89. številka. V Trstu, v sredo 7. novembra 1888. „E D I N O S T" izhaja i)viikri»r na reden, vw«ko sredo m soboto ob 1. uri popnliiriiiH. „Edinost" stane: 7.& vse leto jfl. it.-; izven Avnt. tt.— g). za polu leta . H.—; „ „ 4..V» „ ih četrt leta , 1.50; „ „ 2.25 „ Ponnmir-ne Številke de dobivajo v pro-dajtilnicah tol.«ka v Trstu po A nov., v Gorici in v Ajdovščini pr •» nov. Na aaročbe trez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira. EDINOST Vni dopisi ne poniljajn uredništvu v ulici Carintift št. 2S. Vsuko pinmo mora biti frankovano, ker nefrankovana m> m sprejemajo. Kokopini ne ne vrnejo. Oglasi in oznanila *« rm'une po 7 nov. vrstica v petit« : za naslove sr debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor bi ^a obsedlo navadnih vrntio. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. *e račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in irmerate prejemu upravništvo v ulici Carintia 2f*. Odprte reklamacije proste po&tnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. Vzbudite se! ,.In. ko bi nas tujci grdili, Domačo nam smešili last, Svetinja te spomni sin mili,. Da matere braniš mi časti1* Kaj je v teh samih vrsticah rečeno, razumel bode le oni, ki svojo domovino, svoj rod, svoj jezik iz srca ljubi in ne nosi ljubezni samo na jeziku. „Domačo nam smešili last !w Žalostno pač, a resnično. Smeši so nam to, kar je nase, kar smo po svojej materi podedovali; smeši se nam, kar je nam sveto, kar nam mora biti sveto ! Kdo bi torej ne vstal ter spol-nil besed, katere mu pesnik v maternem imenu polaga na srce ? Glej, „Da matere braniš mi čast" opominja majka svojega odpotujočega sina. Mirna bodi draga mati, mila domovina; branijo te, zagovarjajo te in potegujejo se za te — ali zavezane so jim roke, omejena svoboda; le do tu — in dalje ne smejo. Koliko se povdarja in kriči o čl. XIX. drž. tem. postav o enakopravnosti; — ukaz je, postava je, sedaj si pa narod je delite ! Kdor bo prvi, ne bo zadnji; kdor bo močnejši, ta bo zmagal ! Poglejte vesti o istrskih zborih in videli bodete, kako pravo ima „Hrvaščina"; ozrite se na Trst in videli bodete, kako „Pro patria" lovi krotka, slovenska jagnjeta! A „Pro patria" ima denar, lehko si zida šole, kuha otrokom jedi, zato — sme ona potujčevati slovensko otroke, ker je močnejša. Sedaj so nesli svojo šolo na Greto ; kdo ve, ka:n bodo svojo drugo postavili. Polna bi bila druga, kakor prva in kako bi se mogle nevedno matere zdržati, da bi se ne udale tej omamljivej skušnjavi ? Ves dan jim jo otrok izpod nog, ima hrano, vrh tega se še toliko lepega nauči! Le tega ne vedo uboge mamice, da He jim v teh učilnicah otrok odteguje, da se tu otrok uči njo samo zaničevati, da jej bo v kratkem času na njeno slovensko vprašanje robato odgovoril: „Te ne razumem" ! Tega ne ve, da bo, ko odraste, najhujši sovražnik svojim bratom, njih šegam in govoru ter da se bo nje same sramoval. „Poturica je gorji nego Turek!" O tem nekako so je nedavno razpravljalo med nekaterimi rodoljubi in povdar-jala so je užo toliko krat važnost družbe sv. Cirila in Metoda, ki ima svojo bodočo nadejo, slovensko svojo mladino iztrgati iz krempljev naših nasprotnikov. Kaj je slavna družba storila osnovavši slovenski otroški vrt in letos prvi razred slovenske šole v Trstu, vedo ceniti le tržaški Slovenci, katerim so našo razmero najbolj znane. Drugje bodo nevarnost našej enaka, ali veča ne; hvale vredno torej, da so v bran za našo svetinjo stavi tam, kjer jo največ pogibelji. Dolžan je zatorej vsak domoljub po svoji moči podpirati velevažno družbo, kar nekateri tudi radi Btore o vsakej priliki. V veselih družbah, pri veselicah in v pokojnikov proslavo spominajo se rodoljubi družbe sv. bratov. Med takimi govori spo-minati se je našo inteligence, katera igra redno vsak dan v kavarnah ali čitalnicah. Doli naj bi oni, kateri dobe, vsak dan le desetico na stran v to dobro svrho, bila bi vsak teden vaotica in vsotica na vso-tico napravila bi vsoto. Znam, da nek navdušen „Propatria-tist" ima v svojem uradu pušico v korist družbe, za katero jo vnet, češ, naj bi se je njegovi klijenti spominali. Dasi se je užo toliko pisalo in govorilo o važnosti družbe slovanskih aposteljev, vendar so še nekateri kraji znani, veči kraji, kjer ni še te družbe. Tako recimo : kaj dela slovenska metropola na Krasu — Sežana, da je ni še ustanovila ? Kje so sežanski rodoljubi, sežanski prvaki, da ne stopijo čvrsto na noge in si ne ustanove svoje podružnice? Ali no vedo, čemu naj bi se ustanovita ? Ali so si tako v svesti pred vsako tujčevo silo? Saj smo vendar opazili, do so se tudi med nje Lahi nanesli »e svojimi italijanskimi napisi nad kavarnami in gostilnami! In Rojan z Barkoljanci se sosednimi malimi, vasmi, ne bi li lehko ustanovil podružnice nasproti „Pro patri ji" ? Nabrali boste, kar boste mogli in pomagali tako v našem boji ter z mirno vestjo lehko rekli: „Kar je bilo mogoče, to seje storilo1*! Ne dovoljujte, da se tako širi nasprotna stranka, kakor je uže pričela; stavite sp v bran, kar vas je narodnih mož ! Dosti je užo pri vas tujega elementa, vendar niste še zgubljeni, saj nas tolaži naš pisatelj, rekoč: „Kjer sodi človeška previdnost, da je vse zgubljeno, zgodi se lahko in zgodi so često, da se hipoma vse zasuče, vse izpremeni" ! Zgodi se tudi lahko, da dobe naši nasprotniki pamet in ž njimi dopisnik nekega tukajšnega lista, ki piše — strmi bralec, a veruj! — da je v Križu, več, v Križu na Krasu, materni jezik italijanski!! Kaj se ti zdi, ko to bereš ? Te li popade sveta jeza, ali glasen smeh, ali kakor tnene, nevolja nad prostim tiskom, ki dovoli, da se kaj tacega pošlje med svet! Uverjeni smo, da tak dnevnik skrbi le, da napolni svoje predale; časnik je velik in kje bi dobrega gradiva nabral ? Kdo ve, če sama dopisnikova mati ume kaj — maternega (?) italijanskega jezika — ter izreka, ako je še živa, svojo želje svojemu sinu Italijanu — v slovenskem jeziku ? Za Boga! Lazite, če uže hočete, ker nimate resničnega dovolj; a lažite pametno, laži — verjetne. Učite se logiko in matematiko, da ne boste zopet pisali : učitelj ima 24 ur — na enem mestu; na drugem pa: 23 ur Slovenščine in samo (?) 3 ure Italijanščine na teden! Torej po sv. Križketu dopisniku je 23 in 3 štiriindvajset ! Pacienza ! Aa samo ime „Mattino" kaže, da se tiska zgodaj, ko imajo ljudje oči še na pol zaprte in lehko kaj spregledajo ! Interpelacija državnih poslancev d r a. V i t o-ziča, Nabergoja in drugov na Nj. ekscelenco ministra-predsednika grofa Taaff'e-ja, kakor vodjo ministerstva notranjih zadev. Na temelju dopisa z dne 5. januvarja t. 1. v časopisu „Naša Sloga", izhajajoče v Trstu v hrvatskem jeziku, izročila so je tržaškemu deželnemu sodišču tožba zaradi žaljenja časti po tisku proti gosp. Matku Mand'ću, izdavatelju imenovanega lista in proti dotičnomu dopisniku. O priliki kazenske obravnave, ki je bila dno 0. t. m. pred imenovanim deželnim sodiščem, čitalo se je poročilo policijskega ravnateljstva v Trstu od dne 17. marca t. 1. št. 449/Res., v katerem je rečeno mej ostalem nastopno : .... „On (Mandić) je odgovorni izdavatelj glasila biskupa Strossmayer-ja, katero zastopa velikohrvntske aspiracije, ter je zvest pristaš tega biskupa, kateri povzdiguje visoko prapor slavizma in je | središče toka med avstrijskimi Slovani, ki I meri preko mej avstrij skih in ima cilje, j ki se no strinjajo z dualizmom, da, neka-, teri bi se celo komaj mogli vjemati z mogočnostjo cesarstva ; pokazalo se j o vsaj med bolgarskimi zmešnjavami, da so želeli najeti Slovani na balkanskem poluotoku nadvladanje ruskega in ne avstrijskega upliva". „ Mandić kot duhovnik v Trstu nima druzega stališča, kakor, da čita vsak dan svojo plačano mašo; dohodki lista „Nase Sloge", katerega on izdava, baje niso preveč sijajni; obrezan je zatorej baje na subvencije, katerih izvir ni težavno najti*. Njegovo obnašanje v ostalem ni še dalo doslej povoda neugodnim opazkam. Trst, 17. marca 1888. C. k. dvorni svetnik in policijski ravnatelj : P i c h I e r s. r. Jasno je zatorej, da o hudem boju na Primorskem, ki se bojuje med slovansko in italijansko stranko, ni mogla ostati taka informacija brez slabega upliva na izid kazenske obravnave; pomislimo, da je vladajoča stranka v Trstu italijanska in da se izbirajo porotniki većinom iz nje. Res jo bil Mandić obsojen na 150 gl. globe, odnosno na 30 dni zapora in na izgubo kavcije v iznosu 60 gold. Kar se trdi v tem spisu, da je časopis „Naša Sloga" glasilo biskupa Stross-mayerja, ne more se z ničemer dokazati. Težko, proti avstrijskim Slovanom naperjeno obtožbo, —■ da se med njimi vladajoče težnje širijo preko avstrijskih mej in da imajo cilje, izmed katerih se nekateri komaj morejo strinjati z močjo in stališčem cesarstva, — mora se smatrati za frivolno, z ničemer utemeljeno izzaziv-Ijajoče očitanje, kakoršno bi se komaj moglo pričekovati od c. kr. oblastnije, katera ima svrho vzdržavati red in čuvati čast državljanov. Frivolno in neosnovano je tudi drugo očitanje, da so mora izdavatelj tega lista opirati na subvencije, katerih izvor ni težko najti. Mogel jo zatorej obtoženi ob obravnavi s popolnim pravom tako trditev zaznamovati kakor „infamia ufficiosa". Mandić jo predsednik slovenskega delalskega družtva in podpredsednik političnega družtva "Edinost,*) v Trstu. Obe to družtvi ste eminentno patrijotični ; da, prvo uživa še celo to čast, da stoji pod pokroviteljstvom Nj. c. kr. Visokosti, cesar« joviča Rudolfa. Ta družtva ne bi izvestno poverila tako častno mesto možu, kateri teži za protipatrijotičnimi in protiavstrij-skimi cil ji. Omenjeno očitovanje pada torej tudi na te družtvi. Podpisani vprašajo zatorej Vašo eks-celnco nastopno : „1. Jeli Vaša ekscelenca doznala o vsebini omenjenega dopisa policijskega ravnateljstva v Trstu od dne 17. marca t. I. Št. '449/Res.? 2. Misli li Vaša ekscelenca vkazati, da se preiskuje, na katere resnične čine se opirajo očitanja v tej noti, in ako se ista dokažejo kot neosnovana, it. kakšno zadoščenje misli dati Vaša ekscelenca dotičnim, ki so vsled to noto tako hudo kompromitovani ?" Na Dunaji, 27. oktobra 1888. (Sledi 34 podpisov.) I »V e.lmoit je mol*«. Ali je znano Nj. ekscelenciji, da so uveli tudi v tržaški okolici omenjeno postavo, in če je to res, hoče li gospod finančni minister administrativnim potom prej ko mogoče odstraniti to krivično in celo Najvišjemu odloku z dne 21. novembra 1831 nasprotujočo določbo ter zaukazati, da se izterjani dodatni davek in mogoči davek pri izdelovanji vrne dotičnim prebivalcem v okolici tržaški ?u Interpelacija Interpelacija Poslanca Nabergoja in tovarišev. „V smislu § 90 nove žganjarske po- j stave z dne 20. junija 1888 izterjevali so pričenši s 1. septemb, t. 1. tudi v tržaškem teritoriji davek po 24, kr. od litra alkohola. Vrhu tega so ob jednein finančni organi poizvedovali zmožnosti vseh žganjar-skih kotlov v jednajstih občinah tržaškega teritorija ter zapečatili te priprave. Določba navedene postave glede na davek 2. a) pri izdelovanji in tudi prehodna določba o dodatnem davku ne bi smeli toliko časa veljati v tržaškem teritoriji, dokler plačuje Trst državi po pogodbi letnih 860.000 gld. za pobiranje užitnin-skega davka od vina, mesa, pivo in žganja, in to tem manj, ker tudi okolica tržaška plačuje za ono pogojeno svoto. Ta pogodba so torej no sme prezirati, i ker bi sicrr tržaški okoličani morali plačevati dvojni davek od pridelanega žganja. Podpisani torej vprašajo gospoda finančnega ministra : *) ln načelnik možUe podružnicu sv. Cirila in Metodu. (Op. Lhvd ] poslanca goriškega dr. Rojca v seji dež. zbora dne 25. sept. 188N. (Dalje.) Z odlokom vis. c. kr. namestništva, kateremu je dalo neposredno povod visoko c. kr. ministorstvo, uničuje vis. c. kr. na-mestništvo samo vso svoje p rej sne, kakor se sedaj vidi, očitno neutemeljene odloke, in kaže s tem, da ni poznalo ali postav in raznoterih c. kr. naredeb iu ukrepov v boln. zadevah, ali pa da ni hotelo stvari temeljito preiskati. Urez neposredne pritožbe podpisanega do visokega c. kr. ministerstva in brez odloka od 15. jun. t. 1., ki je sledil na pritožbo, bi 110 bilo oskrbništvo bolnišnico odstranilo nikdar uiti najmanjših napak, ker jih jo preziralo do 15. jun. t. 1„ ako-ravno traja borba v toni oziru prav za prav užo od I. 1883. Saj je gnetlo isto oskrbništvo zimo za zimo po 47 oslabljenih pelagroznih iu blaznih f 13 sob, ki so bile vsaj do 12. novembra 1880 bre/, vsako peči, kakor jo to razvidno iz načrta, pro-zentovanega 12. nov. 1880 štv. 4501 in napravljenega na ukaz vis. dež. odbora od zato pooblaščenega inženirja. I u prav v teh sobah je razsajala bolezen, ki je bila, kakor jo to razvidno iz odloka c. kr. namestništva od 21. dec. 1880 št. 19092/IV. na goriški magistrat, prava azijatska kolera. Ukaz vis. c. kr. ministerstva, razodet po odloku vis. c. kr. namestništva, ima kljubu pohvalnim določbam vendar pa šo mnogo pomanjkljivosti. Zatožba na vis. c. kr. ministorstvo od 1. junija 1887 jo sicer kratka, pa je vendar bistveno napako in prestopke naštevala ter ob jednem dokazala, da jo vis. c. kr. namostništvo doslej prav površno postopalo v tej zadevi; toliko bolj je bilo pričakovati, da bi vis. c. kr. ministorstvo samo vzelo stvar v roko. To vis. c. kr. ministerstvo je popolnoma prezrlo mnogo toček zatožbo od strani podpisanega. Odlok od 15. junija t. 1. je celo v tem površen, da no navaja, katere zatožbo bi bile do cela neopravičene, in katero stvari so se popravilo vsled pripoznano opravičenih pritožb. Mari misli vis. c. kr. ministorstvo na to, da sta se najela 2 zdravnika, poteui, da so so odstranile il javnega zavoda usmiljenih bratov sit', nečist-nice; ali da je gosp. prijor opustil pride-vati si naslov zdravnika, ki mu ne pripada? Alije menilo, da po odgovoru c. kr. zastopnika v III. seji dež. zbora od 2. decembra 1887 strežejo sedaj 3 usmiljeni bratje bolnikom, v tem, ko po boln. poročilu od 1. 1882, strnu 27 in vsled uorooila g. prijorja Ivana Sobel v slavnostni knjigi (Fostschrift) od leta 1880, stran 134 jim ni stregel niti jeden, po poročilu dež. odbora od 1. 1884, katero se opira na popolnoma napačne podatke boln. oskrbništvu, pa celo 10 do 13 bratov? Toliko jih ni bilo še nikdar notri, kakor jo to razvidno iz poročila „Direc. archidiocesis Gor." tudi ako so všteti teologi, in so toraj no ve, komu verovati, in kaj je na tem resničnega. Mimo grede bodi tu omenjeno, da so neresnična tudi ona data, katera je dalo boln. oskrbništvo vis. dež. odboru, na katera je isti opiral svojo poročilo na dež. zbor 10. julija 1884. Tuđi glede na mrtvašnico, katero za* u k u/uje minist. določba po namestništve-nem odloku od 15. junija, t. 1. preložiti na prikladniše mesto, je omeniti, da ista mrtvašnica ni imela primernega poda, nobene peči, ne ventilatorja, in kar je naj-važniše in nečloveško, da je bila iiad njo opazovalnic« za 10 do 13 bolnih, o čemur odgovor niti zine ne. Jednako ni dovolj, da odgovor priznava v soglasji z drugimi veljavnimi činitelji, da so pritlični prostori 7ft blazne brez ventilaci je, ampak je treba priznati, da so tudi vlažni, ker so njih podovi protizakonito pod zemskem površjem in no goli zemlji, brez peči in brez primerne svetlobe, kakor je razvidno vso iz planov vis. dež. odbora in toraj dokazano temeljito in neoporečno, in o čemur se je vis. ministerstvo gotovo prepričalo samo iz priloženih mu istih planov. V obče so ti prostori taki, kakor jih je opisal poročevalec vis. dež. odbora 2. oktobra 1808, ki pravi: „Nesrečni blazni so natlačeni v teh temnih, vlažnih, črnih sobah, ki bi bile prikladniše za pesjake, nego za bivališča človeška, tako, da se človeka polasti nejevolja, videti, kako se zapirajo v one brloge ubogi bolehni ljudje, ki se zatekajo v bolnišnico kot zavod javne dobrodelnosti za zdravje javno. Bolnišnica pa mora biti ustanovljena tako, da ali zadostuje svojemu namenu, ali pa je bolje, da se uniči." In če pristavim, da so imeli v teh brlogih zaprti blazni komaj po 1k. m. prostora, o čemur se je utegnila tudi prepričati vis. vlada iz pridejanih jej planov, je pač le}]ko soditi, kaj je bilo bolj pri srcu oskrbništvu, ki je tako gnetlo bolnike, čeravno mu toga ni bilo treba. ]bilje, ni dovelj, da zahteva ministerski odgovor, da se zavod znebi blaznih, kar najbolj možno, ampak jo bilo v moji pritožbi in interpelaciji tudi vprašano, kdo je zdravil naše blazne do incl. 1883? kajti i dotedajni zdravnik, ki je bil jedini zdravniki zavoda, ki ni bil psihijater, in ki ni bival! v zavodu, ampak ga jo obiskal le po je-j denkrat vsak dan, trdi, da on ni zdravil! blaznih. Ta zdravnik je dobival vsako leto! po 400 gld, plače, v tem, ko je potegnilo I oskrbništvo uže 1. 1882 od bolnikov 6209' gld. na račun zdravnika i to vsled uprav zato povišane takse. V konventu usmiljenih bratov pa tudi niso imeli no zdravnika, še manj pa psihijatra, in tako je še dan danes. Zato je pa tudi vprašati, kako da so pripeljali blazne celo iz družili rednih blaznic, iz Ljubljane, Trsta in Pariza v tukajšni zavod, ki razun imena, ki si ga je prisvojil gotovo le sam. nima niti sledu značaja prave javne nornišnice. Odgovor, ako je hotel potolažiti ljudstvo, bi bil moral pojasniti tudi to, kdo da zdravi sedaj blazne, ki so imeli po oskrbnišfcvenein razkazu ud 1. 1887 skupnih 41.044 oskrbovalnih dnij, vtem ko so imeli vsi drugi navadni bolniki 21.4.~>4 oskrbovalnih dni in je zdravil jeden zdravnik bolnike /, notranjimi boleznimi, drugi pa bolne z ranami in sifilitične. (Dalje prih.) Odgovor ministra Gauča na interpelacijo posl. Nabergoja in tovarišev od dne 30. aprila, v seji drž. /bora dne 30. oktobra 1888. Gg. poslanci Nabergoj in tovariši stavili so na me v seji vis. zbornice dne 30. aprila t. 1. interpelacijo glede osnovitve ljudskih šol z slovenskim naučnim jezikom v Trstu ter izrekli nastopna vprašanja: „1. Zakaj vis. ministerstvo za nauk in bogočastje doslej še ni rešilo utok predsednika političnega družtva „Edinosti" v Trstu od dne 0. avgusta 1887. proti odloki c. kr. namestništva v Trstu (»d dne 5. julija 1887., št. 7770[VII, glede osnovitve slovenskih ljudskih šol v Trstu ? 1. lloče-li isto naložiti c. kr. namest-ništvu, odnosno mestnemu svetu v Trstu osnovitev slovenskih ljudskih šol v Trstu r,er h tem zadovoljiti pravu in zakonu, kakor tudi želji in prošnji slovenskih očetov v Trstu P" Odgovarjajoč na to interpelacijo, dovoljujem si v prvej vrsti na tanj ko določiti predmet, o katerem se radi. Mesto Trst z okolico je samo ena in edina krajna in šolska občina. V njej obstoji uže po šolskih izkazih za šolsko leto 1886/87 osem ljudskih Šol z slovenskim in dve ljudski šoli z italijansko-slovenskim učnim jezikom, skupno z 30. šolskimi razredi. Vse te šole so v takozvanej okolici mesta in zaradi tega je bilo in je delovanje družtva „Edinosti" in slovenskih očetov naperjeno na to, da 80 obrača razmerno skrb tudi na notranje mesto. V tem smislu stavila se je prošnja na občinski svet tržaški, kateri je pa vsled sklepa dne 10. dec. 1884. preko nje prestopil na dnevni red. Proti temu rekuriralo je družtvo „Edinost44 na c. kr. namestništvo kot dež. šolsko oblast v Trstu, ter zahtevalo, da se osnujeti v notranjem inestu Trstu dve novi ljudski šoli z slovenskim naučnim jezikom. Odloka namestništva stigla je dne 5. julija ISS7, ter je z isto ulogo odbilo posebno z razloga, da po propisih za osnovitev šol v notranjem mestu Trstu ni potreba zahtevane šole. Proti tej namestnistvenej odloki uložilo je d ružtvo „Edinost" rekurz na ministerstvo. Poročilo namestništva o tej stiglo je 22. novembra 1887 naučnemu raini-sterstvu. Razpravljalo in sklepalo se je tamo o tej zadevi v seji. Rešitev pa se je moglo od poslati še-le 3. ma ja 1888. tržaškemu namostništvu, ker se je prej razpravljalo z c. kr. min. notranjih poslov. Sto rešitvijo bil je rekurz odbit ter je bilo rečeno, da družtvo „Edinost" nima pravice rekurirati v lastnem imenu o tej šolski zadevi in ni dokazalo v rekurzu izjavljeno trditev, da je k temu pooblaščeno po slovenskih očetih, kateri bi imeli pravico staviti priziv. Ob enem izdalo je ministerstvo potrebne naredbo, kako se ima nadalje postopati ob osnovanji ljudskih šol v Trstu, kjer ni delujoči krog v šolsko-oblastvenih zadevah mestni svet, marveč magistrat. Na drugo vprašanje interpelacije častim se odgovarjati, da more naučno ministerstvo izdati ukaz za osnovanje javnih ljudskih šol z s 1 o-venskim učnim jezikom v notranjem m es tu Trstu po o b s t o j e č i h kompote n ca h le potom odloke, vsled z a h t e v a n j a po 1 e g i t i-movani strani in ako se je z a-d o volilo zakonskim pogojem. Ako stigne tako zahteva-nje postavnim potom po in-8 t a n c i j a h ministarstvu, isto izvestno ne bode opustilo preiskovati, v koliko je osno-vano, in zatem odločiti po zakonu. Imam še dodati, da je družtvo „Edinost" uložilo proti tej ministerskej odloki na c. kr. upravno sodišče pritožbo, katera je stigla dne 12. oktobra t. 1. naučnemu ministerstvu, da nanjo odgovori. Iz deželnih zborov. Deželni zbor isterski. (VIII. seja 5 oktobra). Vlado zastopa namestn, koncepist dr. Laharnar, ker jo namestnik svetnik Ellu-scheg obolel. Prečita se protokol VII. sejo. de n k o cita slovensko interpelacijo na vlado v zadevi skrajno strogega postopanja gozdnih organov v Podgradu in gornjoj Istri sploh. (To interpelacijo objavimo v kratkem- Op. Ured.) Predsednik izjavi, da bode a to interpelacijo tako postopal, kakor s prejšnjimi. l)r. L a g i n j a slavi interpelacijo na dež. odbor v hrvatskem jeziku (in potem prečita nje italijanski prevod, da so ne bodo izgovarjali, da jo niso razumeli) v zadevi neke svote, katero deželni deželni odbor v nasprotji z svojim odlokom bas zdaj neče izplačevati, ko so volitve pred durmi. Dr. P e t r i s obljubi odgovor. Predsednik na to omenja, da so je v zadnji seji pomotil, trdi vsi, da je biskup Flapp dobil dnevni red seje. Dr. (i a m b i n i polemizuje proti dr. Laginji, ker da je ta hotel v zadnji seji sumničiti dež. odbor. Dr. C a m p i t e 1 1 i mu pritrkava in ne moro se vzdržati, da ne bi po svoji navadi zopet omenjal agitacije od zunaj (Oho! na levici, Spinčid in dr. Volarič: Italija !) Dr. L a g i n j a odgovarja (iambiniju stvarno. Predsednik naznani, da so dosli nekateri protesti proti delitvi občin in pro-ide se na dnevni red. 1. Resolucija predložena po šolskem odboru kot odgovor na letno poročilo dež. šolskega nadzornika. Poroč. dr. Constantini, S p i n 6 i ć govori zelo obširno v ital. jeziku, kako bi so imelo šolstvo urediti. Našteva po okrajih posamezne kraje, kjer ali ni šole, ali je za Hrvate italijanska. Govornika poslanci večine in predsednik večkrat pretrgavajo. Posebno razjarjeni so, ko se približuje morju in Poreču: Tar, Fontano itd. Ko izreče, da bi 60 po njihovih nazorih, ki hočejo povsod za par Italijanov paralelke, moralo tudi v Poreči ustrojiti hrvatske paralelke, skoči Poreški župan Sbisa po konci in protestuje. Galerija siku. Spinćic predlaže svojo resolucijo, katero prečita najprej v hrvatskem jeziku. (Velik nemir na galeriji). Slavni predlagatelj konca debate De-francesehi stori svojo doižnost. Upisani so še: dr. Volarič, dr, Cam-pitelli in dr. Gambini. Predsednik pozove jih, naj si izberejo generalnega govornika. Dr. V o 1 a r i č protestuje, ker se mu hoče na ta način zabraniti govoriti. On bi govoril proti, a ostala dva za resolucijo šolskega odbora. Arideč, da je brez koristi upirati se takej brezobzirnosti, odpove so besedi. Govoril je dr. G a m b i n i in vršila se je še mala prepirka mej njim in Spin-čičem. Po zadnjih opazkah poročevalca bila je resolucija šolskega odbora z veliko večino vsprejeta, Spinčičeva je bila odklonjena 2. 3. Preko dveh prošenj preide se na dnevni red. 4. F lego v hrvatskem jeziku dobro utemeljuje svoj predlog, naj bi zbor priporočil vladi, da velikanske zaostanke na davkih v liuzeščini razdeli v 20 letne obroko. Predlog podpira S p i n č i č v italijanskem jeziku. Govore tudi dr. Amoroso in dr. Laginja in se Flegov predlog edno-glasno vsprejme. 5. I)r. Campitelli utemeljuje svoj predlog glede povzdige trgovinske mornaniice. — Dr. Volarič podpre ga hrvatskim govorom, — Jednoglasno vsprejot. 6. Odobri se sklepni račun agrarnega zaklada za 1887. | 7. Jednoglasno in brez debate vsprejme se predlog finančnega odbora (poročevalec dr. Venier), da se liuzetskemu sodnijskemu okraji od predplačil danih za zidanje cest odpiše 23.000 gl. in se seja sklene. | Deželni zbor kranjski. VII. seja dno 29. septembra 1888. (Dalje). Prof. Suklje pravi, da bode dodal le par skromnih besed v podporo zaslišanih nasvetov. Ko je stavil on svoj samostalni predlog ob uravnavi reke Krke, od takrat niso se razmere prenaredile v tej zadevi. Letos posebno, ko je bilo veliko dežja, narastlo je preplavljeno ozemlje po celo uro na široko. Kostanjevčani so si uže še pomagali, ker so živino spravili na višjo kraje, a prebivalci v sredini preplavljenega ozemlja stanujoči, v vaseh Drama, Višja; Vas, morajo svoja posestva puščati dneve in dneve v vodi, kar je velika škoda za poljedelski stan. Pomisliti pa je, da trtna uš nikjer ni toliko pokončavala, kot v Koštan jevskem okraji. Tam so vsi vinogradi uničeni po trtni uši in vinograd, prej vre-1 den 1000 gl., je zdaj vreden komaj 50 gl.' In vender so živeli kmetovalci v tem okraji skoro jedino le o tem, kar je vrgel vino-1 grad. Velika, neizmerna škoda bi zatorej bila, če bi še nadalje dopuščali, da bi debela črna prst tega kraja se šo nadalje uničevala po povodnjih Krke. Pač ni izven posušenja Ljubljanskega barja tako važnega melioracijskega vprašanja rešiti, ko ravno uravnava reke Krke. Od leta 1874. pa so to vprašanje razpravlja le bolj akademično; danes jedenkrat nastopila se jo praktična pot. Preiskave je treba, ali bodo troški v pravem razmerji z dohodki; temeljite morale bodo biti tudi preiskave, ali so bode reka Krka dala uravnati tako, da bode plovna^ da bi se les, komprimirano seno itd. lagljo spravljalo naprej, kot doslej. Obžalovati je, da se vlada tako malo briga za uravnavo reke Krke in prepušča vse troško le dež. zakladu. Saj bi imela svoj interes pri Kostanjevaki graščini. Koliko bi donašal Krakovski gozd več vsakemu zakladu, korist iz melirojacije pa bi bila tudi to. da bi zemljiščni davek narastel, po plovnosti reke Krke pa bi tudi država imela dobiček, kor bi se pridobilo novo občilo. Konečno priporoča nasvete finančnega odseka, kateri se tudi odobre. Dr. Papež poroča ob osuševalnih delih v Itaččnski dolini in predlaga, da bo dež. odbor pooblaščujo, da sme jedino le za ona dela, kateru so neobhodno potrebna in neodloživna za osuševanje doline lta-čenske uporabiti primeren znesek od svote, katera bode za hidrotehnična dela določena v proračunu dež. zaklada za I. 1889. Nasvetu zbor pritrdi. Poslanec Hren poroča za upravni odsek o prošnji občine Ložki potok za izločitev iz Ribniškega sodnega okraja in združenje z Ložkim sodnim okrajem. Poročevalec pravi, naj so prošnja, ker ni dovoljno utemeljena, izroči deželnemu odboru v nadaljno preiskavo, Čemur Dež-man ugovarja in nasvetuje, da so prošnja takoj odkloni, kar tudi obvelja. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Pred kratkem je bil objavljen vladni načrt novega vojaškega zakona, kateri bodo kmalo predložen državnemu zboru v po-trjenje. Novi zakon, kakor ga predlaga vlada, je v marsičem spremenen in ostrejši od sedanjega. Po novem zakonu prične vojaška dolžnost s 1. januvarjem tistega leta, v katerem izpolni mladenič 21. leto. Dejanjska služba trajala bode tudi po novi postavi pri stalni vojski tri leta, pri mornarici štiri leta; potem bodo dotičniki prestavljeni v rezervo. Oni, ki bodo potrjeni v nadomestno rezervo, imajo se v osmih tednih vojaški izvežbati ter bodo klicani k rednim orožnim vajam, katerih bodo v vsem tri, ter traja vsaka po štiri tedne. Tri najmlajše letnike nadomestnih reserristov pa pokliče cesar lahko tudi v mirnem času v realno aktivno službo, kadar bodo okolnosti take ter so mu bode zdelo to potrebno. Vsako loto ima so potrditi na rodnem naboru v celej državi 103.100 mož, od katerih spada na našo državno polovico vsako leto 60.389 novincev za stalno vojsko in mornarico in 10.000 mož za domobranstvo naših dežel, izvzemši Tirolsko. Enoletni dobrovoljci imajo služiti načeloma ob svojih troških; oni ki hočejo služiti pri konjikih, morajo si vzdrževati tudi svojega konja. Na državne troške služi lahko oni, ki je z dobrim uspehom zvršil srednje šole ter dokazal, da se sam ne more vzdržovati. Enolctnik more biti samo oni, ki je zvršiL kako srednjo ali tej enako šolo, ali pa z dobrim vspehom prebil poseben izpit pred v to svrho sestavljeno mešano komisijo. Koncem leta ima ho vsak dobrovoljec podvreči častniškem izpitu. Ako ga no prebije z povoljnim uspehom, mora služiti še eno leto. Drugo leto lahko zahaja v šolo za dobrovoljce, ako mu to predstojniki dovole ter koncem druzega leta sme ponavljati izpit. Po dosluženem drugem letu premestijo vsacega dobrovoljcu, ne gledo na uspeh častniškega izpita, v rezervo. Eno-letniki imajo tiste leto posvetiti popolnoma in izključljivo vojaški službi ier jiin no bode, kakor se zdi, dovoljeno upisati se na vseučilišče. S to prenaredbo so pogoji za onolotnike zelo poostreni ter bodo te premene prav hudo zadele dotično mladeniče. — Podučiteljo in učitelje, ki so bili na splošnem naboru potrjeni, ima se, ako za to prosijo, premestiti v rezervo ter poklicati k orožnim vajam v dobah, kadar vsled tega pouk ne trpi. Za učitel jske pripravnike, za kandidate duhovskoga stanu, za edine sinovo premožnih ah za delo in gospodarstvo uže prestarih in nezmožnih roditeljev, so tudi neke olajševalne izjeme, kakor so v sodanjej vojaškoj postavi. Sploh pa jo novi zakon, ki bode v kratkem predložen zbornici, mnogo ostrejši od dosedanjega ter bode tudi glede novincev naložil našim deželam večji krvni davek. V pojasnilih, katera podaje vlada k temu zakonskemu načrtu, pravi, da vso vlade teže vojske pomnožiti in popolniti ter dokazuje, da so druge države v zadnjih 15 lotih svojo vojsko podvojile, tako, da je Avstrija v tem oziru zaostala skoro za vsemi. Gledo na vso to, bila jo tudi naša vlada prisiljena premenili v tom smislu vojaški zakon ter mora težiti za tern, da svojo vojsko povzdigne v vsakem oziru na ono stopinjo, na katorej so vojske sosednih nam držav. Po novem zakonu pomnožili se bodo užo tako in tako veliki troški za vojsko v tolikoj mori, da izginejo za vselej iz naših proračunov preostanki, s katerimi se letos ponaša finančni naš minister. Da se ta zakon uvede v življenje, treba, da jo v državnem zboru sprejet z večino dveh tretjin. Opozicijonalni listi pravijo, da so je levica vedno zmatrala za državno stranko, ter tla hode tudi v tem slučaji ravnala in glasovala kot taka, v prilog državi, ne pričakujoč od vlade nobeno zahvale zato. V torek je pričela debata o zakonu, ki iina svrho ustanoviti posebna posestva srednje velikosti. H to postavo se ima povečati tudi samouprava deželnih zborov, zato zanima poslance tako, da je upisanih 25 govornikov, ki se hočejo udeležiti debate. Levičarji predlagajo, da so premene nekateri tega zakonskega načrta. Kakor javljajo socijalistična glasila, bode koncem tega leta socijalistiški shod na Dunaji, katerega se imajo udeležiti vse njih stranke. Shod ima biti javen ter so v to svrho storjeni užo vsi koraki. Svrha shodu je, zediniti vse socijalistične stranke. Vnanje dežele. H u s ku carska obitelj jo dospela v Gačino. Vsi evropski vladarji in predsednik francosko republiko »o čestitali carju na rešitvi iz nevarnosti, v katerej je bil. K'> je dospel carski vlak v Moskvo, bil je po silnoj množioi naroda, ki je prihitel na kolodvor, burno in preradostno pozdrav-Ijen. Car jo bil vidno ganen, videč pozdravljajoči ga narod. Ranjene iz carjevega spremstva premestili so v moskovske bolnice, kjer je je car obiskal. K odhodu prispela je tudi silna množica, ki je veselo pozdravljala odhajajočo carsko obitelj. V H e I e m gradu so se uže sešli člani komisije za revizijo ustave. Kralj je imenoval tri pododbore, katerim je poveri! glavno delo. Zborovali bodo v mestni dvorani, predsedoval jim bode včasih kralj sam, včasih pa dotični predsedniki. Seje celega odbora bodo vedno v kraljevej palači. Skleneno je sestaviti docela novo ustavo, mesto dosedanjo pregledati in popraviti. Bolgarska vlada se pogaja z neko firmo v Frankobrodu za posojilo 0 milijonov frankov po kurzu 82'/» in na 0 od sto. Minister Načevič trobi okrog, da je dunajska Landerbanka ponudila bolgarski vladi 25 milijonov frankov pod jako ugodnimi pogoji. Gospodje vlastodržci bolgarski spravijo še počasi Bolgarsko v tako denarno pogubo, kakor je pokopal Garaša-nin Srbijo. Konservativna večina r u m u n s k e zbornice pridrži program Rossetti-Carpo-nega ministerstva ter ne premeni ni notranje ni vnnnje politike. Ministorstvo je trdno ter ni pričakovati premen v kabinetu. O izidu volitev v pruski deželni zbor ni še natančnih vesti. Nobena stranka no more še jasno povedati, koliko mandatov je pridobila ali zgubila. — V nemških državah ni vse tako lepo v redu, kakor bi se spodobilo zemlji uradnosti in božjega strahu. Nek monakovsk list je prinesel nedavno članek, v katerem je bilo popisano zlo gospodarstvo na Stutt-gartskem dvoru. Tam baje vlada samo strijčevstvo. Kralj sam neki zameta denar tujcem in pritepcnim priiizovalcem. Ta članek je vzbudil veliko pozornost; sklenilo se je sicer postopati proti listu, a škandal jo vender le odkrit in ga ne moro odstraniti tudi ministerska kriza, ki je na to na vstala. Francoske poslanske zbornice odbor za revizijo ustave je z večino odločil, da treba izvesti revizijo. Pišejo, da se Leon Say odločno postavi proti Flo-quctu in njegovemu predlogu. Ako se vsi „mirni" življi zbornice zedinejo, bodo baje tudi v zbornici zavržen ta predlog. Sicer pa želi predsednik Carnot, da bi to vprašanje prišlo še le p-) svetovni razstavi na dnevni red ter je mogočo, da bode od-'nešerio za eno leto. Na obrežji Z a n z i b a r s k e m bije se boj proti tamošnjim domorodcem, ki trgujejo z sužnji ter so se uprli Nemcem. Angleški li*ti protestujejo proti zvezi Anglije in Nemčijo v to svrho ter zahtevajo, naj angleška vlada sama pošlje ekspedicijo v Zanzinbar. DOPISI. Senožeče, 31. oktobra. Draga „Edinost" sprejmi par vrst iz našega prijaznega trga, za katerega lepoto skrbo naši dobro-delniki g. Dejak i Garzaroli. Na 24. oktobra imeli smo po dolgem protestu volitev novega župana, pod vodstvom najstaršega svetovalca. Prisotni so bili naslednji starešine: Karol Demšar, Fran pl. Garzaroli, J. Piauo, J. Meden, A. Jež. J. Jlrajdič, M. Koritnik. V sredo popoludno so zboro napominano sveto-valstvo v volilni sobi, ter po kratkem posvetovanju ob 5 uri proglasi za izvoljenega še za tri leta sedanjega župana Kai •ola Demšarja in za podžupana Frana pl. Garzarolija; nato zaorijo navzoči : „Živio Demšar !u Na starem gradu pa i pred cerkvijo začnejo pokati možnarji v slavo novoizvoljenemu. Ta dva moža sta na pravem mestu, in nadejamo se, da bodeta vestno vodila našo občino, ter skrbela za blaginjo celej srenji. Zvečer je bila v Mušičevej gostilni mala zabava, pri katerej so bili odličnjaki navzoči. Vršilo so so napitnice in zdravice na novega župana in njegovo vspešno de-lovanje, dokler se nismo prav zadovoljni iu veseli razšli. Iz Kopra meseca oktobra. V koper-skem okraju jo letos Bog blagoslovil delo in trud tužnim kmetom; posebno trta je obilno obrodila. Umni in pametni kmetje koporskega okraja bodo si letos mnoge rane zacelili, ker imajo polne kleti dobrega in zdravega vina. Njim ne bodo težko prodati svojo vino in dobiti si lepega denarja. Ali na mojo preveliko žalost moram opomniti, da so mnogi kmetje prodali svoje grozdje po nizkej ceni. mesto da so si vino doma napravili. — Nekoliko dni bilo je na Brolu, na glavnem trgu v Kopru, na stotine vozov grozdja iz Ko-peršein«, Motovunsčine, iz Opertlja, iz Kra-siv itd. a kupcev je bilo razmerno premalo. — Človeka je srce bolelo, videč, kako so tužni kmetje predavali svoje grozdje skoraj po nič, namreč koji dan od štiri do dva in pol soldov kilo dobrega grozdja, a refosko od pet do sedem soldov kilo. Letos je davalo kilo in pol grozdja po liter vina, potem od tri do pet goldinarjev hektoliter dobrega vina!! — Ni li to žalostno, da tužni vinorejec daje svoj trud in muko po tako sramotno nizkej cotii ? Će si prašal kmeta, zakaj da ne dela rajše vino doma, in si ga poznejše proda, večinoma bi ti odgovoril: Nimam sodov, nimam bačev, velika tni je potreba denarja. Jaz se čudim tim lahkoumnim kmetom. — Vsaki kmet ima več ali manj gozda, pa zakaj si nebi posekal nekolik o hrastov, ali kakšno staro murvo ali črešnjo, katera noče roditi, in si dal raz-piliti in napraviti potrebih sodov in bačev P To se ve da dosta stoji, ali jedenkrat pot'-oši za celo svojo življenje. — Slovenski kmet jo sploh niso dovolj previdni, niti praktični, ali tu bi jih morali podučiti gg. duhovniki in ljudski učitelji. Njihova je sveta dolžnost, da po mogočnosti poboljšajo tudi materijalno stanje tužnegi in zapuščenega kmeta. Jaz mislim, da ni zadosti, ako gg. duhovniki uče ubogo kmete samo moliti kronico v cerkvi in ljudski učitelji, da uče samo otroke mehanično brati in prepisovati iz berila, nego bilo bi dobro, da so poduči staršo umno in racijonalno v kmetijstvu in o gospodarstvu. Lahkoumni kmet natrga voz grozdja, grč v mesto z njim, da ga prodaja, ne da bi se poprašal, jeli bode mogoče prodati je in po kaki ceni. Nekateri je na pol smaste in sod ne pokrijejo. Na poti ga ulovi dež; pride v mesto, dež šo pada kakor iz kabla, in grozdje se v vodi kisa, potem se ve da mu je neče nikdor kupiti. Po noči ali pa drugi ali tretiji dan proda je po nič. Če so ravno nekateri kmetje prisiljeni prodati svoje grozdje, naj se poprej obvestijo za ceno in da li je tujih kupcev, ker ne daj Bog nobenemu slovenskemu kmetu, da pade v roke nekaterim koperskim oderuhom. Jaz sera svojim očesom vidil jokati se kmeta na trgu v Kopru in tožiti se : tri dni sem zgubil dopeljati voz grozdja v Koper, in moram še plačati štiri goldinarje na dan za vožnjo, in če ga po tej ceni dam, moram še dva gold. dodati vozaču !! To je grozno! Tudi drugi žalostni slučaj: Kmet iz Motovunščino najme voz in vole, dopelja grozdje v Koper, tu ostane dva dni in dve noči po velikem dežju, grozdje no more za nijedno ceno prodati; vozač ni hotel mu peljati grozdje nazaj, če mu poprej ne plača. On mu obeča polovico grozdja za vožnjo. Gospodar voza pristane težkom mukom na to. Tretji dan vrnila sta se z grozdjem domu. Ko sta prišla na pol pota, vozač reče: jaz ga ne peljem dalje, kor mi so ne izplati za polovico grozdja. Tužen gospodar grozdja mu na to jezno odgovori: vzemi si vsega in pojdi domu! Brez grozdja, brez denarja, truden, inoker in laCen, da so ga komaj noge nosile. — To je lastorečno, žali Bog! Pak treba viditi, koliko tuge in žalosti morajo pretrpeti slovenski kmetje na koperskem trgu. To je neverjetno ali je resnično. Tam mora plačati večkrat i sensala, pezo magistratu in za voz; nekatori oderuhi gledajo neumnega kmeta prevariti na vagi, če važe v kleti iu na računu; koperska malarija otimljo in krade grozdjo raz voz, tako kmetu ni mogoče večkrat ni svoje blago obraniti od tih krnjelskih gladuhov. Tako se godi tužnomu slovenskemu kmetu, če pride v mesto na trg sč svojimi poljedelskimi pridelki. Domače vesti. Plemenit dar. Poznata češka domo-rodka, blagorodna gospa Marija Pavla Neu-reutherova poslula je podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu for. 50. Plemenitej darovateljici izrekamo s tem v imenu naše podružnice iskreno zahvalo ter preporočamo ta prelep vzgled vznesenega domoljubja nušim bogatim rodoljubom v posnemanje ! Za družbo SV. Cirila in Metoda nabralo so je v nedeljo 4. t. m. na Prošeku v veseli družbi gl. 5*11. Razpis. S tem oglasom se razpisuje za začetek šolskega leta 1888-8U dve usta- novi (štipendija) za !♦»() gl. ("sto in šest deset) na leto, kateri je ustanovila blaga gospa C e c i I j a V a s s a 1 iz Pariza listom, podpisanim 24. avgusta 1881. leta. Pravico uživati te ustanovi imajo najprvo siromašni, bistroumni in zdravi dijaci latinskih Šol, sinovi slovenskih, katoliških, poštenih zakonskih roditeljev, ki so se rodili v rojanski župniji v tržaški okolici in tudi tam prebivajo, in kateri so se namenili s privoljenjem svojih roditeljev ali njih namestnikov stopiti v duhovski stan in služiti v vinogradu gospodovem v tržaško-koperskej škofiji. Za Rojanci so k uživanju tih ustanov poklicani slovenski mladenči latinskih šol in zgorej rečenih lastnosti po j vrsti teh-le duhovni j tržaške okolice, j namreč: iz Verdelja v (sv. Ivan), Opčine, j Prošeka, sv. Križa, Skednja, sv. Jerneja ; (Barkovlj), Bazovico, Ketnara, Kontovela, . Trebiča. Za temi Slovenci iz katere koli I si bodi župnije tržaSko-koperske škofijo, na zadnje Slovani sploh v tej škofiji bivajoči in potem mladenči rojeni v mestu Trstu. Pri vseh pa se umeje, da morajo biti zakonski sinovi poštenih roditeljev, zdravi, bistroumni in voljni so posvetiti duhovskomu stanu. Tržaški-koperski škof te ustanovi podeljuje, župnik rojanski pa dotični predlog stavlja. Pri podel jevanju se ima dati prednost di jakom, ki se učijo na c. kr. gimnaziji!): tržaškem, pazinskem, gor'škem iu ljubljanskem. Ustanova so zamore uživati od prvo latinsko šole naprej, zgubi pa so vsled slabega vedenja v enem šolskem poluletju, kakor tudi, ako dijak v dveh šolskih po-luletjih zadrugoma v naučnih predmetih nima vsaj prvega reda Po dovršenih latinskih šolah nima ( učenec več pravico uživati ta ustanov. Le prav ubogi dijak, ki so odlikuje z lepim vedenjem, pobožnostjo in marljivostjo, ako stopi v bogoslovsko semenišče, more šo uživati eno tretjino ustanova, dve ostali tretini pa se razpišejo in dado drugemu sposobnemu dijaku, ki s tem dobi tudi ' pravico do ono tretjine, ki jo uživa bogo-slovec, kakor hitro ta bogoslovje dovrši ali pa semenišče zapusti. Po izrečeni volji ustanoviteljice, mladenič, ki uživa ustanov Ceciljo Vassalke, j mora stopiti v to semenišče in znesek ustanova spada v blagajno tega zavoda. Prošnje za ta ustanov naj so predlože škofijskemu ordinarijatu v Trstu do 30. novembra t. I. Prošnjam naj so priloži : krstnica, spričevalo zdravnika, dokaz siromaštva in pa svedočbo dveh zadnjih poluletnih šolskih tečajev. Ustanova se plačuje vsako šolsko poluletje. Občinski svet tržaški ima danes ob 7. uri zvečer javno sejo. Vabilo. „Prva vrdelska pobožna družba pokopališč" vabi vso svoje častito udo v sredo dno 21. novembra 1888. točno ob 7 V* uri k sv. maši v svojej fari, potem pa ob 9. uri predpoludne na občni zbor v krčmo g. Kunfermanna, imenovano „Alla Stolla" h. št. 137. — Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika in poročilo o letnem delovanju družbo. 2. Tajnik prebero račun leta 1887. 3. Go vor pregledovalca računov. 4. Poročilo denarničarja o letnem delovanju. 5. Predrugačenj o nekaterih točk družtvenih pravil. 0. Posamezni predlogi. 7. Volitev novega odbora V spomin 40letnice vladanja Nj. Veličanstva nabral je dotični odbor v Bar-kovljah za deco, obiskujočo slovensko šolo v Barkovljah nastopne svote : Anton Pogorelem 10 gl., grof Friderik Marenzi 10 gld., Cerne 5 gld., Ivan Nabergoj 3 gld., Jakob Ferluga 3 gl , Jakob Thaller 3 gl., Ivan M. K lun 2 gld., Jožef Turk 2 gld., Fran dr. Mandič 2 gld., Andrej Černo 2 gl., Valentin Ralza 2 gld., Ivan M. Ferluga 2 gl., L. Gombač 2 gl., M. V. Schi-vitz 1 gld., Juraj Sušmelj 1 gld., Anton Truden 1 gl., E. Mreule 1 gl., Anton Krai-car 1 gl., Jožef Staro 1 gl., Jožef Dancu, 1. M. S., J. Zulian, Jakob Albrecht, Jak. Silič po 50 kr., J. Novak 30 kr. — V zadnjej številki izkazanih 117 gl. ; skupaj gld. 173-80. (Dalje prih.) Znani slovenski rodoljub gosp. Josip Gorup je zagotovil ljubljanskemu Sokolu 30.000 gl. za zidanje družtveno telovadnice. Vabilo k slavnostni veselici, katero priredi Prvaška „Čital niča'*, Podružnica sv. Cirila in Metoda in županstvo, prigodom 401etnega vladanja Nj. c. kr. ap. Vel. cesarja Frana Josipa 1. dne 11. nov. 1888. Vspored: 1. Predvečer streljanje s topiči, pritrkovanjo, kresovi, bengalični ognji in budniea z godbo po razsvitljenej občini v župnijski dvorec, kjer zasvira godba himno. 2. Zjutraj budniea z godbo po občini. 3. Ob 10. uri slovesna sv. maša z asistenco in prepovedjo, katere se udeleže gori omenjeni in corpore, Družtva se zberejo ob 0 in pol uri v čitalnici, od koder odidejo z godbo in čitalniško trobojnico v cerkev. 4. Banket v gostilni V. Gregoriča ob 12 iu pol uri. Couvert fiO ne. brez vina. Ivedor se udeleži banketa, blagovoli naj naznaniti dotičnomu gostilničarju pravočasno. 5. Blagoslov ob 3 uri popoludne. 0. Slavnostna veselica ob 4. uri zvečer. 7. Odihlej — Večerja ad libitum. 8. Ples Ustopnina k besedi 20 nč. Sedež tO nv. K plesu I gold. K obilni udeležbi vabi uljudno slavnostni ODBOR. Konfiskacija. St. 252 „SI. N." zaplenilo je ces. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka „Revizija ustave v Srbiji". Novi odvetniki, v zapisnik tržaških odvetnikov u nesla je tržaška odvetniška zbornica dra. Fjdvarda Gasserja iu dra. Jo-aipa Luzzatto. Oba otvorita svoji pisarni v Trstu. Razpis službe občinskega zdravnika. V združenih občinah Buzet-Roč razpisana je služba občinskega zdravnika. Plača 1000 gld., potni troški 200. — Prošnje do lil. decembra t. I. obe. načelništvu v Buzetu. Slovenski pravnik St. 11. prinaša sledečo vsebino : 1. Sprememba v pravosodnem ministerstvu. 2. Iz zapiskov praktičnega pravnika IV., V. VI. 3. Pravosodje. 4. Pravniška kronika. 5. Drobne vesti. Vrtec št. 11. prinaša sledečo vsebino: i 1. (talnemu bratu. 13. Učenec — mnčenee. i 3. Mala Samaritanka. 4. Basni. 5. Otročje l pesence. 0. Vseh mrtvih dan. T. Iz otročjih let. 8. Hvaležni sinovi. !). Listje in cvetje. Železnična postaja v Ricmanjih. V no-i deljo 11. t. m. odpre so slovesno postaja v Ricmanjih pri sv. Jožefu. Vlak odrine iz Trsta ob 2}£ uri popoludne in prispe ob U. uri v Ricmanje. O tej priliki slavi J se tudi spomin 40l'etnice vladanja Njeg. Velie. cesarja. Na večer bode razsvetljava. Postaja in vas bodo slovesno okrašena. Nadejajo se mnogo občinstva, kajti znano je, da se dobi v Ricmanjih prve vrste sloveče „Bržanke". Nezgode. Delalcc, Anton Kloj, stanujoč na Greti h. št. 27, padel jo na ulici tako silovito, da si je skoraj razbil glavo. Težko ranjen prišel jo sam v bolnico, kjer jo moral ostati. — 741etna Tereza Vodopivec, stanujoča v ulic) S. Silvestra, h. št. 2, padla jo raz postelj ter si zlomila desno nogo. Starka je uže dlje časa bolna. Domačini so ji prihiteli v pomoč ter jo odnesli v bolnico. Policijsko. Tukajšnja policija prišla jo na sled ponarejaleein grškega papirnatega denarja. Zaprla je tri trgovce, grško podanike, kateri so občevali doslej z naj-odličnejšimi krogi grške kolonijo v Trstu in sicer: Th. Gvftakisa, Konst. Damasa in Ivana Polyohronopulosa. — lvočijaž Andrej Ćok iz Lokvo spri so jo po noči na cesti proti Kolonji z kočijažem Jakopotn T. — Andreja je zadel težak kamen na glavo ter mu provzročil izdatno rano. Moral je v bolnico; hudomušnega .lakopa so pa spravili pod ključ. Sodnijsko. 30Ietnega težaka Petra Fra-giacoma i/. Pirana obsodilo je tržaško dež. sodišče zaradi javnega nasilstva na Otno-sečni zapot. — Trgovec Ivan Strupel iz Voloskega dobil jo 3 mesece zapora zaradi vskratenja svojih verovnikov. Listnica uredništva Prosimo pp. dopisnike nekoliko potrplji-nja. Imamo oblino gradivu, zatorej na moremo vsim pr. mifiikrut ustreči. Nova gostilna. Lastnica bivše gostilne „alla Feilice" odprla je Pl VARNO v ulica Carintia nasproti kavarni „A 1 1' A d r i a t i c o", Alla Posta" Toči izvrstno pivo Steiiifeld Marija Kadunc Gorsko maslo, l kg. . . . 85 kr. „ „ 5 „ franko . 4 f. 25 kr. Namizno „ 1 „ . . . 95 „ Ovčji sir . 1 „ ... 60 „ „ „ . 5 „ franko . 3 f. 10 „ Radgorski sir od piva 50 kom. 90 „ Pošilja po poštarskem povzetju trgovina F. R. HEGRAT Fren&tat pod Rjulhostem Moravska. Dva krojaška pomočnika del.) z dobrimi pogoji, pove uredništvo t^ga dobiti trajno — Kj*? — li.-ta. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reszrva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društva gld. 3,300.000' - Reservni fond 01. dooičkov • 596.622 0^.' Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živlienie 150.000*— Rezervn- fond za podjetie na TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vlogn v bmikovdh od ■ »i 50 »old do vsacega zieska vsak d:>n v tednu razun praznikov, in to o-l 9—12 ure opoludn«. Ob > edi-I|ah pa oti 10 -11 ure zjutraj. Obresti na knjižic«....... . . 4'|1n[0 Plačuje vsak dan od 9—12. ureopol idna. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—loOO 3 dni in čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menji.-e doniicilirane na tržaškem trgu po....... . 4'/»r Posojuje na državne papirje avstro-ogrske d.. 1000 gld. po ....... . 5% višje zneske v tekočem računu po . 4d | Dajo d.i.ar proti vknjiŽenju na posestva v Trs'n. Obresti po dogovoru. TRST, 1. ..ktobra 1887 . 2-LM FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avstr. KREDITN. ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Bil 500 -7. 342.'780-36 2«7 001 — premikanja vrednostnih efektov Premima reserva vseh oddelkov • Reserva za škode • V portfelju: Premije, ki «e imaio potirjat: v prihodnjih letih . . . i Skupni znesek v;, h škod plačanih odi. Ih38 do 1883 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva. 25—2 Via Valclirivo. št. 2 (v lastm-j hifci- 16,954.118 5' Agenti, ki se hočejo baviti z prodajanjem postavno izdanih državnih in premijnih srečk, sprejme v službovanje neka inozemska banka proti visoki proviziji, odnosno proti stalliej plači. Prednost imajo agenti, ki delajo za ogerske banke. Ponudbe sprejma: ,,Comptoir der Briinner Bankbeamten, Brunn, Wander-strasse Nr. 4, II. St." Oglas. odpre se V ulici Acquedotto štev. 4 nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Xa vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje. £ ._. .z * rt s > _ t t t C f f Assicurazioni uenerali. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-poMto di Birra di Funach« v Trstu, Uarrieru, vei-cliia, ti št. 5, s.-ala d'uro Telefon št 27.r>. Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu. Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič! J. & S. Eessler v Brm, Ferdinandove ulice št. 7 sil, razpošiljata po poštnem povzetji : m s m B i Rajžei škrob (štirka) (z b o 1 tovarne na Reki eto i n 1) r e z n j e) inLj ...... — ijjjj] zagotovljen, prost vseh tu jih snovi j, zaradi tega se bdi k u upotreblja brez 'lil strahu v hranilno sredstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi cene, ne boji se ILUT pl nobenerkonkurence, o čemer se lehko prepriči vsak, ako kupi z malimi nove jTil ijjM malo škatljico. p.) Dobiva se v zalogi via Carintia N. 22 v Trsti ||fn [Ljjl in pri Ferd. Cuma , Via Gavana — Peter Grasgl. Via Eoononio 5 — M. Greporicii, llii TjL| Via Riborao 2 — G. Godnig, Piasza Barr'f-ra — A. Gotiug, Via Harrieta veecbia 31 ItM a. mmc- m cari e C, Via Mulcantori 1 -- A Maldini Via San S-tbast an'o 1 — V Mi llonig, Via :imi v| Jjn] — Q II^llrii/1, V h S-tte fontane — G A. O'igaro, I'iaz/.a Squero v» cchio en j cari e C , Via Mulcantori 1 -- A Maldini Via San Bebast auo l — V M _ l/nl Gh)-ga N. 4 — Antonio Paparotti. Via Sant' Antonio [ — G Patemost, Via Bastione bjlj 2 — Taucer ^ IJirich Via S adion — A. Sciolis. Via Itarriera 3 — G. Sguezi, Via Bar- IJjjT riera 17 - F.Tranquillini Prodajalniea — E Trevisini, Via Acijuedotto i Via Casernia — II Ur «io, Via Acouedotto — V. Visnovicii, Via Solitarlo 21 — A Zelen, Via Jr. (ffflJ della Caserrna 1. J^ 10 metrov zimskega lodna za ženske obi- ke, ovojne ši.-okosti Rlil it 5U lo iin trov Vallerie-flanale /.a ženske ohbk", iiajimveiši u^'-r »*o gl.l 4 — IU metrov kalmuka, t- žke Imže, mijnov^jii uzoive Uld 70. 10 m-trov "barhanta za obleke, t. žae baže, najnovejši uzor -.- g ' a IU n». trov "blaga za ponočne fluknje, kr,ž .si.-ga, najnovejši n/. •rec. gld ■j ..i i •JO vatiov Proatejevskega barhanta, ini>d.-r in rujav gi 5 b i III rud č gld. u -- 3 10 m--tru blaga za moško otleko za zimo i i. pld 5 50 11. yid b i) 2.10 m tra blaga za zimske suknje, inodnena. 11, gld lo —, lin. gl.l (i '■i. 10 metra blaga za ogrtače, mo.inena. gl 0 0. kap iz pliša za k»OB|i"df m de^ke gld. l 5'» 1. zimska posteljna odeja Iz Kom? -. kompasa L'1.1 1. žabraka, ;!)(» '-m doga. 130 cm. š rok , i» Žoita kM 25o. lla si Va g d. 1.. 0 1. Angora-ogrinjalo z * z mo Ia. tr d. U —. Ha vM. 1 ženski jopič iz ovčje volne,, (J-rsey. vs I............ barve Iu. gi. a. II . u Id, 1 ..H M krili iz klobučine, liogito tamhurirani, rud-rti si vi in »-ujitvi » bi. 6 parov zimskih nogovio pl temli, v vs^h b rvai , pr>>nastin gld. 1 b 1 platnena rjuha, 2 in trn ijok-a. lire/ šiva vid. l .5 . KJ metrov posobne preproge, teŽk^ gl :i 5ii 1 moška Brajca i o«rv«sia, Ia gld 1 fiU, Ilu. gl i. l .J« delavske srajce iz teške^a oi