V Trstu, v pitak, dna 28. avgusta 1914. 1 :?a vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, rb 5 zjutraj, cb ponedeljkih ob 8 dopoldne. Ur 5- - o : Ulica Sv. Frančiška Asiskega št. 20. I. nadstr. — Vsi Ć . nsj se prSiljaJo uredništva lista. Ncfrankirana pisma se ae sprejcrrsjo in rokopisi se ne vračajo. I-in od. vorni urednik Stefin Godina. Lastnik konsorcij : j >U\ — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * 7 reftvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega Št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Narr.frina znala: Za celo leto...... it pol Teta............... tri ir.is?ct .»«••»••••••••• Za -.edcljsko izdajo za celo leta...... za po! leta............... K 24 — . 12-— . 6 — „ 5-20 . 2-60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodninjo po 6 vin r rje v zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kol ine Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka naria!jna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa '10 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr.m'iSka Asiškega 5t 20. — Poštnohranflnični račun št. 841.652. f* rj i j'* 't Ks.J J ji ti J 3 Marko „Hatfeimf rezsirelienn, torpedovlia „v Z5M pošMvana. - Pariz se pripravila na oBlesarje. \ IN 27. (K« r) >Wnlhf urad« jav-lpl, Moltkeja, podeljujem njemu komander-rža ni mornariški urad poroča: 1 ski križec vojaškega reda Marije Tere-rri-i križarka »Magdeburg« je pri ne- zije.« Franc Jožef. . padu v Finski zaliv, v bližini otoka _nss ii!a vsled megle obtičala. Druge a je ji v led t eugodne&a vremena - "kor ; o mogle priti na pomoč. Ker r j ni nMo mogoče resiti, so jo pri r . Ju veliko številnejših ruskih vojnih '?■ Neiiici razstrelili. Križarka »Magde- AnglešVa sporfnjn z^m™ za Belgijce. LONDOfJ^27. ,.*i?or. V današnji seji spodnje zbornice je naznanil ministrski predsednik Asquith med splošnim odobravanjem, da bo jut i predlagal, da se izr či kralju Jurju udanostna izjava s prošnjo, da na; . * g | JM* IM W V»v* ** V^ «. liu I bi M V V* k/ ■ VVIflV^ —• *« $e je ta ,o na časten način potopila. sporoči belgfiskemu kralju čuvstvovanja sim-lovka »V 26« je med sovražnimtije Jede občudovanja, ki ga g0]i angle-ftn- ? • it- re-:!a večji del posadke. Izgu- ška 2bornica do trdnega nastopa belgijske J - niii:e kr zarke »Magueburg« in pa tor- armade n celokupnega naroda proti Iahko-pe«io-.uc »V 20« se niso natančno znane. miš|jeattllu upadu od strani Nemcev na belgijsko ozemlje. Istočasno pa se naj belgijskemu kralju sporoči tudi zagotovilo in od- iaj ie došlo poročilo o 17 mrtvih in t »enih. 85 mož, med njimi poveljnik -mrga«, se pogreša. Rešenci bodo "j.fi danes v neko nemško pristanišče. lOiok Odensholm je tik pri vhodu v i - i zaliv, v bližini ruske pomorske trd- njave Reval.) vsKa v vojnem stanju z Belgijo. 1 N \J 27. C. in kr. poslanik na kraljeva i be-: kem dvoru je bil pooblaščen, da brz i ivi belgijskemu ministru za zu- ra; j. zadeve sledeče: imenu svoje vlade naznanjam Vaši sle leče: Ker Belgija /bog po-. - ! trani nemške države podanih . iranciji in Britaniji, ki sta obe _ - rski napovedali vojno, pomaga mislu, in v očigled dejstvu, c- . - j ;e z av -u ijsko-cgrškimi podaniki v 'cd Hjmi belgijskih t biastnij po-a tok način, ki bije naiprimitiv-: s i j . eškim zahtevam v obraz, in : i: ti roti podanikom sovražne drža-dopnščen« se Avstro-Ogrska smatra i 1 ). da prekine diplomatične stike »o in stopa istočasno z njo v vojno ločitev Angleške, da .)0 Anglija belgijskemu naporu, da brani svojo neodvisnost in pa narodno evropejsko pravo stala vedno zvesto ob strani. Belgiji strma k ve pr: z I iiščam deželo z vsem dilpomatiškim i . i ; i poverjam varstvo avstro-« grških državljanov roslaniku Združenih se-vc-ro- -i:' ke Tremonia« je zbral cesar Viljem v glavnem stanu čete k paradi in je iinei i.aiijc sledeči nagovor: »Tovariši! Zbral sem vas tu okrog sebe, da se z vami skupno veselim slavne zmage, ki so jo izvojevali naši tovariši tekom zadnjih dni v strašnih bojih. Čete vseli krajev so nas do vedle s svojo silno hrabrostjo in neomajno zvestobo do velikega uspeha. Čete so stale pod vodstvom bavarskega prestolonaslednika in so se borile z enako spretnostjo: ćete vseh letnikov, aktivni, rezervisti in domobranci. Za to zmago se zahvaljujemo pred vsem Bogu. On nas ne bo zapustil, ker se bojujemo za sveto in pravično stvar. Mnogo naših tovarišev je že padlo. Umrli so kot junaki za domovino. HoCcmo se jih spominjati tu kot junakov in zakličuno zunaj stoječim junakom trikratni hura. Imamo še marsikatero krvavo bitko pred sabo. Upajmo tudi za pozneje na enake uspehe. Mi nočemo odnehati in borno >topili sovražniku do skrajnosti na pr>.te. Mi ne zgubimo zaupanje v našega boga. Mi hočemo zmagati, mi moramo zmagati. Cesar Vlijera odiikevan z rttfom Morije Terezije. Ol N\J 27. (Kor.) Cesar Franc Jožef je r-»*1a! cesarju Viljemu sledečo brzojavko: Sijajne, >o\ ražnika uničujoče zmage, ki jil: je izvojevala nemška armada pod tvojim vrhovnim vodstvom, so po velikosti in uspeha 1 ad tvoje železne volje, ki brusi in suče krepki meč. Lovorika, ki te krasi kot zmagovalca, hočem okrasiti z najvišjim vojaškim častnim znamenjem, kar jih imamo. Prosim te. da sorejmeš veliki križec Mojega vojaškega reda Marije Terezije, kot znamenje, kako visoko cenim tvojo zavezniško zvestobo. Insignije ti izroči, dragi prijatelj. Moj posebni odposlanec, kadarkoli hočeš. Ikjbro vedoČ. kako ti in tvoje srce cenila genijalna dejanja generala infanterije, Uničeno lotnitšltfi m. STRASSBURG 27. »Merchinger Nacli-richten« poročajo: Ker so v Dalheimu (Lotaringija), neki vasi v okrožju Cha-teau - Salins, ki ima 2X6 prebivalcev, dne 20. avgusta za vratno streljali na naše čete. je bila vas na povelje popolnoma porušena, kakor da bi jo uničil potres. Francoska nasilstva. STRASSBURG 27. (Kor.) »Wolffov u-**ad<. poroča: Pri cesarskem carinskem ravnateljstvu je dal carinski ravnatelj pod prisego protokohrati sledeče: Potem ko so Francozi dne II. t. in. šli skozi Saales, so vleki! francoski orožniki 8 uradniških žen z 2i"t otroki, med njimi stare po 3 tedne, s seboj in jih odpeljali v Sin Die, kjer so jiii postavili pred neko tovarno. Kaj se je zgodilo pozneje ž njimi, ne vemo. Z bojišča. sisehe Zeitung« o bitki pri Krasniku. Članek izvaja: Sijajna zmaga našega zaveznika je vzbudila splošno na nemškem o-zemlju veliko navdušenje, kakor kaka do- UMm države simoptizirajo z vml a osfsaejo strogo nevtralne. DUNAJ 27. (Kor.) Šef na Dunaju se BERLIN 27. (Kor.) Cesar Viljem je odposlal državnemu ministrstvu sledečo brzojavko: V eliki glavni stan, dne 27. avgusta. Nadloga. ki je zadela moje zveste vzhodno pruske pokrajine vsled vpada sovražnika, mi provzročuje srčno sočustvovanje. Predobro poznam neomajno hrabrost svojih vzhodnih Prusov še iz težjih časov, zato lahko zram. da so vedno pripravljeni, žrtvovati na žrtvenik domovine svojo last n svojo kri in da zbog tega tudi nevstra-šeni zro grozodejstvom vojne v obraz. Zaupanje v moč naše hrabre vojske, ki se ji ni možno upirati, zaupanje v živega boga, ki je nemškemu narodu doseuaj vedno v svetih njegovih zahtevah stal ob strani, ne bode nikogar pretvorilo v o-mahljivca, da bi naša domovina ne bila j DUNAJ 27. (Ker.) Japonski poslanik Eimiro vsepovsod rešena sov ražnikov. Želja mo-ISato je odpotoval z vsem pcslaniškim osob- mača zmaga. raktL-no je v Nemčiji in Av-1 mudeče ameriške specijalne misije za o- " " ........ lajšanje povratka v Evropi provizorično mudečih se Amerikancev, nadomest. vojni tajnik Henrv Breckeridge, je izjavil poročevalcem »Zeita«, da ostanejo Združene države v sedanji vojni strogo nevtralne. Izrazil pa se je, da so simpatije Združenih držav odločno na strani Nemčije in Avstrije. Zagotavljal je svojo zahvalo za podporo, ki jo je našel pri izvrševanju svoje misije od strani nemških in avstrijskih oblasti. Danes dopoldne je poslanik Penfield predstavil Breckeridga zunanjemu ministru grofu Berchtoldu, ki je povabil potem oba gospoda na zajutrk. Angleži ncdlegujalo trgovske parnike. BUDIMPEŠTA 27. (Kor.) Ogrski kores-pondenčni urad poroča z Reke: Avstrijski LIoydov parnik »Trieste« je dospel danes semkaj iz Kalkute. Ladijski poveljnik, kapitan Grimm, je pripovedoval: Ladja je prispela dne 1. avgusta v Port Said, kjer so ji angleške oblasti kljub mednarodnemu značaju Sueškega prekopa prepovedale nadaljno vožnjo. Angleži so hoteli dne 5. avgusta odvzeti parniku Marconijev aparat in so ga pustili šele potem, ko se je kapitan zavezal pod častno besedo, da se ne bo več posluževal aparata. Nemške, v Port Saidu se nahajajoče ladje, so imele smolo. Angleži so jim od-vzc!i vse Mar,conijeve aparate. Nemškemu parniku »Derffliugeriu«, last Severo-nemškega Lloyda«, so preprečili nadaljno vožnjo s tem, da so mu odvzeli važen strojni obstojni del. Parnik »Trieste« je zamogel odpluti na odprto morje šele 10. a\ gusta ponoči, po ponovnih protestih avstrijskega konzulata. striji vse skupno: veselje in žalost, bodočnost in usoda. Nemčija je stopila na stran Habsburžanov, ko so ti zahtevali pravično pokoro od Srbije in je smatrala rusko ogroževanje Avstrije kot slučaj zveze. Nič ni nasproti skupnemu sporazumu in srčnemu zaupanju. Zmage Avstrije so tudi zmage Nemčije. Ke~ je bilo jasno, da je avstrijsko-ruska vojna morala priti, ker je Rusija delovala že desetletja na razruše-nju Avstrije, je Avstrija nabrusila orožje in njena armada je z uspehom prestala prvi ognjeni krst in si pomnožila staro slavo. Čestitamo hrabrim bratom. »Morgenpost« naglasa, da leži pomen zmage v tem, da je bil velik del ruske armade premagan uničujoče in pa, ker se je izkazalo, da avstrijska armada tako moralno, kakor tudi po vodstvu, izobrazbi in hrabrosti, nadkriljuje Ruse. To še povišuje moralični uspeli avstrijske armade in je važno za nadaljne operacije. Da je pot do Varšave prosta, nikakor ni brez vpliva za vzhodno Prusijo. -Kreuzzeitung^ pozdravlja brzojavno čestitko cesarja Franca Jožefa cesarju Viljemu, ki je polna iskrenosti in veselja. Cesar žanje za težek sklep, ko se je v tako visoki starosti odločil za vojno, bogato niačilo. »Berliner Neueste Nachrichten« pišejo: Avstrijske čete so se izkazale izvrstno že v Srbiji. Ta vpad pa je bil politične važnosti, da se stre srbski prestiž. List Imenuje bi-k\> pri Krasniku prvi požirek iz zmagoslavnega kozarca in upa, da pride lahko iz spretnosti avstrijske kavalerije do nekakega uničenja Rusov. Jiraška smrt gensrala RiHnrđa Rorc. OPAVA, 27.(Kor.) Kakor poroča »Trop-pauer Zeitung , je v ^aiinjih bojih na severnem bojišču padel junaške smrti poveljnik 10. infanterijske brigade, general-major Rikard Kučera. festitSn nlžle svsfrilskegn čežclnecs innr-ssla k MU zsu&L DUNAJ 27. (K^r.) Nižje avstrjski deželni maršal princ Lichtenstein je naslovil na vrhovnega vojaškega poveljnika nadvojvodo Fri derika brzojavko, v kateri v imenu krono-vine — matere avstrijske monarhije srčno — čestita Nj. c. kr. Visokosti na zmagi, ki jo je izvo evala hrabra avstrijsko-ogrska armada. Japonski poslanik odpotoval na svele novo službeno mesft ii ja pa je, da se vse ono takoj zgodi in pri-pozna kot zahvalno delo domovine, kar se lahko stori v olajšanje stiske v vzhodni Prusiji v pri!og onim, ki so bili spodeni z domače grude in pa v prilog onim, ki so bili v svoji posesti in v svojem zaslužku moteni. Nalagam zato državnemu ministrstvu, da skupno z oblastnijami, pro-vincijalmmi in mestnimi zastopstvi m pa pomožnimi društvi različnih namenov u-krene dalekosežne naredbe in o svojih u-hrepih sporoči meni. Po bitM pri Krasni&u. BERLIN 27. (Kor.) »Lokalanzeiger« piše: Vsled sedanjih vesti o posebnih bitkah in bojili se nikakor nismo mogli popolnoma oddolžiti našemu avstrijskemu zavezniku. Hrabre Avstrijce smo se učili ceniti 1. 1S66. Danes stojimo z občudovanjem pred novimi lovorikami, ki si jih je spietel naš zaveznik v Srbiji in na Rusko-Poljskem. Opazujemo, s kako silnim navdušenjem gredo ti naši zavezniki, naj si L .. , , « . * u bodo Nemci, Hrvati, Bošnjaki ali Madža- Ju*es Gaist Hau. ri. v boj, kar bi moralo biti vsaki armadi v čast. Ne da ti se ozirali na številno premoč sovražnika, so se na obeh bojiščih vrgli plemeniti sinovi Dunaja, vročekrvni Hrvati in Bošnjaki in spretni ogrski ja-halci na sovražnika, kjerkoli so le imeli priliko. Kakor armada, tako tudi mornarica. Avstrija je lahko ])onosna, najsibo rad' hrabrega boja male križarke proti j zevanju doraščajoče mladine. Zato se o-francoskemu h rodov ju, ali vsled pono.-ne- tvori šolski pouk povsodi, kjer okolnosti ga, molčečega vstopa stare križarke - Kai- j dopuščajo to. To se zgodi pred vsem na šerifi Lhsabeth med nemške vojne iadic | fjudskih in meščanskih šolah. V velikih na Daljnem '»ztuku, ki so v veliki nevar-1mestih se bo v slučaju notrebe jem danes iz Dunaia. V to svrho se mu je pri-edil posebni vlaV. Potuje najprej v Bern, kjer bo, kot znano, sedaj poslanik. DEsislja frcnt&Rsša RsMib'! Koalicijski kabinet. PARIZ, 26. (Kor.) „Agence Havas« poroča: Ministrski predsednik Vivlanl je v svrho, da razširi temelj ministrstva, podal predsedniku Pomcareju demisijo celokupnega kabineta. Predsednik Poincaire je sprejel demisijo in poveril Vivianiju sestavo novega kabineta. Viviar.f je predložil ob 11. ponoči predsedniku kabinetno listo, ki sestoji sledeče: Predsedstvo brez portfelja: Viviani; justico : Briand ; zunanji portfelj : Bel-casse ; notranje ministrstvo: Ma!oy; vojno : Millerance; mornarico: Augagneur; finance: Ribot; uk Ir. bogočastje : Sarraut javna dela : Sembat; trgovino: Thomson; kolonije: Donmergne ; poljedelstvo : Ferrand David in ministrstvo brez port- Zičetek šolskega pouka. LrliMAJ, 27. (K.) »VViener Zeitungi« je došio o začetku šolskega pouka od mero-dajce stran« obvestilo, glasom katerega v s traja naučna uprava načelno na stališču, da ne pripusti nobenega prek in je v a-nja in izogibne^a oškodovanja v izobra- nosti. Nuj izve svet, da od sedaj naprej na večno ne bo nobene stvari, ki bi zamogla (»ii ujati zavezniško zvestobo, spojeno s skupaj prelito krvjo in podkrepljeno z brezprimerno hrabrostjo obeh bojnih zaveznikov. Živela Avstrija, živela Nemčija ! BERLIN 27. tKor.) »Avstrija polna časti in zmag!s Tak članek objavlja »Vos- zadovoljiti s tem, da se v enem šolskem poslopju u-vede dvojen obrat, tako, da bo en del m-čencev dobival pouk v predpokianskih, drugi pa v popoldanskih urah. Podobno se bo postopalo tudi na srednjih in na drugih sorodnih učnih zavodih. Le za tiste zavode in šote, v katerih ni možno zadostno poskrbeti, naj šolske oblasti določijo odložitev začetka Šolskega leta. zi:I!nt preiskave o srEsRlli grozodejstvi*. DUNAJ 27. (Kor.) Preiskava, ki jo jc odredilo naše armadno poveljstvo o srbskih grozodejstvih in o kršenju mednarodnega prava, se nadaljuje. Razven že objavljenih rezultatov, se poročajo sedaj še sledeče podrobnosti: Srbske čete masakrirajo in mučijo vjet-nike in ranjence. Tako so n. pr. našli nekega našega vojaka brez glave in rok. Dalje streljajo Srbi tudi na naše sanitei-ce. Srbske regularne čete razobešajo parlamentarne bele zastave, kakor hitro pa se ustavi ogenj, napadajo naše čete na za-vraten način. Vojaki drugega in tretjega poziva; ki nimajo niti uniforme, niti kakih drugih znamenj, po kateria bi jih bilo mogoče spoznati, kakor tudi komitaši, pome-čejo v slučaju nevarnosti orožje od sebe in se delajo kakor mirni državljani. Pri ubitih komitaših so bile najdene z zebli* in kosi bakrenega vitrijoia napolnjene patrone. Srbsko civilno prebivalstvo, zlasti ženske in otroci, streljajo in mečejo bombe na naše čete za hrbtom. Z naše strani postreie vse špijone, kakor tudi civilne o-sebe in komitaše, ki so se pregrešili v imenovanem smislu. V Loznici, kjer je prebivalstvo splošno postopalo sovražno, je bila naložena vojna denarna kontribucija. rlinistnftc m Isvno dela za male otatnike in LrezpOieiiie, DUNAJ, 27. (Kor.) Ministrstvo za javna dela je v izvajanju svojega pri oddaji in razdelitvi vojnih dobav pripadajočega rnu sodelovanja s tem, da je pritegnilo k tem dobavam tudi male obrtnike, skušalo izdatno podpirati programatlčno izvršitev zveznim društvom oddanih dobav toliko po razsežnih organizatoričniii odredbah, kot s strokovnjaškimi nasveti. Posrečilo se mu je tudi odstraniti velike težkoče, nabaviti v očigled znatnim dobavam potrebni surov materijal in pa odstraniti abnormalne odnošaje v prometu. Ministrstvo se po svoji moči trudi, da odstrani v mnogih krajih nastalo brezposelnost. S pripravno organizacijo v izdelovanju perila bo posameznim družinam vpoklicanih nndomestmkov in pa velikemu delu ženskega pomožnega osobia, ki je ostn'o brez dela, omogočen precejšen zaslužek. _ Ggorčenie na Ounaju živeče ga Angleža angleškim vstopanjem. DUNAJ. 27. (Kor.) Listi objavljajo dopis Angleža Brocke, ki že nekaj desetletij živi na Dunaju. Brocke daja v tem dopisu duška svoji ogorčenosti radi postopanja Angleške nasproti Avstro-Ogrski in pravi, da sedanje politike ne obsojajo samo v inozemstvu živeči, temveč zelo velik del angleškega naroda sploh. Ome- nja tudi bivanje umrlega prestolonaslednika na Angleškem in velikanski vzpre-jem, ki so mu ga tam priredili. Kot 731ct~ ni starček se je odločil, da se odpove angleškemu državljanstvu in da zaprosi za častno avstrijsko državljanstvo. Zborovanje Poljakov na Dunaju. DUNAJ 27. (Kor.) Včeraj zvečer je bilo tu zborovanje tukajšnjih Poljakov, kjer se je razmotrivalo vprašanje, kako naj postopajo in se zadržijo v očigled dejstvu, da se snuje poljska legija. Zborovanja se je vdeležila vsa tukajšnja poljska notahili-teta. Tekom zborovanja se je pokazala navdušena poljska požrtvovalnost dunajskih Poljakov v boju proti carizmu. Poveljnik dunajskih poljskih strelcev, stavbeni komisar OaJiza je naznanil rezultat dunajske organizacije, ki sestaja v tem, da je dunajski oddelek takoj pripravljen, odkorakati pod njegovim vodstvom na bojno polje. Na koncu zborovanja se je nabralo tudi precej denarja. Hevtna vmia bs od 65 kardinalov sv. kolegija voli'o približno 83 kardinalov. RIM, 26. (Kor.) V Rimu je sedaj že kardinalov; od teh jih je 27 Italijanov in 16 inozerncev. »Tribuna« računa, da se bo od 65 kardinalov, ki tvorijo sv. kolegij, udeležilo volitve novega papeža približno 60 kardinalov. V zborni kapeli vatikanske bazilike je bilo danes peto mrtvaško opravilo po u-mrlem papežu Piju X. V Markovi baziliki, kjer je bil umrli papež več let patrijarh in v več mestih Italije, so bile danes maše zadušnice za umrlega papeža. Povsod s > >e jih udeležile obJasti in mnogo vernikov RIM, 27. (Kor.) Danes zjutraj je bi! zadnje cerkveno opravilo po umrlem pa ^ežu Piju X. v cerkvi sv. Petra. Ob 10. uri so se zbrali kardinali k dnevni kon rregaciji v Vatikanu. Za Miti Hriž. DUNAJ 27. (Kor.) Nadvojvoda Frid i i k m soproga sta razven 100.000 K za avstri ski in ctjrski Rdeči kr;ž darovala še nad Tj-nih 50.000 K in sicer : 20.000 K za vojn uomožno pisarno avstrijskega ministrstva'za notranje zadeve, 20.000 K za enake « grsk.' namene in 10.000 K za enake namene v 3osni in Hercegovini. DUNAJ 27. (Kor.) Princ Filip Sachsen-Koburšfci je preuredil svoj grad „Edeleny* v bližini Miškolca na lasuie stroške za namene Rdečega križa z 20 posteljami, svo) ijrad Durnkrut pa za 10 mož in S oficirjev, s posebnim ozirom na oficirje 57. pešpolka. Knez 3van Liechtensteinski za Rdeči križ. DUNAJ 27. (Kor.) Vladajoči knez, Ivan II. Liechtensteinski, je na svojih posestvi!: v Feldbergu in Eisgrubu dal na razpolago za namene Rdečega križa, nove prostore. Skupno je postavljenih b9 postelj. Vse o-skrbovalne stroške plača knez sam. Kneginja Metternich za ranjence. PILSEN 27. (Kor.) Kneginja Metternich je ustanovila v svojemu gradu Plassti bolnišnico, obstoječo iz štirih sob s 16 posteljami in vsemi potrebnimi pripravami in jo dala na razpolago Rdečemu križu. Istočasno je kneginja darovala za Rdeči križ 10.0*Wi kron. ____ Bsikcnska zveza. CARIGRAD. 26. (Kor.) Turško .Tanin< se pred vsem peča s propagando, omenjeno v listu »Journal des Bal-cansc in zaključuje, da je nemogoče, da bi se Srbija in Crnagora udeležili zveze in sicer iz tega razloga, ker sta te dve državi zapleteni v evropejsko vojno, vsled česar bi morala tudi balkanska zveza nastopiti proti trozvezi, kar pa ni mogoče. Bolgarska nevtralnost. SOFIJA, 26. (Kor.) Socialno demokratični organ izvaja pod naslovom Ruski agenti na delu«, da panslavisti obmetavajo tukajšnje rusofile z brzojavkami v svrho, da bi Bolgare pridobili za to, da bi pustili svojo nevtralnost. Istočasno se razširjajo od tukajšnje ruske naselbine inspirirani časniki, ki se med ljudstvo razdeljujejo brezplačno. Mi^ socijalni demokrati, pravi list, se obračamo s studom od te nizkotne agitacije, zaničujemo sredstva despotne Rusije in iergično protestiramo proti izdajstvu, ki greši proti miru, prostosti in neodvisnosti Bolgarske. C'i in !!. .EDINOST" št. 205. V Trstu, dne 25?. avgusta 1014. Morcusl t>womfrt lrts!s omrf. l'iIRLIN, 27. (Kor.) Narodni ekonomist »fe or Viijem leksis ie danes umri. i popcž Pij X. in Mena SlasbG Nc da sc laaikati. da se je teironi časov v ccrkvsrno petje — posebno v lTiiij: — Z'dnc \o mrc^o posvetnega, tcairaJncg*. Kje- so ljudje, so tudi človeške slabosti, in tako je v cerkveni jcla^bi. Mno-kini je bdo fcfjio koralno petje preveč ci< ! ?časna; niso umeli ne vzvišenosti katoliške litur^ifo, ne notranje lepote cerkven:!! obredov, pak so se te;nu primerno oprijeli krivih nazorov o cerkvenem petju. In tako se je po ceikvah moglo čuti skiaabe. podobne operetnim in opernim proizvoden v gledališčih. Kaka že ; iz-I tva: a Lubrcta ali operetna pevka, kj si !!i mc&ia ve nabirati lovor-vencev. se jc znala vsiliti v kak cerkveni pevski zbor. ca ic tam kakor so'istinja izvajala r Ave Mana*, ^Quo tollis , jEt incarna-tas^ i. t. d. TuJi sicer, razen tu gori omenjenih iz-irreJov. se je udomačilo mnogo krivih nazorov, posebno glede uporabe orkestra, ženskih zborov, modemih kompozicij i. t. d. V množil cerkvah so glasbeniki in pevci litur&ični tekst >Gloria . »Čredo ali »Dies irae t krajšali ali izpušcali po svojem okusu, tako, da je bila nevarnost, da iz cerkvene glasbe izgine vsaka resnost in pobožnust in zavlada teatralnost, banalnost, samovolja. Vsemu temu ie prišel v okom Pij X. takuj v prvem letu svojega pontifikata z g!aso\itim Motu proprijem o cerkveni glasbi. Vzpostavil je koralno pevanje, kakor ie bilo nekdaj v cerkvi navadno pred Medice? s kim izdanjem koralnih knjig, in je je proglasil strogo cerkvenim petjem, ki se nora negovati s posebno brigo. Papež je živo podprl in odobril mučno delo benediktincev v Solesmesesu glede u-vedbe tradicionalnega korala, ki ga je izdal v Vatikanu (Poznana Editio Vatica-na). In ta koral jc sedaj razširjen po vsem svetu, in kjer je le nekoliko primernega zbora, izvaja se koral pc vatikanskem izdanju. Posebno si je Pii prizadeval, da odprav, teatralnost v cerkvenem pevanju in pride v okom striženju tistih delov maše. ki se morajo peti. Med petimi masami se morajo pet: vsi liturgijski deli in to v cerkvenem, latinskem jeziku. Pri tihih mašah se more peti v vsakem jeziku, ali le čisto cerkvene pesmi. Posebno drago je bilo papežu, ako je pelo vse ljudstvo v cerkvi pri maši, ali pri drugih jtobožnostih. To je tudi ideai, ca peva vsa cerkvena občina. Pri peti masi je seveda to težko doseči, ker se ni lahko naučiti in izvajati koralnega petia. Velike so zasluge pokojnega papeža za cerkveno petje — na tem ni dvomiti. M čmo-rumsM zosieuo. Slikice iz žraorojniskega življenja, lio«: —r. III. »Dataillons - Radfahrer«. __ Kolo od sriće u okoli vrteči se ne pristaje; tko bi gori, eto je doli. a tko doli. gori ustaje. Oundulič: Osman. Glavna stvar pri vojakih je, kakor danes vsepovsod. — denar, vendar pa je treba še nečesa, če hoče človek dobro izhajati v vojaški suknji, in to je sreča. Ker pa jc po starem našem pregovoru vsak san svoje sreče kovač, sem si mislil tudi Jaz: »Tonče. kuj si svojo srečo, drugače ti jo bodo kovali drugi, in sicer s tornistro in puško.- Pripomniti moram obenem, da sem vstopi! v črnovoiniško siužno, kakor se spodobi za vsakogar, ki hoče postati najmanj generai. kot navaden i -estak in da mi je torej do generala manjkalo pravzaprav še čisto vse in da sem potreboval mnogo sreče, da dosežem v doslednem času svoj vzvišeni smoter. Potemtakem je bilo treba hitro začeti s kovanjem sreče in ker ie vsekakor hitrica nekoliko večja, če se človek vozi s kolesom. nrso če človek hodi peš. sem dejal: r Ponudi se. ponudi za kolesarja, pa pojde stvar hitreje Rečeno — storjeno. Bilf> ?c menda prvi dan okrog poldneva, ko sme se parih na solncu. ki je z vso sili pripekalo na dvorišče rocolske vojašnice. Po\ eljnik naše stomije. nadporočnik B iI;>ff!o ie dal poklicati predse :>šarže«, ki pa **c seveda niso še prav nič razlikovali Jod nas drugih, ker so še nosili civilno o-! bieko K c le bii ž njimi gotov — stal je na j vozu pred skladiščem — sem stopil okoli vrza k njemu in poprosil: —(Josrod nadporočnik, pokorno prosim, iui ti potrebovali morda kolesarja? — Nc ve m. — je dejal, — a če bo treba, \ajjj It r^vem. Vrni se.i s • že na svoje mesto, a spomnil sem se, da pisana beseda bolj drži nego pa saniO rečena, pa sem stopil še enkrat nazaj tja k vozu in dejal: — Oosnod nadporočnik, pokorno prosim, da bi morda zabeležili moje ime, da se stvar ne pozabi. — Kako se imenujete? — je vprašal in potcin tudi zapisal moje ime — Kaj ste pa v civilu? — Urednik -Edinosti«. — Aha! Je že prav! Ko srno nato odkorakali z vojašniške-,ra dvorišča v šolo v ulici della Ferriera, me jc nadporočnik poklical k sebi in dejal: — Popoldne pridite s kolesom in se javite v Rocolu gospodu podpolkovniku kot Kolesar uvanajste stotnije, določen za bataljon. — Hvala gospod nadporočnik. — sem dejal in odšel v uredništvo zadovoljen, da se mi je stvar tako lepo posrečila. Popoldne sem prišel s kolesom v rocol->ko vojašnico. Na podpolkovnika sem na-ictel pred skladiščeni. — Gospod podpolkovnik, javljam se pokorno kot kolesar dvanajste stotnije. določen no nauporočniku Bolaifiju za bataljon. — Prav je! Ali ste morda bolan! — me ie vprašal podpolkovnik, ki sem ga prvikrat videl tedaj. — Ne, gospod podpolkovnik, nisem bolan. — Kaj ste pa v civilu? — Urednik, gospod podpolkovnik. — Aha! Pisarniški zrak! No, to že preide. Vi boste torej meni na razpolago. Potem sva se še pogajala zaradi opreme. Dobil bi bi! namreč rad namesto te-lečnjaka in puške vsaj karabinec, če že ne revolverja. Toda karabincev ni bilo več nego jih je bilo treba za moštvo na konjih in prav tako tudi nisem dobil revolverja. Podpolkovnik mi je rekel: — Kot urednik imate gotovo svoj revolver, pa si ga vzemite s seboj. Tako mi je ostala puška in telečnjak, a jaz sem pa vendarle postal — »Batail-lons - Radfahrer«. To jc zašumeio potem po vsej stotniji. l udi jaz vzamem kolo s seboi, tudi jaz bi rad imel tak > švindel«. takoj se javim nadporočniku. < Tako so govorili vsevprek in kolesarjev jc bilo naenkrat skoraj toliko. kolikor je bilo mož pri stotniji. Vse je hotelo imeti moj sšvindcl«, kar se pravi v preprostem, zaničevanem civilnem jeziku: zlahka služba brez trpljenja«. Jas sem se malo zmenil za vse take o-pazke, kvečjemu da sem odgovoril temu ali onemu: — Prijatelj, pregovor nravi, da tisti, ki prej pride, prej melje, in kdor hoče imeti pri vojakih *švindel«, si ga mora pravočasno preskrbeti. Zgodilo se je še isto popoldne, da se je res še nekdo drug prijavil poročniku Foersterju kot kolesar. Poročnik je pozneje klical kolesarja, a narednik, inoj znanec, je šel poklicat mene, ker je poznal samo mene kot kolesarja. Sel sem se javit poročniku, a ta dejal: — Saj ni to oni, ki se je prijavil. — Gospod poročnik, pokorno javljam, da me je določil gospod nadporočnik Bo-lafiio za bataljonskega kolesarja in da sem se kot tak že javil gospodu podpolkovniku. — Će je tako, je že prav, --- je odgovoril poročnik, in odtedaj me ni nihče več motii v moji kolesarski slavi. Kot bataljonski kolesar sem imel v Trstu res lahko službo. Vse, kar sem imel opraviti ie bilo, da sem se morda parkrat na dan peljal iz uiice della Ferriera v ro-colsko vojašnico, ali pa v veliko vojašnico. In to je tudi bilo vse. Zjutraj sem prihajal v šolo v ul. Ferriera. kjer jc bila tudi nameščena bataljonska pisarna, nekako ob sedmih. Marsikateri krat nisem imel opraviti prav nič. Ker so časopisi prihajali navadno še nekoliko pozneje, sem bii pač za častnike, zlasti one. ki ne znajo italijanski, živ časopis in sem jim prinašal najnovejše vesti. Posebno sem skrbel za to, da je bil podpolkovnik obveščen o vsem, kar je pozneje priobčilo časopisje. Zato sem pa bil in sem še vedno prav »dobro napisan« pri njem. Ko je bila ura četrt na enajst dopoldne in so me v uredništvu že potrebovali za večerni list, sem stopil vselej k podpolkovniku in ga vprašal, če lahko odidem. — No, le pojdite, saj vem, da vas potrebujejo v uredništvu! To je bil vedno njegov odgovor, in tako sem lahko odšel v uredništvo, da sem uredil večerni list. Zato sem pa tudi redno prinašal podpolkovniku vse gradivo, kar smo ga dobili od korespondenčneea urada in ga ie priobčil potem večerni list, ki je izhajal okrog polišestih zvečer, dočim sem pa jaz v bataljonsko pisarno prinašal gradivo že ob šririh popoldne. Okrog poliše-stih zvečer sem bil potem tudi vedno že prost. Ker se mi ie nekega večera dogodilo v roianskem Konsumnem društvu, kamor sem navadno hodil večerjat, da me je — menda po neumnosti dotičnega vodje patrulje 97. pešpolka — patrulja izgnala iz gostilne, sem poprosil podpolkovnika za dovoljenje, da smem izostajati do jutra, in dal mi je dovoljenje za ves čas, kar smo bili v Trstu. Tako sem brez strahu, da me vtakne patrulja v luknjo, lahko zahajal tudi ponoči v uredništvo in seveda potem tudi k »mamci« na obligatnega »ka-pucinca«. Oni vogal tamkaj ob ulici Stadion in del-le Acque. jc bil tiste dni posebno nevaren, kajti »device«, ki postajajo ponoči tamkaj okoli, so bile izredno sitne, ker se jim je menda znatno začel krčiti zaslužek, toda znali smo se jih obraniti na zelo drastičen način, ki pa seveda ne spada v list. Po meni vsaj so zastonj metale svoje mreže; ali se jim jc posrečilo pri drugih, ne vem, a če bi tudi vedel, bi molčal iz ljubezni do bližnjih — ženskega spola. i - Vest! iz Gorili. Okrožnica vsem županstvom političnega okraja goriškega Id sežanskega. Kakor znano, se je ustanovila pri defeincrr. odboru goriškem komisija za *provizaci;o naše dežele z živetem. Ta komisija je ie začela uspešno delovati i uvajanjem tur-šice in pšenične moke iz drugih deiel. Toda uvažanje te vrste blaga rc more biti trajno, ker prej aii slej morajo odpovedati tudi ti viri. MJsliti je torej treba na to, da se akcija komisije Osredotoči tudi na zbiranje domačih pridelkov. Pridelki na pšenici so v naši deželi že pod streho in kmetovalci se kakor obi-1 čajno, peča'o z mislijo, k*ko bi ta svoj pridelek spravili v denar. Toda z ozirom na vojne zapletljaje in z ozirom na aprovizacijsko akcijo se prepoveduje vsakoršna prodaja miatene ali nemlatene pšenice, oziroma moke, in županstvom se nalaga, da pod osebno odgovornostjo gg. županov skrbe za to, da ostane pšenica doma na razpolago deželnemu odboru. Zajedno se županstvom nalaga, da naznanijo deželnemu odboru tekom treh dni natančno množino pšenice, ki se je v občini pridelala, kakor tudi množino, ki preostane po odbitku kvantitete, potrebne za domači konsum v občini. Ti podatki so deželnemu odboru potrebni, da bo mogel temeljem pravičnega kriterija pričeti z nakupovanjem in razdeljevanjem pšenice. — Deželni odbor. CtŠKO - Bl'DJLVi$?vA PLSIAVKAUJ* (Bojkota utorn* čtSka ^osUlna v Trstu se natika » ulici delit Poste $tv. 14, rnođ v ulic« Gtoigio Gataro, u« ver. gtavne poŠte Slovenski postrežba il slovenski tedilnlflstl Domače mil Premestitev oddelkov novincev. Iz ozi-rov vežbanja, nastanjanja in posebno še iz gospodarskih razlogov se bodo oddelki novincev vojske in deželne brambe premeščali tudi izven stacij svojih dopolnitvenlh okrajev v stalne garnizijske kraje vojaških krdel, ki so bila dislocirana v teritorijalnem obsežju. Zlasti manjši garnizijski kraji, ki so gotovo obžalovali odhod čet, bodo torej imeli zopet stalno vojaštvo. Ljubezenska drama. 221etna Josipina Vosičeva, stanujoča v ulici deli' Acquedot-to št. 65, je že delj časa imela ljubavno razmerje z 20Ietnim privatnim uradnikom Alfredom Lorenzom, ki stanuje v iV. nadstropju hiše št. 05 na Belvederju. Zadnje čase je bilo pa to ljubavno razmerje prekinjeno. — Snoči o poldesctih je pa š!a Vosičeva na stanovanje k Alfredu, katerega je dobila na stopnjicah. Zdi se namreč, da je Alfred Lorenz povedal Vosičevi, da ne mara več zanjo, in da je šla ona snoči k njemu, da ga vpraša po vzrokih, radi katerih jo je zapustil. No, nastal je med njima hud prepir in slednjič je Vosičeva potegnila iz žepa revolver, ter z istim štirikrat ustrelila proti Alfredu, ki je nato grozno preplašen pobegnil v svoje stanovanje in se tam zaklenil. Takoj, ko je Alfred, ki ni bil niti najmanje zadet od nobenega vseh štirih strelov, pobegnil, je pa Vosičeva obrnila revolver proti sebi in si izstrelila v prsi k rogi j o. ki jej je predrla leva pljuča. — Prileteli so seveda takoj skupaj vsi stanovalci hiše, a eden njih je telefoničnim potom pozval na pomoč zdravnika z zdravniške postaje. In ko je prišel zdravnik, je nesrečna deklina ležala v celi mlaki svoje lastne krvi na stopnjicah. — Zdravnik ji je podelil najnujnejšo pomoč in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki konstatirali. da je njeno stanje zelo opasno. Nesreča na delu. 56!etni težak Karel Tančič, ki stanuje v Rocolu štev. 5, je včeraj zjutraj na delu v prosti luki padel z višine več metrov in si pri tem zlomil dve rebri. Zdravnik z zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njemu, mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Umrli so: Prijavljeni dne 27. t. m. na mestnem fizikatu: $abac Jurij, 27 let, Kjadin štev. 165; Vatovac Armand, mesec dni, ulica delle Sette Fontane štev. 18; Abba Antonija, 74 let, ulica dei Fabbri št. 10; Bcrtoluzzi Peter, 85 let, nlica del Boscetto štev. 17; Piščanc Evgen, poldugi mesec, Rojan štev. 830; Stern Kari, 48 let, borzni trg štev. 3; Cescutti Fran, 4 mesece, ulica dei Capitelli štev. 24; Kuret Matej, 30 let, ulica Fabio Severo štev. 11; Brandenburg Marijana. 66 let, ulica del Monte štev. 9. — V mestni bolnišnici dne 24. t. m.: Andreatini Nikolaj, 50 let; Pa-pič Frančiška. 32 let; Marušič Jordan, leto dni; Regent Ana, 62 let; Lohatel Josip, 18 let. Zweiner Marija, 35 let, Blasi Lovrenc, 19 let. ait Q0 S; D. K U S □□ |GO 9*i r^E.v o po 4 t«to t. besedo Uiitan besede a? ra£u «•6? reč. — Najs^njSa : prutojbuiA 40 »totlus : DO ImNa sd'.doo ipalse sobe t <-iri*d&]orr in mm-JUfVU mogeto »e po K $60.— špr^j«- rnajo se naročil* M pchiit-ro. i? šrdilr.e sob*. k«k«r ludh p^htftvo *a ore^o. I*rr jujejo se poprtve fo m»<*raih roa^b Nera niča pohi$t»* Vi« r»aff«ro Matla 17. Hlff^rif tedi prU«tne£a. spo-obneja voditi b i: niu['CUs nadzorstva e priporoča JOSIP DOMINES. Poleg renomiranega tiocssovega piva se toči pivo Reuchel-Brau iz Kulmba .L. . .i-* HTfmUT«« irm—Mt. i r M- --- ^mm iprgtnest jtesop-ii tili stenoiifisp za slovensko in nemško stenografiranje, ki zna pisati tudi na stroj, sprejme na dnino odvetniška pisarna DL MATEJA PRETIO-iG (ll Dr. FRAtlU mmt-u ulica Nuova štev. 13, II. nadstropje. NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU registrovana zadruga z omejenim jamstvom Nova nlica štv. 13., II. nadstropje. Nova ulica štv. 13, II. nadstropje »ae» vloge na knjižice A\ - 414 - S°io Daje posojila na menjice in vrednote na mesečna alf ted. odplačila. Eskomptuje trgovske menjice m*. r ^ Prodaja srečke na BCMtae obroke ProA«J% sreeke na meseSn«- obroke »o K PODLISTEK . t Uđeil mlin. Rorržff. • Spisal Xavitr tf« Hontipln. Ta kratki in grozni razvoj je bii kratek. Črr.o brodovje Seine se je odprlo vnovič in Je potegnilo Lascarsa in Sauvageon2 v dru- j gič v sv. je globine do'i. Nt2 ta, re oni se ni pojavil več na površini vode in Sc le naslednjega jiitia so našli obe nji u trupli še vedno v trdnem objemu. ^ V islem trenotku, ko se je rtka zgrnila nad svojima žrtvama, se je pokazal na ob-j nebju od rdccega mtina sem slaboten svit luč«, ki je pa od minute do minute pridobival r.a obsegu. Predno je odšel, ie Sauvagecn ?ažga! slamo, nagromadtno pod streho starega poslopja ; nekoliko časa je sair-o tfelo, potem je plamen vsplapoial z vso r.aglic^. rdeč plamen je zažarel pr.">ti nebu iz torušu;oć«^a se poslcp^a p dstrešia i mlina in je razlival preko r^ke bleščeče svi tlobe. Od tistega trenotka, ko sta zapustila grad, sta Tancred d' Heronville in grof de Rieux preiskala obrežja Seine. Trudila sta se, da b: s svetiljkami, ki sta jih prinesla seboj, prodrla trr.ino in sta s prosečim in obupnim glasom neprestano klicala Pavlinino ime. Ko je pofar razsvitljal temno obnebje, se je zdelo, kakor Ja jima hoče Bog sam poslati svojo Čudotvorno pon'oč. L-zrla sta keko se jo neki t?ni£fl Čoln podil po reki in se potegoma bl&%! v siren proti njima. Ne cnu Čotoa ic ležala žensk a postava v doV.l beli obleki/ „Ah i" fe vzkliknil d* Herouvflle, dvignivši roki proti rubu v hvaležnosti in radesti — „Paviina je ! Bog nas varuje Ii skočil je v reko, da pride preje do čolna. Ko je mlada žena po dolgi nezavesti odprla oči, videla se jc v naročju svojega soproga. Hector de Rieux je poročil Matildo. Osre-čavala sta drog dražega. In mi moremo potrditi, da je bila Tancredova in Matildina sreča tem veča, popolnejša, neskončneja, ker sta ti obe plemeniti srci tako dolgo in tako grozno trpeli. 6 KONEC. PODLISTEK- Vihar in tISIna. Prcvtl is lattta« N. C 1. Rrr. lasstM Gin starti VJLANO Piazii -el Duooto 10 2. 3. laiis!^ J, w»OgoilniiprililiBl i Vse v trgovini s pohištvom Km JEiflJ, ulico Cassrntfl m. nahajajoče se pohištvo, divani in dr, prodaja se po neverjetno nizkih cenah. Nihče naj ne zamudi te izvanredno UGODNE PRILIKE! In sedaj, spoštovani čitatelji, ko smo se medsebojno predstavili, ko smo zamenjali svoji karti, kakor je to navada med osebami, ki nimajo te sreče, da bi se poznale med sebo|, nadaljujem s svojo povestjo. Ne ponašam se ne s slavnimi predniki, niti nisem sin kakega postopača. Pripadam skromnemu sloju meščanstva. Nisem ne bogat, ne siromašen, in v 30 letu svoje dobe sem. Pred štirimi leti se me je bila polastila neka huda strast. Uganjal sem navadne norosti; In ker je ženskam v navado, da po norostih, ki jih one provzročajo, merijo in plačujejo, sem bil tudi Jaz z vso pravico ljubljen, in to pot se ni varala dama mojega srca, kajti ljubil sem jo v resnici s takim egnjetr., kakršnjega doslej še nisem poznal. Napoleon III, ali, ne vem, kdo drugi, je izrekel po vsej pravfci slovito besedo: „Kako dolgo traja većnost v Fnnci,i ?" Tu, v tem slučaju bi morali reči: kako dolgo traja večnost v ljubezni ? — O, gorje! V domi veri bi si bil tedaj domnevat, da bi prefcivM vse svoje življenje, brez druzega veselja, dolgega interesa ln drugega čuta, br*z dmzega stremljenja, le v ljubezni do te dame svojega ^tca. Mislil sem, da nisem sposoben za nikako drugo čutstvo. V primeri s ro mogočno, ne odklonljivo strastjo so se mi zdela vsa druga čutstva le malenkostne kupčijske pogodbe. Nekateri prijatelji so se in i drznili govoriti: „Maks, ali se ti ne zdi nečastno, da dvoriš soprogi druzega, da — kar je še hujše — svojega prijatelja? Ali se ti rie protivi vest proti temu, da stiskaš roko možu, ki ga Izdajaš ?• To jc posvečena fraza ! In jaz sem se čudf. na skrivnem duševnt omejenost? moMh prijateljev, ki take malo znajo preko malenkostnih predsodkov dndbe le (i * niso mogli povspeti z menoj v vili ne strastf. Da, dama mojega srca )e bita priklenjena na druzega! Na egoista, ki si je dovolil prisvojiti si Jo, ne da bi bil gotov, da g& bo kdaj ljubila; na t!r?na, kl fr vstrajal pri tem. Aa postane nje soprog vld)ub naftni medsebojni ljubem!; n> navadno, podrejeno dufto. neimotm« za iieroizem, ki BI ime! r.W tolike vetikodušfa, da bi se Zrtv