Poštnina plačan« v gotovini!. Cena 25.— lip DEMOKRACIJA teto IX. - Štev. 12 Trst » Gorica 25. marca 1955 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Jenssitna manjšina" Ko prebiralno italijanska glasila in govorimo z raznimi italijanskimi znanci, ki odkrito povedo svoje mnenje, opazimo, kako se prva trudijo, da bi razširila, drugi pa počasi sprejemajo mnenje, da smo pač Slovenci večni nezadovoljneži, katerim ni nikdar dovolj, pa naj dobe kolikor hočejo. Ne bi tega omenjali, če ne bi tolikokrat že naleteli na podobna mnenja, Italijanska javnost je v splošnem zelo nepoučena o našem dejanskem položaju. Težko si domišlja, da žive v njeni sredi ljudje, ki nimajo vseh tistih ugodnosti in možnosti, katere so za njih nehaj samo ob sebi umevnega. Italijanski tisk in dragi glasniki javnega mnenja seveda skrbno pazi jo, da bi te nepoučenosti ne odpravili. Nikdan- ne pišejo o tem, kaj Slovenci nimajo, pač pa poudarjajo samo to, kar Slovenci zahtevajo. In da bi naše zahteve naletele pri italijanski javnosti na odpor jih seveda radi pretiravajo in predstavljajo v napačni luči. Vzemimo samo zadnji primer, na,brežinsko zadevo. Kako se je znal tisk razpisati o trdosrčnih Slovencih, ki ne dovolijo, da bi se istrski begunci naselili v njihovi občini. Pri. tem se je seveda skrbno pazil, da ne bi omenil, kako se je v nmbrežinski občini naselilo že veiko teh nesrečnih žrtev povojnih razmer in kako jim je občina celo prodala zemljišča po istih ugodnih cenah in pod istimi pogoji kakor svojim starim občanom. Ni povedal, da Nabrežincem ni padlo niti na kraj pameti, da bi komurkoli branili, da bi si pri njih sezidal hišo. Do odpora je prišlo šele, ko je bilo več kot jasno, da gre za načrtno, množično naseljevanje, ki ni opravičeno z nobenimi gospodarskimi, osebnimi ali drugačnimi raz logi. Razlika med pisanjem večine italijanskega tiska in resnico je torej precejšnja in bistvena. Podobno je z. drugimi vprašanji. Mnogi naši italijanski someščani se v svoji nepoučenosti dejansko čudijo, kako to, da nismo zadovolj-, nj in se vprašujejo, kaj vendar^ hočemo še imeti,' tržašk* Slovenci jpa zopet ne moremo razumeti, kako naj bi vendar bili dokončno zado voljni s tem, kar nam je bilo do danes samo obljubljeno, ne pa tudi dano in tczjumčeno. Koliko Italijanov se n. pr. zaveda, da je fašizem prisilil v emigracijo tudi mnoge Slovence, podobno, kakor je takrat emigriralo tudi veliko Italijanov. Saj jih je menda samo v Francijo odšlo nad pol milijona. In kakor mnogi Italijani, tako so se po končani drugi svetovni, vojni vrnili v Trst tudi mnogi nekdanji emigranti-Slovenci. Toda medtem ko se italijanskim emigrantom niihov odhod v tujino, kot upravičen protest proti metodam in obstoju totalitarne vladavine, ki^ je tedaj gospodarila v državi, ne šteje v zlo, se na Slovence, ki so napravili podoben korak, gleda kot na nekakšne izdajalce. Deset let po svojem povratku jih je dober del v rodnem mestu še vedno brez vseh pravic. Ponovno pridobivanje italijanskega državljanstva jim je prav v Trstu onemogočeno. Takšno postopanje Z nekdanjimi neposrednimi ali posrednimi žrtvami fašizma je vsekakor edinstven primer Evropi. Prav tako italijanska javnost dobro ve, da obstojajo v Trstu slovenske šole. In ker so, sodi, da je na teh šolah in z njihovim učnim osebjem vse urejeno tako, kot na italijanskih šolah. Vsaka slovenska zahteva je tej javnosti obenem predstavljana na način, kakor da Slovenci zahtevamo nekaj več, nekaj posebnega, česar italijanske sole in šolniki nimajo. Vsak sodi po sebi in dober del sicer dobronamernih Italijanov naseda takim tendencioznim časopisnim razlagam. Pri tem se pa ne zavedajo, ker večinoma ne vedo, da so naše šole od danes na jutri, da razen nekakšnega zavezniškega ukaza in najnovejše omembe v londonskih sporazumih ni nobenega zakona ali u-redbe, ki bi jih dokončno urejala, ki bi za njihovo učno osebje predvidevala vsaj približno takšno sistematizacijo, kakor jo uživajo ita lijanski učitelji in profesorji, da delujejo te šole že deset let in ni še nikjer nobenih predpisov o natečajih za zasedbo stalnih učnih mest. Na takšnem enostranskem obveščanju italijanske javnosti, o kate rem bi lahko našteli še nešteto podobnih primerov, se nato razbija in raste zmotno mnenje, da smo pač Slovenci večni nezadovoljneži da zahtevamo nemogoče reči, da Pretekle dni je Foreign Otlice pokazal precejšnje nerazpoloženje zaradi tega. ker je ameriški State Departement (Foreign Otlice in State Departement sta anglešk: odnosno ameriški naziv za ministr stvo zunanjih zadev) odločil objavo vseh listin, ki se tičejo konference v Jalti februarja 1945. Knjiga o tej konferenci obsega, kakor pripovedujejo, nad 800 strani in prinaša veliko število podrobnosti. O vsem tem je Churchill izrazil svoje neprikrito nezadovoljstvo ter izjavil, da v publikaciji ameriške zunanjepolitične službe ne prihaja do izraza točen prikaz tega zase danja. iStvari ni mogoče enostavno odkloniti. Pri vseh publikacijah take vrste obstoja namreč naravna, težnja, da se v javnost ne iznašajo tista dejstva, ki bi mogla škodovati bodisi ugledu, bodisi današnji politiki države, ki ta, dejstva objavlja. Zato ,ni mogoče kratkomalo izključiti, de so tudi z ameriške strani neka dejstva odmaknili izpod mikroskopa. Z druge strani je pa razumljivo, da Foreign Office tudi danes ne more zastopati iste politike, ki jo je zastopal pod pritiskom tedanjega položaja pred zaključkom vojne. Tedaj, na zečetku 1. 1945, je Angleška komaj izšla iz posledic bombardiranj z raketnimi izstrelki in Nemci so še naprej pretili, da se bodo poslužili atomskega orožja. Kakšno stanje je bilo tedaj v Angliji, je težje opisati, kot si ga pa lahko predstavljamo. Nobenega dvo ma pa ni, da je težil Churchill fe-hruarja 1945 za hitro likvidacijo vojne z Nemčijo. Dosti drugače ni bilo niti na u-meri.ški strani. Danes vemo, da je Amerika razpolagala tedaj vsega z dvema atomskima bombama: vojni z Japonsko p'a brez njih še daleč ni iz,gledala kot igračka. Sovjetske zahteve Slo je tedaj za vprašanje, kako se bo do likvidacije vojne zadržala Francoska vlada se je na Jožefovo komaj izognila neprijetni krizi. V Franciji se je namreč zek> .razširilo gibanje nekega knjigarja Poujadea. ki je vzdignil nekakšno križarsko vojsko proti obvezni davčni kontroli. 33. člen davčnega zakona, ki je sporno jabolko, namreč predvideva precej težke kazni az tiste, ki davčnim oblastem n-* dovolijo, da bi pogledale v njihovo gospodarsko poslovanje. Poslanci sicer vedo, da gre pri tem za načelo, kateremu se v moderni so-o . . , n, , . . cialni državi nihče ne more upra- vlčeho dplrati. toda vkljub temu Ozadje konference v Jalti so tedaj vedeli, da je prav ob času nemške ofenzive v Ardenih od Nemcev prejela zelo obsežno mirovno ponudbo. Nemška ofenziva v Ardenih je bila torej zelo resnega političnega in ne toliko strateške ga značaja. Toda Angleži so vedeli še več. Izvedeli so namreč, da so se Sovjeti nemški ponudbi odzvali. In ta odziv je bil, kakor se govori, enak sovjetski zahtevi od novembra 1940. ko sta se sestala Hitler in Molotov. Sovjeti so torej januarja 1945 zahtevali isto kot novembra 1940, to je vse Podonavje slavijo in Romunijo. Na- to pa Nemci niso hoteli pristati. Pogajanja so bila prekinjene ali pa. kar je verjetneje, ostala so brez zaključka. Zato je Stalin, v Jalti govoril isti jezik, kakor ga je govoril 1. 1940 s Hitlerjem. Tak je bil položaj v trenutku, ko sta Amerika in Anglija zahtevali v Jalti, da bi Sovjetska zveza napovedala vojno Japonski. Rusi so torej Angležem govorili nekako takole: leta 1905 - 1906 ste bili zavezniki Japonske in ste s tem pomagali, da nam je pobrala Mandžurijo in Severno Korejo. (Mimogrede povedano je to prav tista Severna Koreja, ki je L 1950 skušala razširiti svojo oblast nad Južno Korejo.), Stalin je verjetno zahteval vrnitev Mandžurije in Severne Koreje. V Jalti so torej 'rovjeti zahtevali dvoje: Srednjo Evropo in Mandžurijo. Vse kaže, da so zahtevali eno ali drugo. Zdi se tudi, da je bilo odvisno od Amerike in Anglije, ali bo Rusija dobila Daljni vzhod ali Srednjo Evropo. Govori se tudi, da so Rusi1 zahtevali Hong-Kong. Kako sta se torej nasproti tem obsežnim sovjetskim -zahtevam zadržala Roosevelt in Churchill? Rooseveltu so očitali dvoje: da se je za Churchillovim hrbtom pogajal s Stalinom, tako de je bil Churchill neprestano v precepu pred dogovorjenim položajem. Dalje so očitali Rooseveltu, da je podcenjeval obseg in dalekosežnon boljševiške komunistične miselnosti, k čemur so vsekakor srednjeevropski komunisti pripomogli v toliko, v kolikor se jim je posreči lo sporazumevati se z meščanskimi strankami z ustvarjanjem ljudskih front. Roosevelta so tako stisnili v položaj, da je verjel, da se za komunizmom ne skriva ničesar nevarnega in da zato uspevata druga zraven druge ameriška demokratska in ruska sovjetska miselnost. Vse tb je privedlo Roosevelta dc tega. da je v Jalti zavzel stališče, kakor sta ga opisala že Hopkins in Stettinius. Izročitev Srednje Evrope komunizmu Kaj je storil Churchill? V svojih spominih je objavil, kako sta se sporazumela s Stalinom o odstotkih sovjetske, angleške in ameriške o-kupacijske vojske ter o načinu, kako naj se po določenih državah sestavijo nadzorne komisije, ki so pravzaprav v prvi in poslednji stopnji odločale o, usodi držav Srednje Evrope. Izkušnja 'e let 1945 do (Nadaljevanje na 2. strani) OBMEJNA DEŽELA FURLAN1IA-GOR1CA-TRST Na seji 18. marca je tržaški, občinski svet nadaljeval razpravo o tej važni upravni ustanovi. Pred glasovanjem je obč. svčtnik dr. Josip Agneletto podal izjavo o glasovanju, ki se glasi: »Gre za to, da tržaški občinski svet pristane na ustanovitev dežele, ki bi segala od Miljskih hribo/ do Karnijskih predalp in avstrijske meje in ki bi bila pri svojem gospodarskem razvoju, vsled svojega avtonomnega položaja neodvisna od negativnih vplivov centra lizma. Tu sedaj ne gre, ali je londonski memorandum provizoren ali dokončen, ali je bilo Svobodno tržaško ozemlje ukinjeno ali ne; ne gre tu za suverenost, ampak samo za to, ali ima Italija na podlagi memoranduma pravico upravljati Tržaško ozemlje v smislu italijanskega upravnega prava ali ne. V tem pogledu pa ne more biti nikakega dvoma, niti omejitve. Ona lahko upravlja Tržaško ozemlje kot avtonomno posebno telo, kakor do sedaj, ali pa tudi vključeno v višjo deželno tvorbo, s tem da Ozemlje ohrani svojo lastno avtonomijo, ki Težave francoske vlade odgovarja njegovemu posebnemu položaju in potrebam. Zato, kakor sem že v svojem zadnjem govoru izjavil, bom glasoval za resolucijo občinskega odbora s štirimi pridržki. ki jih tu ponavljam: da ostanejo neokrnjene manjšinske pravice, garantirane tržaškim Slovencem s posebnim londonskim statutom od 5. oktobra 1954; da se enake pravice uveljavijo za vse Slovence, ki bi: se znašli v mejah skupne avtonomne dežele; da bo za deželne volitve uveljavljen volilni red, ki bo Slovencem amčil proporcionalno število poslanskih mest; da bo Trstu zajamčena čim naj-irša samostojnost v skladu z -njegovim posebnim gospodarskim položajem. problemi in potrebami, med katere spada tudi popolna pro-ta cona. « Vse druge resolucije in vsi popravki so bili odbiti in bila je z veliko večino sprejete resolucija obč. odbora, ki zahteva ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, ki naj obsega Furlanijo, Goriško in Tržaško ozemlje, s posebno avtonomijo za to poslednje z o-zirem na njegov edinstven položaj. so se mnogi, v strahu za svoje mandate, čez noč pretvorili iz vladnih pristašev v vladne nasprotnike. Kjer začno interesi, pač pamet neredko odpove. Za izpremembo in ukinitev davčne kontrole se ogrevajo1 vsi tisti, ki niso obvezani na javno polaganje računov, torej majhni in srednji trgovci, obrtniki in izvrševalci samostojnih poklicev. Teh je pa veliko in kot takšni i-majo tudi veliko glasov. Organizacije vseh, ki imajo točno znane prejemke, torej predvsem dela-v- s Cehoslovaško, Madžarsko, Jugo- cev in nameščencev, pa pravijo, da ne bi bilo prav, ko bi eni smeli svoje dohodke prikrivati, medtem ko si drugi kaj takega ne bi mogli privoščiti. In ke.r je bilo eno izmed gesel francoske revolucije »enakost«, se sklicujejo nanj s prav takšno ognjevitostjo kakor Poujade na »svobodo«. Vlada, ki sedi med tema dvema ognjema, je bila v soboto kar srečna, ko se ji je posrečilo doseči odgoditev debate za deset dni. Toda davčni zakon ni edini kamen spotike, preko katerega mora stopiti Faurejeva vlada, če se hoče viti pariške sporazume, katere je sicer poslanska zbornica že sprejela, a je v sredo začel o njih razpravljati republiški svet. Vse tri komisije republiškega sveta, zunanjepolitična, za gospodarske zadeve in za vojaška vprašanja, so z večino glasov predložile, da se sporazume sprejme. Toda mnenja niso soglasna. Nasprotniki so vkljub vsemu močni in ne marajo utihniti. Zato so bile v resolucije komisij vnesene tudi glavne kritike. Vlada, k; se dobro zaveda, da je francosko obotavljanje eden glavnih vzro- kov za pomanjkljiv francoski vpliv in ugled v mednarodni politiki in je za usodo Francije tudi odgovorna, je seveda pritisnila, da bi bili sporazumi čimprej sprejeti. Nesoglasja med francosko in nemško vlado glede izvajanja in tolmačenja sporazuma o Posarju, ki. je tudi eden izmed sestavnih delov pariških sporazumov, so uredili na sestanku med francoskim zunanjim ministrom Pinayem in nemškim ministrom Straussom. Sprejeli so sledečo razlago: Ves čas veljavnosti sporazuma, vse do J “ / m 11 u " J. —■ a u AliQ , V O t U \J obdi-žati. Pdd streho je treba SpnS-~ sklenitve nemšk’č mirovne pogodi AH je sedaj Molotov na vrsti? Zgodilo se je nekaj iz.rednega. Zelo ostro kritiko proti Molotovu, ki jo je izrekel Tito 7. marca t. 1.. sta brez vsakega komentarja ponatisnila oba vodilna moskovska lista, »Pravda« in »Izvestja«. Drugi sovjetski listi so o tem objavili kratko vest, da se je namreč Tito izrazil, da ne soglaša z izjavo gospoda Molotova na seji Vrhovnega sovjeta v vprašanju obnašanja Jugoslavije v zadnjih letih. Nihče se ne bi mogel spomniti, da bi kdajkoli kak sovjetski list objavljal tuje kritike proti sovjetskim voditeljem, ne da bi istočasno to kritiko bodisi zasmehoval ali jo pobijal z natisnjeno pestjo. Moskovske objave v obeh bolj-ševiških glasilih z dne 10. marca niso slučajnostne. Tu gre za dobro premišljeni in načrtni ukrep. Tito Molotova ni obdeloval z rožicami. Molotovljeve pripombe glede Jugo- slavije je označil kot neresnične in kot poizkus prikrivanja resnice. Dejal je, da so Molotovljeve izjave take, ki bi lahko povzročile težke dvome nad iskrenostjo sovjetsk” vladavine. Objave te vrste v »Pravdi« in »Izvestjih« bi bile popolnoma ne mogoče brez. izrecnega dovoljenja Hruščeva in Bulganina. Ce je Mo- ne poznamo nobene mere. Na dlani je, da takšno gledanje ne prispeva k razumevanju med obema, narodnostima, za katero je pogoj, da ena in druga dobro poznata o-bojestranske potrebe in si jih tudi, priznavata. Ker vplivno italijansko časopisje v tej obmejni postojanki ne kaže, da bi nameravalo izpre meniti svoj dosedanji način obve ščanja italijanske javnosti, se mo ramo pač sami potruditi, da ob vsaki priliki seznanjamo naše someščane italijanske narodnosti o našem dejanskem položaju. Vsakdo lahko napravi s tem važno delo, pa naj gre za razgovor z navidezno če tako nepomembno osebo, kajti geslo o »nenasitni manjšini«, vrženo, v javnost da bi zastrupljalo ozrač je, ne ostaja brez odmeva. * * * lotov dejansko padel v nemilost pri obeh današnjih potentatih, potem gotovo ne zaradi kakršnih koli izjav glede Titove Jugoslavije. Ponatisi »Pravde« in »Izvestij« so le prvi streli. Dejanski razlog za morebitno Molotovi jevo slovo bo pač v tem, da mu ni uspelo preprečiti ratifikacije pariških pogodb po za-hodnonemškem parlamentu. - N be bodo prebivalci Posarske pokra jine uživali popolno svobodo političnega prepričanje. Vendar bo izključena sleherna politična akcija, ki bi lahko posredno ali neposredno škodila načelu statuta, njegovemu funkcioniranju in notranjemu miru v Posarju. Skrb za spoštovanje -teh načel bo imel posarski visoki komisar pod nadzorstvom ministrskega sveta, zahodnoevropske zveze. Ta sporazum bi moral odpraviti, glavne ugovore nemške in francoske opozicije proti pariškim sporazumom, sej je prav ta njihov del prodrl v poslanskih zbornicah obeh, držav z najmanjšim številom gla-Toda kakor vsak kompromis, tako tudi ta ne zadovoljuje niti e-ne, niti druge strani. Nemška opozicija, pa tudi nekateri pristaši vladnih strank pravijo, da bo francoska vlada z izgovorom na statut lahko preprečevala vsako delovanje nemških strank, ki se v Posarju ogrevajo za priključitev k Nem čiji, mnogi francoski politiki pa niso zadovoljni •» določilom, »da bo do sklenitve nemške pogodbe vladala popolne svoboda političneg; prepričanja« ker pravijo, da je se danji rešitvi s tem iz-razito priznan samo začasni značaj in so prepri čani. da bodo posarski Nemci kma 1-u dvignili: glave. Tako se okrog Posarja pletejo nesoglasja, ki jih posebno dobro razumemo mi, ki smo bili predmet neštetih kriz »tržaškega vprašanja« Komunistični diplomati - vohuni Ni se še polegel -pomin na na pad, s katerim so romunski emigranti hoteli opozoriti svet na ne zakonito delovanje poslaništva romunske komunistične vlade v Bernu, ko nam sodna preiskava, ki je začela v Milanu, kaže, kako upravičen je omenjeni podvig. Preiskava je naperjena proti romunskemu trgovinskemu atašeju v Bernu, Jakobu Maguri, katerega obtožujejo, da je vodil tihotapljenje strateškega materiala iz Italije v Švico i;n iz Švice v vzhodne dežele. Preiskovalni sodnik in javni tožilec sta ■ugotovila, da je Magura v letih 1953 in 1954 organiziral v Italiji tihotapsko omrežje, preko katerega je spravil ia Italije nad 48.000 ton strateškega blaga, ki ga je Italija prejela iz zahodnih dežel za svojo vojno industrijo. Poleg Magure je obtoženih še pet italijanskih državljanov, ki so sodelovali z romunskim diplomatom. Jugoslavija sdpravlja daveh ia dedovanje famečliih posestev Potem, ko so v Jugoslaviji uvideli, kam vodi dosedanja davčna politika, ki je ljudem ubijala vo-o do dela, prehajajo zdaj v nekakšno nasprotno skrajnost. Visoke dajatve so doslej silile kmete,s da so pri dedovanju posestva drobili. Da bi to v bodoče preprečili, predvideva nov predlog zakona o ded; ščinah, ki ga je gospodarski odbor zveznega zbora že sprejel, da se v bodoče na dedovanje kmečkih posestev sploh ne bo plačalo nobenega davka. Isto velja, če se prenos izvrši v obliki darovanja. Sploh se sp day_%k aa . dgdjšš ioe , ali da rile . zgradb plačeval samo v primeru, če se zgradbo proda. Prav tako h,o odpravljeno obdavčenje dediščin v obliki daril v -gotovini in dragocenostih. V ostalem pa bo višina obdavčitve dediščine odvisna od vrednosti podarjene ali podedovane i-movine in stopnje sorodstva ter bo znašala 1-30 odstotkov, medtem ko je doslej dosegala do 70 odstotkov vrednosti predmetne imovine. Zaradi vseh teh sprememb računajo, da bo dohodek od davka- na dediščine padel od dosedanjih 600 -800 milijonov dinarjev ne 150- 200 milijonov dinarjev letno, kar pa ni nobena občutna izguba, ker je to itak eden izmed najmanjših virov za kritje izdatkov javne uprave. Bo Churchill odstopil? Te dni povsod ugibljejo, ali se bo ugledni britanski državnik in sedanji ministrski predsednik -res končno odločil, da stopi v politični pokoj. Pravijo, da naj bi se to zgodilo do 7. aprila, ko začnejo v Veliki Britaniji parlamentarne počitnice. Priložnost je ugodna. Bevanova upornost je povzročila v laburistični stranki nekakšno krizo, katero bi konservativci lahko izkoristili. V Veliki Britaniji: je namreč v navadi, da nobena vlada ne čaka, da bi poslanski 'Zbornici, popolnoma potekel njen mandat, temveč razpiše volitve prej, po možnosti v trenutku, za katerega smatra, da je zanjo ugoden. Tako so delali laburisti in tako bodo pač verjetno ukrenili tudi konservativci. Volilna borba zahteva veliko e? nergije, ki je sicer mnogi Churchillu še vedno ne odrekajo, toda poleg tega bi moral strankin šef, ki bi vodil bitko in v njej zmagal, potem sestaviti vlado in ji nekaj ča ■ sa predsedovati. To je nekaj., kar je pri Churchillovih letih precej1 tvegano. Zato le mislijo, da se bo Churchill umaknil in prepustil F-denu, da vzame v svoje mlajše roke vajeti konservativne stranke. Volitve naj bi se v tem primeru vršile že junija ali pa v zgodnji jeseni. Kakor že nekajkrat, ko so se razširjale podobne govorice, Cbur-chiLl tudi izdaj molči. Z zanimanjem čita vse novice, zabava ga ugibanje njegovih prijateljev in sovražnikov, sam pai noče vesti ne potrditi, ne zanikati. Tradicija namreč izahteva, in nanjo Angleži drže, da mora za ostavko svojega ministrskega predsednike najprej zvedeli kraljica. Stran 2. d E M O K H A C 1 J A Leto IX. - Stev. 12 VESTI z GORIŠKEGA Težko, da se bo vlada rešila Za liberalci so v nedeljo 20. t. m. zborovali v Rimu še republikanci, ki so izglasovali dnevni rad, s 'katerim so ovrgli vsako možnost nadaljnje četverostranskc vladne koalicije, kajti dosedanje izkušnja so pokazale, da si demokristjani Jastijo monopol v vsem javnem življenju, medtem ko moraijo ostal*? tri stranke, to je republikanci., Sa-ragatovi socialisti in liberalci, služiti le kot formalni pripomoček, da demokristjani - njihovo pomočjo v vladi, poslanski zbornici in senatu lahko dosegajo večino glasov. Sploh ie ves potek zasedanja in razpravljanja republikanske stranke 'bil en sam niz pritožb in očitkov na .račun demokristjanov in torej nezaupanja v nadaljnje sodelovanje štirih strank. Tudi ves javni tisk že govori o vladni krizi, ker je koalicije, štirih strank nekoristna ostalim trem strankam. Sa-ragat in Nenni pa sta bajč Z e v razgovorih za morebitni skupen nastop z za/htevo sprejema v vlado tudi Nennijevih socialistov. Sploh se mnogo govori in piše o odpiranju poti na levo, to je na- možnost vstopa v vlado Nennijevih socialistov, ki so v očitni dogovorjeni povezavi s komunisti. Vprašanje je torej, ali -bo Nenni brez komunistov smel im hotel vstopiti v vlado? Dvomimo! Možno pa je vsekakor, ker bi se znal s komunisti dobro in tajno sporazumeti za nadaljnjo akcijo proti sedanjim koalizira-nim vladnim strankam. Te dni odpotujeta Scelha in zunanji minister Martino na obisk v Združene države Amerike. Taki o-biski so seveda zelo važnega političnega značaja. Treba je zato stranke i.n javnost pomiriti, kajti predsedniki in ministri, ki morda že v kratkem izgubijb svoj mandat, nima, jo posebno dobrih iz g ledov za ■uspeh svoje misije. Zato je Scelba najprej povabil nekaj republikanskih osebnosti na potovanje z njim v Ameriko, in ker so povabilo odklonile, je že v ponedeljek 21. t. m., takoj po gori o-tnenjeni resoluciji republikanske stranke, poklical k sebi zastopnike Saragaitov.ih socialistov, liberalcev in republikancev ter jih prosil za trenutni politični mir, da svojo misijo v Ameriki lahko nemoteno in neovirano uspešno opravi. Tako so vladno krizo sporazumno odložili iza kake tri mesece, ker bodo medtem morali izvoliti tudi novega predsednika republike, za katerega še zdaj ne vedo, kdo bo pravzaprav na to mesto kandidiral. Scelba je optimist in upa, da mu bo uspelo četverostrankar.sko vladno koalicijo obdržati. 'Na splošno pa prevladuje mnenje, da se taka koalicija ne bo mogla vzdržati. V tem primeru nastanejo dve možnosti: ali sestava nove vlade z Nen-nijevimi socialisti ali pa nove državnozborske volitve, ki si jih piav-zaprav mnogi želijo! S seje občinskega sveta Na zadnjih sejah goriškega občinskega sveta so volili nove člane davčne komisije in v upravni sveit bolnišnic. V obeh primerih so demokristjani dali glas raje misovcem kot t>a Slovencem. Zato slovenskega zastopnika v. omenjenih komisijah in upravnem svetu ni! Sam zastopnik Saragatovih socialistov je na seji očital demokristjanom, da sta v u-pravnem svetu bolnišnic kar dva .skrajna desničarja! Na pritožbo slovenskih svetovalcev je župan odgovoril, da imam/ že dr. Andreja Makuca v davčnem svetu. Ugotavljamo še enkrat tako za- držanje demokristjanov, da bo vedno več dokazov o njihovem preziranju vsega, kar je slovenskega! Zdravniško mesto Visoki komisariat za zdravstvo je razpisal mesto mornariškega zdravnika. Podrobnosti glede kon-kurza daje prefektura. Trgovina s Slovenijo Meseca februarja t. 1. je bilo uvoženega iz Slovenije za 18,177.000 lir blaga, v Slovenijo izvoženega pa za 45^612.467 lir. Obsojeni mladi vlomilci P,red goriškim tribunalom so se v torek zagovarjali mladi tatiči in vlomilci, obdolženi vrste kaznivih dejanj. Sodišče .jih je obsodilo takole: Jožefa Tronkarja na dve leti, dva meseca in 20 dni zapora ter 18.666 lir globe; Lavra Gorjana na tri leta in štiri mesece zapora ter 26.000 lir globe; Marčela Breščaka (Brescia) na deset mesecev in deset dni -zapora ter 1000 lir globe; Ivana Goloba pa na 4000 lir globe, menda samo zato, ker je neprevid no kupil ukradeno blago. Brezglauost kmetijske politike » »Demokracija« se je že nekajkrai dotaknila jugoslovanske povojne kmetijske politike in opozorila na njene orezglave ukrepe. Tako takrat, ko so začeli siliti kmete v zadruge, kakor takrat, ko so uvedli težke daivke, da hi pri samostojnih posestnikih ubili še zadnjo voljo do obdelovanja. Namesto dotedanjega obdavčevanja katastrskega dohodka so namreč uvedli dohodnino, po kateri je za isto površino in kulturo vsakdo plačeval tem več davka, čim več je pridelal. Bilo je, kakor da bi hoteli prav nalašč prisiliti kmeta, naj zmanjša svoje napore na minimum, potreben za golo preživljanje. Ko so sedanji jugoslovanski gospodarstveniki končno le uvidel:, da ne more tako iti. dalje, da mor' država vsako leto uvažati vedno večje količino kmetijskih pridelkov in takih, ki jih- je pred vojno celo izvažala, so svojo kmetijsko politiko nekoliko izpremenili. Kmetom so dovolili, da so zapustili zadruge, kar je velika večina tudi z veseljem storila. Na nove temelje so .postavili tudi obdavčevanje kmeta in njegovih dohodkov. Za osnovo so izbrali katastrski dohodek. Vsi, ki so 'zvedeli za to vest, so si veliko obetali. Mi smo pa prav na -tem mestu opozorili, da ne .gre za predvojni katastrski dohodek, ki je predstavljal kmetov čisti dobi ček.. Predvojni katastrsk1 dohodek so za posamezno boniteto zemljišča in vrsto kultur izračunavali tako, da so od vrednosti pridelka od šteli materialne stroške (seme, gnojila itd.) in vrednost dela, vloženega v obdelovanje. Sedanji jugoslovanski katastrski dohodek, ki služi za osnovo obdavčitve posestev, pa 'hektarji obdelovalne zemlje in -ka- 0 roditeljskih sestankih na Soli iProti koncu lanskega šolskega leta ‘je bilo na roditeljskem sestanku srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici sklenjeno, da se bo do taki sestanki v tekočem letu vršili redno vsak mesec. Toda odkar je šola mesecai oktobra 1954 začela, se .je prvi sestanek za nižjo srednjo šolo vršil šele v nedeljo 6. .marca, za višjo in za u-čiteljišče pa v nedeljo 13. marca. Oba sestanka sta bila s strani staršev in profesorjev obiskana, nezadovoljivo in se je .na obeh govorilo vse premalo o zadevi šole, to je o pouku in uspehih, kar starše najbolj zanima! Namesto tega. pa so starši slišali le ravnateljev pozdrav in zahvalo za udeležbo, njegov poziv, naj svoje otroke vzpodbujajo k učenju, kajti samo od dijakov da je odvisen dober uspeh posameznikov in vse šole. Nato pa je obljubil, da bodo na prihodnjih sestankih poslušali predavanje kakega profesorja. S tem bi se bil prvi letošnji sestanek roditeljev naše srednje šo- Ozadje konference u Jalti (Nadaljevanje s 1. strani) 1948 je pa pokazala, da so bile države Srednje Evrope enostavno prepuščene ruskemu posegu. Ali se jt to z god i lo zavestno- ali nezavestno? Ali so zahodnjake preslepili? Tu smo prišli do jedra Jaltske u-ganke: Ali sta se Roosevelt in Churchill zavedala, da sta v Jalti Sovjetom izročila vso Srednjo Ev-rnopo? Stvar izgleda dokaj neugodno posebno za Angleže; tako neu--so, ki ima površino Srednje Evrope in leži zahodno in jugozahodno od azorskega prostora, pričenja življenje jegulj. Tu preživljajo jegulje svoje svatbena dni. Ameriške jegulje se drstijo v zahodnem delu, evropske v vzhodnem delu Sargas-sovskega morja. Mlade jugulje se takoj po izleženju napotijo proti bivališčem roditeljev. Evropske jegulje ubirajo pot k obalam Zahodne Evrope. Samice potujejo v sladke vode Evrope, samci pa čakajo ob izlivih rek. Po dveh letih se o-ba spola zopet srečata in v tropih odhajajo r.a ženitovanjsko potovanje nazaj v Sargassovsko morje. Seveda so med potjo jegulje izpostavljene požrešnosti roparic in le malo jih doseže ženitovanjsko letovišče. Mnogi prirodoslovci so si že be- lili glave, zakaj pošilja mati narava jugulje' na tako dolga potovanja in zakaj se samice ločijo od samcev ob izlivih rek? Drugo vprašanje so znanstveniki že rešili. Spolno dozorelost doseže samica sumo v sladki/ vodi. Zakaj pa mladiči ;ne izberejo raje mnogo krajšo pot proti Zahodni Indiji? Na to vprašanje odgovarja Muck: »Ameriške jegulje plavajo že od pradavnine dalje proti Zalivskemu toku, evropske nosi tok s seboj. Prve že kaj hitro dosežejo Zahodno 'Indijo, tudi evropske so hitro dosegle kopno zemljo, ko je še obstojala Atlantida. Se danes poha jajo jegulje z Zalivskim tokom, »Atlantide pač ne morejo pozabiti«. Muck trdi, da je 5. junija 8496. leta pr. Kr. zaradi neke izredne povezanosti zemlje, meseca in Venere iztiril planetoid in treščil na zemljo z močjo 15.000 vodikovih bomb. Treščil je na Atlantido, ki se je po nekaj urah potopila. Tudi za to trditev navaja Muck otipljive dokaze. Resnične morske kače Dne 30. decembra 1947 je ameriški parnik ».Santa Clara« na poti iz Now Yorka v Kartageno, 110 milj vzhodno od rtiča Cape Loo-kont, srečal pošast, katere glava je bila meter široka. Od valjastega trupa so mornarji videli le del, kakih deset metrov. Dolžine potopljenega dela pa niso mogli oceniti To je zaenkrat .zadnja novica o morski kači. Kakor pri ostalih podobnih poročilih, tudi tokrat ni bilo mogoče ugotoviti, ali je šlo za tjulenja, kita ali morskega psa. Ogromne morske kače so verjetno največkrat plod bujne domišljije in prikazni mornarske osamelosti. V resnici pa živi v svetovnih morjih 55 vrst kač, ki plavajo, na kopnem pa se le zelo težko premikajo; godi se jim tako, kakor jegulji na suhem. V vodi se poganjajo morske kače s svojo stransko stisnjeno repno plovutjo hitro in elegantno. Omrežje krvnih celic okrog zobnih dlesen spominja na škrge. V resnici lahko te kače ostajajo več časa pod vodo, ne da bi morale zajemati zrak. Hranijo se z ri- .SKi-V 1 Sc \) ERNA • r- o* *•» Sft ^<5 ASSO V SKO, ; ; - MORJE . batni. 'Do sedaj niso ulovili še no bene kače, ki bi bila daljše od 3,50 metrov. Večina pa je komaj polovico tako dolga, mnoge imajo dolžino modrasa. V Atlantskem oceanu ni morskih kač. Pogoste pa so okrog Indije ;n v perzijskem zalivu. Tu večkrai prihajajo na morsko površino, m ribiči najdejo v vsaki mreži po nekaj primerov. Pretirati pa morajo kače z vso previdnostjo. Morske kače so namref strupene in pik je prav tako nevaren kot pik kobre. Ribiči navadno pomečejo kače nazaj v morje in nesreče so zelo redke. Tudi kopalcev kače ne napadajo. Kače pogostokrat napadajo jastrebi. Pri tem so tako oprezni, da jih kačji pik navadno ne doseže. V Indijskem in Tihem oceanu se kače zadržujejo v mirnih vodah, med otoki in v zalivih. Morske kače ležejo žive mladiče v plitvo vodovje. Ob zahodni obali Srednje Amerike živi ena sama zvrst morskin kač. Potniki skozi Panamski prekop so pogostokrat priče, kako kače lovijo svoj plen. Kljub temu, da v prekopu kar mrgoli kopalcev, ne zaznamujejo nesreč. Pripovedujejo o plavalcu, ki je plaval skozi veliko število morskih kač in. nobena ga ni pičila. Tudi ta žival se človeku rada izogne. Resnične morske kače so vsekakor mnogo bolj nedolžna bitja kakor njihove navidezne pošasti, Iti jih leže domišljija mornarjev. Komunistični poraz o Indiji Kakor smo že v zadnji številki »Demokracije« ugotovili, so pri zadnjih volitvah v Indiji doživeli komunisti popolni poraz v edini de • želi Indije, kjer so bili komunisti najmočnejša stranka. Ta dežela jc nastala šele v oktobru 1. 1953, in sicer tako, da so od velike dežele Madras ločili tisti del Indijcev, ki šteje 22 milijonov prebivalcev in nosi ime »Andhra«. Ustanovitev nove dežele so 'povzročili prepiri med različnimi jezikovnimi skupinam; v južni Indiji. Pri tem so komunisti nastopili kot borci za samostojnost dežele in postali tudi najmočnejša parlamentarna stranka nove države. Vlado so vsekakor morali prepustiti kongresni stranki predsednika Nehruja, ki si je s koalicijo z drugimi strankami priborila šibko večino. Ko je pred nekaj meseci ta koalicija propadla in so razpisali nove volitve, so komunisti pričakci vali, da je nastopila, njihova ura. V volilno kampanjo so šli s parolo: »Božja je volja, da postane Andhra. prva komunistična država v Indiji«. Komunistična Andhra. pa naj bi bila odskočna deska za osvojitev oblasti čez vso ostalo Indijo. Ta generalna preizkušnja za »zakoniti« prevzem oblasti je sedaj končala s strahovitim porazom komunistov. Nekoč najmočnejša stranka je postala neznaten drobec, medtem ko kongresna stranka trdno sedi v sedlu. Ta odločitev volivcev v deželi Andhra bo gotovo odločilna tudi za porazdelitev moči med demokrati in komunisti tudi v dru gih predelih Indije. Kje so vz.rok: komunističnega poloma? Pri prejšnjih volitvah so komu- nisti vedno izrabljali cepitve v demokratičnem taboru. V Andhri po se je posrečilo ustvariti enotno fronto proti komunizmu in uspeh n: izostal. Propagandistično je močno vplival tudi socialistični program kongresne stranke, ki je komunistom na ta način odtegnila večino socialnih obljub. Pri bodočih splošnih volitvah po vsej Indiji, ki bodo 1. 1956, .se bodo sadovi te politike še močneje uveljavili. Pri volitvah je znatno vlogo igrala obljuba vladne stranke, da bo povečala proizvodnjo prehrane z uvedbo petletnega načrta. V deželi An dhra so po dolgih letih zopet imel' dovolj riža na razpolago po nizki ceni. Ta okoliščina je v Indiji pomembnejša kakor vse ideologije Nadaljnji vzrok visoke demokratič ne zmage je tudi zavzemanje ženskih volivk iza prepoved točenja alkoholnih pijač, za kar se zavzema kongresna stranka. Najvažnejša zasluga za zmago kongresne stranke v deželi Andhra iti drugod po Indiji pa je aktivno poseganje v volilno borbo ministrskega predsednika Nehruja, ki s svoiimi nastopi »korenčka« — o čemer je »Demokracija« pred časom že poročala — osebno pobija komunistična. prizadevanja za zavajanje delovnih množic. Nehru napada komunistične plačance z neovr-gliivimi obdolžitvami. Očita jim, da ne poznajo domovine, da so skraini reakcionarji in nasilniki. Komunistične protinapade Nehru zavrača s pričami, ki vsakemu komunistu zaprejo usta. Te priče so iz'a ve moskovske »Pravde« in »Iz vestij«, ki sta v daljšem članku obsula indijsko vlado s slavospevi o indijski miroljubnosti, o socialnih preosnovah vlade in o progresivnosti indijskih voditeljev. Mnogi indijski komunisti govorijo pri tem o »ruskem bodalu v hrbet indijske komunistične partije«. Mnogi nepristranski opazovalci indijskega političnega življenja zatrjujejo, da Moskvi poraz indijskih komunistov ni neprijeten. Vzpostavitev prve komunistične države v, Indiji bi po tem mnenju gotovo ne vplivala ugodno na indijsko »poli tiko koeksistence«! Od te pa si mednarodni komunizem obeta znatno, večjih uspehov kakor pa od komunistične dežele sredi Indije, ki bi prišla iza prevzem oblasti po vse; Indiji najmanj deset let prezgodaj. Ali že veste? . . . da naberejo policijske oblasti na leto po 400.000 glav kač strupenjač, ki Znosijo lovci na kače in jim za vsako glavo plačajo po pol rupiije nagrade. . . . da letajo gosi, race in žerjavi v obliki ostrokotnega trikotnika. Ta razvrstitev pripomore, da so notranji letalci, izpostavljeni samo "a pol tistemu zračnemu pritisku, ki ga mora premagovati vodnik. Zato tudi vodnika nadomešča od časa do časa drug letalec, da se vodnik medtem odpočije. . . . da. poznajo prirodoslovci vrsto kobilic, ki meri 25 do 30 cm. . . . da morajo mladiči psov Eskimov ob rojstvu prenašati znižanja temperature za polnih 80 stopinj C.* V materinem telesu znaša temperatura 40 stopinj C, zunanja temperatura pa - 40 stopinj C. Albert Einstein Kopernik XX. stoletja V ponedeljek 14. t. m. so se mnogi svetovni učenjaki spomnili največjega znanstvenika sedanje dobe. Alberta. Einsteina ki je tega dne slavil 76-letnico svojega rojstva. Albert Einstein je s svojim u mom inavguriral atomsko obdobio in v našem stoletju bolj ko kdorkoli pripomogel, da so se znanstveni izgledi povsem spremenili. Nekaj podobnega se je v preteklosti zgodilo za časa 'Newtona in Kopernika, Albert -Einstein živi seda.j v Prin-cetonu v New Yerseyu, znanstvenem ameriškem središču učenosti. Od časa do časa učenjak preseneti svet tudi s kako svojo politično bombo. Spada, namreč med redke pogumne učenjake, ki se ne bojijo z vsem poudarkom razodevati svetu tudi najneiprijetnej.šo resnico. V uteho tistim, ki jim je in tudi tistim, ki jim bo matura povzročala preglavice, naj povemo, da. je tudi na j večji učenjak napravil maturo znatno kasneje od svojih so- vrstnikov. Pri sprejemnem izpitu na politehniko v Curihu pa mu je celo spodrsnilo. Ko so ga končno le sprejeli v zavod, niso njegovi profesorji slutili, kaj bo iz tega Alberta Einsteina še vse zraslo. Mladi fizik je po končanem študiju dobil nameščenje pri Patentnem uradu, kjer je čez dan pregledoval električna likala, pralne stroje, električne kuhalnike in podobno blago, p>onoči pa je tuhta! odgovore na pereča človeška v.pra, šanja. Leta 1905 je izšel njegov prvi .spis o .relativizmu, ki je največji triumf njegovaga življenja. OD TU IN TAM Dubrovnik je kljub velikim pritožbam, ki so jih posamezni skrbniki tujskega prometa iztresli na zagrebškem sestanku tujskopramet-na industrije, še vedno priljubljeno letovišče. Kljub »ljudsko-demo-kratičnemu« ustroju si iznajdljivi domačini služijo denar na najrazličnejše načine. Posebno originalna pa je zamisel nekega vojnega pohabljenca, ki si je pred vhodom v mesto postavil tehtnico, s katero tehta mimoidoče brez vsakršne nagrade. Nekemu začudenemu tujcu je invalid odgovoril: »Prostovoljni prispevki, ki jih na ta način prejemam, so neprimerno višji od tistih ubogih 10 dinn-rjev, ki bi jih v najboljšem slučaju lahko zahteval za storjeno uslugo. Tujci so zaradi u-godnega menjalnega tečaja navadno precej pri denarju in zato s prostovoljnimi prispevki niso skopuški. Zato pa od ubogih domačinov ne zahtevam ničesar.« Tudi to je način za izvajanje socialne pravice. • * • Pred sodiščem v Budimpešti je žemi obtožila moža, da ji je ukradel zobovje in ga prodal. Med o-gorčenim zakonskim prepirom je ženi zdrknilo zobovje iz ust. Mož ga je z vso naglico pobral in jo u-bral iz stanovanja. Zobovje je prodal in za izkupiček si je kupil klobuk in dve kravati. Obsodili so gi tul mesec dni zapora. Komunizem, ki zagovarja načela skupnosti, sc tu ni uveljavil. • * » Ko je pred kratkim policija v Damasku v Siriji preiskala nekaj ducatov beračev, jih je deset tudi pridržala. Ugotovili so namreč, da je devet beračev izredno bogatih. Eden izmed njih je stanoval v razkošnem stanovanju, v banki pa je imel nad šest milijonov lir prihrankov. Samo deseti je bil razmeroma »reven«, v hranilni knjižnici je i-mel le 1,350.000 prihranjene goto- Policija v Cincinnati v Združe-i nih državah je prijela možakarja, ki je bil osumljen tihotapstva z mamili. Da bi policisti potrdili svoja sumničenja, so možakarju izprali želodec. V resnici je analiza dokazala večje količine morfija v želodčnem soku. Ko so policisti opravili svoje delo, jih je možakar obtožil nezakonite telesne preiskave. Čuvaje zakona je sodišče priznalo za krive, možakarja pa je osvobodilo. * * * Ob zasedanju 21. entomološkc konference na Dunaju so ugotovili, da so človeško bolho — Pulex Irri-tans — v Avstriji popolnoma iztrebili. Od 54 vrst bolh, ki so jih doslej poznali v deželi, živi samo še pasja bolha. Ta pa je po zatrdilu istih znanstvenikov še pri najboljšem zdravju. * * * Zaradi roparskega napada, ki pa mu je prinesel komaj 41 dolarjev, je sodnija obsodila 19-letnega Johna Smallmana na poldrugo leto ječe. Teden dni po obsodbi pa so novega kaznjenca obvestili, da mu bratranec, ki ga je smatral za po-grešenega, zapustil 500.000 dolarjev. * * * Ameriški potapljač je na podlagi starih zapisov izračunal, koliko zlata, kovancev in draguljev leži v ladijskih trebuhih na dnu morja. Po njegovih računih je tega blaga za najmanj dve milijardi dolarjev. Največji zakladi so v trebuhih španskih galeonov, ki so se potopili v 17. in 18. stoletju na poti iz Amerike v Evropo. Neka š]?amka flotila se je potopila pred otoki Zahodne Indije. Štirinajst galeonov je vozilo s seboj zlata in srebra v današnji vrednosti 66 milijonov dolarjev. Od tega niso rešili ničesar. Od l. 1642 dalje leži na dnu morja pri Koralskem otočju pred otokom Haiti nadaljnjih 16 španskih galeonov z zakladi v vrednosti 70 milijonov dolarjev. Rešili so do sedaj le nekaj zakladov v vrednosti štirih milijonov dolarjev. Miiiiiiiiifliiiiiuiiiniiiiiniiiiiiiiiiuiii I llllllllllllllil!l!llllllllllll!llllllll!lllll!lll!![]l!IIIl!!l!lllll!l!ll!lllllllllllllll|[||||||||||||]||||lllllll[llj||lll!IIII]||||||lil!IIIIJIIIIII|]||l!l]lll[||llj|]|||l IIIUIIIIIIllllllll!ll»!llli!!!ll!llllll!lll!llllllllllillll!l!lllllll!!llll!lll!l!lll!ll!ll!lll!llllll!llllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIW POD ČRTO Se en prispevek izven natečaja Zadnja prispevka izven natečaja SPM sta vzbudila še enega prispevkarja, ki želi ostati izven tekmovanja. Vsi trije pa prosijo, da njihove prispevke oceni leposlovno razsodišče vo izvršenem tekmovanju. »Demokracija« bo tudi te ocene z veseljem priobčila. — Uredništvo. ROPARSKI NAPADALEC Ni še preteklo deset let, odkar sem bil pri birmi. Po končanem ■obredu, obveznem fotografiranju in kietki vožnji z motornim čolnom po Tržaškem zalivu sva z 'botrom končno prispela z njegovo »Miško« *rečno pod domačo streho. Kosili je bilo bogato in med posameznimi odmori sem se zaman trudil, da bi ■ebtmil pozornost na zlato zapestno ki mi jo je daroval botrček. Ko smo končno posrebali tudi drmo kavo in je na mizo prišlo zopet 'nekaj buteljk terana, sem se z navdušenjem ponudil za točaja. Potegnil sem si oba rokava birman skega jopiča do samih lakti in pridno nalival. Moj dedek je uro prvi opazil in že po nekaj minutah j? krožila iz roke v roko. Nekateri gostje so prebirali napis švicarske znamke in radodarno delili slavospeve, drugi so ugotavljali število rubinov, ženskam pa je najbolj u-gajal usnjati pas. Hvale in pohv^ • le so kar deževale, in moj botrček je od samega navdušenja spustil tu di nekaj solz. Najbolj srečen sem bil seveda jaz, čeprav je mama poskušala to srečo nekoliko razredčiti s stalnim dopovedovanjem, da jo bom nosil samo ob praznikih. Skrbna tetka ji je ob teh nasvetih goreče pritrjevala in dodajala še po nekaj lastniih zabeljkov iz 'moje preteklosti. Ko je ura' prišla v dedkove roke. si jo je ta še prav posebno skrbn > ogledoval, nato pa mi jo 'je zopet pritrdil na levo zapestje. »Da, da>« je dejal, »ure so se neverjetno spremenile, odkar sem bil sam pri birmi.« Iz telovnika je potegnil zlato žepno uro, ki jo je navijal s po- sebnim ključkom. »Tudi časi so se spremenili,« je nadaljeval, »le ljudje so ostali taki, kakršni so bili. Tudi tale ura ima svojo zgodovino če hočete, jo vam rad razodenem.« Dedek zelo zanimivo pripoveduje o nekdanjih dobrih tržaških časih in prav zato smo mu seveda vsi — jaz morda najglasneje - - pritrjevali'. Dedek je izpraznil kozarec terana, se krepko odkašljal in pričel: Od tega je že dosti let. Bilo je mendai tik pred prvo svetovno vojno. Bil sem na večerji pri pokojnem Toninu,, precej visoko gori na Stari cesti. Tonin je imel v kleti vedno posebno dobro kapljico. Na Hribu so v tistih časih vzgajali še stare trte, ki niso dajale bogatih letin, zato pa tak božji blagoslov, da so bile gostilne na Stari cesti vsaiko leto še pred Veliko nočjo prazne domačega pridelka. Prav zaradi tega božjega blagoslova sem pošteno zakasnil. Di bi ujel še zadnji tramvaj za Barkovlje — takrat smo namreč stanovali na Kontovel-ski cesti — sem jo kljub popoln' temi ubral kar po stezi, ki se na več mestih spreminja v razjedeno stopnišče. Temno je bilo kot v sodu, ker je bilo o mlaju. Nenadoma me je nekaj treščilo po glavi, da sem videl tisoč ®vezd. Iz teme je nekdo zakričal: »Oprostite! Ta vražja tema. Človek ne vidi eno samo ped pred seboj!« 'Ni bil torej kak roparski napad, kakor sem domneval v prvem trenutku; v. temi sva se zaletela drug v drugega. Ker sva imela oba veliko silo, je bil udarec precej močan. Tudi moj neznanec je potožil: »Gotovo mi je na glavi zrasel volovski rog!« Opravičil sem se še sam, ker sem bil končno prav toliko kriv kot on sam. V vljudnosti nisem smel zao stajati za njim. Ko sva potem z združenimi močmi iztresla vso jezo na občino, ki se ne briga za prepo trebno razsvetljavo v predmestjih, sva jo urno pobrala vsak v svojo smer. Cez dve minuti se je nekje zabliskala medla žarnica. Ko sem b''l pod drogom, na katerem je brlela, sem hotel še 'hitro pogledati na uro iz bojazni, da mi zadnja šestica ne uide. Hlastno sem segel v žep telovnika. iU;re ni bilo nikjer! I-zgin-. la je! Takoj se mi je posvetilo, da je gotovo zmanjkala prav pr.i sou-daru z neznancem; da mi jo je prav ta pobasal. Karambol torej le n: bil zgolj slučaj, pač pa preračunan roparski napad. Kaj pa listnica, sem takoj pomislil? Ta je bila na srečo na svojem mestu. Ura pa je bila dragocenejša. Ni bila samo zlata z dvojnim pokrovom, pač pa nepozaben spomin mojega deda. Tramvaja tako in tako ne ujamem več, ,sem si mislil. Morda pa bi napadalca še dohitel in ga prijel za vrat. Hitro sem se obrnil in jo ubral po stopnicah navzgor. 7,p kmalu sem ga dohitel in se mu postavil tik pred nos. »Stoj!« sem zagrmel, »uro sem, ali pa bo padalo!« V resnici je bil prav on, spoznal sem ga po glasu, ko je zajecljal: »Kaj - - - da, da , dragega prosim « 'Zagrabil sem v temo, ujel njegovo roko in v svoji začutil svojo zlato uro. Oddahnil sem se. Priča- hitro - - r tu koval sem, da ito stvar mnogo težavnejša. Hitro sem mu odrezal nadaljnje besede: »Izginite!« Nato naglo navzdol. Ne Trg vojašnice sem prisopihal istočasno s šestico. Moja žena še ni zaspala, ko seiji prišel domov. »No, si jo spet potegnil na dolgo,« me je pozdravila. ».Se vidi, da si bil brez ure.« Debelo sem jo pogledal in vsa kri mi je stopila v glavo. Kako mora neki vedeti, kaj se mi je pripetilo? Res je, da ima vražji nos i.n informacijsko službo, ki bi postavila v senoo vse tajne policije diktatorskih držav. Zajecljal sem: »Brez ure? Kaj praviš? Kako — že veš - - - « »Neumna vprašanja natrkanega junaka! Kaj nisi opazil, da si jo pozabil doma? Tam ne nočni omarici leži še sedaj!« Ko je ponehal smeh, je dedek še dodal: »Leta in leta sem jo nosil in jo še vedno nosim s seboj, da bi jo vrnil neznancu, do danes pa Ra še nisem našel.« Pogledal je svojo zlato uro — svoj nehoteni greh — in jo spravil v žep. Stran 4. DEMOKRACIJA Leto IX. - Stev. 12 VESTI s TRŽAŠKEG Komunizem in narodnost Poganski 'bog Januš je bil slikan 7 dvema obrazoma, ker je bil baje j nestalen in vihrav. Komunizem bi morali, če bi šlo za to, upodobiti vsaj s štirimi obrazi, ,za vsako stran sveta z drugim obličjem, ker ni komunizmu nič stalno, nič vzvišeno, nič sveto. Komunist ne pozna narodnosti, ne vere,, ne domovine. Tako je bilo mogoče, da so v začetku druge svetovne voj,ne vodje francoskih komunistov dezertirali v Nemčijo in tam Izdajali svoj-o domovino hitlerizmu. Ameriški komunisti so se dokopali potom ko munističniih zvez in zvijač do najvišjih državnih tajnosti, da so jih potem izdajali Sovjetski zvezi. To so delali tudi angleški komunisti. Grški komunisti so se vezali p*' končani vojni z vsemi sovražniki grškega naroda, od Bolgarov do Albancev, samo, da bi svojo domovino spravili pod komunistični jarem Kremlja. Ali ni treba posegati tako daleč. Zadosti, da pogledamo, kako ;so italijanski komunisti v Trstu, v Tržiču in po vaseh bližnje Furlanije v letih 1945, 1946 in 1947 agitirali za priključitev teh krajev kot VII. republiki — ne k Jugoslaviji, ampak h »komunistični Titovi Jugoslaviji«. Vsem so še v spominu jugoslovanske zastave s peterokrako zvezdo, ki so jih italijanski komunisti razveseli tudi po Tržiču ■z nešteto napisov: »Vogliamo la Ju-goslavia di Tito«, »Evvlva la VII. Repubblica jugoslava comunista«. Tako italijanski komunisti, pri katerih je narodnostni čut vendar bolj razvit kot pri slovenskih komunistih. Tega nismo napisali, da bi očitali italijanskim komunistom dvo- a-li več ličen Janusov obraz, ampak, da pokažemo, kako so bili celo eni pripravljeni >za komunizem izdati svoj narod, svojo domovino. In kaj šele -slovenski komunisti! Ali mislite, da ne bi bili oni na življenje in smrt agitirali, če bi -bila v Italiji komunistična oblast in v Jugoslaviji pa demokratična vlada, da se priključijo ti naši' kraji in zraven še vsa Slovenija h komunistični Italiji? Zakaj je -jugofllo-, vanski komunistični režim nape) vse sile, da ne ostane cona B pod Svobodnim tržaškim ozemljem? Ker bi bila prišla izpod komunistične oblasti pod demokratsko vladavino. So 'to stvari, ki nam razkrivajo ita-jna pota in metode komunistične taktike in propagande. Dokler ni leta 1947 nastopila »'Slovenska demokratska zveza« z »Demokracijo« proti komunistični »fra-telanc.i« in proti raznarodovanju slovenskih ljudi po raznih UAHS-ih in 'SIAU-ih, se niso komunistični vrhovi zmenili za slovensko kulturno življenje. Vse njih prireditve v slovenskem jeziku, tudi pod krinko kulture, so imele značaj politične propagande za komunizem med Slovenci. Le 'SDZ in »Demokraciji« gre zasluga, če so komunisti obeh vej, kominformisti in titovci, pričeli upoštevati pri svojih kulturnih prireditvah slovenski narodni značaj. Da bi obdržali slovensko delavstvo v svojih vrstah, so pričeli kominformisti izdajati svoje »Delo«. Titovci so v »Primorskem dnevniku« opustili izključno komunistično propagando in pričeli udarjati na slovensko narodno- struno. Tako so obudili novo politično »Osvobodilno fronto Slovencev«, ki pa je bila vedno le zvesta dekla Komunistične partije pod vodstvom stoodstotnih komunističnih aktivistov. Vse to pod plaščem slovenstva dirigirano delovanje pa je ostalo v svojem bistvu — delo za komunizem. Koliko naivnih Slovencev je postalo žrtev prevare te dvolične komunistične taktike! Koliko naših poštenih -ljudi si je mislilo: saj tu* di oni delajo za slovensko stvar. Ne! Komunistični aktivisti in vodje niso delali, ne delajo in ne bodo nikoli delali sta slovensko stvar, za slovenski nartd iz enostavnega razloga, ker je tov proti ciljem in namenu komunizrjM. Komunizem je internacionalen', protinaroden, nasproten narodni zavesti i,n narodnostnemu čutenju. Mali narodi, ki so se mu postavili v bran, so bili pomandrani. Estonska, Letonska in Litva so priče za to. Vsled tega se zamejski Slovenci ne zanašajmo, da se bodo komunisti — bilo titovci ali kominformisti — zares -borili za -naše narodnostne pravice. Karkoli bi v tem pravcu tudi storili, bi storili le navide«, ne iz prepričan j,a, le da jim slovensko ljudstvo ne bi obrnilo hrbta. IZ NABREŽINE Delovanje občinskega odbora Na zadnji seji upravnega- odbora so odborniki vzeli na znanje, da je bil končno odobren gospodarski načrt št. 15, in sicer s sledečimi postavkami: Drugi in zadnji obrok za novo šolsko poslopje v Seslja,na 8 milijonov lir, prvi obrok za nov otroški' vrtec v. Nabrežini 13 milijonov lir ter 4 milijone lir na račun kritja primanjkljaja za leto 1954. Za šolsko poslopje v Sesljanu mora občinska uprava iskati drugo zemljišče, ker je čez1 prejšnje zemljišče, last dedičev Le-giša, sedaj projektirana nova cesta, ki -bo vezala obrežno cesto z novo avtomobilsko cesto Trbiž-Trst. Za vrtec v Nabrežini je -odbor izbral -zemljišče, ki leži ob cesti, ki pelje na postajo Nabrežina, last g. arh. Radoviča. Na isti seji so odborniki -razprav- ljali o 'turističnem problemu občine ter so v ta namen sklenili napraviti več posredovanj na pristojnih mestih. Dalje so sklenili napraviti potrebne korake, da bi mešana komisija v Vidmu ustanovila nov blok za dvolastnike 'za vasi Medjavas, Ce.rov.lje in Mavhinje. Slednjič so odborniki vzeli na znanje, da bo letos razen navadnega letnega taborišča Avstrijcev v .Sesljanu tudi avstrijska dijaška kolonija v sesljanski šoli. Za -obe letovanji je uprava že napravila tozadevne sporazume, po katerih bo dijaško kolonijo imela v upravi naša občina. Razen tega je odbor razpravljal še o drugih rednih upravnih zadevah. Pogajanja o prenosu premičnin preseljenih oseb V začetku aprila se bodo začela v Rimu pogajanja med Jugoslavijo in Italijo o prenosu premičnin in denarnih sredstev oseb. ki se selijo iz Jugoslavije v Italijo in obratno nai osnovi londonskega sporazuma o rešitvi tržaškega vprašanja. Pereče vprašanje SELfiD-o Vpra-šainje obstoja organizacije SELAD še vedno vznemirja 2200 tržaških delavcev in nameščencev. Nekateri listi sicer zatrjujejo, da je generalni vladni komisar SELAD-u zagotovil obstoj, vendar z uradne strani teh novic niso potrdili. Nasprotno j,e zastopnik komisarja sindikatom -izjavil, da zadevo še vedno preučujejo. Vprašanje je torej na ialost, odprto in vznemirjenost mod delavstvom ni brezpomembna. Tudi tu bi morala intervenirati delegacija županov in občinskih odbornikov, saj s* podeželske občine posebno obču-tno zainteresirane na tem vprašanju. Dr. Peter Udovič Dne 26. marca bo pet let, odkar nas je za vedno zapustil dr. Peter, Udovič, soustanovitelj Slovenske demokratske zveze in lista »Demokracije«. Od prvega dne, ko so se polagali temeljni kamni našega, gibanja in našega programa, je Peter Udovič sodeloval z nasveti in dejanji. Stiki med Trstom in Gorico so bili tedaj na dnevnem redu in iz teh 1 osvetovanj je dne 25. aprila 1947 izšla r.rva številka »Demokracije«. To je bila za vse nekomunistične Slovence na Goriškem, na Svobodnem tržaškem ozemlju in v svetu bakla svobode in oznanjevalka odrešenja in vstajenj a izpod politič nega terorja, ki je dušil v onih povojnih letih vse Slovence in Jugoslovane. Prerana smrt je iztrgala moža v najlepših letih ustvarjanja iz naših vrst in iz .kroga njegovih dragih. Njegov veličasten pogreb je pokazal, kako je bil Peter Udovič čislan in s}Mštovan. Pet let je minulo od tedaj. Kaj vse se je v tej kratki dobi spremenilo. Svobodnega tržaškega ozemlje- v resnici ni več. Slovenci smo postavljeni pred nov položaj, pred nove preizkušnje. Ali mi ostanemr. zvesti svojim načelom, ki slone na narodnosti in demokraciji, tudi v novem položaju, ki ga sprejemamo. Slovensko demokratsko gibanje ki mri je »Demokracijam verna spremljevalka in bodrilka, bo osž-i-, lo zapisano z neizbrisnimi črkami ne samo v slovenski politični zgodovini, ampak tudi v zgodovini borb svetovne demokracije za svobodo kot prvi organizirani javni odpor Slovencev in Hrvatov tik ob meji železne zavese proti političnemu terorju in monopolu komunizma v južnovzhodni Evropi. In med imeni pobornikov tega gibanja bo blestelo ime dr. Petra Udoviča. Slava njegovemu spominu! Mladina za železno zaveso SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 27. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJU v Trstu premiera W1LLIAM SHAKESPEARE Ukročena trmoglavka V ponedeljek 28. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJU v Trstu W'ILLIAM SHAKESPEARE Ukročena trmoglavka V četrtek 31. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu v SV. KRIŽU CHARLES VILDRAC L9D19 TEHBCITV Komunistično »Delo« in z njim številni poklicni partijski p/riga* njači se z vsemi silami trudijo, da bi slovensko mladino na Tržaškem vpregli v partijsko samokolnico. Uspehi pa so zelo klavrni; le po kak iztirjeni študent, ki je obupal nad študijskimi napori, išče zavetja in rešilne bilke v komunističnih obljubah, ki dopuščajo skoke v višino prav tistim, ki so v tekmovanju za akademsko zrelostjo obležali na trebuhu. Kako je z mladino na oni strani železne zavese, pričajo kongresi komunističnih mladincev po ljud skademokratičnih središčih, posebno pa sodbe komunističnih poglavarjev. Od 28. januarja do 1. februarja je v Varšav-i zasedal II. kongres Poljske komunistične zveze mladincev. O tem kongresu komunistični tisk molči ali pa spretno prikriva dejstva. Različni referenti so na tem kongresu kritizirali mladino z najostrej-. Šimi očitki. Dijakom in visokošol-cem so očitali, da se ne udeležujejo komunističnega- političnega dela, se izogibajo partijskih seminarjev in se upirajo partijskim propagandnim naporom. Industrijski mladini so očitali, da se izmika delti in ne kaže nobenega zanimanja za partijsko šolanje. Zelo ostro so referenti obračunavali iz mladimi rudarji in kmečko mladino. Na Poljskem je ostalo — tako 'so zatrjevali komunistični kolovodje —- 700.000 hektarjev neobdelane zemlje. Mladino je partija pozivala, da se prostovoljno prijav-i za kmečka dela. Kljub najintenziVnej-ši propagandi, ki je trajala mesece in mesece po vsej državi, se je javilo komaj 8000 mladincev, partija pa je računala na najmanj 70.000 prostovoljcev. Velika večina mladincev, ki so jih pregovorili za rudarska dela, je delovna mesta zapustila že po nekaj tednih. Iz nekega referata je razvidno, da 85 odstotkov kmečke mladine ne pripada komunističnim mladinskim zvezam. -Drugačne so razmere v tem oziru med dijaštvom. Dijaki se korporativno vpis-ujejo v komunistične mladinske organizacije, ker drugače nimajo vstopa na vseučilišče. V priprežniških državah šole niso last vseh državljanov, pač pa privilegij komunističnih izbrancev. Pred pograbitvijo oblasti so komunistični plačanci varali, ljudi, da jn pouk pristopen vsem, saj se komunisti borijo za enakopravnost. Ko pa so bili enkrat na oblasi, so u vedli — kakor na vseh ostalih po-priščih —- -tudi v šolstvu srednjeveški bizantinski protekcionizem. Poljski komunistični tisk se dnevno ukvarja z vprašanjem mladine. 'Z na-redniško govorico -biča mladino, jo zmerja in obsoja. Mladina je skrajno nespoštljiva in nehvaležna — vzdihuje partija — ne priznava sovjetske premoči na znanstvenih in kulturnih popriščih ter škili stalno proti Zahodu. Ne samo mladina priprežnic, -tudi mladi rodovi Sovjetije so se izoblikovali drugačni, kakor so si to zamišljali njihovi partijski mojstri Sovjetska mladina se razlikuje od mladine »ljudskih demokracij«, dn zapada v dekadenco in ne kaže nobenega zanimanja za državo iz gole objestnosti in prenasičenosti. »Zlata mladina« partijskih velike šev v Sovjetiji živi danes pra-v tako .kakor je živela mladina cari-stičnih fevdalcev. Manjka ji le solidna domača vzgoja, ki je bila nekoč vsaj zunanji znak določene u-glajenosti. Mladina partijskih stremuhov si marsikaj dovoli, česar mladini visoke aristokracije ni bilo dopuščeno. Ljubljenčki visokih partijcev uživajo popolno nedotak Ijivost. Učitelji in profesorji morajo ta naraščaj obdelovati z rokavicami, tej mladini se ni treba učiti. Prejema najboljša spričevala in diplome. Za -te izbrančke so ne raz polago najbolje plačana mesta; za to zvrst ni policijske ure, niti kazni. Ta mladina ni na poti iz socialistične v komunistično državo, paq pa so to užitkarji sovjetskega raja, katerega vrata pa -se he -bodo proletariatu nikdar odprla... Madžarski vseučiliški profesor Georg Agoston je napisal v uradnem listu prosvetnega ministrstva članek o, vprašanjih mladine in prikazal izredno zamračeno sliko di-jaštva. Označil je današnjo mad žarsko mladino za surovo, nevzgojeno, potepuško in skrajno nedisciplinirano. Znanje in veda, vse to je na neverjetno nizki ravni. Mladina je nevedna, neizobražena, le na, nehvaležna in nespoštljiva. Tako piše madžarski komunistični profesor. Kar pa komunistične oblastneže še prav posebno davi, je zahodna glasba, ki jo mladina posluša, ameriški plesi, ki jo navdušujejo, ameriška mladina, ki jo zlasti v oblačenju posnema. Ta mladina m Madžarskem pa ne pripada morda nekdanjemu meščanskemu sloju. Sinovi in hčere meščanskih staršev nimajo vstopa v javna- izobraževa-lišča. Nehvaležna, nevzgojena, surova in podivjana mladina spada k danes vodilnemu sloju madžarske ljudske demokracije. Na tej mladini gradi 'komunizem svojo 'bo-, dočnost. Ministri in partijski funkcionarji sedaj odkrivajo do ne-vzdržnosti izmaličeno stvarnost. To je medtem le ena stran mla-( dinskega vprašanja, druga povzroča še vse večje zaskrbljenosti. Mladinska kriminalnost se je strahovito povečala po vseh ljudskih de mokracijah. Prosvetna ministrstva in učiteljstvo 'tarejo skrbi glede učnih in vzgojnih neuspehov, sodišča so prenapolnjena z mladinskimi kazenskimi postopki, ravnatelji tovarn, in podjetij imajo križe z mladino, ki sabotira in lenuhari. 'Ta ista pesem je donela -tudi n) kongresu čehoslovaških mladinskih zvez, ki je zasedal pred nekaj dnevi. Svetovni dan zdravstva Letos -bodo prvič tudi na našem področju proslave »Svetovnega dneva zdravstva« pod okriljem »Svetovne zdravstvene organizacije« s sedežem v Ženevi. Proslave bodo ves teden od 1. do 7. aprila z zaključno proslavo 7. aprila. ■Spored proslav objavimo v prihodnji številki. ["tržaški PREPIHI Proizvodnja »izdajalcev" in »kriminalcev" Svojih goriških nameščencev pri »Primorskem dnevniku« je Tito res lahko vesel. Nas ne zan-ima, kaj bo odgovoril č. g. Komjanc na 'takale zvitorepe-nja njegovega svoječasnega poročila o beguncih, ki jih je objavil »Primorski dnevnik« d-ne 17. m-a-r-ca 1955 na goriški strani: »Ce v zvezi z begunci iz Jugoslavije o-menimo znane ugotovitve duhovnika Komja-rca, ki jih je objavil skoraj ves slovenski tisk v Italiji in iz katerih se vidi, da ogromna večina, da ne rečemo vsi begunci iz Jugoslavije, ne bežijo iz političnih razlogov, ampak zara.di storjenih kriminalnih dejanj, potem šele vidimo, koga zagovarjata SDZ in I-strsko revizionistično gibanje.« Take in podobne množične klevete in denunciacije smo do sedaj poslušali iz ust proslulih Titovih udbovcev in javnih tožilcev, ki imajo posebno moralno ceno tudi za same oblastnike. Nehote -pa je go-riškega dialektičnega šolarčka zopet lopnila po zobeh nepremišljena naglica titovske gorečnosti in. diktatorske zamaknjenosti. Do sedaj smo namreč vedeli le to, da je Titova Jugoslavija skotila na milijone »izdajalcev«, ki so jih pobili, pozaprli, deportirali v Sibirijo ali nagnali na prisilno delo. Prva Jugoslavija je imela morda toliko resničnih iz,dajalcev, kakor jih ima danes Švica. Sele komunizem jo je izravnal na vohunskem poprišču na proizvajalno zmogljivost ostalih »ljudskih demokracij«. Verjetnopa-se jugoslovanski »praktični komunizem« ni mogel učinkovito meriti z očetnjavo komunizma v kriminalu. Sedaj pa nam goriški šoJarček razodeva, da je v kriminalni proizvodnji Titova Jugoslavija prekosila -staro Jugoslavijo za nekaj deset, tisoč odstotkov. Pred vojno je Jugoslavijo nezakonito zapuščalo povprečno po kakih 100 ubežnikov na leto. Večina so to bili politični ubežniki in le neznatno število je bilo kriminalcev, ki so se hoteli odtegniti roki pravice. In sedaj? Koliko jih le mora biti., da množičnih pobegov niso mogle ustaviti niti strojnice, niti policijski psi, niti volčje jame in niti najgostejše udbovsko omrežje! Potrebno je bilo učinkovitejše sredstvo: kupčija za nasilno repatriacijo. Ni k?j reči! Učinki se že kažejo: val ubežnikov se je usmeril proti Avstriji. -Sedaj pa še nedolžno vprašanje: Koliko neki je pravzaprav »kriminalcev« v Titovi Jugoslaviji’ Odgovor ne. bo težak! Vsi so »kriminalci«. razen komunistov in njihovih sopotnikov, ker bi zbežali vsi, če bi jim bile meje odprte in če -bi Vedeli, da najdejo v demokratični tujini košček kruha, ki jim ga Tito zavida in odreka. Res odlično nravstveno spričevalo za komunistične »vzgojitelje in apostole«. Sicer pa tudi to prizna- nje goriškega dialektičnega a-bece-derja ni nobeno odkritje. Po tem odkritju imamo namreč v Titovi Jugoslaviji na milijone »izdajalcev«, ki so deloma že pod rušo, deloma po zaporih in na prisilnem delu. Izven nje je nekaj sto tiisoč beguncev zaradi »kriminalnih dejanj«, doma pa so .še vsi -tisti milijoni, ki ne morejo zbežati. Tako K bila ta razvrstitev jugoslovanskega prebivalstva — po možganih goriškega uredništva »Prim. dnevnika« več ali manj urejena. Obstoja pa še eno neprečiščeno vprašanje: V katero skupino »sumljivih podložnikov« pa- spadajo tisti titovci, ki so si svoječasno izposlovali zatočišča na Tržaškem in Goriškem, pa jim zajčja srce hitreje prično utripati, ko jih »službena dolžnost« pokliče nazaj čez mejo? Zanimivo bi bilo tudi vedeti, koliko je titovcev pripravljenih za odhod v, Avstralijo? Tudi ti dve kategoriji bi morda zaslužili, da se jih spomni oko goriškega policij skega pripravnika. Ob priključitvi ozemeljskih popravkov na Miljšči-oi je večina titovske zajčje krvi skapljala proti Zahodu. Tu je razvrščanje še nepopolno, morda pa nam bo goriški netenkovestnež tudi za to zvrst .iznašel prepotrebni vzdevek... Nekriminalni begunec SKEDENJSKI SLUČAJ V svoji običajni neumerjenosti ki se redno pojavlja, kadar je treba žigosati -dela Slovencev, prinašata »Piccolo« in »Messaggero Ve-neto« vest, da so šest ljudi iz Skednja zato vtaknili v zapor, ker 4. novembra 1945 ubili, trgovca iz Katanije, ki je z revolverjem v žepu poselil svojce... »Corriere di Trieste« pa javlja, da je bil nesrečni južnjak na obisku v neugodnem trenutku, ko je namreč zaradi praznika obletnice 4. novembra v mestu in okolici vladale velika napetost. Spominjamo se, da je prav v Skednju bila velika napetost, ki je nastala z a ra ■ di tega, ker so na škede-njski cerkvi razobesili italijansko zastavo. Stališče Skedenjcev je bilo, da so, oni v Skednju v lastni hiši in da se v njihove zadeve nihče drugi ne sme vmešavati. In tako vmešavanje naj bi po mišljenju mnogih Skedenjcev bi-lo vmešavanje ljudi, ki (tjakaj ne spadajo. V tej razdraženi' sredini se je znašel nesrečni Katanijec. Toda med tem enostranskim žigosanjem zares neoprostljivega dejanja je vendarle razlika,. Ta razlika je tem občutljivejša, ker ima prav izjava oblasti, da' so obdolženci svOj’ čin priznali, hote ali ne hote dokaj neprijeten prizvok. M smo zadnji, ki bi dvomili v nepristranost oblasti, -ali smo vsai poslednji, ki, bi morda v to nepri-stranost hoteli dvomiti. Toda način, kako to preiskavo prikazujejo in s kakšnimi komentarji jo spremlja itailijanski tisk, pač ni take narave, da ne bi izzval dokaj neugodnega in celo mučnega vtisa. Nimamo ničesar proti temu, da pride resnica na dan in pravica do svoje besede.. Kar pa želimo je, da se pojem pravičnosti ne meša s pojmom maščevanja. Sest ali sedem Skedenjcev, ki so se pregrešili nad trgovcem iz Kata-nije, naj bo sojenih po zakonu, ali ne več, ne manj kakor so sodili I talijane, ki so nastopali z bombami in drugim ubojnim orožjem ob podobnih priložnostih, ne da bi jih kdo izzival s cerkvenega, zvonika. Ne želimo tega zaradi stvari same. temveč tudi, zato, da v času popuščanja napetosti ne bi dobili vtisa da zna italijanska pravica soditi posebno ostro in precizno... kadar so na zatožni klopi Slove,nci, Tud-' pa ne smemo pri tem pozabiti, da je Italija medtem že dosti stvari amnestirala, kakor tudi, da je memorandum mnoge stvari, k* so se z ene in druge strani počenjale, ilzročil pozabljenju. Najboljše sredstvo za popuščanje napetosti pa je odstranitev vsega, katr bi moglo vzbujati vitis, da smo preganjani, vtis, ki ga je treba izbrisati ne samo tukaj pri nas, pač pa tudi na Zahodu. Sodelovanje med komunisti in fašisti ? -Z velikim hrupom so v italijanskem senatu spravili pariške dogovore srečno pod streho. To bi se že davno prej lahko zgodilo, če -bi se komunisti ne vrstili -z debelimi rokopisi na govorniškem odru kot po-tekočem 'traku. Ta obstrukcija pa je bila le del velikega načrta, ki so ga -skuhali v ulici »mračnih kra-marij« v Rimu. Vse dokler so namreč v senatu potekala razpravljanja o ratifikaciji,, so komunisti’ z. »mirovno propagando« lahko nemoteno divjali po ulicah. Na' vseh najvažnejših rimskih trgih — stalno v času najgostejšega prometa — so kremeljski dninarji zažigai' ogromne lesene kljukaste kriie. Komunisti so v senatu streljal* z na j večji mi kalibri psovk, dokler 1'aši.sti niso storili tega, kar so komunisti želeli in pričakovali: prešli so v fizični napad. Isti večer je skupina, kakih 50 fašističnih fantalinov razbila in zažgala -komunistično knjigarno, komunistične straže so prepuščale o-brambo policiji. To je bilo na predvečer zaključnega glasovanja v senatu. Ugodnejše situacije si komu nis-ti iza svojo propagando ne bi mogli izmisliti. Komunistični sindikati so proglasili splošno stavko. Stavke pa n. bila bistvo -zadeve, pač pa je šlo zatem, da zagotovijo komunisti čim večjo demonstracijo proti pariškim dogovorom. Komunisti so svoj cilj dosegli: pred očmi tujine je -bila ratifikacija s pomočjo fašističnih teroristov in -s policijskimi pendreki »proti1 volji lj-udstva« izsiljena. A-libi za Kremelj... Treznim ljudem v meščanskih krogih pa ni ušlo, kako lepo in složno sta skrajna levica in skrajne desnica igrali druga, drugi v roko. Glasovi o raztegnitvi vlade priti desni niso utihnili zaman; govorice o Nennijevih socialistih, ki bi obračunali s komunisti in ustvarili čisto nov položaj za italijanski komunizem, morda niso brez osnovo Ti glasovi postavljajo tudi -tržaške komuniste na prepih... Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, IS in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU ponovno sprejema y Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537 Kino v Nabrežini predvaja od petka 25. do ponedeljka 28. t.m. oeliki zgodovinski film: QUO VAD1S Predstave vedno ob 20. uri nedeljo ob 16. in 20. uri.