P.b.b kulturno - politično glasilo s v etos/nih domačih dogodkov PoJtni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt LETO XIV./ŠTEVILKA 37 CELOVEC:, DNE 13. SEPTEMBRA 1962 CENA 2.- ŠILINGA Slovenski izobraženci so zborovali v Št. Janžu v Rožu »Kihrb 'slovenskih Studenltov«, ki se je imenova1] prej »iKlloiib koroških slovensikiih akademikov na Dunaju«, je 'priredil počitniški sestanek mlliajše in starejše koroške inteligence, Iki je bil cine 9. septembra pri Tišlerju v Št, J a rižu v Rožu. Treba je že Ikar uvodoma ugotoviti, da je srečanje dobro uspelo. Zamišljeno je bilo kot ndkaik mejnik štiridesetletni zgodovini dunajskega študentskega kluba, ki se je razvil iz skromnih začetkov leta 1923 v u'spehe Obetajoč forum mladih akadem--skih sil. 'Posrečena misel je bila, da je ustanovni 'član mil1, g. prdlalt dr. Rudolf (Bitimi daroval mašo za vse umrle koroške študente in akademike. V duhovni misli je dr. Polanc poudaril' vsestransko človekovo dejavnost dz verske globine. V prvem referatu je imel besedo višji štud. svetnik ravniatdlj dr. Joško Tischler — tudi 'ustanovni član kluba —, ki nam je govoril o slovenski gimnaziji lin njenem pomenu za manjšino. Kratka zgodovina šolstva na Splošnem je prikazala realno situacijo dn nalloge te maše ustanove. S prigo-dami iz lastnega 'borbenega študijskega življenja je dr. Tischler opozarjal našo mladino, da naj se zaveda dosti ugodndjših prilik. Široka dn res vsestranska razgledanost naj bi označila maturanta, ki bo zapuščal zavod. Dr. Mirt Zwitter je v prvem popoldanskem referatu očrtali gospodarsko situacijo ataše manjšine, številke so nlam pokazale premoč neslovenskega kapitala v naših krajih in slkromne uspehe slovenskih zadrug, posojilniic, obrtniških obratov in tujskopro-metnih podjetij. V tem gospodarakem tekmovanju se bo uveljavila samo kvalifikacija dn zmačajnost naših ljudi, 'talko je zaključil dr. Zvvdtter svojia izvajanja. V zadnjem referatu je prišla do besede mlajša generacij a, ki je bila na sestanku izredno dobro zastopana. Dr. Reginald Vospernik je podal nekaj misli o bodočih nalagali našega inltdlelktualca. Povsem drugačna situacija našega časa zahteva novih poti v manjšinskih vprašanjih. Osrednja misel njegovih 'izvajanj je bil nujni prodor iz izolacije v javnost. Vsakemu referatu je sledila živahna diskusija, v kateri se je povsem pokazalo, da naš mladi dijak, študent in alkademik z budnim srcem in odprtimi očmi zasleduje vse, kar se godi okoli njega 'ter — in to je morda velik, pozitivum, ki se je 'prikazal na tem 'sestanku — Z optimizmom gleda v bodočnost. V času evropske integracije in zbližanja narodov Slovenci ne smemo in nočemo biti zamudniki — tega dejstva so se vsi udeleženci zavedali. Izvrstna organizacija tega sestanka, ki je izzvenel v prijetnem in domačem družabnem večeru, je bila v rokah predsednika dunajskega kluba Feliksa 'Bistra, ki je uvodoma goste pozdravil lin podal nekaj kratkih smernic dejavnosti, ki je in ostane naloga našega izobraženca. Južnotirolska konferenca v Celovcu Kakor poročajo iz Italije, računajo s tem, da bo naslednja seja zunanjih ministrov Italije in Avstrije še pred novembrom. Za mesto sestanka predvidevajo Celovec. Sicer pa govorijo tudi o Salzburgu kot mestu zborovanja. Iz istih virov smo zvedeli, da je dunajski ministrski svet odločal 11. septembra, torej pretekli torek, o stališču, ki ga bo zavzela Avstrija pri generalni skupščini OZN, ki se bo začela prihodnjo nedeljo, 16. septembra. Nadalje poročajo omenjeni viri, da bo devetnajstčlanska komisija sredi septembra spet z.ačela s posvetovanji, ki so zdaj mirovala od julija dalje. Pri tem smo zvedeli, da je predsednik komisije Paolo Rossi pripravljen, da bo sprejel v obliko »Avtonomije« province Božen, kot je veljala do sedaj, še posebne ugodnosti za italijansko prebivalstvo. Rožljanje z orožjem Moskva zagrozila Ameriki: „Napad na Kubo je svetovna vojna" Sovjetska Vlada je dala povelje, da naj ■bodo vse sovjctslke vojaške sile takoj pripravljene za boj. 'Na nenadoma sklicani tiskovni konferenci novinarjev iz vsega sveta je Mosikva 'izjavila, da početje ZDA 'lahko Sproži splošno svetovno vojno, na kateri bodo uporabljali tudi atomsko orožje. Moskva je trdila, da pripravlja Amerika oborožen napad na Kubo. To bi vsekakor pomenilo vojno! V Moskvi opravičujejo svoje stališče, ker je Kenmedy poskušali pri svoji vladi doseči dovoljenje, da bi vpoklical v voj siko 150.000 rezervistov. Sovjetska zveza temu ne bo sledila, pač pa smatra za svojo dolžnost, da ostane v tem položaju budna lin pozorna. Sovjefska vlada je izrecn'o poudarila, da bo Kubi takoj prihitela na pomoč, če bo napadena država zaprosila za pomoč. To velja seveda pravtalko za vsako drugo državo na zemlji. Na drugi strani pa so Sovjeti priznali, Novi evropski razvoj Še odmeva v evropskem časopisju zmagoslavni pohod francoskega državnega šefa de Gaulle-a po Nemčiji v minulem tednu. Nemško časopisje omenja brezprimerno navdušenje množic ob generalovih nastopih v Bonnu in Kolnu, v Porurju in Hamburgu, v Miinchenu in švabskem Ludwigs-burgu. Enodušno poudarjajo listi generalovo brezpogojno snubljenje prijateljstva Nemčije. V Londonu jih skrbi novi razvoj na evropski celini, ki je nepričakovan uvod v razgovore predstavnikov britanskega imperija, vršečih se v angleškem glavnem mestu v teh dneh. Ti velepoli-tični razgovori naj bi razčistili stališče Velike Britanije glede vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost. V Moskvi beležijo novi razvoj s tihim zadoščenjem in prikritim strahom kot odpoved Nemčije Ameriki kot izključni pokroviteljici in podpornici nem-Šglb teženj in še kot nemško nezaupnico -triigliji, ki se ni ne gospodarsko in ne politično hotela odločiti za Evropo in ne za Ameriko. Kako je prišlo do novega političnega razvoja na evropski celini? Leta 1940 je pribežal general de Ganile po vojaškem porazu Francije v Anglijo, da tam zastopa francoske interese. Ironično so generala tedaj vpraševali po številu njegovih divizij. Slično vprašanje je stavil 1944 na Jalti Stalin Rooseveltu, ki je k razgovorom zastopnikov treh velesil hotel pritegniti še sv. očeta. Stalinu je odgovoril sv. oče, da bo srečal njegove divizije v onostranstvu. De Ganile pa je opozoril Angleže, da ne bodo zmagali, če bi se duša Francije izjavila za sovražnika. Celih dvanajst let je po koncu vojne de Gaulle čakal v zatišju. Po 34. neuspešni demokratični vladi v Parizu in tik pred notranjim polomom Francije ga je francoski narod poklical na vodilno mesto °državi ter mu izglasoval pravice, ki presegajo one državnih prezidentov. Od tistega trenutka naprej se de Gaulle bori za notranje ravnovesje in za zunanji ugled Francije. Svojo prvo zmago je dosegel v vprašanju Alžira, ko je pristal na njegovo samoodločbo. V dokajšnji meri se mu je tudi posrečilo uravnovesiti francosko gospodarstvo,^ čemur mu je tesna gospodarska povezanost Francije z.Italijo in Nemčijo ter Benelux-državami bistveno pomogla. Manj srečen je bil v prizadevanjih, da uvrsti Francijo v krog svetovnih velesil. Amerika in Anglija se ga otresata in sta ga tudi V vprašanju atomske oborožitve pustili na cedilu. Sedaj je general zasnoval drugo pot, da vodi Francijo do nekdanje veličine in mednarodne veljave. Zasnubil je Nemčijo in ji.obljubil, da ji za njeno prijateljstvo odšteje visoko, če ne vsako ceno, ki jo bo zahtevala. To se je zgodilo minuli teden ob njegovem pohodu po nemških velemestih. Adenauer je predstavnik nemške konzervativne stranke in nemški vladni šef. Z nenavadno spretnostjo in žilavostjo zasleduje že petnajst let svoj cilj, da pribori Nemčiji njeno nekdanje mesto v zboru narodov in držav. Njegov prvi veliki uspeh je bil, ko je pridobil zase ameriškega prezidenta Ei-senhovvcrja. Sivolasi ameriški general in še bolj sivi nemški kancler sta si postala iskrena prijatelja. Nemčija je stavila vse svoje karte na Ameriko in po ameriški pomoči postala vnovič pomembna mednarodna sila. Fisenhowerjev naslednik Kennedy svojih Zunanje-političnih kart sicer še ni povsem odkril, vendar očitno teži za tem, da evropski položaj čimbolj ko mogoče razstrupi in to tudi na račun raznih nemških teženj. Amerika očitno ne želi vojaškega konflikta z Rusijo. V tej evropski politiki sekundna Ameriki Anglija, ki nikakor ni pripravljena, da bi na ljubo Adenauerjevih želj zaostrila odnose do sovjetske Rusije. Dolgo je Adenauer okleval in prišel v zagato šele, ko so mu' njegovi svetovalci začeli prišepe-tavati, naj zaigra rusko karto. V tem trenutku se je znašel de Gaulle v Nemčiji in je zasnubil Nemčijo iz treh razlogov: Nemčija ne sme v Moskvo, Anglija se mora izjaviti, ali zastopa evropske ali ameriške interese, in Francija naj skupno z Nemčijo započne za že pričeto evropsko gospodarsko skupnostjo še evropsko vojaško in politično unijo. Presveži so ti politični dogodki, da bi že mogli soditi o bodočem razvoju. Dejstvo je, da se z minulim tednom začenja novo poglavje evropske politike. Sovjetsko časopisje trdi, da je s tem prijateljstvom izklju- čena vsaka »pametna« rešitev nemškega in berlinskega vprašanja. Naj daljnosežnejših posledic bo seve odgovor iz Londona in Washingtona na novi položaj. Zmerno nemško časopisje izraža bojazen, da ne bi gotovi nemški krogi sedaj začeli upati na novo nemško vojaško vstajenje, ki se bo opiralo ne najzadnje na francoske atomske bombe. Neredki so v nemških listih tudi optimistični glasovi. Pričakovati je, da bodo sledeči dogodki pokazali, v koliko odločujejo v Franciji in Nemčiji samoljubni, ozko-nacionalni pogledi ali pa resnični evropski interesi in cilji. To zavisi ne samo od obeh državnikov, marveč tudi od njune okolice in še od njunega nasledstva. ZBORNIK SLOVENSKIH ŠTUDENTOV IZŠEL V lepi zunanji opremi je izšel te dni ZBORNIK SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU. Zbornik so izdali študentje ob 40-letnem jubileju svojega kluba. Vsebina zbornika obsega uvodne misli predsednika Kluba Feliksa Bistra; pregled delovanja njegovih članov med dvema vojnama (dr. Vinko Zwitter) in po drugi svetovni vojni (Feliks Bister); članek o slovenskem visokošolskem domu »Korotan« na Dunaju (rektor Ivan Tomažič) ter razprave »Misli o ugotavljanju manjšine na Koroškem« (Pavel Zdovc); »Sprehod po dunajski univerzi« (Jože Wakounig) ter »Miselna struktura slovenske povojne književnosti« (Lev Detela). Drugi del zbornika obsega leposlovje, in sicer pesmi Milene Merlak — Detele, Jožka Bucha, Feliksa Bistra; poročilo o delovanju kluba v študijskem letu 1961-62 in čestitke predsednikov osrednjih organizacij koroških Slovencev k jubileju. Zbornik morete naročiti pri »Družbi sv. Mohorja« in v »Naši knjigi« v Celovcu ter »Klubu slovenskih študentov«, Wien VIII, Bennogasse 21. Zbornik vsem toplo priporočamo. Cena 25.— šilingov. Dr. Glenn T. Seaborg Dr. Glenn T. Seaborg, predsednik ameriške atomske komisije in eden vodilnih a-tomskih znanstvenikov sveta, bo tudi letos prevzel vodstvo ameriške delegacije na generalni konferenci Mednarodne organizacije za atomsko energijo, ki se bo začela 18. septembra na Dunaju. Slika kaže dr. Seaborga, ko se je lani mudil na Dunaju. da so pošiljali Kubi orožje, vojašike specialiste in 'tehnike. Sovjetska zveza pošilja tudi stroje in gospodarsko opremo Kubi. Na stališče v Moskvi je odgovoril ameriški zunanji minister Rusk, ki je dejal: »Mi smo velika dežela in mi se ne bojimo delati taiko, kot delamo in kot mislimo, da je potrebno«. Major Tifov je prišel v Beograd V toirelk je prispel na obisk v Jugoslavijo sovjetski kozmonavt major German Stepanovič Titov, kli ga spremlja soproga in še vrsta pdlkovnikov ter 'sovjetskih novinar-jev. Na surčirisikem letališču so mu pripravili sprejem. Med obiskom v Jugoslaviji je ikozmonavt obiskal razen Beograda še Dubrovnik, Ljubljano, Bled, Velenje, Zagreb in še druga mesta. Politični teden Po svetu ... KONFERENCA CO MM O N WE ALT HA Preti začetkom konference Common-weallCha je v Londonu vladala zmeda, nejasnost in negotovost. Na podlagi končnega Sjporočrla is© opazovalci v Londonu dobili vtis, da so opozicijske stranke v državah Commonwealdha, in še posebej v Avstraliji, Novi Zelandiji in Kanadi, zavzele enako stališče kakor njihove vlade, v nekaterih primerih pa so ga še bolj zaostrile. Na splošno je v Londonu prevladal vtis, da so vsi delegati ponovili v glavnem že znano stališče. Laburistične stranke v državah Commontvealtha nasprotujejo skupnemu tržišču in zahtevajo, naj se ne sprejme noben dokončen sklep glede vstopa Velike Britanije v skupno tržišče, dokler se ne skliče še ena konferenca ministrskih predsednikov Gommonvvealtha po konferenci, ki je bila v ponedeljek. Sklepi konference laburističnih voditeljev so prizadejali resen udarec naporom premiera Macmillana in njegovih ministrov in se že nekaj dni razgovarjajo s predstavniki držav Commonwealtha, da bi pridobili njihovo razumevanje za to, kar je bilo doseženo doslej v bruseljskih razgovorih. Iz poročila, ki Ije bilo objavljeno po tridnevni konferenci, je razvidno, da so stališča laburističnih voditeljev v neposrednem nasprotju s stališčem britanske Vlade. Laburisti navajajo, da bodo tarife skupnega trga prizadejalie škodo načrtom za razvoj azijskih članic Commonweakha, med-'tem ko je pridruženo članstvo v SET za afriške in karibske članice nesprejemljivo iz političnih razlogov. Izgleda, da se laburistično vodstvo oddaljuje od britanske politike »čakati in Videti« glede britanskega pristopa k Skupnemu trgu. To stališče je izzvalo negativno razpoloženje voditeljev ostalih držav Commonvvealtha do Skupnega trga. Tako stališče je brez dvoma najhujši udarec za britansko vlado pred enajsto povojno konferenco Commanwealtha, ki se je ■začela v torek ob prisotnosti delegacij 16 neodvisnih držav Commonwealtha in opa-■zovavcev iz petih kolonialnih ozemelj. ČEŠKOSLOVAŠKI GLAS K EGS V Brnu je češkoslovaški ministrski predsednik Široky ob otvoritvi tamkajšnjega mednarodnega velesejma označil evropsko skupno tržišče kot »izredno škodljivo ustanovo, ki je v nasprotju z interesi svetovnega miru«. Poudaril je, da služi skupno tržišče predvsem interesom nemških monopolov in da predstavlja zelo veliko nevarnost za nove neodvisne države. Udeležba teh držav pri skupnem tržišču »bi potrdila v novi Obliki njihovo gospodarsko odvisnost od monopolov Zahodne Evrope, kar bi tem deželam onemogočilo, da razvijajo svoje gospodarstvo«. MOSKVA PODPIRA KUBO V Moskvi so pred dnevi objavili sporočilo o sporazumu za sovjetsko vojaško pomoč Kubi. V sporočilu je rečeno, da je sovjetska vlada ustregla prošnji Kube za pomoč v materialu za oborožitev in za inštruktorje, ki bodo vežbali kubansko vojsko, in to zaradi napadalnih groženj imperialističnih krogov. Sporočilo poudarja tudi pravico Kube, da stori neogibne ukrepe za svojo obrambo. ZDA PROTI KUBI Predsednik Kennedy je sicer ponovil, da ZDA ne mislijo na vojaško posredovanje na Kubi, vendar pa je Bela hiša izredno ostro reagirala na obstreljevanje ameriškega letala, ki je patruljiralo nad kubanskimi vodami. Pentagon vztraja, da je treba »vprašanje Kube« rešiti z vojaškimi sredstvi in ne z diplomatsko in politično blokado. Ameriški državni tajnik Dean Rušk je Sklical v svojem uradu diplomatske predstavnike latinskoameriških držav, da bi pridobil njihovo iprivolitev za nove akcije proti Kubi, ki jih pripravljajo v ZDA. Uradno trdijo, da je Dean Rusk predlagal, naj bi Sklicali konferenco zunanjih ministrov držav članic Organizacije ameriških držav, ki naj bi bila konec tega meseca. Na konferenci naj bi doldčili »nove sankcije« proti Kubi. GROZI NAPAD NA KUBO? Kennedy je zahteval od kongresa, naj odobri zakon, ki ga pooblašča, da vpokliče v vojaško službo 150.000 rezervistov, »če bi bilo potrebno« zaradi »mednarodne zaostritve« (ta se tiče Berlina in Kube, op. ur.). Prav istega dne pa so v Sovjetski zvezi odredili odpustitev iz vojaške službe vseh vojakov, ki so jih bili zadržali, ko se je zaostril spor okoli Berlina. — Dejstvo je, da bi nov oborožen napad na Kubo imel v sedanjih razmerah drugačne posledice za odnose med Vzhodom in Zahodom, kakor jih je imel prvi napad. Pa tudi nekateri ameriški 'zavezniki niso izvrševali gospodarske blokade proti Kubi, ki jo skuša ameriška vlada vsiliti. ZDA uradno izjavljajo, da so proti oboroženemu napadu na Kubo. Toda dodajajo, da so odločene uporabiti »vsa sredstva pritiska* na to državo. BERLIN Sovjetska vlada je odgovorila na zahtevo treh zahodnih vlad, naj bi s sklicanjem sestanka štirih velesil razpravljali o napetosti zaradi Beillina. Sovjetska nota poudarja, da »splošen položaj ne terja 'debate o sedanjih incidentih, ker je dejansko mogoče izboljšati razmere le s sklenitvijo splošne pogodbe z Nemčijo«. Sovjetska nota poudarja tudi, da so hotele tri zahodne sile s svojim predlogom odvrniti s sebe odgovornost iza takšen položaj, ker niso ničesar storile, tla bi kaznovale izzivavce, ki so napadli sovjetska vojaška vozila, in napadav-ce na sovjetsko diplomatsko osebje, Tako ravnanje je neposredna brabritev filofa-šističnih elementov v Zahodni Nemčiji in v zahodnem Berlinu. RUSKOAMJERIŠKI RAZGOVOR V SOČIJU V zvezi z napetostjo okoli Berlina in z novim incidentom z letalom »U-2« zatrjujejo, da sta o tem govorila predsednik sovjetske vlade Hruščov in ameriški notranji minister Udall, ki se je mudil na obisku v SZ. Oba državnika sta namreč imela pretekli četrtek daljši razgovor v Sočiju ob črnem morju. Uradno je šlo le za vljudnostni obisk, vendar pa je Udall izjavil, da sta s Hruščevom govorila 'tudi o zadevah, »ki so izven moje pristojnosti«. Vsekakor je ta sestanek pozitivno dejanje v sedanjem trenutku, ko skušajo mekateri militaristični krogi zaostriti mednarodne odnose.. DE GAULLE IN ADENAUER Francoski predsednik de Gaulle je bil zadnje dni preteklega tedna na obisku v Zahodni Nemčiji. Med tem obiskom je imel celo vrsto razgovorov z Adenauerjem in vzporedno sta se razgovarjala tudi zunanja ministra de Murville in Schroder. De Gaulle je obiskal tudi nekatera nemška mesta in nekatere tovarne. V vseh svojih govorih je poudarjal, da prihaja kot »znanilec francoško-nemškega prijateljstva« in da morata Francija in Nemčija nadaljevati začeto delo, »ker imata še mnogo velikega ustvariti«. Razgovori so se tikali Berlina, odnosov med Vzhodom in Zahodom, predvsem pa zahodnoevropske gospodarske in politične skupnosti, kakor je to rečeno tudi v uradnem sporočilu. Po mnenju političnih opazovalcev nameravata »oba starca« nadaljevati prizadevanja za ustvaritev »fran-co'skojnemške« Evrope. Zlasti pa skuša de Gaulle popolnoma pridobiti Adenauerja za svoje stališče proti sprejemu Velike Britanije v evropsko gospodarsko in politično skupnost. Uradno poročilo sicer pravi, da obe vladi želita, naj bi pri nadaljevanju pogajanj z Veliko Britanijo prišlo do hitre rešitve, toda na drugi strani je bilo dogovorjeno, da bosta Francija in Nemčija še povečali in pospešili svoje sodelovanje na vseh sektorjih, predvsem pa na vojaškem sektorju. To je de Gaulle še posebej poudaril v svojem govoru nemškim častnikom. Pretekli ponedeljek je predsednik de Gaulle zaključil svoj petdnevni obisk v Zahodni Nemčiji. V nedeljo je še obiskal Bavarsko, kjer je v Miinchenu govoril na mitingu pred okrog 150.000 meščani. V ponedeljek pa je de Gaulle govoril množični zahodnonemški mladini v Ludwig-burgu. V ITALIJI STAVKAJO V preteklem tednu so se ponovno zaostrili odnosi med delavci in delodajalci. Ves teden so stavkali kmetijski delavci na področju Ferrare, kar je močno prizadelo tovarne sladkorja in industrijo za predelovanje sadja, ker so mogle predelovati le slad- korno peso in sadje, ki so jim ga dostavljali neposredni kmetovalci in spolovinarji. Proti koncu tedna so dva dni stavkali zdravniki in primariji v bolnišnicah in napovedujejo novo stavko, če bi vlada ne sprejela njihovih zahtev. Včeraj in danes pa stavkajo delavci v industriji rastlinskih konzerv. Tudi sindikati kovinarjev so proglasili splošno stavko, ki bo prihodnji teden od 13. do 16. t. m. Zveza industrijcev se že pet mesecev upira novi kolektivni delovni pogodbi in zahtevi delavcev po boljših mezdnih in delovnih pogojih, hkrati pa se tudi z vsemi štirimi bori proti temu, da bi delavcem priznali pravico sklepanja dopolnilnih kolektivnih delovnih pogodb na ravni vsakega podjetja, kjer je produktivnost dela nad državnim povprečjem in dobički industrijcev neprimerno večji. TITO NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Začetkom tega tedna so v prisotnosti predsednika Josipa Broza Tita in njegove soproge Jovanke ter številnih visokih predstavnikov političnega in družabnega življenja v Zagrebu odprli mednarodni jesenski velesejem, na katerem sodeluje razen Jugoslavije še 36 držav s štirih celin. Razen sovjetskega, ameriškega in zahodnonemške-ga paviljona, razstavnih prostorov DR Nemčije, Italije, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, Bolgarije, Grčije, Avstrije, Izraela, Indije, ZAR, Brazilije in Švice so pritegnili pozornost visokih gostov zlasti paviljon afriško-azijskih držav v razvoju, od katerih jih deset prvikrat letos razstavlja v Jugoslaviji. Te države so razstavile bogat asortiment kmetijskih proizvodov, izdelkov domače obrti in prve uspehe mlade industrije, pri graditvi katere izdatno sodeluje tudi Jugoslavija. Paviljoni teh držav so v središču sejma, ob njih pa je informativna razstava s panoji in maketami, ki prikazujejo sodelovanje na raznih drugih področjih med Jugoslavijo in temi državami. OBISK AFRIŠKIH ŠTUDENTOV Pretekli teden je skupina afriških študentov obiskala tudli našo državo Avstrijo. Avstrijska Socialistična stranka je organizirala mednarodni seminar v Maloščah na Koroškem. Ta seminar je skupina afriških študentov demonstrativno zapustila. Na seminarju st> proučevali teme »internaciona-(llizem v politiki in gospodarstvu« in »pomoč državam v razvoju«, Niso pa govorili o problemih razvoja afriških držav. »Smo proti vsem seminarjem in podobnim sestankom, katerih cilj je, da bi nas odvrnili od naših ciljev. Nikoli ne bomo dopustili, da bi nas drugi izkoriščali kot orodje hladne vojne,« tako se glasi izjava študentov. Na tej izjavi, ki so jo p reči tali na tiskovni konferenci, na Dunaju in so jo podpisali študentje iz Nigerije, Sierre Leone, Tune-zije, Mardka, Toga, Dahomeja, ZAR, Gabona, Konga, Basutodanda, Južnoafriške unije, Kenije, Ugande, Somalije, Etiopije, Malija, Rodezije, Gvineje, Slonokoščene obale in Centralne Afrike, so afriški študentje poudarili, da so na seminarju potisnili v ozadje prav osnovne probleme sedanjosti, kakor so razorožitev, miroljubno sožitje, likvidacija kolonializma, ter borba za mir. KONFERENCA TREH NEVTRALNIH držav-EFTA, Avstrije, švedske in Švice, se je začela v Ženevi zaradi asociacije z EGS. Pogovarjali so se o skupnem postopanju pri nadaljnih pogajanjih z EGS. Skušali so se zediniti za način in vsebino pogovorov, ker imajo te države skoraj isto razmerje do tega gospodarskega udruženja. DOGOVOR GLEDE VZDRŽEVANJA GEN Zvezni kancler dr. Gorbach j,e pred kratkim namignil, da naj bi cene na splošno mirovale do konca leta, medtem ko dokončen sporazum velja samo do 30. septembra. Tudi dir. Pittermaihn se je izrazil skupno s proizvodnjo, da bi podaljšali ta termin. Razumljivo je, da to za tiste, ki zahtevajo povišanje plač, ni lahko, seveda je treba tudi potrpljenja s strani industrije. Vzdrževanje cen pa je predpogoj za zdravo gospodarsko življenje v državi. Pardtetisika komisija se bo sestala pod predsedstvom zveznega kanclerja Gorbacha 17. septembra, kakor domnevajo razni listi. Da bi se kupljivost šilinga ne spremenila, se nadalju- ALŽ1R SE JE POMIRIL V Alžiru se je prejšnji teden položaj znova nevarno zaostril in videli so se že prvi početki državljanske vojne. Prišlo je do manjših spopadov med vojaštvom četrte vilaje in vojaki ostalih vilaj, ki so podpirale politični urad. Vendar pa so se prav med spopadi začela tajna pogajanja med vojaškimi voditelji in je končno prišlo do novega kompromisa. Ben Bela se je skupno z vsemi ostalimi člani političnega urada vrnil v Alžir. Med političnim uradom ter predstavniki tretje in četrte vilaje so sklenili sporazum o ustavitvi sovražnosti in o demilitarizaciji mesta Alžira. V mestu bodo skrbele Za red policijske enote, takoj ko jih bodo organizirali. V predmestjih Alžira pa bodo odredi iz vseh šestih vilaj. Upravo v Alžiru je spet prevzefl politični urad. Sklenjeno je bilo, da bodo volitve v ustavodajno skupščino verjetno 16. septembra. Voditelji tretje in četrte vilaje so obnovili zaupanje v politični urad. Prav tako so poudarili, da niso nikoli zavračali programa političnega urada za reorganizacijo FLN in osvobodilne armade. Kar se tiče volitev, bodo kandidatne liste, ki so jih bili pripravili za prej določene volitve, osnova za nove liste. DRUGI POWERS Sovjetslka vlada je v torek izročila ameriškemu poslaniku v Moskvi diplomatski protest, ker je ameriško letalo U-2 krožilo nad Sovjetskim ozemljem južnega Sahalina. Kršitev zračnega prostora se je izvršila 30. avgusta. Ta dogodek je podoben onemu pred dvema letoma, ko je ameriški letalec Powers fotografiral iz višin sovjetsko ozemlje in so ga potem sestrelili. Sovjetski ugovor opominja Združene države, naj se nikar ne vračajo več k starim izzivalnim načinom vohunstva z zraka. Moskovska Pravda pa opozarja, da bo Sovjetska zveza s<^_ po vseh sredstvih, da sc kaj takega ne ponovi več. Iz New Yorka so priznali, da je letalo zgrešilo smer, a krive so bile skrajno slabe vremenske razmere v gornjih zračnih jejo na Dunaju pogajanja zaradi znižanja carin. Ta pogajanja so tem važnejša, ker se hoče Avstrija asociirati z EGS in bo moral šiling predstavljati moč na drugih inozemskih zamejskih tržiščih. Eden izmed teh ulkrepov bo na primer povišanje cene železa doma. Tako se naj vse gospodarstvo pripravi na ta odločilni korak in se preusmeri, da se bo pozneje laže opomoglo od začetnih težav. SLOVENCI doma in kar razglasim.« »Stoj! To opravim jaz.« »Zakaj?« »Tisto je vseeno!« Stopil je na stopnišče, od koder se je videlo po vsem dvorišču, se naslonil na ograjo in zaklical: »Tovariši! Kakor mi pravi tovariš Mar-dyck od JOC-a, je tukaj nekaj žensk, ki bi rade šle domov. Lahko gredo, ne bomo jim branili!« Zdaj sem šele razumel, zakaj meni ni pustil, da bi bil govoril. Tako postavljen predlog je moral biti odklonjen: »Če je tukaj kaj žensk, ki bi rade šle domov...« Če niso vse ženske za to, če niso vse dolžne iti domov, si nobena ne bo upala prva iti ter si nakapati jezo kolovodij. Nastavili so mi past. Dubosc in Beck sta v pisarni to zvijačo dobro spletla. To me je ujezilo; ampak predrugačiti nisem nič več mogel. In že so se oglašale iz množice. Lahkoživa dekleta in pobesnele komunistovske babnice, ki so bile še bolj revolucionarne kot njihovi možje, so kričale: Umorili so nedolžnega V soboto, dne 18. avgusta zjutraj so v bolnici Caroline v Stockholmu na švedskem izvedli poseg, s katerim so preprečili, da ibi ameriška napovedovalka pri televiziji Finikbine, ki je jemala pomirjevalno sredstvo talidomid, rodila otroka, ki bi bil zaradi posledic omenjenega mamila morda rojen iznakažen. Ta otrok je bil živ in nedolžen človek. In so ga v tej bolnici umorili. Vsi so mu priznali sposobnosti spoznanja, čutenja in hotenja. Imel je torej vse pravice človeške osebe. Bil je brez krivde. Poklican je bil v življenje, ne da bi ga kdo za to vprašal. V nekem smislu mu je bilo to življenje vsiljeno; pričel je živeti brez kakršnekoli 'pobude s svoje strani. Za morebitne domneve iznakaženosti je bila odgovorna -družba. Otrok sam je bil samo žrtev. In vendar so mu to izmali-čenost očitali kot krivdo, ki je zahtevala smrtno kazen. Zato so ga umorili. Pravijo, da so to storili iz ljubezni. Iz ljubezni do življenja matere, ki naj bi bila izpostavi j e- Slab časopis Neka pridiga se je začela zelo nenavadno s temi besedami: „Če bi bil jaz hudič...“ Poslušalci so začudeno pogledali, govornik pa je mirno nadaljeval: Če bi bil jaz hudič, vas ne bi nagovarjal, da ibi opustili nedeljsko mašo, ne bi se trudil, da bi kradli, Ubijali in se prepirali. Če bi bil jaz hudič, bi gledal samo na to, da bi vsaka vaša družina naročila po en slab časopis. Če bi mi to uspelo, sem prepričan, da bi v enem mesecu dosegel to, za kar bi se moral truditi sto let. na hudim nevarnostim, če bi prišlo do rojstva iznakaženega otroka, čudna ljubezen družbe in čudna ljubezen matere, ki zadaja smrt, da si zagotovi vedro in mirno življenje. Čuden zakon ljubezni, ki se istoveti z zakonom nasilja. Umorili so ga, tako trdijo dalje, iz ljubezni, ker so mu hoteli prihraniti življenje polno trpljenja in solz. Toda tudi telesno in duševno manj vredni, tudi najstrahotnejše pohabljeni ljudje hočejo živeti. Sreča je notranje duhovno dejstvo. Je skrivnost duha, ki ga nihče adKzunaj, niti mati, ne more dati ali odvzeti. Ni privilegij ne zdravih ne bogatih ne mladih ne močnih. In poleg vsega so temu otroku odvzeli možnost večnega zveličanja. Vsi, ki so hoteli opravičiti primer Fink-bine, ne vedo, kaj je ljubezen. Ne vedo, kaj je vrednota življenja vsake posamezne osebe, ne vedo, kaj je tajnost sreče, ne vedo, kaj je temelj resnične človeške veličine. Nobenim potvarjanjem ni uspelo zanikati, da je bil umorjen živ in nedolžen človek in da so storili zločin. (Vatikanski radio 24. 8. 1962) »Ne maramo ven!« »Ženske spadajo v tovarno!« »Ženske delajo kakor moški, zato morajo tovarno zasedati prav tako kakor moški!« »Stavka vse prizadeva!« Harmonika se je vnovič oglasila. In si res niti ena ženska ni upala niti blizu vrat; niti tiste ne, ki so me prosile'posredovanja. Zdaj sem še jaz poskusil zvijačo. Razposlal sem svoje ljudi po vsej 'tovarni. Neopazno naj sporoče ženskam, da bom zvečer stražil pri vratih. Nobeden jih ne bo nadlegoval, če bodo čimbolj skupno odhajale. Ob osmih zvečer sem stopil k straži pri vratih. Ko so prve ženske začele prav boječe prihajati, sem jim šel naproti in poskrbel, da so lahko odšle. Na glas sem opozarjal, da jim je bilo dovoljeno oditi. Po tihem sem pa ženskam rekel: »Ne vračajte se več. Doma ostanite... Čim več vas ostane doma, tem manj bodo sitnarili...« Drugo jutro pa so se vendar skoro vse vrnile. Bale so se 'pomazanih vrat. Ta večer so ostale v tovarni vsekakor le lahkožiVke ali pa prenapete kOlovodkinje, ki so še bolj norele ko njihovi možje ter so hotele do konca vztrajati. S straže sem odšel okoli enajstih, ker tedaj nihče več ni odhajal. Za naše gospodinje Lekarna Šoferski kotiček PNEVMATIKA BREZ ZRAČNICE Staro vrsto pnevmatike hitro izpodrivajo nove pnevmatike: pnevmatike brez zračnic ('tiubeles — guma). Pnevmatika je brez zračnice, ki jo nadomešča plašč. Zato je plašč tako izdelan in je njegov rob tako oblikovan, da neprodušno sede na posebno oblikovan rob platišča kolesa. Zračnica in vse nevšečnosti z njo pri tej pnevmatiki odpadejo. Tako pnevmatiko pa moramo vzdrževati in čuvati veliko bolj skrbno kot »klasično«. Okvare, ki nastanejo na pnevmatiki n. pr. zaradi pritiska ali obremenitve, so domala prav take kot pri pnevmatiki z zračnico, veliko večje nevšečnosti pa nastanejo z novo vrsto pnevmatike, če smo jo prebili in zaradi močnega udarca izmaličili rob platišča. Taka ipnevmatika nikdar več ne tesni. Rob platišča in rob plašča se morata vedno natančno prilegati! Gume brez zračnic pa imajo nekatere prednosti, ki jih velja omeniti; manj se grejejo, zato so trajnejše, skozi preluknjano gumo uhaja zrak počasneje kot Skozi luknjo v zračnici, pritisk pa lahko pade pod 1 atm in še vedno lahko vozimo počasneje in do prve servisne delavnice. Pnevmatiko brez zračnice v splošnem vzdržujemo tako kot pnevmatiko z zračnico. Vse kar škoduje »klasični« pnevmatiki, škoduje tudi tej; tudi pnevmatiko brez zračnice najbolje varujemo s pametno vožnjo. KAKO JIH KRPAMO Žebelj, steklene črepinje in drugi ostri predmeti poškodujejo pnevmatiko in ta spušča. Ne glede na rezervno pnevmatiko, je trdba tudi defektno popraviti. Krpanje pnevmatike je preprosto. Plašč ni potrebno vedno sneti s kolesa. Če žebelj najdemo, ga VOZAČI! iPRI VOŽNJI SI VZEMITE ČAS IN NE ŽIVLJENJE! s kleščami izvlečemo, če le ne moremo žeblja izvleči, pa snamemo plašč s kolesa. Luknje do 2 mm premera krpamo s posebno injekcijsko brizgalko, napolnjeno s tekočim gumi lepilom. Luknjo očistimo vse nesnage, nastavimo polno »injekcijo« in vbrizgnemp v luknjo lepilo. Natančna navodila prilože k »injekcijam« proizvajalci tega pribora. Navodilo tudi pove, koliko časa se lepilo suši, torej kdaj lahko gumo spet napihnemo z zrakom. PNEVMATIKA Z BELIM ROBOM Ta je poseben okras avtomobila, če je bel rob vedno res bel in ne siv* ali zamazan. Bel rob je nanešena plast bele gume na bok plašča in je zelo tanika! Ne čistimo je z bencinom ali nafto, ki gumo razjedata, pa tudi s steklenim papirjem ne, ker bomo tanko belo plašit kaj hitro odbrusili. Na razpolago imamo vrsto detergentskih pralnih sredstev, ki dobro očistijo gumo in poberejo poleg umazanije tudi maščobo, v slkrajni sili pa je dobro tudi navadno milo in ostra krpa. Pnevmatika z belini rdbom pa izgubi vso lepoto, če je premalo napihnjena. Zaradi prenizkega pritiska — kot >že vemo — sede in h a redi spodaj izbokline, ki so zaradi belega roba na pogled obupno grde. Ne parkirajmo tik ob pločniku! Ostri rob pločnika brusi gumo! SEJEM RUMENEGA GOVEDA Društvo rejcev rumenega goveda na Koroškem prireja v sredo, 19. septembra v rejski dvorani v St. Vidu ob Glini sejem. Začetek ob 10. uri. Pregled in uvrstitev v vrednostne skupine pa bo popoldne dan prej. Prignali bodo 45 bikov in 65 visoko-br e ji ih krav s telicami ali telic na novem mleku. Vse živali prihajajo iz priznanih hlevov, za katere je preiskava ugotovila, da ne bolujejo na tuberkulozi ali na bacilu Bangu. Zato imaljb kupci naj večjo garancijo, da sp nabavljene živali zdrave. Za kupce iz gorskih in razselitvenih predelov so na razpolago podpore, ako gre za nadomestitev obolelih živali na tbc ali Bangu. HIPERMANGAN V VSAKO GOSPODINJSTVO Hipermangan je potreben v vsakem gospodinjstvu. Dobimo ga v lekarni ali drogeriji v drobnih kristalih, ki dajo, raztopljeni v vodi, rožasto in rdečo raztopino, ki postaja vedno temnejša. V vsaki snovi, s katero pride hipermangan v dodko, oddaja del svojega kisika in potem uničuje bakterije, zato je zelo dobro dezinfekcijsko sredstvo, v Slabih raztopinah, zlasti za izplakovanje ust in podobno. V dotiku z organskimi snovmi postane raztopina rjavkasta. Hipermangan nam pomaga zlasti v naslednjih primerih: meso, ki že nekoliko diši, operemo v hipermanganovi raztopini, dokler ne izgubi neprijetnega vonja; če treba, jo večkrat premenjamo. Tudi divjačino, ki začne kmalu dišati, če je obešena, položimo v svetlo hipermanganovo raztopino, da izgubi neprijeten duh. Tudi morske ribe izgube nevšečni duh, če jih položimo le za nekaj (trenutkov v takšno raztopino in jih nato izplaknemo v čisti vodi. Sveža jajca, ki jih hočemo vložiti, položimo za kakšno uro v 2 litra vode, v kateri smo raztopili 2 g hiilpermangana, nato pa obrisana in osušena zavijemo posamič v svileni papir ali pivnik, jih zložimo v zalboj ali lonec, med žaganje, pesek ali proso, in jih hranimo na hladnem in suhem. Primerna hipermanganova raztopina nam tudi razkužuje školjke, lijake in stranišča, hladilnike, jedilne omare, steklenice in konzervne kozarce. Po pomivanju posode ali pohištva se iznebimo duha po pomijah in ostalem, če umijemo roke v raztopini hipermangana, v kateri tudi pre-peremo umivalne krpe. Madeže hipermangana na koži namažemo s 5—10% solno kislino, na perilu pa z vročo 10% oksalno kišlino ailli z 20% raztopino natrijevega bi-sullfita, kateri dodamo malo solne kisline. Kožo ali perilo nato dobro speremo z vodo. ALKOHOL Alkohol dobivamo z alkoholnim vrenjem iz ostankov, ki jih pridobivamo pri izdelavi Sladkorja: iz sladkorne melase, iz krompirjevega škroba in podobnega. Uporaba je mnogostranska. V medicini uporabljamo alkohol za čiščenje okolice ran, ker alkohol raztaplja, čisti, razkužuje. V alkoholu topijo tudi razna zdravila, tinkture in razna mazila: salicilni špirit, rezor-cinšpirit in drugo. Denaturirani alkohol je Tudi priprava hrane je različna po starosti, spolu, poklicu, zdravstvenem stanju litd. Kdor n. pr. trpi na zadnjič imenovanih motnjah, mora dati prednost živilom, ki pospešujejo prebavo in presnavljanje, kot so n. pr. polnovredna moka (kruh) namesto bele moke, rastlinska olja namesto živalskih maščob. Mora dati prednost sveži hrani, svežemu sadju, kislo mleko je boljše od kuhanega. KONZERVIRANJE HRANE Hranitev in konzerviranje živil je žalostno poglavje v naši industrijski družbi. U-poraba strupov in drugih zdravju škodljivih kemikalij za barvanje, lepšanje itd. je že zavzela take mere, da je ljudsko zdravje težko oškodovano. Zato pa previdnost pri vseh i ud ustni jskih živilskih izdelkih! Ogiblji se konzerv! Kemičnih sredstev za kon-serviranjc se je treba popolnoma ogibati. Naši predniki so brez takih sredstev prav dobro mnoga živila konzervirali. Ali se moramo tudi v tem poslabšati zavoljo napačno hvaljenega napredka? ČJlovčk uživa preveč slabe, mrtve in nečiste (s kemikalijami in strupi pomešane) hrane, premalo pa dobre in čiste. Kruh je degeneriran, konsum mesa, maščob in jajc je prevelik. Sol in poper se preveč uporablja, dobre začimbe premalo. Na uživanje in okus se veliko da, na zdravje le malo. Kje se še spomnijo na temeljna načela, da le dobro drevo dobre sadove prinaša, slabo drevo, torej slaba hrana pa bolezen? Pogansko in materialistično, tudi pri katoličanih močno razširjeno svetovno nazi-ranje razlaga vse za dobro. Posledice so temu primerne. v kuhinji pomešan z lasnim alkoholom in piridinom, ki je neprijetno dišeča tekočina in se rabi le v tehniki. Za čiščenje madežev prihaja denaturirani alkohol v poštev samo pri grobem blagu. BENCIN Bencin dobivajo pri destilaciji nafte. U-poraba je mnogostranska. čisti bencin uporabljamo za čiščenje ran, ker raztaplja maščobe in čisti. Skoraj vsaka gospodinja ima bencin vsak čas pri roki. Zato se ta in ona morda kar premalo zaveda, da je previdnost vedno na mestu, ker se rad vname. Kadar uporabljamo bencin, odprimo vrata ali Okna, ker hitfo ižhlapeva in je nevarnost, da se vname že zaradi daleč prižgane cigarete. Nikakor pa ne smemo u-porabljati bencina pri odprtem štedilniku ali Vključenem kuhalniku. Tudi kadar z bencinom peremo, ga vlijemo v mrzlo vodo in šale nato pristavimo, oziroma zakurimo. Niti predmetov, ki smo jih čistili z bencinom, ne smemo takoj po čiščenju zadrževati blizu ognja. Bencin pa se ne bo tako rad vnel, če raztopimo v njem malce amoniakovega mila. SALICILNA KISLINA Salicilna kislina se izdeluje umetno v obliki praška iglic, ki se raztope v vodi, in je znana kot antiseptično in ohranjevalno sredstvo. Preprečuje razvoj plesni na mezgi in vloženem sadju; ne smemo pa je dajati preveč, ker Slabo vpliva na prebavo, dasi zdravju ni škodljiva. Meso ostane dalj časa sveže, če ga natremo z raztopino 1 g salicilne kisline v 300 delih vode; tudi jajca se ohranijo dalj časa v tej raztopini, toda posodo moramo povezati s papirjem, ki smo ga prej namočili v tej raztopini. Salicilna kislina pa poškoduje kvasine živil, da jih potem marsikdo ne more prenesti. V raznih mazilih in tekočinah, ki jih uporabljamo za odstranjevanje kurjih očes, je salicilna kislina sestavni del. SALMIAK Samiak mora biti gospodinji vedno pri roki, ker je pri čiščenju nujno potreben, čiščenje si vedno olajšate, če dodaste vodi malo salimiaka. Razširja pa močan duh, ki razkraja plu/tovino. Zato pomočimo zamašek pred uporaho v tekoči stearin, da ga zavarujemo pred razkrojem. POZNANJE VREDNOSTI POSAMEZNIH ŽIVIL To poznanje je potrebno zlasti še zato, ker je industrijski »napredek« živila tako občutno skvaril. Današnja, pretežno matorialislično-me-hanično misleča naravoslovna znanost razločuje v hratii tri nosilce energije: ogljikove hidrate, maščobo in beljakovine. Desetletja niso v hrani nič drugega videli. Pozneje (od 1897 dalje) so našli, da imajo vitamini in encimi pri presnovi vodilno vlogo. In še pozneje so začeli v hrani ceniti in upoštevati tudi rudninske soli in elemente. Ogljikovi hidrati so škrob in sladkor. Najdemo jih zvečine v žitu in krompirju. Sladkor nam dajejo med in sadje. V novejšem času dobivajo sladkor tudi iz sladkornega trsa in sladkorne repe. Maščobe dobivamo od oljke, orehov in raznih semen, od kokosa, sončnice, lanu in soje; in končno od živali, presno maslo in svinjsko mast. Vse, kar se je uvedlo v novem času, je Slabo im manj vredno. Splošno je vsa hrama od mrtve (zaklane) živali manj vredna. SILO- IN SLAMOREZNICE MLATILNICE ELEKTRIČNE in DIZELMOTORJE RUVAČE ZA KROMPIR (Kartoffelvoder) naročite n a j n g od n e j c Johan Lomšek TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf Telefon 0-1237 246 Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil Kako priti do prave prehrane (Nadaljevanje in konec) Junaški poleti v vsemirje, ki odpirajo novo dolbo v zgodovini znanstvenih osvajam) narave. So združeni prav tako kot prve tečajne odprave e ndštevilnimi žrtvami. Dolgo časa je bil vels svet prepričan, da so se vsi poskusi drznih ameriških in sovjetskih astronavtov posrečili brez človeških izgub. Resnica je pa povsem drugačna. Presodite iz naslednjih vrst: »Komsomolskalja pravda« je 12. februarja 1962 pisala: »Poskusi Gagarina in Titova s poleti v vsemirje niso bili kronani s popolnimi uspehi. Naleteli smo na velikanske težave, ki so se že prej več kot enkrat končale s po|polmim neuspehom.« »Koinlčale s popolnim neuspehom?« Te besede so redki pazljivi bravci z začudenjem ponavljali. Torej le iza ceno velikih žrtev so se posrečili pravzaprav še vedno le skromni pOleti v vsemirje. Že dve leti pred Gagarinovim poskusom je švignil v vsemirje kozmonavt Šib o rim, zaprt v konici rakete vrste Lunilk II. Prvi Človek v neškončnem vsemirju. Njegova zveza s svetom je trajala po radiu 28 minut. Potem je njegov radio umolknil. Ali kroži še okrog sveta? Je morda neskončnost za vedno polžrla prvega človeka v neznanem prostranstvu? To bo za vedno o-staila le uganka. V oktobru 1960 je nameraval Nikita Hruščev iznena/diiti ves svet. Državnikom, zbranim pri zasedanju Združenih narodov, je imel inaldgo poslati pozdrave ilz vsemir-ja v imenu svojetskih republik astronavt 'Pjotr Dolgov. Zjutraj 11. oktobra 1960 je njegova raketa odbrzela proti nebu. Trideset minult kasneje ni več letalec oddajal glasu. Ni pozdravi 1 Združenih narodov iz vsemirja. V njem je izginil za vedno. Naslednji mdsec so zemeljske postaje, jele na dolžini 20.006 megahercov (klice SOS, na polnoč, iz vsemirja. Trikrat so se ponovili, potem pa je bilo vse 'tiho... za vedno. V aprilu lanskega leta je odletel v neskončne zračne plasti mladi Vasiljevič Zo-wodavšky. Sprva je šlo vse gladko, čez nekaj minut se je radijska zveza z letalcem pretrgala. Tudi ta je izgubljen v vsemirju. Sama tema — nič ne vidim« Lani 17. maja so začeli tiktakati zapleteno zgrajeni Sprejemniki na radijski postaji v Bodhoiimu na N eniškem. Nekje z oddaljenih meja kotzmosa so prihajali slabotni im zmedeni stavki. Inženir je vklopil aparat in poslušal. Ruščina! »Je tam inženir Kliveš,« je vprašal slaboten ženski glas z daljave morda st o tisoč kilometrov. Nato glas neznanega moškega: »Počakali bomo ... da, da, da ... Gre, Fonov’ te ... dobro ... smo že naredili... Haloi Poskusite vendar... Ne moremo vdč ven iz 'tirnice .. .« Trenutek molka. Moški glasi »Položaj postaja nevaren za nas... saj svet že tako ne bo ničesar zvedel... nekaj se je zgodilo, halo... nekaj se je zgodilo... menjamo položaj ... kaj ... kaj ...« Neznani ženski glas iz strašnega vzemir-ja se oglasi čez par minut: »Gledam ... naravnost v ndbo ... sama tema ..., joj .. ničesar več ne vidim... V kakšnih neznanih višinah, se je odigrala ta drama dveh drobcenih človeških hitij ... zginila sta za vedno .. . Morda krožita v zaprtem satelitu dve mrtvi trupli okoli nas ... ? šc drugi so polete plačali s smrtjo. Lani 14. oktobra ponoči so močne zemeljske postaje, tudi orna pri Torinu, poslušale tri zgubljene v vsemirju. Dva moška in, eno žensko. Glasno, sikom 'kriče so odgovarjali na navodila vsemirslkiih tehnikov na zemlji. Vse postaje od Canaverala do Sydneya so vrtele magnetofonske trakove. Isti dan so se vsemirski letalci še trikrat oglasili. Nato še naslednji dan im tretji. Vedno tišji, komaj razumljivi glasovi so prihajali iz neznanih daljav. Vsemirsko letalo se je morda oddaljevalo proti Luni; morda so se iz-črpale baterije? Kdo ve! Letalci se niso več vrnili. Izgubili so se v osvetju tudi ti — za vredno. (Novi List) Junak Herkulcs Živel je, pravi grško 'bajeslovje, junak Herkules. Prišel je na razpotje življenja. Mikavna, smehljajoča se žena ga vabi v greli, v lagodno, razgibamo življenje. Druga, resna, a vsa dostojanstvena, ga kliče h kreposti, govori mu o poti, ki je strma, često težavna, a j'e ']>ot časti, dostojanstva, pot zmage nad samim seboj, kažipot k Bogu. Telesnost ga je vlekla, zelo vlekla na prvo; a njegov duh ga je vabil na drugo. Zmagal je duh. P*l*S*A*N*0 * B*R*A*N*J*E FRAN ERJAVEC: j # E * z FRAN ERJAVEC Rojen je bil v Ljubljani dne 4. septembra 1834. Na Dunaju je študiral kemijo in prirodopis. Kot profesor naravoslovja je deloval v Zagrebu in v Gorici, kjer je umrl leta 1887. Erjavec Fran je bil izboren opazovalec narave. Opisoval ni na znanstven način, temveč je imel nek poseben način pisanja. Prijatelj, ako hočeš videti čudnega ponočnjaka, pojdi z menoj. Sonce je zatonilo za gorami. V gozdu so umolknili glasovi. Rosa je jela rositi. Ustavimo se na porok ju in stopimo za gosti grm. Sedaj je v gošči med suhim listjem nekaj zašumelo, sedaj spet, vedno bliže nas, no! zdajci se je zgar nilo dračje. Iz grmičja se prikaže špičast rilček in precej za njim čudna žival starikavega nagibanega lica; kratkega repa, nizkih podplatastih nog in oblega trupa v bodeči suknji. Daši je videti okoren, vendar hlasta sem ter tja, stika po luknjah, prevrača listje in rije z rilcem kakor svinja. Izpod kamna je pripodil martinčka. Hitro plane za njim. Živalca ibi se zvijala in branila, ali ni časa. Jež jo je že pohrustal. Sedaj spet nemudoma išče živeža. Zdajci je poknila pod našimi nogami suha vejica. Jež se zdrzne, malo posluša, pa hipoma skrči glavo in noge ter se zvije v klopčič. ^prav je našopiril bodice, vendar ga lahko vzamemo v roke ter ga nesemo domov na vrt. Jež je čuden svat. V svojem vedenju je res malo neroden in telebast, ali vendar pošten skoz in skoz, celo šegav in šaljiv. Vsaj hudobe ni v njem nobene. Prav po nedolžnem trpi, če ga surovi nevedneži preganjajo. Godi se mu kakor sploh poštenjakom. Hudobni svet mu je natvezi! pregrehe, za katere obrekovani siromak ne ve. Govori se o njem, da na skrivnem kolje piščeta, sesa krave in Bog si ga vedi kaj še, kar je pa vse izmišljeno. Plašni samotarec ždi ves dan v kaki seči ali v luknji pod kako korenino ali pod kupom suhljadi in šele zvečer si upa zapustiti skrivališče. Boječe caplja okoli z mokrim rilcem, vedno zasledujoč miši, žalbe, kuščarje, kače, črve, ogrce, polže in drug mrčes. Najrajši žre miši. Zato ga ljudje tudi jemljejo v hiše, kjer razen Jmši lovi še neko drugo nesnago, za katero Amamo strahu pri hiši, to so namreč ščurki, katerim je zaklet sovražnik. Ako ne dobi dosti mesne jedi, se loti tudi sadja. Znamenito je pri njem posebno to, tla tudi najbolj strupenega gada požre brez vse škode. Naj ga gad še tako seka in pika v gobec ali kamor hoče, jež se ne zmeni za to. Le malo oblizne se, potem pa strupeni kači lepo stare glavo ter jo požre vso do repa. Tudi drug strup, ki bi usmrtil mnogo S svojitni spisi hoče učiti, vendar podaja zanimivo in v lepi obliki. Razen opisovanja narave se je bavil tudi s čistim lepo-slovjem. Kot znanstvenik pa se je največ udejstvoval v prirodopisju. Pisal je večinoma v slovenščini, precej v hrvaščini in včasih tudi v nemščini. Za slovensko izrazoslovje so neprecenljive vrednosti njegove prirodopisne šolske knjige. večjo žival, mu ne pokvari niti zdravja niti volje do jedi. Tako se jež pošteno preživi do jeseni. Ko začne listje padati z dreves, skrbi tudi on za zimo. Izkoplje si globoko jamo ter nanosi vanjo listja, mahu in trave, da je vsa polna. Smešno je gledati ježa, kako si posteljo znaša. Povalja se namreč po listju in mahovju. Kar se je nabodlo na bodice, to nese domov, če se zraven nasadi še kaka lesnika ali hruška, mu je tudi prav. Zima nastane, jež se zarije v steljo, se zvije in zaspi tako trdno, kakor zmabiti nobena dru- ga žival. Človek bi rekel: mrtev je, ako mu srce ne bi utripalo. Ježev je povsod, na ravnem in v gorah. Navadno mislijo ljudje, da sta pri nas dva ježa: pasji in svinjski. Pravijo, da je svinjski dober iza jed, pasji pa ne. Ali to so prazne bajke. Pri nas je samo ena vrsta. Le toliko je res, da ima samica navadno daljši rilec. Bržkone mislijo, da je to svinjski jež. Cigani ježa radi jedo. Mladi ježi se kmalu privadijo hiše. Človeku bi bili všeč, ko bi ponoči ne bili tako nemirni in ko bi ne smrdeli. Na vrteli so pa neizrečeno dobri, in pametni gospodarji bi jih morali vabiti, ne pa odganjati in ubijati, ker ne delajo nikakršne škode, požrešnega in sitnega mrčesa pa mnogo uničijo. Ježevi najhujši sovražniki so psi. Kjer ga ovohajo, mu ne dado miru. Siromak si ne ve drugače pomagati, kot da se zvije in tako preganjalcem da priliko, da si nosove oikrvave na bodicah. Bolj napačna je premetena lisica, ki bodeči klopčič s prednjima nogama beza in vali do bližnje vode, kjer se klopčič hitro razvije. Še huje pa podkuri prestrašenemu ježu, ako ga porosi s svojo smradno vodo. Tedaj hitro pokaže glavo izmed bodic. Lisica hlastne po njej — in ježa ni več. P1ERRE LHANDE: PRVI KORAKI Prav dobro se še spominjam našega prvega izhoda. Bilo je razigranega pomladanskega jutra, ko je nek sončni žarek zvedavo pokukal skozi naša vratca prav na dno gnezda. Naša mati nas je tistega dne nahranila že ob zori. Potem pa je, namesto da bi nas kakor po navadi zagrebla zopet nazaj spat v naša z dlako mehko postlana ležišča, neusmiljeno razkopala s tačicami naše posteljice, ražmetala odeje ter kratko in malo opustošila ležišče. Obšinil nas je pravi strah. Končno je stopila iz gnezda. Toda izhoda ni zopet zamašila s šopom vresja kakor običajno. Nasprotno: ko se je hitro nekoliko razgledala po okolišu, je zasmehljivo pomolila svoj rdečkast gobček skozi vhod v gnezdo. Moje sestrice so jokale in se razburjale. Toda jaz sem,dobro vedela, da mora imeti naša mati nekaj posebnega za bregom: zaupala sem ji popolnoma. Ko se nam je torej prišla pred odprtino posmehovat, sem skočila proti njej in podrgnila svoj smrček ob njen ves sveži gobček, ki je prijetno dišal po storžih. Odmaknila se je nekoliko nazaj po veji, jaz sem pa poizkusila za njo ... # Sveta nebesa! Kakšen dogodek! Z nekega neizmernega belo-modrega oboka je padala zlata svetloba, ki mi je jemala vid, in lila na labirint zelenih nestvorov, ki so na prečudne načine zvijali svoje zmedene roke daleč, zelo daleč v gozd. Nekake zveri-žene črte, rožnate in sivkaste, so molele navzgor, druge podolž ter se vse križem prepletale ... Otroci, tako-le je pač življenje ... Mešanica skrivnostnih poti, med katerimi moramo izbirati pota naprej in tvegati bodisi korak, bodisi skok! Vsa trepetajoča sem potisnila svojo glavo skozi odprtino, potem pomolila ven sprednje tačice, zatem pa še sprednji del telesa... Bala sem se, da bom padla spričo vrtoglavice. Toda materin pogled ml je dajali pogum na tej prvi tvegani poti... Za menoj so vse zmešane bevskale moje sestrice kakor mlade mačice. Končno sem zlezla iz gnezda vsa in položila na vejo, na kateri me je pričakovala mati, svojo prednjo tačico. Ta je najprej spodrsnila, a sem jo hitro položila zopet nazaj, z njo vznemirjeno popraskala po skorji, končno jo pa krepko zgrabila in se pripela s krempeljci nanjo. To je bil moj prvi oprijem s krempeljč-ki. Mati se mi je smejala. Z drugo sprednjo tačico sem potem ponovila Skušnjo prve, enako Oklevajoče in enako nerodno. Težje je bilo pa seveda z zadnjimi nogami. Nisem se upala ozreti in pogledati nazaj mesta, katerega naj bi se BAJKA O BOROVCU Dolgo, dolgo je že od tega, ko je bil borovec še drevo, krasno kot malOkatero na širnem svetu. Od korenine do vrha so ga Obdajale močne, žilave veje, ki so se krepko in samozavestno stezale v zrak. Igle so bile mnogo svetlejše kakor dandanes in svilenomehke kot rožni listi. Stoječ sredi bratov-tovarišev je tvoril krasne senčnate gozde. Silno je bil ponosen na svojo krasoto, jakost ih moč. Toda njegov ponos mu je postal usoden in mu je bil v pogubo. Iz domišljavosti in nečimurnosti se je rodil napuh in se je razvila prevzetnost. Vsak posamezni borovec je hotel posebej kazati svojo lepoto — a pri tem ga je oviral sosed. — Vzbudila se je medsebojna zavist. Natiho je nastalo grozljivo ruvanje. Drug drugega je objemal in stiskal z močnimi rokami ter ga skušal zadušiti in zadaviti... Ječali in stokali so v grozovitem, zavistnem boju in žollta, smolnata kri jim je silila iz razpok in modric žilave, lubaste kože. V dolgih vrstah so ležale čez noč cele trume smrtnoranjenih in umirajočih drevesnih orjakov. Bratska kri je orosila zelena gozdna tla. — Ko se je naslednje jutro izprehajal Bog po gozdu, jih je opazil. Razsrdil se je na pobesnele stvari in izustil nad njimi naslednjo kletev: »Ker se v slepem napuhu tako silno črtite, ostali boste poslej talki, kakršni stel Stali boste osamljeni ali pa se boste ponižno plazili po tleh, in nobena ptica ne bo gnezdila v vaših vejali. To naj vam bo kazen za greh!« In tako se je tudi zgodilo. Od onega časa je borovec majhen in boren, gloda po preperelem skalovju ali se bedno plazi po zemlji. Ponižno se sklanja pod drugim lesoVjem, ki je stalo nekdaj globoko pod njim. — Oni pa, ki je višje zraščen, tožen vije odrevenele, krepelčaste roke in stoji osamljen od tovarišev v mrki samoti... Kjerkoli pa tvorijo borovci še majhne gozdiče, ondi stoje po daleč vsaksebi, nemi in srditi. Le v nočnem času jih čuješ stokati v vetru ... Nobena ptica ni nikdar še gnezdila v njihovih vejah... bili oprijeli moji krempeljčki. Iz prepada pod seboj sem čutila nekakšen pih, ki je grabil po meni in me vlekel nase. In pred mojimi očmi se je neprestano pomikala naprej mati, vsak hip pripravljena, da me zgrabi, če bi padla, in je zato tudi pazljivo motrila te negotove prijeme mojih tačic po zaokroženi skorji mlade smreke. Nenadoma sem pa začutila za seboj, kako se je nekaj osmuknilo po zadnjem koncu mojega repa, ki se je vlekel po veji. Prestrašila sem se tako, da so mi tisti hip po- (Konec na 8. strani) N. V. GOGOLJ: 10 q)i(ut »Kaj, kako?« je vzkipel general, »kje ste Sc navzeli takega duha? Kakšna upornost se širi zdaj med mladežjo zoper predstojnike in višje osebe?« General očividno ni bpazil, da je Akakij Akalkjevič prekoračil petdeseto leto. »Ali veste, komu ste to rekli? Ali se zavedate, kdo stoji pred vami? Ali se zavedate tega? Ali se zavedate, vas vprašam?« In zacepetal je z nogo in tako 2(do povzdignil glas, da bi se bil prestrašil ludi pogumnejši človek, kakor je bil Akacij Akakjevič. Akakij AkakjeviČ je kar za-ntrl, se opotekal in se začel tresti, da se ni mogel več drča ti na nogah. Ge bi ne bili Prihiteli sluge, da ga primejo pod pazduho, bi se bil zvalil po tleh — skoraj nesli so iz sobe. »Važna oseba«, ki je bila zadovoljna, da je njen nastop imel še večji uča-r'ek, kakor je bilo pričakovati in da so nje-besede zmožne, da človeka onesvestijo, Je poškilila na svojega prijatelja, da bi vi-hela, kaj on o tem misli, in je z zadovolj-stvom zapazil, da se je prijatelj sam u-strašil. Akakij Akakjevič ni vedel, kako je prišel m* uhico. Ni čutil ne rOk ne nog: nikoli ni še nikdo tako nahrulil kakor ta ge- neral. Korakal je po snežnem metežu, ki je divjal po ulicah, z odprtimi usti, opotekajoč se po tlaku; vihar je pihal vanj iz vseh stranskih ulic. Grlo se mu je vnelo in, ko je s trudom dospel domov, ni mogel spregovoriti nobene besede; ves je bil otekel in je moral leči. Drugega dne ga je tresla huda mrzlica. Velikodušni pomoči petrograj-skega podnebja se je bilo zahvaliti, da je bolezen napredovala hitreje, kakor je bilo pričakovati. Ko je prišel zdravnik, ki je potipal bolniku žilo, ni mogel storiti drugega, kakor da je predpisal vroče obkladke, da bi bolnik ne ostal brez dobrodelne pomoči zdravniške vede. Izjavil je takoj, da bolnik ne bo preživel dveh noči in je dejal gospodinji: »Vi, matuška, pa ne zgubljajte časa in naročite takoj krsto iz smrekovega lesa; iz hrastovine bi bila zanj predraga.« Ali je Akakij Akalkjevič te usodne besede slišal ali ne, ali so ga, če jih je slišal, pretresle ali ne, ali mu je bilo žal svojega bednega življenja, tega ne moremo vedeti, ker se mu je ves čas bledlo. V groznici je Videl in slišal vse mogoče, blodni prividi so se vrstili drug za drugim. Zdaj se je pojavil Petrovič, kateremu je naročal plašč, s pastmi za tatove, ki jih je čutil pod posteljo, zdaj je klical gospodinjo, naj prime tatu, ki se je skrival pod odejo. Potem je spraševal, zakaj visi na steni stara suknja, ko pa ima novo, takoj nato pa je stal pred generalom, poslušal njegove hude besede in se opravi- čeval: »Oprostite, ekscelenca!« Tu pa tam je v svojem blodu psoval in rabil tako grde in bogokletne besede, da se je gospodinja kar prekriževala, ker kaj takega iz njegovih ust še nikoli ni bila slišala. Potem je govoril tak brezsmisel, da ni bilo mogoče ničesar razumeti; le to se je razbralo, da se vse brezzvezne misli in besede sučejo okoli plašča. Končno je siromak izdihnil. Po smrti Akakija Akakjeviča niso zapečatili niti njegove sobe niti njegovih stvari, prvič ker sploh ni imel dedičev, drugič, ker je bilo zapuščine premalo, da bi se izplačalo se z njo ukvarjati: povezek gosjih peres, nekaj pol pisarniškega papirja, tri pare nogavic, gumiba dva ali trije in čita-telju znani Stari plašč. Kdo je to nasledil, to vedi sam Bog; priznam, da se za to ni zanimal niti pisatelj te povesti. Akakija Akakjeviča so pokopali. Petrograd je ostal brez Akakija Akakjeviča, kakor da ga v njem sploh ni bilo. Tako je zginilo bitje, za katero se nihče nikoli ni zavzemal, ki ga ni nikoli nihče ljubil, za katero se ni nihče zanimal in ki ni zbujalo niti pozornosti naravoslovca, ki natika na iglo navadno muho, da jo proučuje pod drobnogledom — bitje, ki je vedno prenašalo posmehovanje kanclijskih pisarjev in je končno leglo v grob, ne da bi zapustilo za seboj kaj, kar bi bilo vredno spomina, ki se mu je pa tik pred koncem življenja pridružil mili drug v obliki plašča, da razsvetli za nekaj hipov njegovo temno pot. Končno pa se je zrušila nanj neizogibna nesreča, kakor se zruši tudi na mogočnike tega sveta ... Nekaj dni po smrti Akakija Akakjeviča so poslali k njemu iz oddelka na stanovanje slugo z ukazom, naj se nemudoma javi v urad. Načelnik to zahteva. Toda sluga se je moral vrniti, ne da bi kaj opravil, in je sporočil, da Akakij Akakjevič ne more Vpriti. Na vprašanje, zakaj, je pojasnil: »Zato, ker je umrl; štiri dni je že, kar so ga pokopali.« Tako so v oddelku zvedeli za smrt Akakija Akakjeviča in že naslednjega dne je sedel za njegovo mizo v pisarni nov uradnik, ki je bil veliko višji od rajnega in ni pisal tako pokončnih črk kakor on, ampalk veliko bolj poševne. Kdo bi si mislil, da povesti o Akakij u Akakjeviču še ni konec in da mu je bilo usojeno še nekaj dni po smrti živeti na tako razburjajoč način, da si ni mogoče drugače misliti, kakor da ga je hotela usoda nagraditi za preziranje, ki je spremljalo njegovo tostransko življenje? Tako se je res zgodilo in naša preprosta povest se bo končala na* ravnost fantastično. Po Petrogradu je šel naenkrat glas, da se ob Kalinkinovem mostu pa tudi dalje od njega prikazuje ponoči strah v obliki u-radnika, ki išče ukradeni plašč in zato s silo snema plašče z ramen vseh, ki ga srečajo, ne oziraje se na njihov čin. (Dalje prihodnjič) Športni kotiček Katoliška Cerkev pozdravlja vsako pobudo, 'ki naj telo dela iza zdravo, trdno in močno orodje duha. Stroga in pogosto trda disciplina, urjenje za napor, odpor proti bolečini, neizprosna vzdržnost, ki jo zahteva Šport — vse to ga priporoča kot uspešno sredstvo proti mehkužnoisti in šibeči lagodnosti življenja; kot opomin k redu, :k obvladanju samega sebe, k preziranju nevarnosti; ikot vabilo k plemeniti tekmi, ki dviga duha nad poniglavost, nad prevaro, nad bolestno, maščevalno neči-mernost. Vse to šport tudi varuje pred neodjenljivostjo kratkovidnega nacionalizma. Šport je po svojem najbolj pristnem in najglobljem smislu šola plemenitosti, poguma, potrpljenja, vesoljnega bratstva, priznavanja zaslug in sposobnosti. Te človeške vrline, te moralne vrednote so hkrati tudi zapoved krščanstva in najboljši pogoj, da se mu človek pridruži. Pridržki Cerkve ne veljajo tako pojmovanemu športu, temveč njegovemu pačenju; tistemu, ki ima telesni razvoj za namen samemu sebi, ki ponižuje tekme v prevaro za zmago, ki se ne doseže z zdravimi silami telesa, temveč s škodljivimi dražili nevarnih snovi, ki lahko telo nepopravljivo uničijo. Cerkev je nasprotna takemu popačevanju športa, kajti tako postopanje zasužnjuje šport računom vseh vrst. Cerkev pozdravlja sleherno pobudo, ki hoče športu ohraniti njegovo pristno’ podobo, njegove najčistejše vrednote. (Vatikanski radio) NOGOMET: Slab start št. Janža Tri tedne je že minilo, odkar se je nogometno prvenstvo jpričelo m šentjanško moštvo je Se vedno brez točke. Iz tega je razvidno, da so nogometaši iz St. Janža v vseh 3 tekmah nasprotnikom podlegli; proti: St. 'Pavlu 1:3, proti Podkrnosu 0:5 in proti Borovljam 1:3. Trenutno zavzema predzadnje mesto v lestvici 2. d. razreda. »Rdečo luč« nosi kot lansko leto moštvo iz Žihpolj. Mlado šentjanško moštvo, ki je lansko leto odlično odrezalo, se letos — kakor se PRVI KORAKI [(Nadaljevanje s 7. strani) pustile vse štiri noge. Zacvilila sem na ves glas ter se kot blazna od groze vrgla v praznimo ... Toda sama ne vem, kako se je dogodilo, da sem našla potem, ko sta se preobračala pred mojimi Očmi nebo in gozd, zopet ravnotežje in z napetimi noži-cami padla lepo naravnost na košato vejo, katere sem se obupno oklenila z gobčkom, s tačicami in z vsem svojim skrčenim telescem. Ko sem dvignila zopet oči, sem opazila nad seboj dve jako različni obličji: prvo prestrašeno ene izmed sestric, ki je zakrivila mojo nezgodo, ker se je bila zapletla v dlako na mojem repu, drugo je bilo pa smejoče se obličje moje matere. Ne, nisem se motila... Ta smehljaj je izražal materimsiki ponos. KLEPARNA GROSSNEGGER CELOVEC Villacher Ring 31 I I stalno sprejema vajence zdi — še ni znašlo. Posebno jte bilo to vidno v zadnji tekmi na domačih tleh proti DSC Borovftjam. To tekmo je domače moštvo izgubilo z rezultatom 3:1 (0:0). Rezultat sam že pove vse in 'sicer to, da manjka šentjanškim nogometašem treninga in .kondicije. Tudi pravega trenerja Sit, Janž nima. Ta problem se bo najbrž v prihodnjem mesecu rešil. '»Vsak začetek je težak« — to so morali reči šenujanški mladinci v prvih 2 tekmah: proti Austriji II 0:11 in proti (Policiji Celovec 0:8. Lahko pa rečem, da je šentjanška mladina Zja nogomet bolj: navdušena in da intenzivneje trenira kot prvo moštvo. Trener mladincev Helifried Wallchensteiner, jih 'tedensko po enkrat trenira. Prvi majhen »uspeh« pa so dosegli proti Borovljam. Čeprav je zmaga izostala so bili s to igro zadovoljni, saj se jim je posrečilo zabiti prvi dve žogi v mrežo. Celo 2:0 so že vodili, a končno so v 2. polovici proti rutiniranim boroveljskim mladincem le podlegli z rezultatom 4:2. LAHKA ATLETIKA Avstrijska lahkoatletska zveza (OeLV) je za evropsko prvenstvo, ki bo od 12. do 16. t. m. v Beogradu, nominirala sledeče atlete in atfletke: Dorli Hofriobter (disk), Erika Strasser (kopje), U Ha F legli (peteroboj) Helmut Hakl (400 m ovire), Heinz Kamiler (200 m), Heinrioh Thun (kladivo), Horst Ga n sel (3000 m zapreke), Rudolf Klaban (1500 m), Volker Tuzer (800 m), Dontner (skok v višino) in Giinither Gratzer (skok s palico). Žalibog, edini zastopnik Koroške Gunt-her Gratzer se ne bo mogdl udeležiti evropskega prvenstva, ker se je pred kratkim pri nekam mitingu na Dunaju ponesrečil in Beograd — njegove sanje — se ne bodo uresničile. Od avstrijskih atletov pričakujemo najboljše mesto od Dunajčana Heinricha Thuna, ki zavzema v tabeli evropskih me-tavcev kladiva s 66,62 m 5. mesto. Prav talko imajo še Haid, Hofrichter in Strasser dobre i,zglede priti med prvih 10. Obširno poročilo o evropskem prvenstvu v Beogradu prihodnjič! Alžir je prebrodil krizo Alžir je zdaj nia poti, da prebrodi krizo, ki je izbruhnila v političnem vodstvu FLN pred dnevom neodvisnosti. Politični urad priznavajo v vsej državi kolt najvišji politični organ. Na kandidatnih seznamih so v glavnem imena vseh znanih voditeljev revolucije, ne glede na nedavna trenja med nekaterimi izmed njih. V sedemletni narodnoosvobodilni vojni je alžirsko ljudstvo zgubilo milijon ljudi. Med njimi so padli mnogi politični organizatorji. Medtem ko potekajo zadnje priprave na volitve, je v deželi'ponovno čutiti central- no oblast, ki si prizadeva čimprej nadoknaditi zamujeno. Kakor poroča Reuter, je generalni sekretar političnega urada Mohamed Kader v torek odpotoval na tridnevni obisk v Pariz. Glavni cilj njegovega potovanja je, da se sestane z 'voditelji FLN v Franciji. Sestal se bo tudi s predstavniki francoslke vlade. Iz poročila Tanjug pa je razvidno, da je namen sedanjega Kiderje-vega obiska v Parizu, urediti odnose v francoski federaciji alžirske narodnoosvobodilne fronte. 'Kajti Odbor te federacije je v nedavni krizi izrazil nasprotje do političnega urada. Poročilo o desetem slovenskem socialnem dnevu v Argentini Slovenski socialni delavci v Argentini so 12. avgusta letoSnjega leta pripravili deseti slovenski socialni dan. VrSil se je v Buenos Airesu v centralni Slovenski hiši ob zelo lepi udeležbi Slovencev, ki žive v Argentini. Razveseljivo je bilo zlasti to, da se je zborovanja udeležilo mnogo mladine. Letošnji — deseti — slovenski socialni dan je bil posvečen važnemu družabnemu vprašanju in sicer odnosu med starejšo in mlajšo generacijo, torej vprašanju, ki je sicer že silno staro, pa še vedno aktualno, in prav posebno pereče med slovenskimi izseljenci. Deseti socialni dan je potekel takole: G. dr. Eilctz je naglasil pomen in namen socialnih dni, za katere je dal pobudo pokojni profesor dr. Ivan Ahčin. Povedal je dnevni red in opravičil odsotnost g. Rude Jurčeca; njegovo predavanje je prevzel g. dr. Tine Debeljak. Prvo predavanje je imel vseučiliški profesor dr. Ignacij Lenček. Naslov predavanja je bil „Staro in mlado”. Vsi poslušalci so z izrednim zanimanjem in pozornostjo sledili temu odličnemu in globokemu referatu, v katerem je predavatelj pokazal na borbo, ki se v vseh časih vrši med starim in novim, med staro in novo miselnostjo, med starejšo in mlajšo generacijo. Je pa ta borba nekaj naravnega. Stari se ozirajo v dobo, ki so jo preživeli, mladina pa gleda naprej. Stari cenijo tradicijo, mladi pa jo dostikrat zavračajo. Prava pot je samo tista, ki tradicijo spoštuje, pri tem pa ne zapira pogleda v bodočnost. Napredek je mogoč samo, ako ustvarimo sožitje in sodelovanje generacij; mladina daje namreč s svojim zagonom in navdušenjem vsemu delu močan pritisk naprej, starejši rod pa modro pazi, da to delovanje ne gre do škodljivih skrajnosti. Drugo predavanje je imel namesto obolelega Rude Jurčeca dr. Tine Debeljak. Govoril je o borbi med mladimi in starimi v zgodovini slovenskega naroda in je prikazal več dogodkov iz slovenske zgodovine, v katerih se je pokazala borba med starimi in mladimi na političnem in kulturnem področju. Orisal je dogodke leta 1848 in poznejše, prikazal borbo med „starimi”, ki jih je vodil dr. Ivan Šušteršič, in „mladimi”, ki sta jih vodila dr. J. E. Krek in dr. Anton Korošec. Po prvi svetovni vojni pa se je kot odpor proti starim pojavilo gibanje mladine v Sloveniji, imenovano „križarstvo”; večina članov tega gibanja pa je pozneje utonila v krščanskem socializmu in v komunizmu. Po predavanju dr. Debeljaka sta bili prebrani in z navdušenjem sprejeti pozdravni pismi, naslovljeni na predsednika Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miho Kreka in na buenosaireškega nadškofa kardinala dr. Caggiana. Francija in Zahodna Nemčija (Nadaljevanje s 4. strani) zahteve po vzhodnih ozemljih, (kajti Adenauer in njegovo (ljudstvo ne priznavata niti ne razdelitve Nemčije niti meje na Odri in Nižl. 'Naša mladina hi zalto morala zgrabiti za orožje, da bi Nemčija spet dobila ozemlja, ki jih je zgubila v zadnji vojni, za katero pa 'je bila sama odgovorna.« Kako se bodo razvijali dogodkii v Okviru evropske skupnosti in kako bodo te države rešile vprašanje Odnosov in zlasti tesnejšega političnega itn gospodarskega sodelovanja z Veliko 'Britanijo, je danes te/iko predvidevati. V zahodnih krogih vsekakor še danes poudarjajo, da sc iz samega zavezništva med Francijo in Zahodno Nemčijo nikakor ne more razviti tolikšna politična in zlasti gospodarska sila, kakršno si predstavlja de Gaulle. Ne glede na to, da bi takšna zveza kmalu prešla pod popolnoma nemški vpliv, s čimer se pa francosko ljudstvo ne more kar čez noč sprijazniti, se je treba tudi vprašati, ali bi Francija in Zahodna Nemčija mogli sami, to je brez Amerike in Velike Britanije, tekmovati s takim orjakom, kot je Sovjetska zveza. Uradni obisk predsednika de Gaulila v Zahodni Nemčiji je sovjetski tisk označil '»za srečanje dveh reakcionarjev«, ki ne '»služi miru«, temveč predstavlja le »zaroto zahodnonemšlkih militaristov in Francije«. Sledil je tretji referat, ki ga je imel, g. Marko Kremžar. Naslov predavanja je bil: ,,Stari in mladi med nami v izseljenstvu”. Ker se je njegov referat nanašal na konkretne današnje razmere meti slovenskimi izseljenci, je vzbudil izredno zanimanje vseh navzočih. G. Kremžar je naglasil, da je vzdrževanje vezi med rodovi ena izmed važnih nalog emigracije. Golo obupavanje, da mladine ne razumemo, je prav tako brezplodno, kakor trmasto zanikanje, da ni in ne sme biti razlik med nami in novim rodom. Mladina ni doživljata dogodkov izpred druge svetovne vojne in med njo, ona živi v sedanjosti, daleč od domovine, v tujem okolju. Zato novi roti ni in ne bo tak, kakor če bi živel doma. Glejmo pa, da bo boljši. Predpogoj za sodelovanje med rodovi je medsebojno razumevanje. Ni res, da bi mladina ne imela smisla za nič drugega kot za zabavo. Sodelovanje z mladino pa se mora začeti že v družinah in nato nadaljevati v šolah in organizacijah, ki so ključ naše bodočnosti. ČEZ MESEC DNI SE ZAČNE VESOLJNI CERKVENI ZBOR * Družba sv. Mohorja v Celovcu vam nudi: Molitev za vesoljni cerkveni zbor, dvobarvno, 'priročno —.20 šil. S. Janežič, Vzhodni bratje, knjižica 32 str. o zanimivem vprašanju 2.50 s*,. Kraljestvo božje, knjižica 48 strani 3.— šil. Vzhodni zbornik 1957. 120 strani branja in slik 10.— šil. Vzhodni zbornik 1958. 158 strani 15.— šil. Vzhodni zbornik 1959. 162 strani 20.— šil. Vzhodni zbornik 1960. 148 strani 20.— šil. Še jc ma razpolago tudi Vzhodni zbornik 1961/62 za nejx>- sredno pripravo 'koncila 20.— šil. Poleg tega ima povestne knjige. Na željo vam pošlje cenik. SEJEM RUMENEGA GOVEDA Društvo rejcev rumenega goveda na Koroškem prireja v sredo, 19. septembra v rejski dvorani v Št. Vidu ob Glini sejem. Začetek ob 10. uri. Pregled in uvrstitev v vrednostne skupine pa bo popoldne dan prej. Prignali bodo 45 bikov in 05 visokobrejih krav s telicami ali telic na novem mleku. Vse živali p' hajajo iz priznanih hlevov, za katere je preiskav*, ugotovila, da nc bolujejo na tuberkulozi ali na bacilu Bangu. Zato imajo kupci največjo garancijo, da so nabavljene živali zdrave. Za kupce iz gorskih in razselitvenih predelov so na razpolago podpore, ako gre za nadomestitev obolelih živali na tbc ali Bangu. fihn&Ua acena Bistrica v Rožu. — Sobota, 15. 9.: Die schtvarze Fackel (III-)-). — Problemi ljubezni med črncem in belko. — Nedelja, 16. 9.: VVas macht Papa denn in Italien (III). — Veseloigra. Nesporazum pri potovanju družinskega očeta v Italijo. Borovlje. — Sobota, 15. 9.: Rio Bravo (IV). — Film iz divjega zapada. — Nedelja, 10. 9.: Saison in Salzburg (Ha). — Filmski igralec preživi svoj dopust kot hotelski nastavljenec in pri tem najde ženo. — Torek, 18. 9.: In den Fangen des FBI (IVa). — Gangsterski film z moralnimi zadržki. — Četrtek, 20. 9.: Die grossen Familien (IV-f). — Francoski veleindustrijalec hoče posvariti svojega sina, pa s tem zakrivi njegovo smrt. Dobila ves. — Sobota in nedelja, 15. in 16. 9.: Opfergang einer Nonne (la-f +). — Dramatičen film. Žrtev 16 karmeličank, ki za časa francoske revolucije grejo pod giljotino in s tem svoji sose-stri pomagajo, da premaga človeški strah in se brezpogojno daruje Bogu. — Sreda, 19. 9.: Flangt ihn (III). — Film iz divjega zapada. Miklavčevo. — Nedelja, 16. 9.: Rasputin — der Damon von Petersburg (IVb). — Zgodovinski film z moralnimi zadržki! — četrtek, 20. 9.: Hiingt ihn (III). — Film iz divjega zapada. Pliberk. — Sobota in nedelja, 15. in 16. 9.: Untcr-nchmen Petticoyt (IV). — Ameriška veseloigra iz vojaškega življenja. — Torek, 18. 9.: Die Radie des VViirgers (IVb). — Grozljiv film o nekem zločinskem znanstveniku, ki dela zločinske eksperimente. — ČETRTEK, 20. 9.: Praniabanditcn (III). — Film iz divjega zapada, ki obravnava rasne probleme. Sinča ves. — Petek in sobota, 14. in 15. 9.: Vet' gcltung ohne Gnadc (IVa). — Film iz divjega zapada. — Nedelja, 16. 9.: Heimat, deine Lieder • • ■ (Ha). — Domovinski film. — Ponedeljek, 17. 9- 'u torek, 18. 9.: Galgenvogel (IV). - Film iz divjega zapada. - Sreda in četrtek, 19. in 20. 9.: Taucher-kommando (IV). - Ameriški vojni film. SLOVENSKE ODDAJE V RADlU PONEDELJEK, 17. 9.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Z mikrofonom na obisku v Remšeniku in v Lepeni. — 18.00 Poskočne viže. " TOREK, 18. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Pesmi v priredbi Antona Nagela. - SREDA, 19. 9.: D-1/ Poročila, objave. — V sredo popoldne v prijetni družbi. - ČETRTEK. 20. 9.: 14.15 Poročila, objave. - Nekaj malih skladbic. - PETEK, 21. ‘L i4'1* Poročila, objave. - To in ono. - SOBOTA, 22. i1” 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18-2J Za našo vas. — NEDELJA, 23. 9.: Duhovni nag0 vor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in v° ščimo. List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ri ng 26. Naročnina mesečno 7. šil., letno 80. šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. liskama Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.