^oSEnins plačana ▼ ^olcvfrf. Leto LXIX. št. ljo Ljubljana, torek 9* junija 19)6 Cena Din SLOfENSKI iznaja vTsaji JLan popoldne, tzvzemfiJ nedelje m praznike. _ inserat) do 00 peni rrsi a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din 3. večji inseraa petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnaeratnj davek poeeoej. — >Sk>venaki Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za Inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN cpravn1stvo LJUBLJANA, Knafljeva ulica fttev. 6. Telefoni 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 tn 31-26 Med svečanim defile jem pred dvorcem Kotročeni se je porušila velika tribuna —■ Več mrtvih in blizu 600 ranjenih ° Bukarešta, 9. junija, r. Ob priliki včerajšnjega defileja rumunskih g-imnastičnih društev pred državnimi poglavarji Male antan-te se je pripetila tragična nesreča. Porušila &e je velika tribuna, na kateri je bilo okrog 4.000 ljudi. Nesreča je zahtevala veliko število ranjenih in tudi več mrtvih. O nesreči se doznavajo naslednje podrobnosti: 8- junij se slavi v Rumuniji kot narodni praznik v spomin na obnovo monarhije. Včeraj se je slavila vrhu teTimes« vidijo v sobotnem govoru Ede_ na Štiri važne točke za angleško zunanjo politiko v prihodnjem času: 1. vztrajanje pri DN, 2. priznanje Edena o svojem neuspehu in pri 7-a de vanje po reformah, 3. precizacija in omejitev direktne angleške obveznosti glede intervencije v zapadni Evropi in 4. sporazum z Nemčijo in letalski pakt. Arabci so poostrili svoj odpor Teroristična akcija zavzema vedno večji obseg — Strelski jarki okrog Jeruzalema Jeruzalem, 9. junija, o. Ker angleški vrhovni komisar sploh ni odgovoril na poslednje zahteve arabskega nacionalnega odbora so Arabci izvršili in še poostrili svojo odporno akcijo. Vsa Palestina je sedaj v znaku splošnega upora proti Angležem in Židom. Skoro vse občinske uprave sn stopile v stavko in tudi grožnje vrhovnega komisarja, da bodo postavljeni kom.isarii, niso nič zalegle. Zaradi "terorja Arabcev si tudi nihče ne upa prevzeti komisar^kega posla- Teroristična akcija Arabcev zavzema vedno hujše oblike. Seda i se poslužujeio vseh sredstev, da rušijo angleško oblaM. Bombni atentali in eksplozije peklenskih strojev so na dnevnem redu. V večino več-iem številu pa se pojavljajo tudi arabsike dobrovoljke čerte. ki napadajo ne samo posamezne angleške vojake. marveč rudi močnejše oddelke. Včeraj so vprizorili Arabci pravcati pohod na Jeruzalem. V velikih oddelkih so od vseh strani začeli prodirati proti mestu. Do najhujšega spopada je prišlo pri tako zvanih zapadnih vratih, kjer se je razvila pet ur trajajoča bitka, v karteri so imeli na obeh straneh velike izgube. Sele s pomočio letal, ki so metala bombe, se je Angležem posrečilo pregnati Arabce. Sabotažna dejanja se strahovito množe in vedno boli resno ogrožajo promet. Telefonske lim je so skoraj vse prekinjeno, na mnogih mestih pa je razdejana tudi železniška proga, tako da je železniški premet na najvažnejših progah v zastoju. Arabci so okrog Jeruzalema začeli kopati in utrjevati strelske jarke in izgleda, da se pripravila jo na pravcato obleganje mesta. Angleške oblasti jedva obvladajo položaj- Angleški vrhovni komisar je zahteval nova ojačenja. Danes so mu poslali iz E-gipta bataljon pcho'e ter več kolon tankov in oklopnih avtomob;!ov Tudi število bombnih letal «ao p-omnožili. Po naročilu vrhovnega komisar a so aretirali glavnega tajnika in 14 vodilnih članov arabskega stavkovnega odbora in jih internirali v posebnem koncentracijskom taborišču na robu pušćave. Ta ukrep je Arabce še bolj razburil- Nacionalni odbor je izdal proglas, v katerem poziva ves arabski svet na borbo proti angleškim in židovskim zasužn ievalcem. Borb se" v vodno večicm številu ud?ležu:eio tudi ženske, ki sodrlujejo zlasti pri ^radn^ barikad in zatrpanju cest s kamenjem Sporazum dosežen, stavka traja dalje Kljub pozivom organizacij se delavstvo le polagoma vrača na delo, ponekod pa se stavka še širi Pariz, 9. junija r. Kljub doseženemu sporazumu med organizacijami delodajalcev in delavcev se število stavkujočih ni vidno zmanjšalo. Rezultat tega sporzuma se bo opazil najbrže šele sredi tedna. Po oficijelnih podatkih stavka v pariški okolici še vedno 250.000, v severni Franciji pa 300.000 delavcev. V teh številkah pa ocividno niso vpoštevani stavkujoČi stavbinski delavci, katerih je okoli 200.000. Stavka stavbin-skih delavcev se izvaja na vsej črti. Dobava bencina v Parizu pa je zopet normalna, V drugih industrijskih panogah se še vršijo pogajanja. Banke in borze poslujejo normalno. V nekaterih tiskarnah nameščenci še vedno stavkajo. Letos se je zgodilo prvič, da pri konjskih dirkah v St. Cloudu niso bile možne stave, ker tiskarne totalizatorjem niso mogle dobaviti tiskovin za stave. V gledališčih nameščenci še ne stavkajo, vendar pa so dohodki gledališč v zadnjih dneh padli za 50 odstotkov V trgovskih hišah traja stavka dalje. Iz južne Francije javljajo, da se je stavkovno giba- nje v Toulousu in v Marseillu se razširilo. Vlada namerava predložiti francoskemu parlamentu v Četrtek ali v petek zakonski načrt o kolektivnih d-lovnih pogodbah. Dalje bo predložila zakonski načrt o uvedbi 40-urnega dela na teden in zakonski načrt o plačanih dopustih delavstva. Po jutrišnji ministrski seji bodo ti zakoni dostavljeni predsedmštvu parlamenta Senat bo že konec tedna moral zavzeti stališče glede teh zakonskih predlogov. Egipt na strani Arabcev Kairo, 8. junija. AA. Delegacija palestinskih Arabcev, ki so prišli v Egipt zbirali prispevke za arabsko gibanje v Palestini, je izdala apel na etjiptsko ljudstvo. V apelu pravi, da je treba vpoštevali nevarnost, ki ga pt-meni židovsko priseljevanje, ki mu je naklonjena mandatna država. Apel poziva egiptski narod, da podpre svoje brate v Palestini. Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uJica 1, telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št_ 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna Uranilnica v Ljubljani št. 10.351. Tragičen dogodek: Velika nesreča v Bukarešti Italijansko letalstvo v Abesiniji Zanimiva statistika italijanskega letalskega ministrstva Rim, 9. junija, v. Ministrstvo za letalstvo je objavilo pregled delovanja italijanskega letalstva v abesinski eksped;ciji. Iiali'anska letala so smetah na Abesince 1.500.000 kg bomb. Iz strojnic je bilo od-rian'h 2o0000 strelov. Za prehrano in preskrbo italranskih čet z vojn;m materijafcrn so prevozila italijanska letala 1000 ton tovora, med njimi tudi živo živino Skupinu Staraceja je bila sk^zi tri tedne oskrbova- na z vso prehrano in vojnim materijalom z letali. Za prevoz mateTijaJa. ki so ga uporabile italijanske čete za zgraditev italijanskih leitališe v Abesiniji, je bilo potrebnih 17-000 avtomobilskih voftenj. na katerih je bilo prepeljanih ToO.000 f»'oto\ tovora Avtomobili so prevozil; skupa i 3 milijone k;1< »ucrrov. Tekom bojev ie bilo ubitih 80 pilotov, 147 pa težko ranjenih. Spomenik padlim Italijanom v Abesiniji Turin.°9. junija. A A. Mussolini je sprejel predlog- turinskih fašistov, da naj se na vrhu Amba Aladija zgradi velika okostni-ca. V trj okostnici bi bilo pokopanih 8000 italijanskih vojakov, ki so padli v afriški vojni. Prfd okostnico bi bil zgrajen 100 m vis-->k svetilnik. Stroške bo plaćalo prebivalstvo Turi na. Mednarodni kongres obrtnikov Frankfurt, 9, junija. A A. 1>NK: Uro-Č3'^n/> z nemškim ohranim dnem \p bi| tudi mednarodni kongres obrtnikov, na katerem je zas-opana tudi Jugoslavi ja. Na kongresu je Kil sprejet sklep, da se v R;mu osnuje mednarodni urad za obrtniška vprašanja. Prihodnji kongres bo jeseni v Zurichu. Na tem kongresu se bo govorilo o zamenjavi obrtnih pomočmkov Tteri drža\ vrni. Maršal čangkajšek za slogo Kitajcev Nanking. % junija. A A. Maršal Čangkajšek je imel včeraj govor, v katerem je demantiral vesti o razdoru med kantonsku ki rankinšfvo vlado. Maršal je te vesti označil kot izmiš!jr»Tina, ki naj v Kitajski povzročijo državljansko vojno. Kmalu po poljih. Sporazum danes ali poostrena stavka Noben podjetnik ni podpisal pogodbe — Mezde po predloženi pogodbi Ljubljana, 9. junija. Ve>raj bi stavbni delavci začeli delati po Spora zono, ki je bil dosežen med njimi in pod jetniki v petek v Delavski zborniei. Vee-raj bi morala podjetja samo podpisati P°~ godbo, ki jim jo je predložila Inspekcija dela. Proti pričakovanju pa pogodbe ni podpisal noben podjetnik, čeprav je bilo v petek okrog 80% podjetnikov za sporazun . Inspektor dela je vprašal vsakega podjetnika posebej, če je za pogoje, ki jih v>< hnjf pogodba, podjetniki so pa izjavljali, da niso za te pogoje. Prišlo je prav za prav do nekakšnega tehničnega nesporazuma in podjetniki so ugovarj-di ponovno že sprejetim pogojem, kakor so na pogajanjih v petek. Vse ilelavstvo včeraj še ni bilo dovolj informirano in mnogi so mislili, da se začne poostrena stavka, ki se bo razširila tudi na podeželje. Vendar lahko pride še danes do sporazuma, če podjetniki podpišejo pogodbo. Zato je organizaeija organizirala pobiranje podpisov in je tudi upanje, da bo vsaj večina podjetij podpisala sporazum. Posebno so nekateri podjetniki ugovarjali točki sporazuma, da stopijo zvišane mezde za nove stavbe takoj v veljavo ter so zahtevali, naj delavstvo pristane na to. da velja zvišanje šele od 15. avgusta. Po pogodbi so bile določene posebne mezde za že začeta dela in za nove stavbe. Za sedanja dela bi morali plačevati v mestu težake do 20 let starosti po 3 Din na uro, nad 20 let pa najmanj 3.25 Din. Zidarji, tesarji in strojniki do 2 leti službe bi imeli 4.50, nad 2 leti službe pa po 5.25 Din. Pri novih stavbah bi plačevali težake do 20 let starosti naj- manj po 3.25 Din na uro. nad 30 W pa po 3.50. Kvalificirani delave.i do 2 let sluz be bi imeli najmanj 5 Din na nro, nad dve leti službe pa po 5.75. Na deželi bi bile v veljavi za 25 par nižje merdp za kvalificirane delavce, za težake pa 50 par. Za mesta veljajo: Ljubljana. Maribor, CV-1 je in Kranj. Pri javnih delvh hi imeli pro-fesijonisti 25 par manj mezde na uro, teftaki pa 50 par manj. V Ljubljanici (v strugi) za~ [►osleni delavci bi morali imeti za 25 par višje mezde od mezd pri sedanjih stavbah. Fasaderji bi prejemali za izdelavo žlahtnega ometa T in R Din na uro. Za tesarja, zaposlene pri začetnih ali šele hodooih delih. Med javna dela je treba prištevati vsa dela države, banovine in občine, ki se oddajajo na podlagi proračunov za leto 1936. Vge dosedanja plače, ki so višje od sedanjih zahtev, ostanejo na isti višini. Stalno odpovedno stanje se ukine. Pogajanja za novo kolektivno pogodbo sp začno ta mesee. Ta sporazum velja do 1. jnnuarja 1937. tedaj pa mora stopiti v veljavo nova kolektivna pogodba. Določbe obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev se morajo v polni meri upoštevati. Upamo, da bo ta sporazum stopil v resnici v veljavo ter da se stavka ne bo nadaljevala. Borzna noro£:!a. inozemske borze Turih. 9. junija Beograd 7-, Pariz 20.3575. London 15.43, Newyork 30R625 Bruselj 52.225, Milan 24.35. Madrid 42.175." Amsterdam 208 80. Berlin 12440, Dunaj 57.-, P'a-ga 12,77, Varšava 5a-, Bukarešta 2-50. Stran 2 >SLOVENSKI NAROD«, torek, 9. junij« 198«. Stev. 130 Lepi uspehi našega velesej LfuUianski vel esejem si je pridobil velik ugled v vsej državi Ljubljana, 9. junija, LjnbljanBki veleeejera je prireditev, ki najbolj razgiblje nase mesto in ki todi po svojem gospodarskem značaju in pomenu najde precej odmeva zlasti v državi, pa tudi v inozemstvo. Sredi gospodarske krize so pesimisti napovedovali, da bo ljubljanskega velesejma kmalu konec, ob tej priliki pa lahko ugotavljajo tudi oni, ki ne gledajo na to prireditev preveč optimistično, da so se letos na nji kazali že prvi znaki popuščanja gospodarske krize. In to je dalo letošnji pomladni velesejrnski prireditvi najznačilnejše obeležje. Kakor jo bil upravičen optimizem ob otvoritvi, tako je tudi ob zaključku velesejma. Letos se je izkazalo, da je razstavni prostor že premajhen, čeprav obsega 40.000 kvadr. metrov. Zato niso mogli dati prostora vsem tvrdkam, ki so želele razstavljati. Razstavljaleev je bilo sicer nekoliko manj. kakor prejšnja leta. a so najeli večje prostore. Vseh je bilo 701, od teh 204 inozemski. Izmed domačih razstavljalcv jih je bilo precej tudi iz drugih banovin, kar kaže. da si je velesejem pridobil velik ugled v vsej državi Zdaj znajo ceniti njecov pomen tudi tisti gospodarski krojri. ki so gledali v začetku nekoliko rezervirano nanj in celo z nekakšno lj-jhosumnostjo. Nihče ne more več tajiti, da je postal ljubljanski velesejem gospodarski činitelj ter uspešen gospodarski posrednik med posameznimi banovinami, ki so doslej životarile zaprte same vase. seveda so uspeh velesejma ne more kazati samo v številu razstavljalccv in zasedenem sejmišču: najpomembnejši so kupčijski uspehi. Velesojmska uprava računa, da je to prireditev obiskalo nad 00.000 obiskovalerv in da je bilo med njimi 18 odstotkov interesentov in kupcev. To je pa nedvomno uspeh. Prevelik vpliv pripisujejo nekateri slabemu vremenu med velesejmom. Toda zaradi slabega vremena so bili prizadeti kvečjemu nekateri mali prodajalci, doeim ni bilo večjih kupčij sklenjenih nič manj zaradi dežja. Tudi na obisku se slabo vreme ni posebno poznalo, ker je bil tem večji obisk pozneje, ko se je vreme popravilo. Ce bi hoteli presojati moralni uspeh velesejma. bi bilo težko reči, kateri razstavi bt morali priznati prednost. Soglasna sodba obiskovalcev je bila, da je bila gostinska razstava vzorno prirejena. Toda nič manj zanimanja ni budila gospodinjska razstava z modno revijo Na morini reviji je bi! vedno naval, tudi pri zadnjih predstavah. Modni reviji je treba šteti v dobro, da ni bila le kopija prejšnjih revij ter da se je tako spo-polnila. da ji smemo prepustiti brez pridržka pridevek velemestna. Sicer pa je bil nien značaj tudi v splošnem mnogo resnejši. Takoj se je videlo, da so bile na delu praktične gospodinjo, ki se dobro zavedajo potreb današnjega časa. ko ne more biti prva misel gospodinje moda. temveč potrebe družino, njenega doma in kako bi spravila potrebe v sklad z možnostmi. Dočim je jrostin-ska razstava pokazala, da bo pri nas kmalu izpolnjen pouoj za širši razmah tujskega prometa, namreč da bo gostinstvo v splošnem doseglo dovolj visoko stopnjo, je gospodinjska razstava dokazala, da je nasa oblačilna stroka na višku in da so nase g©-spodinje praktične ter dobre organizatorice. TJazsfnve strocro gospodarskega značaja vedo najbolje oceniti poslovni ljudje sami. Med njimi pa bi morali omeniti obrtno, ki je tudi — slasti kar so tiče mizarjev — dosegla Ion usprh. Omeniti moramo fudi razstavo maPh živali ki so jo strokovnjaki zelo dobro ocenili. Vzbujala jo i7redno mno^o zanimanja zlasti med podeželskimi ljudmi Mod industrijskimi izdolki so prevladovali avtomobili ki so ali tej velesejrnski prireditvi poseljen značaj. Velesojmska uprava se jo že začela pripravljati na jesensko prireditev, ki bo od 20. av_rusta do 0 septembra. Na nji bo vse-državna lesna razstava. I szoke szakall ernst verebes tibor halmay 3 najodHtaej&i komiki v burki, ki Vam bo nudila smeha, zabave ir razvedrila! PRIDE ! PREMIERA V KINU UNIONTJ ! PRIDE ! Slab konec — dober začetek i Dr. F. Luckmann pri Abrahamu Ljubljana, 9. junija. Ugledni ljubljanski odvetnik dr. Friderik Luckmann se je srečal danes z Abrahamom. Ce ga vidiš kako hiti po opravkih čii in živahen ali kako sedi lepo zravnan ta naš odlični športnik v sedlu, bi ne verjel, cia nosi na ramah že pst križev. Vedno simpatični, postrežljiv in dobro, dušni slavljenec je bil rojen 9. junija 1886 v Ljubljani kot sn industrijalca Antona Luckmanna. Njegova mati je bila Ninka Galle. Maturira! je na humanistični gimnaziji leta 1904, potem je pa služil kot enoletni prostovoljec pri ljubljanskem artilerijskem polku št. 7. Na Dunaju je dovršil pravne žtur. Luckmann je znan zlasti kot lovec in športnik, eden najboljših jahačev v naši državi. Njegova zasluga je v glavnem, da je bilo v Ljubljani ustanovljeno pred leti Kolo jahačev in žc 10 let je neumorni predsednik eksckutive tega športnega društva ter aranžer vseh njegovih prire-| ditev. širokemu krogu njegovih prijateljev in znancev se ob današnjem lepem življenj- DANES NAJLEPŠI FILM SEDANJOSTI! UMETNINA IZDELANA POD REŽIJO SENZACIJA! Oli SODELOVANJU W. KORNGOLDA PO MUZIKI F. MENDELSOHNA MAKSA £%JlJiX^lEi^I'iiJ' & iN BALERINE NIZINSKE po motivih SHAKESPEAROVE komedije Ta film je triumfiral po vsem svetu! Ljubljanska premiera danes v KINU SLOGI! Predstave se vrše vsled dolžine filma ob 16., 18.30 in 21. uri! KINO SLOGA, tel. 27-30 SEN KRESNE MOČI Vsak izobraženec si mora ogledati ta film; zato si rezervirajte vstopnice že v predprodaji! Inozemski letoviščarji in naš kopališki vizum Avtentično tolmačenje predpisov na pobudo mariborske Tujsko prometne zveze Maribor, 8. junija. Tujsko-prometna zveza ^Putnik« v Mariboru je vložila na konzularni oddelek zunanjega ministrstva prošnjo, naj avtentično interpretira predpise glede znižane kopališčne vize za inozemske turiste. Naša konzularna zastopstva v inozemstvu so namreč zelo različno tolmačila dotične predpise, kar je dalo pogosto povod za pritožbe. Tujsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru je prejela te dni od zunanjega ministrstva poročilo, da imajo vsi inozemski turisti, ki potujejo v Jugoslavijo na oddih ali pa posetijo naša zdravilišča, morska kopališča in letovišča, tudi brez posebne prošnje pravico do znižane kopališčne vize z veljavnostjo treh mesecev. Kopališčna viza stane Din 10.-, kateri znesek je plačati v denarni vrednosti dotične države po srednjem borznem tečaju. Tudi skupine, ki potujejo na podlagi kolektivnega potnega lista, imajo pravico do kopališčne vize ter plačajo takso za eno samo kopališčno vizo. Inozemski turisti, ki reflektira jo na kopališčno vizo, morajo vsaj tri dni bivati v enem kraju Jugoslavije, ki je v smislu zakona o raznih olajšavah za hotelsko industrijo priznan kot letovišče ali zdravilišče. Nekatera konzularna zastopstva so namreč napačno stavljala pogoj za bivanje v enem izmed zdravilišč ali letovišč, ki so našteta v .5 11 železniške potniške tarife (Pohorje. Bled, zdravilišča itd.). V območju Tujsko-prometne zveze s Putnika« v Mariboru so v smislu navedenega zakona sledeči kraji priznani kot zdravilišča in letovišča: Maribor, Celje, Ptuj. Rogaška Slatina, Dobrna, Slatina Radenci, Laško, Rimske Toplice, Rimski vrelec, Po- horje, Bistrica, Braslovče, črna, Dravograd, Fram, Gornja Radgona, Gornji grad, Hoče, Kozje, Luče, Ljubno, Ljutomer, Logarska dolina, Mežica, Mislinje, Ormož, Polzela, Prevalje, Ptujska gora, Ribnica na Poh., Rogatec, Ruše, Slovenjgradec, Slov. Bistrica, Slov. Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šmartno na Poh., Solčava, Sv. Lenart v SI. gor., Sv. Lovrenc na Poh., Sv. Martin na Poh., Šoštanj, Topolščica, Velenje, Vitanje, Vuhred, Vuzenica, Žirovnica pri Žalcu. Avtomobiiisti, motociklisti in kolesarji imajo pravico do kopališčne vize ne glede na to, v katerem kraju se zadržejo, pogoj je le, da traja potovanje skozi Jugoslavijo vsaj tri dni. Inozemski turisti, v katerih stalnem bivališču ni jugoslovenskega kozularnega zastopstva, si lahko preskrbe kopališčno vizo na meji (naredba št 5884 od 12. junija 1935). Inozemski turisti, ki prirede za časa bivanja v Jugoslaviji začasne izlete v inozemstvo, dobe pri ponovnem vstopu v Jugoslavijo na meji kopališčno vizo. (Naredba št 3233 z dne 4. aprila 1936). Inozemski turisti, ki potujejo n. pr. preko Jugoslavije v Italijo ter žele pri povratku ostati v Jugoslaviji, lahko zahtevajo istočasno tranzitno vizo za odhod in kopališčno vizo za bivanje v Jugoslaviji pri povratku. Napori Tujsko-prometne zveze v Mariboru so hvalevredni, ker je zunanje ministrstvo gornja določila spoiočilo vsem našim konzularnim zastopstvom v inozemstvu ter bo na podlagi tega brez dvoma odpadel marsikateri povod za pritožbe, kar je gotovo v interesu ugodnega razvoja našega tujskega prometa. skem prazniku pridružujemo tudi mi z skreno željo, da bi naklonila usoda slav_ Ijencu k sreči im. Zr-dovoljstvu še dolgo vr. sto let. Lep obrtniški praznik Ljub.jUna, 9. junija. V" nedeljo se je vršiia v Šiški pomembna proslava šišenskih obrtnikov. Dopoldne se je na zboru ob pri.liik»i 15 letnice jubileja Obrtnega društva, zbralo v dvorani prosvetnega društva »Vodnik« lepo število obrtnikov in obrtnic ter zastopnikov, kot n, pr- za TOL, tajnik g. dr. Pretnar Josip, za Zvezo obrtnih društev dravske banovine g. Fran Iglic, za Vodnikovo prosvetno društvo g. Mlakar Frane, za Sokola v Šiški g. KocJi Izidor, za šišensko gas-iksko četo g. Čer ne Josip, za ljubljansko Obrtniško društvo g. Knapež Milko, za društvo jugoslov. obrtnikov v Siski g. Kavčič Edvard ter, za Okrožni odbor obrtniških združenj v Ljubljani g- Speletič Albert. Zborovanje je vodil predsednik društva g. Kurnik Jože, ki je uvodoma prečital udanostno brzojavko dvoru in pozdrav ministru za trgovino in industrijo g. dr. M. Vrbaniču. Nato je v kratkih besedah očrta 1 delo, ki ga >e Ohrtaifiko društvo opravilo med svojim 15 letnim delovanjem in cilje, ki si j.ih je stavilo v svoj nadaljni program- Posebno živahno «o navzoči sprejeli pozdravne besede zastopnikov Tfcoroic* in Z-seae. Rnesr $osehno odločne in udarne so bile besede g. Frana Iglica, zastopnika Zveze, v kratkih stavkih obsegajoč ves splošni delovni program in zahteve prostovoljnih obrtnih organizacij. Zaključil je svoje izvajanje z zahtevo, da se dopusti končno tudi obrtnik enkrat do besede. Obrtništvo se vprašuje, kaj pomenijo zadnji dogodki v naši ljubljanski zbornici. Mar še vedno ni konec raznih eksperimentiranj, ko vendar vsi vemo, da nas utegnejo dovesti taki poskusi kmalu tja, od koder ne bo več izhoda. Predno se bo pa to zgodilo, bo obrtništvo odločno zahtevalo svoje pravice, in si jih ne bo dpvolilo kratiti, ker mu po zakonu pripadajo ako merodajni činitelji prej ne uvidijo in ne upoštevajo njegovih zahtev. Popoldne se je pri »Birtu« vršila dobro obiskana vrtna zabava. Iz Trbovelj _ Premiera burke »Turške kumare« je doživela v soboto 6. t. m. na tukajšnjem so-kolskem odru popoln uspeh. Občinstvo, ki je napolnilo obsežno sokolsko dvorano, se je nasmejalo do solz ter nagradilo igralce z dolgotrajnim aplavzom, mestoma tudi pri odprti sceni. Obširneje poročilo priobčimo po ponovitvi te privlačne burke s petjem, ki to na praznik 11. t m. ob 16. Prof. Jarc na zadnji pati Ljubijana, 9. junija. Včeraj ob lo.30 se je vršil pogreb bivšega ljubljanskega podžupana in priznanega kulturnega delavca prof. Ev gena Jarce. Že pred določeno uro so se jele v Zamikov i ulici zbirati množice Ljubljančanov, da spremijo pokojnika na zadnji poti in mu izkažejo zadnjo čast- Po blagoslovitvi krste, vse pokrite z venci in šopki, in moli rvah, ki jih je opravil šentpeterski župnik g. Petric z asistenco, so prenesti krsto z zemskimi ostanki blagega pokojnika v voz, preje pa so zapeli združeni pevci pod praporom pevskega društva »Slavec« ža-lostjnko »Usliši nas«. Potmi se je razvil po Streliški ulici in Zrinjskega ce«=»ti ogromen žalni sprevod, v katerem niso bili samo Ljubljančani, marveč mnogo ljudi tudi z dežele, zlasti z Dolenjske in Gorenjske. Pokojnika je spremni na zadinji poti ves bivši občinski svet, v žalnem sprevodu pa so med mnogimi drug'mi odlieniki stopali tudi ban dr. Natlačen, bivši ban dr. Puc. župan dr. Adle-šič, škof dr. Rozman, predstavniki trgovskih in obrtniških združenj, zastopniki številnih ljubljanskih društev in organizacij, šefi raznih državnih in banovinskih uradov, demala celokupno magistralno uradmištvo in potem dolge vrste pokojnikovih znancev ter prijateljev in ostalega občinstva Pred kapelico v Prisojni ulici so pevci zapeli spet žalostinko »Blagor mu«, nakar ie /alni sprevod krenil na pokopališče k Sv. Križu, kjer so položili pokojnega k večnemu počitku. Na? mu bn lahka domača zemlja in slava njegovemu spominu! ŠAH Slovenska šahovska zveza je snoci priredila v restavraciji »Zvezdic brzi turnir za prvenstvo Ljubljane za prvorazredne igralce. Turnirja se je udeležilo 18 šahistov vseh ljubljanskih šahovskih klubov. Zmagal je član ŠK Triglava Šorli, ki ni doživel niti enega poraza in so mu nasprotniki mogli iztrgati le tri remije ter je tako dosegel izredno visok odstotek in naslov prvaka Ljubljane. Turnir je trajal od 19.JO do 1.15. Rezultati turnirja so bili naslednji: 1- dar« li (Triglav) 15 in pol točke (od 17 mogočih) 2. Preinfalk (LSK) 14. 3. Ciril Vidmar (Triglav) 12 in pol. 4. in 5. Milan Vidmar ml. in Sikošek (oba L£K) 12, 6. in 7. Marek (LSK) in Šiška (Triglav) 11 in pol. 8. Fur-lani (LSK) 10 in pol, 9. inž. Weie (L5K) 9 in pol. 10. in 11. Iskra in Cibic (oba LSK) 8 itd. Pvih osem zmagovalcev je prejelo lepe književne nagrade. Ker je tretji zmagovalec C. Vidmar svojo nagrado odstopil, je prejel nagrado še inž. Weiss. Prva nagrada je bila Kipling >Kim«, druga Croce »Zgodovina Evrope v 19. stoletju r, tretja Balzac >GorioU Četrta Cosič >Pokošeno polje«, peta Moliere »Tartuife«. šesta Kulte »Upornike sedma Albrecht »Zadnja pravda< in osma Durich >Marjetica<- Alojzij Lilleg l Ljubdana, 9. junija V svojem stanovanju na BleiweLsovi cesti je včeraj zjutraj nenadoma preminil splošno znani veletrgovec g. Alojzij Lilleg. Pokojni je bil rojen 1. 1862. v Postojni. Po končanih študijah se je posvetil trgovskemu stanu in se nastanil v Ljubljani. Dolga leta je bil poslovodja tvrdke L Perdan, nato pa se je osamosvojil. Bil je vsestransko delaven in izredno zaslužen za naše trgovstvo. Najboljši in narodno najzavednej^i možje trgovskega stanu so izšli iz kroga slovenskega tegovskega društva >.\lerkur< Iz tega matičnega društva so izšle vse pobude in akcije za to. da so trgovske naprave in zavodi prešli v narodne roke in narodno vodstvo. Eden stebrov >Mor-•kurjat je bil tudi velezaslužni pokojnik, ki je bil od 1. 1904. njegov podpredsednik,* cd 1. 1913- do 1923. njegov predsednik, leto nato pa je bil za svoje zasluge izvoljen za Častnega predsednika. Na njegovo mesto kot predsednik društva je tedaj stopil g. dr. Fran \\indischer, s katerim sta dolga leta nesebično skupaj poleg drugih delovala za prospeh našega trgovskega stanu. Pokojnik je mnogo delal tudi na socialnem polju. Ko se je 1- 1909 osnoval Pokojninski zavod za nameščence, je Gremi-jaini odbor, ki mu je načeloval Alojzij Lilleg. Čeprav se je zavedal, da ho pokojnin-stvo vezano z dajatvami, toplo zavzel za socialni napredek. Na njegov predlog se je začelo na premi jalni šoli poučevati kmalu po 1 1910. narodno gospodarstvo. (M L 1911. do 1. 1913. je ostal načelnik gremija trgovcev in zapustil v njem največje dokaze tvoje pridnosti in agilnosti. Pokojni Lilleg pa je bil tudi vnet za kulturne napredke naroda in družbe. Bil je predsednik Gledališkega konsorcija in Dramatičnega društva in sicer Gledališkega konsorcija od leta 1918. Takrat je v družbi g. Avgusta Praprotnika in Frana Gove- karja započel veliko akcijo za obnovo slovenskega gledališča, ki med vojno ni več delovalo. Zbral je veliko število konaorcij-Skih delničarjev po 100 kron, da se je nabralo par milijonov kron. S tem je blo omogočeno kupiti dve hiši na Pamski cesti, ki sta bili potem z velikim dobčkom prodani na korist obnovitve Narodnega gledališča v Ljubljani. Od leta 1926 je bil predsednik Dramatičnega društva v Ljubljani do dane«. Obe društvi sta se združiU. imata skupen odbor, katerima obema je bil predsednik rajni Alojzij Lilleg. Sredstva Dramatičnega društva obstojajo v glavnem iz dedščine rajnega višjega postnega kontrolorja Rajka Arceta, ki je zapustil deloma zemljišča, deloma glavnico. Iz obr«-m | kapitala Gledališkega konsorcija in Dramatičnega društva pa se že od leta 1998 podpirjo operni pevci in pevke, gledališki igralci in igralke, sploh lju.ijo. ki so v tehnični zvezi z gledališčem. Rajnki Lilleg je bil v mlajših letih baritonist in je dve desetletji prepeval v prvem znanem ljubljanskem kvartetu > Ili rije r, v katerem sta pela tudi rajni Pavšek in kot basist še živeči trgovec Dečman. živo se je zanimal za glasbo, petje, gledališče in bil vnot za gledališki naraščaj. Pred tremi leti je pokojni zbolel, vendar si je od bolezni kmalu opomocc1-. Pred dnevi se je spe-t počutil slabše, vendar je kot eenz. Narodne banke pretekli petek prisostvoval seji. Včeraj po. noči pa mu je nenadoma postalo rtabo in je zjutraj mirno izdihnil. Pokojni zapušča poleg užaloščen*1 soproge, s katero sta deMa v življenju dobro in zlo, vpelje in bridkosti. Še širna dr. Milana ter hčerko Marico poročeno dr Hacinovo tn veliko sorodstva. Bodi ohranjen neumorr nemu gospodarstveniku blag spomin. ža_ lujočim pa naše najiskrenejše sožalje! Dirkači zopet na delu Ljubljana, 9. junija. Ni dolgo tega. ko je prva letošnja otvoritvena kolesarska dirka na podutiški progi privabila številno športno publiko, posebno na vrh podutiškega klanca. Razen par Mariborčanov nismo videli med konkurenti ne Zagrebčanov, ne druph izven ljubljanskih kolesarjev, češ, proga je prenaporna in se zaradi ne baš velikih nagrad zmagovalcem ne izplačajo veliki potni stroški, ki jih mora povečini siromašni dirkač prenesti, če želi nastopiti na dirkah daleč kje izven svojega okrožja. Edino izjemo v tem dela, kakor znano, favorit Rozman, ki pa glede na njegove zmožnosti matični klub, kateremu pripada, ne štedi, da ga v vsakem pogledu podpre. Gre pa ta dirkač v borbo & sigurnostjo zmage. Fant se mora, ker je tu že leto velikih in pomembnih kolesarskih prireditev pripravljati. VeČina kolesarskih športnikov, ki Rozmana zasledujejo v njegovem delovanju, je bilo mnenja, da, kakor vsak vsak dirkač po tolikem udejstvovanju popušča in. da je višek svojega razvoja že dosegel ter mora, hočeš nočeš, nazaj z lestvice. To mnenje je bilo pa popolnoma zgrešeno, kar smo videli na letošnjih podutiških dirk.nh in čitamo poročilo o mariborskih dirkah. Da se h kolesarskim dirkam privabi čim več borcev, ki bodo začeto zanimanje publike za to panogo povzdignili, je tSK Hermes sklenil prirediti največjo letošnjo cestno krožno dirko v nedeljo 21. junija na isti progi to je Zg. Siškn-Koseze-Podutik-Dravlje-Zg. Šiška, ki jo prevozijo juniorji petkrat, prvorazredni dirkači pa dvanajstkrat. Za ta napor pa so določene tudi primerne nagrade, ki bodo nedvomno privabile močno konkurenco. Tvrdka »Diamant-Werke« je namreč za zmagovalca glavne kategorije podarila prvo vrstno dirkalno kolo »Diamant«, vse ostale nagrade, ki jih je tudi precej, je pa poklonila znana ljubljanska tvrdka Jax in sin. Tako torej nedeljska borba ne bo zaman in se bo potegovalo razen domaČih dirkačev, za lepe nagrade, gotovo se več dirkačev iz Zagreba, Maribora in drugih krajev. Z lopato po glavi Ljubljana, 9. junija V gramozni jami ob Vodovodni cesti, ki je večkrat središče razburljivih dogodkov, je prišlo tudi snoči do mučnega incidenta-Delavec llasan Sulejmanovič je z lopato večkrat udaril po glavi in po ramah delavea Jožeta Jančarja in ga precej težko poškodoval. Jančar je bil pijan in precej vsiljiv ter je nadlegoval ljudi. Prišel je pred barako Karoline Prosenove. ki je bežala pred njim. nato se je pa obregnil ob Sulejmanoviča. ki ga je pa večkrat česnil z lopato, da se je Jančar lakoj nezavesten zgrudil. Policija je Sulejmanoviia aretirala. Pri zasliševanju ie zatrjeval, da-je ravnal v silobranu, češ, da pa je Jančar napadel z nožem in mu grozil, da ga zakolje. Več prič pa pravi, da je bil Jančar res pijan, da bi se mu pa Sule.r manovič lahko ognil in tudi ni res, da ie imel nož v rokah. Jančarja so morali prepeljati v bolnico a Sulejmanovič je moral v zapor. Albert C-. 24-letni tehnik iz Trsta je zelo nagnjen k pustolovščinam. Sele nedavno je prišel iz zapora, ker je zakrivil več prebrisanih sleparij, a te dni so ca spet prijeli Takoj prvi dan, ko te bil na svobodi, je stopil v neko trgovino na Mestnem trgu in pokazal potrdilo, da je zaposlen pri neki zavarovalnici. Potrdilo je bilo staro, cesar v trgovini niso opazili in zato so mu zaupali blago za obleko v vrednosti lOfjO Din. Blago je takoj nesel v zastavljalnico. Dva dni pozneje se je B^rtl oojavil na Smartinftki cesti z metrom v roki. Tam je meril kanale in pisal s svinčnikom itevilke v notes. Nato se je zapletel v pogovor z bližnjim trgovcem kateremu se je predstavil za inženjerja z banske uprave. Med kramljanjem je trg>\*r omenil, da mora dati adaptirati izJožteno okno in da mora na magistratu prositi za dovoljenje. U- inženjer je pa menil, da to ni potrebno, in da lo že on zadevo uredil. Pobral je nekaj denarja za kolke in odšel. Izložba je seveda Še danes takšna kakor je bila. Za nekaj časa je zdaj Berili spet preskrbljen. KOLEDAR Danes: Torek, 9. junija. Katoličani; Primož in FeJicijan. današnje prireditve Kino Matica: Vihar nad ArrBco (ob 16. ta 21.15). Kino Ideal: Vsaka žena ima tajno Kino Sloga: Sen kresne noči Kino Union: Stradivari - nesmrtne gosJ: Kino Šiška: Dušica Rozamarija Produkcija Sole Glasbene Matic* ob 18.15 v Filharmončni dvorani. Predvajanje ftlma ^Berlinska reportaža« ob 20.30 v Delavski zbornici. DE2UKNE LEKARNL Danes: Mr. Susnik. Marijin trg 5, Ku ral t. Gospo svetska cesta 10, Bohince ded. Cesta 29. oktobra 31. Praznik Kolašic v Črni Mežica, 8. junija. V prelepi Mežiški dolini leži Črna s svojo romantično okolico, s slovitimi rudniki in svojhni pridnimi delavkami — Knla-. Stran 3 DNEVNE VESTI — Izpraševalna komisija za pravosodni državni izpit. Gospod minister za prosveto je z odlokom z dne 28. maja 1936 P. No. 20501 za poslovno dobo od 31. maja 1936 do 81. maja 1939 imenoval za predsednika izpraševalne komisije za pravosodni državni izpit v Ljubljani dr. Dolenca Metoda, rednega univ. profesorja v Ljubljani, za prvega predsednika dr. Milana Skerlja, rednega univerzitetnega profesorja v Ljubljani in za drugega podpredsednika dr. El>erla Erika, sodnika arelacijskega sodnika v Ljubljani. Za člane iste komisije so bili z istim odlokom imenovani dr. Bajić Stojan. priv. docent n» BOdnik okrožnega Fodi.-ča v Ljubljani, ar Stempihar. sodnik okrož. sodišča v Lj'ibl^aiJi dr. Švigelj Anton, odvetnik v L.ul.jani. dr. - Viljem Krejei, odvetnik v LjuhHani. -ir. Fran Tominšek. odvetnik v "Ljubljani in dr. Avgust Munda. namestnik viš-e^:- državnega tožilca v Ljubljani. — VseucilišUo mesto v Beogradu. V prosvetnemu ministrstvi] ie bila včeraj konferenca o zgraditvi novega po?lopja pravne fakultete in strojnega laboratorija tehnične fakultete. Novo poslopje pravne fakultete bo veljalo 12.500.000 Pin in graditi ga začno najbrž že prihodnji mesec. Denar bo dala Državna hipotekama banka v obliki posojila, ki 2a bo država odplačevala iz rednih letnih proračunov. — Kongres li^e nacionalnih organizacij železničarjev in brodarjev. Železničarji in brodarj? Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije po ustanovili Liiro. ki šteje zdaj že 190 tisoč članov. Licra bo imela v nedeljo 14. junija v Beograda svoj redni kongres, na katerem se pričakuje tudi pristop bolgarskih železničarjev, kt *e tudi udeleže kongresa. Med železničarji in broda rji vlada v n.i^i državi -rpljko 7nnim.inir>do udeleženci ogledali Beograd in okolico, potem pa odpotujejo na turnejo po Jugoslaviji Ogledajo si Sarajevo. Dubrovnik. Split. ZTrob. Ljubljano in Bled. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI POM« v Šiški — Telefon 33-87 HANSI RNOTECK, haxs STrVVE v filmu nepozabnih lepot Dušica Roža mari] a po romanu \^ips Giinther: »Dit: heilige dnd ihr xarr« V dopolnilo Foxov zvočni tednik! Predstave v torek in sredo ob 8. uri, v četrtek ob 3., 5., 7. in 9. uri! Prihodnji spored: NA STRVŽI VELEMESTA Gustav Frohlich — Sjbille Schmitz — Poljski profesorji in študentje v Jugoslaviji. 2l) poljskih geografov, geologov, etnologov in slušateljev Batorijeve univerze odpotuje okrog 15. avgusta iz Vilne z avtobusom v Jugoslavijo Poljaki posetijo Beograd. Zagreb in Ljubljano. — Ruski general Ahadži;ev umrl. V Beogradu je umrl armijski ceneral ruske carske armade Dimitrije Abodžijev. bivši pobočnik slovitega »belega generala« Pkobe-ljeva. Po Pkobeljevi smrti je bil dodeljen telesni kozaški carski gardi. V rusko-jnpon-ski vojni je poveljeval anmrskemu kozaškemu polku. — Zahteve nabiti aeronomov. V nedeljo in včeraj se jp bil v N'ovem Sadu pričel kongres na poljedelski strokovni aparat popolnoma avtonomen in da bo agronomom zagotovljena popolna stalnost v službi enako kakor sodnikom. — S« vedno Čakamo. Z Dolenjke nam pijejo- Čudno, da ie treba pri nas na ^sak pameten ukrep tako doliro čakati. Vedno imamo težak porod tam. kjer nam narekuje zdrava pamet hitre odločitve. Tako je tudi z izpremembo voznega reda na dolenjski progi, kjer mora Dolenjska dobiti ob nedeljah in praznikih redni jutranji vlak, da ne bo trpela po krivici zapostavljanja in škode. Prošnje in protesti se vedno bolj množe, toda zahtevanega vlaka ob nedeljah in praznikih ni in ni. kakor da bi bilo to res tako težko Morda bo kazalo prir?diti posebno razstavo, na kateri bomo pokazali, kakšne razmere vladajo na dolenjski želez-niri. s kako vratolomno brzino vozijo vlaki večinoma po strohnelih pragih in do skrajnosti obrabljenih tračnicah, kako sijajno zvezo imamo baš ob nedeljah in praznikih, bas z drugimi kraji naše banovine itd- — Pred tujsko prometno sezono. Letos je med tujci mnogo zanimanja za naša letovišča in to sezona najbrž boljša kljub vsem tezkočam in oviram. Mnogo zanimanja je zlasti za gorenjske kraje, predvsem za Bled. Na Bledu bo v nedeljo otvorjena »Putnikova« biljetarnica. Tudi v drugih krajih gorenjskih letovišč si obetajo živahnejši promet, n. pr. v Kranjski gori in Bohinju. Naš >Putniks je napravil letos veliko propagando za naše kraje. Mnogo prospektov je raz-dala tujcem tudi >Putnikovac pisarna na ve-lesejmu. kjer so se zanimali tujci resno za naša letovišča. — Zaradi neprestanega deževja so povsod narasle vode. Hude plohe so povzročile, da je v potokih in r^kah voda zelo narasla in marsikje udarila čez bregove. Sava je zlasti v gornjem toku še vedno zelo deroča in je na mnotrih mestih zalila travnike. Tudi Ljubljanica ie nagajala več dni in je bilo Barje preplavljeno To pot nismo vidoli barjanskih jezer zaradi previsoke trave, ki pa je nekod zaradi hude moče že pričela gniti. Zdaj se je voda na Barju za silo odtekla in ljud:e hite kljub nezanesljivemu vremenu s košnjo Preveč vode in vobče moča je povzročila mnogo škode tudi na polju in travnikih v močvirnih krajih Gorenjske in Dolenjske zlasti pa Notranjske poleg Planine in Cerknice _ Pretresljiva rodbinska tragedija. V vasi Stipanovci blizu S'avon^kega Broda je prišlo v nedeljo do opresiji ve rodbinske tragedije. 68-letni lovo Smiljanič, premožen kmet. ki mu ie pred leti umrla žena. je vzel po njeni smrti k sebi 60-letno Zofijo Bagov in živel z njo v divjem zakonu Po ženini smrti je mož pognal vse preloženje in končno zapil še denar svoje priležnice-Nazadnje je moral prosjačiti po vaseh. Ljudje ga niso hoteli podpirati, ker so vedeli, da je vse zapil. Tako se je vračal domov vedno brez denarja in prepiri so bili na dnevnem redu. v nedeljo sta se s priležni-co zopet sprla. Med prepirom je Smiljanič pograbil sekiro in sesekal starko, potem pa se je zabodel z velikim mesarskim nožem. Zjutraj so našli sosedje oba mrtva. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru. Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu in Skoplju 26\ v Splitu 24, v Ljubljani 22.6, v Sarajevu 22. v Beogradu 21. v Mariboru 19.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2, temperatura je znašala 11.8. Iz LJubljane _lj Takšni dogodki so redki. Te dni so popravili del Dolenjske ceste, kar je pravi dogodek. Ta cesta je razen Tržaške najbolj zanemarjena in čeprav je na nji zelo živahen promet, jo popravljajo tako redko, da pravijo celo stari ljudje, da kaj takšnega ne pomnijo... Bojimo se samo. da bo zdaj zopet nekaj let mir. Baje bo Dolenjska cesta izgubila precej na svojem pomenu, ko bo zgrajena jadranska cesta, ki bo vzporedna z Dolenjsko- INO UNION, tel. 22-21H Poslednjič danes ob 16., 19.15 in 21.15 Nesmrtne gosli (stradivajri) Gustav Frohlich, Sybila Sehmitz in a'brecht Schonhals Nc zamudite tega sporeda! _lj Veiescjniiste je tudi danes po snočnjem zaključku še vedno živahno. Po paviljonih Bela Krajina« v sredo, dne 10. junija ob 20. uri v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Predaval ho vodja folklornega instituta g. Marolt. Iz Celja c— Birme t celjski opatijski cerkvi se je udeležilo 2233 birmancev in birmanik in sicer v soboto 711, v nedeljo pa 1522. V nedeljo je bil v cerkvi velik naval, ki so ga povzročali večinoma radovedneži. c:— Žrtve nesreč. Ko se je vračala 25-let-na posestnikova hčerka Neža Paholetova iz Loc pri Vojniku v nedeljo opoldne s kol'3soin ki ga je vodil njen brat, domov, je pad'a tako nesrečno s kolesa, da si je zlomila desno roko- Na križišču Mariborske ceste in Aškerčeve ulice se je v nedeljo dopoldne ponesrečila 80-letna zasebnica Rozalija Crn-kova iz Gaberja. Ko je Šla v cerkev, sta na omenjenem križišču privozila nasproti dva voza. za njo pa je privozil še tretji voz. Stanka se je hotela izogniti, v tem pa jo je tretji voz podrl na tla in ji zlomil desno roko. V soboto je neki pes popadel 40-letnssa posestnika Ivana Gradišnika iz Šmarjete pri Celju, ga je ugriznil v levo roko in ga močno poškodoval. Istega dne je kočarjev sin Anton Pi6avec iz Orehka pri Šmarju pri Jelšah pri igranju odsekal triletnemu po-6estnikovemu sinčku Ludviku Sodinu iz Orehka s sekiro tri prste na levi roki. V rudniku v Pečovniku pri Celju je v sototo zavora aparata za vrtanje zgrabila ^-letnega rudarja Ivana Lukeža iz Liboj z suknjič. Lekež je padel in si zlomil levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —o Usoden padec pri telovadni. V Zus-mu je padel leietnj posestnikov sin Martin Toplišek, ko je telovadil doma na bradlji, tako nesrečno, da »i je zlonvi levo ključnico. Zdravi se v cel Jaki bolnici. e— Napad s koli in noti. v nedeljo so imeli v VrteČah pri Sv. Krištofu nad Laškim sedmino Tam so neznani moški zaradi nekega dekleta napadli 4{)-letnega dninarja Jakoba Ozka iz Vrteč Obdelali »o ga s koli in noži ter ga hudo poškodovali po glavi in desni roki. Ozek se zdravi v celjski bo uaici. c— L mrla je v ponedeljek v Celju (Gosposka ulica 30) v starosti 78 let bivša slašči-čarka in vdova po slaščičarju ga. Marija Komauerjeva. y celjski bolnici je umrl v soboto 55-letni kočar Kari Mastnak z Bobovoga pri Ponikvi, v nedeljo pa 54-letni posestnik Kari Gorećan iz Črešnovca pri Vojniku. —c Umrla je v četrtek v celjski bolnici 41letna posestnikova žena Antonija JeaV>v-nikova z Lepe njive pri Moarrju. Iz Maribora — Graški zdravniki in novinarji obiščejo Maribor. Potovalni biro Nord-Sud iz Gradca, ki že več let uspešno deluje na poglobitvi avstrijsko - jugoslovanskega tujskega prometa, priredi ob sodelovanju naših agilnih tuiskopromrtnih »stanov v času od 9. do 11. junija i/let a« s Trških zdravnikov v naša zdravili-ča. Potov.»cj« udeleži preko 20 uglednih gra^kih zdravnikov ter predstavnikov graškecr.-i tiska. Izletniki obiščejo Maribor. Celje. Dobrno Kimske toplice in Laško, dalje Brežice. Krapinske toplice in Rogaško Slatino. V čeutek. dne 11. junija, na Telovo opoldne prispejo gostje zopet v Maribor, kjer si bodo ogledali Maiiborski otok in tam obedovali. Po odmoru in kopanju je predviden ogled elektrarne v Fali ter večerja v Kamnici, nakar se bodo avstrijski gostje, katerim želimo prav prijetno bivanje, zopet vrnili v Gradec. — Inspektor notranjega ministrstva v Mariboru. V Maribor je prispel dr. Mogotović. inspektor notranjega ministrstva, ki je pravkar na inšpekcijskem potovanju. Ob tej priliki si je ogledal poslovanje tukajsnih državnih uradov in bil z njimi vidno zadovoljen. — Glavni trg za Telovo. Podpredsednik mariborske mestne občine g. Žebot je odredil, da se morajo z ozirom na to, da se vrši na Telovo javen obhod s procesijo, premestiti mesarske stojnice na praznik na Voja-šniški trg, vse druge stojnice pa na novi Glavni trg. — Ciganska tolpa pred sodniki. Senatna trojica je včeraj obsodila 251etnega cigana Matjaža Horvata na 2 leti robije, 181etnega cigana Adama C. na eno leto, njegovega •21 letnega brata Rudolfa Caierja na 4 mesece in 531etnega Januša Horvata na 6 mesecev zapora, ker so izvršili t Prekmurju več drznih vlomov in ropov. Bili so pravcati strah vsega prebivalstva. Med drugim 0© vlomili tudi v železniško skladišče v Mačkovem in v vagon v Murski Soboti ter od- Danes ob lb* In 21.15 Elitni kino Matica — TeL 21-24 VELEFILM O LJUBEZNI IN BORBAH V AFRIKI ! VIHAR NAD AFRIKO ljubavni roman pod žgočim soncem Afrike. Dva oficirja anffteike Kolonialne armade ata v sredim, in žena med njima! Strahote in ffronovitoati v carstvu vodnih bivolov. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15 ure naprej Pride: Arena krvi in ljubezni" nesli za več tisočakov raznega blaga. Celo Prekmurje se je zdaj oddahnilo, ko je drzna ciganska tolpa na varnem. — Tele ga je potegnilo v prepad. Preteklo nedeljo se je pripetila 411etnemu mesarju Ivanu Jemcu iz HoČ huda nesreča, ko je gnal tele s Pohorja, se je žival gpla>il« in potegnila mesarja s sel>oj v prepad. Oba sta strmoglavila 20 metrov globoko, kjer je tele obležalo mrtvo. Jemec pa z zlomljenimi rebri in poškodbami na glavi. Ljudje, ki so slišali klice na pomoč, so ranjenca spravil] v mariborsko l*>lnieo. I jo ponoči se je ntulil mne* m p* santo* na državnem mostu n^n w • I■ •■ •■< :/ r >retli mosta se je fOletai blr»pe •! -pn Cafota z Dravskega polji do -' - *''■*'1 " t* ho- tel po vzpet i na ograjn da koncil svoje življenje v dravskih v do il. Ljudje so obu-pancu komaj preprečili namero Pribite! j*1 stražnik, ki je Cafuto odvode! na pol i« ij • ' — Nezgodna kronika. V bolnico so pripeljal] tri poškodovance, ki so se ponesrečili na vožnji I motorjem. ?o to Poletni strugar Emil Vagner. kletni zlatar Ivan Pfranel in njegova 2Sletna zaročenka Kdit Gasparič..ki so se vsi peljali na enem motorju ter treščili v neki tovorni avtomobil na Tržaški cesti. Zadobili 50 Telo nevarne poškodbe po vsem telesu. — Pri kolesarski dirki se je v nedeljo na Koroški cesti ponesrečil Henrik liOzinšek in zadobil hude poškodbe na nogah. Na Tnru Svobode je neki kolesar povozil 21etno Sonjo Kajer. Iz Zagorja — I>eset ton moke med rudarje. Te dni je bilo med rudarske družine razdeljenih okrog 10.000 kilogramov dobre krušne moke, katere je bik) deležnih blizu 10O0 rudarskih družin .brezposelnih in drugih potrebnih. Hvaležni smo vsem faktorjem, ki so priskrbeli to najnujnejšo pomoč in želimo, da bi tudi v bodoče izvajali pomožno akcijo, brez katere bi bila obubožana dolina obsojena na smrt. Občina je nabavila tudi poldrugi vagon koruze, ki jo oddaja potrebnim po znižani ceni 1.22 dinarjev za kilogram. — Cesto bomo gradili. Poročali smo že, da se bo začela graditi že delj časa projektirana, zelo potrebna cesta čez Slačnik v Trbovlje. Zdaj pa je stvar že dokončno zagotovljena. Z delom se bo pričelo prvega, junija ker so vsa pripravljalna dela te uu-vršena. V to svrho se že delj časa mud* v kraju banovinski inženir Vivod. Iz nase občine bo zaposlenih 29 delavcev. Računajo, da bo trajala zaposlitev nekako dve leti, ker je treba zgraditi blizu štiri kilometre ceste. Vsaj ta čaa bo nekaterim odvzeta skrb za vsakdanji kruh. A tudi s cer bo nova cesta velikega pomena za revirja, ki sta bila, čeprav blizu, uprav radi slabe prometne zveze skoro odrezana drug od dru-gega. — Javni nastop zagorskega Sokola sc bo vršil v nedeljo, 7. t ni. t>opoldne bodo tekme vseh oddelkov, popoldne pa ob 15. uri javni nastop. Po nastopu bo dovolj zabave ob sviranju domače rudarske godbe. — Bridek udarec. Na b nkoStno nedeljo popoldne je podlepla težki pljučnic* ugledna gospa Pavla Govejškova. sopropa avto busnega podjetja. Pred dnevi je po komaj prestani influenci prezgodaj vstala iz postelje in dobila pljučnico, ki je ni prenesla. Vsaka pomoč je bila zaman. Komaj 36 let stara je zapustila malega sinka in globoko i potrtega moža ter obilo uglednega sorodstva. Dobri in skrbni gospe bomo ohranili topel spomin. Smrt je pobrala tudi eno izmed najstarejših Zagorjank, gospo Jan. > č Karlino, ki je dočakala 82 let. V Ljubljani pa je preminula dolgoletna hišnica zagorskega Sokolskega doma ga. Ivana fikrlov-nikov. Blag jima spomin.' Naše gledališče Toreik 9.: Sreda 10.-Četrtek 11 Din na Petek Sobota 13. od 14 Torek 9.: Sreda 10-: Četrtek H 30 1 >i 11 Petek 12.: se rva to: vzdol. Sobota 13. Red A. DRAMA Zaprto. Mladi Gospod Red Sr*da. • ; Prva legija. Izven. Cene od 14 vzdol. Mladi eosp(Hl šef. Red Četrtek. ! Vedela božja pot. Izven. One Din navzdol. OPEKA Lucia di Lammormoo-r. Ked B \Vsela vdop/a- Red čftrtek. • Seviljski brivec. Izven. One od navzdol. Produkcija Opora* šole drž. kon-"ija. Izven. (Vne od 15 Din na- : Othello tros'uje Marij Šimenc- TRGOVSKO DRUŠTVO „MERKUR" ZA SLOVENIJO v LJUBLJANI naznanja pretresljivo vest, da je v ponedeljek zjutraj preminul njegov bivši dolgoletni pre-zaslužni predsednih in dosmrtni častni predsednik, gospod VELETRŽEC, INDUSTRIJALEC IN POSESTNIK V LJUBLJANI. Pogreb odličnega pek o j niha bo v sredo 10. junija 1.1. ob 9« uri dopoldne iz hiše žalosti na Bleiiveisovi cesti 25* Nepozabnemu pokojniku, ki ima velike in odlične zasluge za probujo in organizacijo slovenskih trgovcev, ohranimo časten in hvaležen spornim MALI OGLASI oeseda 0.50 para, davek Dir a.— , oeseda 1 Din, davek 8 Din. preklici £a pismeno odgovore fleot mailli oglasov jo crebe priloži tj pjjjBBijg — Popustov sa obaJO oglase oe priznamo. VSA LETNA OBLAČILA, lister, burel, kaša. v odlični izdelavi dobite poceni pri Pro-s ker ju, Sv. Petra cesta 14. 6.-R. RAzno Beseda »O par davek S- Oto Najmanji) znesek 8 Dto Cenjenemu občinstvu ae priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Mam Josip, soboslikar in pleskar Lfubliaaa VVoUova ul. 12 — TeL 3*48. STATVAMA Poseda 50 par, davek S> Din Najmanjši sssssk 8 Dtn STANOVANJE eno, dvo in trisobno se odda za takoj, deloma za avgust. Pojasnila Dolenjska 12. 1752 Narodna tiskarna LJUBLJANA KNAFUKVa 5 izvrSdjb vsa tiskarska dela ter 88 'RTPOROČS Stran r4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 9. junij* 193«. Stev. I SO Po esperantskem kongresu Kongres je napravil na vse udeležence najboljši vtis — Učinkovita propaganda za naš tujski promet Ljubljana, «-1 junija. Deveti j ugroslo venski esperantski kongres, ki se je vršil med binkoštnimi prazniki v Ljubljani, je zbral v našem mestu pionirje esperantskega pokreta iz vse Jugoslavije in tudi goste iz štirih drugih držav. Kongres je napravil na udeležence nepozabne vtise. Soglasna sodba je bila, da je po svoji vestni organizaciji kakor po prireditvah znatno prekašal vse prejšnje kongrese. 2e sprejemi na lepo okrašenem peronu ljubljanskega kolodvora so napravili prijeten vtis, ki se je še povečal, ko so gostje videli, da so tramvajski vozovi njim na čast okrašeni z zastavicami in espe-rantskimi emblemi, a na gradu jih je pozdravil napis iBonvenon!« Stanovanjski odsek je naravnost vzorno posloval in kljub stiski za sobe in stanovanja so bili vsi es-perantisti pod streho. V tem pogledu gre torej prirediteljem vse priznanje kakor tudi za vodstvo po Ljubljani in za prireditve, od katerih je bila ena boljša od druge, ze akademija sama je močno vžgala. Zaradi slabega vremena in nalivov so bile vse prireditve in tudi zborovanja dobro obiskana tako, da je bila mala kazinska dvorana za glavno skupščino skoraj premajhna. Pravo bratsko razpoloženje je pa vladalo tudi pri zborovanju delavcev in učiteljev — csperan-tistov. Višek kongresnih prireditev je pa bila nedvomno vprizoritev Cankarjevega r Hlapca Jerneja« v Delavski zbornici. To močno delo našega največjega pisatelja, ki je prišlo v esperantu še prav do veljave, je potegnilo za seboj vso publiko, ki je dajala duška svojemu zadovoljstvu večkrat s spontanim aplavzom pri odprtem odru. Ljubljana je bila med binkoštnimi prazniki vsa razgibana in živahna; k temu so mnogo pripomogli tudi esperantisti. Povsod so se zbirali, polnili restavracije in kavarne, povsod si videl skupine ljudi z zeleno zvezdo v gumbnici, ki so bili kljub dežju prav zidane volje. Naši esperantisti so se bratili z južnimi brati, v bratskem objemu so se zn? Mi tudi z Bolgari. Zastopnik bolgarskih csperantistov Ivan Pantalov iz Sofije je izjavil, da skoraj še ni doživel tako lepega kongresa. Tudi drugi inozemski esperantisti so izrazili svoje priznanje. Zanimivo je tudi, s kakšno pozornostjo je tujina spremljala kongres v Ljubljani. Pri reefitveni odsek je prejel mnogo pozdravov in čestitk iz Anglije, Francije, Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Estonske. Ukrajine, Norveške, Španije in Nemčije torej skoraj iz vse Evrope, prav za prav pa tudi od zadržanih borcev s skrajnih meja Jugoslavije. Kongres je bil zaključen z izletom na Bled. Dva nabito polna avtobusa esperan-tistov sta krenila na Bled, kjer so se udeleženci peljali na otok. Na Blejskem gradu je bila prisrčna poslovilna zabava, nato so se pa izletniki vrnili skozi Vintgar v Ljubljano in na svoje domove, čeprav je vreme tako nagajalo so jih lepote Slovenije očarale in marsikdo je obljubil, da še pride ali pa, da bo pisal o kongresu in Sloveniji. Ta.-ko dela espranto tudi važno propagando za naš tujski promet! Prirediteljem kongresa, zlasti g. Jožetu Kozlevčarju, ki je bil duša vsega, naše priznanje! § o k o IV. pokrajinski zlet Vse brateke edinice, ki se nameravajo udeležiti IV. pokrajinskega zleta v Subo-tacd v letošnjih Vidovih dneh, ponovno opozarjamo, da je treba vse prijave poslati župnemu načelnišivu, ki jih pošlje zletnemu odboru v Subo'ico. Vse prijave za članstvo se morajo župnemu načelni-stvu poslati najkasneje do 10. tm. Vsak prijavljen član (-ica) mora pri prijavi plačati tudi zletni znak. ki slane za telovudeče članstvo Din 30—. za nc-telovadeče članstvo Din 30.— in za članstvo sok-V^h čet Din 10.—, za vse ostale goste — nesokole pa Din 20___Z'etni znak se more naročiti samo polom društva, železniška legit'macija, ki se jo mora kupili samo z zletnim znake m in je rdeče barve, se kupi pri odhodni posrtaji. Vsak član mora irneJi predpisano sokolsko legitimacijo SSKJ, ki je pa veljavna le, ako je članarina v redu plačana. Brez sokolske legitimacije je udeležba na zletu nemogoča. Vse udeležence pokrajinskega zleta v Subotici obveščamo, da slane vozna karta iz Ljubljane v Subotico in nazaj Din 92.— za nečlanstvo pa Din 182.—. Navodila za prehrano, iškupne prehrane na zletu ne bo. pač pa se bo dobila cenena hrena po gostilnah in restavracijah, za okrepci.la pa bo poskrbljeno tudi na zle-tišču- Stanovanje ho na zletu skupno ali privatno Vsak udeleženec, ki želi privatno stanovanje, mora javiti koliko bi mogel plačati za tako stanovanje. Prenočišče v privatnih stanovanjih se mora stanodajalcu plačati takoj pri prihodu na stanovanje. Skupno prenočišče bo v vseh javnih zgradbah, zato priporočamo udeležencem z!ctn. da prinesejo seboj vsa' odejo. Zletna scena »Hej Slovani«. Mimo osta- I S t v o Saveza SKJ v Subotici lih zletnih prireditev na y. .^ajinisketn zletu v Subotici je na sporedu tudi impozantna zletna scena »Hej Slovani«, ki jo bo iz vajalo sokolsko društvo Subotica s 3.200 osebami. Pri sceni sodeluje članstvo, naraščaj, deca in sokolske čete društva Subotice ter oddelek vojske- Zlnt.na scena je napravljena po vzorcu zletnih scen, kakor smo jih videli na praških vse?okol-skih zletih. V njej pridejo do popo1ne£i izraza: telovadba, recitacije, petje, dramski prizori, plesi in godba. To izredno učinkovito točko so sesata vil i br. Tešič. s. Šle7,ikova in br. Napravnjik. ki je sestavil aodbeno spremiavo. Zletna scena se bo izvajala pri obeh javnih nastopih 2S in 29. junija t. 1. Kdaj bo potovala Sokolska župa Ljubljana na zlet v Suboiico, bomo pravočasno javili, vse bratske edinice pa ponovno opozarjamo, da pošljejo prijave župnemu načelništvu čim prej, da se bo lahko določilo število sedežev v vlaku ali če bo zadostno število udeležencev tudi ev. poseben vlak. Čitajte zato pazljivo vsa navodila o zletu v dnevnem časopisju. župni zlet v Celju V nedeljo 14. junija bo v Celju reviia ?»d Celjske sokolske župe. Iz nedeljskega po-poMan^k^rra javnega nastopa naj odsevala sila in moč naših društev in čel, v njem so na i izraža nesel ifno delo storjeno z ljubeznijo in veseljem do sokolske id^je. Naj bi bil ta javni nastop v zadoščenje in ponos vsem onim marljivim bratom in sestram, ki so ves t^voj prosti čas posvetili procvitu sokolske organizacije. Sestro, bratje! Ko se te dni vračate iz telovadnic. }>onesitp s seboj trdno voljo, da se hočete odzvati kliru župe, da boste vsi do slehornrja brata in sestre, naraščajuika in naraščajnice pohiteli na žu0hi zlet v Celje. V nedeljo, 14. junija bodi za našo deco, nas naraščaj, dan zmage, ko se bo v pobratimstvu e sokolsko mladino iz vseh predelov naše župe naužil lepote sokolsfce ideje in utrdil v prepričanju, da le delo rodi uspehe-V nedeljo, 14. junija todo podajali svoje račune člani in članire. Ramo ob rami s sestrami in brati iz Posavja. Savinjske doline, od Sotle, rudarskih revirjev in drugod mora članstvo Celjske sokolske župe vzbud:ti radost in dokazati, da je zdrav in krepek del Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. V prepričanju da ste pripravljeni, prejmite naše iskrene pozdrave. Na veselo svidenje. Zdravo 1 Zupna uprava Okrožni zlet v Kamnik Kljub slabemu vremenu je priredilo kamniško sokolsko okrožje na binkoštno nedeljo svoj okrožni zlet. ki bi ob lepem vremenu dosrjrel gotovo večji uspeh. Na zletu so sodelovale vse okrožne edinice sicer v manjšem številu, kar je zaradi slabega vremena vsekakor opravičljivo. Dopoldne so bile skušnje za popoldanski nastop in izmenični tek 4r>O*SO0> 200x100 m. ki so se ga udeležile edinice Domžale. Kamnik, Jezica, Moravče. Mengeš m Trzin, doc*im so Radomlje izostale, da M so bile pripravljene. Pri teku so zasedli I. mesto Moravčani. 11. Domžale. 111. Trzin. IV. Jezica, dočim sta bili ediniei Kamnik in Mengeš diskvalificirani. Po prihodu popoldanskega vlaka je bil na kolodvoru sprejem gostov, nakar se je raz vila lepa povorka z jrodbo Sokola I. Tabor in praporom Sokola Kamnik in Menjreš. do čim je ostal prapor domžalskega Sokola in nerazumljivih vzrokov doma. Ko je prispela povorka nT tolovadišče je pozdravil zbrano sokolsko družino in občinstvo ter zasopni-ka ljubljansko župe načelnika br. Smoleta društveni podstarosta iz Kamnika br Stare. Kljub lahnemu dežju se je pričela ob 15.30 javna telovadba, ki jo je vodil okrožni načelnik br. Vidmar iz Domžal. Pri javni telovadbi je nastopilo 150 moške in ženske deco z župnimi prosMmi vajami, naraščijniki (58), ki so prav tako izvedli subotiške proste vaje. pri orodni telovadbi so nastopili člani na drosru in na bradlji, moški naraščaj pa na krosih in v preskokih čez mi^o. subotiške proste vaje je nato opravilo 44 čla nov in 48 članic, članska vrsta je nastopila nato še na krnjih, nakar je zaključila javno telovadbo šestnajstorica iz Kamnika. Ker je neprestano deževalo je bil nastop ob 17, za- ključen ter nameravana zabavna prireditev odpovedana. V splošnem je telovadni nastop zadovoljivo uspel, le število nastopajočih bi moralo biti večje. Pričakujemo, da bo kamniško okrožje na župnem zletu v Ljubljani nastopilo v večjem številu in z vsemi svojimi oddelki. Zdravo! _ »Ljubljanski Sokol« obvošča svojo Članstvo, da je preminil njecja zvesti in dolgoletni član 50-letni brat Alojzij LiHcj;. Pni štveno odposlanstvo ea bo spremilo na no-slednji poti, ostalo članstvo pa varimo, da se v čim večjom številu pridruži odposlan cem. Zbirališče v sredo 10. t. m. oh 8 uri pred hišo žalosti, Blehvojsova rerda *2o Obleka civilna*z znakom- Blažoj okojniku časten spomin. Ljudsko štetje v Rusiji n. januarja bo v Rusiji splošno ljudsko štetje in posebni urad že pripravlja \>e po trebno zanj. Letos v juniju bodo v v=eh mestih z nad IPfi.oOO prebivalci ustanovijo ne pripravljalno pisarno za ljudsko štetje, kjer bodo pripravljali sezname sfanovanj skih hiš. naselbin itd. Ljudsko Itetje ho trajalo od 8 zjutraj do polnoči in v seznam pride vsak. kdor je h\\ v mestu če/ noč f». januarja Za redko naseljene krajo-- kakor dajni sever sibirska tajga, Pamir. pu>čava Karakum itd. bo treba seveda voč časa. ker na takih krajih ljudsko Štetja no crro tako hitro in jrladko od rok kakor po mestih. Prebivalce polarnih stanic hodo prestali s pomočjo radija. Ljudi v vlakih in na kolodvorih" bodo prešteli od določeni uri posebni komisarji, na ladjah pa kapitani ali po njih določeni komisarji. Za ljudsko šteje je pripravljenih 55,000.000 vprasalnih pol v 30 jezikih. Da bo zahtevalo ljudsko štetje tudi precej težke denarne žrtve, je seveda samo ob sebi razumljivo. Moški so sladk osnedneži Navadno prav mo, da so ž^n*sko sladko-snedne. da moški raje pijejo grenko pivo, nego sladko čokolado, v resnici pa ni vedno tako. Vsaj v Kopenhasjnu to pravilo ne velja- Menda kot reklamo za čokolado so priredili tam anketo, ki ie p°ka/a a, ua so moški bolj sladkosnedni, nego ženske, šlo je za to, kako radi j>do ljudie čokolado Izkazalo se je, da so v pre'ežni vcč.n: za čokolado najbolj navdušeni moški in sicer ne gl«ede na starost. Samo med 17. m 21 letom so v večini ženske, ki so v teh letih bolj sJadkosnedne kakor mošk'. Moški *o menda v teh letih že b«'>lj vneti za cigaret**. Po anketi je bilo sproženo tudi vpra^ . nie, zakaj je njen rezultat* tako pt'^srnet liiv Odcovor se je clas^l, da /ato, ker #c ženske svoje sladkosnednostni ne sramujejo čokolado in druge slašč ce ie ia\ -no. moških ie pa sram in nočejo hi\ ni pokazati, da po V rd.i bo p i rasio kriva tud bo/tz -a pred d> h- ostjo, •saj so »sladk**-nedn. ' udv navadno dobi" rejtai /enske pa SSnogo h'h paz i tu s\ < ie sV-ke niv.u\o, n^o in *k k; i «n jo korčno vseeno, ali imaio mal" \ečie ali malo manjše trebuščke. Če rh iz .m* e Tragičen skok s padalom V nedeljo so imeli na češkoslovaškem armadni letalni dan. ki »>o mu pru*ostvova.'i najvišji proiMavn'ki vojaških m civin'h oblasti, pledalcev se je pa zbralo na leta. lišču nad 400.000 157 letal je kroz lo nad Prago, da so ljudje videli moč državo v zraku. Letdci so delali drzno akrobar i*\ med njim: sta Se zlasti odikkovala kapitan Širokv in češkoslovaški kralj zraka poroč nik Novak. Ozračje je kar bobnelo in od mevaio v streljanju s topovi in strojnica mi ter pokanju bomb in brnenju motorjev 157 letal. Ljudje so videli pravo sliko voj. nih gTozot v zraku. Žal se pa velika letalska prireditev ni zaključila brez ne.srec-e Iz vojaških letal so skakali vojaki a pa dali; bilo jih je 15. a eden je na&eJ na letali&iu smrt Njegovo pada.lo sc ni od prlo in ljudem je zastajala sapa, ko so gW_ dali kako pada nesrečnež z zaprtim pa dalom, š-ele tik nad letališčem se je od prlo rezervno padalo, toda bilo je ie pre pozno. Smrtno Bf je ponesrečil poročndk Karel Skace.1. 14 letalcev je na letaliAftu odložilo padala in odSlo petnajstega je P& odpeljal sanitetni avto mrtvega Bil ji* zavarovalni uradnik in ker je bil že delj časa brez službe, se je priglasil kot rezerv, ni poročnik in lani je nastopil vojaako službo. Poročila o letalskom dn<*vu jr po-s'ušala po radiu njegova žena v Olomuoai in ko je zaslišala vest, da se je njen mož ubil, je dobila hud živčni napad. Sreč posebnega Javljamo, da je danes zjutraj umrl naš nepozabni soprog in skrbni o£e, gospod POSESTNIK IN BIVŠI TRGOVEC V LJUBLJANI. Zemski ostanki dragega pokojnika se preneso v sredo, lO. junija 1936, ob 9h dopoldne iz hiše žalosti, Bletweisova cesta 25, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 8. junija 1936« KATARINA LILLEG, soproga; — « „Mi„ u*<~**„- dr* MlUm LiUeg, sini Katarina in Vera Lilleg, vnukinji. Andre Theuriet: S Roman Potem se je umetnik znova lotil dela, toda Čudil se je notranjemu nemiru, ki ga je vzbudil v njem čisti pogled mladega dekleta. Ko je dovršil študijo, sta se vračala skupaj pred solnčnim zahodom čez livade. Molčala sta skoraj vso pot, da bi mogla nemoteno poslušat: radostni šelest. listov, občudovati iskrečo se rečico in gledati si v oči v senci jelš. Po cele mesece sta se lahko tako v širni prosti naravi posvečala samo sebi v veselem in nedolžnem tovarištvu. Dnevi so iima tekli liki mirni tok reke in le tu pa tam ju je spravilo skrivnostno drgetanje malo v zadrego. Jela se ie oglašati spolna dozorelost. Po mesec dni traia;očih počitnicah se je Jakob, vrnil v Pariz, kjer je znova začel še trši boj za obstanek z menia-jocimi se nadami in še bolj skelečo tesnobo. Ta čas mu je umrl oče: pobrala ga ie bila pljučnica in ko ie mladenič zvedel, kako mora njegova mati trpeti in stradati, je začel poučevati risanje, da bi se mogel preživljati brez njene podoore. Na Lechautrov .nasvet je najel atelje in naslikal prvo sliko za niz.stavo. Slika ie bila sprejeta na razstavo, toda obesili so k> previsoko v kotu in nihče se ni zmenil za n'o. Sledila so tri leta neodločnih poskusov, tri leta stradanja in mrzličnega nemira, bolezni vseh začetnikov. Upirala se ie njegovemu prizadevanju umetnost kopiranja in po naročilih, globoko je spoštoval mojstre, ki ie njihove uspehe in umetnost razumel. S strahom v srcu se je izprašcval. ali ga umetniški čut ne vara, ali se ne pusti voditi goli domišljavosti. Ni razumel umetnosti Grknv in Rimlanov. čutni je odnor do njihovih bogov in boginj, s tem večjo vnemo se je pa posvečal točnemu in bistremu opazovanju narave. Po težkih razočaranih ie slednjič razstavil sliiko. ki je prišla na dobro mesto in vzbudila pozornost. Bila ie slika slovečega pastira iz Prieure. »Vodne poderane«. Naslikan je bil. ko baš vleče mrežo iz vode. Do nasu slečeni pastir ''e navdušeno brodil pn vodi in se re?al. držeč v rmšičast.ih rokah težko mrežo z ribami. Jelševe veje so metale senco na njegov mokri trup. skozi veje prodirajoči solnčnj žar- ki so ga poljubljali. To delo se je odlikovalo s smelo, globoko zasnovo misli, skrbno izvedbo, notranjo silo in živahnostjo tako, da so se strokovnjaki radi ustavljali pred njim in ime Jakoba Moreta, dotlej neznano, ie prišlo na prvo mesto v poročilih o razstavi. Sreča se mu je nasmehnila, slika »Vodna podgana« je bila nagrajena in kupila io je država. Amaterji in kupci so kmlu našli pot v skromni atelje v ulici Campagnc-Premiere. Sledili sta dve novi sliki na razsitavi »Kosci ovsa se vračajo* in »Nabiralke žira«. Doprinesli sta nov dokaz samonikle Jakobove umetnosti in zagotovile niegovo trajno slavo Žel ie uspehe, presegajoče skorai resnično vrednost niegovih del. kakor se rado zgodi v pretirano vrtoglavi pariški družbi. Čez nekai mesecev ie postal Jakob Moret prifiublierri sVkar in obogatel ie — Dijon. Vlak stoji deset minut! Vlak je zavozil pod stekleno kolodvorsko streho in ptinska luč je posvetila v obraz Tereziji, pogreznjeni še vedno v trdno spanie. Z nežnim občudovanjem se je zagledal Jakob v to slo-ko žensko postavo, iztejrnjeno na mehkem sedežu z glavo, naslonjeno na blazinico. Prsi so se ti dvigale v pravilnem ritmu, lepe nožice so gledale izpod ple-ta. Njen obraz, zavit s svetlobo kolodvorske luči, v svoji čisti belini z zaprtimi vekami, deviškimi usti in brezhibno modeliran m vratom, je bil podoben voščenemu doprsnemu kipu neznanega, občudovanje vzbujajočega dekleta, biseru Cillskega muzeja. Terezija se v zakonu ni bila nič spremenila. Ostala je taka, kakršno je b:l slikar nasl;kal, ko jo je zopet zagledal ob svojem zmagovitem povratku v Rochetaillee. Zaziban v enakomernem drdranju vlaka, ki ie bil krenil naprej, se je naslaial ob sladkih spomin'ih na one srećne čase. Zapustili io ie bil kot otroka, ko se je pa vrnil, je trla mikavno razvita kot dvajsetletno dekle. Spomnil se ie oneca toplega iuniiskega jutra, ko je prekoračil Anjou in potrkal na vrata domači;e v Pr'eure. Kuhara je bila prazna. Marie Cure. vedno zvesta svo.im pobožnim navadam, je pospravlja v cerkvi, a teta Fufrosina ie že dve let; počivala na nakopal šču za sadnim vrtom Jakob ie odprl n;/ka vrtna vratca in jel iskati mlado dekle. Kar ;o je zagledal na ovinku drevoreda. Na sebi ie imela lahko žalno obleko in trgal* ie rože. Njena b^la polt se je v črni obleki še boli svetila. Ob po- gledu na nepričakovanega gosta se je Terez ja ustrašila, šopek ii je padel iz rok. Jakob je pobral rože in oba sta se vrniila v kuhinjo. Dekle mu je pripovedovalo, kako živi samo na kmeti'i in kako je teta umrla v njenem naroč u. Zdaj ji je zelo težko v velki domačiji, ima vedno tok k o dela. da se nikoli ne more pntoževati nad svojo samoto. Jakob io je potem posečal skoraj vsak večer po dnevnem delu. Preživljala sta večere v prietnem kramljanji na vrtu ali v udobn: kutrn.ii. Cesrti mladen1-čevi poseti so vznemirjali preozkosrčno Marie Cure. Svoio vlojrn pestunje je jemala zelo resno in skrivai ie pazila na mlada. Ni s cer hodila za njima na vrt. toda kadar sta mislila, da je v cerkvi ali v sobi. se je naenkrat poiavila. da bi mlado dvojico prepričala, da ie b:la na straži in da je pripravljena presenetiti ju. če bi postala niuna zabava med Stl-rim; očmi nevarna. Ta pretirana ozko* srčnost. Tereziii in Jakobu, spočetka smešna, 'e pozneje obema pokazala, da so se zdramila v njunih srcih čustva, o katerih dotlej nista imela n;ti pojmi. Pri stalni budnosti stare služkinje sta skrbne.ie prikrivala Čustva svojih src m skrita 1'ubozen se ie naenkrat pojavna bodisi v skrivnih pogledih, zardevaniti ali nenadnem zastoju kramljanja. ""Moje Joflfp ZupaaclA. — Za »Narodno tiskarno« Fran j ^ Vat t Ltabiam 32 73