadrov in da se mora tudi vsak državljan Jugoslavije zavedati, da naša država ne sme zaostajati v tehničnem napredku za drugimi, predvsem še, ker imamo vse možnosti tehničnega razvoja. Vloga LT pri nas je toliko bolj pomembna, ker gradimo nove in velike tovarne, ki zahtevajo vsestransko strokovno usposobljenost vsakega posameznika. Tovariš Goršič je dejal: »Koprski okraj se iz leta v leto vedno bolj industrializira. Gradimo nove tovarne in TOMOS v Kopru, MEHANOTEHNA v Izoli ter ERMA v Šmarjah potrebujejo številni tehnični in strokovni kader, ki bi se lahko relcru-tiral iz vrst članstva LT, saj člani te organizacije imajo široko možnost poglabljanja svojega znanja in praktičnega usposabljanja v številnih osnovnih enotah LT za bodoče poklicno delo.«
Delegati I. okrajne konference LT so v živahni razpravi govorili o nadaljnji krepitvi materialne osnove njihove organizacije, ker si ni mogoče zamišljati brez tega njenega hitrejšega razvoja. Delno se čuti pomanjkanje prostorov,
učilnic, delavnic orodja ter osnovnega materiala, ki je potreben pri delu. V zvezi z vprašanjem povečanja članstva so med drugim sprejeli sklep o ustanavljanju mladinskih krožkov, oziroma društev ljudske tehnike v tovarnah in podjetjih. V njih bo mladina s pomočjo strokovnjakov in tehnikov lahko pridobila dopolnilno strokovno znanje. Ta sklep je toliko bolj pomemben, ker prav v našem okraju razvijajoča se industrija potrebuje iz dneva v dan večje število mladih konstruktorjev, tehnikov in drugih strokovnjakov, ki bi se lahko uspešno vzgajali prav v osnovnih organizacijah ljudske tehnike.
Na konferenci so tudi razpravljali o pripravah za proslavo »Deset
VANGANEL
Pred dnevi je dal kmetijski tehnik koprske zadruge 35 vinogradnikom iz Vanganela nekaj nasvetov za nadaljnje delo v vinogradih in kletarstvu. Opozoril jih je, da je nadaljnji razvoj te pomembne kmetijske dejavnosti v Istri odvisen od pravilne nege vinskih trt, ki rodijo najboljše in po tržiščih najbolj iskane sorte grozdja. Istrska vina malvazija, borgonja, mer-lot in kabrnet so že od nekdaj znana kot ena izmed najboljših.
Po predavanju so razdelili diplome in nagrade tistim vinogradnikom, ki so po mnenju ocenjevalne komisije razstavili na zadnji vinski razstavi v Kopru najkvalitetnejše pridelke. Med nagradami je bilo tudi vinogradniško orodje.
let ljudske tehnike«, ki bo pripomogla k večji popularizaciji in afirmaciji vloge LT, značaja dosedanjih uspehov in bo nudila članstvu nadaljnji delovni polet.
Novi upravni odbor Okrajnega odbora ljudske tehnike v Kopru šteje 21 članov, ki bodo v času svojega enoletnega delovanja uresničili sklope I. okrajne konference in skrbeli za večjo aktivnost te organizacije.
di večji del gostinskih obratov, ki jih je v koprski občini 53. Glede števila bi torej lahko trdili, da je stanje gostinskega omrežja kar zadovoljivo. Ni pa tako glede ureditve lokalov. Prostori so večidel slabi, higienske naprave ne ustrezajo, razen tega pa tudi postrežba ni najboljša. Zadnje čase lahko sicer ugotovimo določen napredek, vendar še marsikaj manjka, kar pa bo mogoče do sezone vsaj za silo urediti.
Drugačna pa je zadeva s prenočišči. V vsej občini imata prenočišča samo dve gostinski podjetji — hotel Triglav v Kopru in Turist v Ankaranu. Zmogljivost Triglava pa še zdaleč ne zadošča potrebam, razen tega pa v mnogih sobah stanujejo uslužbenci podjetij in ustanov, ker zaradi splošne stanovanjske stiske niso mogli dobiti stanovanja. Rešitev tega vprašanja zahteva ne le časa, ampak tudi znatna gmotna sredstva. Nekoliko bi sicer lahko ublažili krizo z ureditvijo prenočišč v zgornjih prostorih nove restavracije Galeb, kar pa je vse premalo. Zato bo verjetno pomanjkanje prenočišč še dalj časa najbolj pereče vprašanje koprskega gostinstva, vsaj dokler ne dobi hotel Triglav primerne depantlanse.
Prav tako bi bilo nujno potrebno preurediti, in to še pred sezono, Turist v Ankaranu, popraviti in prebarvati v.eekend-hišice, izboljšati sanitarne naprave ter nabaviti nov inventar.
Seveda so to le najnujnejše potrebe. V perspektivi bo treba misliti tudi na druge turistične in gostinske objekte. To so: koprsko kopališče, poznana izletniška točka grad Socerb, dalje Stadion v Kopru in drugi. Glede prometa pa je vse bolj nujna primerna avtobusna postaja, za katero že pripravljajo načrte. Stala bo ob cesti Koper—Semedela. Odstranitev sedanje postaje-iz pristanišča, kamor nikakor ne sodi, bo nedvomno prijetno spremenila licc Kopra. Iv.
Priprave za proslavo 10. obletnice mladinskih delovnih brigad
V času od 1, do 10, aprila bo jugoslovanska mladina svečano proslavljala deseto obletnico mladinskih delovnih brigad. V tem tednu nameravajo organizirati številne akademije, sprejeme pri predstavnikih ljudske oblasti, zbore brigad, odkritja spominskih plošč na nekdanjih mladinskih gradbiščih in podobno.
Tudi pri okrajnem in občinskih komitejih LM na Koprskem so že izvedli prve priprave za organiziranje te pomembne obletnice. Svečane akademije bodo v Kopru, Izoli, Piranu, Postojni, Sežani, na Pivki, v Ilirski Bistrici, Hrpeljah, Prestranku, Podgradu, Senožečah, Lokvah, Knežaku, I-Iruševju in na kmetijski šoli v Dutovljah. Številne osnovne organizacije pa bodo ob tej priložnosti imele svečane sestanke. Na proslavah in sestankih bodo brigadirji in komandanti mladinskih delovnih brigad obuja-
li spomine na lepe in težke dni dela, naporov, žrtev in uspehov na mladinskih delovnih akcijah. Nato pa bodo podelili tistim mladincem, ki so so večkrat udeležili delovnih akcij, spomenice V. kongresa LMJ.
Občinski mladinski komiteji pripravljajo skupno z občinskimi ljudskimi odbori sprejeme najboljših brigadirjev pri predsednikih občin. Okrajni komite LMS in okrajni komite ZKS v Kopru pa bosla organizirala sestanek tridesetih mladincev. nosilcev spomenic V. kongresa LMJ.
V počastitev 10. obletnice mladinskih delovnih brigad bodo v vseh občinah organizirali v tem tednu razne delovne akcije. Tako bodo v Hrpeljah in Jelšah ob tej priložnosti uredili nogometno igrišče, v Postojni pa igrišče za mali rokomet, pivška mladina pa bo sodelovala pri adaptaciji mladinskega doma. (Nadaljevanje na 9. str.)
TUDI NA KOPRSKEM SE JE POJAVIL
Pred nekaj leti je kmetovalce goriškega okraja vznemirila vest, da se je na njihovih kostanjevih nasadih ¡pojavila dokaj nevarna rastlinska bolezen ■— rak kostanjeve skorje, Zal smo sedaj tudi v koprskem okraju odkrili te vri» okužbe, ki nam narekujejo, da posvetimo vso pozornost dosledni borbi za zatiranje te, doslej nam skoraj neznane vendar nevarne bolezni. Zavedati se namreč moramo, da je v koprskem okraju okrog 700 hektarov čistih ali mešanih nasadov kostanja. ki prinašajo lepe dohodke našemu gospodarstvu. Ce v povprečju računamo, da dobimo od tega kostanja Jet.no okrog 80 ton užitnega plodu, razen tega še laninski les, ki ima ceno l3 din za kilogram, m lshko predstavljamo, kakšno o-gromno škodo nam lahko napravi rastlinska bolezen kostanjeve skorje. Skorja namreč vsebuje 12,5% tanina, les pa 8»0. Razen tega nam kostanjev les da dobro kolje za vinograde, iz njega izdelujemo ra.r-ne predmete, kot so držala in palice, cvet pa nudi obilno čebeljo pašo.
V	Evropi so prvič opazili to bolezen med prvo svetovno vojno, in to v Angliji in Belgiji, kamor so jo zanesli, tako domnevajo, z vojaškimi transporti okuženega kostanjevega lesa iz Amerike. Nekaj let kasneje se je pojavila v Franciji, v Italiji pa je pred štirimi leti zavzela tak obseg, da je uničila 10%
SKORAJ BI POD LEDOM NAŠLI SMRT
Pretekli petek so se na zamrznjeni reki Pivki pri Postojni drsali Marko in Drago Čehovin ter Sergej Černelič z bratom. Pet do sedem let so stari. Po gladki ledeni plošči so se drsali sem in tja. Neaadoma pa se je petletnemu Dragu Čehovinu udrla ledena plošča pod nogami in zdrSnil je v tri do štiri metre globoko Pivko. Za njim je pridrsal Sergej, ki se je le z rokami obdržal na ledeni plošči, Marku Čehovinu pa, ki je zadnji smuknil v ledeno past, se je posrečilo, da se je srečno skobacal iz nje. Čeprav do kože premočen, ni izgubil prisotnosti duha ter je najprej potegnil iz vode Sergeja, nato pa še bratca Draga, ki se je že utapljal. Tako je sedemletni Marko Čehovin s prisotnostjo duha in smelostjo, ki je izredna za njegovo starost, rešil izpod ledenega objema Pivke sebe, petletnega bratca in svojega prijatelja Sergeja Cehovina.
SKODA ZARADI MALOMARNOSTI
Na kmetijskem posestvu v Škoc-jami pri Kopru je zaradi malomarnosti pri delu nastala minuli mesec precejšnja gospodarska škoda. Povzročil jo je svinjerejec Valerij Novak, ki kljub opozorilu upravnika posestva Narcisa Biloslava in nameščenca Vinka Romiha ni poskrbel za zadostno zavarovanje prašičkov proti mrazu, ki je bil zlasti hud prve dni februarja. Prav tedaj so imele svinje prasiti in je bil Novak opozorjen, naj zato da svinjam precej več slame, da bodo mladi prašički dovolj zavarovani. Svinjak ima namreč posestvo kar v baraki pod cesto. To poslopje je kaj slabo zavarovano proti mrazu. Kljub temu, ali pa morda prav zato, ker je Novak mislil, da še ni čas, so svinje prav tisto noč (od 3. na 4. februarja) prasile. Seveda so mladi prašički zaradi pomanjkljivega zavarovanja pred mrazom poginili, Bilo jih je devetnajst in posestvo trpi zaradi tega najmanj 50.000 din škode.
PIVKA
V	tovarni vezanih plošč in furnirja Javor, ki ima svoje obrate v Pivki, Baču in Prestranku, so te dni izvolili nov 34-članski delavski svet. V obratu Prestranek so že do desete ure volili vsi volilni upravičenci.	J,
Ali je v vašem podjetju, šolskem okolišu ali terenu že poverjenik Prešernove družbe? Ce ga še ni, poskrbite zanj!
površin zasajenih s kostanjevo kulturo ter začela ogražati hrastove vrste, kot so g rad en, puhavcc in čr-jiika.
Iz goriškega okraja, kjer niso posvetili dovolj pozornosti karantenskim predpisom, sc je rak kostanjeve skorje razširil tudi v nekaterih vaseh sežanske in kopreke občine. V zadnjem času so ugotovili njegove okužbe v Dutovljah, Tomaju. Dobravljah, Avberju, Ponikvah, Je-lendolu pri Tomaju, v Sv. Nedelji. Vršiču pri Truškali, med Koštabo-no in Smarjami, v Nožetu, Monte-kalvu in v Strunjanu.
Raka kostanjeve skorje najlaže spoznamo po nabreklih mestih na mladih vejah m na deblu, ki prekinjajo normalni tok drevesnih sokov. Zaradi tega začne sieaisoma skorja pokati po dolžini in se v zadnjem stadiju okužbe popolnoma odlupi. Drevo začne odmirati.
Najnevarnejši prenašalec te bolezni je človek. S prevozi okuženih delov kostanjevega lesa. z okuženimi sadikami in plodovi, prevoznimi sredstvi, pa tudi z okuženimi rokami, obleko in delovnim orodjem prenaša to bolezen iz kraja v kraj. Tudi ptiči in čebele so njeni nevarni prenašalci.
Z gotovostjo lahko trdimo, da je gojenje kostanja pomemben vir dohodkov v posameznih predelih Primorske, Zato moramo storiti naj-osilrejše ukrepe za preprečevanje širjenja tega nevarnega škodljivca. Najbolje je takoj sežgati okužena drevesa in posvetiti vso skrb pravočasnemu odkrivanju rakastih žarišč.
-	x:>: •p:' .
"	- " -cJBSii
ti;	.-v;;-?".,
m iE©!7ng© $ © frgovi
otr@snikov ra £ ¥ Se®iS

A	FV S
v;1;. Ji
Uničevalno delo je skoraj končano. Skorja odstopa in drevo sc suši. — Slika jc posneta v Dekanih.
Pred dnevi je bilo v Izoli posvetovanje potrošniških svetov, na katerem so novoizvoljeni člani razpravljali o nadaljnjem delu, o stanju trgovske mreže v Izoli, o raznih pomanjkljivostih in o nujnih ukrepih za izboljšanje kulturnega poslovanja trgovin.
Poročilo o trenutnem nezadovoljivem stanju večine trgovin, posebno špecerijskih, je sprožilo živahno razpravo, ki je pokazala veliko zanimanje potrošnikov za rešitev vsaj najnujnejših problemov, ki so v nasprotju s higienskimi predpisi ter niso v skladu s kulturnim trgovanjem. Največ nezadovoljstva povzroča slaba kvaliteta kruha, predvsem ene izmed pekarn, izredno slabo stanje skladišč. pomanjkanje čistoče in način prodaje, ki kljub novim prodajalnam še vedno ne ustreza želji kupcev, ki jim ni po volji, da jim daje kruh ista roka (ne vedno čista!), ki sprejema denar. Tudi v trgovinah jestvin, ki imajo nad tri prodajalce, bi morali imetib blagajnika, ali pa bi bilo treba vprašanje
higiene rešiti kako drugače. Dobre gospodinje moti tudi nered na mizah in policah, nepotrebno tipanje jestvin. umazanija tal in v letnem času roji muh. Seveda bi bili krivični, če bi no omenili, da imajo trgovine tudi mnogo objektivnih težav, ki so slaba dediščina prejšnjih let. Prostori so zastareli, oprema izrabljena, da ne govorimo o vlagi, zračnosti, ogrevanju prostorov, o strokovnosti prodajalcev in podobnem.
V kratkem bo dobila Izola nekaj novih trgovin, ki bodo lahko vsaj delno odstranile nejevoljo potrošnikov in izletnikov. Kruh bodo prodajali v treh, sadje in zelenjavo v dveh, špecerijsko blago v eni in tekstil v eni novi prodajalni. Razen tega bo dobilo mesto mlečno restavracijo.
Trenutno ima Izola 4(5 trgovin, to je eno na 193 prebivalcev (relativno ugodno v primeri s slovenskim povprečjem — ena na 330 oseb), kar pa še zdaleč ne dosega stopnje sodobne trgovine nekaterih gospodarsko razvitih držav. —ik
Učiteljica Marija Villiar in kuharica Stana Tadeu sta oškodovali mlečno kuhinjo
v osnovni šoli za nad 20.000 din
Po Postojni je veliko šušljanja o tem dogodku, ki se različno tolmači, zato se nam zdi prav, da ja podrobneje pojasnimo.
Mlečno Kuhinjo v osnovni šoli v Postojni sta oskrbovali učiteljica
II:
Vv ■ ■ i .v v : / >. ' 4 >rm:
llliiiiill ^IlilifliS

;. • sS s,->. i ■■■
mW!mmmm.it
Začetni stadij okužbe z rakom na kostanjevem drevesu v Dekanih
¡Marija Villiar in snažilka Stana Tadeu, ki je bila obenem tudi kuharica. Vilharjeva je preskrbovala mlečno kuhinjo s potrebnimi hranili in druigmi potrebščinami, Tadeuova pa ji je pri tem pomagala in bila obenem kuharica. Poslovanje Je bilo malomarno in Villiarjeva je kot odgovorna prepuščala Tadeuovl tudi ključe od shrambe in v glavnem vso poslovanje okrog mlečne kuhinje.
Dne 21. februarja t. 1. sta imenovani oddali samovoljno, brez predhodnega posvetovanja s komerkoli, cel sod mleka v prahu (101 kg) poslo-valniic št. 3 Mestnih trgovin z namenom, da bi to mleko, kot sta sami izjavili, zamenjali za sladkor za potrebe mlečne kuhinje. Kot vzrok sta navedli, da je mlečna kuhinja osiala brez sladkorja, ki ga tudi občinski ljudski odbor noče kupiti. S to trgovino se še nista dogovorili, kakšna naj bo cena za mleko, vendar pa je medtem trgovina vse mleko takoj odstopila Tovarni mesnih izdelkov v Postojni po 220 din kg. Tam so to mleko zasegli organi TNZ, ki so medtem izvedeli za zadevo.
Na podlagi tega dogodka Je bilo ugotovljeno, da je Tadeu Stana na ta način že trikrat zamenjala mleko v prahu v isti trgovini. Prvič Je bilo to decembra 1955, ko jc sama zamenjala 13,5 kg mleka za 10 kg marmelade, nastalo razliko 930 din pa je
v g R3
» •'	/ • - -' tilM
PLEMENSKE ŽIVINE
&
n
&
(nadaljevanje in konec)
TELETA PREHITRO ODSTAVLJAMO
Nekateri živinorejci pustijo sesati teleta le 0 tednov, nato pa začno s krmljenjem s slabim senom ali celo s slamo. Posledica tega so nenormalne živali, ki imajo visoke noge, šilast hrbet, povešen vamp in odsekan ter ošiljen križ. Iz takšnega teleta se ne more razviti dober bik, vol ali krava. Zato priporočamo, da bi teleta, določena za vzdrževanje plemena, pila mleko do četrtega meseca starosti; če pa nima živinoreja na razpolago dovolj posnetega mleka, pa naj pijejo teleta do G. meseca.
V SLABIH IN NEZRAČNIII HLEVIH
Zlasti telo potrebuje gibanja in svežega zraka; zato ga ne smemo privezati k jaslim. Najbolje je, da ga namestimo v posebnem prostoru, od koder lahko pride na odprto tekališče po lastni volji. Znano je dejstvo, da se mehkokost-nost pojavlja predvsem pri teletih, ki so navezana izključno na hlevsko življenje. Sonce je najboljši
vir njihovega zdravja. Ker tele lahko prenese mraz, ga zato brez nevarnosti puščajmo tudi pozimi na tekališče ter mu omogočimo pašo na prostem. Seveda pri tem ne sme biti ta paša njegova edina krma. Paziti pa moramo, da na telcališču ni kotanj in jam, v katerih se zbira v mrzlih dnevih voda, ki žejni živini lahko povzroči drisko.
POSKRBETI JE TREBA ZA PRAVILNO NAPAJANJE
Opozoriti pa moramo živinorejce, da dajejo teletu mleka v količini, ki odgovarja približno desetini njegove telesne teže. Mladim bikom pa lahko povečamo obrok krmil in tudi podaljšamo napajanje s posnetim mlekom za največ 8 tednov.
V kolikor bodo živinorejci odpravili vse napake pri krmljenju telet in upoštevali navodila, ki sem jih v tem sestavku nanizal, bodo imeli zdravo in /.a pleme sposobno živino. Tele bo ob koncu šestega meseca ob takšni skrbni negi doseglo celo 100 kg. Pri taki vzreji bomo porabili tri sto kilogramov neposnetega mleka in okrog
500 kg krmne mešanice, 200 kg sena in približno 380 kg pese in korenja.
JOŽE KEUC
f"r—1......v —
p ' ;
\ \ ) f$..; V
¡As:;*».	.• -■••'.i
V \ * ■ T* v^ij. S •'

Eden najnaprednejših živinorejcev senožeške okolice in divaške občine sploh jc tale možak iz Dolenje vasi pri Senožečah, ki ga vidimo na sliki z najboljšo mleka-rico iz njegovega hleva.
m
spravila zase. To jo je napotilo, da je nagovorila še Vllharjevo in stn nato skupaj v decembru lani zamenjali v navedeni trgovini II kg mleka v prahu (po 180 din) za 7.920 din živil, ki sta si jih nato razdelili.
To Ju Je šele opogumilo. Ze v začetku Januarja letos sta po pregled« shrambe In ugotovitvi viška zamenjali v isti trgovini G3 kg mleka y prahu za 11.700 dinarjev živil, ki sta si jih spet razdelili. Naslednje podvige pa je preprečila budnost varnostnih oragnov in zdaj bosta morali storilki za svoja dejanja odgovarjati pred ljudskim sodiščem.
Šolska kuhinja je bila oškodovana za nad 20.000 dinarjev. Ce pa upoštevamo, da sta odtujeval! predmet, ltl ga je v prodaji le težko dobiti, potem je povzročena škoda še večja, ltazen tega pa je vse skupaj vredno še večjega obžalovanja, ker gre za preskrbo naših najmlajših.
Stana Tadeu pa se je tudi sicer okoriščala s svojim položajem kot kuharica in neomejena vladarica n.id kuhinjsko shrambo. Ze nad dve leti Jc nosila domov marmelado in margarino, zlasti pa še sladkor, ki ga y.ix svojo družino sploh ni kupovala. Porabila ga je po lastnem priznanju pet do šest kilogramov na mesec. Za vse to so bili otroci v šoli prikrajšani.
Krivda imenovanih storilk je dokazana s potrdili omenjene trgovine, pa tudi z njunimi lastnimi priznanji. Levji delež krivde sicer nosi Ta-neuova, vendar pa to Vilharjevc ne opravičuje. Toliko težja je ta odgovornost, ker sta to počeli načrtno in večkrat, čeprav tega nobeni ni bilo potrebno, saj sta obe hišni posest-nici.
Vendar pa nastaja pri tem tudi vprašanje posredne odgovornoili vseh, ki so količkaj prizadeti: staršev otrok, ki so se doma pritoževali čez kuhinjo, šolskega vodstva, ki bi moralo po službeni dolžnosti paziti na poslovanje mlečne kuhinje v šoli — in, končno je to predvsem vprašanje odgovornosti in aktivnosti šolskega odbora kot organa družbenega upravljanja v šoli. Prav gotovo je to dobra in dragocena izkušnja za vse omenjene, čeprav ne bodo neposredno odgovarjali pred sodiščem. Moralna odgovornost pa ostane in je prav dober nauk vsem.	rb
POJASNILO
V članku »37 milijonov din prihranka za potrošnike < v naši zadnji številki je v pregledu marž pomotoma izostalo trgovsko podjetj.-»Trgovski dom« — Koper. Tudi v tem podjetju se je marža v zadnjih dveh letih zniževala. Leta 1954 je znašala 7,42%, leta 1955 pa le še 5.85c:'o, torej toliko, kolikor v podjetju »Soča; — Koper. V skupini trgovskih podjetij, ki prodajajo tekstil, trikotažo, obutev in podobno, je bil torej »Trgovski dom-, kar se tiče marže, za 0,58% boljši od povprečja, ki je znašalo v tej blagovni skupini 6,43%.
Dan in noč, v burji in snegu, dežju in soncu, nenehno
Bilo bi odveč, - če bi skušal zdaj po skoraj 15. letih nove Jugoslavije dokazovati razliko med starim kraljevskim žandarjem ali fašističnim karabinjerjem in med današnjimi pripadniki Ljudske milice. Jack London je v neki svoji knjigi napisal, da policaju ni nihče prijatelj: če se vtakne v prepir ali te-pež, dobi nepristranske bunke z obeh strani. To je bilo karakteristično za tedanje predstavnike varnostne službe, ki je vladajoče mogotce ščitila pred ljudsko jezo in maščevanjem. Kolikor so se delavci in kmetje teh oboroženih biri-čev bali, toliko so jih tudi sovražili.
In danes? Naša Ljudska milica je porok za varnost in nemoteno življenje vsakega posameznega državljana, buden varuh pridobitev velikega revolucionarnega boja, čuvar zakonitosti in reda ter ima zato tudi sama izredno velik delež pri graditvi boljšega življenja v naši državi.
Karakteristična telefonska številka postaj Ljudske milice — 02 — je postala tudi pri nas že močno znana. Kdo bi naštel in opisal vse, kar je že dobrega storila pri nas v tem času! Skušal bom našim bralcem posredovati le nekaj odlomkov iz življenja in dela pripadnikov naše varnostne službe. *
Ni nam treba posegati kam nazaj. To zimo je bilo dovolj primerov nesebične požrtvovalnosti organov Ljudske milice, ki jih je vredno omeniti. Izkazali so se tako v varovanju javne varnosti, kot tudi v preventivni službi in urejevanju prometa.
Javna varnost.
Driiiiin ...
Rezko je zapel telefonski zvonec v sobi dežurnega miličnika v koprski postaji Ljudske milice, nekaj minut za tem pa je že drvel avto z nekaj miličniki proti Semedeli.
Pred pol ure se je tamkaj zgodil ogaben umor — iz ničnega vzroka je mlad človek vzel drugemu življenje, nato pa je zbežal. Predno pa se je svojega dejanja in vseh posledic dodobra zavedel, je že bil V rokah spretnih fantov v sivo-modrih uniformah. Ljudem je odleglo — saj bi sicer prosti ubijalec visel kot neprestana grožnja nad glavami ostalih prebivalcev. Seveda je na srečo le malo takih primerov in miličniki ponavadi že vnaprej preprečijo mnogo zlodej-stev. To so tako imenovane preventivne akcije, v katerih navadno že v začetku preprečijo kaznivo dejanje. Takih primerov pa je zelo veliko. Razen tega spadajo pod preventivne akcije tudi vsa prizadevanja miličnikov za obvarovanje zdravja državljanov, njihove imovine, njihove časti in podobno. *
Zagugala se je zemlja in v Ilirski Bistrici so se začele rušiti hiše. Ljudi je zajela panika ter so na vrat na nos bežali iz mesta in puščali stanovanja odprta in nezavarovana. Prvi so bili na mestu miličniki, ki so neustrašeno pomagali ponesrečencem; zavarovali so premoženje posameznih meščanov ter jim nudili tudi prvo pomoč. Takoj so tudi obvestili vse pristoj-
ne oblastne in zdravstvene organe o nesreči in zaprosili za pomoč, ki
je tudi kmalu prispela, *
V snežnem metežu med Divačo in Senožečami je obstala kolona motornih vozil. Prezebli šoferji so zapustili kabine in si poiskali topla zatočišča po najbližjih hišah, Avtomobili so ostali kar na cestah — varovali pa so jih spet miličniki, Ce je bilo treba, so tudi pomagali pri popravilu ali pa so klicali še druge na pomoč. Ustregli so mnogim potnikom in javili telefonično na nekatere naslove, kaj se je zgodilo z ljudmi, da bi ne bili svojci preveč v skrbeh. Prenekaterega državljana so tiste dni v hudem mrazu rešili žalostne smrti. Na daleč so spremljali slabotnejše ljudi do njihovih domov. Opozarjali so gostilničarje, naj ne dajejo nikomur preveč alkohola, ker je ta najnevarnejši sovražnik v mrazu.
Zgodilo se je, da je v mrazu in snegu obstal kamion, do vrha naložen z mastjo, blizu Zagona pri PBstojni. Šofer se je bal, da bo zmrznil in jo je lepo pobral spat v hotel, zato pa je moral miličnik, ki je na svojem obhodu naletel na zapuščeni kamion, prečuti pri njem vso noč — ker ga je rajši varoval,
10 1
nozdravnika, ker krava ne more teliti, ker je nenadoma obolel prašič. ker je zmanjkalo električnega toka, ker je pretrgana telefonska zveza, se je zatekel vol in še sto in sto podobnih primerov. Državljani iščejo pri miličnikih pomoč tudi v pravnih zadevah, radi bi, da bi jim raztolmačili ta ali oni zakon, pojasnili uredbo o davkih ali drugih predpisih, da bi jim napisali pismo in podobno. Miličniki rešujejo kopalce iz vode. Celo kravo so reševali iz morja, ker si je hotela rajši sama poiskati smrt v morskih globinah, kot pa da bi se pustila odreti mesarjem v klavnici.
Kdo bi opisal, s čim se . vse morajo ukvarjati miličniki pri opravljanju svoje dolžnosti! Preganjajo hazardiranje, prostitucijo, kalilce nočnega miru, potepuhe in pazijo posebej na obmejni pas, varujejo splošno ljudsko premoženje, preganjajo politični in gospodarski kriminal itd. itd.
V KZ Vreme je miličnik posredoval, da so jabolka spravili v prostor, ki je bil dovolj zavarovan pred mrazom, ker bi bila sicer gotovo zmrznila. Miličniki so intervenirali pri KZ Šmarje, da so
kot pa da bi moral morebiti pozneje loviti tatove; — predvsem pa zato, ker je to čutil kot svojo dolžnost.
Takih in podobnih primerov je bilo nešteto v zadnji zimi. Ko pa se je poslovila burja, ko sta izginila mraz in sneg, pa so bile pozabljene že tudi vse težave — in največkrat tudi velikodušna pomoč miličnikov. Navadili smo se že nanjo tako, da nam je nekaj samoumevnega, nekaj, kar mora biti, in je skoraj ne opažamo v našem vsakodnevnem življenju. Je pa okoli nas in jo doživljamo v tej ali drugi obliki v vsakem letnem času, v
vsakem vremenu in ob vsaki uri. *
Požrtvovalna bolničarka v Šmarjah pri Kopru bi vedela povedati, kolikokrat so prišli ponoči ponj o miličniki, ker je bila nenadoma kakemu državljanu potrebna bolniška pomoč. Ljudje pa se na miličnike obračajo za pomoč v najrazličnejših zadevah: je treba živi-
spravili na varno kmetijske stroje, ki jih je peklo sonce in pral dež na posestvu v Ankaranu. Miličniki bedijo nad izvajanjem zakonitih predpisov o sečnji drv, nad transportom in prodajo lesa in pazijo še na sto drugih stvari. Nihče ne bi znal povedati, koliko milijard ljudskega premoženja so ohranili naši skupnosti samo na področju gospodarstva prav organi Ljudske milice.
Koliko škode so preprečili samo na našem področju — škode, ki je prav za obmorske kraje tako značilna: mnogi, ki so se iz naših kra-
jev izseljevali, so za seboj prav vandalsko uničevali vse — trgali so električno in vodovodno instalacijo, pobirali kljuke z vrat in oken, razbijali stekla na oknih, de-molirali vse, kar se je le dalo. Sekali so celo sadno drevje in vinsko trto ter jo kurili, ker v svoji zaslepljenosti niso vedeli, kako bi nam bolj škodovali. Uničenje pa so mnogokrat dopolnili še tisti, ki so sicer ostali, pa so se hoteli prav iz omenjenih zapuščin okoristiti. Veliko take škode so miličniki preprečili.
NARAŠČAJOČI PROMET — NAŠA VELIKA SKRB
Da lahko človek nekaj napiše, pa naj že bo to reportaža ali karkoli drugega, mora sam to tudi doživeti. Nisem mislil tiste dni, da se mi bo to zgodilo, pa je le nehote bilo.
Pravili so, da je Mirka bolj težko dobiti v avtomobil, ker najraje vse kar peš opravi. Ker pa ni bilo misliti na to, da bi lahko peš obredla Ilirsko Bistrico, Pivko, Postojno in Sežano, sva pač morala sesti v avto. Lepa Aprilia je pod Nazarijevim vodstvom poslušno brzela od kraja do kraja— dokler nas ni prav pred Sežano pri cestarski hiši v Danah doletelo to, o čemer sem ves dan premišljal, ker so mi po glavi brnele gornje vrstice: prav pošteno smo se zaleteli. Na lepi ravni cesti, pregledni naprej in nazaj najmanj pol kilometra, odprti na vse strani in brez vsakega ovinka ali križišča: kot bi jo z ravnilom potegnil od Štori j do Sežane. Ce bi prav kdo pravil, da je tam mogoč karambol, bi se mu samo smejal, tako pa ni kazalo drugega, kot verjeti v razbito motorno kolo in poškodovani avto.
Kako je pravzaprav bilo? Mirko je spal spanje pravičnega na zadnjem sedešu, z Nazarijem pa sva že od daleč zagledala motorno kolo z dvema potnikoma, ki se je nekaj motalo sredi ceste in počasi zavijalo na levo proti hiši. V tem pa smo že pribrzeli tudi mi — na desni nismo mogli mimo, ker je že motocikel zapiral cesto, zato je Nazarij močno zavrl, da so zaškri-
" V T»«
V vaseh okrog Ilirske Bistrice je več mladih ljudi nasedlo govoricam o lahkem in brezskrbnem življenju v tujini. Med njimi je bil tudi mladi Ivo Lavrenčič iz Dolnjega Ze-mona. Lepega dne je pobral svoje stvari in izginil čez mejo v Trst. »Sreče in blagostanja« v tujini pa je imel kmalu dovolj in že po mesecu dni begunskega življenja se je razočaran vrnil med svojce. Naj nam sam pripoveduje, kaj je poskusil in doživel:
»Zmamile so me govorice o obljubljeni deželi, o sreči, o lepih oblekah, o vespah, o brezskrbnem življenju, ki da ga imajo oni, ki se jim je posrečilo zbežati iz naših krajev, Ne da bi globlje pomislil, sem nasedel in pobegnil v tujino.
Čeprav nisem imel namena zaiti v taborišče med begunce, ker imam
v Dolini pri Trstu sestro, so razmere nanesle, da sem se moral sam prijaviti karabinjerjem. Sestra se je namreč zbala zame in mi svetovala, naj se prijavim. Sama mi ni mogla pomagati. Prijavil sem se oblastem. Po zaslišanju so lhe odvedli v videmsko taborišče. Tu so bile vse sanje o lagodnem življenju samo barake, skupna le-
m.
žišča, zidna ograja okoli taborišča in straže," Menaža pa taka, da so se mi slinila usta ob spominu na domači kruh in slanino.
V mesto nas niso puščali brez dovoljenja in še s tem samo za pol ure dnevno. Bili smo pod strogim nadzorstvom, hkrati pa brez denarja in vsega, kar smo najbolj potrebovali. Cigarete je imel malokdo. Potepali smo se po idicah za »čiki«. Ljudje so se nam po-smehovali. Ce se je komu zahotelo, se je celo zabaval z nami. Kot »čik« je vrgel vstran tudi celo cigareto in jo nato, ko smo planili, da jo poberemo, pogazil s čevlji, Občutil sem, kako nas ponižujejo in prezirajo, hkrati pa spoznal, da sem hudo zašel. Pokesal sem se svojega dejanja in iskal rešitve. Nekega dne sem še povprašal na komandi, kaj mislijo z menoj. Pa so me za to še ozmerjali ker si kaj takega sploh drznem vprašati. Vse skupaj mi je bilo vedno bolj zoprno, dokler nisem nekega večera preskočil taboriščni zid in zbežal k sestri v Dolino. Od tam sem se spet ponoči priplazil v Sežano. Zavedam se, da sem naredil velik prekršek, za kar sem do-
pale vse štiri gume na gladkem asfaltu — pomagal sem tudi jaz »bremzati« na vso moč — in avto se je vrgel na levo. Ni pa mogel mimo motorja, ker tudi ni bilo prostora, in zadeli smo z našim desnim blatnikom v zadnje kolo pri mo-tociklu. Posledica? Mi smo se zaustavili v obcestnem kupu gramoza, motociklistoma pa je motor odneslo kot blisk izpod zadnjic vsaj petnajst metrov nazaj proti Sežani.
Videl sem že, kako je motor samo malo zadel v avto, pa je bil vozač na mestu mrtev. Zato sem kar zamižal, ko smo treščili skupaj in sem se skoraj bal pogledati, kaj je z -njima, Tržačanu, ki je samo prišel kupit kilo mesa v Sežano, ni bilo skoraj nič, čeprav bi bil lahko izgubil glavo, vozač pa si je le malo odrgnil kožo na čelu, vendar pa je bil pošteno vrtoglav. Zaradi burje sta bila oba zadelana čez ušesa in oči in nas seveda nista videla, dokler ni bilo že prepozno.
Iz prakse sem vedel, da bo zdaj terba čakati na komisijo, ki je morala priti prav iz Postojne. Prometni miličnik, ki je kmalu nato pribrzel iz Sežane, jo je telefonično poklical. Sami smo medtem že premerili, ogledali in narisali ter še fotografirali situacijo, popisali udeleženca in vozili in še opravili zaslišanja. Vtem se je že popolnoma stemnilo. Ni še pretekla polna ura, ko je iz Postojne pribrzel jeep in v njem komisija. Kmalu smo končali. Tudi zdravnik je medtem opravil svoje delo. Motorist se je sicer nekaj puntal, da mu zdravnika ni potreba, pa mu je prometni miličnik lepo povedal:
»Tovariš, treba ali ne, morate dobiti zdravniško pomoč. Ne bi rad jaz odgovarjal, če bi se vam kaj primerilo in bi morda prišlo do sepse ali celo tetanusa. Injekcija ni taka stvar, oba pa bova potem mirna,« mu je razložil.
Ni vse skupaj veliko, ker bi bilo treba sto in stokrat več povedati, če bi hoteli vsaj malo opisati in oceniti vso ogromno delo,, ki ga v skupno korist nas vseh opravlja Ljudska milica.	R. B.
bil zasluženo, čeprav pogojno kazen. Toda prepričal sem se o resničnem življenju ljudi, ki so kot jaz, uorali takšna pota. Povem vam, da bi se mnogi radi spet vrnili, toda sram jih je in boje se kazni.«
Kratka, toda poučna zgodba.
Mladi Ivo je danes spet doma in z veseljem se je vrnil k svojemu delu, srečen, da se j» vse skupaj tako končalo.
«rs i I Ém
lastil.
iM
i v> ; »¡|Ss§|S5
mi
m /> p^hm
Ob drugi krstni uprizoritvi letošnje sezone GSP
Aleksander Marotlič: »NA DNU KELIHOV«
Šesta letošnja premiera Gledališča Slovenskega Primorja zasluži nedvomno posebno pozornost. Po svojih kvalitetah sodi med naj-uspelejše dosedanje uprizoritve mladega koprskega ansambla. Predvsem je tukaj delež samega avtorja. mladega hrvatskega književnika Aleksandra Marodiča iz Zagreba. Njegova drama »Na dnu keli-liov«, ki je bila uprizorjena na poklicnem odru prvič v Kopru, je izraziti dramski tekst, zgrajen na klasičnih dramskih načelih enotnosti kraja, časa in dogajanja. Plastični in živi dialogi so druge odlike tega dela, ki bi mu sicer lahko očitali mestoma prešibko psihološko utemeljenost posameznih likov, tudi osrednje osebnosti drame, kanonika Grgurja pl. Skerletza. Medla psihološka karakterizacija oseb pa je nasplošno šibkost zgodovinskih dram in so se ji znali izogniti le močni umetniki Shake-spearejevega ali vsaj Shavvovega kova. Morodič je svojo zgodovinsko dramo napisal vseskozi z metodo ostre intelektualne analize zgodovinskih dejstev, ki jih je našel v studiozno proučenem zgodovinskem gradivu, predvsem v izvirnih sodnih zapiskih in zapisnikih iz takratne dobe ter v knjigi dr. Rudolfa Horvata »Prošlost grada Zagreba«. Čustveno in poetično stran je podredil stvarni, jedrnati dramski fakturi umetniško preoblikovanih zgodovinskih dejstev. Intelektualna, programatična zasnova drame je nujno zanemarila čustveno stran njenih likov, prispevala je k zgoščenosti dramskega dogajanja, zmanjšala pa je njegovo poetično vrednost.
Glavna vrednost Marodičeve drame je v njeni vsebini, v idejnem jedru. V drami »Na dnu kelihov« nam je avtor izredno plastično orisal moralno gnilobo in brezobzirnost najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov v Zagrebu leta 1750. To vzdušje strahu, značilno za srednji vek in tudi za kasnejše razdobje, ko je hotela vladajoča cerkev za-strašiti prebujajoče se plasti ljudstva in tedanjega nastajajočega meščanstva. Pri tem se je posluževala tudi nečloveških procesov proti takoimenovanim čarovnicam, preprostim ljudskim žrtvam.
Avtorju bi morda še očitali tudi delno stilistično nedoslednost pri mešanju realistične zasnove drame z včasih pretirano naturalističnimi elementi. Režiserju Srečku Tiču pa moramo pripisati v dobro določene okrajšave teksta in ublažitve pretiranih naturalističnih akcentov, v kar je tudi privolil sam avtor. Vendar, spričo vsebinskega, idejnega jdera drame, ki je v prikazovanju moralne pokvarjenosti fevdalne cerkvene gosposke, tudi naturalistični poudarki tokrat niso
toliko motili, kot bi sicer, ker so po svoje podčrtavali plastičnost posameznih osrednjih likov drame ter njih brutalno podvrženost nizkim nagonom in strastem v borbi za moč, visoke položaje in kariero.
Režiser Srečko Tič, ki ni imel lahkega dela, je zahtevno dramo režiral korektno, z gotovostjo in veliko solidnostjo. Pokazal je posluh za dramske zaplete in za kul-minantne točke drame, ki jih je plastično ter ob pomoči dobrih igralcev spremenil v prepričljiva odrska doživetja. Pri ustvarjanju pristnega odrskega vzdušja te težke zgodovinske drame je režiserju Tiču veliko pripomogla odlično zadeta scena, ki jo je zasnoval sam. Sccna jc nudila zelo zadeto vzdušje bogatega posvetnega ugodja, ki se v svoji čisto fevdalni razkošno-sti tega niti ne sramuje, temveč se še bahavo razkazuje. Ko govorimo o vzdušju na odru ter sceni, ne moremo mimo mojstra razsvetljave Slavka Turka, ki je posebno v sceni, ko Skerletz opiva in preži na kmečko dekle Ano, z veliko veščino za mešanje barvne svetlobe ustvaril moreče, zločinsko vzdušje, ki nas je vnaprej pripravljalo na Anino tragedijo.
Igralci so svojo težavno nalogo rešili presenetljivo dobro. To velja predvsem za nosilce osrednjih vlog. Ernest Zcga jc plastično ter z močnimi, presenetljivo pristnimi igralskimi akcenti postavil pred nas kanonika — naslinka Grgurja pl. Skerletza z intenzivnostjo, ki nam bo ta lik ohranila v spominu. Motila je ponekod nejasna izgovorjava.
Marga Filcc je v drugi glavni vlogi izoblikovala svojo Barbaro Grozaj, kanonikovo gospodinjo in priležnico srednjih let z redko pristnostjo in neposrednostjo. Bila je vseskozi gotova svoje vloge ter prepričljiva tako v scenah, ko si poizkuša z otkritosrčno strastnost-jo ponovno zadobiti kanonikovo naklonjenost kot v tistih, ko vzkipi v elementarnem sovraštvu in ljubosumnosti. Po zunanji podobi je bila Marga za realistični lik te, že malce uvele žene, skoraj preveč mladostna in privlačna.
Tretja izredno zadeto podana in odigrana vloga te uprizoritve je redovnica sv. Klare, Katarina, oziroma Skerletzova sestra Uršula. Majda Skrbinškova jo je igrala s tenkočutnim posluhom za težavno vlogo aristokratske, perfektne in ambiciozne plemenitašinje, ki svoje povsem posvetne strasti niti ne skriva preveč tajno za redovniško obleko.
Ano Požgaj, naivno in čisto kmečko dekle, ki postane nedolžna žrtev pohote in intrig, je v okviru, ki ga je omogočal avtorjev skoraj-
Nadaljevanje na 8. strani
ífSíií
I
IL-JH im^rnt mm.rnrn M; i
KM. Si
S|<¡-..... ; -v.í;


Koprski učiteljiščniki izdajajo svoje glasilo. Skromno je in pisano z roko. V njem objavljajo dijaki svoje pesniške in prozne sestavke. Do zdaj so izšle tri številke (Glas mladih, Brstje in Zrnje). V zadnjem zvesku so razen literarnih prispevkov tudi politični članki, dogodki iz šole in življenja, humoristične črtice, karikature in drugo. Vroča želja koprskih učiteljiščnikov je, da bi bil njihov list vsaj tipkan ali ciklostiran in da bi si utrl pot tudi izven ozkega šolskega kroga.
Na sliki vidimo učiteljiščni ke letošnjega prvega letnika
Prizor iz Marodičeve drame »NA DNU KELIHOV«. Krstna predstava v Kopru v izvedbi ansambla GSP
njiznic
Z občnega zbora Društva bibliotekarjev in knjižničarjev
Slovenije
V nedeljo 18. marca je bil v Ljubljani redni letni občni zbor Društva bibliotekarjev in knjižničarjev Slovenije. Udeležilo se ga je nad 70 društvenih članov.
Med vsemi točkami, ki jih mora vsebovati dnevni red takega letnega 'občnega zbora, je bila nedvomno najzanimivejša (če že ne najpomembnejša) ona, v kateri so zastopniki knjižnic v posameznih krajih poročali o svojem delu. Tako si je lahko vsakdo od prisotnih ustvaril dokaj jasno sliko o stanju ljudskih in študijskih knjižnic v Sloveniji, Razmere, v katerih žive knjižnice v severnem in južnem predelu Slovenije, so boljše, medtem ko so na Primorskem slabše.
Problematika primorskih knjižnic je tako skupna, da ni niti potrebno govoriti o vsaki posebej. Uspešno delata knjižnici v Idriji in Sežani, za vse druge pa bi to težko trdili. Goriška in koprska študijska knjižnica sta brez primernih prostorov (pri goriški mislim predvsem na lokacijo), vsem trem s postojnsko vred pa primanjkuje sredstev ter kadra.
Naše knjižnice na Primorskem dobivajo komaj četrtino tistih sredstev, ki jih imajo knjižnice s podobnim knjižnim fondom v Sloveniji. Nikoli pa ne bi smeli pozabiti, kako veliko vlogo igrajo knjižnice. In vendar se zgodi, da jih pri dodelitvi sredstev zapostavljajo. Zato bo treba predvsem odpraviti mačehovske odnose do knjižnic, kjerkoli jih najdemo.
Danes so knjižnice vprašanje življenjskega standarda. Knjige so tako drage, da si malokdo lahko kupi vsako, ki izide. Skoraj nihče tudi ne more imeti vse strokovne literature, ki jo rabi pri delu in študiju. Zato mora biti nekje dobra knjižnica, ki človeku omogoči delo. Tu lahko naštejemo prav vse, od dijaka in vajenca do profesorja in tehničnega strokovnjaka.
Predstavniki primorskih knjižnic se bodo zbrali prihodnji mesec in bodo do podrobnosti ugotovili ter podkrepili s podatki svoje trditve ter izdelali podroben elaborat, s katerim bodo opozorili javnost na to žalostno poglavje naše kulturne problematike.
Društvo bibliotekarjev Slovenije je to namero pozdravilo in obljubilo vso pomoč. Tako upamo, da bomo letošnje leto lahko imenovali leto primorskih knjižnic. M. B.
Božo Škerl: Nevšečno sorodstvo
Med zanimiva poljudno-znanstve-na dela, ki so izšla v zadnjem času prištevamo vsekakor Skerljevo knjigo Nevšečno sorodstvo.
Skerlj je dobro znani antropolog, edini .aktivni znanstvenik na tem področju v vsej Jugoslaviji. Knjiga je izredno bogato opremljena z mnogimi originalnimi fotografijami. Pisec opisuje vrsto opic od tako imenovane polopice do šimpanza, orangutana in gorile ter opozarja, v čem so opice podobne človeku. Vzporedno s tem pa prikazuje pisatelj še razvoj opice in človeka.
O tem, (kako veliko je zanimanje odraslih in otrnk za opice, se lah-iko prepričamo pri slehernem obisku v zoološkem vrtu: kjer je kletka z opicami, tam je največ ljudi in najdalj vztrajajo.
Pri tem opazovanju se nihče ne more ubranilti močnega vtisa, ki da slehernemu misliti o medsebojnem razmerju med človekom .in opico.
Prav namen te knjige pa je. da to primerjanje pravilno usmeri. Pisana je preprosto, razumljivo in prijetno. Beremo jo Ikot povest, ki je ni napisal posameznik, ampak narava sama, To je povest, ki ne bo nikoli) dokončana in prav zato bo za človeka vedno zanimiva.
ZANIMIVA RAZSTAVA V NOVEM MESTU
V Novem mestu so pred kratkim odprli razstavo slovenskih šolskih učbenikov od Trubarjevega »Abecednika« pa do današnjih dni. Poročajo, aa je razstava zelo uspela, ker je organizatorjem uspelo zbrati vse najbolj karakteristične izvode učbenikov, ki so jih uporabljale šole v Sloveniji.
IZŠEL BO DOPOLNJEN PRAVOPIS
Pri Slovenski akademiji znanosti pripravljajo jezikoslovci izpopolnjeno izdajo Slovenskega pravopisa. Rokopis za novo, izpopolnjeno izdajo bo pripravljen do konea tega leta. Zadnji pravopis, ki je izšel leta 1850 v 25.000 izvodih, je na knjižnem trgu razprodan.
TRILOGIJA MIŠKA KRANJCA
Naš znani pisatelj Miško Kranjec piše roman v treh delih o junaški XIV. diviziji, ki se je borila zlasti na Štajerskem. Prvi del trilogije bo avtor kmalu končal in Državna založba Slovenije ga bo izdala ob koncu letošnjega leta.
NEMŠKI DRAMATIK BERT BRECHT V ITALIJI
Znano gledališče Piccolo Teatro, ki je gostovalo tudi pri nas, je uprizorilo delo nemškega dramatika Berta Brechta »Opera za tri groše«, Predstavo, ki je trajala polnih pet ur, je režiral znani režiser Strehler. Doslej so uprizorili to delo samo, enkrat, in sicer v Rimu še pred vojno. Milansko občinstvo je začelo po drugem dejanju zapuščati avditorij in kritiki menijo, da je bil temu vzrok slab prevod. Premieri je prisostvoval tudi avtor,
TURNEJA PEVSKEGA ZBORA »TONE TOMŠIČ« PO EVROPI
Akademski pevski zbor iz Ljubljane »Tone Tomšič« bo odpotoval prihodnji mesec na turnejo po Zahodni Nemčiji, Belgiji in Franciji, Gostovanje bo trajalo tri tedne in udeležili se bodo tudi študentskega festivala v Lilleu. Deseto obletnico svojega delovanja je zbor pred kratkim proslavil s krstno izvedbo Tomčeve "Stare pravde.« na Aškerčev tekst. Dirigiral je Radovan Gobec.
»
RokovnJaDi«v Postojni
Preteklo soboto in nedeljo sta se dramska sekcija in orkester Kul-turno-prosvetnega društva iz Postojne predstavila po daljšem premoru spet občinstvu z igro Frana Govekarja »Rokovnjači«, ki je spisana po romanu Josipa Jurčiča. Glasbo je napisal Viktor Parma.
Za prireditev je bilo med Po-stojnčani veliko zanimanje.
Posebno lepa sta bila množična prizora v I. dejanju in v rokovnjaškem taboru v Črnem grabnu.
Pri obeh predstavah je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano v Kulturnem domu.
»Ština«
S SEJE SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO ObLO DIVAČA
Težko bi bilo trditi, da je bilo kulturno-prosvetno življenje v divaški občini zadnja leta posebno razgibano. Razen dveh Svobod, v Divači in Senožečah, in dveh prosvetnih društev, v Lokvi in na Misličah, so imeli prosvetno društvo samo še na Barki in v Rodi-ku. Tudi v Vremski dolini so imeli kar dober pevski zbor in mladina se je sem in tja uveljavila s kako igro. Veliko slabše je bilo s knjižnicami, ki so iz nerazumljivih vzrokov zdrknile popolnoma v pozabo, Častna izjema sta bili Svobodi v Divači in Senožečah, O drugih oblikah prosvetnega dela pa ni bilo nobenega sledu.
To je v kratkih besedah analiza prosvetnega življenja divaške občine tudi danes, če k temu prištejemo nekaj organizacijskih poskusov in ustanovitev godbe na pihala in tamburašlcega zbora v Senožečah, o čemer smo že poročali. Tudi divaška Svoboda pripravlja ustanovitev godbe na pihala.
Vse to je lepo in prav, toda pri vsem tem pogrešamo tiste dejavnosti, ki bi usmerjala delo prosvetnih društev k sistematičnemu in doslednemu izobraževanju našega delovnega človeka in mu praktično pomagala v njegovi vsakdanji borbi za izgradnje lepšega in boljšega življenja, za utrjevanje socialističnih odnosov na vasi in pri družbenem upravljanju. Skrat-ka:naše ljudi je treba vsestransko izobraževati.
Kakor smo že sklenili na občnem zboru Zveze Svobod in prosvetnih društev pretekli mesec, tako so
tudi na sedanji seji Sveta za prosveto in kulturo ponovno razpravljali o potrebah novih oblik prosvetnega dela. kjer bi se udejstvovalo čim večje število ljudi. Svet bo priporočil prosvetnim organizacijam ustanovitev izobraževalnih sekcij, organiziranje predavanj s področja kmetijstva, živinoreje, zdravstva, družbenega upravljanja itd. Gospodarske organizacije pa naj bi prispevale nekaj sredstev iz svojih skladov za razvoj knjižnic. Naši ljudje se premalo zavedajo, da je več oblik prosvetnega dela in da pevski zbori in dramske skupine niso edini in odločilni faktorji za obstoj kakega društva. Prav te oblike zahtevajo strokovne ljudi, zlasti pevski zbori. Pevovodlj pa ni v vsaki vasi. Svet Svobod in prosvetnih društev naj bi zato posvetil posebno pozornost ustanovitvi društev, ki bodo slonela na lažjih in prožnejših oblikah dela.
Da bi dal še večjo pobudo za razvoj prosvetnega dela. je Svet predlagal občinskemu ljudskemu odboru ustanovitev sklada Srečka Kosovela. V ta sklad naj bi se stekala vsa sredstva v prosvetne namene, kot so dotacije proračuna, raznih podjetij, prispevki gospodarskih organizacij, dohodki prireditev itd. Iz sklada pa bi potem nagrajevali najboljša prosvetna društva in kulturno-prosvetne delavce,
Na tej seji Sveta so izvolili še petčlansko komisijo za telesno vzgojo, člani so: Lovrcnčič Ivan, Buh Marica, Fabjan Valentina, Gržclj Rudi in Dežjot Stojan.
—r
VZGOJNI PROBLEMI:
Starši, ki najdejo svojemu otroku ob vsakem času primerno zaposlitev, so vredni pohvale. Vendar navaditi otroka na določen red in vzbuditi v njem veselje do dela, le ni tako enostavno.
»Pozno je, Matjažek, zato mi liio-raš pomagati na vrtu!« ukaže oče malemu cicibanu in mu potisne v roke grablje.
Oče je vedel, da sinčku delo na vrtu nadvse ugaja. Odkod sedaj nenadoma ta odpor? Oče se je jezil, ne da bi pomislil, kako je z robatim ukazom »moraš!«, nehote vzbudil v občutljivem otroku odpor do dela.
Nasprotni učinek bi bil dosežen, če bi oče dejal: »Matjažek, če nisi utrujen, mi smeš pomagati, da

la privlačno in sugestivno moč besedice »smeš!«, ki jo je Majda podzavestno takoj povezala z lepim in veselim doživljajem. Spretno jo je uporabljaja in bila z njo skoraj razsipna. Tudi takrat, ko je bilo treba v mesto po kruh in mleko, ali pobrisati posodo in pomesti kuhinjo, magična moč te spodbudne besedice ni razočarala.
Starši, tudi vi si izberite »smeš!« in uspeh ne bo izostal!	B. B.
LE NIČ STRAHU PRED TELOVADNICO
Mnogi starši ne pripisujejo šolski in društveni telovadbi tistega pomena in vrednosti, ki ji pripada. Ze dejstvo, da je telesna vzgoja


ji«; i, mmm
m,
M^m.	V V" ■ >
-i -11 S* 'v.::/;:
■ i?
m -I
I
Tri krila za pomlad
ne bo ostala greda neobdelana!« Tedaj bi se Matjažek zapodil po orodje in ves srečen, ker sme pomagati očetu, mislil: »Tako važno opravilo, kot je delo na vrtu, pa res ni od muh!«
In zopet: »Majda, v nedeljo moramo k stari mami na obisk!« Mala Majda se je takoj spomnila, da bi bil sprehod v park, kjer je otroško igrišče, mnogo prijetnejši. Ko pa je mama uvidela svojo zmoto in rekla mali deklici naslednjo nedeljo: »Majda, danes smeš tudi ti k stari mami« — mala na-vihanlca ni mogla dočakati ure, ko bo smela z mamico k stari mami.
Majdina mama je kmalu spozna-
nekalcšna protiutež sključenemu sedenju v šolskih klopeh, potrjuje nujnost sistematične in načrtne vadbe v telovadnicah. Vsega obsojanja vredno je zadržanje nekaterih staršev, ki si na vse lcriplje prizadevajo odtegniti svojega otroka telesni vzgoji. Matere prinašajo v šolo vsa mogočna potrdila, da je otrok za tak »napor« preslaboten, da je prebolel pred tremi leti vnetje rebrne mrene, operacijo slepiča in še kup raznih drugih bolezni. Nekaterim staršem pa služi za argument že trditev, da je telovadnica nevaren prostor, kjer preži na otroka prehlad, nesreča in bolezen.
Kdo ve, če se taki starši zave-
(Nadaljevanje s 7. str.) da le skicirani lik — igrala zelo dobro Majda Gorinškova. Morda je v začetku — kar velja tudi za slogo Jožka — Janeza Klasinca — malce preveč vsiljivo poudarjala plašnost in ponižno pokorščino kmečkega dekleta. Vendar je to bolj stvar avtorjeve ali režiserske zamisli, kot krivda igralcev.
Breda Urbičeva je v vlogi Aniñe matere Jelice Požgaj z realistično masko ustvarila zelo pretresljivo podobo izkoriščane in zlomljene kmečke žene, ki se osmeli do edinega revolla in protesta, ko zraste do tragične veličine v borbi za svojega otroka. Urbičeva je ponovno potrdila, da so njena prava domena realistične karakterne vloge, do katerih pa žal prihaja ob prepogostih naivkah, vse preredko,
Jože Zalar ter Tone Albreht sta plastično podala oba ostala lika Ii-oemernih ter za stolčke in položaje se borečih kanonikov, V nujni na zunaj zadržani, maziljeni redkobesednosti, za katero je bilo čutiti skrite misli, je bilo veliko vzdušja in manir cerkvenega okolja. Pri Zalarju je motila le maska, ki ni bila podoba onemoglega, senilnega starca. Za to pa je odgovoren ma-sker Maks Furijan.
Kot je po našem mnenju slaba maska motila Zalarja, da se nam njegova podoba kanonika Salerja ni globlje vtisnila v doživetje, pa je dobro, celo domiselno zadeta maska pomagala Marijanu Bačku,
da nam je v podobi mestnega senatorja Barloviča živo ostal v spominu ter veliko pomagal pri ustvarjanju mračnjaškega, po zločinu slutečega vzdušja drame. Tokrat je presenetil Tiberij Leinut, ki se je osvobodil svoje šablonske trdosti in izumetničenega govora, v katerem je ostal še od vloge barona Hohen\valda v »Krajnskih komedijantih«. Njegov lik jezuita Deura, proštovega osebnega tajnika, je bil zelo uspel ter prepričljiv, tako v gesti kot v govoru. Dober je bil — kot po navadi — Janez Klasinc v vlogi ponižnega kmečkega fanta, kanonikovega sluge •Tožka, ali dober, ker je ta vloga že v avtorjevem tekstu preskromno zarisana ter ne nudi večjih možnosti. Tiste pa, ki so v njej bile, je Janez Klasinc izkoristil. Velja pa zanj že omenjena pripomba na vlogo Ane o interpretaciji pretirane kmečke, skoraj butaste plaho-sti in neme ponižnosti.
Za zaključek: idejno zelo močno, dramatično napeto delo, dosledna in vešča režija, odlična scena, prav-lalto odlična igra ansambla. Dvakrat razprodana hiša. Pri reprizi so morali zavrniti preko sto gledalcev, ker ni bilo več vstopnic. Lepa bilanca v analih in kroniki mladega koprskega gledališča. Avtorju ob krstni predstavi pa spodbuda za nadaljnje delo, ki ga namerava po sporazumu z upravo GSP, posvetiti zgodovini našega mesta Kopra.	s. d.
clajo izredne higienske pomembnosti telesne vzgoje in dejstva, da je tudi za ta predmet sestavljen učni načrt zelo skrbno in voden tako, da odgovarja starostni stopnji otroka in njegovim telesnim zmožnostim!? Ali ne pomislijo, da s takim nazadnjaškim ravnanjem oškodujejo le svojega otroka?
So tudi primeri, ko se otroci sami branijo telovadbe. To so navadno lenuhi in nerodneži, ki bi jim bila telesna vzgoja najbolj potrebna. V takih primerih se ne smemo posluževati sile in kazni; le sistematična in obzirna vadba, bi utegnila vzbuditi v njih veselje do tega važnega predmeta. Boro B.
WMMMIM.mm
Trdo gnjat zmehčamo, če jo pol ure pred uporabo narežemo in de-nemo v mleko. Neposredno pred uporabo :io obrišemo s čisto krpo.
Plesen na vloženem sadju odstranimo tako, da ga prekuhamo in nato takoj porabimo. Sicer ga moramo ponovno sterilizirati.
Ce se nam pri čiščenju ribe razlije žolč, damo ribo takoj v vrelo in slano vodo ter jo kuhamo 1 do 2 minuti.
*
Žarko mast pretopimo s suho kruhovo skorjo.
*
Ce ima meso, perutnina ali divjačina premočan duh, jo denemo v lahko raztopino hipermangana in potem operemo v čisti vodi.

~ Ur* i—■ M •V/jí^VTP^I n ~v l
-- .T-TT -Ü¡--r,..:MJ. H--ri¡*aSSfc23í¡
Razgovor z zdravnikom o mirnosti
a
Staro pravilo je, da ima vsak človek določeno težo v razmerju s svojo višino. Navadno ta teža odgovarja številu centimetrov nad sto. To velja seveda za odrasle ljudi. Zene so po navadi nekoliko lažje.
Mršavost je posledica napačne razdelitve hranljive materije v organizmu. Vidni znaki so znatno zmanjšanje telesne teže, oslablje-nje mišic in izguba podkožne in ostale maščobe. Hujšanje lahko privede do težjih motenj v organizmu, do izčrpanosti in do popolne oslabelosti. Takrat pride do zmanjšanja raznih notranjih organov in celo možganov. Vzroki temu so v glavnem ti: telesna konstitucija, zunanji in notranji vplivi.
Telesna konstitucija je navadno podedovana družinska lastnost. Takšni ljudje, čeprav so zdravi in obilno jedo, so vedno mršavi. Vsi poskusi, da bi se zredili, so brezuspešni.
Zunanji vzroki mršavosti so nezadostna in slaba prehrana. Na namerno stradanje naletimo pri raznih stavkah jetnikov, pri fa-kirjih, verskih fanatikih in posebno pri duševno bolnih. Dolgo-
trajna obolenja prebavnih organov, potem razne gliste in traku-lje ter črevesni katarji, vse to lahko privede do močnega huj-šanja.
Posebna vrsta mršavosti je tudi posledica najrazličnejših motenj žlez z notranjim izločanjem. Tu pride v poštev zlasti ščitna žleza, nadledvične žleze in hipofiza. Opazili so že tudi, da različna možganska obolenja povzročajo veliko mršavost.
Hitro hujšanje je vedno bolj nevarno od počasnega hiranja. Včasih je hujšanje edini in prvi znak bolezni, zato moramo biti na to pozorni. Zdravljenje mršavosti je v odstranjevanju osnovnih vzrokov ali bolezni same. Pri tem je seveda važna pravilna in obilna prehrana, ki ne sloni na načelu »natlači čim več«, ampak na manjših in smotrno pripravljenih obrokih lahko prebavljive in močne hrane, ki ima veliko vitaminov. Počitek in ležanje pomagajo pri okrevanju. Apetit se počasi vrača, če človek zmerno živi, hodi na sprehode, se sicer giblje, koplje in dela zmerne telesne vaje. Normalno delo tudi ne škoduje.
Modema znanost jo zelo pomagala na gospodarskem podroiju vsem, ki so se mogli z njo okoristili. Toda vsa la znanost je bila iznajdena zgolj zaradi načela, da bo dobičkonosna, na druge praktične svrno p« navaano niso niti pomislili.
Moderna veda v ZDA ni posvečena splošni blaginji, ne ljudstvu, ampak le trgovskim in sebičnim namenom.
Praktična stran ameriških iznajb je za-popadena v tem, koliko dobička obeta lastnikom. Posledica tega je, da se majhni trgovci m obrtniki morajo umakniti s tekmovalnega trga. Tudi majhni farmarji nimajo koristi od modernih slrojcv, če nimajo dovolj zemljo in denarja, da hi tak stroj kupili in uporabljali. Moderni stroji so torej na razpolago bogatim velefarmar-jera in korporacijskim interesom, ki jih izkoriščajo zaradi večjega dobička, obenem pa izpodrivajo majhne larmarje, da ne morejo živeti na svoji zemlji.
Moderni sužnji v tovarnah pozdravljajo vsak nov stroj, ker pospešuje proizvodnjo. Res ni potem delo lako naporno kot sicer, ampak kljub temu so danes delavci v tovarnah bolj fizično izčrpani, kol so bili pod starimi metodati. Danes trpijo živčno in tovarna jih s 40. letom smatra za izrabljeno orodje. ,še bolj bi ga izkoriščali, če bi ne bilo strokovnih organizacij, ki se vsaj navidezno upirajo prignnjanju stroja, in namesto, da bi slroj pomagal delavcu, koristi le lastnikom.
Vsa moderna veda ni do danes osvobodila ameriškega delavca niti ene skrbi. Vsi problemi ameriške delavske družine, so ostali nedotaknjeni. Kakor bi ne bilo v deželi nobenega gospodarskega tečaja, kjer hi delavec lahko dobil nekaj navodil za izboljšanje svojega bednetra položaja. Če nima delavska družina denarnih sred-slev, mu zdravniška veda ne koristi prav nič. Če nima sredstev za nakup življenjskih potrebščin, je prepuščen žalostni usodi in miloščinskim drobtinam, kar jo skrajno ponižujočo z.a sodbnega človeka,
ki je postal vidna žrtev moderno dobo in gospodarskih razmer.
To je splošna slik» položaja povprečne delavske družine. So izjemo, toda to sa tičejo lo gotovih posameznih slučajev, ki so izšli bolj srečni iz tega kaosa. Večina družin pa je zadolženih do vratu, zlasti če si hočejo nabaviti moderne pripomočke. Zadolženost privatnikov jo lako narasla, da so celo vladni organi zaskrbljeni zaradi tega, Ta dolg predstavlja veliko nevarnost gospodarskega položaja, kar jo razumljivo, če je delavec zadolžen vnaprej za letno plačo, dočim je blago bilo izdelano žo pred leti nazaj. Ta resnična dejstva terjajo gospodarske reforme. Gospodarski položaj zahteva, da se zviša življenjski standard ameriškega delovnega ljudstva, ie se more zanašali na denarno mogotce, da se bodo oni brigali za navadno ljudstvo. Njihov edini cilj je, da itisnejo iz delavstva zadnjo kapljo dobička.
Resne gospodarske probleme je mogoče reševati le na pravilen način, tako, da ima koristi večina. V Ameriki bi to lahko rešili, ker jo kapitalizem odnosno p®-
sedujoči razred tako bogat, da s svojo sebičnostjo ogroža ves napredek in gospodarski razvoj.
Za pričetek bi morali zvišati mezde vsaj za 30 — 49*/«, da bi s tom izenačili nesoglasja v ekonomiji. To ni nikakor pretirana vsota, kajti dobički velikih korpo-racij izkazujejo, da bi prav lahko plavali višje mezdo ter s tem dvignili življenjsko ravan ameriškega ljudstva.
Z gospodarskimi reformami bi si ZDA spet pridobilo tisti ugled, ki so ga neicoO uživale v svetu, ki jo padel zaradi njene zunanje in notranje politike, ki stremi za večjo oblastjo nad svetom.
Ta politika je v današnjih razmerah sploh neizvedljiva in zato tudi tako draga. Vlada je potrošila milijarde v namenu, da si pridobi zaveznike za izvajanje lake politiko po vsem svetu, toda uspeha ni imela, ker so ves svet poteguje za demokratično in socialne reforme. Mnoge deležo so si že priborile neodvisnost in s tem dojejo podlago novemu načinu življenja.
F. K.

KGÍÍÍS ' ,,Js,\ ! * :wiii
lií
Vi	mM.
ÍSsjí.;.

Ji^illlpte-
rj
3 5
H krilu gre seveda tudi bluza! Tale športni in praktični model vam bo gotovo všeč
IJt
DESETO ZASEDANJE KOMISIJE ZA STATUS ŽENA
Od 12. do 20. marca je v ženevi deseto zasedanje Komisije za status žena. Razpravljajo o problemu ženskih političnih pravic, o enakem plačilu za enako delo, o ekonomskem položaju žena ter možnosti višje izobrazbe. Komisijo za status žena so osnovali v okviru ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov. V njej je včlanjenih IS držav, in sicer: Argentina, Avstralija, Belgija, Bela Rusija, Kitajska, Kuba, Dominikanska republika, Francija, Indonezija, Izrael, Pakistan, Poljska. Švica, ZSSK, Velika Britanija, ZDA in Jugoslavija.
krtmicm» in in	inlnt.,	ji «11 .-,	.. n„ 11	----..:.„,. »___
pod enakimi poogji kot moški.
ZASEDANJE ZA VZGOJO STARŠEV
Inštitut UNESCO v Hamburgu je organiziral zasedanje za vzgojo staršev. Glavno vprašanje je večja pomoč, ki jo je treba nuditi staršem, da bi lahko prebrodili sedanjo krizo na področju vzgoje otrok. Ugotovljeno je bilo namreč, da starši s svojo razgledanostjo in znanjem s področja vzgoje in psihologije niso sposobni v današnjem tempu razvoja najti pravilnih vzgojnih problemov. Zato je družinska vzgoja na precej nizki stopnji in je zastarela.
OTROCI IIODIJO PREPOZNO SPAT
Na univerzi v Oxfordu so ugotovili, da večina otrok Hodi prepozno spat. S posebnimi raziskovanji so zdravniki ugotovili, da zelo majhen odstotek otrok hodi v posteljo pravočasno, 22 odstotkov otrok bodi spat eno uro prepozno, G odstotkov poldrugo uro ter še več. Kot pravi čas za začetek spanja so določiti za 13- do 14-letne otroke 9. uro, za mlajše šolske otroke 7. uro in za majhne otroke še nekoliko prej.
FIŽOL Z MESOM
Pol kg mastne govedine ali ov-čine, četrt kg fižola, četrt kg korenčka, po 10 dkg čebule, obrovta ali zelja, 5 dkg paradižnikove konzerve (ali četrt litra vkuha-nega soka).
Fižol dan poprej namočimo v mlačni vodi. ¡Meso operemo, zre-žemo kot za golaž, tudi drugo ! zelenjavo zrežemo na rezance in j vse skupaj zmešamo. V lonec da- 1 mo najprej fižol, potem meso in j končno zelenjavo. Posolimo, poli- j jemo s konzervo ali paradižnikovim sokom ter dolijemo vode (tri prste nad zelenjavo). V dobro po- i kritem loncu kuhamo na srednjem ognju 2 do 3 ure. « ■•-.!
TELETINA Z ZELENJAVO
Pol kg teletine (pleče), po četrt j kg korenčka, presnega zelja ali ' olirovta, pol kg krompirja, 10 dkg | čebule ali 15 dkg pora, 5 dkg pe- \ teršilja, sol, poper.
Zelenjavo otrebimo, operemo in I zrežemo na rezance. V štirilitrski loncc damo na dno dobro zmešane zelenjave, nanjo položimo oprano meso v kosu, pokrijemo s preostalo zelenjavo, dodamo soli in po okusu popra. Zalijemo z vodo, da je pokrito za 1 prst. Na vrh damo dve dobri žlici masti ali 1 žlice olja, pokrijemo in na srednje hudem ognju kuhamo okrog Iričetrt ure.
Iz dela mladinske organizacije
Mednarodna smučarska tekmovanja na Matajurju
idrijCani najmočnejši
Ob zaključku letošnje smučarske sezone na Primorskem je agilno TVD Partizan iz Livka ob podpori okrajne zveze TVD Partizan Nova Gorica organiziralo v nedeljo na Matajurju uspela mednarodna smučarska tekmovanja v alpskih disciplinah. Udeležilo se jih je 65 tekmovalcev in tekmovalk iz videm-ske pokrajine, iz Idrije, Nove Gorice, Postojne, Tolmina, Črnega vrha, Bovca, Kobarida, Loga nad Mangartom in iz Livka. Zastopana so bila torej vsa primorska središča belega športa, kar za druga letošnja podobna tekmovanja ne bi mogli reči.
Pred začetkom tekmovanja se je predsednik društva »Club alpino« iz Čedada g. Pietro Fabris zahvalil za gostoljuben sprejem, ki so ga bili deležni smučarji iz videmske pokrajine. Poudaril je svojo željo, da bi se sodelovanje med športniki obmejnih področij Jugoslavije in Italije še bolj razširilo, hkrati pa naj bi okrepili tudi stike na kulturnem področju. Sicer pa so besede čedadskega smučarskega funkcionarja naletele na ugoden odmev. Naši in italijanski obmejni smučarski funkcionarji so se namreč dogovorili, da bodo za prihodnjo smučarsko sezono sestavili skupen koledar prireditev.
Rezultati tekmovanja predstavljajo velik uspeh za primorske smučarje, saj so brez izjeme osvojili vsa prva mesta. Proga v slalomu je merila 840 metrov s 36 vrati in 320 metri višinske razlike. Zmagal je Logar iz Idrije v času 48 sekund in 7 desetink, drugi pa je bil Brosadolo iz Čedada, ki je prišel na cilj 4 sekunde in 2 desetinki za zmagovalcem. Proga v veleslalomu pa je merila 1700 metrov s 27 vrat-ci in 280 metri višinske razlike. Prvo mesto je zasedel Sikli iz Livka s časom ena minuta, 49 sekund in 3 desetinke, drugi pa je bil Mi-klavčič iz Idrije, ki je porabil za progo minuto, 52 sekund in 6 desetink.
Tekmovanja so se udeležili tudi mladinci in članice. V slalomu je zmagal Slabnik iz Idrije v času 1 minuta, 8 sekund in 1 desetinka, drugo mesto pa je prav tako osvojil Idrijčan Logar, ki je prišel na cilj sekundo za zmagovalcem. Tudi v veleslalomu je pripadlo prvo mesto Idrijčanu. Zmagal je Velikonja s časom 2 minuti, 18 sekund in 6 desetink. Pri članicah pa je zmagala Faletičeva iz Livka pred Novakovo iz Nove Gorice.
V DIVAČI SO USTANOVILI TVD PARTIZAN
V koprskem okraju smo dobili še eno telesnovzgojno društvo Partizan, in sicer v kraju, kjer segajo telovadne tradicije še pred drugo svetovno vojno. V Divači so namreč ustanovili telovadno društvo že leta 1900, ki je delovalo še nekaj let po drugi svetovni vojni, dokler ga ni fašizem zatrl.
Po osvoboditvi so v Divači ustanovili Fizkulturno društvo, ki so ga leta 1952 preimenovali v TVD Partizan. Zaradi raznih vzrokov pa je dejavnost društva počasi zamrla, le odbojkarji so se sem pa tja udeležili tekmovanj. Ustanovni občni zbor divaškega Partizana, ki je bil sredi preteklega tedna, pomeni torej obračun s starim delom in začetek nove aktivnosti, ki jo je doslej pogrešala predvsem mladina. V društvo se je vključilo 160 članov, od tega 120 aktivnih. Zlasti je treba pozdraviti vključitev večine delavske, vajenske, kmečke in šolske mladine ter pionirjev in predšolske dcce.
NAMEŠČENCA SPREJMEMO V SLUŽBO za vodstvo oddelka za obračun vodarine. Ponudbe s kratkim življenjepisom dostavite na DIREKCIJO OKRAJNEGA VODOVODA V KOPRU, Verdijeva 17.
Med najpomembnejšimi prihodnjimi nalogami društva bo predvsem pomoč razvoju telesne vzgoje na podeželju. Društvo bo imelo veliko oporo v komisiji za telesno vzgojo, ki so jo ustanovili pri občinskem ljudskem odboru v Divači.
ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV OMOGOČILA GRADNJO TELOVADNEGA DOMA
V	Dobravljah v Vipavski dolini so te dni sklenili zgraditi telovadni dom s pomočjo vseh prebivalcev, ki bodo pomagali s prevozi materiala in s prostovoljnim delom. Zlasti pa je potrebno pohvaliti sklep krajevnega odbora Zveze borcev, da bo prispeval 600 tisoč dinarjev za gradnjo doma. S tem denarjem so prvotno nameravali zgraditi spomenik padlim borcem. Pomoč pa je obljubil tudi občinski ljudski odbor, ki bo dal na razpolago zemljišče za gradnjo doma.
NOGOMET
V	okviru tekmovanja primorske nogometne podzveze sta v nedeljo odigrala zaostalo tekmo iz prvega dela prvenstva Primorje iz Ajdovščine in Branik iz Nove Gorice. Tekma se je zaključila.z zmago gostov iz Nove Gorice z rezultatom 2:0 (1:0). Domačini so srečanje izgubili pravzaprav zaradi neodločnega napada, ki ni znal izkoristiti vrsto zrelih priložnosti. Najboljši igralec Branika je bil Brezigar, ki je tudi zabil oba gola. S to zmago se je Branik še bolj utrdil na čelu tabele in ima tudi največ izgledov za osvojitev naslova prvaka podzveze.
V Kopru pa je bilo na sporedu prijateljsko srečanje med Koprom in Izolo. Obe moštvi sta preizkusili nekaj novih igralcev, saj ju le še teden dni loči od začetka pomladanskega prvenstva v ljubljansko-primorski nogometni ligi. Čeprav
KOPER: 23., 24, in 25. marca ameriški barvni film LEDENI PEKEL; 20. in 27, marca angleški film TRI KORAKE DO VISLIC; 28. in 29. marca ameriški film PRI TREH TEMNIH ULICAH.
IZOLA: 23. marea italijanski film NEAPELJSKI TUREK; 24. in 25. marca ameriški film TRI KORAKE DO VISLIC; 26. in 27. marca ameriški barvni film DVIGNI ZAVESO; 28, in 29. marca angleški film DEKLE NA LADJI.
PORTOROŽ: 24. marca ameriški film SAMOTNA ZVEZDA; 25. marca ameriški film ZADEVA PARA-DIN; 28. marca ameriški barvni film LEDENI PEKEL.
PIRAN: 23. marca angleški film DEKLE NA LADJI; 24, in 25, marca finski film KO PRIDE POMLAD; 26, in 27, marca ameriški film RDEČI ZNAK ZA HRABROST; 28, tn 29, marca ameriški barvni film DVIGNI ZAVESO.
ŠMARJE: 24. marca angleški film ENCORE: 25. marca ameriški film RDEČI ZNAK ZA HRABROST: 28, marca italijanski film NEAPELJSKI TUREK.
DEKANI: 24. marca ameriški film RDEČI ZNAK ZA HRABROST; 25. marca ameriški film SAMOTNA ZVEZDA.
ŠKOFIJE: 24. marca ameriški film ZADEVA PARADINE: 25. marca ameriški film TAJNI TOVOR: 28. marca' ameriški film TRI KORAKE DO VISLIC.
SEČOVLJE: 24. marca ameriški film TAJNI TOVOR; 25. marca angleški film ENCORE; 29. marca ameriški tlim RDEČI ZNAK ZA HRABROST,
POSTOJNA: 23., 24, in 25. marci ameriški barvni film UJETNIK DVORCA ZENDA; 27, in 28. marca italijanski fUm ZA ZAPRTO ZAVESO,
so bili Izolčani v rahli premoči, se je srečanje zaključilo z neodločenim rezultatom 2:2 (1:1). Najboljši igralec na igrišču je bil Izolčan Norčič, pri Kopru pa je bila najboljša krilska vrsta Santin, Vrčon in Gombač. Zadovoljil je tudi vratar Kopra Kravos, ki je večkrat uspešno posredoval. Kvaliteta igre je bila na nezadovoljivi višini, pohvaliti pa je treba požrtvovalnost gostov, medtem ko pri Koprčanih te ni bilo,
(Nadaljevanjes s 3. strani)
V okviru letošnjega programa dela mladinske ljudske univerze so priredili na_ postojnski gimnaziji predavanje okrajnega šolskega inšpektorja Jožeta Valentinčiča o temi »Mladostna doba in vraščanje v družbo«. Na kmetijski šoli v Du-tovljah pa je sekretar OK LMS Koper, Franček Ivančič, predaval o naši novi davčni politiki.
Pred dnevi se je 15 mladincev, zaposlenih v podjetjih koprskega okraja, udeležilo posvetovanja, ki ga je sklical centralni komite LMS v Ljubljani. Na posvetovanju so
Rojstva, poroke, smrti
V	preteklem tednu so v KOPRU rodile: Livija Saša, Umag, dečka; Frančiška Močnik, Piran, dečka; Lucija Turko, Koper, dečka; Ruža Urdih, Izola, deklico; Ruža Božič, Koper, deklico; Marija Gregorič, Movraž. deklico; Marija Sluga, Hrpelje, dečka; Nevenka Kenkler, Piran, deklico; Norma Jerebica, I-Iamjan, deklico; Ljudmila Jelen, Koper, deklico; Bruna Zakinja, Umag, deklico; Justina Bozovič, Portorož, dečka; Nevenka Košir, Izola, dečka: Kristina Toma-žič, Izola, deklico; Marija Cah, Črni kal, deklico,
Poročili so se: Anton Kočevar, pripadnik LM, Koper in Vida Grabelj, bolničarka, Valdoltra; Martin Zakraj-šek, šofer, Koper in Marija Črne, knjigovodkmja, Koper: Štefan Boč-kovec, strojni ključavničar, Črnuče in Emllijana Kolman, trgovska pomočnica, Koper; Gorazd Keber, strojni tehnik, Piran in Cvetka Perat, na-meščenka, Piran.
Umrli so: Matija Hrvatin, star 93 let, kmet, Sv. Brigita; Ana Kolom-bin, stara 77 let, gospodinja, škofije; Ana Buder, stara 78 let. gospodinja, Lazaret; Dragica Križanec, stara 31 let, gospodinja, Piran.
V	POSTOJNI so rodile: Dolores Marvin, Vogrsko, deklico; Štefka Su-šteršič, Dolenja vas, dečka; Jožefa Saplja, Ajdovščina, dcklico: Anica
NEDELJA 25. marca: 8.00 Kmetijska ura: 13.30 Poročila; 13.45 Glasba po željah; 15.15 Za našo vas; 16.00 Primorska burja; 19.25 Zabavna glasba, objave in šport; 19,45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba.
PONEDELJEK 26. marca: G.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Poje zbor »Srečko Kosovel«; 13.45 Od melodije do melodije; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Melodije za orgle, izvaja K, Griffin; 19.45 Domače vesti; 23.10 Plesna glasba,
TOREK 27. marca: 6.30 Jutranje vesti; G.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Dvajset minut traja naš operni sestanek; 13.50 Veseli zabavni motivi; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19,25 Tri pesmi s Frank Sinatrom, spremlja orkester G. Siravo; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba.
SREDA 28, marca: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 glasbena kronika; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Cešlci zvoki, izvaja godba p. v. B. Lesjaka: 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba.
ČETRTEK 29, marca: C,30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro: 13.30 Glasba po željah; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14,40 Zabavna glasba in objave; 19,25 Petnajst minut z orkestrom Percy Faith in P. Weston; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba
PETEK 30. marca; 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Ugani z nami, kaj je to? 14,15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Melodije z orkestrom R. Farnona; 19,45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba.
SOBOTA 31, marca; 6.30 Jutranje vesti; 6,40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Veselo sobotno popolne, pisan glasbeni spored; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14,40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Trubadur ljubezni, poje R, Sehuricke; 19.45 Domače vesti; 22,45 Plesna glasba.
Iščem postrežnico za od 6. do 14, ure. Informacije v Kopru, Izo-lanska vrata 2/II od 17, ure dalje.
DVOKOLESA od 8.000 lir naprej in motorna dvokolesa od 45.000 lir naprej dobite na obroke pri tvrdki »MARCON», Trst, ulica Pietii 3.
PREKLIC
Pavla Surman, roj. Pobega, stanujoča v Dekanih št, 11, jc izgubila osebno izkaznico reg. štev. 4752, izdano v Kopru.
Kranjc, Postojna, deklico; Marija Fi-rem, Reka, dečka; Cvetka Cavdek, Velike Zabije, dečka; Viktorija Pavlica, Dornberk, deklico; Marija Mi-helj, Pivka, dečka; Marija Gustinčič, Ajdovščina, dečka; Ana Pavlič, Goče. clečka; Marija Faganel, Miren, dečka; Ivanka Todorovič, Postojna, dečka; Janja Frol, Postojna, dečka; Slavka Koren, Ilirska Bistrica, deklico.
Poročili so se: Silvester Turk, mizar, Pred jama in Marija Puc, prodajalka, Ljubljana; Avgust Rebec, trg. pomočnik, Hrašče in Jožefa Požar, gospodinjska pomočnica, Beljsko; Vi-tomir Savič, podoficir JLA, Postojna in Leposlava Jovanovič, gospodinja, Postojna.
Umrl je Janez Požar, star 8G let, kmet iz Gorenj.
V	ILIRSKI BISTRICI je rodila Bernarda Kocjančič iz Tominja dečka.
Poročila sta se Radomir Dobrič, podoficir JLA iz Ilirske. Bistrice in Smilja Jankulov, delavka iz Ilirske Bistrice.
Umrli so: Marija Vičič, stara 76 let, gospodinja, I-Iarije; Antonija Ce-tin, stara 0G let, gospodinja, Harije; Ivana Kocjan, stara 71 let, gospodinja, Ilirska Bistrica; Jožefa Gržina. stara 84 let, gospodinja, Dolnji Zemon; Ivana Jenko, stara 75 let, gospodinja, Tominje; Roza Tone, stara 80 let, gospodinja, Tominj; Anton Bradelj, star 71 let, upokojenec, Rečica; Erančiška Samsa, stara 74 let, gospodinja, Ilirska Bistrica; Marija Stefančič, stara 7G let, gospodinja, Ilirska Bistrica; Marija Benigar, stara 74 let, gospodinja, Ilirska Bistrica.
V	občini PIVKA se je rodil Jožef Štajnrajh; umrli pa so: Jožefa Krnelj iz Radohove vasi, Ivan Čopič iz Dr-skovč in Jožef Cesnik iz Palčja. Na območju matičnega urada Dolnja Ko-šana pa je umrla Bogdanka Maleč-kar iz Ostrožnega Brda.
V	HRPELJSKI OBČINI so se rodili: Mirko Višnjevec, Nasirec; Irena Križman, Tublje; Slavko Grl j, Starod.
Umrli so: Marija Petaros, stara 75 let, iz Petrinj; Marija Metlika, stara 70 let iz Prešnice; Anton Kreševič. star 88 let, iz Račice; Marija Kreševič, stara 61 let, iz Račice: Rudolf Ivančič, star 4 mesece, iz Hrušice; Antonija Lovrenčič, stara 74 let.
razpravljali o obliki in vsebini dela klubov mladih proizvajalcev.
V Izoli so na seji občinskega komiteja LM in predsednikov mladinskih aktivov razpravljali o organiziranju seminarja za mladinske voditelje, ki bo v petek, 23. t. m. Na tem enodnevnem seminarju bo predsednik občinskega ljudskega odbora Srečko Vičič tolmačil nekatera vprašanja naše gospodarske politike, direktor tovarne Ampe-lea Drago Dolinšek pa vlogo in pomen delavskega upravljanja. Po predavanjih bodo obravnavali organizacijske probleme in se pogovorili o prihodnjem delu.
Na sestanku so sprejeli tudi program proslav v počastitev 10. obletnice mladinskih delovnih brigad. Priredili bodo svečano akademijo, v podjetjih Mehanotehnika, Ampelea in Arrigoni pa sestanke, na katerih bodo nekdanji brigadirji pripovedovali svoje spomine na sodelovanje v mladinskih delovnih brigadah. V okviru te proslave bo predsednik občinskega ljudskega odbora Srečko Vičič povabil na razgovor nekdanje udeležence mladinskih delovnih akcij.
IZŽREBANI REŠEVALCI Nagradna križanka »Moda«
1.	nagrada: Markut Edvard, Petelinje, pošta Pivka
2.	nagrada; Kleva Peter, Marezige, osemletna šola, pošta Koper
3.	nagrada: Maraž Emil, Ilirska Bistrica 1
4.	nagrada: Malneršič Stojan, Materija vas 12, pošta Prestranek
5.	nagrada: Mihelj Emilija, Preser-je 59, pošta Branik
Nagradna križanka »Klas«
1.	nagrada: Antoii Bergač, Dijaški dom, Postojna
2.	nagrada; Bogomila Vendramin, Šmartno 14, pošta Kojsko, Brda
3.	nagrada: Vilma Fabič, Kobdil 7, pošta Štanjel
4.	nagrada: Gabrijel Tavčar, Sežana 15
5.	nagrada: Tatjana Poberaj, Ljubljana, Gregorčičeva 7 a
6.	nagrada: Marija ' Beguš, Mate-nja vas 13, pošta Prestranek
7.	nagrada: Rudi Sosič, Fructus, Koper
8.	nagrada: Boris Suligoj, Bača 4, pošta Most na Soči
9.	nagrada: Stane Korene, Geodetski zavod, Koper
10. nagrada: Jože Uhan, Hrvatini št. 72, pošta Škofije

ŠMETML - OPREMM"
1	2	r"	""——	T"	V	6	l	T™					9		(Ú	H	
13											8			S	/6		
V			ft	P	f9					n	Zo			2-t	1		
22				23	II.....JEEU» ...TJ						II i i	■sss K s 1 s 1 1 i	z«			2S	
	§	26			lil								m	2f	23		
¡Ü	29							i»					¡o			H	~3i
iZ														|>M			
					p|y l;* ■iissafgf												
iS		Ü		m									16	v			
																	
	11	iS		39	¡Ü	>,o				4Z	bi		m		m		
if													49	M	So		
L	.....	_ .		, ... .L				S			M		SZ	r-v—c		_	__
Vodoravno: 1) in 7) mesto pod Snežnikom, kjer imata sedež trgovski podjetji pod 31) in 32) navpično; 13) del zobovja; 11) kuhinjska potrebščina; :">) kratica za našo denarno enoto; 17) raViimo pri tehtanju; 19) čevljarski orodji; 20) metal; 22) mc-sec v letu; 24) veznik; 25) italijanski spolnilc; 26) glina; 27) plemensko govedo; 29) svojilni zaimek; 30) dva; 32) hlad (2, sklon); 33) kratica za francosko tiskovno agencijo; 35) znižana glasbena nota; 3G) pobiralec či-]<ov; 3S) zver, tudi očrtan krog; 40) telekomunikacijsko sredstvo; 44) kvar-to p irski izraz; 45) naročnik (tujka); 48) bog ljubezni pri starih Rimljanih; 50) žgana pijača; 51) krojaška potrebščina, tudi ena naših nagrad; 52) manjša ladja.
Navpično: 1) iznajdbe; 2) spa-
ja; 3) Pirenejski polotoji; 4) 19. in 17, črka abecede; 5) oprtnik; 6) igralne karte; 7) je zbujen; 8) oslovsko riga-nje; 9) čreda; 10) pojdi!; 11) človek, ki vse orezira; 12) letopis; 15) pivo; is) izdelki iz železa; 21) jo nastavimo v pasti; 23) vmesna pokrajina, področje; 28) država na Srednjem vzhodu; 29) kratica za bratsko republiko; 30) naprava za ogrevanje; 31) in 32) podjetji, ki sta prispevali nagrade za današnjo križanko; 34) zadnji egiptovski kralj; 37) veznik; 38) termin, tudi moško ime; 39) odposlane«; 40) skrajni deli kopnega; 41) prilrdilnica; 42) poseduje; 43) dva enaka samoglasnika; 46) z njim tvorimo pogojnik; 47) dva enaka sogtas-nika; 49) 13. in 2. črka abecede; 50) dva enaka soglasnika. Rešitve pošljite do 1. aprila 1936!
EMIL FRELIII:
"V"
"V*
Govoril ua.m je o bajnih plačah, ki jili dobe, posebno še podoficirji, ia Nemca sta mu pomagala pri hvalisanju. Priznali so sicer, da je v začetku življenje v legiji težko, kajti dre leti si vse prej kot človek, tako trpinčijo začetnika, da se utrdi za najstrašnejše življenje v džunglah in stepah. Kdor ti dve leti vzdrži, pa postane gospod, kakor so to besedo večkrat poudarili.
Kot sem razbral iz celotnega pripovedovanja, je njihovo življenje pravzaprav brez pravega cilja. Najeti in plačani so zato, da se bore za tuje interese na tujih tleh. Tudi napredovati ne morejo dalj kot do poročnika. Vojaki in podoficirji so lahko pripadniki vseh narodnosti, samo Francozi ne, višji oficirji pa so lahko samo Francozi. Na račun teh razlik je iz njihovih ust padla marsikatera pikra, čeprav so vsi trije poudarjali, da v legiji ni narodnostnih, političnih in verskih razlik. Uradni občevalni jezik jc francoski, čeprav se so-narodnjaki med seboj zasebno pogovarjajo v materinščini.
»Pekel, pravi pekel!« jc siknil Čeh in trdo postavil steklenico na mizo, ki bi se prevrnila, če je ne bi mi prestregli.
Nemca sta oživela in pričela govoriti o tamkajšnjih lepih ieaaskah, ki znajo razvedriti človeka z vsem, kar si pač od njih zaželi. Legionarji so imeli poseben privilegij pri njih. Vsako noč so spali pri drugi ali pa so same prihajale k njim.
Zakaj v Indokini ni bilo vojne v pravem pomenu besede. V nepreglednih močvirjih in džunglah sploh ni bilo mogoče odrediti fronte. Domačini so jih največ napadali iz zasede in nešteto legionarjev je ostalo za vedno tam. »Oficirji so se lepo poskrili, legionarje pa so pošiljali v džunglo nad gverilce,« so hiteli vsi trije, pol v jezi in pol v zasmehu na račun Francozov. Čudovita enotnost se je razgaljala iz njihovih ust. Tudi nadaljnje pripovedovanje Čeha v češčini, da bi ga ne razumela Nemca, je razkrilo nekakšno sovraštvo do nemških tovarišev v legiji.
»Veš, da smo Slovani v resnici nekaj drugega kot pa Nemci. Mi imamo srce. Ali je tako?«
Alkohol jim jc že precej razvezal jezik. Ceh se je pri-
2» NATOVARJANJE MORSKE TRAVE NA NAŠO LADJO.
maknil bliže k meni in mi povedal med tem, ko sta se moja tovariša zapletla v živahen pogovor z Nemcema, pretresljivo zgodbo, ki jo je bil doživel v Indokini. Z njo mi je hotel kar najbolj preprcčljivo osvetliti razliko med legionarji slovanskega in germanskega porekla.
»Pri zavzetju neke naselbine sem stopil z naperjeno brzostrelko v leseno kočo, krito s slamo. V njej so se stiskali k steni starec, starka in majhen otrok. Z grozo v očeh so me gledali. Kljub strogemu povelju, da je treba v tem kraju vse na mestu uničili, ker so nam domačini zahrbtno pobili precej naših, so se mi zasmilili. Vedel sem, da sta starca in otrok nedolžni. Dal sem jim cigaret in nekaj hrane. Ilotel sem jih zaščititi in jim pomagati. Mislil sem, da ne bo sem nikogar več od naših, tako bi jih mogel vsaj obvarovati pred uničenjem. Pa so tisti trenutek vstopili trije Nemci, zažgali bencinsko kanto in jo vrgli v slamo. Ko smo ae umaknili, so vrgli v kočo še ročno granato. In tako so vsi trije zgoreli s slamnato bajto vred.«
Grozna zgodba me je v resnici pretresla. Tudi njemu je bilo nekam čudno, V duševnosti posameznih legionarjev so vendar velike razlike, kljub enaki dresuri in uniformam.
Nemca sta še vedno pripovedovala o lepih in strastnih ženskah v Indokini. Očividuo jima jc bilo dolgčas po njih. Zares sta dejala, da že komaj čakata, da gresta nazaj.
»In če tam padeta?« smo ju vprašali.
»Saj je vseeno! Od življenja itak nimamo več kaj pričakovati,« so vsi trije malodušno odgovorili. »Umreti itak moraš! Potem je res vseeno, kdaj in kje crkneš!«
Ti ljudje v resnici nimajo ničesar več pričakovati od življenja kot le še smrt v kakšni džungli, močvirju ali puščavskem pesku, zlasti še, čc imajo morda tudi zločine za seboj.
Zadovoljni z zanimivostmi, ki smo jih slišali neposredno iz legionarjevih ust, smo se odpravili na ladjo.
Dihanje s tekočim kisikom
Za letanje na velikih višinah so dosdej uporabljali letalci za dihanje kisik v plinasti obliki, ki je shranjevan v jeklenih bombah. Sedaj pa so britanski strokovnjaki iznašli postopek, da lahko v takih strato-sfemih letalih uporabljajo za dihanje tekoči kisik. Seveda tega kisika aii moč kar piti in bi to nadomeščalo dihanje, marveč je treba s posebno pripravo kisik v tekočem stanju spremeniti v plinastega. Prednost je samo v njegovem shranjevanju. Tekoči kisik daje namreč 800 'krat večjo količino plina od svojej (Uasstne .prostornine., kar so hoteli strokovnjaki izkoristiti. Z u-vedbo novih aparatov za dihanje s pomočjo tekočega kisika so prihranili 67 odstotkov pri teži instalacije in 81 odstotkov celotnega prostora v letalu, ki je bil namenjen za shranjevanje zalog kisika za dihanje.
NOVA STROKA V VOJSKI
Ameriška armada bo v kratkem formirala prvi bataljon dirigiranih izstrelkov. Opremljen bo s projektih »Redstone«, ki imajo domet o-krog 500 km. Proizvodnji teh izstrelkov v ZDA načeluje dr. Warner von Braun, bivši nacistični strokovnjak, ki je med zadnjo vojno iznašel in izdeloval za Hitlerja znane nemške' rakete VI in V 2.
Američani prav zdaj preizkušajo celo vrsto dirigiranih projektilov na Floridi. Med njimi je tudi bali-stični dirigirani izstrelek, ki ima domet nad 2.400 km.
Vsa priprava se sestoji iz aparata ža spreminjanje tekočega kisika v • plinastega in ima kapaciteto pet. litrov. Ta količina nadomestuje toliko plinastega kisika, kolikor bi ga* Išlo v jeklenko s kapaciteto 750 litrov, Prednost novega sistema je torej očividna in so ga že začeli široko uporabljati.
TELEPRINTER V LETALU
Angleži so začeli prvi uporabljati nov način telekomunikacije. Za zvezo z zemljo so v Iranskontinentalno potniško letalo montirali teleprinter. S pomočjo 4iega aparata dobiva pilot in po®adka letala med letenjem nujne in važne informacije o vremenu in neposredna sporočila .svoje letalske družbe, ki vzdržuje zračno zvezo med Londonom in Washingtonom. Vsa sporočila emitira posebna postaja na zemlji v Veliki Britaniji in v Kanadi in imajo obliko s strojem popisanih strani. Izum je za letalski promet velikega pomena in bodo nove naprave montirali tudi na druga letala, posebno na prekomorskih relacijah,
MAKARIOSOVO STANOVANJE
Angleška vlada je dodelila ciprskemu nadškofu Makariosu stanovanje v letni rezidenci guvernerja Sejšelških otokov sira Williama Edi-cea. Lady Edice, guvernerjeva žena,
je povedala novinarjem, da bo ona izkazovala »gostoljubje« slavnemu zaporniku. Dejala jc, da bo Maka-rios ¡.stanoval v vili »Brez skrbi«, ki ima kar tri spalnice. Guverner je najprej nameraval Makariosa nastaniti v bungalovu, ki se imenuje »Basitilja«. vendar pa se je premi-slil zaradi njegovega imena.
ČUDA IZ ODPADKOV
Danec Robert Jacobsen si je izmislil poseben način preživljanja. Roma po vsej Skandinaviji iz kraja v kraj in po smetiščih in od-
padnih jamah nabira staro železo, aluminij, baker in podobne kovine. Iz teh odpadkov nato izdeluje najrazličnejše okrasne predmete. Svojo spretnost je tako izpopolnil, da imajo njegovi izdelki že kar umetniško vrednost. Slika kaže nekaj takih umetnin domiselnega Danca. Odjemalcev mu nikjer ne manjka in mož kar dobro zasluži.
PROUČEVANJE VAKCIN
V ZSSR
Prelomljen je zid molka okrog obnove nemške letalske industrije, ki je spet začela z delom in se nenehno razvija. Kaže, da se Nemci ne marajo odreči nobeni veji industrije, čeprav so bile postavljene po končani minuli vojni zelo stroge omejitve.
Slika prikazuje notranjost novega nemškega letala v izgradnji. Imenuje se DO 27, Mož na desni je znameniti nemški letalski konstruktor in industrijec inž. Klavdij Dornier. Svojemu prvemu pilotu razkazuje naprave novega aviona.
Takih letal je Adenauerjeva vlada že naročila 428 za potrebe novo ustanovljene vojske Zahodne Nemčije . . .
Nedavno so ss v ZDA vrnili nekateri ameriški zdravniki-učenjaki, ki so bili dalj časa v Sovjetski zvezi, kjer so obiskovali večja medicinska središča. Po svoji vrnitvi v ZDA so povedali novinarjem, da je danes ZSSR na čelu pripravljanja in izdelovanja vakcin iz živih virusov za imunizacijo proti mnogim boleznim. Tako so dejali, da so se spoznali s sovjetsko vakcino proti gripi, ki zmanjšuje možnost obolenja za to boleznijo na 10,6 odstotkov. Tudi ta vakcina je napravljena iz živih virusov.
REŠENCI SO REŠILI REŠILCE
Neko holandsko vojaško letalo se je na svojem poletu iz Anglije domov pokvarilo in je blizu francoske obale treščilo iz višine 2080 metrov v La Manche. Štirje člani posadke pa so se le uspeli rešiti iz letala, vendar pa jim je vseeno grozila smrt v mrzlem morju. Na srečo jih je zagledalo neko angleško vodno letalo in se je spustilo na vodo, da jih reši. Pri pristanku pa je tudi samo imelo smolo, da se je razparal trup in je nastala velika luknja, skozi katero je vdirala voda. Na pomoč so zdaj priskočili tudi rešeni holandski letalci in so svojim angleškim tovarišem pomagali za silo zamašiti nevarno razpoko. Vtem pa je že prispel francoski patrolni čoln in je poškodovani liidroavion zavlekel v francosko pristanišče Calais.
NAJVEČJI »DEŽNIK«	MASTNI DOBIČKI
»Dobro jutro, dragica! Sinoči si tako sladko spala, da te nisem maral buditi.«
Tako bodo oblečeni vsemirski piloti in potniki. Stlačiti jih mislijo v obleke, podobne potapljaškim, z enim samim rokavom. Ta obleka jih bo varovala pred hudim mrazom, prav tako tudi pred neznosno vročino. Vsekakor je ta obleka precej nenavadna za naše pojme.
NA SVETU
Na gradbišču atomske centrale v Dounreayu na Škotskem so nedavno napravil zanimiv poskus. Ker je graditeljem nagajalo slabo vreme, so naročili poseben »dežnik«, ki bi jih ščitil pred dežjem in vetrom. Britanska tovarna šotorov in šol.orskih kril »Thomas Black« je. iz lanenega impregniranega platna napravila nad vsem gradbiščem streho v obliki velikanskega dežnika, ki ima premer 1000 metrov — cel kilometer!
»Dežnik« je napravljen iz šestih segmentov iz lanenega platna, ki so med seboj sešiti. Ta ogromna streha je napeta na jekleno ogrodje. Tako so zdaj graditelji atomske centrale varni pred dežjem in vetrom in v miru nadaljujejo z delom.
Dobiček tovarne avtomobilov Chrysler v ZDA je narasel leta 1955 kar za 440% v primeri z letom 1954. Čistega dobička je tovarna imela nad sto milijonov dolarjev, avtomobilov pa je prodala za skoraj tri milijarde dolarjev. Delničarji so torej potegnili mastne dividende.