75. številka Ljubljana, v ponedeljek 1. aprila. XXII. leto, 1889 Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedeljo in praznike, tev velja po poŠti prejeman za a vs t r o-o ge r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa sa po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poStnina znn&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vi*ačajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravni štv u naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe* vse številke. „SLOVENSKI --ARIJU' velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za VBe leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 ,, 50 „ n četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ a jeden mesec.......I „ 40 „ l^* Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprtmu-Latvo f98iov. Navoda* Iz državnega zbora. Na Dunaj i 2 9. marca. 1889. V denašnji seji predlagal je poslanec Ruczka, da se njegov predlog, glede dopolnitv« postave o vnanjih pravnih razmerah katoliške cerkve brez prvega čitanja izroči budgetnemu odseku, ker je stvar iuko nujna. Poslanec dr. Schaup je s tem sicer zadovoljen, a zahteva, da se določi to le z večiuo dveh tretjin glasov, kakor zahteva zbornični upravilnik. Predsednik je istih mislij in vsprejme se potem tem načinom omenjeni predlog. Predsednik obljubi, da bode za stvar skrbel, kolikor bode le dovolil čas. Poslanec dr. W i 1 d a u e r zahteva, da se ven-der jedenkrat poroča o premenitvi hišnine, a odsek davčni tega ne stori. Poslanec dr. Pok luk ar odgovori kot načelnik davčnega odseka. On sam obžaluje, isto tako, kakor govornik, da se do danes ni moglo poročati o hišnini. A jaz, pravi, gospod poslanec, nesem nikakor uzrok. Jaz sem koj potem, ko se je v zbornici v tej stvari izjavila želja, sklical pododsek, da se posvetuje v zadevi ; stvar se je dokončala in se ubesedi. Poročevalec je pač potreboval nekaj dalje, da je skoučal poročilo, a vlada mu še do danes ni dala statističnih prilog, ki naj se dodajo poročilu. Prihodnji teden, pravi g. dr. Poklukar, da bode odsek, ako ga ne bode ovirala budgetna debata stvar popolnoma dokončal. Justični minister grof Schbnborn odgovori potem interpelaciji poslanca Verganija in drugov zaradi zaplenjenja 56. in 78. štev. lista „Deutsches Volksblatt", opravičujoč seveda po vsem zaplembo. Sedaj se obravnava po dnevnem redu. Nadaljuje se budgetna razprava, in sicer naučno ministerstvo oddelek „obrtnijska izobraževal-nost". Na vrsti so v včerajšnji večerni seji izvoljeni glavni govorniki, poslanca Rutovvski in Exner. Rutowski pravi, da je Avstrija v obče sicer v vzgled vsem drugim evropskim državam glede obrtuijskega izobraževanja, a po posamičnih deželah se zadeva premalo neguje. Uvesti bi se moral pameten sistem, po katerem bi se doseglo, da bi obrtnijsko izobraženje v Avstriji v obče in po posameznih deželah cvelo in bilo v istini rodovitno. V Galiciji se je sicer zadeva ta nekoliko ojačila, a mnogo mnogo se mora še storiti na tem polji. Govornik pravi, da se izdaje premalo za obrtnij-ski pouk v Galiciji. Za te namene porabi država vsako leto kaka 2 milijona, a za Galicijo izda se le 76.0UO, akopram uprav ta dežela mnogo potrebuje. Potem našteva poslanec podrobno in dokazuje s številkami, kako malo se izdaje za pouk v posamičnih obrtnij.skih oddelkih v Galiciji. Go vernik zlasti obžuluje, da se v Avstriji za tkalstvo kar nič ne zgodi. Tkanje avstrijsko je vender čislano po svetu. Koncem želi, da se v obrtnijskem pouku skrbi za Galicijo isto tako, kakor za druge dežele. Potem govori glavni govornik levice. On po-lemizuje z Liechtensteinoni in kritikuje njegov predlog. Govornik pravi, da bi predlog Liechtensteinov, če bi se vsprejel, prouzročil popoln prevrat obrt nijskega in kmetijskega pouka. Potem naglasa, da manjka tudi na Dunaji za posamične obrtnijske stroke Šol dotičnih, tako za strugarstvo itd. Po govoru poročevalčevem vsprejmo se potem vsi oddelki obrtnijskega pouka, do specijalnih šol. O tem oddelku govorita poslanca Tlirk in Neumaier. Zlasti prvi naglasa, da se skrbi v Avstriji za krasna poslopja muzejem in drugim jednakim zavodom, a mnoga specijalna prepotrebna uči-lišča so še taka, kakor so se sezidala pred toliko in toliko leti, da več celo še za cesarja Josipa 11. Tudi oddelek specijalne šole se vsprejme in prične se važna debata o ljudskih šolah, ki nam pač obeta mnogo zanimivega. Govorili bodo tudi naši poslanci in upamo, da se bodo izrazile odločno in zadostno opravičene zahteve in želje naroda slovenskega. (Dalje prih.) Govor drž. poslanca profesorja Sukljeja v državnem zbora dne 26. marca 1889. (Dalje.) In sedaj prehajam k daljnej glavnej točki, ki mi je napravila mnogo veselosti. GoBpod poslanec baron Dumreicher je tako lepo iuiHlik.il metodo v našem narodnem boren j i. Rekel je : Začeli ste na Kranjskem; ko ste Kranjsko pridobili, ste se pa s prebitkom umetno vzgojene inteligencije spravili nad spodnje Štajersko, da zasejete razpor v to deželo ter je potem nadaljeval: „Skušali ste v mesta in trge naseliti celo narodno misleče tujce s Kranjskega, da tako uničite nemški značaj teh kulturnih mest itd." Gospoda moja! Načrt bi bil jako zvit; vse priznanje strategičnim sposobnostim gospoda Dum-reicberja. Pa, gospoda, samo obžalujem, da se prav nič ne ujema z resnico, da je — kar neresničen. To hočem pokazati na jednem vzgledu. Le vzemite — navajali so se pred vsem juristi — beležnike. Celjske okrožne sodnije okoliš, ki obsega vse Spodnje Štajersko, ima 26 sistemizovanih beležniških mest. Po teoriji gospoda barona Dumreicherja morali bi misliti, da je precej odstotkov kranjskih Slovencev mej štajerskimi beležniki. V resnici sta po — navajam po najnovejšem statusu — od 26 mest dve izpraznjeni, 21 belež-uikov je pa Štajercev, 2 Korošca in le jeden sam listek: Troje srečanj. (Ruski spisal J. S. Turgouev, preložil Ivan G o r n i k.) Pasaa que* colli e vieni allegramente Non ti curnr di tanta compania _ Vioui, ponsanđo a me segrotamente_ Oh' io t'accompagna per tutta la via.*) I. Nikamor nesem tekom leta zahajal tako često na lov, kakor v selo Glinnove, ležeče dvajset vrst od moje vasi. Okrog tega sela nahajajo se morda jedina dobra mesta za divjačino v celem našem ujezdu. Prehodivši vse okolne grme in polja krenil sem gotovo pod konec dneva v sosedno, jedino močvirje v okolici in odtod vračal se k dobrodušnemu svojemu gospodarju, glinskemu starosti, pri katerem sem se vedno ustavljal. Od močvirja do Glinnega ni nad dve vr^. , pot vede vedno po dolini in le •) Preidi te holme in pridi veselo k meni ; ne akrbi zaradi prevelike družbe. Pridi sam in vso pot misli na mene, kakor bi bila tvoja tovaršica na vsi poti. sredi pota treba je prekoračiti majhen holm. Na vrhu tega holtna stoji naselbina, obstoječa iz praznega gospodskoga doma in vrta. NakljuČilo se je, da sem hodil vselej mimo nje o najvarnejši večerni zarji in, spominjam se, da se mi je vselej ta dom s svojimi trdo zaprtimi okni zdel podoben slepemu starcu, ki se je prišel gret na solnce. Sedi ob cesti, solnčui blišč spremenil se je zanj davno v večno meglo, a on ga čuti vsaj na privzdignjenem in iz-teguenem obrazu, na ogretih licih. Videlo se je, da davno ni nihče živel v domu; a v malem krilci na dvoru nastanil 8e je star, odpuščen sluga, visok, grbast in siv, z izraženimi m mirnimi potezami na obrazu. Vedno posejal je na klopici pred jedinim okencem krila z bolestno zamišljenostjo zroč v daljo, a zagledavši mene, dvignil se je nekoliko in se klanjal z ono počasno važnostjo, s katero se odlikujejo dvorniki, prištevajoči se pokoljenju, ne naših otcev, temveč dedov. Začenjal sem pogovor ž njim, a bil je redkobeseden; zvedel sem le od njega, da je naselbina, v kateri je živel, last vnukinje njegovega starega gospoda, vdove, katera je imela mlajšo sestro, da obe živita v mestih in za morjem ter se ne prikažeta domov, da bode on sam skoro končal svojo dobo, kajti „glodaš, glodaš hleb, dokler ti ne postane dolgčas: tako dolgo glodaš." Tega starca imenovali so Lukjanič. Nekdaj zamudil sem se nekamo dolgo na polji, divjačine nalovil sem dosti, ker je bil tudi dan ugoden lovu — od samega jutra tih in oblačen, skratka ves prodahnjen od večera. Zabredel sem daleč, in ni bo samo podpolnoma stemnilo, temveč tudi luna je vzšla in noč, kakor govore, razprostrla se je na nebu, ko sem prišel do znane naselbine. Krenil sem ob vrtu ... Na okrog vladala je tišina . , . Šel sem čez široko cesto, previdno zlezel sem skozi prašne koprive in se naslonil na nizek plot. Mirno je ležal pred manoj mali vrt, ves ozarjen in kakor pomirjen od srebrnih žarkov luninih — ves blagodišeč in vlažen; razdeljen po starem, obstajal je iz jedne jedine podolgaste poljane. Preme stezice spajale so se na njegovi sredi v okroglo gredico gosto zaraščeno z astrami; visoke lipe okrožale so jo v ravnem robu. Le na jednem kraji pretrgan je bil ta rob na dva sežnja, in skozi vrzel videl se je del nizkega doma, na moje začujenje, z osvetljenimi okni. Mlade jablane dvigale so se tu in tam nad poljano; skozi njihove krhke veje sinelo je skromno Kranjec (Čujte! Čujte! na desnici) in še ta pripada nemškej stranki. (Živahna veselost na desnici.) Sedaj pa obrnimo sulico in poglejmo beležnike na Kranjskem. V Ljubljanski okoliši je 20 in Novomeškem 13 beležnikov, torej vkupe 33, od teh mest ata dve izpraznjeni, jeden beležnik je Korošec, jeden Primorec, 12 Kranjcev in 17 Štajercev (Čujte! Čujte Pna desnici), torej nič manj nego 17 beležnikov je iz Štajerske, dočim je domačincev samo 12. Ravno tu najdemo pri učiteljih srednjih šol. Gospodu poslancu, bar. Dumreicherju lahko dam, če ravno želi, jeden iztis »Oesterreichischen Profesoren kalenders" za šolsko leto 1888/89 na razpolaganje. Tam je povedano o vsakem, od kod je, kje je njegova rojstna dežela, njegov rojstni kraj. In kaj bode našel? Na vseh spodnje štajerskih srednjih šolah poučujeta le dva srednješolska učitelja s Kranjskega (Čujte! Čujte! na desnici.) Na Kranj skem so pa iz Štajerske trije gimnazijski ravnatelji, 20 profesorjev in suplentov. (Čujte! Čujte! na desnici.) Ker se resnica tako malo ujema s trditvami g. barona Dumreicherja, da se čudim mu tako ugaja izrek Royer-Collarda. Svaril bi ga, da ga dostikrat ne rabi; lahko bi se pripetilo, da bi njegova poštenost morda tudi njegova inteligentnost — ki sta po tej teoriji v tesnej zvezi, — lahko prišli ob popolno veljavo. Govorilo se je tudi o semenišči v Mariboru in se tožilo, da je že tako pičel naraščaj nemških duhovnikov poslednja leta začel močno pojemati. Gospoda moja, stvar ui resnična, ker je nemogoča. Lahko se reče: najstarejši ljudje se jedva spominjajo, da bi v Mariborskem semenišči bili nemški bogoslovci, to He je k večjem vsacih pet let jedenkrat prigodilo. Tu Be o pojemanji v novejšem času že zaradi tega govoriti ne more, ker še gospod Dumreicher pravico zgubi, kjer nič ni. (Veselost na desnici.) Daljna točka konečno, katero je gospod baron Dumreicher navajal in iz njo izvajal daleč Bezajoče posledice. Rekel je, „da v mnogih stoletjih v katerih so Slovenci bili v dotiki z velicima kulturnima narodoma, Nemci in Italijani, ni preskočila ni jedna duh užigajoča iskra na prve." Ko bi bilo to očitanje za ves narod opravičeno, goBpoda moja, bil bi gotovo neplemenit in nelep (Dobro! dobro! na desnici) Imena, ki sem jih že poprej navedel, kažejo, da to očitanje ni utemeljeno in lahko rečem z opravičenim ponosom: Naš mali narod je v času, ko je duševno življenje v Avstriji bilo tako propalo, mnogo pripomogel k reprezentaciji naše države na znanstvenem polji (Poslanec Dumreicher: Govor je bil o narodni literaturi!) in kar se tiče narodne literature — govoril bodem takoj o narodni literaturi, ko poslanec Dumreicher to želi — zadovoliti se hočem z jednim samim imeuom, imenom velikega pesnika, kateri vzlic temu, da je bil našega rodu, je jedna najsvetljejših zvezd na nebu pesništva. To ime je Preširen. (Dalje prih.) Politični razgled. \olraiij4' dežele. V Ljubljani, 1. uprila. Celov&l&i mestni zastop je poslal zahvalno pismo gospodu poslancu Dumreicherju zaradi nje- nočno nebo, lil dremotni svit lunin. Pred vsako jablano ležala je na bledeči travi njena slaba pisana senca. Na jedni strani vrta zelenele so žalostno lipe, oblite z mirnim bledojarkim svitom, na drugi stale so vse črne in neprozorne; čuden zamolkel šum porajal se je včasih v njihovem gostem listji. Bilo je, kakor bi klicale pod njimi izginjajoče stezice, kakor bi vabile pod svojo prazno senco. Vse nebo posejano bilo je z zvezdami. Tajinstveno bilo je z višine njihovo modro, mehko migljanje; kazalo se je, kakor bi gledale s tihim zanimanjem na daljno zemljo. Mali, tenki oblaki preletavali so poredkoma luno, spreminjali za hip njeno mirno sijanje v nejasno a svitlo meglo . . . Vse je dremalo. Topli in dišeči vzduh se niti ganil ni, le poredkoma trepetal je, kakor trepeče voda, kedar pade vanjo vejica . . . Nagnil sem se čez plot; pred menoj dvigal je rdeč poljski mak iz bujne trave svoje ravno stebelce; velika, okrogla kaplja nočne rose blestela je s temnim bleskom na dnu odprtega cveta. Vse je dremalo, vse na okrog se je lenilo, vse gledalo je, tako rekoč, navzgor, iztegnivši se, ne ganeč se in pričakujoč . .. česa je čakala ta topla, ta neza-spana noč? (Dalje prih.) govega govora v državnem zboru. S tem pismom hočejo najbrž CelovškL mestni očetje dati tolažbo Dumreicherju, ko ga je v državnem zboru poslanec Šuklje tako pobil >n pojasnil, da je baron govoril o stvareh, katerih sam ne razume. Kako veliko nasprotje je na Dmiafl proti Židom pokazale so volitve za mestni zbor. Res je izvoljenih tudi letos več židovskih liberalcev nego protise mitov, a za to se imajo zahvaliti ugodnemu volilnemu redu. Če pa oddane glasove seštejemo, vidimo, da so protisemiti dobili 14.876 glasov, liberalci pa le 14.704 glasove. Tak uspeh protisemitov je vsekako sijajen, posebno če se pomisli, da so Dunajski hišni pose*tniki močno zadolženi pri Židih, da jih torej slednji lahko silijo, da volijo po njih volji. Boj proti velikemu kapitalu je povsod jako hud. Protisemitski listi opozarjajo na to, da vele-posestvo v Dolenji A \ *l rij i vedno bolj prehaja v židovske roke. Poslednja leta so Rothschild, Hirsch, Gutmann, Heine, Offermann, Wiener, itd. pokupili mnogo posestev. Judje se boje, da bi kedaj ob kakšnih vojnah ali prevratih državni vrednosti papirji zgubili veljavo in so jeli ulagati kapital svoj v zemljišča. Če kak kristijansk veleposestnik neče prodati posestva Židu, pa najamejo kacega kristijana, da ga nav idezno kupi, potem pa Židu proda. Uspehi protisemitov na Dunaji bo dali tudi drugod nasprotnikom židovstva pogum. Tako so napeli protisemiti v Noliiogrartu vse moči in zmagali pri dopolnilnih volitvah v mestni zbor. Židovske liberalce je tudi ta zmaga jako poparila, kajti vidijo, da se jim tla močno majajo pod nogami. V nanj«- države. V Srbiji so zopet odpustili več uradnikov. Odpuščeni so sami naprednjaki, in nadomestili so jih z liberalci in radikalci. Mej druzimi je odpuščen tudi vladni komisar pri narodni banki Pero Todo-rović. Naprednjaki so zaradi teh sprememb jnko vznemirjeni. Temu, da se odpuščajo naprednjaki iz služeb neso povod le politični oziri, temveč tudi služ beni. Prejšnje vlade bile so nastavile mnogo nesposobnih uradnikov, katere sedaj hočejo odstraniti. General Boulanger nadalje ruje proti parla-mentarični republiki, ne zmeneč se, da vlada misli proti njemu uporabiti tudi strogost fraiici>Nkili zakonov. Dne 6. aprila predsedoval bode banketu, h kateremu je povabljenih 2000 osob. Pri tej priliki bode zopet imel kak govor. Če tudi razni francoski listi že pišejo o tem, da ga bodo zaprli, vender on tega ne verjame. Proti nekemu žurna-liBti ae je izrekel, da ne more verjeti, da bi ga zaprli, ker ni nikdar stopil a pota zakonitosti. Namestnik Alzacije in Lorene knez Hohenlohe, dati hoče zaradi stat osti svojo ostavko. Naslednik njegov bode baje načelnik nemSkega generalnega štaba grof Waldersee. Nov načelnik generalnega štaba bode pa grof Haseler. Alzačani pač ne bodo žalovali za Hohenlohe um, ki jih je hudo pritiskal. Ta namestnik je brezozirno ponemčeval in tlačil deželo, dočim se je prednik njegov general Man-theufel precej oziral na deželne razmere Nov Ncveriioameri.šltl predsednik bode imel težave z zbornicama. Demokratje mu bodo povsod nasprotovali in če bode samo nekaj republi-Čanov ž njim potegnilo pa bode s svojimi predlogi in načrti v manjšini. Imenoval je Halsteada poslanikom v Beroliuu in dotienik se je že napotil v Evropo. Senat pa sedaj tega imenovanja potrditi neče in predsednik bode moral imenovati najbrž koga druzega. Dopisi. Z Vač pri Utiji 29. marca. [Izv. dop.] Leta 1876. minulo je 100 let, odkar se je bil porodil slovenski veliki vladika Tržaško-Koperski in oče slovenske proze (nevezane besede), Matej Ravnikar. Kako se je obhajala stoletnica v njegovem rojstvenem trgu slavnemu možu na Čast, — ne vera, ker takrat zanimivanje moje za jednake imenitne zadeve še ni bilo na isti stopinji, kakor dandanes, kajti jedva sem ostavil šole in učenje — ter gledal sem, da dobim kako primerno javno službo . . . Toliko so mi pozneje pravili, da se razen nekoliko bolj slovesne črne maše (obletnice), ki se vsako leto bere meseca septembra, kakor je pokojni škof baje volil, od strani zavednih Slovencev ni storilo ničesa. Ako pregledujemo in prebiramo ^slovstveno zgodovino slovensko" — zlasti v novejši dobi z Vodnikom začenši, najdemo le malo tistih mož, kateri bi za povzdigo in olepšavo našega jezika imeli toliko zaslug, kakor ravno pokojni Ravnikar. Vsaj temu celo pritrjuje naš prvi lingvist Miklošič, pišoč: „Slovenščiua mu je tako čista, da ni mislil in pisal tako lepo po domače nikdo pred njim, celo Vodnik ne" . . . Poleg tega je bil škof Ravnikar velik dobrotnik svoji rojstni deželi — sosebno pa svojemu rojstvenemu kraju, trgu Vačam. Da je Vaški pokojni župnik Matej Kristan zamogel tako krasno in prostorno farno cerkev zidati, se imamo zahvaliti največ pokojnemu Ravnikarju, ker le ta je župnika podpiral v denarjih . . . Vse to uvaževajoč, bi pač mislili, da so Slovenci tolikanj zaslužnemu in slavnemu možu že zdavno postavili kak spomenik, bodisi v rojstvenem kraji (rojstveni hiši) ali pa kje drugej!? Toda do danes se zanj še nič ni storilo I Se ve, da bi bil najpripravnejši čas, da bi ae bil Ravnikarju postavil kak spomenik, stoletnica njegovega rojstva. Za nas Slovence pač ni lepo, da smo pozabili na tako imenitnega moža, akoravno so se mnogim, katerih zasluge se ne morejo meriti s tem, kar je za razvoj materinščine storil blagi Ravnikar, Že davno stavili dostojni spomeniki; a ta veliki zaslužni mož še nema v svojem rojstvenem kraji do sedaj primernega spomenika ! Cas je že, da zamujeno popravimo. V prvi vrsti je za to poklicano „Slovensko pisateljsko društvo", da stori potrebne korake, kako bi na pr. bilo mogoče Ravnikarju postaviti v rojstvenem kraji kak dostojen spomenik. Vsaj je to vrlo društvo tekom par let že postavilo spomenike (spominske plošče), škofu Volfu v Idriji, dr. Jakobu Zupanu na Prevojah, Jos Jurčiču na Muljavi pri Krki na Dolenjskem in drugim. Gotovo bode v bodoče „Pisateljsko društvo" postavljalo spomenike še drugim imenitnim slovenskim možem ; zavoljo tega naj tudi ne pozabi na slavnega škofa Ravnikarja. Naj lože pridemo do tega, ako omenjeno društvo razpiše „n a h i r a n j e r ad o v o 1 j n i h darov" za ^Ravnikarjev spomenik". Prepričani smo, da bodo slovenski rodoljubi — sosebno pa častita rodoljubna duhovščina slovenska „Pisateljsko društvo" v tem oziru podpirali vsestranski. Pisatelj teh vrstic je prvi, ki v ta blagi namen po svojih skromnih močeh rad prinese na oltar domovine par goldinarjev. Združimo se torej, ter delujmo na to, da dobi slavni Tržaško-Koperski vladika, 18 45. 1. umrli Ravnikar — kjer koli že in kakoršen koli že dostojni spomenik! V to pomozi Bog in skupno delovanje vseh Slovencev! Vaški. Občni zbor društva „Narodni dom" bil je preteklo aoboto zvečer ob 6. uri v pevski Bobi čitalnice Ljubljanske. Ko se je sešlo zadostno število članov, pričel je predsednik g. dr. Mosche zborovanje z nastopnim govorom : Slavna gospoda! Konstatujem sklepčnost i h ot var jam sejo občnega zbora. Za overovatelja današnjega zapisnika imenujem gospoda Žitnika in Skaberneta. Pozdravljam vse navzočne in se zahvaljujem ob obisku občnega zbora. Gospod tajnik poročal Vam bode o društveni zgodovini minolega leta. Iz računskega zaključka, ki ste ga vsi dobili in sporočila, ki ga Vam bode dal gosp. društveni blagajnik , blagovolite poizvedeti ugodno stanje društvenega premoženja. Konstatovati mi je z veseljem, da ima društvo samo dohodkov, ne pa stroškov in ne izgube. Pomnožilo se je v zadnjem času število udov in tudi prostovoljni doneski dohajajo društveni blagajnici, akoravno ne tako v obili meri, kakor v minolih letih. Da znaša društveno premoženje blizu 70.G0O gld., je sad one velike narodne požrtoval-nosti, katera je dozdaj slovenski narod povzdignila na ono stališče, ki ga zavzema dandanes. Ni mu treba se boriti dandanes več, hvala Bogu in narodni naudušenosti, za svoj obstanek. Trdno podlago ima v narodni zavednosti, katera napolnjuje vse slovenske kro^e Slovenski narod danes dela za svoj kulturni razvoj, povsod se množe delavci na tem polji. Globoko ginjeni moramo pozdraviti to prizadevanje našega malega in ubogega, pa značajnega in vstraj-nega naroda. Pa vender bi jaz pri tej priliki svaril pred jedno nevarnostjo! Nikar ne začnimo prevefc na jedenkrat, nikar ne cepimo preveč svojih borih močij. Združimo raji v prijateljski zvezi svoje moči, da dovršimo to, kar smo že začeli. Resnica je in ostane, da je v združenji moč in spominjajmo se, da smo pod tem geslom v zadnjih 40 letih na narodnem polji povsod zmagali. „Narodni dom" poklican je omogočiti razvoj družbinskega, umetniškega in literarnega življenja mej Slovenci. On torej služi v eminentnem pomenu besede kulturnemu razvoju slovenskega naroda. Ker smo že toliko denarja nabrali, bi se jaz skoro uaojal trditi, da amo že prvo polovico svoje naloge dovršili. Združimo se v prijateljski narodni zvezi, da skoro tudi drugo polovico premagamo. Torej ne cepimo Bvojih močij, ampak zjedinimo jih v to svrho. Celi Sloveniji poklonjen je „Narodni dom", cela Slovenija naj sodeluje, da bodemo z upravičenim ponosom na „Narodnem domu" zabeležili besede: „Narod sebi" V to pomozi Bog! Potem poroča tajnik, g. Lah tako: Ker je odbor lani sklenil, da ae imajo sklepi iz njegovih sej objavljati po časopisih in se ker se je to redno tudi godilo, leži , gospoda, odborovo delovanje pred Vami kot odprta knjiga. Naj mi bo tedaj dovoljeno, da skrčim svojo nalogo le na par važnejših točk in da druge stvari, ki ae leto za letom ponavljajo v vsakem odboru, omenim le mimogrede). Od zadnjega občnega zbora, dne 30. junija 1888. 1., zboroval je odbor petkrat, namreč 5. julija, 26. oktobra, 25. in 30. novembra in 21. marcija. Večina njegovih razgovorov aukala ae je okoli sredstev, kako pomoči, da ae društveni namen čim preje, tem bolje izvrši. Tudi v zadnjem letu bila sta društvu glavna podporna vira: doneski „Krajcarske družbe" in pa „ deležniki". Kakor je iz računov, ki jih imate v rokah, razvidno, pomnožila sta so oba vira precej jednako. Omenjeni pomnožek in pa obresti od že nabranega denarja zvekšali so skupno društveno premoženje za več kot štiri tisočake. Čisto premoženje društva, od katerega nf treba plačevati nikacih obrestij, približalo se je močno petdesetim tisočakom. Doneski „Krajcarske družbe so bili že mej letom preskočili šesti tisočak in število popolnoma izplačanih deležev je doseglo številko 150. Podpisanega in ne izplačanega je še vedno blizu 4000 gld. Odbor se je v zadnjem času zopet ponavljaje trudil, da bi prišel do tega denarja; namen dosegel je le deloma. Večja polovica društvenega premoženja, v znesku več kakor 32.000 gld. naložena je pri različnih posojilnih društvih, manjša v hranilnici in v papirjih. Premoženje se obrestuje večinoma po 4—45%, deloma pa tudi po več odstotkov. Misel napraviti dobrodelni bazar na korist društveni blagajni, snoval je pač odbor lani poleti, izvršiti je pa ni mogel vsled obstoječih razmer; nekaj so utegne v tej zadevi zgoditi v kratkem. Druga društva puščala so v zadnjem času „Narodni dom" bolj v nemar; sploh je bila opažati v zadnjem letu za naše društvo večjo mlačnost, kakor v pretHčenih. Morebiti da nam prinese bližnja prihod njo st boljših časov. Jako živahno je bilo pa v zadnji dobi gibanje glede* nakupa prostora za zgradbo, in sicer v prvi vrsti gledć nakupa prostora, na katerem je stalo deželno gledališče. Zaradi omenjenega predmeta vršilo se je več pismenih in ustmenih dogovorov, odsekovih in odborovih sej, lokalnih ogledov in pa izvanredni občni zbor, dne 4 decembra, na katerem je bilo zastopanih krog 30 delničarjev z 71 glasovi in nad 100 deleži. Po vsestranskem, obširnem in temeljitem razgovoru in preudarku bila je večina konečuo tega mnenja, da se ideja, akoravno lepa in zares potrebna in koristna, vsled neugodnih obstoječih razmer, vender še ni mogla uresničiti. Dokler društvo nema višjih svot na razpolaganje, ne more in ne Bme tolikih svot žrtvovati samo za prostor. Upajmo od bližnje prihodnjosti znatnega zboljšanja! Dne 9. marcija je pregledovalni odsek škont-riral blagajno ter blagajnično stunje primerjal s književnim. Našel je vse v popolnem soglasji in odobril skupni prometni zaključek iz 31. decembra 1888.1. ter bilanco iz iztega dne. Društvo šteje sedaj 91 udov, in sicer : 1 častnega, 2 ustanovnika, 80 deležnikov in 8 podpornikov. Želeti bi bilo, da Be število, vzlasti deležnikov, zdatno pomnoži. To bi se zgodilo s primeroma majhnim gmotnim naporom, ako se pomisli, da je 1. 1887. razposlal odbor v tej zadevi 1100 pozivov in da je pri tej priliki gmotno vprašanje dobro pretehtal. Ako bi se bila le polovica pozvanih svojim gmotnim razmeram primerno odzvala, imeli bi danes že zadostno svoto. Preveč potreb imamo in žalibog, da so res vse tudi jednako koristne in važne. Vsled tega jih izvršujemo vse ob jednem času, izvršiti pa ne moremo niti jedne. Boljše bi bilo in gotovo za splošni blagor uspešnejše, da se lotimo z vso silo in z zjedinjenimi močmi jedne, da jo zvršimo, potem še le druge in tretje, itd. Ako se pa to zgodi, zasluži mej sedanjimi prvo pozornost „Narodni dom", ker je ideja njegove zgradbe mej novejšimi obče narodnimi potrebami najstarejša in sploh zelo koristna. Ko se je poročilo tajnikovo z dobroklici vspre-jelo, poročal je blagajnik g. dr. Stare o skupnem prometnem zaključku (račun deležev 22 900, delničarjem za obresti 457 gld. 4 kr , račun daril 15.629 gld. 5 kr., račun loterije 14.489 gld. 15 kr. račun obrestij 9.685 gld. 68 kr., krajcarBka družba 6521 gld. 52 kr., račun ustanovniu 2000 gld., račun izgube in dobička 3448 gld. 59 kr., račun in sospeBO 16 gld., vkupe 75.147 gld. 3 kr.) in o bilanci. Imetek je deloma naložen v obligacijah (14.150), v kranjski hranilnici (19.940 gld. 4 kr.) ostali del pa večinoma pri posojilnicah in v poštni hranilnici. Vsega premoženja je 66.487 gld. 41 kr. Gospod blagajnik potem še omeni, da se je imetek v preteklem letu pomnožil za 4200 gld. in da se utegne letos pomnožiti za 5000 gld. Poročilo blagajnikovo vaprejme so z odobravanjem, na kar g. Fr. Ravnikar izrazi željo, da bi se društveno premoženje, če moči, višje obrestovalo nego po 4 in 41/a°/o- V pregledovaluega odseka imenu poroča goBp. Fr. Ka. Souvan, da bo se pregledale knjige in blagajnica in našlo vse v soglasji in lepem redu, na kar se vrše volitve. Predsednikom je zopet izvoljen g. dr. M ob c h e (55 glasov), odborniki pa gg.: dr. vit. B 1 e i w e i s-Tr-steniški s 53, dr. Grego rič 60, Iv. Hribar 53, prost dr. Jarc, 58, dr. Kotnik 51, E. Lah 57, I. Murni k 56, prof. PI e t e r š n i k 58, Ferdinand Souvan 58, dr. Stare 50, dr. Vošnjak z 48 glasovi. — V pregledovalui odsek gg. dr. Papež, Goga 1 a, V. Rohrmann, Fr. Ks. Souvan in Fr. Ravnikar. Pri 8. točki objavil je tajnik g. Lah odborov sklep iz zadnje seje. Da se odpre nov vir dohodkov, sklenil je odbor redno nabiranje mesečnih doneskov mej rodoljubi Ljubljanskimi. (Dobro!) V ta namen pošiljala se bode posebna knjižica raznim rodoljubom, da upišejo va-njo svoje mesečne doneske. Upisavanje začelo se je takoj na občnem zboru in podpisalo nekoliko znatnih prispevkov. Ko se je g. dr. Tavčar zahvalil g predsedniku in odboru na uspešnem in marljivem delovanji in je zbor to zahvalo z dobroklici vspreiel, zaključil je gospod predsednik zborovanje. Domače stvari. — (Dramatičnega društva) občni zbor bil je v soboto zvečer. Poročilo priobčimo zaradi nedostatka prostora jutri. — (Slovensko gledališče.) Včeraj bila je zadnja predstava v tej sezoni, ponavljala se je opera „V vodnjaku" in predstavljala in pela izvrstno, kakor zadnjič. GoBpa Gerbičeva in gospodična Dane še v a, ki sta nam s svojim krasnim petjem napravili mnogo preprijetnib ur, dobili* sta krasna šopka z darili. Občinstvo bilo je z opero jako zadovoljno, gledališče pa ni bilo tako dobro obiskano, kakor bi se smelo po vsej pravici pričakovati. — (Gospod J. Bele,) rodom iz Kostanjevice in izšolan učenec Klosterneuburške više vinarske šole, imenovan je za trtnoušnega komisarja in vodjo deželne uzorne vinske kleti v Bolgariji. — (Iz Novega mesta) se nam javlja: V prvem razredu bili so v občinski odbor izvoljeni gg: Martin Mohor, vodja pom. uradov; Ivan Loger, nadsodiški svetnik; dr. Karol Slane, odvetnik; Ivan Škerlj, drž. pravdoika nameatnik; Tomo V alka, inžener; dr. Marinko, profesor. Za nameatnike gg: profesor Ig. Fajdiga, I. Gregorec, L. Ilovski. V tretjem razredu so bili izvoljeni za odbornike gg.: Ad. Pauser, trgovec; Iv. Krajec, tiskar; Ant. Jarc, trgovec; Fr. Kašteli c, trgovec; Fi. Skaberne, posestnik; Ant. V e r t a č i č, posestn ik; itd Za namestnike gg.: Ant. K o a, posestnik; Vik. D ur in i, trgovec, Vencesl. Kindl, krojač. — V drugem razredu so bili izvoljeni za odbornike gg.: Dr. Alb. Poz ni k, c. kr. notar in posestnik; Andr. Senekovič, c. kr. gkmn. ravnatelj; V. U me k, mizar; Maks Brune r, posestnik; Fr. SeidI, steklar in posestnik; Fran Per ko, posestnik. — Za namestnike gg : F. Košiček, posestnik; K. Kune, klobučar; Lud. StrauB, trgovec, — (Za pogozdovanje Kraaa) je za leto I 1889. komisija za pogozdovanje Krasa proračuniia 7000 gld. in sicer za nova pogozdovanja in za poprave prejšnjih kultur ter za ograje 4.740 gld., za odškodnine in odkupe zemljišč 500, za koraisijo-nalna pregledovanja 600 gl. itd. Pokrita je ta potrebščina z državnim doneakom 5000 gld. in z doneskom iz deželno-kulturnega zaklada v znesku 2000 gld. — (»Učiteljski Tovariš") ima v 7. štev. nastopno vsebino: Šola naj poučuje in vzgaja. — Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. — Svitoslav i Danica. — Kaj se zahteva vse od učitelja. — Pogovor o vremenu. — Iz šole za šolo. — Književnost. — Dopisi. — (V Polhovem Gradcu) je bil izvoljen županom g. Jakob So dni kar, posestnik; svetovalcem pa Anton Z a la zn i k v Pristavi, Zalaz ni k v Srednjivasi in Tomaž Sušnik v Letniku. — (Odbor kotijarskega odseka kmetijske družbe kranjske) imel je 27. marcija t. 1 sejo, pri kateri so bili navzočui predsednik gosp. dr. Tli llude8ch in odborniki gg. lian s-link, Lenarčič, PovŠe, Pire in Seunig. Pri seji je bil navzoč tudi goap. c. kr. vladni Bvetnik D ral k a, ki je pri deželni vladi referent za kulturne reči. — Odbor določi program za premova-nje konj po Kranjskem v letu 1889. Premovanje bode meseca septembra, in sicer 2. v Lescah, 4. v Mengši, 5. na Vrhniki, 7. v Ribnici, 9. v Trebniem, 11. v Št. Janu ji. — Ker bo pokazale pozvedbe, da je v Velikolaškem okraji 52 plemenskih kobil, ukrene odbor prositi poljedelsko ministerstvo, da ustanovi v Velikih Laščah žrebčarsko postajo z dvema žrebcema. — Nadalje ukrene prositi kmetijsko ministerstvo, da bi država kupovala tudi po Kranjskem lepa žrebeta ter jih vzrejala po državnih žre-biščih. — Zaradi konjskih direk ukrene odbor posvetovati se v posebni seji, ki bode 2 aprila t. 1. — (Pasji ko nt um oc) proglašen je zaradi pasje stekline v Višnjigori in v občinah: Dedendol, Draga, Hudo, Križnavas, Leskovec, Luče, Polica, Velika Loka v okraji Litijskem do 4. junija, v obči nah Litija, Šmartin in Trebeljevo do 16. junija, v Vinici na Črnomeljskam do 12. junija t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Novo Mesto 30. marca.*) V drugem razredu prišlo 46 odstotkov volilcev. Narodnjaki soglasno voljeni. V prvem razredu so tudi nasprotniki kandidate postavili. Carigrad 31 • marca. Kralj Milan danes zvečer semkaj dospel. Na kolodvoru vspre-jel ga srbski poslanik in adjutanti sultanovi. Jutri bode slovesni vsprejem pri sultanu, zvečer pa obed. Berolin 31. marca. Grozni vihar na Samoi bil jo 16. marca. Vojne 1 adi je skušale so ubežati na morje, kar se je pa samo angleški ladiji „(J illiope" posrečilo. Izmej nemških ladij „Adler" (127 mož, 4 teške kanone) „Eberw (84 mož) popolnoma izgubljeni in 95 mož mrtvih. „Olga" (267 mož, 10 teških, 5 lahkih kanonov) pa leži na skalovji in se bode morebiti še rešila. Potopile so se tudi 3 ameriške vojne ladija in več trgovskih ladij. Vest o tej nezgodi prišla je tako pozno, ker ni brzojavne zveze s Samoa. Najbližja brzojavna postaja je Auckland. ") Ponavlja we danes, ker jo bil v sobotnem listu tiskan le v nekaterih i/t'sih. Razne vesti. * (Potres.) V Požunu čutili so 27. m. m. proti polunoči potres in sicer dva sunka zaporedoma. Steklenice po mizah se so gugale in šipe so žven ketale. Vso noč in tudi mej potresom razsajal je orkanu sličen vihar. Potres ni prouzročil nikake škode. * (Smrtna obsodba.) Pretekli teden bil je pred porotnim sodiščem v Gorici HOletni kmet Lenart Piazza iz Terca obsojen v smrt na veša-lih, ker je umoril 30 decembra m. I. mlado de-vojko Ano S k ar p in o v o, katera je služila pri kupci Ivanu Sopracasi v Terci. * (Velikanska pravda ) Pri okrožnem sodišči v Pincovu v Rusko-l*oljski pričela se bo 29. aprila t, 1. velikanska obravnava, katera bode trajala najmanj šest tednov. Zatoženih je namreč 12 državnih uradnikov, mej temi prejšnji okrožni glavarji v Pincovu in Kijelcih, potem več vojaških zdravnikov in vojaških uradnikov, občinskih predstojnikov i. t d. Število povabljenih prič znaša 273. Zatoženci oproščevali so mnogo let na svojo roko proti nagradam vojaški službi podvržene mla deniče, ponarejali vojaška uradna izkazila in zakrivili še mnogo drugih sleparij. Poslano.*) V „Liiihsicher Zeitunga z dne 27. marca 1889 štev. 1310 ptioMeni inserat, ki se tiče po ceni dobivanja potnih listov 7.a vožnjo po ladiji iz Bremena v Severno Ameriko pri gospodu Ranzingerji v Ljubljani in pridodana mu reklama daje povod sledečemu odgovoru: V prvem delu te reklame ae prav p severno-nem-škej ši rok mistn osti zatrjuje, da specijelno iz Premena Se-verno-neuiSki Lloyd vozi v Ameriko le s hitrimi parniki in da VOŠnja traja 8 do H dnij. Pa vauk prip ost mornarski mladič ve, da se za vožnjo iz Hreni na rabijo hitri in navadni purniki, in vaak |0 ar ve, da je čas vožnje zavison od vremena, tedaj so ne more govoriti o določenem času niti 8 do 9, niti 14 do 18 dnij. Ta dresu e karte In sta posebno klicala udeležencem: „Kdor hoče v Ameriko iti, naj tole prebere 1" Ta dva agenta, ko sta tako ljudi obdelala na Krki, sta se odpeljala proti Žužemberku in ko sta naletela blizu Zagradca na ljudi, ki so šli od 10. maše, Bta ustavila voz in sta začela v množinah razdeljevati mei cerkveno obiskovalce, katero sta ustavila, jednake tiskovine, ter ljudem isto klicala, kar je zgoraj omenjeno. Ko sta prišla v Žužemberk, jo ta dva gospoda po-prašala c. kr. žandarmerija, kaj da je namen njijinemu potovanju, pa sta so lainjivo izgovorila in nesta hotela nič o teni vedet, na sta ljudi nagovarjala, da bi šli v Ameriko in da razdeljujeta * tiskovine, ki se tičejo izseljevanja v Ameriko; ko sta pa videla, da c. kr. žandarmerija jima ne zaupa in i-i utegnila Še dalje poizvedov ati ; sta po noči zginila iz Žužemberka in se prjkazala drugej, namreč dno 26. marca pri sv. Roku in v St. Vidu pri Zatičini. V poslednjem kraji sta vsprejula prevoz 9 osob v Severno Ameriko in da gotovo potniki pridejo v Ljubljani tja, kamor sta želela, dala sta vozniku spremljevalno karto s sledečo vBebino: Gospodu Ćcšnovarju. Došlih 9 potnikov prosim k meni poslati. 26./S. 1889. S pozdravom Rajinund Kanzing/er, špediter c. kr. priv. južne železnice, na Dunajski cesti 5t. 13. Ti potniki, prišli so res dne 26. marca 18-9 po noči v gostilnico pri Cešnovarji v Kurji vasi in drugi dan peljal jih je gospod ĆeŠnovar k Rauzingerju Iz tega samo se že vidi, da je ta gospod sam svoj zganjaj Ce sta omenjena gospoda zares opravičena nabirati ljudi z i izseljevanje v Ameriko, zakaj sta pa v Žužemberku zatajila c kr. žandarmeriji, da sta razdeljevala tiskovine in zemljevide, ki so tičejo Amerike. Da ta dva gospoda s svojim zganjanjem delata nadlogo po okolici Ljubljanski in po kolodvorih, kjer neso ljudje varni pred njima, da so celo predrzneta proti služabnikom železničnim izdajati se za vladna odposlanca, torej se izdajata za c. kr. uradnika; da neki zganjači ljudi, vpiašujoče po gotovih določenih agenturah, s silo rja peljejo, kamor sami ne žele, je znauo, dokazano in se tudi .ah U o sodnijsko predloži. To za jedenkrat od Jednoga za zganjača. označenega. V L j u b 1 j a n i, dne 28. marca 1S81>. (252) Andrej Jesernig. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-7) s, iJUBLJANSEI ZTOr ■rtojl za vse leto gld. 4.60; za pol leta gid. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Loterij iie Mrečdke 30. marca. Na Dunaji: 16, 65, 69, 51, 4. V Gradci: 61, 41, 60, 6, 26. Tržne cene v EJuM jasii dne 30. marca t. 1. Pri Mit liti: Dubskv iz Prage. Pri Slonu Walter iz Celja. -mosta. — Nagy, mayer z Dunaja, doltovega. JL n. J o i s 31. marca. Weiss, Griinfeld, Mlttler z Dunaja. — — Prager It Kes2the!ya. : Pefcr iz Tista. — Stern [a Zagreba. — - Podgornik iz Gorice. — Kovač iz Ino-Kimigsberger, Jeiteles, Fri elm ai, Iteit- — Gabrič iz Krškega. — Dejak i/, Ru- ništvo. *) Za vsebino ni odgovorno ne uredništvo ne uprav- OJiitrli so h flijiiihBjifciii: 29. marca : Alojzij Cotinan, kajžarjev sin, 5 tednov, Črnavas št. 27, za božjastjo. 30. marca : Janez Boc, mestni redar, 30 let, Šulen-burgove ulice št. 3, za jetiko. V dežel u e j bolnici: 28. marca : Marija Škoda, delavka, 32 let za jetiko. — Tine Mešan, gostać, 71 let, za mrtvoudom. 29. marca t Fran Pibernik, delavec, 60 let, za sušico. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda, PlOBO, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, , Fižol, Maslo, Mast, Speh trišen kgr. 5 88 4 :.o 4 16 9 67 4,6/ 4 33 4 83 2 41 12 - ial li - — !88 — 70 —152 Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ » Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišanec...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ . , , Drva trda, 4 rjinetr. - mehka, 4 64 801 - H 7 54 441 —146' — 8«, — i 70 - 20 2 50 2 32 B 70 4 40 Meteorologično poročilo. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. si o E SS S o eo 1 «? u E !a 1 eo 7. zjutraj 2. popol. 9, zvečer 733 1 mm. 731-4 mm. 731-2 mm. 5*4*0 13-8*>C 8-8° C si. jz. si. szh si. szh. obl. ohl. obl. 0 00 mm. 7. zjutraj 2. popol. y. zvečer 732-1 mm. 73P3 mm. 732 8 mm. 48n C 15 8" C 9-2" G si. vzh. si. jz. si. jz. d. jas. obl. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 9*3° in 9-9°, za 2-5" in 3'0° nad lormalom. dne 1. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.....gld. 83 75 — gld. 83-95 Srebrna renta...... 84 40 — „ 84 75 Zlata renta...... , 111-75 — , 111 95 5°/o marčna renta .... , 99 80 — „ 9985 Akcije narodne banke. . . „ 893-— — „ 894-— Kreditne akcije..... , 304 25 — „ 30450 London........, 121*10 — , 121-05 Srebro........ , —•— — . —•— Napol......... „ 9-57 — , 9*56Vi C. kr. cekini .... , 5 71 — B 5-72 NemSke marke..... , 59 17*/, — . 59-15 4% državno srućke it 1. 1861 260 gld. 138 gld. 75 ur. Državne srečke iz 1. 1*64 100 , 180 „ 75 Ogerska zlata renta 4°/„ ...... 102 „ 95 ©gerska papirna renta 5*/0 . ... 94 „ 65 5°/j Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 ,, 75 Dunava reg. srečke 5°/„ . . 100 gld. 126 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/0 zlati zast. listi . 121 „ f;0 LCreditne srečke.....100 gld. 186 „ — Radolfove srećke..... 10 21 „ 50 \kcije anglo-avstr. banke . 120 „ 130 „ 25 rramruway-druat.. velj. 170 gld. a v. 233 „ 50 aH v najem želim prevzeti takoj. Ponudbe na upravništvo ^Slovenskega Naroda1* pod Šifro ,.1'eKari ja**. (225—6) Prodaja drevesnih sadik. V c. kr. gozdnem vrtu pod Rožnikom pri Ljubljani prod«?? se več sto tisoč triletnih močnih Sllierekovili SiMlilt po 1 gld. 50 kr., — več sto tisoč dveletnega čl*lieg'«l borovci! po 1 gld. 70 kr., — dalje več tisoč štiriletnih jelk po 2 gld. in slednjič več tisoč dveletnih jelk po 1 gld. 20 kr. Naročila vsprejema proti uplačilu spadajočega zneska c. kr. gozdno nadzorništvo v Ljubljani. (248-i) Od c. kr. dež. gozdarskega nadzomištva za Kranjsko. V vseli tra,fil5:a,li. (96—6) NAJBOLJŠI PAPIR za CIGARETE JE PRISTNI LE H0UBL0N FRANCOSK FABRIKAT cawl»!V.ii a iii:\b;y-.. v i»akizu. ! PRED PONAREJANJEM SE SVARI! Najboljše in najcenejše m) m v ploščevinastih pusicah se dobivajo pri ADOLFU HAUPTMANN-U (218-5) Iziajatelj in odgovorai urednik: Dragotln Hribar. Lastnina in tias -Ndrodae Tiskarne*,