' ' \/ /
f'
*
UUUMSXVU Ul UF84U1 UDBUA1U
DIAfLIETi OUC4 HIT I TELEFON ISJ1 DO IH<
ROKOPISI SB NB VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN KAZEN PONEDELJKA
mSBKAlNJ O D D £ LB K LJUBLJANA
TELEFON 55-32 SS-3S
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST SO 4043 OS
OGLASI PO CENIKU
NAROČNINA «S DIN
G
N
B
N
N
Pečat izdajstva
Pred Vrhovnim sodiščem LR Srbije je bila izrečena sodba nad izdajalcem in tujim agentom Dragoljubom Jovanovičem in njegovim sodelavcem, špi-jonom Franjem Gažijem. Potem ko je bila pred ljudskim sodiščem prikazana vsa podlost in sovraštvo Dragoljuba Jovanoviča do ljudstva, je bilo obsojeno tisto izdajstvo, ki je služilo imperialističnim klikam v boju proti novi Jugoslaviji.
Obsojeni Dragoljub Jovanovič se je pokazal v svoji pravi luči, t. j. kot sovražnik naših narodov, že med narodno osvobodilno borbo. Povsem pa se je razkril po osvoboditvi, ko je razgalil vso prodanost svoje umazane duše in sovraštvo do pridobitev naših narodov. do ljudske oblasti in enotnosti našega ljudstva.
Trn v očeh je bila Dragoljubu Jovanoviču Ljudska fronta in njena moralno politična enotnost, skovana v borbi proti fašizmu in njegovim domačim pomagačem. Vse njegovo izdajalsko rovarenje je bilo zato usmerjeno po navodilih tuje vohunske službo za razbijanje enotnosti Izudstva, za ustvaritev nekakšne opozicije v obliki »kmečkega bloka« in z vsem tem za pripravo ugodnih tal protiljud-ski politiki in tujim imperialističnim koristim.
Kaj more bolj označiti te podle naklepe Dragoljuba Jovanoviča in njegovih gospodarjev, kot njegov »program«. ki se ga ni sramoval objaviti kot osnovo svojega razdiralnega dela: »Splošen pojav v svetn je, da se v vseh državah razpušča Fronta. Fronta je nekaj, kar obstoja v času vojne. Takoj, ko neha vojna, neha tudi Fronta. Nevarnost fašizma je minila. Fašizem je premagan in sedaj je potrebno, da gre vsak na svojo stran. Fronta ni več potrebna, ker je svojo vlogo že končala.«
Taka prizadevanja in želje Dragoljuba Jovanoviča so lastna vsem tujim agentom in prodancem v državah. po katerih steguje roke pohlepni imperializem. Napadalnemu imperializmu je za osvojitev pozicij v tujih državah res potrebna politika, »da gre vsak na svojo stran«, da so ustvarjeni ugodni pogoji za izokriščanje in zatiranje drugih narodov. Potrebna mu je obnovitev fašizma in njegovih pomagačev, potrebna so mn hlapčevanja Jovanovičev. Petkovov. Nagvjev in drugih pradancev in izdajalcev interesov lastnih narodov ter najrazličnejši drngi ogabni poskusi za zadušitev demokratičnih gibanj in ureditev. Vendar vsi taki poskusi ne morejo uspeti tam, kjer si je ljudstvo, kjer so si vse napredne sile ustvarile trdno enotnost in kjer budno stojijo na braniku demokracije in nacionalne neodvisnosti.
V Jugoslaviji poskusi Dragoljuba Jovanoviča in njegovih prav posebno ne morejo uspeti, ker je Ljudska fronta kot trajna vseljudska politična organizacija tisti porok, da se bodo razbil: vsi taki poskusi zaradi njene nerazrušljive enotnosti, zaradi njenega jasno določenega trajnega programa jn zaradi naše odločnosti, očuvati
te največje pridobitve naše borbe. Osamljeni bodo ostali in prejeli bodo pečat izdajstva vsi tisti, ki bi kot Dragoljub Jovanovič stopili v službo tujca in ogražali pridobitve narodno osvobodilne vojne, predvsem enotnost našega ljudstva, poosebljeno v Ljudski fronti, ključu vseb naših zmag med osvobodilno vojno in v povojni graditvi.
Dragoljub Jovanovič je bil po osvoboditvi sprejet v Ljudsko fronto, kjer je imel vse možnosti, da dokaže svojo predanost interesom lastnega ljudstva. Toda prav zaradi tega, ker je hotel to izrabit) za svoje zahrbtne namene. ker je to tudi izrabi! kot tuji agent, k] je prejel nalogo, razbijati in slabiti Fronto, se je razkrinkal kot podel izdajalec in zvest hlapec koristim pohlepnih imperialistov.
Vsi njegov) poskusi, da bi zbral okrog sebe peščico zaslepljenih in nepoučenih iz vrst svoje nekdanje stranke, so rodili samo to. da je združil skupino prodanih elementov, sodelavcev okupatorja — vohunov v službi novega gospodarja. S takim izdajalskim delom je žel torej to. da je ostal popolnoma osamljen, razkrinkan do dna svoje prodane duše in v službi mednarodne reakcije iu njenih agentov.
Temelj razdiralnega dela. ki ga je postavil v predavanja »Kmetje, nosilci demokracije«, je bil verna slika Jovanovičevega sovraštva do ljudske demokracije in delovnega ljudstva. Toda jalovo ie bilo njegovo upanje, da bo med kmečkimi množicami našel oporo za borbo proti ljudski oblasti. Kakor vse naše ljudstvo, tako so tudi kmečke množice, združene z delavci in ljudsko inteligenco v Ljudski fronti. sprevidele njegove nakane in ga razkrinkale tudi kot sovražnika delovnega kmeta in njegovega napredka
Osamljenemu in razkrinkanemu Dragoljubu Jovanoviču ni preostalo drugo, kot da se še bolj pogrezne v blato izdajstva da se še tesneje poveže s sovražniki naših narodov, z izdajalcem Vladimirjem Mačkom in agent) inozemske reakcije. Kot poslušno orodje v njihovih rokah je postal zavesten člen v zločinskem bojn imperialističnih klik proti naši državi in ljudski demokraciji, kar ga je končno privedlo pred ljudsko sodišče, kjer je prejel zasluženo kazen.
Obsodba Dragoljuba Jovanoviča torej jasno potrjuje, kdo so. kdo jih vo. di in kakšna je pot tistih, ki hočejo ogrožati pridobitve naših narodov, tistih. ki bi hoteli razbijati enotnost našega ljudstva, izraženo v enotni Ljudski fronti. Taka pot. pot proti Ljudski fronti, proti resnični demokraciji, izvira iz hlapčevanja zagrizenim sovražnikom naše države in demokracije, ki ne štedijo sredstev, da bi ogrozili našo neodvisnost in naš nacionalni obstoj. Zato je obsodba izdajalca Dragoljuba Jovanoviča obenem oster opomin vsem, ki bi šli v službi imperialističnih zasužnjevalnih klik proti lastnemu ljudstvu in njegovemu napredku.
Itaiijaftske oblasti so prepovedale otvoritev slovenske
knjižnice in čitalnice v Gorici
Trst, . okt. Kakor poročajo iz Gorice, je tamkajšnja kvestura zabranila otvoritev slovenske knjižnice in čitalnice, ki sta obstojali že v času angloameriške okupacije. Knjižnico in čitalnico so zaprli ob fašističnih pogromih, da rešijo inventar. Funkcionarji goriške kvesture so slovenskim zastopnikom ironično nasvetovali, ko so se pri njih zglasili, naj bi slovensko knjižnico in čitalnico preselili v tak kraj, »kjer bi ne bili preveč izpostavljeni, kakor sta sedaj na Travniku. Poudarili so tudi, da ne morejo zagotoviti zaščite teh dven prostorov zaradi »napetosti političnega položaja« v Gorici. Prav tako italijanske oblasti v Gorici doslej še niso zagotovile, da bi glasilo go riških. beneških in kanalskih Slovencev lahko svobodno izhajalo.
*
V beneški Sloveniji, ki po sklepih mirovne pogodbe pripada Italiji, se nadaljujejo preganjanja, progoni in grožnje prot; slovenskemu življu.
Zadnje dni je moral zapustiti svoj rojstni kraj Alojz Torlikar Iz Št. Le-
narta. Kot zavednega Slovenca, ki je sodeloval v narodno osvobodilnem gibanju in ki je zagovarjal demokratična načela, so ga že v novembru leta 1945. aretirale angloameriške okupacijske oblasti. Surovi ameriški policisti so ga ob aretaciji pretepli, pri zasliševanju pa mu je neki Italijan Franco, ki je v službi posebne ameriške policije, izbil več zob. Iz zaporov so ga izpustili šele letos v januarju. Po postavitvi začasne meje tried Italijo in Jugoslavijo so ga ponovno pričeli iskati karabinjerji. Alojz Tor-1'kar pripoveduje, da postaja položaj beneških Slovencev vedno težji. Malo pred ureditvijo začasnih meja sta duh, in njegov pajdaš Alfrede Cicu-Pietro Gorjup, bivši okupatorjev ovate napadla zavednega protifašista Antona Sibau iz št. Lenartske doline in ga tako močno poškodovala, da je zaradi poškodb umrl. Zapustil je ženo in 7 nepreskrbljenih otročičev. Prav tako je skupina šovinistov iz Hrabarja napadla domačinko proti-fašistko Ivanko Zajc, ki so jo vrgli na tla, jo pretepli in ji končno ostrigli lase.
Jugoslovani v Ameriki za svojo domovino
Ne» York. 8. okt. (Tanjug). Društvo i Amerikancev arabskega rodu je ime-1 lov New Yorku prireditev za pomoč Jugoslaviji, na kateri so začeli zbirati sredstva za nabavo potujoče klinike, ki jo bodo poslali Jugoslaviji v dar.
Na prireditvi je nastopal Vladimir Simič, predsednik Zveznega sveta FLRJ in Slan jugoslovanske delegacije na zasedanju Generalne skupščine ZN Govoril je o trpljenju jugoslovanskih narodov pod okupatorjem in o narodnoosvobodilnem boju ter orisal trnovo not, ki so io morali jugoslovanski narodi prehoditi, dokler jih junaki osvoboditve z maršalom Titom na čelu niso pripeljali do zanesljive in trajne zmage.
Simič je dejal: »Danes vedo vsi Jugoslovani, da bodo s svojimi otroci in vnukj živeli v miru. Jugoslovanski narodi so željni miru in so se popolnoma posvetili izgrajevanju države.«
Z velikim navdušenjem so bile po-idravijene tud j te-le Simičeve be-•ede:
»Maršal Tito, ki ga naši narodi iskreno in globoko ljubijo, je bil voditelj v boju in je pripeljal jugoslovanske narode do zmage in svobode ter jim s tem zagotovil temelje za veliko bodočnost.«
Laburistični poslanci so odpotovali v Moskvo
Beograd, 9. okt. Skupina laburističnih narodnih posalncev britanskega parlamenta, ki se je te dni mudila v naši državi je v torek odpotovala z letalom v Moskvo.
Canterburyjski dekan na obisku v Pragi
Beograd, 9. okt. Po daljšem bivanju v naši državi je g. Hewlett Johnson, canterburyjski dekan, odpotoval v torek z letalom v Snagp.
Izjava predstavnika zunaniesa ministrstva FtlJ
p odklonitvi zahteve, na] komisija za izdelavo mirovne pogodbe z Avstrijo
zasliši jugoslovanske zastopnike
lišče ▼ zavezniški komisiji je doka*,
Beograd, 9. okt. Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve FLRJ in pooblaščeni minister Ešref Badnjevii je imel ob 12.30 v direkciji za informacije konferenco s predstavniki domačega in tujega tiska, na kateri je podal naslednjo izjavo:
»Četvorna komisija za izdelavo pogodbe z Avstrijo, ki ni mogla doseči soglasja vseh članov, je odbila zahtevo vlade FLRJ, da b) zaslišala jugoslovanskega delegata o zahtevah do Avstrije. Očitno je, da razlogi, kakor so kratek čas in pomanjkanje pooblastila komisije za to. ki sta jih navedla predstavnika Vel. Britanije in ZDA, ne pomenijo stvarnih razlogov za njihov odpor proti zahtevi vlade FLRJ. Jugoslavija ima kot dežela, ki je ogromno pripomogla » vojni proti nemškemu imperializmu in ki je v naj več ji meri prizadeta tako v njegovi popolni likvidaciji, kakor tudi v likvidaciji njegovega oporišča v Avstriji. pravico, da obrazloži in označi svoje stališče, zlasti zaradi tega. ker so predstavnik) nekaterih držav v zavezniški komisiji nastopili proti zahtevam Jugoslavije do Avstrije, ne da bi upoštevali jugoslovansko argumentacijo.
Argumentacija jugoslovanskih zahtev za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji temelji na številnih važnih in neizpodbitnih dejstvih.
1.	Predvsem Slovenska Koroška ni bila samo nekdaj v celoti slovenska dežela in zibelka prve slovenske države, ampak je b)! tudi oni del Koroške, ki ga zahteva Jugoslavija, še sredi preteklega stoletja najbolj strnjeno naseljen s slovenskim prebivalstvom, pri čemer je njeno ozemlje tudi danes v največjem dein strnjeno slovensko.
2.	Že več desetletij se izvaja nad koroškimi Slovenc) politika nasilne germanizacije. Politika germanizator-skega nasilja, ki se je začela že v časih avstrongrske monarhije in ki se
je stopnjevala zlasti v časn avstrijske republike, je dosegla svoj vrhunec in svojo najbolj grobo obliko v razdobju nacistične vladavine. V vsem tem čašo je avstrijska oblast v Slovenski Koroški sistematično in brezobzirno delala za germanizacijo in zasužnjenje Slovencev.
3.	Koroški Slovenci z dvestoletno neprekinjeno tradicijo knitnrnega dela in nacionalne zavesti so se stalno in vztrajno borili za uresničenje svojih nacionalnih pravic. Njihova osvobodilna borba, ki je po svojem značaju globoko demokratična in pravična, je prišla do izraza zlasti v oboroženi vstaji koroških Slovencev proti nacizmu. Koroški Slovenci so s tem, da so se dvignili k oboroženi vstaji, ki je bila v sorazmerju z njihovim številom resen prispevek k splošni borbi Združenih narodov, najmočneje potrdili in si s krvjo priborili pravico do dokončne nacionalne osvoboditve in priključitve k svoji nacionalni državi. Ta pravica je bila utemeljena tud} v slovesnih deklaracijah zaveznikov o pravici vsakega naroda do nacionalne osvoboditve.
4.	Avstrijski gospodarji nad koroškimi Slovenci so bili v največji meri prežeti z nacizmom in so z največjo predanostjo služili ciljem hitlerjevske Nemčije. Teh Ijndi ni zmanjkalo niti danes, ampak nasprotno še vedno obstajajo in so še vedno aktivni, samo pod drugo firmo. Njihova politika za-sužnjevanja in germanizacije koroških Slovencev je še vedno živa, o čemer nam govori vrsta dejstev, kakor so sistematično prepovedovanje slovenskih organizacij in odrekanje priznanja Osvobodilne fronte koroških Sloven-vencev kot politične stranke, prepoved jugoslovanskih zastav, nkrepi proti onim, ki so obešali napise v slovenskem jezikn. zaščitniško zadržanje avstrijskih sodišč do nositeljev hitler-
jevskega režima na Slovenskem Koroškem, kot so Vladimir Pawlowski, bivši Regierungspräsident in SS Standartenführer. Mainhard Natmesnigg. Gauhauptman in Karel Fritz. SŠ Sturmbannführer, eden izmed glavnih izvrševalcev množičnih izseljevanj koroških Slovencev med vojno.
5 Gcrmanizatorsko nasilje avstrijskih oblastev nad koroškimi Slovenci je bilo samo del načrta za germanizacijo vsega slovenskega naroda. Njihova polUika germanizacije je spravila v nevarnost tudi obstoj slovenskega naroda, kar se je zlasti jasno videlo
I.	1941.. ko so hitlerjevske tolpe, pod vodstvom in sestavljene v glavnem iz Avstrijcev, v nadaljevanju politike za-sužnjevanja in germanizacije Slovencev, okupirale, anektirale in podvrgle najbolj surovemu terorju večino Slovenije. Prepustitev koroških Slovencev še nadalje v suženjstvu avstrijskih oblastev podžiga germanizatorskj in šovinistični pohlep avstrijske reakcionarne klike ter pomeni stalen vune varnosti za mir.
Vse to govori o tem. da temelji zahteva FLR Jugoslavije po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji na demokratičnih načelih, ki zahtevajo likvidacijo nacionalnega zasužnjeva-nja Slovencev in končno uresničenje njihovih nacionalnih pravic, kakor tudi likvidacijo te važne postojanke nemškega imperializma v Avstriji nasproti narodom Jugoslavije. Vendar pa hočejo britanski in ameriški predstavniki v zavezniški komisiji za izdelavo pogodbe z Avstrijo zavrniti vse te razlog«, pri čemer se sklicujejo kratkomalo na pomanjkanje časa. Jasno je, da je stvarni razlog za njihovo odklonitev dovoljenja Jugoslaviji, da pove svoje mnenje pred komisijo, v njihovem strahu pred argumenti, ki neizpodbitno dokazujejo pravilnost naših zahtev. Njihovo sta-
da m argumentov, s katerimi bi s« dala zanikati pravilnost naših zahtev. Zaradi tega pa je treba Jugoslaviji odvzeti možnost, da obrazloži svoje stališče in poda svojo argumentacijo pred komisijo, kakor tudi pred javnostjo. Tak postopek je v bistvu samo del one politike, ki jo ZDA in Vel. Britanija izvajajo proti Avstriji in ki ima namen, da napravi iz _ Avstrije oporišče za njihove imperialistične načrte. Tu tiči vmes politika, ki ne želi. da bi se Avstrija izoblikovala kot miroljubna, demokratična in neodvisna država, sposobna, da živi v prijateljstvu z Jugoslavije in drugimi demokratičnimi sosednimi državami, politika, ki daje največjo podporo napadalnim in nacističnim germaniza-torskim tradicijam z namenom, da s« Avstrija izkoristi kot orodje imperialistične ekspanzije proti sosednim državam, predvsem proti Jugoslaviji.«
Pooblaščeni minister Ešref Badnje-vič je nato odgovoril na vrsto vprašanj, ki so mu jih postavili predstavniki tujega tiska.
Na vprašanje, če lahko nakaže, koga bo vlada FLRJ predlagala kot kandidata za mesto tržaškega guvernerja v zvezi s predlogom francoskega delegata v Varnostnem svetu. Parodija, ie Ešref Badnjevič odgovoril:
»Zahtevamo samo to. da bo tržaški guverner oseba, ki bo sposobna zago-gotoviti demokratični red v Trstu.«
V zvezi z vprašanjem, kakšne težave so zavlekle podpis trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavi-vijo, ki pa so bile, kakor govorijo o tem vesti iz Rima, sedaj odstranjene. je pooblaščeni minister Badnjevič izjavil:
»Imamo nove predloge italijanske vlade, ki se sedaj proučujejo. Storili bomo vse, kar bo mogoče, da se odstranijo težave in da bi se sporazum čim prej podpisal.«
Mednarodna fronta demokracije in miru edino varstvo
pred novimi vojnimi grozotami
Evropski demokratični tisk pozoi avl j s pommo devetih evropskih komunističnih partij
London, 9. oki. Ob obrekovalnih napadih in zlobnem pisanju reakcionarnega tiska u ustanovitvi informacijskega urada 9 komunističnih partij v Beogradu, je objavil »Daily .Worker« članek, v katerem je med drugim rečeno:
»Najostrejši napadi prihajajo od prvakov francos-e socialistične stranke, ki pripada organizaciji evropskih socialističnih strank. To organizacijo je ustanovil Transporthaus, vodi pa jo neki Denis Hilli, ki neprenehoma dirka iz prestolice v prestolico z navodili iz Londona.
Po nelogičnem mnenju Bluma m njegovih prijateljev zasluži medsebojno sodelovanje socialističnih strank največjo pohvalo, medsebojno sodelovanje komunističnih parti t pa je zlobna zarota, toda milijoni ljudi se bodo razveselili ob pobudi, ki so jo pokazale za stvar miru in demokracije te komunistične partije.«
Ko omenja deklaracijo, izdano po končanem informacijskem sestanku komunističnih partij na Poljskem, poudarja list:
»Ta objava vsebuje resen opomin, hkrati pa tndi sporočilo, polno zaupanja in nadc, trdne vere v moč in sposobnost demokratičnih sil, da preprečijo imperialistične načrte za zasužnjenje narodov Evrope in Azije. Ta pobuda devetih komunističnih partij ima velik mednarodni pomen in ni dvoma, da ji bodo borbeni delavci Vel. Britanije posvetili vso pozornost«
Brez trajnega demokratičnega miru ne bo mogoče zaceliti vojnih ran
Sofija, 9. okt. Bolgarski listi objavljajo obširne komentarje o posvetovanju zastopnikov komunističnih partij Varšavi. Tako je »Rabotni-česko delo« objavilo uvodnik z naslovom »Razburjenje v imperialističnem taboru«. V njem piše o odmevih v reakcionarnem tisku zapadnih držav, ki je pohitel z objavo, da je obnovljena Rdeča internacionala, da je vstala od mrtvih Komitema in da je ustanovljeno moskovska fronta v Evropi itd. List omenja zahtevo Washington^ za odstranitev komunistov v Franciji in Italiji iz vlade, ki je bila pogoj za podelitev finančne pomoči, in ugotavlja, da so b' imperialistični postopki odkrito in brezobzirno vmešavanje v notranje zadeve raznih držav, medtem ko pomeni posvetovanje v Varšavi strnitev mednarodnih demokratičnih sil za obrambo neodvisnosti njihovih držav.
Člamek še posebej poudarja udeležbo predstavnikov VKP (b) na posvetovanju v Varšavi, kar dokazuje, da bo imel boj za svobodo in neodvisnost evropskih narodov močno in nesebično podporo Sovjetske zveze, ki pa ne bo osamljena v bo ja zoper imperialistično napadalnost, ampak bo lahko računala na demokrartečoe sile v drugih državah.
Razburjenje, ki so ga zbudili deklaracija in sklepi zastopnikov devetih komunističnih partij v imperialističnem taboru, je dobro znamenje. Odstranjena je krinka z obraza imperialistične politike, razgaljene so namere imperialistov in njihovih hlapcev — desničarskih socialistov. Komunistične partije bodo poskrbele, da se bodo čvrsto in neomahljivo izvedli sklepi posvetovanja na Poljskem in da se bo proti imperializmu in reakciji zgradila mednarodna fron ta demokracije in miru. To je edino sredstvo, da se človeštvo zavaruje pred novim trpljenjem in žrtvami.
List »Otečestveni front« je objavil uvodnik z naslovom »Deklaracija na Poljskem izraža voljo ljudstva«, v katerem je med drugim rečeno, da meče posvetovanje komunističnih partij v Varšavi jasno luč na imperialistične namere reakcionarjev v ZDA, Vel. Britaniji in po drugih deželah, kjer bi radi ponovili ponesrečeno Hitlerjevo pustolovsko politiko. Re akcionarne profašistične države, zbrane v imperialističnem protidemokratičnem taboru, se bore za vzpostavitev svetovnega gospostva ameriškega imperializma in za uničenje demokratičnih narodov, na drugi strani pa združuje rotiimperialfetična fronta vse dmokratične sile sveta z veliko Sovjetsko zvezo na čelu. V njej so države nove demokracije, ki so stopile na pot demokratičnega razvoja. Ta fronta se opira na delavske in demokratične stranke, na komunistične partije v vseh državah sveta, na narodnoosvobodilno gibanje v kolonialnih in odvisnih deželih in na podporo vseh naprednih in demokratičnih sil na svetu. Ta močna in demokratična fronta se danes bori za trajen in demokratičen mir, brez katerega ne bo mogoče popolnoma zaceliti vojnih ran.
Iist_ govori nato o pomenu posvetovanja na Poljskem za bolgarski narod in zaključuje z besedami:
»Bolgarski narod, strnjen pod zmagoslavno zastavo borbene Domovin ske fronte in pod vodstvom svojega ljubljenega voditelja, modrega učitelja in znanega demokrata Georgija Dimitrova, stoji trdno in neomajno v fronti demokratičnih narodov. Skupaj z njimi ho odločno hranil postojanke miru. Nobenega dvoma ni. da bo zgodovina pravilno ocenila uspehe dosledne in demokratične politike demokratične fronte. Zato gleda bolgarski narod z zaupanjem v svojo bodočnost ter hrami še z večjo odločnostjo svojo narodno neodvisnost in dela za zgraditev svojega gospodarskega blagostanja«.
Evropski nwnrfl hranijo SVOJO neodvisnost
Varšava. 8. okt. (PAP). V svezi z ustanovitvijo informacijskega biroja devetih komunističnih pariti je objavilo glasilo Poljske delavske partije >O$08 Luđu« člamek, v katerem je med
Senca Wall etreeta nad svetom je senca obnovljenega nemškega nacizma nad Evropo. Evropski naredi branijo svoj« neodvisnost in suverenost. Delavski razred evropskih držav brani svoje politične in ekonomske pridobitve. Mi zahtevamo svetovni mir.
Neodvisnost in varnost Poljske sta povezani z zavarovanjem suverenosti evropskih držav in evropskega miru. Poljska delavska partija, ki utrjuje svoje sile pri mobiliziranju evropskega delavskega razreda za obrambo svobode in miru, dela v interesu polj-sekga naroda. Poljski delavski razred bo šel še dalje po poti ljudske demokracije. Enotna fronta poljske delavske partije in poljske socialistične stranke se bo utrdila. Poljska delavska partija bo še nadalje sodelovala z demokratičnimi strankami. Z združitvijo vseh rodoljubnih "sil bomo postavili nacionalno fronto obrambe in miru na trdne temelje.
Eksponenti ameriških monopolističnih kapitalistov
Budimpešta, 9. okt. Ves madžarski tisk posveča največjo pozornost deklaraciji devetih komunističnih partij Evrope in poudarja, da pomeni velik prispevek k svetovnemu miru in varnosti.
Desni socialisti, piše »Szabad Szag«, so postali eksponenti nove taktike ameriških monopolističnih kapitalistov.
Tvorci te taktike so razumeli, da je mogoče desne socialiste izvrstno izkoristiti za svoje imperialistične ofenzive. Politika desnih socialistov se je gibala po vojni v smeri, ki popolnoma ustreza velekapitalu ZDA.
V tej smeri se odlikuje Bevin, ki je izdelal zunanjo politiko laburistične stranke na Churchillovih temeljih. Na vseh konferencah laburistične stranke je zavzemal dosledno stališče ka kor leta 1926 in 1937, ko je kot stavkokaz preprečil stavko rudarjev, odnosno stavko nameščencev avtobusnih podjetij. Na mednarodni socialistični konferenci meseca junija v Cu-rihu je Bevinu uspelo osnovati informacijski urad in komisijo za posvetovanje. Obe ti dve ustanovi sta podrejeni zunanjepolitičnemu uradu laburistične stranke, namreč Bevinu.
O	delovanju desničarskih sindikalnih zvez Amerike piše Ust, da je pričela sindikalna zveza Amerike, ameriška federacija dela, odpirati eno za drugo v posameznih evropskih državah svoje podružnice, ki neposredno sodelujejo z desničarskimi socialisti. Podružnica AFL v Rimu je poslala voditelju itaUjanskih socialistov-disi-dentov Saragatu kot osebno darilo ameriške centrale 15.000 dolarjev.
Zveza ameriške Industrije In bevi-nlzma, pravi na koncu »Szabad Szag«, prihaja v spopad g taborom demokratičnih sH, ki vedno bolj naraščajo.
Na čelu tega tabora je 70 milijonov Uaaov Sveto»cm sindikalne wrean in
20	milijonov članov Komunističnih partij. Ta avantgarda čuva danes mir na svetu pred napadi vojnih hujskačev in njihovih socialističnih sodelavcev.
Utrjevanje demokratičnih In protifašističnih sil v Evropi
Praga. 8. okt. (CTK). Centralno glasilo KP Češkoslovaške »Rude Pravo« je objavilo članek, v katerem go-ovri o kritiki, ki jo je »Svobodne Slovo«, glasilo narodne socialistične stranke, namenilo deklaraciji devetih komunističnih partij. V članku je med drugim rečeno:
Uspehi konference pomenijo pomemben korak k utrjevanju vseh demokratičnih in protifašističnih sil v Evropu Komunistične partije so pokazale vsemu naprednemu človeštvu način, kako je treba braniti mir. nacionalno svobodo in neodvisnost.
List omenja klevetniške trditve »Slobodnega slova«, da se je KP Češkoslovaške pridružila fronti proti Veliki Britaniji in ZDA, ter poudarja, da je nasprotno res to, da sta se postavila ameriška in britanska reakcija proti varnosti in življenjskim interesom Češkoslovaške, medtem ko se je KP Češkoslovaške v obrambi neodvisnosti države odločila, da bo sodelovala s tistimi partijami, ki želijo tako kakor KP Češkoslovaške ohraniti svobodo in neodvisnost svojih narodov proti reakcionarnemu imperializmu.
List demantira zlonamerne trditve, da pomeni ustanovitev informacijskega biroja v Beogradu obnovitev Komunistične internacionale in piše. da je bila Komunistična internacionala svetovna partija, ki so jo v posameznih državah zastopale tamkajšnje komunistične partije. Tokrat gre samo za zamenjavo izkušenj in sodelovanje nekaterih komunističnih partij, ki bodo ohranile svojo organizacijsko in politično neodvisnost.
Naš največji premogovnik v Raši je prebrodil težave in prvič dosegel plan
Od osvoboditve se je naš največji premogovnik v Raši (Istra) boril za povečanje proizvodnje in za prebroditev ovir in težav. Navzlic nadaljnjemu pomanjkanju delovne sile za okrog 30% in izostankov od dela. ki so v jeseni dosegli tudi 25%. je raškim rudarjem v septembru uspelo izpolniti proizvodni plan s 100%. K temu je poleg nove organizacije dela in boljše razdelitve delovne sile mnogo pripomogla uvedba individualnih norm in dnevne evidence ob povečani aktivnosti tehničnega in sindikalnega vodstva. Borba za izpolnitev plana je zajela predvsem jamske delavce, ki so presegli planirani jamski učinek za 32%, pa tudi ostalo delavstvo in žene, zaposlene pri zunanjih delih, od katerih je 20 prosto» voljno odšlo na delo v jami.
Važno je delo socialno zdravstvenih svetov
Splošni zakon o ljudskih odborih določa v čl. 69., naj se ljudski odbori pri izvrševanju »vojih nalog opirajo na svete državljanov. Na področju socialnega skrbstva naj opravljajo to vlogo socialno zdravstveni sveti, ki naj bodo sestavljeni iz predstavnikov vseh množičnih organizacij in povezani z oblastvenimi organi za socia-alno skrbstvo, prosveto, zdravstvo in notranjo upravo.
Ker je socialno skrbstveno delo take narave, da ga ni mogoče uspešno opravljati le z oblastvenimi ukrepi, 60 se razvile že pred ustanovitvijo socialno zdravstvenih svetov različne oblike množičnega sodelovanja, kakor nabiralne akcije, socialni fond, patronati, kolonizacija itd. Socialno zdravstveni sveti so ustanovljeni za to, da vse navedene in še druge oblike množičnega sodelovanja povežejo v skladno celoto.
Naše današnje socialno skrbstvo je
v posredni zvezi z uresničenjem petletnega gospodarskega plana. S tem, da skrbimo za preživljanje sirot, ki bi brez pomoči propadle, da skrbimo za njihovo zdravje, vzgojo in strokovno izobraževanje, pomagamo dvigati in usposabljati nove delovne kadre, ki so osnovna prvina gospodarske izgradnje. Z ustanavljanjem do-jilišč, otroških jasli in domov igre in dela pa bomo tisočerim materam, ki se udejstvujejo v neproduktivnem gospodinjskem delu, omogočili, da se bodo brez skrbi posvetile produktivnemu delu izven doma v zavesti, da so njihovi otroci preko dneva v varnih rokah.
Čeprav je bilo od osvobajanja pa do danes izločenih iz vrst podpirancev socialnega skrbstva veliko števi'o oseb, ki so jim po zaslugi izredno
plodne socialne zakonodaje zagotovljeni redni prejemki, je vendar še mnogo nepreskrbljenih in d elan e-zmožnih oseb, večinoma žrtev vojue in prejšnjega izkoriščevalskega družbenega reda. V novi Jugoslaviji ne smemo dopuščati, da bi kdorkoli ostal brez osnovnih sredstev za preživljanje! Vsi zavedni državljani morajo po svojih močeh pomagati, da država prebrede vse težave v dobi, ko se gradijo temelji socialističnega gospodarstva in ko sredstva družbene akn mulacije še ne zadoščajo za kritje vseh potreb.
Ostanki socialne bede se javljajo v različnih oblikah. Zato ni mogoče šablonsko v naprej določati oblike in načinov pomoči. Marsikje je pomoč v obliki prostovoljnega dela mnogo bolj dobrodošla od denarnega pri-spevka. Drugod bomo civilnemu invalidu s tem. da mu preskrbimo protezo, da ga prešolamo na poklic, ki ga je kljub pohabljenosti v stanju vršiti, da mu preskrbimo primemo službo — stokrat bolj pomagali, kakor z denarno podporo, s katero M brez dela in brez življenskega smotra klavrno životaril. Moralno iztid-jenemu dekletu bomo pomagali na čisto drug način, kakor onemoglemu prevžitkarju, ki ga lastni sin meče iz hiše, snovni šoli odrasli siroti, ki stoji na življenskem razpotju, zopet drugače, kakor služkinji, ki to je gospodinja zaradi nezakonskega otroka vrgla na cesto, propadajočemu pijancu zopet popolnoma drugače, kakor siromašni vdovi s kopico otrok itd. itd. Povsod je še polno vsedlrn slarega družbenega reda.
Z uresničevanjem gospodarskega načrta se ustvarjajo pogoji občeljud-skega blagostanja, ko bodo vsi vzroki
»ooaiue bede odpadli. Ker pa so socialni problemi pereči v sedanjem času, jih moramo reševati že danes in ne čakati na njihovo rešitev v bodočnosti.
Teh nekaj primerov naj opozori na obilico problemov, ki niso nič manj neodložljivi, kakor gospodarska izgradnja. Ti primeri pa tudi kažejo, da jih je mogoče reševati edino 'e, če si jih ogledamo od blizu in od vseh strani, jib proučujemo in skupno preudarimo, .cako bomo rešili, od-
E ra vili iii naredili vse to, kar je tre-a. Oblastveni organi bi morali imeti tisoče rok. oči in možgan, da bi vse to mogli storiti. Te oči, roke in možgani so državljani, organizirani v množičnih organizacijah. Socialno zdravstvene svete imamo za to, da načrtno organizirajo delovanje ljudstva pri reševanju velike in zapletene socialno zdravstvene problematike. V teh svetih se pretresajo vprašanja, ugotavljajo potrebe, napake in možnosti, izdelujejo se delovni načrti in direktive, ki jih naio zastopniki množičnih organizacij prenašajo vsak v svojo organizacijo, kjer mobilizirajo najširše množice za izvedbo vseh zadanih nalog in direktiv.
Zato glejmo, da ne bo kampanja za ustanovitev socialno zdravstvenih svetov in poživitev njihovega dela izzvenela prazno! V teku enega meseca morajo biti socialno zdravstveni sveti ustanovljeni tudi pri poslednjem hribovskem krajevnem ljudskem krajevnem odboru! Člani svetov naj se zavedajo, da si s prevzetimi nalogami nakladajo veliko in težko odgovornost pred našim delov-
Uskladitev gospodarskih planov Jugoslavije in BOigarite ho pospešila sodelovanje obeh držav
nirt ljudstvom!
D. I.
Mednarodno posvetovanje strokovnjakov v Beogradu
Posvečeno Je vprašanju, kako dvigniti hektarski donos koruze
V zveznem ministrstvu za kmetijstvo in srednja Evrope pri selekciji koruze
in gozdarstvo v Beograda se je v sredo začelo posvetovanje strokovnjakov o vprašanju pospeševanja gojitve koruze. Posvetovanje je mednarodnega pomena, ker se ga udeležujejo tudi strokovnjaki Bolgarije, Madžarske, Češkoslovaške, Albanije in Romunije. Te države so v Evropi najvažnejše pridelovalke koruze, saj je pred vojno odpadlo nanje od 12.6 milijona ha v vsej Evropi s koruzo posejanih površin 9.6 milijona ha.
Posvetovanje je otvoril minister za kmetijstvo in gozdarstvo zvezne vlade dr. Vašo Cubrilovič, ki je uvodno ugotovil, da je koruza v našem gospodarstvu zelo važna kultura. Po vseh naših pokrajinah se je hitro razširila in je prodrla povsod, kjer je vsaj malo podnebnih pogojev za njeno uspevanje. Postala je naša pretežna hrana, kakor v velikem delu jugovzhodne Evrope.
Kmet jo je vzljubil, rad jo je sejal in gojil in je to ljubezen do nje ohranil do danes. Ker pa so se strokovnjaki in znanstveniki prepozno začeli zanimati in baviti s preučevanjem koruze, se mu kljub velikim naporom ni posrečilo doseči pri koruzi tistega donosa, kakor bi ga sicer lahko dosegel. Kmet je bil pri gojenju te nove rastline prepuščen sam sebi. Gojil jo je, kakor je slišal, da jo je treba gojiti. Ni posvečal pozornosti semenu, ne času sejanja, ne obdelovalnim pogojem itd. Tako je bilo pri nas vse do današnjih dni.
Mi želimo danes naš odnos do koruze spremeniti. Naše potrebe zahtevajo, da se površine s koruzo zmanjšajo, da človek preneha uporabljati koruzo za kruh in da nameBto nje je pšenični kruh. Večje potrebe po maščobah, večje potre be za industrijsko pridelovanje koruze pa obenem zahtevajo, da glede na predvojno stanje ne zmanjšamo količin pridelane koruze, temveč, da kljub zmanjšanju površin, pridelek še povečamo. To je eden izmed glavnih razlogov, ki nas je izpodbudil, da v zadnjem času posvečamo veliko pozornost nalogi, kako bomo povečali hektarski donos koruze.
Minister je poudaril, da se postavlja v zvezi s tem posvetovanjem vsem strokovnjakom tako iz Jugoslavije kakor iz prijateljskih sosednih držav jugovzhodne in srednje Evrope kot prva naloga praktična selekcija, nato pa problem he teroze (pridelovanja posebnega križanega koruznega semena) in njene uporabe, problem plodoredov in obdelovalnih ukrepov pri koruzi. Razen tega pa naj posvetovanje razpravlja tudi o tem, kar mu daje mednarodni pomen, to se pravi, o sodelovanju znanstvenikov in strokovnjakov kmetijskih držav jugovzhodne
in pri pospeševanju koruze sploh. Navzočnost številnih strokovnjakov za selekcijo koruze, tako naših kakor iz ino zemstva, je jamstvo, da bo posvetovanje imelo poleg znanstveno strokovne ga tudi splošno gospodarski pomen za vse države jugovzhodne in srednje Ev rope.
Minister Cubrilovič je ob zaključku podčrtal, da bo od pobude, iznajdljivosti, smisla za organizacijo in udarnosti strokovnjakov odvisno, koliko bodo njihovi znanstveni rezultati doseženi na preizkusnih parcelah in v laboratorijih, uporabljeni v najširšem obsegu na širokem poizkusnem polju kmečkih njiv.
Potem ko so posvetovanje pozdravili prof. dr. Alojz Tavčar in zastopniki Bol garije, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Albanije, je pomočnik ministra za kmetijstvo in gozdarstvo zvezne vlade Blažo Djuričič govoril o povečanju donosa koruze v petletnem pianu.
Izvedba petletnega plana je v kmetijstvu v znatni meri odvisna od izpolni tve planskih nalog pri koruzi. Izvedla se ne bo samo rajonizacija koruze, ki bo skrčena na najrodovitnejša področja, temveč se bo izpremenila tudi njena uporaba. Občutno se bo zmanjšal delež koruze kot krušnega žita, nasprotno pa ne bo povečala industrijska predelava koruze in uporaba koruze za pitanje živine.
Petletni plan določa zmanjšanje površin posejanih s koruzo od 2,724.000 ha v letu 1939. na 2,300.000 ha v letu 1951., to je za 17 odst. manj. Povečanje skupne proizvodnje koruze znaša 17.506 vagonov ali 4 odst. več. To bomo dosegli s povečanjem hektarskega donosa, povprečno za 20 odst. To bomo dosegli predvsem tako, da se bo povečala množična uporaba križanega (heterotičnega) semena, kakor tudi z drugimi obdelovalnimi ukrepu V mnogih državah je bil donos koruze povečan s širokim izkoriščanjem križanega semena, s sušenjem semenske koruze in z uporabo rudninskih gnojil, kakor tudi z izbranim sort nim semenom.
Pomembno izhodiščno točko za naš prehod na novi način pridelovanja koruze in za uresničenje nalog petletnega plana predstavlja naše delo za pridelovanje heterotične koruze. Letos smo na 40 državnih kmetijskih posestvih posejali po 6000 ha sortnega semena koruze za pridelovanje heterotičnega Bemena.
Prav tako smo posejali 7000 ha sortno čiste semenske koruze, ki bo služila kot seme za pridelovanje heterotičnega semena koruze prihodnje leto. Navodila, in član instituta pariškega vseučilišča ki jih je izdelal dr. Tavčar, kakor tudi za politične vede.
tečaji za predavatelje In inštruktorje za množično odbiranje semenske koruze, so dober začetek, čeprav ta delovna metoda v pretekli zimski sezoni ni bila do kraja izvedena.
Letos se bo naglo prešlo k pridelovanju križanega semena koruze in njenemu množičnemu razširjanju v proizvodnji tako da bo leta 1951. že 90 odst. površin posejanih s heterotičnim Bemenom. Seme bodo dobavljala državna posestva, •kmečke obdelovalne zadruge kakor tudi zasebni pridelovalci, s katerimi se bodo sklepale pridelovalne pogodbe. Razen tega se bo letošnjo zimo izvedla s so delovanjem množičnih organizacij široka akcija za odbiranje semenske koruze, prihodnje leto pa se bo izvajalo v večjem obsegu dopolnilno oplajanje koruze na podlagi sodobnih znanstvenih rezultatov kmetijskih strokovnjakov. Tako bomo že leta 1948. mogli doseči več sto tisoč hektarjev dopolnilno opraženih posevkov koruze.
Zaradi povečanja donosa se bomo Prav tako hitro lotili pridelovanja sortne semenske koruze in bomo posebno razširili selekcijo takoimenovane trde koruze (tvrdunao) za krajevne potrebe Pomoravja in južno od Save. Prav tako bomo v čim ve&jem obsegu izvajali vse potrebne obdelovalne ukrepe. Ena izmed neposrednih nalog je tudi vprašanje rajonizacije koruze.
Pred nami je važna naloga Izdelave podrobnega plana za Izvedbo glavnih ukrepov v petletnem planu in za povečanje žetvenega donosa koruze. To je tesno povezano z rajonizacijo najvaž nejših kmetijskih kultur. Ta naloga nujno zahteva, da že sedaj znanstveno preiskovalni zavodi, posebno v področjih, kjer se goji koruza, postavijo vprašanje koruze na prvo mesto. Če bomo izvedli vse te ukrepe, tedaj bomo lahko povečali donos koruze na hektar ne samo od 16.1 stota na 19.3, kakor določa to petletni plan, temveč tudi na 25 stotov.
Posvetovanje se je v sredo popoldne nadaljevalo s poročilom prof. dr. Alojzija Tavčarja o osnovah oplemenjevanja koruze.
Prof. Pierre George na obisku v Beogradu
Beograd, 8. okt. V Beograd je prispel znani francoski geograf Pierre George, vseučiliški profesor v Lilleu
Sofija, 9. okt. Ust »Plansko gospodarstvo«, glasilo bolgarskega Vrhovnega gospodarskega sveta, je objavil uvodnik, ki je posvečen sklepom blejske konference, v katerem poudarja, da imajo doseženi politični sporazumi tem večji pomen, ker so bili hkrati sklenjeni tudi gospodarski sporazumi.
Kar je novo ln kar dela v načelu naš bratski sporazum različnega od vseh doslej sklenjenih sporazumov, — je rečeno v članku, — ne samo med našima dvema državama, temveč tudi v življenju drugih mjhnih in velikih držav, je postopna vskladitev gospodarskih planov. Podrobno in stalno proučevanje gospodarskih možnosti je prvi pogoj za vskladitev planov. Takšno proučevanje bo omogočilo, da se bodo razpoložljive sile ter sredstva naših narodov usmerila v okrepitev bratstva in razvoj gospo darstva pc poti, ki so jo označili naši ljudski režimi.
Mi in bratje Jugoslovani moramo v najkrajšem času premagati zaostalost v industriji in elektrifikaciji. Tl dve nalogi bosta, kakor pričakujemo izpolnjeni z izvršitvijo načrta izgradnje ki je določena v oben gospodar-
ssega sodelovanja. Tako n. pr. mo- Naša podjetja se morajo v tem pri-
rejo tovarne modre galice v Jugoslaviji zadovoljiti potrebe obeh držav ln ni potrebno graditi take tovarne v BolgarijL
Podrobno še ne poznamo sodobne ravni industrije v Jugoslaviji, točno pa je, da lahko že sedaj pričnemo celo vrsto panog proizvodnje, kakor js predelava naših bakrenih, svinčenih in cinkovih rud ter koncentratov v podjetjih Jugoslavije. Verjetno je, da bo najbližja stopnja razvoja pokazala, da se ne bodo niti v eni niti v drugi državi gradila podjetja, ki so že v eni ali v drugi državi.
Taka konkretna vskladitev planov ns bo samo odstranila sporednosti v izgradnji, temveč bo tudi osredotočila sredstva ter napore naših narodov na objekte, ki bodo skupno In hitro dvignili naše gospodarstvo.
Na drugem mestu bo v načrt ene države vključila industrija vrsto instalacij za potrebe obeh držav. Znano je, da ima Jugoslavija zelo razvito metalurgijo. Industrija električnih mctcrjev, nekaterih kmetiških strojev ter orodja mora biti glede na njihovo kakovost ln rentabilnost v Jugo-
skih planih. Izpolnitev teh nalog bo I slaviji, katere podjetja te vrste bodo sedaj lažja pod novimi pogoji brat- | zadovoljevala potrebe obeh držav.
meru preusmeriti na proizvodnjo drugih predmetov, ki bo zadovoljila, a ko ne more zadovoljiti potreb obeh držav, naše notranje tržišče ter potrebe našega lastnega gospodarstva.
Drugo važno vprašanje je vskladitev planov zunanje trgovine, ki ne sme ostati omejena samo na določanje količin blaga za medsebojno zamenjavo. Osnovna naloga vskladitve zunanje trgovine mora biti možnost, da se na nekaterih tržiščih pojavimo skupno z določenimi vrstami ter količinami proizvodov naših dveh držav. Zunanje-trgovinskl plan mora biti ziasti glede kontingentov blaga in predelanih izdelkov, namenjenih za izvoz v države, kjer nastopata Jugoslavija in Bolgarija na tržiščih samostojno, tako urejen, da bo konkurenca popolnoma izključena.
Na koncu ugotavlja članek, da Je potreba vskladitve planov glede na preusmeritev proizvodnje posameznih panog zelo Jasna in da jo bo treba omogočiti že v 1. 1948 na vseh področjih. Vskladitev gospodarskega sporazuma bo pomenila zadovoljitev teženj ljudstva obeh držav in bo postavila temu bratstvu granitni temelj za gospodarsko sodelovanje za vse večne čase.
Demokratična fronta Jugoslovanov na Madžarskem
Budimpešta, 8. okt. V nedeljo in ponedeljek, 6. in 7. t. m. je bila v Bacs Almasu konferenca Južnih Slovanov na Madžarskem. Udeležilo se je je velko število delegatov iz vseh krajev, kjer žive Jugoslovani, jugoslo vanski prebivalci iz Bacs Almasa in okolice, nato jugoslovanski poslanik v Budimpešti Karlo Mrazovič, delegat vseslovanskega komiteja Jovan Djukanovič, odposlanec madžarske vlade, delegat CK KP Madžarske in odposlanec madžarske socialno — demokratske stranke.
Konferenco je otvoril generalni sekretar Antifašistične fronte Južnih Slovanov na Madžarskem Anton Rob.
V	imenu vseslovanskega komiteja je pozdravil delegate Jovan Djukanovič, v imenu CK KP Madžarske pa Geza Loxmczy.
Jugoslovanski poslanik Karlo Mra_ zovič je govoril o položaju Južnih Slovanov na Madžarskem in ga primerjal s položajem madžarske manjšine v Jugoslaviji. Dejal je, da je položaj Madžarov v Jugoslaviji bolje urejen. Upoštevati je treba, da je bilo v Jugoslaviji po končanem narodno osvobodilnem boju in celo že med tem bojem to vprašanje rešeno v znamenju bratstva in enotnosti. Poudaril je, da madžarska demokratična vlada še vedno vodi težak boj z notranjim sovražnikom in da je tudi to eden izmed vzrokov, zakaj še ni mogla v celoti rešiti vseh vprašanj. Vendar si madžarska vlada prizadeva, da bi poglobila prijateljske odnose med madžarskim narodom in jugoslovanskimi narodi. Prav zato morajo Južni Slovani na Madžarskem v svojem interesu podpirati delo in prizadevanje madžarske demokracije in 6e skupaj z jugslovanskimi in drugimi demokratičnimi silami sveta truditi za ohranitev miru, ki ga izpodkopljejo vojni hujskači.
Delegati na mferenci so pozdravili govor ministra Mrazoviča s prisrčnim in dolgotrajni mploskanjem.
Sekretar Anton Rob je poročal, da ima Antifašistična fronta Južnih Slovanov na Madžarskem sedaj 70 krajevnih organizacij s 15.000 člani. Odprli so nad 40 osnovnih šol, v katerih poučujejo v srbohrvaščini in slovenščini V Pečuiu je državna učiteljska šola s poukom v jugoslovanskih jezikih. Lani so odprli 24 jugoslovanskih čitalnic in organizirah 18 gledaliških skupin v jeseni
1.	1946 pa je začela fronta izdajati »Naše novinec, prvo glasilo Južnih Slovanov na Madžarskem.
Podana so bila tudi poročila o kultu rnop ros vetnem delu, o delu mladne itd.
Na konferenci so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo okrepitev boja zoper reakcijo in fašizem, predvsem pa zoper pristaše Horthyjevega režima, ki so se obdržali v državnem upravnem aparatu Madžarske odko der rnjejo proti svobodi in nacionalnim pravicam Južnih Slovanov na Madžarskem.
V	resoluciji zahtevajo, naj se vsi
emigranti iz Jugoslavije preselijo iz krajev, kjer žive Južni Slovani, in se popolnoma preneha stara praksa madžarizacije. Nadalje zahteva resolucija, da morajo biti Južni Slovani sorazmerno zastopani v občinskih upravah ter v okrajnih in župnijskih samoupravnih zastopstvih. V krajih, kjer imajo Južni Slovani večino, naj bo beležnik Slovan.
Na koncu poudarjajo, da se konferenca strinja s programom madžarske vlade glede vseh kulturnih, političnih in gospodarskih vprašanj, in obljubljajo, da bodo napeli vse svoje sile za njegovo uresničenje. Konferenca sprejema tudi triletni gospodarski načrt in poudarja, da bo skušala mobilizirati vse južne Slovane za njegovo izpolnitev, ker je mnenja.
da je to tudi v interesu delovnega ljudstva Madžarske.
Sklenili so, da se mora obnoviti kulturno-prosvetno delo, da nar se ▼ vseh krajih, kjer žive Jnžni Slovani, odprejo čitalnice in organizirajo folklorne skupine, gledališke sekcije in bralne skupine ter da se naj pripravi teren za ustanovitev jugoslovanskih šol v vseh krajih z jugoslovanskim življem.
Zaradi novih nalog in pogojev je konferenca sklenila spremeniti dosedanje ime Antifašistična fronta Južnih Slovanov v Demokratično fronto Jugoslovanov na Madžarskem.
Ob koncu je konferenca izvolila novo upravo z generalnim sekretarjem Antonom Robom in predsednikom Kos to Sebi čem na čelu.
Muslimanski duhovniki v Make&anij! za kulturno povzdigo muslimank
Skoplje, 8. okt. Na pobudo vrhovnega muslimanskega verskega sveta Ulema Medžlisa Muderis Afuz Azis, Skoplju zborovanje verskih voditeljev muslimanske verske skupnosti v Skoplju. Na konferenci so bili navzoči tudi predstavniki turške in skl-petarake manjšine, predstavniki ljudskih oblasti in mnogi državljani.
Konferenco je otvoril predsednik Ulema Medžlisa Muderis 9fuz Azis, nato pa je bil prečltan referat o pomenu akcije za odstranitev feredže.
Razprave o referatu se je udeležilo mnogo navzočih. Soglasno so odobrili resolucijo Ulema Medžlisa, ki pravi med drugim:
Turki in Skipetarji, ki so nas skupno z drugimi narodi Jugoslavije preganjali v preteklosti protlljudski režimi in nas brezobzirno izkoriščali, zaradi česar smo v vsakem pogledu zaostali, smo pridobili v FLRJ možnost popolnega nacionalnega ln ekonomskega razvoja. Ker smo izkoristili pravice, ki nam jih daje ustava FLRJ, smo že v kratkem času dosegli napredek pri izkoreninjevanju ostankov mračne preteklosti. Naši otroci se učijo danes v šolah v svojem materinskem jeziku. Knjige in časopisi se tiskajo v turškem in ski-petarskem jeziku. Muslimani se udejstvujemo enakopravno z našimi brati Makedonci na vseh poljih javnega življenja. Sorazmerno s številom sodelujemo v ustanovah ln v državni upravi na vseh stopnjah. Poleg tega nam daje ustava FLR Jugosla-
vije pravico do popolne svobode verskega življenja, kar se najbolje vidi iz nedavnih dogodkov, ko je muslimanska verska skupnost zgradila svojo versko organizacijo z Izvolitvijo vrhovnega sabora z reis u! ulemom na čelu. To dokazuje vsemu svetu, da v FLRJ ni omejevanja verske svobode in odločno demantira trditve o preganjanju muslimanov pri nas.
Kot verski voditelji muslimanov Izjavljamo, da odstranitev feredže ni v nasprotju s predpisi korana, ampak je to navada, ki se je udomačila mnogo pozneje po smrti Mohameda in Orana. Storili bomo vse za čim večji uspeh akcije za odstranitev feredže, da bi potegnili naše muslimanke iz mraka in neznanja, zavedajoč se, da delamo to za dobro vseh nas.
Pridružujemo se akciji muslimank lz Kosmeta ter iz Bosne ln Hercegovine za odstranitev feredže, ki je dala do sedaj velike uspehe in pozivamo vse muslimanke naše republike, naj se ravnajo po tem zgledu. Izjava reis ul uleme ln resolucija vrhovnega sabora o odstranitvi feredže kažeta, da je to edina in pravilna pot, po kateri morajo iti naše muslimanke.
Resolucijo so podpisali mnogi muslimanski verski voditelji.
Z zborovanja so poslali pozdravna brzojavke maršalu Titu, predsedniku vlade LR Makedonije Lazarju Koli-ševskemu in reis uj ulemu v Sarajevu.
. šahovski šampiona!
V prvem nadaljevanju partij iz 4. kola se je končala partija Tot-Ger-mek, ki je privedla do zelo poenostavljene končnice in do delitve točke. Radoičič in Kostič sta ponovno prekinila, vendar ima Radoičič kmeta več m napad, tako da je njegova zmaga gotova. Markovič je v končnici lahko premagal Miliča.
Včeraj je bil prost dan ln sta
Dunajske meditacije
V prvih dneh oktobra se je nekoliko »hladilo. Drevje otresa svojo pisano obleko na široke pločnike in sunkovit veter zanaša listje po Ringu. V prenapolnjenih vozovih cestne železnice in podzemeljske železnice se mi zdi, da ljudje mračno zro predse. Kaj ne bi! Vlada položaja delovnega ljudstva ni izboljšala. Črne borze ni odpravila. obljub ni izpolnila. Pravice delovnega ljudstva so ogrožene; to je zlasti pokazal nedavni proces v Linzu.
Kljub vsemu pa je bil avstrijski zunanji minister dr. Gruber med prvimi, ki 6o čestitali po težkem porodu k pariškim sklepom v zvezi z Marshallovim načrtom. O Marshallovem načrtu je namreč dejal, da je to »vele-ofenziva na gospodarsko revščino v Evropi«. Pozabil pa Je povedati, da je to veleofenziva na samostojnost evropskih narodov, ne pa na gospodarsko revščino v Evropi.
Avstrijski zunanji minister je ameriški častni doktor, in ne zaman. Kljub temu mu je še vedno zaupano vodstvo zunanje politike, ki io je pripeljal v kolonialno odvisnost od ZDA. Kako malo pa ta gospod misli na koristi svojega ljudstva, nam pove izjava, ki jo je dal nedavno v Bregenzu v zvezi z mirovno pogodbo z Avstrijo. Že lja vsakega Avstrijca je. da bi do ta ke pogodbe čimprej prišlo, avstrijski
zunanji minister pa je dejal, da Av: strija ni zainteresirana na mirovni pogodbi, ki ne bi ustrezala ameriškim načrtom. Pred nekaj dnevi je član delegacije ameriškega parlamenta, ki se je mudila na Dunaju, izjavil, da smatrajo ZDA, Avstrijo in Grčijo za »branik Evrope«. Dr. Gruber o tej izjavi sploh ni spregovoril, s čimer je dejansko priznal, da mu ta primera ni neljuba.
Avstrijski zunanji minister ie zadnje dni tudi sam prešel v »ofenzivo«. Pod naslovom »Videz in resnica« je v glavnem glasilu Ljudske stranke »Wiener Tageszeitung« napisal dolg članek, s katerim poskuša omalovaževati politiko in pomen KP Avstrije. Na koncu pa sam zaide v protislovje, ko pravi:
»Če bi ležala Avstrija ob Rokav-skem prelivu ali ob Biskajskem zalivu. bi 6e najbrž nihče ne bavil s komunistično propagando. Toda Avstri-ia leži ob Donavi in njen položaj kot demokratične države, obdane od držav, kjer komunizem vlada ali je na poti, da prevzame oblast, je preveč delikaten, da bi si mi lahko privoščili kakšno površnost Ne velikost avstrijske Komunistične partije, temveč sence, ki padajo na to deželo od drugih, močnejših sil, to nas vznemirja.«
Da se avstrijski zunanji minister boji »komunističnih senc«, ni nič čudnega. Njegovi ameriški gospodarji se boje celo filmov, kot n. pr. »Beli se osamljeno jadro«, ki je velika sovjetska umetnina in kaže dogodke iz ruske revolucije leta 1905. Zato so ga tudi v svoji coni prepovedali. Češ da ie v njem poziv k uporu. Na drugi strani pa vrtijo kovbojske in druge filme, ki dejansko kvarno vplivajo, zlasti na mladino. Kako se tu" naravnost vsiljuje paralela s fašistično »kulturo« I
Avstrijski zunanji minister je pristaš »zapada« in odkar je minister, je storil, kar ie največ mogel, za to, da bi se svet razdelil v dva bloka. Kako dolgo mu bo avstrijsko ljudstvo dalo zaupnico, to ie vprašanje, ki bi ga bilo treba postaviti vsakemu demokratu v Avstriji. Dr. Gruber je vpregel avstrijsko politiko v ameriški voz. Ne verjamem ,da mu bo avstrijsko ljudstvo kdaj hvaležno, čeprav ima častni doktorat ameriške univerze.
Iz krize v krizo gre republika Avstrija. Politika in gospodarstvo hodita skupno pot — daleč od ljudstva. Saj tudi drugače biti ne more. V Avstriji je bilo 1. julija v državni službi še vedno 47.343 nacistov, 12.323 nacistov pa je bilo še poleg tega v službah, ki jih po zakonu o nacionalsocialistih ne bj smeli opravljati. 29% vseh učiteljev je še vedno nacistov, na Štajerskem in Koroškem celo 41,
na Tirolskem 50 in v Vorarlbergu 57 odstotkov.
Medtem pa se obroki živil, ki bi jih potrošniki morali prejeti na živilske nakaznice, stalno manjšajo in razen tega tudi že oklicanih živil ni v predpisani količini. Topli dnevi so mimo, lakota in mraz grozita za prihodnje tedne in mesece.
Kaj pa napravijo odgovorni avstrijski državniki, da bi preprečili grozečo stisko ali jo vsaj omilili? Oni kažejo na megleni Marshallov načrt, po katerem naj bi že »nekako« prišla živila v Avstrijo. V glavnem gospodje govorijo o povsem drugih stvareh. Zunanji minister Gruber in državni tajnik Graf hočeta nadomestiti kruh s stopnjevanim hujskanjem proti komunistom. Greio se politiko »močnih rok« in napadajo Sovjetsko zvezo.
V vsej Avstriji vlada zaradi hujskaške gonje proti komunistom, zaradi hujskanja na vojno, velika vznemirjenost in negotovost. Zlasti je negotovost velika pri kmetih. Neposredna posledica načrtnega širjenja nemira in negotovosti je, da kmetje zadržujejo svoje pridelke, da so letos posebno slabo opravili obvezno oddajo, oziroma je sploh niso opravili. Hujskaška propaganda Gruberja in Grafa zato resno ograža prehrano avstrijskega prebivalstva.
29.	septembra se je v Avstriji pričelo letošnje šolsko leto. Časopisi so ob tej priložnosti pisali, da je samo
20°/o otrok popolnoma zdravih, drugi pa imajo razne bolezni, predvsem za-rtdi podhranjenosti.
Od propagande za novo vojno avstrijski otroci ne bodo siti, umetno ustvarjanje nemira pa lahko koristi samo imperialistom Toda tudi teni ne bo nemir koristil. Prej ali slej bodo z njimi pometle delovne množice — tudi v Avstriji.
Prejšnji mesec je Klub inozemskih dopisnikov priredil večerjo, ki smo se se je udeležili tudi trije jugoslovanski novinarji. Na večerji je bil tudi predsednik avstrijske vlade inž. Figi. Ta je zbranim zastopnikom tiska iz skoraj v6eh držav v svojem nagovoru izjavil, da hoče Avstrija voditi avstrijsko politiko in da noče biti usmerjena samo na zapad. Zagotavljam novinarjem, da Avstrija želi prijateljstvo z »vzhodom« in z »zapadom«, predvsem z vsemi sosedi Avstrije.
Vsak dan sproti nam govori, koliko resnice je na tem, da vodi Avstrija avstrijsko politiko.^ Takšna politika bi namreč morala biti v korist avstrijskemu ljudstvu. Takšna poiitika bi ne smela imeti dveh obrazov. Takšna politika bi morala biti demokratična. Predvsem pa bi morala zagotoviti ljudstvu svobodo in neodvisnost.
France Novšak
dopisnik »Slovenskega poročevalca« ca Dunaju
dr. Vidmar ln Kostič odigrala odloženo partijo iz 1. kola. Velemojster Kostič je kot črni uporabil moti ponudbi damskega gambita ostri Faja-rovičev gambit, ki ga je dr. Vidmar solidno ovrgel in s pritiskom na linij! c osvojil kmeta c7, ne da bi mogel črni razviti kak nevarnejši napad. Prišlo je do Izmenjave dam, vendar je dr. Vidmar osvojil še enega kmeta, nakar se je Kostič vdal.
Kot je bilo pričakovati, se je neodločeno končala partija Božič-Kuižm-ski iz 2. kola.
Danes igrajo v 5. kolu naslednji pari: Milič - Gligorič, dr. Trifunovič’ Markovič, Germek - Puc, Kulžinski-Tot, Pirc-Bidev, Vukovič-Vidmar ml., dr. Vidmar-Božič, Kostič-Tomovjč in Gruber-Radoičič.
Stanje po 4. kolu je trenutno: Pirc, Trifunovič S\/j, Gligorič, Puc, Tomovič 3, dr. Vidmar 2 (1), Bidev, Božič, Tot, Vidmar ml., Vukovič 2, Kulžin-ski, Markovič U/2, Germek, Milič 1, Gruber, Kostič 0 (2), Radoičič 0 (1).
Vojni zločinec Maier-Kaibitsch se bo zagovarjal pred celovškim sodiščem
V torek 14. oktobra se bo pričela pred deželnim 'sodiščem v Celovcu razprava proti znanemu vojnemu zločincu in krvniku koroških Slovencev Alojzu Maier - Kaibitschu. Sodnemu svetu !»o predsedoval predsednik deželnega sodišča dr. Kubier, a obtožnico bo zastopal prvi državni tožilec dr. Supan. Ma;er - Kaibitscha so angleške okupacijske oblasti izročile avstrijskim sodiščem 1. maja 1946. in je že poldrugo leto v sodnem zaporu v Celovcu, kjer dela največ v pisarni zapora, dobiva hrano iz mesta, nosi zlikane obleke.
VREMENSKA NAPOVED za petek II. oktobra Spremenljivo, t splošnem sončno Trem«,
Livarna Titovih zavodov „ Litostroj“ je v septembru presegla svoj proizvod ni plan za 18 odstotkov
izračunavanje narodnega dohodka za planiranje davkov
Medtem ko gradbeno podjetje »Gradis«-a gradi in dokončuje poslopju prve tretjine velike tovarne Titovih zavodov »Litostroj« v Ljubljani, v prvem Izgrajenem poslopju, v livarni in v drugih manjših obratih že delajo v velikem obsegu in izdelujejo predmete, ki so neobhodno potrebni raznim panogam industrije za izpolnitev petletnega plana.
Ko je livar Selan prišel lz livarne na Kodeljevem delat v livarno Titovih zavodov, je vzkliknil: »Kako sem mogei toliko let delati v oni luknji!« In res imajo delavci, ki delajo v prostornih in sončnih stavbah Titovih zavodov, vtis, kot da ne delajo v za-‘ prtem prostoru, temveč zunaj na soncu in zraku. Cele stene tovarne so steklene. Velika sončna livarna je vsa živa od dela, ki teče kot v zelo natančnem mehanizmu. Iz kupolke priteka vsako uro železo, ki ga 25 tonski žerjav odnaša do pripravljenih kalupov. Delavci, med njimi tudi dve delavki, izdelujejo in pripravljajo kalupe v centralni dvorani, vlivajo vanje železo, ga jemljejo iz kalupov, merijo, čistijo in kujejo. V desnem krilu dvorane pripravlja nekaj delavk pesek za kalupe, v levem krilu pa 23 delavk izdeluje iz peska jedra za notranje oblikovanje odlitkov.
Starega mojstra Ivana Židana, ki ga delavci po pravici imenujejo očeta, se lahko vidi na vseh delovnih mestih. Kot livar dela že 53 let. Menjal je 11 livarn. Sedaj, ko mu leta več ne dopuščajo fizičnega dela, vzgaja nove livarje. Sedaj uči dva mladinca in 23 delavk, večinoma mladink. V kratkem času jih je tako usposobil za pripravljanje jedra, da delajo bolje, kakor so prej delali mnogi delavci. V starem Židanu vidijo mlajši delavci svojega najboljšega prijatelja, ker ne skriva pred njimi ljubosumno svojega znanja.
V livarni Titovih zavodov delajo delavci iz vseh krajev naše države. Tu so strokovnjaki iz železarne na Jesenicah, mladinci in mladinke z mladinske proge, izseljenci, ki so se vrnili v svojo domovino, in delavci številnih malih livarn z Ljubljane in okolice.
Livarna Titovih zavodov oskrbuje s svojimi izdelki predvsem sebe, delno pa tudi železarne na Jesenicah in v Zenici ter tovarno avtomobilov na Teznu pri Mariboru. Na zidovih prikazujejo grafikoni uspehe delavcev livarne, ki je začela obratovati 1. septembra. V septembru so prekoračili proizvodni plan za 18%. Dne 1. oktobra so delavci prekoračili dnevni proizvodni plan za 139%, 2. oktobra pa za 16.5%. Ta velika razlika v izpolnjevanju dnevnega plana nastaja zaradi raznolikosti del, ki jih je treba izvršiti do določenega dne. Izpolnjevanje plana se izraža v tonah. Zato se dogaja, da delavci, ki morajo en dan delati drobne odlitke, izpolnijo manj predvidenega proizvodnega plana kakor drugi dan, ko odlivajo večje predmete.
Čeprav je bil plan v septembru presežen za 18%, ga v prvih dneh dela niso izpolnjevali. Zaradi pomanjkanja delovnih moči so prve dni prejšnjega meseca delali v eni izmeni. Strokovnjaki livarji so se bavili tudi z nestrokovnim delom, s čiščenjem prostorov in pripravljanjem peska za proizvodnjo. Zdaj delajo v dveh izmenah. Podnevi dela strokovni kader pri pripravljanju kalupov, jeder in vlivanju železa, v nočni izmeni pa pomožno osebje čisti in pripravlja delovne prostore pod vodstvom strokovnjaka. S takim načinom dela je proizvodnja znatno pospešena in delavci trdno upajo, da bodo izpolnili svoj letošnji plan.
Dokler ne bo dograjena nova stavba, bodo mizama, oddelek za obdelavo železa in reparaturni obrati nameščeni v stavbah poleg livarne. V prvem času v mizarni ni bilo dovolj
mizarjev, ki bi Izdelovali modele. To vprašanje je bilo rešeno, ko so v podjetje sprejeli navadne mizarje, ki so se sedaj usposobili in ki pod vodstvom strokovnjaka popolnoma ustrezaj svojim nalogam. V oddelku za obuelovanje železa vprašanje delovne moči ni tako pereče. V tem oddelku so postavljeni najmodernejši stroji, ki delajo natančno do tisočinke milimetra. Prvi hip je človek presenečen, ko vidi za temi stroji tudi mladince, ki delajo samostojno. Toda natančnost strojev to dopušča.
Zaščita dela je v vseh obratih in v vseh oddelkih zelo dobra. Stroji v oddelku za obdelavo železa so obloženi s pločevino, tako da je skoraj nemogoče, da bi prišlo pri delu do nesreče. Do nekaterih lažjih poškodb je v livarni prišlo samo zaradi nespretnosti delavcev.
Veliki uspehi, ki jih je delovni kolektiv dosegel v nekaj več kot enem mesecu dela, so tudi uspehi dobrega sodelovanja sindikalne podružnice in uprave podjetja. Sindikalna podružnica je organizirala že drugo 14-dnev-no tekmovanje. Prvo desetdnevno tekmovanje je bilo pred kongresom Ljudske fronte. V tem tekmovanju je delovni kolektiv Titovih zavodov »Litostroj« presegel plan za 36% in zmanjšal odpadke za 2%. V tem času ni niti en delavec prišel prepozno na delo, število tistih pa ki so bili poslani na zdravniški pregled, je bilo zmanjšano za 5%, ker je bilo ukre-njeno vse, da se odpravi pojav neumestnega pošiljanja delavcev na zdravniški pregled, število članov sindikata se je povišalo od 82 na 96%. V tem tekmovanju je bil najboljši kolektiv livarne, ki je dobil prehodni
Tolminski okraj ima po svoji legi in podnebju najboljše pogoje za razvoj živinoreje, ki je podlaga V6emu kmetijskemu gospodarstvu Gornje soške doline. Poleg nižinskih pašnikov, kjer se pase živina v zgodnji pomladi in pozni jeseni, je v lem okraju tudi okrog 80 planinskih pašnikov, na katerih se več kot četrt leta hrani 4000 do 5000 goved, nad
10.000	konj in preko 10.000 ovac.
Tamkajšnji živinorejci redijo malo bolansko pinegauersko »cikasto« pasmo, ki je dobra mlekarica, skromna in odporna ter se v poletnem času lahko preživlja izključno s pašo. Od drobnice je najbolj razširjena bovška ovca mlekarica. Iz ovčjega mleka izdelujejo Bovčani daleč naokoli znan bovški sir in skuto. Te vrste ovca je zelo gibčna in vzdržljiva. Bovčani jo mislijo ohraniti, čeprav ne pride dosti v poštev za volno.
Zaradi posledic vojne in hude suše v zadnjih dveh letih živinoreja še ni dosegla predvojnega stanja zlasti v bivših predelih cone A in na Planoti, medtem ko ga '- v Zatolminu in nekaterih drugih krajih celo prekoračila. Primanjkuje pa dobrih plemenskih bikov, kj jih bodo Tolmincem nudile zlasti tri selekcijske živinorejske zadruge v okraju.
Da pospešijo živinorejo, ki je najbolj donosna, bodo Tolminci -voje gospodarstvo preusmerili in bodo redili čim več živivne. V bodočih petih letih bodo dvignili število goved za okrog 20 odstotkov v primeru z letom 1946. število ovac pa za več kakor 50 odstotkov Da dvignejo živinorejo, bodo Tolminci posejali 50 odstotkov več deteljišč, kakovost pašnikov bodo zboljšali za 50 odstotkov in travnikov za 20 odstotkov. Prebivalstvo je že pričelo z deli za izboljšanje planinskih pašnikov na področju Bovca in Kobarida. Že 'etos bodo na 40 planinah očistili grmičev-
pokal. Po dosedanjih izgledih bo livarna tudi v novem tekmovanju zadržala pokal.
Uprava podjetja skrbi a pomočjo sindikalne podružnice tudi za strokovno usposabljanje delavcev. Strokovnjaki seznanjajo na predavanjih delavce z raznimi vprašanji v zvezi z njihovim delom. Z istim namenom so bili organizirani stalni šestmesečni tečaji. Industrijska šola, ki jo sedaj obiskuje 134 mladincev, bo dajala letno po 80 strokovnjakov.
Uprava in sindikalna podružnica posvečata prav tako veliko pozornost prehrani, preskrbi s tekstilijami in stanovanjskemu vprašanju delavcev. Delavstvo še nima svoje menze in se hrani začasno v menzi podjetja »Gradis«, toda čez mesec dni bo odprta menza samo za delavce »Litostroja«, v kateri bodo delavci dobivali hrano z vsemi dodatki, ki jim pripadajo. V livarni že sedaj delavci med delovnim časom lahko dobijo belo kavo, ki jim jo uprava podjetja daje brezplačno. Vsi delavci v livarni imajo delovne obleke. Najtežje je stanovanjsko vprašanje. Prve stavbe za delavska stanovanja, v katerih se bo lahko nastanilo 54 družin, bodo dokončane januarja prihodnjega leta. Stanovanjski oddelek mestnega ljudskega odbora upošteva pri dodeljevanju stanovanj v prvi vrsti delavce te največje tovarne v Ljubljani in si zelo prizadeva, da bi ugodno rešil njihovo stanovanjsko vprašanje.
Sindikalna podružnica in uprava podjetja bi morali posvetiti več pozornosti delavcem izseljencem, ki so se vrnili v svojo domovino, ki pa se pod novimi pogoji veliko težje znajdejo kot drugi delavci.
je in robido, ki prerašča pašnike. Pričeli bodo izkoriščati tudi gnoj, ki že več let leži pred stajami in z njim pognojili planine. Postavili bodo apnenice za obnovo staj in prekrili objekte, ki so najbolj nujni popravila. Ministrstvo za kmetijstvo je za letos odobrilo 13 milijonov din za izboljšanje planin. Pri delih za zboljšanje planin bodo po možnosti uvedli norme, najboljši delavci pa bodo nagrajeni. V načrtu je tudi zgraditev žičnic, ki bodo omogočale naglo dostavljanje mleka v centralne mlekarne v Bovcu, Kobaridu in na planini pod Krnom, kjer bodo zgradili mlekarno, k' ji bodo po žičnici dostavljala mleko naselja Star. Leskovca, Kosina m Konjska planina. Drugo žičnico nameravajo zgraditi od planine Sleme do planine Polog, kjer naj bi bila zbiralna baza za mleko. S to žičnico bi bile povezane manjše žičnice iz Nedrij, Petrovča in Žage. Po žičnici bi dostavljala mleko tudi naselja La-poč, Plane, Zaprnuč, Skol, Laskoseč, p'anina Ćirče I in Čirče, pašnik Stena, Lošča planina, Dobrošica in Spodnje ter Gornje Prode. Ta naselja bi lahko dostavljala okrog 3000 I mleka, ki bi ga prevažali iz zbiralne baze na Polog planini s kamionom v Tolmin v nadalnjno predelavo. Prav tako naj bi okrajnemu mlekarskemu podjetju v Tolminu dostavljali no čičnici mleko z Razorja in Kal planine.
Delokrog finančnih organov je danes bistveno drugačen kakor je bil nekdaj, postal pa je tudi mnogo obširnejši in dejansko posega v vse gospodarsko življenje. Zato morajo finančni organi dobro poznati strukturo našega gospodarstva in slediti vsem spremembam v naši ekonomiki, ker bodo le tako pravilno pojmovali svoje specifične naloge in jih tudi smotrno izvrševali, kakor je potrebno glede na razvoj našega gospodarstva, zlasti pa glede na naloge, ki jih postavlja gospodarski plan in njegovo izvajanje.
Ena izmed takih nalog, ki se v prejšnjih časih niso nikdar postavljale finančnim uslužbencem, gotovo pa ne v taki obliki, kakor so postavljene sedaj, je ugotovitev narodnega dohodka, in sicer po posameznih skupinah prebivalstva zaradi planiranja davkov. Naše plansko gospodarstvo zahteva od nas načrtno delo v vseh panogah. To velja v največji meri tudi za naš proračun, pri katerem ni samo važno planirati Izdatke in paziti na njih izvrševanje, temveč moramo načrtno predvidevati tudi dohodke in jih tudi načrtno uresničevati. V ta namen pa so nam potrebni številni, zlasti statistični podatki o dohodkih posameznih skupin prebivalstva, ki nam služijo kot osnova za določitev davkov. Brez take osnove bi vse delo pri planiranju dohodkov državnega proračuna stalo na trhlih nogah in b! dejansko pomenilo samo nekakšno ocenjevanje, ki pa nikakor ne more biti trdna podlaga za dobro in uspešno delo. Zato je potrebno točno izračunavanje narodnega dohodka kot celotnega dohodka vseh skupin prebivalstva.
Narodni dohodek je na kratko povedano čisti produkt družbe v nekem časovnem razdobju (ponavadi v enem letu). Narodni dohodek sestavljajo vsi produkti, ki jih je družba proizvedla v tem času, po odbitku sredstev proizvodnje, ki so bila potrošena v proizvodnem procesu, pa so bila tudi že nadomeščena. Narodni dohodek kot letni produkt vsega gospodarstva, ki je na novo ustvarjen z delom, se nato razdeli po svrhah, za katere se troši. Del narodnega dohodka služi za potrošnjo prebivalstva, del pa za akumulacijo.
Pri ugotavljanju narodnega dohodka pa ni važno samo, da ugotovimo narodni dohodek vseh skupin prebivalstva, temveč je zelo važno tudi podrobno raziskovanje narodnega dohodka, važna je njegova delitev na posamezne družbene skupine in posamezne panoge narodnega gospodarstva. Treba je točno ugotoviti dohodke oziroma izdatke socialističnega sektorja v gospodarstvu in ostalih sektorjih, pa tudi dohodke oziroma izdatke prebivalstva po posameznih skupinah. Pri slednjih je zelo važna ugotovitev bilance dohodkov In izdatkov prebivalstva v denarju, pri čemer je treba izločiti oni dohodek, ki se javlja samo v naravi in se potroši v lastnem gospodarstvu. Taka bilanca nam služi za analiziranje in planiranje blagovnega prometa, nadalje obtoka denarja, zlasti pa za planiranje davkov in dajatev.
Za ugotavljanje narodnega dohodka v celoti in po posameznih skupinah prebivalstva sta nam na razpolago dve metodi. Prva je tako imenovana realna metoda, pri kateri izračunavamo s pomočjo statističnih podatkov o proizvodnji narodni dohodek kot čisti letni produkt vsega gospodarstva. To
dobimo na ta način, da od skupne proizvodnje vsake panoge materialne proizvodnje odštejemo vse elemente proizvodnih stroškov (materialnih iz-daktov), ki obremenjujejo proizvodnjo produktov v dotični panogi. Na ta način dobljena razlika med celokupno produkcijo in proizvodno potrošnjo (stroški) je čista produkcija dotične panoge. Pri drugi t. j. osebni metodi se Izračunava dohodek posameznih skupin družbe (prebivalstva, podjetij in ustanov). Pri tej metodi gre za ugotovitev dohodkov fizičnih in pravnih oseb. Izračunavanje narodnega dohodka se lahko opravlja na oba načina, vendar pa je pri izračunavanju dohodka posameznih skupin priporočljivejša osebna metoda ugotovitve narodnega dohodka.
Planiranje davkov
Ugotavljanje narodnega dohodka Ima velik pomen za planiranje davkov, lahko bi dejali, da je podlaga za vse planiranje. Le na podlagi podatkov o narodnem dohodku, ki odpade na posamezne skupine prebivalstva, bomo lahko planirali tako skupne zneske, ki pridejo v poštev kot podlaga za odmero davkov, kakor tudi roke, v katerih posamezne skupine prebivalstva lahko po realizaciji svojih dohodkov prispevajo v državni proračun. Da je to važno za uspeh pri realizaciji celotnega državnega proračuna dohodkov, je razumljivo. Prav tako pa se je treba zavedati, da je stran dohodkov državnega proračuna najožje povezana s stranjo izdatkov, ker brez pravočasnih in zadostnih dohodkov ne moremo pravočasno in redno Izvajati našega proračuna izdatkov, ki ima zlasti velik pomen za izgraditev našega gospodarstva, za kapitalne Investicije, ki so potrebne, da bomo postali iz zaostale agrarne države gospodarsko močna industrializirana država, da bomo utrdili ekonomsko in obrambno moč države.
Naši proračuni bodo postali realni na strani izdatkov kakor tudi na strani dohodkov le tedaj, če bomo pravilno planirali predvsem donos davkov, ki temelji an ugotavljanju narodnega dohodka, oziroma dohodkov posameznih skupin prebivalstva, ki plačujejo davke na podlagi teh dohodkov.
Pravilno in točno planiranje pa Ima pomen tudi zia našo davčno politiko. Od pravilnega planiranja je odvisen uspeh davčne politike. Brez točnega planiranja bi naša davčna politika temeljila več ali manj na ugibanju ter tako ne bi dovedla do onih praktičnih uspehov, ki so potrebni v splošnem okviru planskega gospodarstva.
Vsi ti razlogi narekujejo, da posvetimo delu pri planiranju davkov veliko pažnjo. To delo samo zahteva veliko poznavanje gospodarskih razmer ne samo v majhnem obsegu enega kraja ali okraja, temveč tudi v republiškem obsegu ter v vsedržavnem obsegu. Nepravilno Izvršeno delo pri najmanjših enotah lahko vpliva na celotni rezultat vsega dela, pomanjkljivosti majhnega obsega bodo seštete skupaj lahko dale napačne ali do velike mere netočne rezultate pri večjih enotah.
Delo pri planiranju davkov oziroma dohodkov, ki naj služijo kot podlaga za odmero davkov, pa zahteva poleg poznavanje strok, pri katerih se izračunava dohodek in planira davek, tudi poznavanje našega davčnega sistema v vseh podrobnostih in uporabljanje različnih metod ugotavljanja dohodka, zlasti metod statističnega značaja, ki pa ne smejo biti uporabljene šablonsko na eni in isti način pri vseh panogah. Tako ne moremo uporabljati točno istih metod pri planiranju davka na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev kakor pri planiranju davka na dohodek kmetov ali pripadnikov zasebnih poklicev.
Med najvažnejše skupine prebivalstva in zavezancev dohodnine spadajo
skupine delavcev, kmetov in pripadnikov zasebnih poklicev.
Drugače je treba planirati davke pri onih skupinah zavezancev davka delavcev in nameščencev, ki plačujejo davek po proporcionalni stopnji ali v stalnem znesku, kakor pri onih delavcih, nameščencih in uslužbencih, ki plačujejo davek z odtegnitvijo od izplačanih mezd in plač. Pri tej drugi skupini je treba najprej ugotoviti vse plače, ki jih prejemajo delavci, nameščenci in uslužbenci po skupinah za posamezne davčne stopnje. Popis take vrste je predviden letno dvakrat (v februarju in avgustu za. prejšnji mesec) po številu delavcev in višini plač. Dvakratni popis je potreben zaradi tega, ker zaposlenost delavstva znatno variira in je največja zaposlenost v poletnih mesecih, najnižja pa v zimskih.
Zelo težavno je planiranje davka na dohodek od kmetijstva in njegovih postranskih panog. Tu je potrebno temeljito poznavanje vsega kmetijstva, zlasti pa je treba dobro poznati one panoge, ki dajejo največji dohodek za prodajo. Poleg tega je treba upoštevati tudi različno strukturo same kmetijske proizvodnje v posameznih okrajih, nadalje oni del kmetijske proizvodnje, ki se troši v kmetskem gospodarstvu samem in ne pride na trg. Pri tem delu se je treba posluževati najrazličnejših podatkov od ugotovitve donosa posameznih kmetijskih kultur pa do cenitve raznih postranskih dohodkov v kmetijstvu (n. pr. čebelarstva itd.). Zbrani podatki nam bodo služili za ugotovitev skupnega dohodka od kmetijstva in njegovih postranskih panog, s tem pa tudi za določanje deleža dohodnine, ki naj bi odpadla na kmetovalce v okviru vsot, določene v državnem proračunu.
Pri planiranju davka na dohodek od zasebnih poklicev in premoženja je treba drugače planirati donos tega davka v onih primerih, kjer se plača v stalnih zneskih ali v odstotkih od prometa, in drugače v on;h primerih, ko se davek plača po odmeri na podlagi prijavljenih dohodkov. Podatkov davčnih zavezancev se je treba posluževati z opreznostjo in jih popraviti z drugimi podatki, ki so nam na razpolago, pri čemer pridejo v poštev ugotovitve dejanskih dohodkov zavezancev na množičnih sestankih za odmero dohodnine. Pri ugotavljanju dohodkov od zgradb In pri planiranju dohodkov iz tega vira je treba najprej narediti popis vseh zgradb, njih lastnikov in stanovanjskih prostorov, najemnin in primerljivi najemnin, da dobimo točno sliko o dohodkih teh zavezancev, pa tudi povprečno obremenitev teh zavezancev z davki, kar je tudi važno za nadaljnjo davčno politiko.
Planiranje davkov na podlagi ugotavljanja dohodkov posameznih skupin prebivalstva opravljajo naši finančni organi prvikrat v takem obsegu in po točnih navodilih. Rok za izvedbo tega ohsežnega dela je bil razmeroma kratek. Vendar pa je pričakovati. da nam bodo zbrani podatki dali točno sliko in s tem podlago za planiranje davkov v letu 1948, kar nam bo olajšalo sestavo točnega proračuna, ki predstavlja finančno stran našega splošnega državnega gospodarskega plana.	P-
Letalska zveza
Besnrad—Zadar—Zatreb
Pričenši z 10. oktobrom bo zopet začela delovati letalska proga Beograd — Zader — Zagreb in obratno po sledečem voznem redu: Odhod iz Beograda vsak torek in petek ob 10. uri, prihod v Zadar okrog 12.; odhod iz Zadra ob 13., prih«! v Zagreb okrog 14. V obratno smer bodo letela letala vsako sredo in soboto. Odhod iz Zagreba bo ob 9., prihod v Zadar okrog 10., odhod iz Zadra ob 11. in prihod v Beograd okrog 13.
Pridelovalcem žita
Poslužujte se ugodnih pogojev pri zamenjavi očiščenega In razkuženega semenskega žita. Naproze imajo dovolj tega žita za vse pridelovalce
Bodoči razve} živinoreje in mlekarstva v tolminskem okraju
Gozdovi so zaživeli
Šmartno, 5. okt.
Ko sem stopila iz jutranjega vlaka )e malo mestece Litija še spalo. Hiše so počasi lezle iz megle in obrisi bližnjih gozdov so se komaj poznali. Srečala sem le nekaj delavcev in delavk, ki so hiteli v tovarno. In razen čebljanja zgodnjih gospodinj pred mesnico ni bilo čuti ničesar več. Jutro je bilo dokaj hladno, pa sem hitro nadaljevala pot v Šmartno, kamor sem bila namenjena.
Gozdne brigade Pavla Korčagina ni težko najti. Prav sredi vasi sta gozdna uprava in krajevni ljudski odbor brigadi dodelila lep, primeren prostor za taborišče, kuhinjo, inten-daturo in štab. Pred kuhinjo nad katero visi parola »Naš uspeh — uspeh naših obratov«, sem našla komandanta Lojzeta Rogliča in pomočnika intendanta v posvetovanju za kosilo. Mladi brigadirji pa so že korakali s pesmijo na ustih v sveže jesensko jutro. kjer so gozdovi, še vsi dremotni zaviti v gosto, vlažno meglo čakali da znova zaživi dan dele in sonca.
V	intendanturi sem spoznala bni-gadnega sekretarja Matijo Črnivca, ki je neumorno iskal po policah nekakšen vijak. To vam je visok, suhljat tovariš, kateremu krasi prsa spomenica. a tudi njegovo lice in njegov nastop dokazujeta sposobnost in požrtvovalnost prvoborca. Hitro mi je razložil, kako važen je ta vijak pri nekem strojčku za brušenje žag. V tem je on pravi mojster; še več. celo svojega starega očeta je aktiviral, da bo vso nedeljo »udarniško« brusi) brigadi orodje.
V	komandantu Lojzetu sem spoznala mirnega, tihega tovariša, dokaj strogega nastopa, a do skrajnost) predanega in dobrega srca. Pravi, da nima besed, kako bi mu bilo, če bi moral iz brigade, živi z njo in za njo.
Ko sem si ogledala lepo urejeno taborišče v barakah in na podu, pripravno jedilnico, štabno pisarno, sobe za bolnike in ves prostor, sem
ugotovila, da tu živi brigada, ki ve, kai sta red in 6naga. Nato sem pohitela na teren, da spoznam brigadirje in njihovo delo.
Iz Šmartnega do gozda, v katerem sedaj seka mladinska brigada Pavla Korčagina. je kake pol ure hoda. Ko se približaš gozdovom, ti nehote začne močneje utripati srce, kajti_iz šumečega drevja se že od daleč čuje pesem sekir in žag.
»Le hitro stopiva«, me je priganjal komandant Lojze, »da vidiš moje brigadirje. 1439 m* drv so že naredili in 700 m1 hlodov (tehničnega lesa). A imeli so samo 13 delovnih dni. No »kaj misliš o tem?«
Resnično razen vzklika navdušenja nisem mogla dati ničesar od sebe. Kdo bi mislil, da morejo 104 mladi fantje in dekleta, ki niso še nikdar imeli žage in sekire v rokah, doseči takšne uspehe. Nestrpno sem čakala, da zagledam prve skupine naših mladih gozdnih delavcev. Udarci so postajali vse jačji in prav blizu mene je tenko pela žaga. Lojze se mi je smejal, ker nisem takoj opazila brigadirje za velikim kupom posekanega vejevja.
»To sta Berce in Pelicon, dva najboljša delavca«. Nekoliko nejevoljen mi je Berce segel v roke, ker sem ga prekinila v največjem delavnem tempu. Dva vesela fanta sta to, iz Dornberga pri Gorici sta doma. Prvi je komandir prve čete, a Pelicon njegov namestnik. Pridružili so se tudi plavolasi Jaka, mala okrogla Ančka Anžič iz Dobrunj in Marica iz Slov. Primorja, ki se vsi štejejo med naj-pridnejše K sreči se je po grabnu pridrsal pomočnik intendanta, tovariš Karol Jakša, s svojo veliko košaro kruha in jabolk, ki jih je razdelil za malico. Tako sem lahko malo pokramljala z brigadirji, 6icer je še tako Berce enkrat zavpil: »Kar hitro na delo. vsake minute je škoda, vsakega polena, ki bi ga lahko razklal ta čas.« Taki so naši Primorski fant-
je! Pa tudi Kranjci ne zaostajajo za njimi! To je dokazal petnajstletni Janezek, ki je jokal, ker ga prvotno niso hoteli vzeti v brigado, ker je majhen. V delu pa dohiteva najboljše in v svojem prostem času prebira priljubljeno knjigo »Kako se je kalilo jeklo«. Morda bi Janezek hotel biti Pavle Korčagin, prav gotovo pa bo vreden član Korčaginove brigade.
Teren, na katerem brigada dela, je težak. Na visokem je, hrib je skoraj ves posekan z obeh strani. Dolge vrste zloženih drv so priča njihovega 'ruda in marljivosti. Posebno težavno je delo v grabnu, kjer je posebno nevarno delati. Tam sem našla znanko Ivico Prosenovo, ki je že udarnik s proge Šamac—Sarajevo, kar bo s svojo požrtvovalnostjo verjetno dosegla tudi v gozdni brigadi.
Na tem delu hriba dela prva četa, ki do sedaj nosi prehodno zastavico. Komandir II. čete, tov. Rudi Zidar, tudi udarnik s proge, ki je prevzel funkcijo šele pred dvema dnevoma, pa se bori. da s svojo četo preseže uspehe prve ter ji s tem odvzame zastavico. Borba postaja nevarna in vse
kaže, da zastavica res ne bo ostala vedni pri eni četi.
»Pazi. pazi, pazi!« je kričal Rudi, ko sem prišla na teren II. čete. Vsi so zbežali daleč od njegove skupine in preden sem se zavedla, kaj to pomeni, je zabobnelo in zahreščalo čez hrib, da me je bilo kar strah. Troje mladih nežnih rok je dokazalo prirodi svojo jekleno voljo in moč. Odžagali so ogromno visoko in debelo bukev, ki je z velikim truščem padla na tla ter v besnosti svojih zadnjih trenutkov hreščala in pokala in neusmiljeno lomila okoli sebe. Star gozdni delavec-strokovnjak pa se je zadovoljno smehljal, da so mu brke smešno podrhtavale. Zamomljal je: »Od hudiča je ta mladina, kako so znali brez mene pravilno izpodsekati.«
Še marsikaj znajo! Samo nekaj ur med njimi, pa 6e lahko prepričaš o njihovi čudoviti volji in ljubezni do dela, o njihovem strokovnem usposabljanju ter o njihovi izdržljivosti in disciplini. Brigada Pavla Korčagina se resnično zaveda naloge, ki jo pred njo postavlja mladinska organizacija ter ljudstvo Ljubljane. Do-
m
bro se zavedajo, kako nujno in kako velike količine drv potrebuje mesto za svoje ustanove, za svoje tovarne in za svoja topla ognjišče. To lahko razume le napredna, zdrava in zavedna mladina, ki živi mlado, novo življenje, polno perečih gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanj.
Prav nerada sem šla s terena. Lepo je med njimi, sicer so žuljave roke in oznojena lica, a v srcih je zavest, da 60 z žulji na rokah in s pesmijo macolk in žag oživeli gozdovi, a to življenje bo dalo drva beli Ljubljani...
Brigada dela od sedmih do treh. Po kosilu, ki je izdatno in dobro pripravljeno, 6ledi navadno počitek, a to soboto ni bilo časa za to. Večina je pospravljala taborišče in dvorišče. Ivica in Marica sta menjavali brigadni sten-čas, ki je tudi njihova dika in ponos. Karel Jakša je uredil in-intendanturo, da je bila ko v škatljici, bolničarka Ančka pa je izribala in pospravila bolniško sobo in štabno, da je bilo veselje pogledati. Drugi 60 prali in likali, tretji pa so šli v šmar-tinski Prosvetni dom urejat dvorano. Povsod je vladal vesel tempo domačega dela, ki je kakor odmor proti onemu v gozdu. Zvečer, ko bi mladina res lahko počivala, so imeli pevsko vajo. Da, tudi tega niso pozabili; v mali brigadi delavcev in delavk so postavili pevski zbor, ki je pel zvečer ob brleči petrolejki v velikem taboriščnem prostoru, na podu nad hlevom, ki so ga prav praktično preuredili v spalnico prve čete. Pevske vaja na podu, kjer se je čez špranje na 6trghi smejala luna, je spominjala na način kulturnega dela za časa osvobodilne borbe. Nekaj toplega prevzame človeka, ko vse to vidi in prepričana 6em, da v nobeni bleščeči dvorani ne bi brigadirji peli s takim navdušenjem, e tako voljo in hotenjem.
En dan v brigadi Pavla Korčagina je dovolj, da se vsakdo prepriča, kako je duševno zdrava in čvrsta naša mladina, kako z velikimi koraki hiti vsa smela in radostna svetli bodočnosti nasproti...
Nedelja je bila nov dan doživetij in sreče. Ta dan niso šli na teren, vendar so doma še našli delo. Dekleta so lupila krompir in čistila solato, druga likala tovarišem srajce, a fantje so pometali dvorišče, nekateri pa so kakor martinčki posedali na toplem jesenskem soncu.
Popoldne pa 6e je začel pravi praznik. Vsa brigada je odšla v Litijo, da dočaka mladinsko kulturno brigado Kajuh, ki je obiskala prebivalstvo Šmertna in okolice ter 24. mladinsko brigado Pavla Korčagina. V Prosvetnem domu so dali lepo uspelo prireditev pesmi, recitacij, folklore in harmonikarskega zbora, pri kateri je tudi gozdna brigada dala nekaj pevskih in recitacijskih točk. Dvorana je bila nabito polna Šmarčanov in brigadirjev, ki 60 z velikim navdušenjem sprejeli Kajuhovce. Nato so harmonikarji poskrbeli za kratko zabavo, ki je bila res vsakomur prijetna. V razposajenem veselju so se zavrteli študentje Kajuhovci z mladimi dekleti iz tovarn, z dekleti 24, ljubljanske brigade, ki daje vse znake, da bo postala udarna. Da je veselje doseglo svoj vrhunec, so pri koncu nenadoma, kakor iz neba padli med nas mladinci šišenske godbe, ki so. da obdrže besedo, prišli, čeprav samo za eno uro. Odrezali so se mladi muzikantje in njihova pesem se je razlegla čez vse Šmartno, pretresla vsa mlada, poštena 6rca in razjasnila vsa lica.
Prišla je ura za odhod. Pozdravljanja ni bilo konca. »Hura, zdravo, ho-ruk«, je vriskalo iz grl zdaj ene, zdaj druge brigade, in razšli so so srečni in veseli v zavesti, da se zopet najdejo tam. kjer jih bo klicala dolžnost. Kajuhovci in šišenska godba so strumno odkorakali v Litijo ns vlak. Svetle zvezde so žarele in dvigala eo je pesem mladosti...
Brigada Pavla Korčagina pa j» pohitela k počitku, kajti jutri bo vstal nov dan, nova borba za drva, za normo, za prehodno zastavico, za j »naš uspeh — za uspeh naših obra-'tove,	Ver» FetfcordI
Nag uspeh — uspeh naših obratoy
Moves pota v
Dve.leti in poi je minil«, odkar so zavezniške države strle nemške in japonske napadalce. Človeštvo se je oddahnilo in pričelo reševati nove, miroljubne naloge.
Za nadaljnji razvoj prijateljskega sodelovanja med narodi je bilo treba ustvariti najprej trden in pravičen mir. Tak mir bi moral uničiti ostanke fašizma in utrditi demokracijo tudi v bivših sovražnih deželah, zagotoviti neodvisnost vseh držav in preprečevati vsako gospodarsko in politično tasužnjevanje.
Že na pariški konferenci je tak mir naletel na odpor imperialističnih sil pod vodstvom ZDA. Konferenca je pokazala. da sta se med zavezniki, ki so se skupno borili proti fašističnim napadalcem razvili dvo smeri v politiki mednarodnega sodelovanja. Ko so razpravljali o tržaškem statutu in internacionalizaciji Donave ter o predlogih. kako bi izkoreninili fašizem in utrdiii demokracijo v vseh državah, sta bili ti dve različni smeri že jasno razvidni
Sovjetska zveza in ostale demokratične dežele so se v vojni borile tudi zato. da po zmagi ustvarijo trajen demokratičen mir, dokončno izkoreninijo fašizem, preprečijo nove napadalne vojne in zagotovijo pogoje za mirno sožitje in sodelovanje med narodi.
Nasprotno pa so se ZDA v drugi svetovni vojni hotele znebiti nemških in japonskih konkurentov na svetovnih tržiščih ter prevzeti nadoblast v svetovni politiki in gospodarstvu. Po vojni so še dalje razvijale težnjo, da okrepijo imperializem in uničijo demokracijo.
Sovjetska zveza in demokratične de-žeie so v skupni borbi odločno nastopile proti tem težnjam imperialistov.
Ti dve smeri mednarodne politike »ta se odražali v vsem mednarodnem političnem in gospodarskem dogajanju.
Močna mednarodna organizacija združenih narodov, ki bi zagotovila varnost in utrdila mednarodno sodelovanje je bila že takoj v začetku trn v peti reakcionarnim krogom. Z ostrimi napadi so skušali onemogočiti načelo soglasnosti velesil v varnostnem svetu že lani. Toda to je bil samo začetek odkrite kampanje proti mirnemu sodelovanju v organizaciji Združenih narodov.
Kapitalistične države — zlasti ZDA — vedno boli občutijo povojne teža; ve ki jih prinaša njihov gospodarski sistem. Preteče gospodarske krize skušajo reševati s tem. da hočejo s podkupovanjem in zastraševanjem pridobiti politično in gospodarsko nadvlado nad čim večjim številom držav. Ameriški imperialisti hočejo čim-prei uresničiti svoj stari sen — pripraviti svoje gospodstvo v svetu. Da bi dosegle te cilje, hočejo ZDA z izkoriščanjem svojih satelitov izrabiti organizacijo Združenih narodov za svoje interese.
Razdiralno delo teli držav v varnostnem svetu, komisiji za navadno razorožitev in komisiji za kontrolo atomske energije omogoča pravcato tekmovanje imperialističnih držav v oboroževanju in ostalih vojnostrateških ukrepih. K tem pripravam se pridružujejo še gospodarske in politične, ki grobo kršijo načela organizacije Združenih narodov.
Z znanim Marshallovim načrtom je ameriška vlada hotela izkoristiti gospodarske težave neodvisnih evropskih držav in jim s svojo »pomočjo« vsiliti svojo voljo. Seveda hi bile te države s tem tudi politična igračka v rokah .ameriških finančnih mogotcev. Marshallov načrt bi pa obenem razdeli] Evropo na dva bloka, od katerih bi bi! blok zapadnih evropskih držav s središčem v zapadni Nemčiji odskočna deska za vojaške in gospodarske grožnje ZDA proti Sovjetski zvezi in državam z demokratično ureditvijo v Evropi. S siojimi gospodarskimi in političnimi ukrepi ustvarjajo v zapadni Nemčiji ponovno žarišč« fašizma.
Ta poizkus ni osamljen v vojno hujskaški politiki angloameričkih imperialistov. pač pa se dopolnjuje z ostalini delom teh krogov. Vmešavanje v notranje zadeve drugih držav je eno izmed pogostih sredstev, ki se jih poslužuje vlada ZDA. Hrabri grški narod, ki je toliko žrtvoval v borbi proti fašističnemu okupatorju še danes preliva kri za svobodo in neodvisnost. Za to so odgovorni ameriški imperialisti. ki vojaško, finančno in moralno podpirajo monarhofašistični režim v boju proti demokratičnim grškim prebivalcem. Na Kitajskem prav tako
borbi za mir
itmeriške čete preprečujejo, da bi se končala krvava državljanska vojna.
Ukrepe političnega in gospodarskega pritiska podkupovanja in izkoriščanja notranjih nasprotij pa stalno spremlja histerična propaganda za novo vojno. Širijo jo tisk, radio in kino imperialističnega tabora z Ameriko na čelu. Neprestano grozijo z atomsko bombo in bakteriološko vojno, klevetajo id z zlobnimi izmišljotinami napadajo Sovjetsko zvezo in druge demokratične države, skušajo naprtiti odgovornost za novo vo.ino miroljubnim narodom, vodijo odkrito propagando za večjo oborožitev, skratka, na vse načine podpirajo in podžigajo vojno psihozo.
Namene in cilje ameriške imperialistične politike je znova dokazal ameriški zunanji minister Marshall na seji Generalne skupine Združenih narodov 17. septembra. S svojim napadom na veto in predlogom za ustanovitev »stalnega komiteta 55 držav« se je izjavil za likvidacijo Združenih narodov in s tem dosledno nadaljeval z napadom proti miru na svetu.
Tudi na ostalih sejah Generalno skupščine Združenih narodov delegacije ZDA in njenih satelitov na vse načine ovirajo delo. ki bi kakorkoli nadaljevalo slavne tradicije protifašistične vojne. S svojimi priporočili za revizijo mirovne pogodbe z Italijo so še bolj opogumile fašistične elemente v Italiji, katerih divjanje še danes kruto občutijo slovenski in italijanski antifašisti v krajih, ki so po mirovni pogodbi priključeni Italiji. Dalje hočejo te delegacije spremeniti sestav vodilnih organov organizacije Združenih narodov in v njih utrditi vpliv ZDA. kar so pokazale s spletkami pri volitvah za enega člana v Varnostnem svetu in članov za ekonomsko socialni svet.
Nasprotno pa Sovjetska zveza v borbi za trden mir odločno nastopa proti vsem poskusom in spletkam, ki kršijo načela organizacije Združenih narodov, ščiti pravice malih dežel ter zavrača klevetniško in hujskaško gonjo za novo vojno.
Sovjetska zveza ni osamljena v tem boju za demokratičen mir in varnost. Po zmagi nad fašizmom so se okrepila demokratična gibanja v kapitalističnih državah, kolonialni narodi so se dvignili proti svojim zatiralcem, nove ljudske množice so se pridružile boju za mir in po vsem svetu razkrinkavajo napadalne namene reakcionarnih krogov. Posebno pomembne so zmage demokracije v državah^ jugovzhodne Evrope. Med temi državami je ravno Jugoslavija dala svetel vzgled ne samo za borbo proti okupatorju in za povojno socialistično izgradnjo, pač pa s svojo Ljudsko fronto tudi primer trajne vseljudske politične organizacije.
V tem času. za katerega je značilen zaostren boj demokratičnih sil proti onim. ki hočejo pahniti svet v ponovne vojne strahote, da bi tako lažje dosegli svoje imperialistične cilje, je maršal Tito v svojem referatu o Ljudski fronti Jugoslavije pokazal nova pota v borbi za mir.
Maršal Tito je poudaril mednarodni pomen in vlogo Ljudske fronte Jugoslavije. ki se je s svojo borbenostjo in enotnostjo razvila v močno vseljudsko organizacijo.
Potrebo ljudskih front pri drugih narodih narekuje danes skupen boj vseh naprednih sil v svetu za mir in demokracijo. Ob napakah nekaterih ljudskih front je maršal Tito pokazal razvojno pot ljudskih front pri drugih narodih in dejal:
»Ljudske fronte se torej združujejo v fronto miru na svetu. Ta združitev pomeni organizirano enotno nastopanje za ohranitev miru in mednarodnega sodelovanja.«
Ljudska fronta Jugoslavije je s svojo borbo in delom pobornik za fronto demokratičnih in naprednih sil v svetu, ki bo odločno na braniku proti napadalnim načrtom imperialistov in prispevala k ustvaritvi trajnega, pravičnega miru.
Največje priznanje Ljudski fronti Jugoslavije s Komunistično partijo na čelu je sklep nedavnega posvetovanja nekaterih komunističnih partij na Poljskem, ki je določil Beograd za sedež informativnega biroja.
Tako se bodo v naši prestolici posvetovale Komunistične partije, ki stojijo na čelu skupnega boja vseh naprednih in demokratičnih sil v svetu proti načrtom vojnih hujskačev in za-sužnjevaleev narodov. Narodi Jugoslavije bodo tudi na ta način prispevali svoj delež k borbi najnaprednejših sil za neodvisnost, nacionalni obstoj in mir v svetu.
ZDA gibalna sila grške politike
Grški vladni stroj je uokonene prešel pod nadzorstvo Združenih držav Amerike, Je izjavil Višinski na seji političnega odbora Generalne skupščine OZN
New York, 8. oktobra (Tass) Na seji političnega odbora Generalne skupščine dne 6. oktobra je delegat Sovjetske zveze Višinski izjavil o grškem problemu:
»Sovjetska delegacija je bila že od začetka proti temu, da bi 6e na Generalni skupščini razpravljajo o tako imenovani nevarnosti, ki grozi politični '—odvisnosti in teritorialni ne-riotaK>,• .osti Grčije od strani Albanije. Bolgarije in Jugoslavije. To vprašanje je sprožila ameriška delegacija. Že v začetku je bilo jasno, da zasledujeta delegaciji ZDA in Grčije s sprožitvijo teda vprašanja dejansko cilje, ki nimajo ničesar skupnega » nalogo, ki jo uradno vsebuje njun predlog.
Tako imenovano grško vprašanje je veliko širše in obsežnejše, kakor vprašanje obmejnih incidentov ali vprašanje odnosov med Grčijo in njenimi severnimi sosedi. Grško vprašanje je vprašanje politike, ki posega v probleme, katerih rešitev je povezana s problemi svetovnega pomena. Niti grška vlada, niti one družbenopolitične skupine, ki stojijo za njo, ne določajo grške politike. V juliju t. 1. je bila britanska revija »Economist« v članku z naslovom »Grčija na ostrini noža« prisiljena priznati, da so ZDA s tem, da podpirajo grško gospodarstvo in oborožitev, pomagajo pri vežbanju grške vojske in branijo grško stvar na svetovnih skupščinah, sedaj osnovna gibalna sila grške politike.
V tem pogledu se je položaj sedaj še bolj zaostril. Ameriška oblastva so od septembra prevzela preskrbo-vanje grške vojske, orožništva in policije. Stalno se prirejajo posvetovanja grških oblastev, pri katerih sodelujejo predstavniki misij ZDA in Velike Britanije ter ameriški strokovnjaki za vojaška in druga vprašanja. Ministrstvo za narodno gospodarstvo vodi ameriški strokovnjak Lawnson, ki je hkrati tudi predsednik mešane komisije za vprašanja zunanje trgovine. Brez njegove vednosti Grki ne smejo ničesar kupiti v inozemstvu. Državno
blagajno imata pod nadzorstvom ameriški strokovnjak Roseman — za proračunska vprašanja in Spancer za vprašanja mezd in osebja državnih ustanov. Grška vojska bo na račun ameriških dotacij povečana za 30.000 mol Pripravljajo se ukrepi za orga nizacijo tako imenovane narodne garde. V svetu narodne obrambe so razen grških ministrov tudi šefi vojaških misij ZDA in Velike Britanije. Pod vodstvom tako imenovanih ameriških strokovnjakov je v polnem teku pripravljanje za čistko v državnih ustanovah. O samostojnosti in suverenosti Grčije torej sploh ne more biti več govora
Grški vladni stroj je dokončno prešel pod nadzorstvo ZDA. Iz govora bivšega pomočnika ameriškega ministra za zunanje zadeve Achesona je znano, da je bilo od celotne vsote ameriške pomoči 50 milijonov dolarjev določenih za vojsko, ostala vsota pa za obnovo gospodarstva in nakup blaga za široko potrošnjo. Toda osnutek obnovitvenih del, ki ga je objavil šef ameriške misije v Grčiji Grees-wold, se nanaša samo na preureditev pristanišč v Pireju, Solunu in Volosu ter nekaterih letališč. Dejansko gre za izpremenitev Grčije v vojaško oporišče ZDA, ne pa za obnovo grškega gospodarstva.
Boji v Rumeliji, vzhodni in zapadni Makedoniji
Atene S. okt. Radijska postaja grške demokratične armade je oddajala danes naslednje poročilo rhovne-ga štaba o operacijah proti vladnim
četam:
21. septembra so se enote rumelij-skega štaba spopadle s sovražnimi silami pri Marinam blizu vasi Kalo-skepi na področju Ipisa. Po večurni borbi se je sovražnik spustil v beg in pustil za seboj 15 mrtvih in 10 ranjenih. Mi smo imeli dva ranjena. Istega dne je neki sovražen vojaški kamion na cesti Lamia—Karpenision zadel blizu Makrone na mino. So-
vražnik je imel 5 mrtvih in 8 ranjenih.
22. septembra so enote. istega štaba napadle iz zasede sovražno kolono blizu vasi Kula in jo pognale v beg. Sovražne izgube znašajo 15 mrtvih, število ranjenih ni ugotovljeno. Zaplenjeno je bilo 10 pušk, 2 puško-mitraljeza, 2 oddajni postaji, 5000 nabojev, eirelivo za minometalce in 85 glav živine.
24. septembra so enote tega štaba izvedle hud napad na sovražnika, ki se je utrdil pri Arahovi. Naše enote so kljub številčni premoči sovražnika razbiie 4 sovražnikove položaje in mu prizadejale težke izgube. Mi smo izgubili 2 borca.
Med 26. in 30. septembrom je naša inženirska enota štaba srednje in zapa ’ e Makedonije vrgla v zrak železniški mosl blizu Meita Agios Pan-deleimonsa in dva vojaška kamiona na cesti med Lerinom in Vodenom. Sovražnik je imel 9 mrtvih in 10 ranjenih.
50. septembra je enota vladnih sil, ki se je pomik la proti južnim utrjenim položajem pri Kajmakčalanu, naletela na predel, ki so ga minirale enote štaba srednje in zapadne Makedonije. Pri tem je imel sovražnik več kot 50 mrtvih in ranjenih. Zaplenjeno je bilo veliko število pušk, municije in živi jenskih potrebščin.
2.	oktobra so enote tega štaba nenadoma napadle pri vasi Trikolia več oddelkov monarhofašistične obrambe. Sovražnik je bil razbil in so naši borci v neverjetno hitrem napredovanju osvobodili več kot 10 vasi na tem področju.
5.	oktobra so enote štaba srednje in zapadne Makedonije razvile na področju Grama veliko aktivnost in prisilile sovražnika, da je zapustil svoje utrjene položaje pri Paliokre-miji m Agios—Iliasu.
12.	septembra so enote štaba vzhodne Makedonije in Traki je napad le utrjene sovražne položaje pri kraju Tripsih na področju Simbiroka-stra. Sovražnik je imel velike izgube.
Ameriška posojila imajo značaj političnega vmešavanja
New York, 7. okt. (Tass). Na seji komiteja št. 2 (za ekonomska in finančna vprašanja so nadaljevali s proučevanjem poročila ekonomsko-so-cialnega sveta.
Jugoslovanski delegat dr. Vilfan je opisal herojske napore jugoslovanskega naroda, ki z lastnimi silami obnavlja gospodarstvo svoje države, ki je težko trpela v vojni. Jugoslovanska vlada je izdelala petletni gospodarski plan, ki se uspešno izvaja. Letos je razmerje posejanih površin v Jugoslaviji doseglo 97 % v primerjavi s predvojnim. Proizvodni plan nacionalizirane industrije v prvem polletju 1947 je bil izpolnjen 103 %. Splošna raven proizvodnje znaša danes 150 % v primerjavi z lansko. Vrsta panog jugoslovanske industrije je presegla predvojno raven proizvodnje. Zadošča reči, da se električne energije proizvaja danes skoraj petkrat več kot pred vojno, gradbenega materiala ena in polkrat več itd. Ti rezultati — je rekel Vilfan — doka-zujejo, ne glede na mračna napovedovanja v zvezi z ustavitvijo ameriške pomoči Jugoslaviji, da se proizvodnja in zamenjava blaga v naši državi nista zmanjšali in da je naš finančni sistem siguren.
Dr. Vilfan je nato upravičeno kritiziral delo ekonomsko-socialnega sveta, ki ni oviral poizkusov nekaterih
gospodarsko agresivnih držav, da Di delale ne samo izven okvira OZN, temveč tudi proti njenim načelom. Pred pričetkom vojne je izročila jugoslovanska Narodna banka v varstvo ZDA 45.000 kg zlata, ki ga Združene države Amerike še do danes niso vrnile njenemu zakonitemu lastniku.
Pred vojno so velesile težile za tem, da bi gospodarsko zasužnjile Jugoslavijo. Moja država je bila tako odvisna v gospodarskem pogledu, da je celo še tako važne politične sklepe sprejela na pritisk velesil. Danes moramo izjaviti, da pomeni Marshallov načrt prav tako sodelovanje, kakršnega je Jugoslavija občutila v preteklosti.
Med pariško konferenco ni nihče vedel za pogoje Marshallovega načrta, znano pa je, s kakšnimi pogoji sta dobili »pomoč« Grčija in Turčija. Tema državama so dali posojila, ki se v nobenem primeru ne morejo smatrati v skladu s suverenostjo teh držav. Ali se more govoriti o suverenosti, ako so v tej državi tuji administratorji, eksperti in misije, ki imajo pravico vmešavanja v vsa vprašanja te države. Jasno je, da ta posojila in pomoč nimajo značaja gospodarske pomoči, temveč značaj političnega vmešavanja v luči posojila.
V Indoneziji ne bo miru, dokler Nizozemci ne bodo zapustili indonezijskih tal
New York, 8. okt. (Tanjug) Na včerajšnji seji Varnostnega sveta so nadaljevali razpravljanje o sovjetski resoluciji, ki zahteva umik nizozemskih čet v Indoneziji na položaje pred 20. julijem, pred začetkom velikih vojaških operacij proti indonezijskim republikanskim silam.
Zastopnik Indije Pilai (Indija se udeležuje sej Varnostnega 6veta o indonezijskem vprašanju) je poudaril. da ni niti misliti na vzpostavitev miru v Indoneziji, dokler je velik del Indonezijske republike pod nizozemsko vojaško okupacijo. Ob takih pogojih tudi ni mogoče začeti pogajanj med Indonezijsko republiko in Nizo-
zemsko, ker je očitno, da bi se končala na škodo indonezijskega naroda.
Poljski delegat Suchv je opozoril, da je Varnostni svet sicer že dvakrat izdal sklep o prenehanju sovražnosti v Indoneziji, da pa se holandska vlada ne drži tega sklepa, ker se zaveda, da uživa podporo nekaterih članov Varnostnega sveta. Večina je tudi v avgustu zavrnila predlog poljskega delegata o umiku holandskih čet na položaje, ki so jih zavzemale pred začetkom vojaških operacij. Večina pač hoče, da bi se indonezijsko vprašanje, ki je nevarno za mir, reševalo izven Varnostnega sveta in celo izven okvira OZN.
Zastopnik Indonezijske republike Palar je izjavil: »Delegacija Indonezijske republike znova izjavlja, da v Indoneziji ne bo miru, dokler ne bodo nizozemske čete zapustile indonezijskih tal.«
Razpravljanje o sovjetski resoluciji 6e nadaljuje.
Madžarski socialisti za delavsko enotnost
Budimpešta, 8. okt. (Tanjug) Pretekli teden je bil v Sekeszfehervariju kongres madžarske socialne demokratske mladine, na katerem je govoril podpredsednik vlade in generalni tajnik stranke Arpag Sakasisz o potrebi čim bolj pristnega sodelovanja med KP Madžarske ter socialistično stranko. Med dirugim je izjavil:
»Naša 6tranka je v revolucionarni fronti socialistov in se ne oddaljuje od delavske enotnosti. Hočemo socializem in se ne pogajamo niti s kapitalisti niti z desničarji, temveč dosledno korakamo po socialistični poti. Truditi se moramo, da se sile obeh delavskih strank združijo. Zunanji in notranji položaj nas sili, da obe delavski stranki posvetita vse svoje sile za obnovo države in izboljšanje življenjskih pogojev madžarskih delavcev«
Slovaški zarotniki se medsebojno obtožujejo
Praga, 8. okt. (Tanjug). V zvezi z delom protidržavne organizacije, katere središče je bilo v Bratislavi, je poverjeništvo notranjih zadev Slovaške objavilo tole poročilo:
Vodstvo organizacije je delalo po navodilih jo po programu predstavnikov emigrantske skupine v tujini. Vodstvo je imelo mrežo organizacij na vseh sektorjih. Na čelu posameznih sektorjev so bili strokovnjaki — visoki državni uradniki, sodelavci iz vrst inteligence in nekateri politični voditelji. Da je bila organizacija skrbno pripravljena, priča dejstvo, da so bili iz inozemstva poslani v češkoslovaško odloki in imenovanje vodstva in ostalih visokih funkcionarjev ts organizacije.
Varnostni organi so aretirali kurirje. ki 60 redno prihajali na Slovaško. Hkrati so zaplenili težko kompromi-tirajočj material, med njim tudi od. loke s podpisom Durčanskega.
Do sedaj aretirane osebe priznavajo svojo krivdo in s« vzajemno oblo. žujej'o.
Saillantov poziv delavcem vsega sveta
Pariz, 8. okt. (Reuter) Ob dvelet-nici svetovne sindikalne federacije je poslal generalni sekretar Louis Saillant delavcem vsega sveta poziv, naj se upro gonji, ki hoče propagirali novo imperialistično vojno. Vloga sindikatov in delavcev v boju za mir je sedaj ugodnejša in potrebnejša kot kdaj koli poprej. Sindikati in delavci morajo krepko poudariti svojo željo po ohranitvi miru. Njihova dolžnost je, da energično in neutrudno nastopajo proti vsem kampanjam, katerih namen je podpiranje ideje O vojni. Svetovni mir, uničenje vseh ostankov fašizma in razširitev demokratičnih pravic ljudstva so vprašanja, ki so v tesni zvezi * izboljšanjem draginje in dviganjem življenjske ravni delavcev na vsem svetu.
Uspeh poljedelskih delavcev v Italiji
Rim, 7. okt. (Tass). Spor, ki Je nastal v zvezi s podeljevanjem neobdelane zemlje kmečkim zadrugam na področju La-zia v okolici Rima, je urejen. Na posvetovanju, ki je bilo 4. oktobra v Rimu med predstavniki vlade, posestniki tn Generalno konfederacijo dela, so posestniki popustili. Kmetom bodo ostale parcele, ki so jih do sedaj zasedli, in bodo lahko nadaljevali z obdelovanjem zemlje, štiri komisije za pomiritev pa bodo v enem tednu od 1. julija do 30. septembra pro učile vse prošnje za podelitev neobdelanih parcel kmečkim zadrugam.
Kratke vesti
Zaključena so dela pri gradnji nove bolnice v Djinokastru, katere zgraditev je bila predvidena v letošnjem državnem gospodarskem planu. Dela so se pričela 30. aprila in so trajala do 30. septembra. Bolnica bo imela 54 bolniških sob in operacijsko dvorano.
V Berlinu je bil sklenjen trgovinski sporazum med predstavniki vojaške uprave air.glo-ameriške okupacijske cone Nemčije in bolgarsko trgovinsko delegacijo. Po sporazumu bo izvažala Bolgarija v obe coni Nemčije iobak. živila in kože. uvažala pa bo kemikalije, lekarniški material in stroje.
Kolera v Egiptu. Po uradnem komunikeju je bilo v torek v Egiptu zabeleženih 37 smrtnih primerov kolere. 5 primerov fe bilo v samem Kairu. Področja Dakalije, Ismaile in Sueza so bila proglašena za okužene come.
Delo konference posebnih namestnikov ministrov za zunanje zadeve
London, 8. okt. (Tanjug) Na včerajšnjem zasedanju konference posebnih namestnikov ministrov zunanjih zadev za italijanske kolonije je ameriška delegacija izjavila, da sprejme sovjetski predlog o definiciji zainteresiranih držav glede vprašanja italijanskih kolonij s pogojem, da bo tudi Pakistan vključen v zainteresirane države, kar ie sovjetski predstavnik Zarubin že včeraj predlagal.
Predstavnik britanske delegacije je izrazil svojo pripravljenost, da sprejme sovjetski predlog, je pa vztrajal na tem, da mora biti tudi Irak vključen med zainteresirane države; sovjetska in francoska delegacija sta odklonili ta britanski predlog. Končno so vse delegacije sprejele sovjetski predlog, da se morajo smatrati za zainteresirane države vse države, ki so podpisale mirovno pogodbo z Italijo, kakor tudi tiste države, ki so posta-
vile zahteve glede bivših italijanskih kolonij.
Nato so proučevali vprašanje, ali morajo zainteresirane vlade podati svoje mišljenje tudi o postopku, ali samo o predmetu same konference. Sovjetski predstavnik Zarubin je izjavil, da mirovna pogodba določa posvetovanje zainteresiranih vlad samo v vprašanjih konference kot take. ne pa o vprašanjih postopka, kar olajšuje, poenostavlja in pospešuje delo konference.
O	tem vprašanju ni bil sprejet končni sklep, odklonjena pa je bila zahteva Avstralije, da b.i smela tudi ona, kakor vlade ostalih zainteresiranih držav, prisostvovati kot opazovalec na vseh zasedanjih konference. Vse delegacije, razen britanske, so izrazile mišljenje, da bi zadovoljitev takšne zahteve ovirala delo konference.
Po slovanskem svetu
Zapiska s pati po Poljski
Veliko poljsko industrijsko središče Lodz je med vojno ostalo docela ne-porušeno. Zaradi svojih ogromnih tekstilnih tovarn, ki so med največjimi v Evropi, je bilo to mesto v vojnem času neposredno vključeno v nemški rajh. Kljub temu so prebivalci Lodzo trpeli pod hitlerjevskim terorjem, saj je bilo pobitih ogromno število meščanov.
Danes živi tu 600.000 ljudi. Podržavljene tekstilne tovarne obratujejo z vso zmogljivostjo in se približujejo predvojni višini proizvodnje.
Lodz, ki slovi po delavskem gibanju in revolucionarnih tradicijah, je danes močno kulturno središče. V njem ima sedež Zveza poljskih pisateljev. Mnogo književnikov se je zaradi stanovanjske krize v Varšavi nastanilo tu. Vse tiskarne so se ohranile. Delavstvo je v stalnem in živem stiku s poljskimi kulturnimi delavci.
V Lodzu ima poljska vojska lastno gledališče. Ustanovili so ga le na
sovjetskih tleh, ko se je poljska armada borila skupno z Rdečo armado za osvoboditev Poljske. Slovit poljski umetnik in ravnatelj tega gledališča, Leon Šiler, je lani ustanovil državno višjo gledališko šolo, katera je začasno še v Lodzu.
V državnem gledališču poljske vojske smo prisostvovali predvajanju poljske klasične opere Boguslavskega in Jana Štefanija, »Krakovljani in gorštaci«, katero so prvič predvajali v Varšavi leta 1794. V njej se živo odražajo vplivi buržuazne revolucije v Franciji leta 1789. Leon Šiler je poudaril napredno miselnost Boguslavskega. V dialogih v začetku in na koncu predstave je Šiler nevsiljivo povzdignil lik velikega poljskega umetnika in rodoljuba Boguslavskega ter primerjal njegovo borbo z borbo poljskega naroda v mračnih dneh hitlerjevske okupacije. V končnih scenah je Šiler za pravilno tolmačenje takratnih naprednih teženj Boguslavskega dodal stihe o poljskih
mejah na Odri in Nisi in o pomoči, ki jo nudi Sovjetska zveza za uresničevanje stoletnih pravic poljskega naroda. Burno odobravanje ie doka-
zalo, da državno gledališče poljske vojske nudi ljudstvu živo, resnično in sodobno umetnost. S to predstavo je državno gledališče poljske vojske tolmačilo preteklost in sedanjost ter obenem pokazalo pot v bodočnost.
V	mestu Wroclawu, ki so ga zemljevidi še pred dvema letoma označevali kot Breslau, so popolnoma izginili sledovi stoletnega nemškega gospostva. Mesto je zgrajeno na otočkih reke Odre. Poljaki so v tem industrijskem mestu, ki ima več kot
600.000	prebivalcev, izbrisali številne napise in naslove, ki so spominjali na nekdanje izkoriščevalce. Poljaki iz središča Poljske in oni, ki se vračajo iz Jugoslavije, Francije tn Belgije. se še vedno naseljujejo v mestu in se vključujejo v življenje svoje domovine.
V	današnji wroclawski državni tovarni vagonov so našli samo 15°/o strojnih naprav, ko je Rdeča armada zavzela mesto. Nemci so tu proizvajali V 2. Danes izdelujejo tu nove vagone za šleski premog in pulmane, ki breijo po gosti železniški mreži poljskega zapada.
Ko hodimo skozi ogromne tovarniške dvorane, ko motrimo ladjedelnice na Odri. neštevilne tovarniške
dimnike, iz katerih se vali gost dim, ulice polne gradbenega materiala, ko opazujemo profesorje in študente pri predavanjih na wroclawskih klinikah, se vedno spomnimo delavca v wroclawski tovarni vagonov, ki nam je pri odhodu dejal: »Videli ste, sedaj pa sodite sami ,kaj sta ustvarila poljski delavec in delovni izobraženec.«
Krakov, po katerem je pustošil in kradel krvnik poljskega naroda, generalni guverner Hans Frank, je bil stara poljska prestolnica. S tem mestom, ki je ostalo nepoškodovano, je najtesneje povezana zgodovina poljskega naroda ter razvoj poljske znanosti in umetnosti. Divni arhitektonski spomeniki ob Visli živijo, skozi čudoviti Wawel neprestano korakajo sprevodi poljske mladine. Poljski otroci poslušajo učiteljeve besede na grobu Mickiewicza in pazljivo motrijo vse sledove poljske zgodovine. Še nedavno niso smeli ničesar vedeti o svojem narodu, o njegovi junaški preteklosti, o pesnikih in učenjakih. Niso imeli šol, knjig, učiteljev, niso imeli mladosti, bili so tujci na domači zemlji.
Mirni in resni stoje otroci pred Kopernikovim spomenikom, pred portretom Marije Curie - Sklodowske in
v varšavski cerkvi sv. Križa, kjer je pokopano Chopinovo srce.
V	Poljski močno občutimo, da smo v slovanski državi. Starejši ljudje skoraj vsi govorijo ruski. Mladini, ki je odrasla po prvi svetovni vojni, poljski reakcionarni krogi niso dovoljevali. da se uči ruskega jezika.
V	novi demokratični Poljski je ruski jezik obvezen od prvega razreda srednje šole. Sovjetsko - poljsko društvo širi med prebivalstvom sovjetske knjige in časopise.
Ugled nove Jugoslavije je zelo velik na Poljskem. Ljubezen Poljakov do Jugoslavije je iskrena. Poljaki z največjim zanimanjem spremljajo življenje v Jugoslaviji. Tovarniški delavci, književniki in državni voditelj bi hoteli čim bolj spoznati Jugoslavijo.
Prav tako je Češkoslovaška deležna globokih simpatij poljskega ljudstva.
Nova demokratična Poljska se hitro razvija. Tesno je povezana z demokratičnimi slovanskimi državami s Sovjetsko zvezo na čelu. Napredna politika poljskih državnikov prispeva znaten delež za okrepitev miru in demokracije v svetu.
Iz »Slavenskega bratstva«
PO DOMOVINI
Bivše k&perske zapore podirajo
Velikanska zgradba kopenske jetniš-. nice, v katerih je toliko jugoslovanskih državljanov trpelo v dobi fašistične okupacije, polagoma izginja. Pred dobrim letom so jo začeli rušiti ob zaključku agrarne reforme v Istri. Najprej so odstranili železne ograje, nato streho, sedaj pa so na vrsti zidovi. Ves material porabijo za obnovo požganih vasi v okolici Kopra. Tako so odpeljali za obnovo podeželja 88 ms
tramov, 5 m* desk, 65.000 strešnikov, 165 oken, 2400 kg betonskega železa, 65 stopnic iz kamna, 2800 kg materiala od stebrov, 2 veliki parni peči pa so odstopili mestni bolnišnici v Kopru. To pa je le del materiala, ki ga odvažajo za obnovo. Rušenje zidov je prevzelo gradbeno podjetje Edilit, ki uporablja kamenje za zidanje šol in drugih stavb v Kopru in najbližji okolici.	A. Bubnič.
Velikanska zgradba koprske JetnlSnlce teglnja, iz njenega materiala pa obnavljajo požgane vasi v e holies Kopra In zidajo šole
Zakaj učiteljica, ki je težko kršila svoje dolžnosti še poučuje In ni kaznovana?
Ko sem obiskal Rodni vrh, sem slišal razne vesti o Kovačič Klotildi, nekdanji šolski upraviteljici na Rodnem vrhu. Zato sem se pričel podrobneje zanimati za to stvar. Dobil sem tudi zapisnik, ki je bil sestavljen ob prevzemu upraviteljskih poslov na osnovni šoli Rodni vrh 2. maja 1947. in so ga podpisali predstavniki vseh množičnih organizacij in KLO šolskega okoliša Rodni vrh. V zapisniku je med drugim rečeno: Že vso dobo okupacije je vodila šoio na Rodnem vrhu Kovačičeva. Nekaj časa je na šoli učil nemški učitelj. Vodstvo šole pa je imela Kovačičeva. Po osvoboditvi je nekaj časa vodiia šolo v Podlehniku. Na njeno pobudo so po šolskem okolišu Rodni vrh zbrali podpise, da naj se vrne nazaj na šolo Rodni vrh. Te podpise je izvabila iz ljudi, izrabljajoč vse načine. Kovačičeva je bila nasilna ženka in ker je bil njen sin Štefan organizator banditske tolpe v Halozah, je to izrabljala in strahovala ljudi. Ljudje izjavljajo, da so se je resnično bali. Septembra 1946 je začela v stanovanjski sohi z rednim poukom. Ker so oktobra na-stopri mrzli dnevi, je ukinila pouk, ker ni bilo na oknih v razredih šip in peči. V stanovanjski sobi so bile šipe in peč, a je z navedbo prosvetnim oblastem, da tudi tam ni šip in peči prekinila šolski pouk. Na šoli je bila hkrati nameščena tudi učiteljica-tečajnica Mira Oblak, ki se je morala ravnati po navodilih Kovačičeve in je morala večkrat poučevati, ker se pouk ni redno vršil, Kovačičeva je namreč poučevala le tedaj, kadar se ji je zdelo. Ves čas svojega bivanja na šoli Rodni vrh in to posebno po prekinitvi šolskega pouka, je razprodajala šolski inventar In narodno imovino. Vso to imovino je kupcem ponujala, češ, da je njena lastnina. Okrog 8 m šolskih drv je pokurila za svojo uporabo ter jih ni plačala. Tov. Liza šmigoc, šolska služiteijica, je izjavila, da sta po krivdi Kovačičeve izginili iz šolskega poslopja dve peči. Ko je med prekinitvijo pouka izvedela, da bo premeščena, ie poleg svojega inventarja, ki ga je deloma razprodala, tudi šolski arhiv spravila iz šole. Sprejela je denar za redno vzdrževanje šole brez primernega vzroka. Na vprašanje, čemu ji je ta denar potreben, je izjavila: »Kaj vas to briga! Jaz lahko naredim z denarjem kar hočem, in če ga tudi zapijem, vas to nič ne briga.« Šoli je bilo dodeljenih 40.909 din obnovitvenega posojila. Od tega zneska je 20.090 din sprejel blagajnik Anton Holc, ostalih 20.000 din pa Kovačičeva. Taka sta bila za šolo
dva blagajnika in zato se Je tudi večkrat zgodilo, da sta oba izplačevala iste račune. Neizrabljen in neobračunan je od Kovačičeve prejeti znesek 20.000 din, od katerega je po obračunu tov. Holcu plačala 2333 din, iz česar nastaja razlika 17.667 din. Tako dolguje Kovačičeva od sprejetih štirih dotacij razliko 6579 din in razliko obnovitvenega denarja 17.676 din, skupaj 24.246 din. Sprejela pa je tudi še denar za »Cicibana« in »Pionirja« 775 din, ki ga tudi ni oddala. Ob predaji upraviteljskih poslov se je našlo vso šolsko poslopje in inventar v velikem neredu.
Po zapisniku, ki obtožuje Kovačičevo nekaterih težkih prekrškov in po zagovoru na prosvetnem odseku v Ptuju, ko je tudi sama precej priznavala svojo krivdo, n. pr. glede razprodane ljudske imovine in blagajniškega poslovanja, lahko spoznamo, da izjave predstavnikov ljudstva in množičnih organizacij, ki so bile navedene v zgoraj omenjenem zapisniku, niso brezpomembne In neresnične. Tudi to ni brez podlage, da so se je ljudje resnično bali, saj tudi njena Izjava na prosvetnem odseku, da se je ljudje zato boje, ker ve za težke grehe posameznikov, . zveni kot grožnja. Za pisalni stroj, ki je izginil, je v šoli izjavila, da so ga vzeli drngi. K temu hi pripomnili, da so naše oblasti za vsak zaplenjen in odvzet predmet izdale potrdilo. Tega potrdila pa danes Kovačičeva nima. Za stvari, ki Jih je baje brezplačno razdala, bi morala imeti dovoljenje prosvetnega odseka. Za vse pred mete, ki so izginili iz sole, je odgovorna Kovačičeva. Znak zaupanja okupatorjev do Kovačičeve pa je v tem, da so jo pustili poučevati na nemški šoli.
Da se ni udeležila predaje upraviteljskih poslov, dasl so jo ta dan videli na Rodnem vrhu, kjer je poizvedovala, kaj so sklenili o predaji upraviteljskih poslov v šoli, je jasen dokaz njenega neodgovornega odnosa do dolžnosti, kj ga je pokazala že tedaj, ko se tudi ni odzvala prvemu pozivu prosvetnega odseka v Ptuju in se je šele na drug opomin prosvetnega ministrstva prišla zagovarjat na odsek.
Ljudje šolskega okoliša Rodni vrh nočejo zbirati denarja za nujno popravilo šole, dokler Kovačičeva ne poravna svojih računov. Prebivalstvo Haloz je zelo ogorčeno nad tem, da je Kovačičeva še vedno nastavljena kot učiteljica v Šmartnem pri Litiji In zahteva, da poravna takoj vse dolgove in prejme tudi zasluženo kazen.	bk.
FIZKULTURA IN 6PORT
O. kolo ekipnega lahkoatletskega prvenstva za mladince
Dne 28. septembra je bilo izvedeno 1. kolo ekipnega tekmovanja za prvenstvo mladinskih ekip ▼ lahki altetiki. Rezultati tega tekmovanja so prav zadovoljivi, tako po doseženih rezultatih, kakor po številčni udeležbi, čeprav se nekatera društva ali celo okraji tega tekmovanja niflo udeležili. Skupno je <Mt-movalo 24 ekip, od teh 10 popolnih in je razumljivo, da so nepopolne ekipe daleč zaostale za tremi po številu točk. Vendar pričakujemo, da se bo drugo leto udeležilo še več ekip tega tekmovanja, katerega namen je, da zajame vso našo mladino v eno najlepših panog športa.
Prvo mesto v Sloveniji je zasedla mladinska ekipa Kladi var ja iz Celja s 6068.6 točkami. Sledi ji ekipa Enotnosti I. iz Ljubljane, ki je dosegla 5479.S točk. Nato se vrste Slovenjgradec 52-36 točk, Železničar (Maribor) 4649.0 točk, Murska Sobota 4562.0 točk. Enotnost II-Ljubljana 4400.2 točki, Elan (Novo mesto) 4122.2 točki in Rudar (Idrija) 4021.6 točk. Ostale ekipe so dosegle pod 4Ü00 točk.
II. kolo tega prvenstva bo v Mariboru 19. oktobra in sicer v obliki dveh trobojev. V prvem troboju se bo pomerila naša najboljša slovenska ekipa Kladi-varja z najboljšimi predstavniki iz Hrvatske, ekipo Mladosti iz Zagreba in ekipo Zagreba. V drugem troboju pa bo do poizkušali izboljšati svoje rezultate ekipe Enotnosti I. iz Ljubljane, Železničarja iz Maribora in ekipa Slovenjgrad-ca. Oba troboja bosta hkrati ter bomo natančnejša navodila objavili pozneje. Murska Sobota, Novo mesto in Rudar Idrija pa tekmujeta ▼ domačih krajih.
Vsem fizkultumim društvom in okrajnim fizkultumim odborom
1. Vsa fizkulturna društva, ki imajo lahkoatletske odseke, naj čimpreje izde-
lajo svoj lahkoatletski koledar za iet,o 1948 ter ga preko okrajnih fizkulturnih odborov pošljejo lahkoatletskemu odboru FZS. Opozarjamo društva In okrajne fizkulturne odbore, da je termin do 15. oktobra.
2. Opozarjamo vse okrajne fizkulturne odbore da imamo sedaj na zalogi tablice za ocenjevanje rezultatov v lahki atletiki ter zapisnike za lahkoatletska tekmovanja. Okraji naj zberejo naročila svojih društev ter pošljejo zbirno naročilo gospodarskemu odseku FZS do Ž0. oktobra.
Fizkulturna zveza Slovenije odbor za lahko atletiko *
Okra jno lahkoatletsko prvenstvo v Dolnji Lendavi
V	nedeljo 5. oktobra ;e bilo Izvedeno okrajno lahkoatletsko prvenstvo lendavskega okraja. Kljub temu, da je v_ tem okolišu lahka atletika šele v razvoju in je bilo število tekmovalcev omejeno, so bili doseženi dobri rezultati, zlasti v ženski vrsti. Poseben talent je pokazala mlada Ivica Gravnerjeva, dijakinja 3. razreda gimnazije, članica SFD Nafte. Bombo je vrgla 35.53 m in se plasirala na osmem mestu med najboljšimi v državi. Na treningu je vrgla bombo celo 41.30 ml V teku na 60 m je dosegla čas 3 sekund, kar predstavlja drugi najboljši čas v državi. Ivica je navdušena in talentirana atletka in bo lahko ob primernem sistematičnem treningu postala odlična reprezentantka. Vsi tekmovalci so člani SFD Nafte, ki razpolaga z dobrimi močmi. Popoldne je bila tekma v odbojki med SFD Nafto in FA gimnazije. Zmagala je Nafta z rezultatom 2:1.
Lahkoatletski dvoboj Beograd : Praga
V	Beograd je prispela lahkoatletska reprezentanca Prage» ki bo v soboto in nedeljo tekmovala na lahkoatletskem ilvo-boju Beograd : Praga. PraS-ki laliko-atleti prihajajo iz Bukarešte, kjer so premagali reprezentanco Bukarešte.
Plenarno zasedanje MFO Ljubljana
Vsem flzkulturnim društvom in samostojnim aktivom!
V	soboto 11. L m. ob 15.30 bo v stekleni dvorani fizkulturnega doma na Taboru plenum Mestnega fizkul-turnega odbora s sledečim dnevnim redom: 1. Referat o petletnem planu.
2.	Referat o splošni telesni vzgoji.
3.	Predpriprave na letno društveno skupščino.
Za vse člane sekretariatov je udeležba strogo obvezna, če je posamezen član zadržan, naj pošlje svojega namestnika.
Za hrano in stanovanje je preskrbljeno, vse stroške za udeležence iz okraja Ljubljana okolica nosi Mestni fizkulturni odbor.
Dve tekmi iz I. zvezne
Partizan s Ponziana 5:0 (2:0)
V	«redo je bila na stadionu CDJA v Beogradu odigrana nogometna tekma prve zvezne lige med FD Partizan iz Beograda in FD Ponziana iz Trsta. Tekma je bila precej zanimiva. »Partizan« je z boljšo tehnično igro premagal borbeno moštvo »Ponziana« s 5:0 (2:0). V moštvu »Partizana« sta se zlasti odlikovala vratar Šoštarič in Boha Miliajlovič. Pri »Ponziani« eo bili najboljši srednji napadalci Kalin. Poltutka in Stivoli.
Lokomotiva : Dinamo 2:0 (1:0)
V	Zagrebu je bila v sredo pred 7000 gledalci odigrana prvenstvena nogometna tekma I. zvezne lige med Lokomotivo in Dinamom, ki je bila v nedeljo preložena zaradi lahkoatletskega prvenstva. Tekma se je končala s presenetljivo zmago Lokomotive nad zagrebškim prvakom in najresnejšim kandidatom za jesenskega prvaka prve zvezne lige Dinamom z rezultatom 2:0 (1:0). Na prvenstveni tablici I. lige vodi zdaj Partizan, 2. je Dinamo, 8. Crvena zvezda, 4. Hajduk. 5. Lokomotiva. Slede Metalac, Sarajevo, Spartak, Ponziana in Vardar.
Službene objave
SLUŽBENA OBVESTILA FZS
Za službujoče odbornike pri nogometnih tekmah v nedeljo 12. okt. so določeni:	garnizon Ljubljana : Litija ob
15.15 In Krim : Murska Sobota ob 13.50 Vinko Šefic, Kovinar : Rudar ob 14. in Pobrežja : Triglav pionirji ob 13.20 Ribič, Postojna : Udarnik ob 14. Weissbacher. Tržič : Rdeča zvezda ob 15. Šara-
bon. Proletareo : zmagovalec tekme Kla-divar : Železničar ob 15. Kolar, čo zmaga Železničar pa Ribič, Rudar : l»not-nost mladina ob 15. in Rudar : Idrija pionirji ob 14. Sori. ,	,
Naknadno so določa mladinska tekma FD Črnomelj : FD Razlag (Brežice) v Novem mostu v uedeljo 12. oktobra ob 14. na igrišču FD Elana. Okrajni odbor naj poskrbi za sodnika.
Sodniki in službujoči odborniki se pozivajo, da pošljejo poročila o nogometnih tekmah v predpisanem roku 48 ur, ker bodo sicer javljeni disciplinskemu
1 FZS1 — zbor lahkoatletskih sodnikov
določa za nedeljo 12. t. m. naslednjo žirijo: Vrhovni: dr. Kuhelj: vodja: D-Ulaga; starter: Korče; časomenlei: dr. Kuhelj, Gorjanc, S. Kozina. B Kozina, G. Černe. N. Žitnik in Mitič. Meti: Cimperman. Žerjal. Ekert. Sulič. Skok v višino: Vahtar, Jenko. Skok v daljino: Mevlja, Glavnik. Zapisnikarji: M. Pusti-šek, J. Vazzas, M. Šentjurc. Šost pomočnikov naj določi MFO. Vsi navedeni morajo biti ob 14.15 na stadionu ob Vodovodni cesti. — Poverjenik.
•
SLUŽBENE OBJAVE
MFO Ljubljana — poverjeništvo za nogomet, objavlja: Ker je FD Litija I. odpovedala sodelovanje na prv. tekmati, odpade za nedeljo določena tekma Kamnik : Litija I. in se odigra samo Kamnik : Litija mladina ob 9. na igrišču Kamnika. Sodnik Pucihar — služb, postavi Mengeš. — Sekretar.
Zbor nogometnih sodnikov pri GO FZS. Za vodstvo tekem v nedeljo 12. L m. se določijo naslednji: Garnizon Ljubljana : Litija — Doberlet. mejna sodnika Is-jon-Goli; Krim : Murska Sobota — Valuer, mejna sodnika Kolarič-Sušnik; Kovinar : Rudar — Jančič, mejne določi ZN S v Mariboru: Postojna : Udarnik — Glušič; Tržič : Rdeča zvezda — Janežič, mejne določi ZNS v Kranju; Proletareo : Zmagovaleo iz tekme Kladi-var-Železničar — Kos, mejne določi ZNS v Celja; (ali Železničar : Proletarec, tedaj določi mejne ZNS v Mariboru); Rudar ml. :	Enotnost ml. — Starašina,
mejni sodnik Zajec; Rudar pionir. : Idrija pionir. — Zajec; Pobrežje pionir. : Triglav pionir. — Ambrož.
OFO Kranj — poverjeništvo za nogomet objavlja, da so odpovedane vse za nedeljo 12. oktobra določene nogometne tekme za prvenstvo Gorenjske v vseh treh skupinah. Vsi poverjeniki za nogomet prt fizkulturnih društvih na območju Gorenjske se pozivajo, da se zanesljivo udeleže seje poverjeništva za nogomet pri OFO Kranj, ki bo v torek 14. oktobra ob 17. v Kranju, Titov trg 19. — Disciplinski odbor pri OFO Kranj je na podlagi poročil službujočih odbornikov in sodnikov suspendiral do nadaljnjega naslednje igralce: Leban (Železar), Drago Vraničar, Drago Vodopivec (oba Škofja Loka), Frane Gros in Ivo Bevc (oba Stražišče) in Rudolf Klemeno (Udarnik).
Alpinisti, posorl Počivamo vas «lan*
in pripravnike alpinskega odeeka ljubljanske planinske skupine MFO na strogo obvezen sestanek, ki bo v petek 10. t. m. ob 19. na Maaarykovl oesti 4-II. — Načelnik Belač.
FD KRIM obvešča vse članstvo, ki Ima
veselje do smučanja, in one, ki eo že tekmovali, da je danes ob 19. sestanek v domu na Viču. — Tajnica.
Avtomoto-krožek Poljane sporoča, da bo v petek 10. t. m. ob 19.30 v prostorih krožka na Poljanski cesti 12 za vse člane strogo obvezen sestanek.
Občni zbor planinske skupine FD Gregorčič bo 22. oktobra ob 20. v Pizkul-turnem domu na Jesenicah. Na dnevnem redu ja pregled sklepov zadnjega občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, gospodarskega ln nadzornega odbora, proračun za leto 1948., samostojni predlogi, volitev novega odbora in slučajnosti. Vabljeni vsi člani is množične organizacije I
Drobne vesti
Na mednarodnem teniškem turnirju t
San Franciscu je Drobny premagal Američana Crafta 6:3 in 7:5. Cernik pa Američana Rieka 9:11» 6:4 In 6:1. Češkoslovaški par Drobny-Cernik je premagal par Jipenen-Emeo 6:3 in 6:8.
Preskrba
PREVZEM MESA
Po nalogu oddelka trgovino in preskrbe MLO v Ljubljani obveščamo poslovalnice mentne klavnice in mesarje, da prevzamejo svežo meso na mestni klavnici v soboto 11- t. m. ob 4. zjutraj.	s2-“
MASLO ZA BOLNIKE Po nalogu MLO. oddelka za trgovino ln preskrbo, obveščamo potrošnike, da sl lahko takoj nabavijo presno in ku-liano maslo na bolniška nakazila za mesec oktober t. 1. ▼ prodajalnah trg.
od j. MLO »Mleko«:	Prodajalna št. 1,
Erjavčeva c. 2; prod. št. 2, Tržaška cesta 81; prod. št. 8. Celovška c. (2; prod.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Petek, 10. oktobra: Frančišek Borg. Sobota, 11. oktobra:	Nikazij, Filonida.
SPOMINSKI DNEVI
10.	X. 1920 — Za Slovence usodni koroški plebiscit.
10. X. 1932. — Začel obratovati Dnjepro-
stroj.
10. X. 1944. — Prvo srečanje Narodne osvobodilne vojske z Bdečo armado.
10. X. 1944. — Ostri boji okrog Litije. Enote IV. operativne cone zavzamejo postojanko Sava prt Litiji na progi Ljubljana-Zidani most.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromo«tj» VAŽNI TELEFONI Oddelek za notranje zadeve —
Uprava Narodne milico: dežurni
ofiolr ............ »1-00. »2-00. 83-00
Reševalna postaja ................44-44
Gasilska milica ..................55-55
Ministrstvo za notranje zadeve SJ-41—43
Bolnišniiua	  53-81
Turisthotel	........	24-36
Putnik	......... 24-72.	20-32
Kolodvor, glavni .................37-68
Gledališče. Narodno, uprava . . 45-26
drama	   84-02
opera	  84-01.	25-24
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Opera
Sobota, 11. okt. ob 90.: Massenet: »Ma
non«. Red E.
Nedelja, 12. okt, ob 20.: Švara: »Veronika Deseniška«. Izven.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE V Celjn:
Petek, 10. ob 20.:	Nuiič:	»Gospa	mini-
strica«. Predstava v koriet Bdečega križa. Režija: Jože Tomažič.
Gostovanje v Slovenski Blatriel:
Sobota, 11. ob 20.: Kreft: »Celjski grofje«.
Režija: Fedor Gradišnik.
Nedelja, 12. ob 15.: Kreft: »Celjski grofje«. (Dvaintrideseta predstava.) 9612-n *
Tovarišice, odpeljane t Ravensbrück 16- fehr. 1344, se zberemo 11. oktobra ob
7.	zvečer pri Nacetu na Smartinski ce sti.	2620-n
Sindikalna podružnica papirniee »Vevče« otvarja igralsko sezono v nedeljo,
12.	okt. ob 15. popoldne v kinodvorani s Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja«. Vabljeni!	2623-n
Ministrstvo za trgovino hi
preskrbo LRS obvešča:
Navodila ln odrezki živilskih nakasnlc za november 1947
Obroki raoionlrane hrane in mila eo za vse potrošnike enaki kot v mesecu
septembru.
Moka:	Potrošniki prejmejo enotno
krušno moko (vmes se šteje tudi zmesna, soržična in ržena moka, največ do 20%) in koruzno moko ali koruzni zdrob. Razmerje med krušno in koruzno moko bo sporočeno pravočasno.
Noseče žene prejmejo 500 gramov bele moke na odrezek »1« kot dodatek.
Dojenčki in otroci od 21/» do 14. leta prejmejo mlevske izdelke v količini kakor v mesecu oktobru.
Moka in krnh ae bosta delila na »a« in »b« odrezke.
Sladkor se deli na odrezke: TD 115 in 116; SD 213 in 214; LD 311 in 312: Nav 410; Doj 513; OM 613: Nos 2.
Maščoba se bo delila na vse odrezke za maščobo v obrokih kot v prejšnjih mesecih.
Meso se deli na te odrezke: 1. novembra: TD 101, SD 201, LD 301, Nav 401, Doj 501, OM 601; 8. novembra: TD 102, SD 202, LD 302, Nav 402, Doj 502, OM 602; 15. novembra: TD 103. SD 203, LD 303, Nav 403, Doj 503, OM 603 ; 22. novembra: TD 104, SD 204, LD 304, Nav 404, Doj 504, OM 604 ; 29. novembra: TD 105, SD 205, LD 305, Nav 405. Doj 505, OM 605.
Milo se deli na odrezke: TD 117, SD 216, LD 314, Nav 412, Doi 515, OM 615.
Pri enodnevnih in tedenskih nakazni cab ni nikakih sprememb. (Iz pisarne MTP.)
jJlUU. Sl. 40.	1/150*0 O. WO, pivu,
Zaloška c. 45; prod. St. 32, Pred škofijo 17; prod. št. 36. Opekarska 89; prod. St. 37, St. Vid; zbiralnica in prodajalna CLO Polje.
ODDAJA KONZERT
MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani, poziva razdeljevalce žir vil (mestne trgovine, Koloniale, poslovalnice Naproze in trgovce), da vrnejo trgovskemu podjetju MLO »Prehrana«> Dunajska 15 (skladišče Gregorc), v pe-teh 10. in v »obotto 11. t. m. od 7. do U. naslednje konzerva: kavo v dozah in savltklk» sardine v olju, razne ribje konzerve.
Nadalje naj vrnejo razdeljevalci tudi mesne konzerve in kavo v zrnju, v ko likor je ne rabijo za oddajo na udarniške in dodatne živ. nak. TD a in TDb.
Koncerti
Opozarjamo na koncert Praškega kvar» teta; šroubek, Berger, Cerny, Simandl v Veliki filharmonični dvorani, v torek 14. oktobra zvečer. Vstopnice; knjigarna Kongresni trg.	2621-n
Tržaški pevei v naši sredi- 61ovenski pevski zbor »Ivan Cankar« od Sv. Jakoba v Trstu bo koncertiral jutri, v soboto ob pol 21. v veliki dvorani Filharmonije. Na sporedu imajo partizanske, narodne in ume.tne pesmi. Zborovodja je Vladimir Švara. Moški zbor šteje 44 pevcev. Vstopnice v Knjigarni muzikalij, Kongresni trg.	2624-n
KINEMATOGRAF!
LJUBLJANA, UNION; francoska komedija; »Potepuha v nebesih«, tednik. Predstave ob 16.15, 1815 in 20-15. — MATICA: češki film: »Car reke«, tednik. Predstave ob 16.15, 18-15 in 20-15. — SLOGA: češki film: »Pet v globino študentove duše«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15.	— KODELJEVO;
sovjetski film; »Mi iz Kronštata«. tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR, ESPLANADE:	sovj. filmi
»Prelepa Vasiljica«, tednik. — GRAJSKI: sovjetska pravljica: »Pepeika«, tednik.
CELJE, METROPOL: francoski filmi »Beli valček«, tednik. — DOM: sovjetski film: »Neulovljivi Jan«, tednik. KRANJ. MESTNI: sovjetski film: »Na meji«, tednik.
PTUJ: sovj. film: »Dubrovskl«, tednik.
Uradne objave
NASLAVLJANJE POŠILJK ZA GORICO
Poštna direkcija opozarja občinstvo in ustanove, da je treba na pošiljkah, naslovljenih za kraj Gorica, ki pripada Jugoslaviji, pripisati poleg imena Gorica -še označbo »Slov. Primorje«, na onih za Gorico, ki pripada Italiji, pa navesti kot naslovni kraj Gorizia — ltalia, da ne bo zamenjav s krajem in pošto Gorica, ki jo v Dalmaciji.
Direkcija pošte Ljubljana
Radio Ljubljana, Maribor In Slovensko Primorje
SPORED ZA PETEK
600 Budnica, jutranja telovadba. 6-10 Poročila, objava programa in vremenska napoved. 6.30 Klavir v ritmu. 6.40 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. 6-50 Ru*ske narodne. 7.00 Radijski dnevnik. Iz današnjih časopisov. 7.15 Četrt uro valčka. 7-30 Napoved časa in poročila. 7.45 Dve rapsodiji. 12-30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasb.a, mali oglasi in objave. 13.00 Edvard Grieg: Sonata za violino in klavir v G-duru. Izvajata Jelka Stanič in Marijan Lipovšek. 13.20 Glasb, medigra. 13-30 Po knjižnem sveiu. 13-40 Iz klasičnih dunajskih operet. 14-00 Igra Vaški kvintet, 14-30 Napoved časa, poročila in objava večernega programa. 14-45 D. Šostakovič: Godalni kvartet op. 49; dva preludija za klavir. 18.00 Pionirji pred svojimi sten-časi in še kaj. 18.20 Nekaj otroških skladb. 18.40 Nekaj skladb Zorka Pre-lovca. 19 00 Radijski dnevnik. 19.10 Malo po svetu v glasbi. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 PreJavanje. 20.10 Samospevi ruskih skladateljev. 20-30 Simfonični koncert lahke glasbo izvaja orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Jakova Cipci-ja. 1. «T. Strauss: Netopir — uvertura; 2. De Micheli: Tretja suita; 3. Fischer: Južno od Alp — suita; 4. Komzak: Badenska dekleta. 21-30 Poje Slovenski vokalni kvintet. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 2215 Nekaj samospevov. 22.30 Koncert violista Srečka Zalokarja, pri klavirju Jelka Suhadolnikova.
Nine
Bilo mu ie osem let. Potepal se ]e po vasi, lučal kamenje za psi in mačkami, znal je lepo piskniti skozi zobe, zmetal je po tleh vse pobiče svoje vrste; skratka, bil je »najboljši« izmed vaških otročinov. Doma je otepal močnik in poiento ter začudeno pogledal izpod večno priprtih trepalnic. če je zagledal v skledi meneštro iz zelja, krompirja in fižola.
Nihče od domačih se ni brigal zanj. Pa kdo bi se tudi? Mati je prala perilo oficirjem, oče je hodil nekam na delo. Vseh pet otrok se je potikalo po vasi in nikogar ni motilo, če je opoldne ostal v skledi nedotaknjen že zjutraj skuham močnik. Pojedli so ga zvečer ali pa drago jutro.
Kajpak ie Nine hodil v šolo in to v italijansko šolo. Kaj se je tam govorilo in delalo, mu n-j bilo mar. Ce je slučajno dregnila učiteljica vanj, je stisnil ustne, oči še bolj priprl, da se je vedno prestrašena umaknila. Nekoč, ko si ga je učiteljica predrznih udariti, je skočil vanjo, jo podrl in preskočil ter je bil z dvetna korakoma skozi vrata.
Nine se ni jasno zavedal svojega dejanja. Le to je vedel, da ne sme več v šolo in da bi ga italijanski oficirji pretepli, če bi se vrnil. Učiteljica je namreč vedno hodila z njimi. Imela je strahovito pobarvane ustnice.
S hitrimi koraki jo je mahnil proti Podbežem. Hotel je zažvižati, pa se mu ni obneslo. Nosnice so mu plale in zobje so mu bili preveč stisnjeni. Pravijo, da v Podbežah ni šole, da so tam partizani. Nekoč so v Podgradu štiri obesili. Učiteljica je rekla učencem. da naj gredo pogledat obešene bandite.
»Nak!« je reke! Nine. »Ce učiteljica reče. pa nalašč ne grem gledat,« Po-
zneje je tu in tam slišal šušljati o partizanih Italijani Sn jih imenovali »ribeii«.
Na gričku, odkoder so se videle Podbeže. se je ustavil. Sedel je na kamen in izjemoma popolnoma dvignil trepalnice, da bi videl kje kaj posebnega. kar bi dalo slutiti na partizane. Ker ni ničesar opazil, ie nadaljeval pot. Vsakih par korakov se je ustavil in gledal. Zaman!
»Eh. no, pojedli me menda ne bodo« se je deček končno odločil, ter kakor blisk stekel po kamenju navzdol.
Za živo meio pod vasjo je sedelo nekaj fantov. Nine jim je bil že preblizu, da bi se jim bil mogel umakniti. Sklonil je glavo, da so se mu kuštravi lasje usuli n* čelo, tesno
priprl oči, porinil roke globoko v žepe in koračil mimo.
»He, kam pa?« mu je nekdo zaklical. Pospeši! je korake. Tik pred seboj je zagledal vojaške hlače in težke škornje. Ne da bi dvignil glavo je poškilil na desno in levo. Povsod škornji, težki čevlji. »Imajo me!« je pomislil. Sedaj me bodo ubili, ker sem sunil učiteljico. Bliskovito se je okrenil ter hotel bežati. Zaletel se je v nekoga, ki je stal za njim.
»Ne tako hitro, pobič. Kam Se ti pa mudi?« Hotel je reči, da gai to ne briga, pa mu je šinilo v možgane, da italijanski vojaki ne govore slovensko. Počasi je dvignil glavo, oči še vedno varno priprte in zagledal same nasmejane obraze.
»Grem v Podbeže,« je dejal kratko, da bi se ognil nadaljnjemu izpraševanju. Poškilil je še enkrat navzgor. »Puške imajo, nekakšne zvezde na kapah in smejejo se. Čudna reč!« je mislil Nine.
»Nas poznaš?« je vprašal ta, ki se ie bil Nine vanj zaletel.
»Nje,« je kratko odsekal Nine. nič kaj radoveden.
»Pa gremo s teboj,« so rekli vsiljivci in hočeš, nočeš, je moral Nine z njimi v vas. Učiteljica je kriva, da ie ujetnik in tak srd ga je prevzel, da je glasno izrekel skrito misel: »Premalo sem jo«.
»Koga?« so takoj popadli radovedneži. Smola je pa smola, tt ljudje so izvlekli iz Nina vse, kar se je zgodilo.
»Prav si storil.« Je dejal prijazen fant. Nine je od začudenja široko odprl oči in nehote vrgel lase raz čela.
In spoznali so se: Nine in partizani-Nine je ostal v Podbežah in pasel Bti cin ovim krave. Pogled je imel še vedno zastrt le kadar je zagledal kakšne vojaške hlače, je dvignil glavo. Najsrečnejši je bil, če je smel
stati na Kobilji glavi na straži. Vsi so vedeti, da je Nine najzanesljivejši stražar. Od tam, od Podgrada, njegove rojstne vasi, je bilo pričakovati nesreče. Tu je bilo italijansko gnezdo. Na drugi strani Kobilje glave, v Brkinih, tam so bili partizani. O, Nine je bil že tam. S seboj ga je bil povedel kurir Pavle.
Ce je na parobku Grmade nad Podgradom zagledal Italijane, jo je ucvrl v vas, rezko zažvižgal in stekel naprej do Bridovega mlina, kjer je bila javka.
Kapitulacija Italije ln prihod Nemcev nista v Ninu zbudila nikakšnega presenečenja. Sovražniki so bili prvi kakor drugi.
Partizani so prihajali in odhajali in edini Nine od vseh vaških otrok je smel z njimi v vsako hišo. vse videti in vse slišati. Ko sta Pri materi Kuh-tovi bila dva ranjenca, jima je Nine nosil jabolk, hrušk in sidy, da jih ranjenca nista mogla pojesti. Ce se je po vasi pobiral živež, se je prištuiil zraven ter vsaj z eno roko držal vrečo ali košaro.
Jokal m' Nine nikdar. Celo takrat ne, ko so Nemci zažgali Podbeže, in vse moške, katere so našli doma pobili. Nine je ležal v grapi pod smreko do noči. Krave je zgnal v hosto. Ponoči se je vrnil v vas Pogorišča, povsod sama pogorišča. Tu pa tam so še gorela zrušena podkrovja. Ljudi ni bilo nikjer. Žene in otroke so Nemci pregnali v drugo vas. Na sredi vasi nred Štefanovim požganim hlevom Je ležal človek, ves ožgan in izkažen. Z zadnjimi močmi se je poskušal rešiti iz gorečega hleva, kjer je zgorelo 19 mož, 19 družinskih očetov. Nine Je drhteč zbežal nazaj v hosto. Stisnili se je h kravi Mori in tako preždel vso noč.
Zjutraj se je vrnil v prazno vas. Živež je bä razmetan po tleh. obleke,
razbito pohištvo, vse ie ležalo okrog, pobiral je, kar je mogel, metal v skrinje in lonce, kar in kjer se ie dalo.
Moral je ostati blizu vasi za zvezo. Ce se mu je zahotelo tople jedi, jo je mahnil v Hrašco k pregnancem, a se je takoj zopet vrnil. Partizani so računali nanj: »Na Kobilji glavi straži Nine«...
Svoboda! Velika in lepa beseda. Za Nina je pomenila mnogo, mnogo. Povsod zelenje in zastave. Povsod smejoči se obrazi. Celo pogorišča so izgledala veličastno. Nine je smel v Podgrad in na sredi vasi glasno pis-kniti skozi zobe. Toda Ninu se to ni zdelo več tako imenitno kakor nekoč. Mnogo bolj je bil ponosen na to, da so se vsi partizani z njim razgovar-jali. kakor da je oti sam eden izmed njih.
Ostal je v Podbežah. Vse svoje mlade moči je dal za obnavljanje pogorelih hiš.
Tedaj je zaslišal, da pride v vas učiteljica. Takrat je Nina oblila vročina po hrbtu. Je že res, da bo slovenska šola. toda učiteljica — to se mu je zdelo vsakokrat sitno.
Lase na čelo, oči priprte in z rokami v žepu, tak je sedel Nine v klopi. Ne more si pomagati, toda nima rad učiteljice, četudi tako lepo govori in nima namazanih ustnic.
»Kako se pišeš, mali?«
Molk.
»Ne maraš povedati?« vpraša učiteljica z začudenim nasmehom.
»Nje!« strese Nine glavo in škili radovedno v prijazno lice. Učiteljici je zablisnilo v očeh in Nine je stisnil glavo v ramena, pripravljen na skok.
»Nič ne de, boš pa jutri povedal,« je mirno dejala in se smeje še raz-govarjala z njegovim sosedom. Od začudenja ie pozabil sesti, dokler ga niso od zadaj potisnili na klop.
Zvečer je sedel na zidu za cerkvijo in pravil Lovrioemu Lojzetu, ki im
več hodil v šolo, kako krasno učiteljici bliskajo oči. Ona je pravkar prihajala po cesti.
»Boš videl. Tone!« Je rekel Nine in si hitro nažgal čik. ki ga je našel na zidu.
Obstala je pred njima ter sedla na zid.
»Zdravo!« sta dejala fanta in škilila v njene oči. Zdelo se jima je, da so se pomračile. Pokazala je z roko na požgan hlev na levi in rekla: »Tukaj so Nemci zažgali ljudi, kajne?«
»Da,« sta rekla oba hkrati.
»Nine, si ti koga videl od mrtvih7« je vprašala učiteljica, ki je bila o vsem že točno poučena. »Kako da ne! Prvi sem videl Kompareta Kuh-tovega. Bil sem v hosti, ko je gorelo...« Nine je govoril in govoril. Cik je nerodno svalikal po roki. ga stisnil v pest da mu je ožgal kožo in ugasnil. Zapeklo ga ie. toda ni nehal govoriti. Spustil ga je počasi za hrbtom na tla. Učiteljica ga je poslušala in ga še vedno kaj vprašala.
»Sl v pionirski organizaciji?« Je končno dejala.
»Jaz sem komandant odreda,« le povedal Nine s ponosom.
»Tako? Mislila sem. da nisi pionir, ker kadiš cigarete.« Vstala je. z nasmehom rekla lahko noč in odšla.
Nine se je vrgel v travo in jokal.
»Prosim, kdo bi prinesel v razred začasno stol. dokler si ne nabavimo svojega,« je vprašala učiteljica drugo jutro v šoli Nekaj učencev je planilo skozi vrata. Nine se je prvi vrnil s stolom, ki ga je postavil ored mizo. Nato se je postavil v »mirno« pred učiteljico in povedal s šboko odprtimi velikimi rjavimi očmi: »Pišem se Ivan Likar, rojen 15. maja 1934 v Podgradu, stanujem pri Jursinovič Jožetu, po domače Bučim v Podbežah št 27.«
.......	S. S,

Oelasni oddelek telefon štev. 38-32 vodja oddelka tel. Štev. 38-33
SLUŽBO DOBE
BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme Ivan Kražovec. Trstenjakova S. 25-085.3 DOBEE ČEVLJARSKI POMOČNIK za ortopedijo, se sprejme. Starič. Ulica na grad St. 5.	25.281-2
KLAVIRISTA sredjih let, kj bi pomagal tada pri obrti, sprejme kavama Gojak. Jesenice.	25.273-2
TRGOVSKO POMOČNICO, po možnost! Us modne stroke, mlajšo moč. in vajenca za kaparsko obrt sprejmemo takoj. Invalidsko podjetje »Cepiča«. Ljubljana. Miklošičeva cesta 4.	25.195-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj Merlak. Sv. Petra 76.	25-340-2
DOBRO FRIZERSKO POMOČNICO sprejme takoj Lupše Karmela, Rimska cesta 24.	25-345-2
STAREJŠO ŽENSKO, strogo in pošteno. Sprejmem kot postrežnioo od 8. do 15-Pogoji ustmeno. Fakin, Prijateljeva ulica 18.	25.342-2
IŠČEM GOSPODINJO, najraje upokojenko, veščo vseh del pri družini z otrokom — oba zaposlena. Osebna ali pismeno se javita: Kersnik, Jesenice. Pod gozdom 9.	25.394-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi starejšo, sprejmem k 2 otrokoma. Nri-top 15. okt. 1947. Marija Kenda, Kranj. Kalvarija 46.	25-401-2
ŠIVILJA IšCE DEKLE za pomoč pri gospodinjstvu in šivanju. Godec. Trbovlje II.	25.397-2
Umrl nam Je naš dobri ode, brat, dedek, stric, tast In svak
Franc Fenca
Pokopali ga bomo v petek 10. t. m. c* 11. dopoldne v Mokronogu.
Mokronog, Ljubljana,
dne 8. oktobra 1947.
žalujoči: hčerka MARICA, sin MARKO, zet, snaha, vnukinji in ostalo sorodstvo
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil v 68. letu naš ljubljeni mož, ata
in stari ata
Pavel Hadcšic
narednik vodnik v poboju in trafikant
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto II. t. m. ob %15. z Žal, kapele sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, Pulj,
dne 9. oktobra 1947.
Žalujoči: Marija, žena; Valerija, por. Duh. hčerka; Ivan, sin; Ivan Duh, zet; Alojzija Kclonič, snaha, Valiča, Ivica, Janko, vnuki in ostalo sorodstvo
Sporočam, da je danes, dne 9. oktobra dotrpel moj najdražji mož, oče, brat, svak in stric
Ciril Vrančić
inšpektor državnih železnic v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 11. oktobra 1947 ob 16. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Čatežu.
Čatež pri Brežicah,
dne 9. oktobra 1947.
Globoko žalujoči: žena KRISTINA roj. RAD A J, sin MIRKO, mornariški major, hčerka MARIJA — in ostalo sorodstvo
GOSPODINJSKO POMOČNICO, snažna in pridno sprejme takoj inž. Vladimir Rovšek. Bledweisova o. 20/III. 25.391-2 BRIVSKO - FRIZERSKEGA POMOČNIKA ali pomočnico sprejme takoj Pirc, Kranj, Klanc 69.	25.165-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA in POMOČNICO za velike kose, sprejme takoj Ivan Žbontar. Je6enrice, Gosposvetska 29.	25-395-2
TOVARNA USNJA SLOV. KONJICE išče samostojnega fin- knjigovodjo in obratnega knjigovodjo. Ponudbe poslati ravnateljstvu podjetja.	25-411-2
MLINARJA sprejme valjčni mlin Franc Majdič, Vir. pošta Domžale. 25-410-2 STAREJŠA OSEBA se sprejme kot pomoč gospodinji. Plača in hrana dobra, nastop lahko takoj. Gostilna Cop. Žirovnica. Gorenjsko.	25.420-2
STAREJŠO ŽENSKO iščem za varuhinjo k dojenčku od 15.—21. dnevno, delno tudi kot postrežnioo. Javiti se do 14. Hdinar. Zvezna 11. Zel. jama. 25.454-2
ZASLUŽEK
ŠIVILJO ZA KRPANJE PERILA sprejmem takoj. Predstaviti se je v petek od 8. do 9. in od 13. do 14. are pri Katji Vrečko. Prešernova 54/11. 25.3S9-4 ŽENSKO KROJENJE, lahko metodo, uspešno nauči posamezne učenke Pepca Rus-Kumelj, Vič, Jadranska 22. 25.440-4
PRODAM
OTROŠKO STAJICO prodam. Harmonto-va ni. 45. podpritličje.	25 483-5
ELEKTRIČNO PEC. veliko, za lakiranje (sušenje), ugodno proda Šušteršič. Zah-jak 3. Ogled med 11. in 12. ter 15. in 16. nro.	25.214-5
KLAVIRSKO HARMONIKO z 12 bas', prodam ali zamenjam za harmoniko « 36—48 basov. Hočevar. Mivka štev. 23.	25.170-5
BLAGO za elegantno moško, žensko, deško obleko, kostim, ozir. plašč in že izgotovljeno prodam. Naslov v oglas, oddelku.	25.387-5
40 LEPIH KNJIG, različnih nemških, lepo vezanih, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku.	25.386-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, za 4300 din proda Horjak, Karlovška cesta 9.	25.140-5
Naproza it. Jertief
(DOLENJSKO) sprejme v službo takoj
knjlgav0djo(-ko)
Ponudbe poslati na gornji naslov
Krojaško-šiviljska delavnica K. L 0, Zagorje - potrebuje DVA KROJAŠKA
POMOČNIKA
Vajena povsem samostojnega dela. — Službo bi bilo nastopiti takoj! Prošnje je vložiti na Poslovno apravo gospodarskih podjetij KLO Zagorje čimprej
INDUSTRIJA USNJA
VRHNIKA
SPREJME
tajnika podjetja
POGOJI:
POLITIČNA NEOPOREČNOST, JURIDIČNA FAKULTETA.
Zamenja se
elektromotor
20 KS in 2400 obrati na minuto 220/380 V, 50 Per. za drugega približno iste jakosti, toda s tnražo 1000 do 1400.
MOTOR mora biti za izmenični tok z drsnim obročem ali pa z zvezdnim trikotnim stikalom. Informacije oz. ponudbe v slučaju predaje z navedbo cene in opisom motorja poslati na:
MESTKA UPRAVA CEST Maribor
STRMA ULICA 8.
Mestna uprava cest
DAMSKO KOLO, skoro novo, naprodaj od 14. do 16. Naslov v ogl. odd. 25.339-5 MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ, dobro ohranjen, predvojno blago in moške gojzarje št. 42 prodam. Naslov v ogl. odd. K.349-5 DVE POSTELJI, posteljno omarico in miizo proda Abramič, Gajeva ulica št. 8/II.	25.344-5
MOŠKO KOLO, športni voziček in kmečki voz, pripraven za prevoznika, naprodaj v Potočnikovi nlioi štev. 2 — dvorišče.	25.405-5
VEC PISARNIŠKIH OMAR. stolov, pult, pečico, garnituro in razne note proda Kandare. Gledališka ulica štev. 13.	25.388-5
HRASTOVO MIZO, 2 m dolgo, proda Knafelj, Masaxykova 14.	25.372-5
CRNE SEMIŠ ČEVLJE štev. 39 prodam.
Naslov v oglas, oddelku.	25.369-5
BLAGO za moško obleko ali kostum proda M. Ivanc, Zibertova 33. 25-365-5 MOČNE ČEVELJČKE št, 28. prodam v Podmilščakovi nlioi 11.	25.363-5
MOŠKE GOJZARICE št. 41 prodam ali zamenjam za ženske št. 38. Poizve se od 15. do 17. Naslov v ogl. odd. 25.362-5 OTROŠKO STAJICO prodam. Naslov v oglas, oddelku.	25.361-5
MOŠKO KOLO proda Skodič, Žabjak št. 3/II.	25-418-5
PRODAM 8 m BELEGA ETAMINA — predvojno blago. Ogled' na Gosposvetski cesti 13. stanovanje 14.	25.417-5
MODERNO SPALNICO, trd le«, malo rabljeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25-416-5
MOŠKO ZAPESTNO URO. novo, prodam
—	Naslov v ogl. oddelku. 25-415-5
ŽIMNICA, posteljna mreža, karnise, mize, umivalniki in drugo poceni naprodaj v Černetovi ulici 31/11.	25.408-5
STOJEČ KOVČEG-OMARO kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Kov-čeg-omara«.	25.380-5
PELERINA naprodaj pri krojaču v Kolodvorski ulici 26.	25.379-5
100 KOSOV ZIDAKOV in 300 kg GAŠENEGA APNA naprodaj na Ižanski cesti 88.	25.374-5
DIRCO z gumijastimi kolesi, za samca, proda Franc Černe. Zaloška 183. 25.376-5 VOLNENO BLAGO, modro, predvojno, za ženski plašč, in električen števec proda Jelene, Mirje, Murnikova ulica št. 18 a/II.	25.441-5
DVE NOVI ŽELEZNI NAGROBNI SVETILKI poceni naprodaj v trgovini A. B. C-. Puharjeva, nliea 3 — poleg Figovca.	25.434-5
UGODNO PRODAM: posteljo, žimnico na vzmeti, rabljeno kuhinjsko omaro, mizo, stole, zaboj za premog, svetilko potegalko, nizko ženske čevlje št. 37. Zagrebška ulica št. 17 (za bežigrajsko gimnazijo).	25.428-5
RAZNE MUZIKALIJE za klavir, uverture, operete, pesmi, klasiki. Sang & Klang. Musikalische Edelsteine itd. naprodaj na Bleiweisovi cesti štev. 17, pritličje levo št. 1. dnevne med 2. in 4. popoldne.	25.426-5
SKORAJ NOVE SEMIŠ PLAVE ČEVLJE s plutovimo št. 37, športne, prodam
—	Vprašati v cvetličarni na Miklošičevi cesti 7.	25 427-5
ZELO DOBRO BLAGO za moški plašč in obleko prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25.422-5
KRMILNA PESA naprodaj na Zaloški časti 13.	25.423-5
HLAČE, angleško blago, pernico, 2 blazini. plinski kuhalnik, nekaj porcelana, kotliček, steklene nastavke, primus prodam. Naslov v ogl. odd. 25.430-5 OGLEDALO, 46X77 em in leseno, čisto posteljo prodam. Naslov v oglasnem oddelka.	25.453-5
ZENSKO KOLO. dobro ohranjeno, športni voziček in košarico za dojenčka prodam. Poizve se pri hišniku, Gradišče št. H.	25.452-5
PISALNI STROJ »SIM 40«. portable, skoraj nov. ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod SIM 40.	25.451-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljdv. nor. šiva naprej in nazaj, poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	25.450-5
CRNO MOŠKO SUKNJO, najfinejše predvojno blago, prodam. Metelkova ni. 3.	25.445-5
PISALNO MIZO s 7 predali in omaro za instrumente ali knjige prodam. Vo-ve-. Radovljica. Gorenjska cesta številka 21.	25.446-5
KRASEN PRT za 8 oseb iz finega platna z bogatimi čipkami in vezeninami, zavese iz finega platna z idrijskimi čipkami in vezenimami ter druge zavese prdUam. Ogled na Bleiweisovi 17. pritličje levo 1. dnevno od 2 do 4 popoldne.	25.425-5
DIATONIČNO HARMONIKO, tri in pol-tonsko. skoraj novo. proda Janez Ilni-kar. Stalingrajska 34. Silo v. Javornik. Gorenjsko.	25.459-5
ŽELEZNO BLAGAJNO, srednjeveliko.
prodam. Naslov	v ogl. odd.	25 457-5
DVA NOVA KAVČA naprodaj. Rutarie-va 5.	25.455-5
RADIOAPARATE
vseh vrst,
,_ rabljene,
e rodajamo
" ’ "	Trgovina
radloaparatov »Narodni radio«
ZAGREB, Prilaz JugosL Armije 76,
bivša Dežellčeva ulica
KUPIM DVE ZAVESI za trodelna okna, po možnosti z enakim posteljnim pregrinjalom. čez obe postelji. Naslov v podružnici SP v Kranju.	25 399-6
16 m PLATNA ZA ŽIMNICE (cvilili), predvojno blago, kupi Potočnik Alojz, Mekinje.	25.398-6
PISARNIŠKI PISALNI STROJ, znamke Smith Bros, prav 'dobro ohranjen;, kupimo. Ponudbe: A. B. C.. Puharjeva ulica 3 — poleg Figovca.	25-435-6
HIDROFOR kupimo kompleten ali v delih. kapacitete nad 100 do 270 1 min. Ponudbe s tehničnim opisom in ceno na Savezni zavod za mehanizaciju poljoprivrede. Beograd VII. Požeška cesta 26.	25.396-6
BLAGO ZA ZIMSKI KOSTUM kupi Vovk Ana, Kranj, Gorenja Sava štev. 48.	25.402-6
PISALNI STROJ z dolgim valjem in računski stroj za vse operacije kupi-iiio, Ponudbe poslati na OKPZ. Ljub-ljana-okolica. Gradišče 2.	25.456-6
ZAMENJAM
SPALNI DIVAN zamenjam za dobro ohranjeno žensko kolo ali prodam. Naslov v ogl. oddelku.	25.358-7
BLAGO ZA SUKNJO zamenjam za blago za moško zimsko športno obleko. — Sv. Petra cesta 59.	25.431-7
NBPRKMIriNINB
NJIVO IN TRAVNIK v bližini Kamnika oddam v najem. Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Njiva in travnik«.	25-174-8
ENO- ALI DVODRU2INSKO HIŠO kupim Ponudbe oglas oddelku pod značko »Knoim«	25.171-8
INDUSTRIJSKI KOMPLEKS z dvostanovanjsko vilo, šests taro vanjsko hišo, delavnicami, skladišči, sveta 30.000 m2 in stavbno parcelo, na Mirju ugodno prodam. Ponudbe oglas, oddelku pod »V Ljubljani«.	25.404-8
NAJUGODNEJŠI NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnih nepremičnin pri Jančarju. Sv. Petra c. 27.	25.447-8
ENODRUŽINSKO VILO z velikim vrtom na najlepški legi Št. Vida prodam. Le resne ponudbe ogl. odd. pod značko Prosto stanovanje.	25-448-8
SOBE - STANOVANJA
KUPIM
»LUTZ« PEC. staro alt novo, knpl Anton Lipušček, krznar. Miklošičeva cesta 12.	25.178-6
SNEŽKE št. 23—24. bele ali rjave, kapi Hočevar Mivka 23 Linbljana 25.172-6 IŠČEM IN KUPIM »G. Boley Germany«, del urarsko stružnice. Kdor ima še droherijo od te stružnice, naj javi na naslov: Ros Martin, urar, Ljubljana, Vodovodna 55.	25 346-6
PROFESORSKI PRIPRAVNIK, na novo nastavljen na Drž. tehniški srednji šoli, išče za 15. oktober mirno opremljeno sobo. Ima lastno posteljno perilo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod »Profesor«.	25.160.10
ZAKONSKI PAR išče lepo prazno sobo v bližini centra s souporabo kopalnice. Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Urad. Mira«.	25-290-10
PRAZNO SuBO s posebnim vhodom išče državni uradnik. Ponndbe oglas, oddelku pod »Prazna soba« 25.13S-10 SOLIDNO ŠTUDENTKO sprejmem v vso oskrbo. Pomoč v hrani. Naslov v ogl. odelku.	25.3SS-10
TRISOBNO STANOVANJE, prikladno za veččlansko družino, v centru, zamenjam za eno- ali dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami, po možnosti v bližini centra. Ponndbe oglas, oddelku pod »Štev. 25.382«.	25-382-10
PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO išče mirna oseba. — Trgovina Strojanšek, Mestni trg 21.	25-348-10
SKROMNO SOBO iščem. Pomoč v gospodinjstva. Naslov v oglasnem oddelku.	25.368-10
4—5 PISARNIŠKIH SOB v strogem centru. zamenjam za dvo- ali trisobno stanovanje s kopalnico. Ponndbe oglas, oddelku pod »November«. 25.366-10 MIRNA NAMEŠCENKA’ išče prazno sobo ali sobo in kuhinjo. Cenjene ponudbo na oglas, oddelek pod značko »Cista«.	25.356-10
STANOVANJE iz sobe in kuhinje, v Radovljici, zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe oglas, oddelku pod »Zamenjam«.	25-351-10
OPREMLJENO SAMSKO SOBO zamenjam za enako ali kabinet. Cerkvena ulica 5/1.	25.414-10
ENOSOBNO STANOVANJE na Sv. Pe, tra cesti, zamenjam za enako na periferiji. — Ponudbe oglas, oddelku pod »November«.	25.407-10
TRISOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za dvosobno ali enosobno s kabinetom — najraje v centru ali za Bežigradom. — Naslov v oglasnem oddelku.	25.378-10
OPREMLJENO SOBO s štedilnikom, v Rožni dolini zamenjam za prazno na Jesenicah. Prannseis Justi. Rožna dolina. Cesta X ät. 1.	25-438-10
OBIŠČITE KVARNERSKO RIVIERO V ČASU JESENSKE SEZONE
OPATIJA-LOVRAN
Zelo prijetno kopanje ves oktober — Idealna okrepitev in počitek.
IZREDNI IZLETI NA UČKO, V POSTOJNO IN ISTRO! Informacije :
Hotelsko Poduzeće za Istru — Opatija
IN VSE PODRUŽNICE »PUTNIKA«
• i»-" i ; ■
Martin Andersen Nexö:
105
17 božji deželi
Roman
Zato pa se je moral tem bolj ukvarjati s stvarjo naslednji dan po poti, ko se je vračal domov. Včeraj je ravnal naravnost blazno, to mu je bilo zdaj popolnoma jasno. Niti najmanjše možnosti ni bilo, da bi dobil denar spet nazaj. Na domačiji je bilo za petdeset tisoč hipotek, potemtakem bi moral dobiti zanjo pet in sedemdeset tisoč — nemogoče!
Vsekakor bi moral domačijo poprej temeljito obnoviti in razviti, toda za to bi bilo treba časa in denarja. A nobene druge izbire ni imel, če se v zahvalo za svojo dobrohotnost ni hotel temeljito opeči. Bila je samo ena pot: domačijo bo moral s kar najskromnejšimi in s kar najbolj učinkovitimi sredstvi na zunaj polepšati, jo »sfrizirati«, kakor so se prekupčevalci »strokovno« izražali. Potem jo bo moral čim bolj obremeniti s hipotekami, da bo zaradi nizkega plačila v gotovini postala tem zapeljivejša za kupce. Zelo dobro je, si je mislil, da so hipoteke tako stare; čim bo lice domačije za silo prebarvano, jih bo moral poplačati in jo obremeniti z novimi.
Jens Vorup je počasi spet ujel notranje ravnovesje. Zadeva nikakor ni bila več tako strašna; da, niti to ni bilo izključeno, da bo lahko še nekaj zaslužil pri njej!
Bilo je že pozno zvečer, ko je prišel domov. »Kje neki si bil ves ta čas?« ga je vprašala Marija, ko mu je pripravljala večerjo. Morala ga je vsako reč posebej vprašati, sam ni ničesar
TOVARNIŠKI NAMEŠČENEC išče praa-no ali opremljeno sobo s štedilnikom za takoj na Pobrežju aid MeJlju- Albin Medved, Ulica 14, divizije 37, Pobrežje.	25-367-10
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, preprosto, velik vrt, zamenjam za dvosobno v bližani Viča. Ponudbe oglas, oddelku pod »Mir«.	25-421-10
LEPO KOMFORTNO STANOVANJE dvo in pol sobno, s parketom in kopalnico v Celju — sredina mesta — zamenjam za enako ali dvosobno v Ljubljani — zaradi službene premestitve. Ponudbe na Roman Fantini. Einspielerjeva 15, Ljubljana.	25.350-10
DVA STUDENTA TEHNIKE iščeta sobo z dvema posteljama. Plaćanje po dogovoru. Ponudbe oglas, oddelku pod »Rieko«.	25.429-10
MIREN IN POŠTEN FANT srednjih let z lastnimi dohodki in gotovino želi samo pri dobri in pošteni hiši stanovanje in oskrbo, kar bi odslužil z delom, najraje pri kakšni obrti, gostilni ali slično. Ponudbe ogl. add. pod Zanesljiv.	25.403-10
VELIKO PRAZNO SOBO. po možhosti s souporab o kopalnice, v centru aJB. na periferiji išče mirna uradnica. Ponudbe na ogi. odd. pod: 3.	25-443-10
RAZNO
IZGUBILA SEM MEDICINSKO LEGITIMACIJO na ime Zupanc Zora in jo proglašam za neveljavno. 25-424-14 RJAVA AKTOVKA je bila včeraj -izgubljena od Figovca do St. Vida. Prosim poštenega najditelja, da jp vrne proti nagradi v oglasnemu oddelku v Ljubljani.	25-392-14
KLOT rožne barve zamenjam ali kupim za moder ali zlate barve, 4 X 1-50 m-Naslov v ogl. odd.	25-355-14
IZGUBLJENA STA BILA iz Ilirske uldcje do Most obroča od gumijastega kolesa. Vrniti pTOti nagradi na naslov: Zaloška 127. Moste.	25-413-14
POZABILA SEM 4. oktobra v večernem vlaku Ljubljana—Trst veliko svetlo-rjavo ročno torbico. V njej je bila poštna hranilna knjižica z gotovino 7000 dinarjev, denarnica s 1000 din in nekad drobiža, osebna in OF izkaznica, črne nove rokavice, ženska ura in druge drobnarije. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne proti nagradi na naslov osebne izkaznice ali pa Francn Klanžarjn. Dol Logatec, Brod Številka 21.	25-449-14
Poziv
Pozivamo vse
UPNIKE IN DOLŽNIKE,
da nam prijavijo najpozneje v enem mesecu od te objave svoje terjatve in dolgove, nastale do 30. septembra 1947.
NAPRGZA V SP. DUPLEK«
z o. z.
RAZNAŠALCF
ZA MESTU MARIBOR HI OKOLIGO
iščemo z a tako}.
Informacije v podružnici
»SLOVENSKEGA POROČEVALCA« Maribor, Koroška eesta štl.
Iščemo
ZA NASO ZVEZO
KNJIGOV0DJO-INSTRUKTORJA
ter za svoje članice Naproze
POSLOVODJE in KNJIGOVODSKE MOČI
Ponudbe na
Okrajno poslovno zvezo Naproz za Maribor okolico
Partizanska c. 6.
Tovarna papirja
NA SUŠAKU
zaposli
perfektno
stenodaktilografinjo
in
8 mlajših pisarniških meči
z dovršeno srednjo ali nižjo srednjo šolo.
Predpogoj je lep rokopis in dobro seštevanje. Ponudbe z obširnim življenjepisom sprejema
Generalna direkcija zvezne industrije celuloze, lesovine in papirja
TYRSEVA la/H.
GRLICA z rdeče barvano glavico 66 j* nekam zatekla. Prosim najditelja, Če bi jo vrnil. Dobi nekoliko na gTude. Dolenjska cesta 6.	25-353-14
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO izgubljeno OF in sindikalno izkaznico ter osebno legitimacijo na ime Anton Kocjančič, Zadvor 85.	25-444-14
POUK za aešiviljo audi modni »alou *Kuolar«. Knafljeva 4/II.	85.442-14
*
DVIGNITE SLEDEČE PONUDBE V OGLASNEM ODDELKU:
Angleščina. Center, Dinamo, Dobro vpeljano. Domžale, Dobra vzgoja. Diskretno, Dobro ohranjeno. Dekle, Do 300, Elektromotor, Elektroinženir. Hiša, Inštruktor, Inženir. Igrača, Industrija. Jesen prihaja. Kabinet, Klanje drv. Komfortno, Krasna lega, Ljubljana - Celje, Laborant. Miiraa In poštena. Mnogo prosta, Miro, Majhen kabinet, Nova hiša. Nove mize. Ne velika. Naturaioje, Nedelja dopoldan. Opremljeno sobico. Profesor, Poštena, Popolnoma nova. Postranski zaslužek. Poštna znamka. Prvovrsten predavatelj. Pisalni stroj. Pomoč tudi v gospodinjstvu. Ročni voziček. Račun, Radioaparate, RF. Rujave ženski škornji. Rabim. Sončno. Sobna peč, Sanke, Svoja posteljnima. Štedilnik, šivalni stroj. Šivam obleke In perilo. Škornje kupim, Trenčkot. Tehnika, Tyrševa. Trodelna, Tudi na deželi. Vrtnarska okna, Vinko* V dobrem stanju. Ves dam. odsotna, VI-sokošolka. Krombi, Zagreb, Zamenjava, Zemljišče. Zračna sončna, 24-314. 266.
Prepeljali smo našega nepozabnega
MIRKA HE RENA
borca XVIII. divizije
iz Skrada. Pogreb bo 10. oktobra 1947 ob %16. z žal, kapelice sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 9. oktobra 1947.
«	Žalujoči:
mama Karla in sestrica Lili
Vsemogočni je poklical k Sebi 8. t. m. našega dobrega očeta
Alojza Grošlja
Pogreb pokojnega bo v petek 10. t. m. ob 4. popoldne z žal, kapele sv. Andreja.
Rafolče, 9. oktobra 1947.
žalujoči: Angela, Pavla in Fani, hčere in družine Ora-žem, Gostinčar, Stražar in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po prevozu iz Zagreba in položitvi v rodno zemljo Celje našega ljubega, sina, brata in nečaka
Oskarja žotefa
stud. tehnike
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so dragemu pokojniku darovali cvetje, vence, ga spremili na njegovi zadnji poti ter z nami sočustvovali
Celje, 5. oktobra 1947.
ŽALUJOČA DRUŽINA.
Svoje mlado življenje je daroval za lepšo bodočnost svoje trpinčene domovine dne 26. junija 1944 v Zrečah na Pohorju naš nepozabni sin, brat, svak, stric
Mirko Prodnik
rojen S. novembra 1915 v Velenju, kapetan, načelnik gtaba XIV. divizije, komandant Šlan-drove brigade.
Prekop našega dragega Mir-kota bo v petek ob 16. dopoldne iz Mislinja na Pohorju. Doma ga bomo položili k večnemu počitku v nedeljo, 12. oktobra ob 10. na pokopališču Šmartno pri Velenju.
Naj mirno počiva v svobodni zemlji!
Žalujoči: OÖE in MATI, sestre: MARI JANCA, MILICA, MARTA, svak:	FRANC PAHER-
NIK. SLAVA, svak: KAREL SAJKO, nečak TONGI £h nečakinje ter ostalo eorodstvo.
povedal, ampak je planil po večerji, kakor da že od vekomaj ni ničesar jedel.
»No, ugibaj!« ji je dejal in obdeloval račje stegno.
»Bolje je, da kar poveš,« je odgovorila. »Kakor veš, imam premalo domišljije, da bi mogla izvohati tvoja pota.« Njen glas je bil tak, kakor da je ljubosumna — ali pa užaljena, ker je morala biti doma.
»Potem moraš sesti k meni, mamica,« je dejal in primaknil stol zanjo. »Jed človeku res samo doma dobro diši; vsa čast ti, moram reči, Marija!«
Medtem ko je jedel, je sedela zraven njega in ga gledala. Bil je lačen kakor volk, zasajal je svoje bele zobe v meso in hlastno goltal. »Ampak atek, kako sestradan si ti,« je dejala zaljubljeno.
»Saj tudi skoraj že od jutra nisem nič poštenega jedel; cajnal sem po pustinji in se ves dan stresal v vlaku.«
»Potem'si moral biti pa precej daleč?«
»V pustinji, pri Hemingu! In ugani, pri kom! Pri stricu Madsu.«
»Res? Oh, tako!« V njenem glasu je bilo veselo začudenje. Poznalo se ji je, da bi bila zelo rada šla z njim na ta izlet. »Tako, njega da si obiskal! Poglej no, poglej!«
»Njegovo domačijo sem kupil.«
»Ampak, Jens! Saj sploh nisem vedela, da namerava prodati. Pa tako rad je imel svojo domačijo — to ga je moralo nenadoma prijeti. Da ga nisi navsezadnje ti pretental, Jens?«
»Ne, pretentavati ga res ni bilo treba,« je odgovoril Jens Vorup, rahlo užaljen. »KI je že vsega sit, do grla! Star je!«
»Ali mu bo pa pri tej kupčiji tudi toliko ostalo, da bo lahko živel?«
»Dobil bo pet ki dvajset tisoč na roke v gotovini. Mislim, da je to lep denar, ali ne«?«
»In kje jih boš vzel?«
»V banki, mamica; čemu pa imamo banko?« Jens Vorup se je smejal.
»Saj veš, kaj mistim — nikar me ne knej sa neumnejšo kakor sem. Kar ti posodi banka, ji boš moral nekega dne tudi vrniti.«
Ne, Marija ni bila tako neumna, kakor je bila videti. Bila je spet nezaupljiva do njega, zato je bila vprašala s takim poudarkom. In cm ni imel prav nič zoper to, da pokaže vse svoje karte; bolelo ga je le, da mu Marija ravno zdaj ni zaupala, ko je delal izključno staremu v korist — in pri tem marsikaj tvegal.
»Povem ti, da v resnici ne nameravam oškodovati strica Madsa, če se tega bojiš. Ravnal sem z najboljšim »amenöm, m moraš že razumeti, da me boli tvoje nezaupanje.«
Mariji je bilo žal. »Oprosti, Jens,« je dejala.
»Ne, ni treba, da se mi oproščaš, ampak prosim te, bodi tako ljubezniva in me poslušaj, preden sodiš. Domačijo strica Madsa sem torej prevzel za pet in sedemdeset tisoč kron. Od tega je za petdeset tisoč kron hipotek na domačiji. Gre torej za pet in dvajset tisoč kron, ki jih bo morala jutri naša banka nakazati zanj Heminški banki. Razumeš? Rad bi, da bi ti bila stvar popolnoma jasna! Ta denar mi bo banka seveda samo posodila m ga morava zato čimprej spet izkupiti, bodisi tako, da dobiva koga, Id bo pripravljen kupiti domačijo za pet ra sedemdeset tisoč — ali pa —«
Uredništvo Ljubljana. Knafljeva ulica št 5/D — Telefon uredništva b) uprave št. 65-22 do E6-28, telefon oprave n IJaMJaBake naročnikeÄi. 58-33 — Tiskaro« »Sto*, porečeva**« — Glavni urednik Lev Moifia