. 43. V Gorici, v sredo dne 31. maja 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v Min soboto 11. uri predpoldne ter stane z izredpjrf-prilogami ,r s »KaZipotom« ob novem letu vred pogosti prodana ali v Gorici na dom poSiljana: * > VM, iL>to .....13 K '20 h. ali Rld. 0-*Ml polMa........6 . «0 » • » 5-30 Ui lota.......3 . 40 > . » 1-.0 I-MsamiCni' številke htanojo 10 vin. VnroSniiio sp.vjo.ua npravmStvo v Gosposki ulici •„N 7. c (Soriui v »Oori&ki Tihkarni« A. (JalirMfk v,ak dan od S. ure zjutraj Jo G. zvečer; ob n«|elj;U\ ,,-i «ii 8. do l'J. aiv. Na naročila brei doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice .se rnfiunijo po petit-vn,ta1i če tiskano 1-krat S kr.. 2-krat 7 kr.. 3-krat 6 kr. v.-al» vr-.ta. Večkrat po dogodki. - V.-«'j,* Grl..- po prostor« . Kvklame in spini v uivdniŠki-m di'lu I o kr. vrsta „ Za obliko in vsemno oglasov odklanjamo v-ako >A-.,\(»rno.st. Tečaj XXKV. Vse /.a omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. L a Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. ¦ Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopohidne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 0. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dbpisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so. pošiljajo le • upravništvu; »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče«; vsak petek in stane vse leto 3 K 20 li ali gld. 1-GO. »8o6a« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-_ bakarni Schuarz v Šolski ulici in JeHersitz v Nunski ulici; — v Trstu, v tobakarni LavrenSi Z na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov, Iv. Meljavec) tiska in zal. K pomorski bitki. Slednjič je prišlo med ruskim in japonskim brodovjem do velike pomorske bitke. Roždestvenski je ubral najkrajšo pot naravnost v Korejsko cesto ter izzval bitko. Rusiji sovražni listi se zopet zaganjajo ter kriCijo o strašnem porazu ruskega brodovja, (in bržčas se jo udeležil bitke le en del!), kakor da bi bilo v tej Korejski cesti konec cele Rusije! Kako poročajo Japonci o svojih »zmagah«, je znano, vemo pa tudi dobro, kako pretiravajo ob vsaki bitki Rusom sovražni časopisi. Pri vseh dosedanjih velikih bitkah na suhem so soglasno trdili, da je ruska armada rnzdjaua in raztresena, da ne more slediti nič drugega nego sklep sramotnega miru za Rusijo. Tako so vplivali na občinstvo, ali vselej se je pokazala pretiranost v pravi luči. Še sedaj stoji čvrsta ruska armada v Mandžuriji, dasi so po bitkah pri Liaojangu in pri Mukdonu naznanjali konec vojno ter v vznesenih sla-vospevih proslavljali zmagujoče Japonce. Tisti krik in vik, tisto pretiravanje se kaže tudi sedaj ob veliki pomorski bitki. Japonci so doslej molčali, nič se ni slišalo o njih, razno časopisje pa je objedalo rusko brodovje ter spravljalo Roždestvenskega celo na smrtno posteljo -- sedaj pa so zagnali vsi skup krik o velikanski zmagi Japoncev. Iz poročil, katera priobčujemo pod znanim naslovom, je razvidno, da so japonska poročila in ona njihovih prijateljev nezanesljiva ter da so pač izgube na obeh straneh. Japonofili so si vstvarili o tej bitki jako komodno sodbo: Rusko brodovje je poraženo, japonsko pa nepoškodovano. Kdo pa more verjeti kaj takega ? Ves svet stoji pod utisom velike pomorske bitke, ki pa bržčas ne ostane sama, marveč jej sledi še druga, in v tem svetit sta dve stranki, ena,ki gleda na japonski strani vedno le uspehe ter smatra Ruse za popolnoma izgubljene, druga pa, ki presoja dogodke trezneje ter se ne da varati po časopisju, ki stoji že s prvega početka na strani Japoncev ter so ni spregovorilo prijazno besede o Rusih. Nasprotniki Slovanov so tudi sedaj navdušeni za japonsko »zmago«, in o tej bodo govorili še tudi pozneje, ko se pokaže, kako so je zopet pretiravalo ter kako so lagali o izidu bitke. Gotovo pa je to, da imajo Japonci vseskozi lažjo stališče, ker so na morju, kjor se bijejo boji, doma, ker so povsem moderno organizovani, in je japonski vojak neukrotljiv fanatik, dočim jo moralo rusko brodovje prepluti morje okoli polu sveta ter se gotovo ni spustilo v bitko tako sveže in i/.počito kakor japonsko. Brodovje pa je veliko, in če so jo pogreznilo par ladij, s tem Se ni konec celega brodovja, kakor bržčas tudi Japonci še niso uničeni, ako se jim jo pogreznilo nekaj ladij. O d 1 o Č i 1 n a ta bitka gotovo ni bila. Gotovo pa jo bil prvi spopad hud, in radi tega je bilo pač žo naprej lahko preračunali, da pridejo ob nekaj ladij na tej in na oni strani. Da jo pa ostalo japonsko brodovje nedotaknjeno, voliko rusko brodovje pa da jo poraženo, tega ne verjamejo Japoncem niti otroci. Hud udarec pa jo za Ruse ta, če je res Nebogatov ujel, še hujši pa za Japonce ta, če je istinn, da so je potopilo 7 japonskih vojnih ladij, med temi 2 oklopnici! Danes še nikakor nismo na jasnem, kako je pravzaprav skoneala bitka v Korejski cesti — le Rusiji sovražno časopisje in neslani japonofili kričijo tudi med nami o veliki zmagi Japoncev ter obkladajo Ruse in sploh Slovane z raznimi psovkami. Razsoden človek pa se na to no more ozirati, ker jasno jo, da so trpeli tudi Japonci v tej bitki, morda že več nego Rusi, ter da ne bo še tako kmalu koncu vojne. Dotlej pa ostane še vedno odprto vprašanje, kdo se bo poslednji smejal. I Narodno slavlje v Ool. Vrtojbi. Po dolgotrajnem deževju se je jelo v petek končno jnsniti, ko je pa v soboto sijalo zopet toplo solnee, nas je obdalo prepričanje, da bo lepo tudi v nedeljo ter da se bo-vršila napovedana slavnost v Dol Vrtojbi v najlepšem vremenu. In tako je tudi bilo. Dol. Vrtojba ni je nadela praznično Hee. Slovenske trobojnieo so vihrale ponosno s hiš in z visokih dreves po zraku, na prijaznem travniku za ,, gradom" pa je bil pripravljen lepo odičen prostor za veselico. Prihitelo je popoludne v lepo Dol. Vrtojbo nad 1000 lju-dij k narodnemu slavijo; iz okolice, bližnje in daljnojšo, zlasti velika udeležba pa je bila iz mesta. Bila je pač prva lepa nedelja po dolgem času, in v Vrtojbo meščani že tako radi izleta jo povodom veselic Ofieijolno je sprejela Čitalnica z zastavo Sokole. Pohitelo je v Vrtojbo okoli M Sokolov iz Gorice in Solkana. Ko so prikorakali na cesto izza Mara-ževe lnso, se je nudil gledalcem lep prizor. Vstavili so se ob vodnjaku, kjer jih je nagovoril predsednik g. župan pl. L o k a tel li v prosrčnih besedah. Satrosta dr. T r e o je pozdravil Vrtojbce kot predstražo Slovenstva pri mestu. Županova hčerka g.čna Albina pl. Locafolli je položila lep venec na zastavo goriškega Sokola, druge g.čne pa so pripele Sokolom šopke. Ko je Se fotograf g. VVeis lepi prizor fotografiral, so odkorakali Sokoli na veselični prosto.-, h za njim drugo občinstvo. Na ve-seličnem prostoru je plapolalo obilo slovenskih zastav. Vse je bilo lepo prirejeno, in občinstvo se je prav prijetno zabavalo sredi bujnega zelenja pod milim nebom. Vspored se je vršil točno, kakor določen. Mešan zbor Čitalnice v Vrtojbi je zapel prav dobro Laharunrjevo „Slovan na dan", ter so želi pohvalo zlasti ženski glasovi. Po tej prvi točki je. nastopil domač simpatičen mladenič g. P e r s i č ter govoril fako-le: Slavna gospoda! Z radostnim srcem Vas pozdravljam in se Vam zahvaljujem, da ste se danes v tako ogromnem številu udeležili slavnosti povodom 30 letnega obstanka naše Čitalnice. Srčna hvala posebno bratskim društvom, katera .so se odzvala našemu va- bilu ter pripomogla k sijajnejšemn uspehu slavnosti. Danes torej obhaja nase društvo 30 letnico, kar je začelo delovati, bilo je pa že leta 18(57., ko se je našel v naši občini mož Fr. Maraž, kateri je čutil potrebo po izobraževalnem društvu. Lotil se je dela, in pri-dobivši pomoč, dveh domačih bogoslovcev, mu je bilo delo olajšano, in Čitalnica se je ustanovila. Vsak začetek je pa težak. To je občutila tudi Čitalnica, ker ji je nedostajalo denarnih sredstev. Ali naši Čitalničarji so se osrčili ter potrkaii na tista vrata, ki so se vedno odpirala, ako jo šlo za pomoč nam Slovanom. Bil je to mož nepozabnega spomina, mož, kateremu se mora klanjati celi svet, posebno pa mi Slovani, pokojni biskup Stross-maycr. Ta veliki Slovan je položil prvi dar v blagajno naše Čitalnice. Z njegovo pomočjo in s sodelovanjem Solkanske Čitalnice je priredilo naše društvo že leta 18(17. svojo prvo veselico. Ali stanovska dolžnost je klicala ustanovitelje društva v druge krajo, in ostal je le žo pokojni Mnrnž osamljen. Društvo se je izgubilo, beta 1875. pa se jo nahajalo v naši občini več dijakov in za narod unotih mož.. Ti so sestavili nova pravila, katera so bila potrjena dne 55. julija 1875. Predsednikom je bil izvoljen nad vse požrtvovalni g. Fr. pl. Ločnici li, kateri obhaja danes tudi 30 letnico predsedovanja Čitalnice. Takrat se je tudi prvič sestavil pevski zbor v naši občM ter se je priredilo več. veselic. Seveda ni društvo vedno delovalo, bili so tudi dolgi presledki. Od leta 185)0. pa deluje naše društvo poživljajo v korist, s\ojim članom in v čast občini, ker se vedno skrbi, da vodijo društvo možje, ki ne gledajo na osebne koristi, ampak skrbijo vedno za povzdigo omike in napredek. In mnogo, mnogo bi lahko naše društvo koristilo, ako bi ne bilo tudi med nami ljudij, ki nočejo poznati važnosti izobraževal-| nih društev, ki nočejo, da bi se taka društva racvitala narodu v korist, ampak hočejo po sili uničiti našo Čitalnico radi osebnih sporov. In taki ljudje so ustanovili novo društvo, katero naj bi delalo Čitalnici konkurenco, in -res, odtujili so nam (i udov pevcev ter tako oslabili naš pevski zbor. Ali uverjeni naj bodo, da naša Čitalnica, katera je še pred 30 leti imela svoj pevski zbor, bode delovala tudi Uro t' Moiitc Cristo. napisal fllexandre Dumas. iDalje.) ..Bab, bah!" pravi zdravnik z ravnodušnostjo, lastno ve-Kui ljudij njegovega poklica. „Saj je duhovnik. Bog se bode oziral na njegov poklic in ne bode hotel napraviti peklu veselja, da bi mu poslal svečenika."' Splošen smeh odgovori temu slabemu dovtipu. Med tem končajo zavijanje mrliča popolnoma. j,Torej drevi!" pravi guverner, ko je končano vse. „Ob kateri uri V" vpraša jetničar, »Proti desetim ali jednajstim." „Ali naj ostane kdo pri mrliču za stražo V" „Čemu vendar"? Zaklenite ječo, kakor da še živi, to zado-•sL»je popolnoma." Xuto se koraki oddaljijo, glasovi potihnejo, vrazenje vrat, glas zarnjavele ključavnice in hreJčnitp zapaha zadeni v Dau-tosovih ušesih. In potem obda otrplo dušo mladega moža molk, strašnejši od molka samote, kajti bil je to molk smrti. Dvignivši z glavo ploščo, se ozre pazno po sobi. Bila je prazna; Dantes se dvigne iz rova. XX. Pokopališče gradu Ifa. Skozi okno je svetil v sobo oblačen dan, da Dantes komaj 8I»ozna obrise svojega tako spoštovanega prijatelja, katerega truplo je ležalo v surovi vreči na postelji. To je bil mrtvaški, prt Farijev. Tako je bilo končano vse; Dantes in njegov stari' prijatelj sta bila materijehio že ločena: več ni mogel gledati očij, ki so ostale odprte, kakor da hočejo videti še onstran groba, več ni mogel stisniti roke, ki mu je odstranila izpred | očij v tako mnogem oziru zastor, kateri mu je zakrival resnico! in jasnost. Faria, dobri in koristni tovariš, ki se ga je tako privadil in se ga oklenil z vso svojo dušo, je živel le še v spominu. Sedei je na vzglavje te strašne postelje ter se vdal temni, globoki žalosti. Sam; Zopet sam! Zopet je bil obsojen k molku, zopet je imel okoli sebe praznoto in zidove! Sam! Brez pogleda, brez glasu človeškega bitja, katero jedino mu je še delalo življenje ljubo in drago! Ali bi ne bilo boljše stopiti kakor Faria pred Boga ter ga vprašati po zago-netki življenja, in čeprav bi bilo iti po potu bolečin? Misel na samomor, katero mu je pregnal njegov prijatelj, se mu je rodila ob Farijevem truplu vnovič kakor fantom. „0, če bi mogel umreti/, pravi, „bi šel tja in ga gotovo našel. Toda kako umreti ? To je pač. lahko," pristavi smehljaje: „ostaii hočem tukaj, prvega, ki pride, pobijem na tla, in obsodijo me k smrti.'4 Toda ko so Dantesova duša nekoliko ohladi, se ga polasti strah pred takim činom in pred tako sramotno smrtjo. In iz obupa se mu porodi hrepenenje po življenju in prostosti. „ Umreti? O ne!" vsklikne. „Ne izplačalo bi se, živeti tako dolgo in trpeti tako mnogo zato, da bi zdaj umrl. Umreti, to bi bilo primerno pred mnogimi leti, tedaj ko sem se odločil k temu, a hoteli to še zdaj, to bi se reklo, da se preveč uklanjam svoji bedni usodi. Ne, živeti hočem, bojevati se hočem, dokler ne dosežem cilja! Priboriti si hočem srečo, katere so me oropali! Pozabil sem, da se imam pred svojo smrtjo še maščevati nad svojimi krvniki. In - kdo ve? — morebiti poplačati še tudi nekatere prijatelje? Toda zdaj ostanem pozabljen tukaj in morebiti ne zapustim svoje ječe drugače kakor danes Faria." Pri teh besedah Dantes vstrepeta, ostane nato nekaj časa nepremičen, buli z očmi pred se, si drgne čelo, kakor da hoče pregnati neko slepoto, teka nekaj časa po sobi in obstane potem zopet pri postelji... O, o," vzdihne, „kdo mi je dal to misel? Ali si to ti, moj Bog? Ker morejo priti od tod samo mrtveci, zav2emimo mesto mrtvecev!" In ne da bi izgubljal čas s premišljanjem, kakor da noče dati svojemu duhu časa, da bi zavrgel storjeni sklep, se skloni k ostudni vreči, jo odpre s Farijevim nožem, vzame iz nje mrtvo truplo, je spravi po podzemeljskem rovu v svojo ječo, je položi na svojo posteljo, mu priveze okoli glave platneno cunjo, s katero si je sam pokrival glavo, ga odene s svojo odejo, poljubi na ledenomrzlo Čelo, mu poskuša brezuspešno zatisniti oči in mu obrne obraz v steno, da bi jetničar, ki mu prineso večerjo, menil, da spi, kakor se je Dantes sam že mnogokrat hlinil spečega. Nato stopi v rov, potegne posteljo z velikim trudom k steni, odhiti v Farijevo sobo, vzame iz, shrambe v kaminu iglo in niti, vrže s sebe svojo cape, da bi bilo čutiti v vreči nago telo, zleze v vrečo, leže, kakor je ležal mrlič, in zašije vrečo od znotraj. Če bi bil prišel ta hip kdo v ječo, bi Ml lahko slišal udarce njegovega srca. Dantes bi bil lahko počakal do večernega jetničarjevega obiska; toda bal se je, da si guverner ne premisli in ne določi za pogreb bolj zgodnje ure kakor prvotno. V tem slučaju bi bilo vse njegovo upanje uničeno. Njegov načrt je bil gotov za vse slučaje. Bil je sledeč: 2 naprej, kajti branili jo bodemo do skrajnosti ter skrbeli, da se ne povrnejo več časi, ko je naše društvo spalo. — Nesloga je torej tudi pri nas. Nesloga, ta podedovanski naš narodni greh, ona vlada povsod med nami Slovenci. Ona nas tlači in mori« ona nam koplje grob. Zatorej, predragi rojaki, da ne propademo, da nas ne požre Nemec ali Lah in da ne izgine naš mili slovenski jezik s površja zemlje, delajmo r.a to, da izgine izmed nas nesloga, kajti le složni bodemo mogli odbijati napade sovražnika. Snnjmo in podpirajmo narodna društva, kjer je potreba, saj y njih se vzbuja in krepi narodni čut, v njih se vežba narodna vojska. In ker smo mi ob meji, skrbimo, da bo naše društvo vedno vrlo stalo in da bodimo ob času potrebe stali kakor trdna skala, ob katero se bodo zastonj zaganjali sovražni valovi. Na to delaj vsak \ Zato sklepam z besedami našega pesnika: Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Po govoru je nastopil možki zbor bralnega in pevskega društva v Št. Andrežu, ki je že znano vrlo izvežbau \>m\ vodstvom g. K Koinela ter nastopa častno i»ovsodi. Peli so Komelovo skladbo „Za Hrvate naše brate". Prirjub\jenaParmova koračnica „Mladi vojaki« je privabila Sokole, ki so prikorakali, da izvedejo nekaj telovadnih vaj. Telovadba je vzbudila naravno obilo zanimanja. Telovadile so tri vrste goriškega in jedna vrsta solkanskega »Sokola" na bradlji, drogu in konju, 8 telovadcev goriškega »Sokola8 je izvedlo 4 skupine s palicami. Opazili smo, da manjka delu telovadcev uglajenosti, kar je pa popolnoma naravno pri vedni menjavi telovadcev in deloma vsled ne-prikladnih telovadnic obeh sokolskih društev. Nekaj telovadcev, M jih vidimo nastopati redno že nekaj let, nam je pa imponiralo. Po telovadbi je nastopil možki zbor bralnega in pevskega društva „IpavaK iz Mirna ter zapel Fbrsterjevo »Pjevajmo" tako lepo, da je Ostal v občinstvu utis, da se goji v tem društvu petje prav marljivo. Na to smo culi prekrasen sekstet iz opere »Prodana nevesta'', za tem pa je zapel možki zbor kmetskega bralnega društva iz Bilj Vilharjevo: „Slove-nac i Hrvat", ki je nekaka stalna točka na vsporedih veselic na deželi Največja pozornost mnogobrojnega občinstva pa je bila osredotočena na deveto točko. Nedvedovo „Na tujih tleh" je imela peti gospodična Hrov a-t in o Ta, znana naša pevka iz Gorice. Kakor vselej, je tudi to pot očarala občinstvo s svojim divnim glasom*ter dosegla popoln uspeh. Na obilno ploskanje in priznavanje je dodala še neko drugo ljubko pesnico. Odbor je pač prav storil, da je poskrbel ta užitek izletnikom. Kar se tiče društev z dežele, je nas pač posebno veselilo, da se je udeležilo veselice i bralno društvo sLipa" izBiljane vBrdih. Ti čuvarji Slovenstva ob laških mejah so prihiteli v lepem številu o>ili 20 v Vrtojbo ter pokazali z Jenkovo ^Molitvijo", da tudi v teh krajih živi slovenski duh ter prešinja naše j ijudi slovenska misel, čast njim in njihovemu resnemu pevovodji. Le tako naprej. — Nastopilo je tudi mlado društvo „ Miren" v Mirnu ter zapelo Zajčevo „Poputnico Nikole Jurišiča". Po proizvedenju velikega potpourlja »Slovanski svet" je nastopal možki zbor bralnega društva na Vogerskem ter zapel „Morje adrijan-sko". — Veseli nas zlasti tudi ta nastop iz že skoro pozabljene vasi Vogersko, ki se pa dviga iz spanja ter se otresa teme, s katero je bila tako preprežena in v kateri bi jo iz-vestni ljudje vedno radi imeli. Ko je bil tako izčrpan vspored, je pričel ples, ki je bil prav animiran, občinstvo se je zabavalo tuintara, tudi po drugih gostilnah je bilo živo — zvečer pa je spuščal rakete in zavrtil kolo, ki je dalo posebno efektni učinek, naš znani izvrstni pirotehnik g. Maku c. Slavlje je skončalo prav povoljno. Ta dan sme zapisati Čitalnica med svoje najlepše dneve. — Naj cvete iu se razvija ter praznuje še dosti lepih dnij! DOPISI. Il Mini, — (Odgovor na popravek v 41. čtev. „Soče\) Ne bi odgovarjal sicer na ta popravek, kajti čitatelji „Soče" dobro poznajo Mirenske klerikalce, koliko jim je verjeti — ali resnica mora le na dan. — O. predsednik pravi, da ni res, da bi kdo prejemal podporo proti društvenim pravilom. Prosim Vas, gosp. predsednik, ali se ne spominjate, kako je bilo govorjeno na občnem zbora tega društva, da delavci morajo paziti drug na drugega, da bi kdo ne zlorabljal društvenega denarja. Zato je bila moja dolžnost k temu Vas opomniti. Kajti kdor je bolan, ta mora paziti na zdravijo, da okreva, in ne hoditi po krčmah razsajat in k pevskim vajam, AH je tak človek bolan? Ali se ne podpira lenobe s tem V To naj pomisli g. predsednik. — Kje pa je drugi, katerega ni videl, da bi dal tudi zanj popravek ? O tem, ki je bilo v dopisu, da je pil in pel ter potem šel na bolniško blagajno, in bil je do sobote, v soboto pa, ker je imel iti drugi dan na Sv. Goro za procesijo, se je izbrisal iz bolniške blagajne, samo za pesek v oči društvenikom. in šel je na Sv. Goro, tretji dan zopet na bolniško blagajno. Kako naj rečemo temu? Kje ste bil, g. predsednik, ali ste igral cvik ali šipol, da ne vidite takih rečij. Kaj mislite, da bo društvo trpelo škodo zato, da bodo hodili Vaši- junaki čast delat Drmastiji in Pavlici na Sv. Goro ? Stali bomo na straži. — Vprašal bi Vas tudi, kdo je pri društvu za zdravnika? Bil je bolan mlad delavec, poslal je na društvo, naj mu napravijo listek za zdravnika. Seveda oče ni mogel iti, ker je moral zjutraj ob 7. uri na delo, poslal je hčer. Ktt je ta prišla h g. tajniku, naj napravi listek, je odgovoril moško, da pride že sam pogledat dol Jk njim. Še sedaj ga čakajo, ko je že 5 tednov od takrat. Vprašam Vas še, ali je. g. tajnik zdravnik ? — Sedaj pa le na dan s § 19. — že odgovorimo 1 — Gosp. predsednik pazite pa izvršujte svojo predsedniško dolžnost, pa bo vse prav! Zdravi! Domače in razne novice. Poroka. — Danes se je poročil g. D a-nijel Mara ž, trgovec in posestnik iz Vrtojbe, z gospodično Štefanijo Grudnovo iz Petovelj. — Čestitamo! Poročil Se je arhitekt g. Josip Costa-peraria z gospodično Miro De v. Vse najboljše ! Ulllrt Je v Mirnu vpokojeni nadučitelj g. Ferd. V o d o p i ve c v GG. letu svojo starosti. V Mirnu je služboval dolge vrsto let. Možki in ženski zbor »Pevskega in glasbene * društvi" izleti na bhtkoštno nedeljo 11. junija t. 1. v Ajdovščino in Vipavo ter priredi ob tej priliki v nedeljo zvečer v Ajdovščini v dvorani gostilne pri Bratini koncert z jako bogatim in zanimivim programom. — Vse natančneje naznanimo pravočasno. Ta izlet se bo vršil mesto nameravanega izleta v 1 'min, kamor izletimo j»oznejo, ko bo tekla železnica po Soški dolini. Pevsko in bralno društvo M prapor' v Pevmi priredi v nedeljo 4. jun. svojo prvo veselico s petjem, igro in plesom na odprtem prostoru g. Alojzija Fogarja. Začetek ob 4 pop, Vspored: 1. Parma: „Mladi vojaki", godba. 2. Strauss: „Vino, ženska in petje", valjček, godba. 3. Vilhar: „Hajd junaci", poje možki zbor. 4. Smetana: „Sekstet iz opere „Prodana nevesta", godba. 5. Ferjančič: „0j slovenska žemljica", možki zbor. 0. Ipavic : „Bodi zdrava domovina", godba. 7. Emil Komel: „ Venec narodnih pesmij", poje mešan zbor. 8. Majcen: »Slovanski svet", velik potpouri, godba. 9. nButec ima omikance za norca", veseloigra v štirih dejanjih. Po končanem vsporedn je ples in prosta zabava. Pri veselici in plesu svira voj. godba. Zvečer čarobna razszetljava z lučjo „AectiIen" in umetnimi ognji. V slučaju slabega vremena se veselica odloži na binkoštni ponedeljek. Veselica V Pevmi. — Kakor že na drugem mestu naznanjeno, se bo vršila v nedeljo v Pevmi veselica in sicer prva veselica novo-vstanovljenega društva „Naš prapor". Kakor znano, poseča noše meščanstvo kaj rado prijazno Pevmo ob nedeljah, in zato je želeti, da nastopi v podporo novega društva tudi prihodnjo nedeljo v obilem številu, kakor je nastopalo preteklo nedeljo v Dol. Vrtojbi. Društvo je, kakor je omenjeno, še mlado, in v veliko zadoščenje bi mu bilo, ako se njegov prvi javni nastop ne izjalovi v nobenem ozira ; s podvojenimi močmi bi se lotili zapriče-tega dela, in Pevma, ta velevažna postojanka v narodnem oziru, ostane ena najboljših prcd-straž slovenskih v goriški okolici. Zatorej, meščanje, hitimo v nedeljo r Pevmo l Planinske vesti. — Cerkljanska podružnica je bila priredila izlet v BaŠko dolino, ki bo vsled nove bohinjske železnice posebno glede na veličastno Črno prst in Veliki Vogel privabila mnogo turistov Izletniki, 20 po številu, so šli iz Cerknegj črez Davčo v Podbrdo, kjer so imeli s tanioš-njimi podružničnimi člani kratko zabavo. Drugo jutro bi se imeli peljati iz Podbrda skozi predor v Bohinj. Vozove bi potiskali po ozkem tiru delavci, ki so bili, veseleč se stran-skega zaslužka, že pripravljeni. In res, prvi voz je bil že črez 5000 m v predoru, ko ga ustavi od zadaj pritekli delavec in pove, da je gospod »inženir" prepovedal vožnjo. Voz se je moral vrniti in vse prošnje pri. samo-oblastnem gospodu, ki je bil samo navaden vodja delavcev, so bile zaman. Družba jo je morala mahniti skozi ra jgočni predor peš, kar pa je bilo tudi zanimivo. Hoja vkljub debelemu grušču ni bila baš pretežka, Neprijetno pa je bilo tam, koder črez celo progo in to v precejšnji daljavi stoji foda, katero je bilo treba seveda prav pridno bresti. Na kranjski strani jim je bila usoda prijaznejša, ker po parurneni bivauju v krasnem Bohinju so se vrnili skozi predor, pa ne peš, ampak na dveh vozeh, katera so štirje krepki Makedonci tirali brez ovire nadzornikov. Delavci so samo do polovice predora potiskali vozova, ki sta od tam sama zdrknila v Podbrdo. Odhajajoč iz Podbrda, so se izletniki gospodu „inženirju" za njegovo postopanje zahvalili s primerno demonstracijo. Soška p o d v h S n i c a krepko napreduje, V štirih incsedb, kar se je preosnovak, ji je število članov naraslo od 18 na 2GM. Tudi v notranjem je podružnica jako delavim. Podružnica misli obrniti letos posebno pozornost sistematični ureditvi reklame za naše gorovje ob novi železnici. Istotato namerava popraviti mnoga pota, posebno v Krnskem pogorju. Članom hoče sestaviti program prijetnih skupnih izletov, na katerih bi se mogli povsem seznaniti s krasotami planinskega svetu. Za zabavo bo skrbela tudi z manjšimi izleti ter prireditvami v dolini. Tako je priredila že dne 7. majnika prvi izprehodni Met na Se-nico (680 m), ki ga je pa dež hotel skvariti. Izletelo se sicer ni na vrh, pa udeleženci ho so nakljub dežju izvrstno zabavali pod njim. Teklo so je kozličke, pilo in pelo, du so mnogi dvomili, če bi moglo biti na vrhu boljše in lepše. Udeležencev je bilo nad 40, in to samih .članov. Drugi izlet je priredila podružnica dne 28. maja iz Tolmina črez Laško slrme v Italijo. Tretji izlet pa priredi podružnica za Binkošti. Tri 1 le r j e v a koča na Krnu jo letos preminila. Že lansko leto jo je sneg popolnoma stisnil k tlom. Koča je postavljena na jako neugodnem kraju. Sneg jo v zimi tako zasuje, da se šele pozno spomladi pokaže iz njega. Konstrukcija koče tudi ni prav primerna. Soška podružnica, ki ima to kočo v oskrbi, je ne misli več popravljat!, ker bi se to nikakor ne izplačalo. V primernem Času namerava zgraditi novo kočo, vsekakor pa na ugodnejšem kraju. (Dalje d prilogi.) Če spoznajo nosači, da nosijo živega človeka, jim ne pusti časa, da bi prišli do popolne zavesti, ampak hitro prereže vrečo od vrha do dna, izrabi njihov strah ter ubeži. Če bi ga hotel kdo ovirati, se posluži v sili svojega noža. Če ga prineso srečno na pokopališče in ga polože v grob, jim mirno pusti, da ga zasujejo. Brž ko odidejo, dvigne v nočni samoti plehko zemljo in ubeži. Mislil je, da prst, ki jo namečejo nanj, ne bode tako težka, da bi se je ne mogel oprostiti. Če bi se motil in bi bila zemlja pretežka, se zaduši, in s tem je vse končano I Dantes izza sinoči ni ničesar jedel, kajti na glad do zdaj še ni imel časa misliti. Njegov položaj je bil vreden prevelike pazljivosti, da bi mu dal misliti še na kaj drugega. Prvo nevarnost, ki je pretila Dantesu, je bila, da zasledi njegov čin jetničar, ko pride ob sedmih z večerjo v njegovo hobo. K sreči je sprejel Dantes jetničaraA mnogokrat v postelji, včasih, ker je bil slabe volje, včasih, ker je bil truden, ter ni oigovoril na nobeno njegovih vprašanj. Take dni je postavili mož kruh in juho na mizo ter molče odšel. Toda to pot jetničar lahko napravi izjemo. Lahko ga nagovori in ko ne dobi odgovora, stopi k potelji ter razkrije Dantesovo nakano. Proti sedmim se polasti Dantesa smrten strah. Jedno roko položi na svoje silno utripajoče srce, otiraje si " drugo pot, ki mu je bil po celem obrazu in silil iz cel?-Ii>\nega spomina blagopokojni Leon XIII. z fkfožnico »Grande munus". Ponosni na to so dvignili katoliški Slovani svoje glave, češ, sedaj je doše! trenutek, ko zaori po naših svetiščih zopet stari: Gospodi pomiluj napočila je doba, ko se nam povrne dragocena pridobitev sv. Cirila in Metodija staroslo- venska. služba božja. Sv. stolica je dala natisniti prelepo glagolsko masno knjigo in jel se je pripravljati vzboljšani časoslov, ali nenadoma je počil glas, daje starosloveuskaslužba Imžja omejena samo na nekatere vladikovine ir: v njih le na nekatere posamične cerkve. Presvetli gospod knezoškof! Ljubljansko vla-dikovino diči slavna zgodovin*, a poleg neomajne zvestobe sv. katoliški ven menda ni slavnejše točke v njej, nego je dejstvo, da je tudi ona čuvala nekdaj dedščino sv. Cirila in Metodija ..... staroslovensko službo božjo. V svojem in v imenu svojih versko in »iirodao mislečih tovarišev se drznem psespošt-Ij^e prositi Vašo presvetlost: Blagovolite se ¦"poiuinjati na bližnjem rimskem zborovanju htiiroslovenske sirote, ki so jo zatrle med nami časov sile. Blagovolite ščititi ono, ki je zanjo trl*l kruto preganjanje in dveinpolletno ječo naš veliki vladika Metod. Kakor nasledniki fjlagoljaspv, ki so toliko sto let izvrševali. sta-roslovensko službo božjo v naši domovini, si usojamo priporočati Vaši milostni pozornosti in vneti hrambi nastopne točke: 1. Razveljavi naj se naredba, da je staroslovenska služba božja navezana le na nekatere cerkve; neomejena bodi pravica, ki jo je dobil ves slovanski narod od rimskih papežev Hadrijana H. in Ivana VIII. 2. Dovoli naj se staroslovenska služba božja po rimskem obredu načeloma za vso ljubljansko škofijo, koder bivajo Slovenci. 3. V ljubljanskem bogoslovskom uči-lišču nuj se uvede pouk stnroslovenščine. Iskreno prosimo, da v zgodovinsko važnem trenutku, ko se bo odločevala usoda naše glagolice, ne zabite tamkaj na grobu sv. Cirila, da ste vladika pokrajini, ki ima neovržno dokazano pravico do dedščine slovanskih apostolov sv. Cirila in Metodija — n e z a b i t e da ste slovenski škof." *'**lufieTi^-j^^SlSlVno^tfrBdmštvTr^-Na tenw4ju S 19. tisk. zak. zahtevam, da že v 42. ali4;*>. številhi „Soče" ponatisnete na tistem mestu in s tistimi črkami, s katerimi je bila tiskana »Opoinba uredništva" v 41. številki Vašega -rtetn, naslednji popravek: 1. Kije res, da si pri slovenščini pomagam z nemškimi izrazi. -% -Nije resr da je na moje vprašanje v šoli v „Ste slišali, da sem izgovoril naveden stavek o turških pašah" vstala cela šola, le par jih je obsedelo. Res pa je, da se je prav narobe zgodilo. 3. Nije res, tla sem javno rekel resnici resnica. 4. Nije res, da sem štel za veliko napako besedo „blizn"; res je pa, da sem učencem priporoči) obliko ,fblizo". Gorica, 20. maja 1905. Profesor Rajko Čuček. O p v.' ,) a uredništva: V »Poslanem" v ,,Goriei" od sobote je sicer pisal, da ne „zamoČi" nič več peresa, ali še isti dan (20. maja) je pisni gorenji, »popravek"! -•¦ Najprvo moramo reči, da smo zadovoljni z njegovo izjavo, da mu je nekaj dijakov potrdilo, da je res rekel, da so turške paše padale na Slovensko. Ti si pač niso izmislili tega -¦- Če drugi niso potrdili, so se ga pač bali. --• Čuček popravlja le nekaj; zategadel ostaje resnica tale?: res je, da tak človek (Čuček) ne tiče v šolo; res je, da že sam priznava, kaj ni res, ker njegove »nije res" treba le prav ločiti »ni je res", pa govori resnico; res je, da smo Slovenci tako srečni, da nas obdarjajo s takimi obrabljenimi profesorji ; res je, da je hotel Čuček ob Schiller-jevi slavnosti poslati brzojavko nadzorniku S\vidi v nemškem jeziku; res je, da najbolj goreč za Scbillerjevo slavnost, katero so Nemci proklamirali za politično, je bil »slov." profesor Čuček; res je, da se no briga za naloge svojih učencev ter jim daje nezadostni red, če se mu ne ljubi citati naloge do konca; iu končno je res, da ga še srbi ter m utegne še oglasiti, čeprav j^ rekel, da ik, »zamoči" več peresa. Najhujše pa j« to, da potrjuje, da je segel v svoji gorečnosti tako daleč, da je porabil tudi slovensko uro pri predpripravah za »slavnost". To je neodpusten naroden greh, kakoršnega more zagrešiti le- - Čuček! — Z navedenimi res-i smo mi zadovoljni, ali je zadovoljen tudi - Čuček V! Y DofflbBrgiJ je umrl g. Rnjmund G o 1 j a, star Šele 27 let. Pobrala ga je neizprosna sušica. Y MedanO napravi jutri izlet društvo »Anstria" iz Krmiun. Prvotno so naznanili izlet le laški lepaki v Medani; pozneje so menda pridjali še slovenske. Slovenci jim postavijo slavolok ¦/. napisom: Dobrodošli na slovenskih tleh ! To jo menda nekaka zalivala Krmiuccv, ker so Medauci pomagali pri zadnjih volitvah! Bralno in pevsko društvo -Miren- v Mirnu je imelo v nedeljo 21. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen predsednikom Lovr. Blaži č; podpredsednik je Leop. P e 1 i-c o n. Ostali odbor: tajnik Joško B e 11 r a m. blagajnik Er. V o v k, knjižničar .los. Pe t ej an, odborniki so : B a ti s t i č, V. K oboi e, A. Podgornik. J. Florenin in .!. Moze-t i č. Pregledovalci računov: K. U r d i h, A. Pahor, L. Je k še. Namestniki: Fr. M a-rušič, J. Pavletič in L. Jekše. Po končanih poročilih in debatah se je sprejel predlog, da se narojjo časopisi: Soča, Edinost, Glas Svobode in Slovanska knjižnica. Društveniki pa darujejo časopise: Rdeči prapor, Naši zapiski, Naprej in reški Novi list. Društvo ima tudi lepo knjižnico. Zi električno centralne napravo v Soški dolini, o kateri smo svoj čas govorili, je dobila tvrdka Ganz & C. koncesijo. Izkoriščati sme vse slape gorenjega teka Soče v svrbo pridobivanja električne energije. Puška V Otroških rokah. 12 letni deček A. MaruŠič iz Vrtojbe se je igral z nabasano puško. Puška se je sprožila in strel ga je zadel v glavo, da so ga morali prepeljati v Gorico v bolnišnico. Postojnska jama. - Na binkoštni ponedeljek dne 12, junija t. 1. bodo vozili v Postojno in nazaj posebni vlaki iz Trsta, Krmina in Reke. Za te posebne vlake se bodo izdajali vozni listki po posebuo znižanih cenah do Postojne in nazaj, v katerih bo že uračunjena vstopnina v jamo in sicer do Postojne in nazaj: iz Trsta I. razred 12 K, II. razred K 9-50, HI. razred K 090; iz Gorice L razred K 1410, II. razred K 1110, III. razred K 7-90; iz Krmina I. razred K 1520, II. razred 12 K, III. razred K 8'50. Vozni red posebnih vlakov: Iz Trsta odide vlak ob 8. uri 40 minut dopoludne in pride v Postojno ob 12. uri 22 minut pop. Iz Postojne odide, vlak ob 8. uri 5* minut zvečer in pride v Trst ob 11. uri po noči. — Iz Krmina odide vlak ob 7. uri 55 minut, iz Gorice ob 8. uri 22 minut zjutraj, ter pride v Postojno ob 12. uri 37 minut po-poludne. Odide pa iz Postojne ob 7. uri 35 minut zvečer in dospe v Gorico ob 11. uri 11 JPJH^v Krmin J)a p_b J1. ari 4f> minut zvečer. Omenjeni povratni listki veljajo za vožnjo do Postojne in isti dan za vožnjo nazaj in sicer le na posebnih vlakih v Postojno dne 12, junija 1.1. ter niso niti proti doplačilu veljavni za uporab') drugih vlakov. Profesor ČUČek, dvakrat disciplinarno vpo-kojen, zdaj suplent v Gorici, hoče postati zopet il e f i n i t i v e n na c. kr. realki. S proslavo Scbillerjevo je že tako zagotovljen službe, da je kupil že svet, na katerem si bo zidal I vilo, v kateri bo ..grofovski stanoval". Torej tega stan ga prepirljivca, ki se je kregal že po celem svetu, naj bi dobili v Gorico V I Temu škandalu posvetimo primerno pri- J bodnjič. P. Ciril, kapucin v Sv. Križu, je po za-služenju bil okrcan v predzadnji »Soči". - Tako se nam piše z Vipavskega. Možu manjka par koles v glavi, zato uganja vsakovrstne neumnosti bodisi v spovednlci, bodini tudi zunaj samostana; sicer imajo v siu. >^anu vedno sitnosti ž njim. Ako ne more drugače vjedati in napadati, nadleguje ljudi celo z anonimnimi pismi. Siten je mož čez mero. Nobena reč mu ni prav. Posebno na piki ima Sv. Križ, kjer se mu ne pleše tako, kakor on gode. Celo po drugih duhovnijnh, koder opravlja službo pridigarja, ne moro brzdati dolgega svojega jezika. Predstojništvu samostana bi priporočali, da naj drži p. Cirila na vajetih, da bode konec neslanostim, katere uganja. Tak človek naj bode zaprt v samostanu, ker ni za drugo rabo. Bralno In pevsko društvo »Brantca" v Branici je nameravalo prirediti na dan Vnebobodn t. j. 1. junija t. 1. veselico s sodelovanjem Avberskega pevsko-bralnega društva ,, Kraški vrh1'. Ker se pa omenjena veselica vsled nepredvidenih uzrokov ne more zvršiti, priredi Avberšku pevsko-bralno društvo »Kraški vrh" isti dan korporativno zabavni izlet v Branko. Prijatelji petja dobro došli. Upred SOdnlje. - Dne 27. maja je bil klican pred sodnijo Peter Savle iz Čepovana, ker je 15. aprila t. 1. povozil nekega otroka v Solkanu. Slučaj je bil tak: Dne 15. aprila se je peljal Savle domov, pred njim so bili trije težko vprežeui vozovi, da bi jih prehitel, je vozil mimo njih malo bolj hitro; takrat pa je prišel iz Veuutijeve prodajalnice neki Jožef Čibej iu ž njim majhen otrok, kateri se je zagnal proti ojesu. katero ga je podrlo na tla. Sreča, da ga ni nobeno kolo prijelo, poškodoval se je samo na glavi nekoliko vsled padca. Čibej je nato tožil in 29. aprila je bil Savle nekrivim spoznan, ker je Čibej premalo piiy.il na otroka, Čibej je nato tožil na višjo instanco, kjer je bil Savle pa tudi popolnoma oproščen. Narodno-lzobraievalno društvo »Bodočnost" v Velikih Žabljah vabi k veselici, katero priredi v nedeljo dne 4. junija 1905. v ograjenih prostorih g. Josipa Paljka. Vspored: 1. Sprejem društva »Školj« iz Šinarij, ob 3. uri pop. i. godbo. 2. Pozdrav in nagovor. 3. „Slava delu", možki zbor, poje pevsko društvo ,,Školj" iz Šmarij. 4. Godba: »Sveta«; v vinogradu", opera, proizvaja veteranska godfca iz Prvačine. 5. „Pogled v nedolžno oko", mešan zbor, poje pevsko društvo iz Vel. Žabelj. 0. »Narodna koračnica", godba. 7. »Na ples", možki zbor, poje pevsko društvo »Školj" iz Šmarij. 8. »Naprej«, godba. 9. Igra: »Doktor Hribar", burka v enem dejanju. 10. »Ženin kos", peško društvo iz Vel. Žabelj. Začetek točno ob 3. uri in pol popoldne. Slavna društva, prijatelje in somišljenike k mnogobrojni udebžbi uljudno vabi odbor. II. poučno potovanje kranjskih kmeiovatcev. - Z ozirom na razglas podpisanega glavnega odbora z dne 10. maja t. 1» javljamo, daje poučno potovanje na Štajersko, oziroma Koroško zagotovljeno ter da se bo vršilo po niže označenem sporedu od 13., oziroma 14. do 17. junija t. 1. Prijave za udeležbo sprejema podpisani odbor še do 8. junija t. 1. Vožnja v tretjem razredu bo stala 25 K, v drugenr razredu pa 50 K. —'V sredo, 14, junija po dohodu vlaka v Wildon ob šestih zjutraj bo za-jutrek ter takoj potem odhod z vozom v Wal-degg na posestvo viteza Plessinga, kjer bo ogledovanje velikanske Teje prašičev (400 prašičev), izdelovanja sadnega šampanjca ter sirarne. Iz Waldegga se udeleženci vrnejo preko graščine Herbersdorf — kjer si ogledajo velikanske sadovnjake — nazaj v Wildon, kjer bo kosilo. Po kosilu odhod v Gradec. Tam si še isto popoludne ogledajo vzorno perutninar-stvo deželnega zavoda vFeldkofu ter deželne kmetijske šole v Grottenhofu. Ogled mesta Gradca in prenočevanje. V. četrtek; 15. junija odhod iz Gradca zjutraj ob šestih v VVelsberg, kjer bo ogledovanje vzornega gospodarstva in reje pinegavske govedi pl. Debneja. Ob '/»12. uri odpotovanje v Bruck, kjer bo kosilo, in popoldne ob treh odhod v Admont. Tamkaj izletniki obiščejo samostanske kleti. V Ad-montu bo večerja in prenočevanje. V petek, 10. junija zjutraj ob petih odhod na štajersko deželno šolo za živinorejo in plaiiinarstvo v Grabnerhofu Um- ogledovanje vzornega plani-narstva vBuchau. To ogledovanje se bo vršilo pod vodstvom tamošnjega vodje, znnraonitega živinorejca dr. SchuppHja. Kosilo v Admontu, potem odhod v Knisersberg, kjer si izletniki ogledajo vzorno sirarno in živino nekaterih posestnikov. Po večerji odpotovanje v Juden-burg, kjer bo prenočevanje. V soboto, 17. junija zjutraj z vozom odhod na planino živi-norejs.e zadruge v Judenburgn, potem v Tal-heim in v Št. Lampreht, kjer bo kosilo. V Št. Lnmprehtu ogledovanja vzorne živinoreje tamošnjega benediktinskega snmostann in posestnika Zedlacherja. Iz Š. Lamprehta odpotovanje zvečer ob sedmih čez Trbiž v Ljubljano. Glavni odbor c, kr. kmetijsko družbe za Kranjsko. Ljubljana, 25. moja J 905. Opomba urodn. -- C. kr. kmot. družba za Kranjsko nam je poslala to naznanilo, katero radi priobčujomo, ker vidimo, kako se dela sistematično za napredek kmetijstva na Kranjskem. Pa pri nas V t Odprti lekarni. Jutri pop. bosta odprli v Gorici lekarni Gjroncoli-Poutoni. Javni ples priredijo fantje na Vogerskem dne. 4. junija. Odgovor na tarško nesramnost v »Slovencu" In »Gorici". - Hvalevredni poziv društva slovenskih časnikarjev in književnikov za nesrečnega g. M iklavca- Podrav skega je pograbila farška zloba nri skrajno nesramen način. Ne vedo nič, ali vkljub temu so privlekli ubogo rodbino Miklavčevo na infamen način v svoje umazane predale. Namesto da bi priskočili na pomoč nesrečni rodbini, katere oče je tudi klerikalcem tlako delal, pa z infernalno zlobo lažejo in sumničijo — „liberalne" založnike, in še posebe so se zakadili v mene. Nasproti toliki farški zlobi torej moram na dan iz tistega zatišja, v katerem sem po svojih močeh podpiral nesrečno rodbino po geslu: »naj ne ve levica, kar j« dala desnica". In mogel bi priobčiti do 50 pisem gosp. Mi-klavca, njegove žene ali celo iz nježnih otroških rok, v katerih me solznih očij zahvaljujejo kot... svojega največjega dobrotnika, ki sem jih neštetokrat rešil največje bede ter jim priskočil vselej na pomoč, ko je bila potreba največja. Ginljivo, da so i meni cesto solze porosile lice, mi pripovedujejo, kako se me vsak dan spominjajo v molitvah itd. itd. itd. - In ko je bil g. Miklavec v Feldhofu, mi je soproga pisala, a jaz sem takoj poslal svojim močem primeren znesek. — Ko se je Miklavec vrnil domov (ta mesec 1), mi je pisal, in jaz sera z obratom pošte nakazal 25 kron, ne morda honorarja, ampak podpore. — Kar se tiče honorarja, izjavljam tu, da mi za enak denar ne nedostaje prav dobrih prevodov, ki ne potrebujejo nikake korekture, ali jaz sem sprejemal od Miklavca kolikor je le bilo mogoče edino radi tega, da je ubogi mož kaj zaslužil. Ako je prejel n pr. i:a prevod »Križarjev" 520 kron, je to vendar več kot dovolj za našo slovensko mizerijo. — In plačal sem vse in še več! Kakor pa sem po svojih močeh podpiral ubogo rodbino, ko na račun honorarjev ni imela nič več dobiti, tako sem bil in sem še vedno tu za kako podporo v sili in potrebi. Da pa jaz ne. morem po vsem vrhu vzdrževati mnogoštevilne rodbine, to je umevno samo po s<;bi. Farška zloba je s tem menda zadostno zavrnjena! - - Ker je pa Miklavec prav veliko d-dal tudi za klerikalne založnike, vprašam tn javno »Slovenca" in »Gorico": Koliko ste poslali pa vi nesrečni rodbini, ko je bila v najhujših stiskah? Na dan s svotaoii! 00655020 Za mesec m a j sem torij jaz že poslal svoj obulus. Ker je pa to za številno rodbino le majhna podpora, zato sem hvaležen društvu, 14 je pričelo nabirati darove. Se le založniki, ki se ne morejo preveč hvaliti z gmotnimi vspehj, marveč ves slovenski narod je dolžan, pomagati nesrečnemu Miklavcu iu njegovi Številni rodbini. Založnikov dolžnost pa je, da ne pozabijo na svojega marljivega so-sodelavca ter priskočijo na pomoč, kedar se obrne rodbina do njih v sili in potrebi. Kar se tiče njene, naj bo farška golazen le tiha, ker ne potrebujem njenih opominov. Storil sem, kolikor sem mogel, ne da je kdo za to izvedel, in tako bo tudi v prihodnje. Ali da človek nima miru pred farško zlobo niti v takem - tihem delu usmiljenja, to je pač znak podivjanosti in brezvestnosti te črne svojati. Tako, lumpje v farški koži, zdaj smo kvit. Na Vaše lopovščine ni mogoče dati odgovora razun z loparjem! Ako bi vedel, kdo je tisti lopov, ki tako delikatne okoliščine zlorablja v podle namene farške klike, bi mu dal Še vse drugačen odgovor! Vika! A. Gabršček. zdravilna voda prsti želodčnim oteklinam in krču, ZdrafRiŠkO „BrightB-ičnemu vnetju obistji, priporočeno! katarn v požiralniku in jubolčniku, želodčnemu in črevesnemu kataru, kislej sralnej rdlathesitt, sladkorni scalni driski, Iimtni zaprtju, idravUoJ vspehi! jetrnim boleznim. Vojna lilsi in Japci. VladivesteSki eskidra. Iz Šangaja so brzojavili 28. t. m., daje ruska vladivostoška eskadra odplula, ali kam, ni nič znano. Petoaj na »aniMei bojišču in nevtralnost Mongolije. Petrograjski dopisnik lista „Tiriiesu poroča: V zunanjem uradu sodijo, da stopijo v kratkem operacije v Mandžuriji v novo fazo, ker uderejo ruske čete v Mongolijo, da onemogočijo gibanje ob :\okih, ki ga nameravajo Japonci iz onostran mKudžurske meje. Diplo-matična pogajanja v Pekingu, ki dopusta Li-neviču tako prodiranje, ne da bi kršil nevtralnosti, so pričela že pred tremi tedni. Namen Eusijt, da hoče prodirati skozi Mongolijo, je napravil v petrograjskem diplomatičnem zbom velik utis. Aierikanskrparnlk pogreznjen. Eskadra Roždestvenskega je dne 21. t. m. na višini Formoze pogrezniia velik ameri-kanski parnik, čegar provenijenca je bila neznana. Možtvo je bilo rešeno. 0 gibanju reškega brodovja. Iz Londona 27. — „St,andardu poroča iz Šangaja: Taotai je na ruskem konzulatu protestiral proti navzočnosti ruskih ladij v Vu-sungu ter zahteval, da iste tekom 24 ur od-pmjejo. Ves dan so ruske ladije, ki so bile usidrane med fortoin Vusing in Glokenboie, obkroževaii v malih pamikih japonski uradniki in vohuni. Kitajska križarja „Leučia in „Lajung" sta v bližini, pripravljena za boj. Buska križarja „Rion" in „Smolen-skiB sta najete transportne parnike spremljala v ustje Vnsunga. Častniki transportnih parnikov so izjavili, da se ruske vojne ladije v dobrem stanu. Poročila o bolezni Roždestvenskega so povsem pretirana. Iz Saigona 27. — Več transportnih par-nikov za premog, ki so se povrnil? senkaj, je prineslo vest, da je brodovje Roždestvenskega dne 24. t. m. dospelo na višino Šangaja ter da je nadaljevalo vožnjo v smeri proti korejski cesti. y Pabad generala General Linevič je dne 25. t. m. brzo-javil: En oddelek konjeništva pod poveljstvom generala Miščenka, obstoječ iz delov kavkažke brigade in zabajkalske kozaške divizije, je dne 17. t. m. odbil sovražnika v južni smeri ter se približal Sinhutunamu. Dne 18. t. m. seje posrečilo eskadrOnu, ki je tvoril sprednjo stražo oddelka, dospeti .<- : dte, ki vodi v Fakcmen. Eskadrcn je zažgal eno zalogo ina-terijala ter na daleč razdejal brzojav. Močne čete Hunguzov v tem okraju so bile deloma uničene deloma razpršene. Dne 18. t. m. je oddelek dospel po cesti, vodeči v Fakuman, do Šifudzi, Višine južno od Fakumena so bile zasedene od močnega japonskega oddelka, ki je bil oborožen s strojnimi puSkani. Naš oddelek je. napal Japonce, uničil dve stotnijv je ujel eno stotoujo z vsemi častniki, je dospel j na levi breg reke liaho ter razdejal pri S*i-fudzi en oddelek trena, ki je vozil riž, čaj, konserve in sadje. Rusi so razdejali brzojav, I ujeli nekoliko Japoncev ter uplenili 100 konj. Nazaj grede so na cesti razkropili hungužko četo. Mi smo skupno ujeli 234 Japoncev, med temi 0 častnikov. Razgovor z aMralen Avelanan. Dopisnik pariškega lista „Le Journala je imel razgovor z admiralom Avelanom. Admiral je izjavil, da so vse govorice o bolezni admirala Roždestvenskega absolutno neresnične. Avelan je mnenja, da utegne priti kmalo do spopada med obema sovražnima flotama. Kje in kdaj V Tega ne more reči nikdo. Car je dal admiralu Roždestvenskemu neomejena pooblastila, a admiral drži vse svoje namere tajne. V tega voditelja brodovja se zamere imeti popolno znupanje. On je podal sijajnih dokazov o svoji zmožnosti in svoji energiji s tem, da je floto intaktno dovel v vodovje skrajnega Vztoka. Aterikanski parnik potopljen od Rusov. Iz Tokija : Ministerstvo vojne mornarice je priobčilo podatke, da je v petek baltiška eskadra pri Formozi pogrezniia neki ameri-kanski parnik. Isti list poroča iz \Vashing-tona, da utegne vsled toga navstati resen spor med Rusijo in severnimi /vernimi državami. Predsednik Roosevelt je odredil preiskavo ter ukazal poslaniku v Petrogradu, naj pozve o stvari na ndmiraliteti. Ako se vest potrdi, tla bo vlada zahtevala za parnik odškodnino. Parnik je baje angleški. 0 pomorski bitki. Poročila od nedelje seraz-nesla vest o veliki pomorski 1) i t k i v Korejski cesti. Sporočilo s o j e, d a s o b i 1 i R u si po r a že n i, d a so se 4 ruske ladije potopile, več drugih j e poškodovanih, ter d a se mora smatrati eskadro Roždestvenskega z a u n i č e n o. - ¦ Druga istočasna poročila trde, da so izgube na obeh straneh velike ter da se ne more govoriti o japonski zmagi. Značilno pa je, da z japonske strani ni bilo uiknkih niti prebližnih podatkov — le poraz Rusov so hoteli razglasiti. 'Poročila o bitki. London 20. Reuterjev biro je poročal iz Tsingtava: Glasom brzojavk iz kitajskih virov se bije v korejski cesti velika bitka. London 20. List „Times" poroča iz To-kija, da je pomorska bitka med Rusi in Ja-ponci pričela v soboto popoludne med 2. in 3. uro. London 29. „Morning Post" poroča iz Šangaja: Brzojavka iz Pekinga pravi, da je bila baltiška eskadra pri otoku TsuSima poražena ter da je bežala proti severu. Štiri ruske ladije, vštevši linijsko ladijo BBorodino", so se pogreznile. Grmenje težkih topov je bilo slišati izven Vusunga. Sodijo, da se je ruska flota razdelila v tri eskadre, v svrho, da pojde prva skozi korejsko cesto, druga skozi cesto Tsugaru in tretja skozi cesto La Peronse. Tokio 29. (Uradno): Brodovje Roždestvenskega je deloma uničeno. Dvanajst vojnih ladij se je pogreznilo, oziroma je bilo ujetih. Dve transportni ladiji in dve torpedovki so se potopile. Washington 29. (Reuterjev biro). Senatnemu oddelku je dospelo poročilo, da seje ruska linijska ladija potopila v korejski cesti. Rusko poslaništvo in japonsko odposlantvo sta brez uradnih vesti o položaju. Prvo poročilo od ruske strani. Petrograd 30. Petrograjska brzojavna agentura javlja iz šangaja dne 29. t. m. zvečer: Semkaj je dospelo poročilo, da je potopljenih 7 japonskih vojnih ladij -» med temi 2 oklopnici — in 4 ruske vojne ladije. Poroča se celo, da se je potopila admiralska ladja ,,Knjaz Suva rov" ter da je Roždestvenski umrl. Bil je ranjen. Nekaj ladij da se je zateklo v Šangaj, en križar je dospel v Vladivostok. Baje je bilo uničenih več ruskih ladij tudi na potu v Vladivostok. ¦- Katastrofo je pripisati baje izdajstvu na ruski strani. Razgled po si?efu. Državni Zbor bo sklicen najbrže že sredi meseca junija. Češki dež. zbor bo zboroval do 1. jun. DVObOj. - Iz Budimpešte poročajo o dvoboju med poslancema Keglevich iu dr. Hentz, Slednji je sunil Keglevicha v srce, da se je zgrudil mrtev na tla. Vzrok dvoboju : zmerjanje v zbornici. Sva vlaki, brzovlak i« poštni, sta trčila drug ob dragega v Mestre v Benečiji. Trije osebe so ranjene. Veliki poiar V Trstu. — V modnem salonu Reatrice Bnssi v II. nadstropju št. 2 v ulici sv, Nikolaja v Trstu je zgorelo raznih rečij v vrednosti 100.000 K. Uničene so 3 sobe. Odtrgal se Je vlak včeraj okoli 2.20 v jutro, in »icer v laškem Vidmu. Vlak je Štel 58 polno naloženih vozov. Vlak je tekel nazaj proti Krminu, in sicer s hitrostjo 40 km na uro pri Krminu, poprej s hitrostjo 00. Ker pa proga med Gorico iu Krmiuoui visi, se je vstavil vlak blizu Koprive. K sreči se ni zgodila nikaka nesreča. Kaznovani katehet. Pred sodnikom dr. de Pers v III. okraju na Dunaju je slal 25. t. m. katehet Rudolf Hager, obtožen, da je pretepal Oletnega učenca Ivana Kopfn. Nabil ga je tako, da mu je podplula kri ter je dobil otrok otekline; mati sama je trdila, da otrok H dnij ni mogel sedeti. Katehet so je opravičeval, da je bil učenec v njegovi uri nepazljiv ter da ga je moral tako kaznovati, ker drugače izgubi ugled v šoli. Obsojen je bil samo na 20 K ali 24 ur zapora. Pustite male k meni! iDostavek kaplana: da jih nabijem.) VeroizpOVedanja na SVetU. Neka nova statistika Šteje na svetu 1.503,440.000 ljudij. Od teh je kristjanov 558,8(52.000 in sicer rimskih katolikov 272,*538., animistov fetisistov 157,0(59.500, sintoistov (na Japonskem) 24,900.000. Privržencev drugih veroizpovedanj je Se 15,352.500. Zagonetna Smrt. Na dvorišču nemške hranilnice .v Celju so našli z zlomljenim hrbtom lepo lOletno Gizo Meier, hčerko vdove železniškega uradniku. Deklica je Sla z doma, češ, da gre na trg. Deklica, ki je bila nevesta, ni hotela ničesar povedati, kako seje nesreča zgodila, temveč le odgovarjala na vsa vprušu-nja, naj jo puste spati. Najbrže je skočila skozi .ko okno na dvorišče. Pol ure pozneje je umna. ;.Prvl kupec dobi šivalni stroj". v nekem mestecu na Vestialskeni so imeli odpreti novo trgovino. Trgovec, je naznanil, da prvi kupec, dobi Šivalni stroj. Seveda se je nabrala velika množica ter nestrpno čakala otvoritve. Kar se prikaže malo minut pred otvoritvijo med množico neki človek, oblečen gosposko, gologlav, s ključem v roki. Rekel je, da se takoj odpre in množica je mislila, da je človek kak uslužbenec v novi trgovini. Ko se je piiril ([o vrat, so se odprla, in on je stopil prvi v prodajalno ter tako dobil obljubljeni šivalni stroj. — Poslanica Gosp. profesorju R a j k u C u č k u v Gor ici. Kar dve poslanici v „Gorici" ste že naslovili na moje ime. Na prvo sem molčal, ker ste mi vzbudili le čustvo po m il o v an j a do svojega nekdanjega profesorja. Vaša d rug a poslanica pa vendarle izziva nekoliko zavrnitve. Zato evo me! Najpoprej moram konstatovati neko dejstvo. Ne morda radi tega. ker ne bi odobraval, kar je jrsala „Soča" o Vas, marveč edino v namen, da morda Ky?zuate vso... veličino svoje nizketnosti, moram rjaviti, da nisem napisal jaz niti ene onih notic, ki so tako hudo razburile Vaše živce. — V soboto 13. t. m. sem odpotoval na shod slovanskih časnikarjev. Ko sem se vrnil, sem čital v rSoči" od srede 17. t. m. odgovor na Vašo posMnico prejšnjega dne v „Gorici". Šele na to sem si dal predložiti „ Gorico", v kateri sem čital Vaše ljubeznivosti... kramarčku Ga-brščku, ki naj prodaja peresca. Čustvo resničnega pomilovanja ste zbudili v srcu svojega bivšega učenca, po jedni strani za Vas, ki ste se tako... nizko spozabili, še bolj pa za našo mladino, ki je izročena možem s tako v iz-merno omejenim obzorjem. Molčal in potrpel sem. — - Tudi Vaš popravek z odgovorom sem čital že zložen v tiskarni. Iz tega suhega dejstva vidite, kako grdo ste se vrezali, ko sle po pristno klerikalnem vzorcu udarili po moji - osebi, namesto da bi se opravičili pred javnostjo proti temu, kar je pisala —- „Sočau. Odklanjaje torej sleherno zaslugo za notice v „Soči" proti Vam, vprašam: Kako pridem j a z do vseh impertinenc, ki jih pošiljate na moj naslov v klerikalnem trobilu? Kaj samo radi tega, ker sem med raznimi podjetji (kramarčku vštevši!) tudi lastnik iu založnik , Soče"VI Na takšni bolezui je zbolel pred leti tudi Vaš kolega prof. Šnntel. — Jaz sem bil na počitnicah v hribih, a med tem je prinesh „Soča" o njem članek, kateri sem jaz po-z n e j e čital nego prof. Šar.ieJ sam. Ne rečem, da bi „Soča" ne bila objavila istegi članka, ako bi bil jaz v Gortei, toda dejstvo je, da je prišel v „Sočo" iz drugega peresa. In radi tega članka je napovedal prof. Šantel smrtno sovraštvo- - meni. Obdelaval me je že na vse možne načine; celo na občnem zboru Čitalnice je bil spustil strupeno govo-rauco na moj naslov; radi tega sovraštva prof. Sante.1 tudi ni pričel potrebnih pogajanj zaradi stanovanja v „ Trgovskem domu", ker bi moral priti v dotiko --- •„. menoj; — to bedasto sovraštvo je tako strupeno, da slavni profesor Čantel koraka vsak dan mimo slovenske kavarne v laško, kjer Slovence lahko vsakdo žali in zmerja, edino zato, ker U v slovenski kavarni videl mene! Vidite, tako za naju oba ni prostora niti v nebesih, kajti če jaz knndiilnjem tjekaj, bo moral vrli kato~ liSki profesor v pekel ! Na tej poti st, tudi Vi, gosp. profesor Čuček! Ako Hte se čutili žaljenega po noticah v „Soči", je bila edina Vaša naloga ta, da ste poslali uredništvu popravek. Ni bilo treba tihi poseči po § 19., katerega ne poznate, marveč pošteno in točno Vaše pojasnilo bi uredništvu zadoščalo, da bi Vam dalo zadoščenje, ako hte ga vredni; ako in kolikor ste krivi, to hi rSočir seveda grajala. Toda ne, Vi ste se zatekli h /lorici" ter po pristni klerikalni maniri začeli udrihati po moji osebi ter smešiti, opravljati iu natolcovati tudi moja obsežna podjetja ! In proti takemu ravnanju c. kr, profe sorja najodločneje protestujem, Kakošno mnenje imate Vi o meni, to me prav nič ne zanima. Ako je največji slovenski obrtni davkoplačevalec v deželi, v Gorici volil«; I, raz reda vsled davka od obsežne obrti, za Vas le ,,Kramaček"j to mene tudi nič ne vzmv miija. Ikusi so pač različni! In ako Vi menite, da sem med vsemi Vašimi učenci jaz... najnižje padel, dasl brbljate kakor stara klepetulja z izposojenimi klerikalnimi otročarijami, kako da jaz »stanujem iu fivim grofavski. ustanavljam „sijajna:i podjetja, ter se vozim v avtomobilu ( kdor se ne smeje, plačn gros za bodoči Cuckov avtomobil >,u tedaj mi je vse to le dokaz, kako revne pojme ima profesor slovenščino in slovenske književnosti o velikem ako ne največjem književnem zavodu in njega pomenu za kulturni razvoj slovenskega naroda. Kaj naj pričakujemo od slovenske mladeži na nemški gimnaziji, ako je edini predmet, ki naj bi bi jo usposobil za narodno delo, v rokah takega človeka?! ...... Le potolažite se, gospod profesor, skušal bom popraviti, kar sem še zamudil, da ne ostanem kra-• uirček s peresci za pultom, uiarv č da izvršim še lepih načrtov, katere bo omenjal vsak vesten učitelj naše književno in kulturne zgodovine. To Vam omenjam brez sence kake ^domišljavosti" v duši, kajti kdor hoče r.esno delati, mora znati svoje delo tudi cen;ti. Klerikalno bevskanje, kateremu u* m pridružil j tudi Vi; me prav nič ne moti. Ob zatonu svojega življenja bom imel hladno zavest, da med vsemi tistimi biserji, katerim delate prav na rodne komplimente, nisem ^tako strašno nizko padel", da bi ne bil skušal z vsemi silami izpolniti naloge, ki mi jo narekujeta srce in razum, težeča za svobodo, omiko iu napredkom slovenskega naroda. Da sem v izvrševanju te svoje naloge klerikalcem hudo v želodcu, to je gotovo, no to me le zabava in vspodbuja k vstrajnosti. Odsev klerikalne zlobe je tudi Vase vprašanje: na čegave stroške... se jaz ma-stim in... vozim v avtomobilu. (Morda ga res še kupim, da poči kakemu klerikalčku žolč!) Gospod profesor! Kar sem, to sem pu-stal sam s svojim delom, s svojim duševnim in gmotnim kapitalom. Ako sem si torej znal sam ustvariti položaj, kateri mi tako zlodušno zavidate, ako me vsa klerikalna zloba ni ugo nobila, tedaj je to pač najboljši dokaz, da ni sem med tisoči Vaših učencev ^najnižje padel." Protestujem pa, da se osmeljujete pisati Vi na tako impertineuten način o mojih zasebnih, vseskozi solidnih podjetjih. Vi pa., slovenski profesor, le kupujte še dalje pri ptuj-cih, saj domačinu ne privoščite poštenega zaslužka za pošten denar. „Mastiti se in živeti grofovski" smejo brez očitanja le ptujci na naših tleh, Slovenci pa bi morali ostati berači, ako kočemo, da nas ne bodo vlačili celo po časopisih taki le velik' rodoljubi, Kakoršen. ste Vi, gospod profesor icajko Čuček! In s tem zaključujem z Vami. A. G ab rš če k. flfera bomb d. Trstu \ pred dunajsko poroto. (Konec.) Na kratko smo že omenili, da sta vojaška izvedenca dala svoje mnenje glede raz-streljiv. Dve imeni prahov, s katerimi so imelj nabasati bombe, .je ,§ubanr posedaj tretjega pa se ni ve*6 spominjal. Izvedenca sta rekla, da se take prahove kupi lahko v vsaki mirodilnici. Dva praha sta bila bela, tretji črn; tega slednjega je Suban vrgel proč. Luknje v pistonih so bile prirejene tako, da če pade na tla, udari najmanj 06' 15' pistone. Zadostuje pa, da udari le ob en pri-ston, pa eksplodira bomba. Orsinijeve bombe se imenujejo zato, ker je Felice Orsini 1. !§f>8. s tako bombo izvrši atentat proti Napoleonu III. Med drugim, kar smo ?e poročali, je bila pretkana tudi izjaui 10 letnega dečka Avg. Depierija, ki je po Siibanovem nalogu razdeljeval letake med ljudstvo. Prečkali so tudi zapisnik policije, po katerem je bil 1. 1904. dne 2. jun. aretovnu na Korsu v bližini Hovisove lekarne neki deček, ki je razdajal irredentistične proglase. Prečitane so bile razne listine. Mej temi tudi par člankov listov „Corriere della Sera", „Giorua)e (1'ItnHa" in ,.Ui Tribuna"; resolucija, vsprejeta v seji mestne delegacije tržaške dne 19. julija 1. 1904., to je kmalu pa najdenju bomb. Bil je prečitan tudi policijski zapisnik, v katerem so obširno opisane vse politične demonstracije zadnjih let, posebno one, ki so se vršile v Trstu, in sploh vse politične demonstracije v ^italijanskih" provin-cijah Avstrije. — Obširno je v tem zapisniku poročilo o slavnostih in demonstracijah, ki so se vršile v Vidmu leta 1903. Ene teh demonstracij da se je udeležil tudi obtoženec Sa-latei. Zastopnik državnega pravdništva je rekel: „No, torej tudi Snlatei, ki sedaj pred nami igra ulogo „neumnega Avguština", se je udeležil te demonstracije14. Na to opazko jo Salatet vstal in rekel: „ Slavni sodni dvoi „(lutnmer Augustina" ni bilo pri tej demonstraciji!" V istem zapisniku policije? so imenovana vsa irredentistična društva, mej temi je kakor tako označeno tudi društvo »Dante Alighieri". V zapisniku je imenik irredenti-stičnih publikacij (knjige, broSure in časopisi.) Drugi policijski zapisnik podaja dobesedno pravila društva „Federaziono pro Trento e Trieste"; poročilo o irrec'entističnem kou-gresu v Vidmu 1. 1903.; proglas Ricciotti Oaribaldija, izdan meseca aprila 1. 1904. in neko pismo italijanskega državnega posl. Y.. Fvrija, ki obsoja irredentizem. Tu je odv. dr. Elbogen, brauitelj obtoženca Subana, omenil: »Zdi se mi, da je gospod Garibaldi prilil mnogo vode svojemu vinu, kajti čital sem v nekem listu od dne 14. maja t. L, da je Iticciotti Garibaldi čestital grofu Oolucho\v-skemu na sestanku teg« poslednjega s Titto-nijem v Benetkah*. Po prečkanju raznih zapisnikov je naznanil porotnik Andrej Gisshammer, da je j dobil anonimno pretil no pismo. To pismo je 1 izročil predsedniku s prošnjo, da da isto prečkati. Pismo se glasi: Gospod Andrej s l* isshammer, porotnik v razpravi I o bombah pri dežel ni sod ai ji, Al-»>M-strasse. Zdise, da \iw<»jite veliko-antip atijo do obtožencev. I Daje se Vam na znanje, da Če b» | bil obsojen le en sam ob tožene c, ' in tudi le na en s am dan zapor a, ste Vi izgubljeni. Obsodba je že izrečena". -- Dr. Breituer je rekel, da to ni nič drugega nego otročarija. Be več, in-famno lopovstvo, izvršeno z namenom, da bi škodovalo obtožencem, in ni izvršeno od pri-jate*rj^vfb1JW261tcl!?rIMfflnJvor je71fe*to sklenil, da' se ima vršiti razprava tajno, na kar seje takoj dvorana izpraznila. Dr. Neuda je. potem predlagal v imenu vseh braniteljev, da naj se razprava odgodi, rekoč : Ker se glasom zakona ne smejo posvetovati porotniki ves čas, dokler traje razprava, z nikomur, izvzemši njihove kolege, o stvari razprave, in ker je lopovska roka prekršila to zakonsko odredbo, zraven pa vpdšlevjrje7d«'i ima zanas velik pomen dejstvo, da je morda to pismo napravilo kak titis na porotnike, Čutimo bra-nitelji dolžnost predlagati, da se razprava odgodi. Zastopnik drž. pravdništva se je izrekel proti temu, sicer pa naj se prepusti porotnikom samim, da izrečejo svoje mnenje o tem. Na to je porotnik Gisshammer izjavil v svojem in v imenu svojih tovarišev, da pismo ni napravilo na porotnike nikakega utiša ter da bodo sledili nadalje vestno razpravi, in da izrečejo pravorek po svoji vesti. Prečitana so bila porotnikom vprašanja, ki se tičejo zločinov: veleizuajstva , hranjenja razstreljivih snovjj, ščuvanja na ustajo itd. Dranitelji so predlagali nekatera event. vprašanja, katerim pa se je protivil zastopnik drž. "pravdništva. Prečkala se je izpoved Sultanove sestre, podana v privatnem razgovoru preiskovalnemu sodniku, da je njen brat vrgel neki prašek v stranišče. Predsedniku je došlo neko pismo od nekega člana društva „Federazione italiana pro Trento e Trieste", češ, da to društvo ni revolucijonarno ne iredentistično, marveč ima le namen gojiti narodni čut. Porotnikom je stavljenih 19 vprašanj. Zastopnik drž. pravdništva je govoril za to, da na taki razpravi ne moremo povedati vsega, kar bi rad. Mora pa se govoriti o politiki. Prosi porotnike, naj jemljejo te okolnosti v postov ter se zudovolje tudi s čitanjem med vrstami. Opisal je zgodovino iredentizma od 1. 1806. Omenjal je, tla so se tudi na karavanski železnici izvršili že i\ atentati, Storili so naj-brže irredentovci, ker železnica se gradi tudi v vojaško-strategične svrhe. Obsojeni so: Suban 6 mesecev težke Ječe s postom vsak mesec; Depaul 9 mesecev težke ječe s postom vsak mesec; Salatei 100 K globo; Cozzl je oproščen, Ruski pisatelji o nemščini. Grof Lev. Tolstoj. 1. Die Kosaken. 2. Btv\vastopol. 3. Z\vei Fusaren. Erziihlungen eines Markors. 4. Geld. 5. Der Tod. Drei Todesarten. Der To i des Ivan llitsch. Der Leimvand-messer. 0. Albert. —- Luzern. - Die Dekabristeu. 7. Soldatengeschichten aus dem Kaukasus. 8. Polikuschka. 9. Unsere Armen und Elenden. 10. Die Kreutzer Sonate. 11. Herr und Knecht. 12. Die Auferstehung der Holle. 13. Ueber Gott und. Christentum. (Gedankea iiber Gott. — Leben und Lehre Jesu. - -Wie soli man das Evangelium lesen und worin besteht sein Wesen?) 14. Die se.vuelle Frage. Is"). Jermak und andere Geschichten. 10. Ivan der Dummkopf. 17. Die Sklaverei unserer Zeit, 18. Grausame Genusse. 19. Meine ersten Eriimerungen- —*• -- 20. '.'hristentum und Vaterlandsliebe. 21. Leben und Tod. 22. Stadt- und Landleben. 23. \Yas ist die KunstV Maksini Gorki. Boiesy - Lied vom Tschelkasch. Falken. Blaue Funken. - Grossvater Archipp u. Ljonka. Kain jmdArtem,— Jemeljan PIlay. Ehemalige Leute. 5. Das Opfer der Langvveile. — Die Sonne der Kerkerlinge Der rote Waska. 0. Freunde. In der Steppe 11. a. 7. Mahva. 8. Hasubrina. Ausfahrt Das Iied vom Sturmvogel Einmal im Herbst Die HolzHosser. 9. VVarenka Olessosv. 10. Der Landstreicher. 11. Ein Verbrechen. 12. Kono\valo\v. 1!J. Der rote Waska. 14. Das Ehepaar Orlovv. Anton Čehov. 1. Siinde und andere Geschichten. 2. E in G l ii c k 1 i c h e r und andere Geseh. i). Kine gottgelallige Anstalt. 4. Eine Kunstliebende Fran mul andere Geschichten. Vsevolod Oaršin. 1. Die Biiren. (ilustrovano). 2. Ein kleines (iesprileh und andere Novel Jen. N. M. Karamzin, 1. Pariš in der Itevolution. 2, Heisobriole aus Dentschland. Grof V. A. Soiogub. 1. Die PHegetochter. 2. Vornehme Welt. Knez V. V. Meščerski. lVtju Hknratov, K. P. Masalski. Zwei Leutnats. Maksini Bčlinski. Die Stadt d e r T o t e n und andere Er-ziililungen. F. M. Dostojevski. Herr Prochartschin. Aufzeichuungen eines Ihibekannten. F. M. Rešetnikov. Die ]'odlipo\vzi. N. V. Kukolnik. Sergeant Ivanov. N. A. Lejkin. Lustige Kaufmannsgeschichten. A. Marlinski. Erzitblungen. flouo izdanje. Izuirna cena 1 marko (R 1-20), — prodaja v Čedno mebliraha soba separaten uhod I. nadstr. s hrano. llasloD pouč uprauništuo. Gostilna v lepem kraju, obkoljena z gozdom, ob drž. cesti med Gorico in Tolminom. HiSa ima dva parterja, je 27 m dolga in 12 m Široka, 14 sob, kuhinja, klet, veliki hlevi; v bližini je poslopje s 4 prostori. Vse je trdno zidano in v dobrem stanu. HiSa je na samem in pripravna za letovišče ter se proda radi družinskih razmer za «000 gld.; plača4* je takoj polovico, druga ponvica se obrestuje po f>%. Fotografijo luže so Pošlje na zahtevo. Ponudbe sprejema Anton Sila, posestnik v Podselu Štev, 5 poŠta Volče na Primorskem. Hiša je pripravna tudi m tovarno ker je v bližini dovolj vodne gonilne sile. Gozd in sadni vrt, obsežen 4 orale, daje dovolj krme za 2 govedni. gWp- le po 90 »in. Slovanska knjigarna ti. GflBRŠČCK u Gorici. Gorica # Gorica Hčtel ji zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za skle* njene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Išče se učenca =• za knjigarno in trgovino z muzikalijami ----- in umetninami. ZZZZZZZ Ponudbe na: Soriška Tiskarna fl.Gabršček. r>iztyj cet)e izpostavljena bla^a 40 kron shil)e: 1 čedna volnena obleka 1 bela srajca s svilenimi prsi 3 spodnjih hlač 1 klobuk iz lodna 6 nogavic 6 žepnih robcev 1 satenast pas 1 dežnik 6 ovratnikov l kravata 1 par rokavic 1 ogledalo. Vse občuduje v trgovini J. MEDVED Gorica Corso Giuseppe Derdi šteu. 38. Rimske toplice u tržiču (rflonfalcone) na Primorskem se odprejo slavnemu občinstvu s 1. junijem 1905. -M M Otroška ss vrtnarica ki ima veselje do poklica ======= se sprejme. Naslov povč upravništvo »Soče**. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za rano-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. DflKOB SUblfiOD urar ¦$$$ v Gorici c. kr. železnic "^ Gosposka nI. 2. o ! Andrej Fajt | pekovski mojster • v Gorici Osrso Franc. Gius. št. 2. • filijatka v isti ulici št. 20. 2 Sprejema naročila vsakovrstnega • peciva, tudi najfinejega, za nove s 2 maše in godove, kolače za bir- 2 2 manee, poroke itd. Vsa naročila S 2 izvršuje točno in natančno po želji • • naročnikov. 2 2 Ima tudi na prodaj različne moke, z 2 fino pecivo, fina vina in likerje i • po zmernih cenah. 2 2 7jh veliko nož priporoča gorf.sk«> 2 2 plncp, potice Itd. 2 tMatllMCI(llltNMM«ltltfMl4 Ako hočete zares kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke, perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. —— Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. —¦ TnžjoVjko-obrtqa re^\^iro\lar\a zadruga z neomejenim Jamstvom «• Gorici V svojom »Tr^ovskein Domu." TELEFON ŠT. 80. HranHsia vloge obrestuje po >'¦,*, večje, ataino naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižico drugih zavodov brez h. gube obresti. Rentni davek plačuje zadruga sama. PasajH« daje na poroštvo ali zastavo na "t-letno odplačevanje v tedenskih aH mesečnih obrokih, proti vknjižbi vardčine tudi na I (Motno odplaravanje zadružniki vplačujejo za vaak delež po 1 krono na teden, t. j. 2K0 kron v petih lotih. Po zaključku peticija znafia vrednost deleža 500 kron. Stanjo HI. decembra 190*: j\nton Uvanov pečenko - Gorica TEKALISČE JOSIPA VERDIJA it. 2C. Velika zaloga pristnih betih in irnih vin iz lastnih i» drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja pc ».eleznici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 i mprej. Na z hlevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne G. tfuerjevih dedičev v Ljubljani in plzenjskega piva »tnmtroj* iz slovele češke »IffešfansAe pivovarne4*. Zalog* iedtt, karerega se oddaja le ne debelo od 100 kg naprej. A. vd. Berini Gorica Šolska ulica št. 12 vela zaloga opeia olja prve vr*te najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niči s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K - -U. •:*-», ~-80, —-88, -<)6, 112, 1-20, 1-3». 1-4-1, 100, ISO, 2- . ------- Na debelo eene ugodne. ------- Pravi vinski Ms in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. »narodni kolek" koleke, poštne znamke in v*< postne vi-ednosttiice prodaja knjigarna A. Gabršček. Zahteuajfe pri nakupu== Schicht-ovo štedilno milo w mmmBBHMmamu\\ii\......iiiiiiiin m znamko »jelen«. <*mš Varstvena znamka. » J* flMF^ zajamčeno čisto "%|S In br«x w««k« ikodijlv« primesi. Pmrm Izvrstno. Kdor hoč« dobiti zaros jameono pristno, porliu g aoikodlllvo milo naj dobro pozi do bo Imol vsok komad Srni „SCHIGHT" In varstvono znamko „JELEN". % Saurzj Sahlaht A«8Blf a. E. — MaJveSJo fovarna to vrsta na avropajskom ozoml|ul [inhlll/l %P DOV/SOCl ' m == Zastopnik: Umberto BozzM - Gorica, Stolna ulica št. 9. = — J t»ena smerna. Postrežba pottana In točna.